Politični ogled. 0 m i b i 8 t e r s k i krizi na Duaaju ae še zaiiroai govori, iu skoraj vsak daa se po čaaaikih iaieaujejo drugi možje, klere bi ustavoverneži radi imeli v miflisterstva. Pravi se veadar, da sedajao miniaterstvo ostane tako dolgo, dokler ae bode koačana adresna debata, ki se bode zdaj kmalo začela, ker državai zbor danajski se je že spet sosel 7. t. m. Vlada bi se tudi rada pogodila s Poljaki samimi. Se ve da bi s tim zapnstila avoj program, ki je hotel pomiriti ia zadovoljiti vse aarode. Mislimo vendar, da vezdajai vladi ai aiaogo ležeče aa majhaem kosčeku programa , če 8e bo še to le moglo nekoliko čaaa dalje obdržati na vrhnncu. Neki dobro podučeai Bemški časaiki vejo Iz čiato zaaesljivib virov, da je Bismark aa svoje vprasaaje, kako bi hotela Avatrija svojo formalao pravico agovarjati proti preatrojeaju Nemčije dobil od Beasta čisto povoljea odgovor. Že pred treoii tedai je Beast politiku, ki mu je hotel razlagati, da mora Avstrija po dokoačaBi vojski iskati prijatelske zveze z Nemčijo, aevolJBO odgovoril: nSaj se to ameva samo ob sebi." — Kaaio tira Beast Avstrijo?! V C e s k i so bile te dai aeposredae volitve v državni zbor, po vseh českih krajih ao bili voljeai sami deklaranti, le v celo neinških krajih pa so bili voljeai ustavoveraeži, v mešaaeai kraju aemška atraaka aikdar ai zaiagala. V Pragi je voljea Haaka deklarant. V Leitraeriški grupi pa sta izvoljeaa Herbat ia HaBiscb, v Reicbeaberški grnpi NeamaB, v Egerski grapi Leeder ia Pickert, v Saacerski grapi Waldert, v Josefstadta je voljea Schmeikal, v Reicheabergn pa Gross ia Depertia voditelj miBisteratva za trgoviao. To je vse, kar ao liberalci dosegli, ker v dragih grapah ao voljeai sami deklaraBti. Volitve velikih posestaikov še nam aiao zaaae, pravi se veadar, da bodo voljeai fevdalci ia deklaraati; aeki pa pravijo, da ao glasi tako razcepljeai, da se bode moralo večkrat voliti, pvej ko se kaj doseže. Iz Č e 8 k e se dalje piše, da je tamo sedajao ministerstvo zgabilo vae zaupaaje ia da je skleajeoo, da mora pasti. Iz drage straai pa se tadi pravi, da bode še zdaj spet voljeao astavoverao aiiaisterstvo, ia sicer so siuipatije za parlaraeutno raiaisterstvo. Uradaijskega miaisterstva se ai bati. —¦ V ogerskem državaem zboru je Aadraši razlagal, da bode Avstrija šo dalje ostala strogo nevtralna. Nasvet jioslaiiea IraByi-a aaj se napravi stroga peraoaalaa uaija ae pride Ba poavetovaaje, tudi ai aasvet Tiaza, da ae aaj aapravi saaiostalaa ogerska araiada. V ai o r a v s k i tadi aočejo prisegati deželoi brambovci aa bovo vojaško postavo. Srbaka skapščiaa, ki zboruje v Kragajevcu, je potrdila predložeae postavoe aačrte o odgovoraosti raiaistrov ia tisku, o vojaščiai, ia je iaterpelirala vlado zarad zbiraaja turškib trara aa srbski meji, Ba kar je raioister odgovoril: Nikdar ai bilo aiaaj tram aa srbski aieji kakor 8edaj. če pa bi se to preaieailo, bo 8torila vlada svojo dolžaost ia bo varovala aiir dežele. Nemško zediojevaaje gre pre prav aaprej. Neki pravijo, da so dogovori že skleajeai, aeki pa , da se srečao dokoačujejo, ia južao-aeiaški kujezi se že pripravljajo da 8e podajo v pruski glavai kvartir pokiaajat svojeinu prihodajeaui gospodarja. Zastraa aetaškega zediujeaja se že dolgo pogovarjajo luioiatri v Versaill-a, ia pravi se da drago je že vse v redu, saiao Bavarska aoče odstopiti od tega, da bi ae siaela saaia s svojim vojaštvom ravnati kakor bi hotela ia irueti lastao zaaajao politiko. čo drugače ae bo šlo, se bo z Bavarsko aapravila posebaa pogodba. Iz Fraacoske. Ko se je Thiers po svojeta dolgem potovaaju ib beračeBJu pri aagleški, raski , avstrijski jb italijaaski vladi vraol doaia ia je vezdajai fraacoski vladi aazaaail, da o zuaajBih vlad Fraacoska airaa upati aobeae poraoči, ia ko ga je potem fraacoska vlada poslala v Nemški glavai kvartir, da bi se tamo pogajal za.straa aiiru, je že vse raislilo , da se bo gotovo aiir aapravil. Ker je veadar Bisaiark v pogoja zahteval, da Fraacoska aaj odstopi dve deželi Pruaom ia še vrh tega aaj plača 2000 milijoBov odškodovaaja za vojsko, jefraacoska vlada to pogodbo zavrgla ia se hoče dalje bojevati. Julius Favr^ ia ajegovi tovarši bi podpisali svojo lastao srnrtao 8odbo, če bi pristopili takerau niiru. V Pariza vaakega imeoujejo izdajalca , kdor se upa govoriti o takem miru ia ,,Moaitear" piše : ,,Ne popastiaio braaiti celoto aaše doaioviae ia BeodvisBost fraacoskega aaroda." Misli se, da Fraacozi tadi potera, ko bi Prasi res vzeli Pariz, ae bi hoteli privoliti v aiir , ko bi se od Fraacoske odtrgal aaj uiaujši kosček dežele, temuč da se bočejo še dalje bojevati. Miru še tedaj tako hitro ae bo. V Parizu je bil prve dai t. m. Bemir. Jakobiaski prenapeteži so aamreč vso pariško vlado deli v zapor, ia bi jo bili gotovo usmrtili, če ne bi bila priala o pravem času pomoč. Zdaj 80 se spet med seboj popolnoma pomirili, ia ker se je glasovalo, ali je ljudstvo z vezdajao vlado zadovoljao ali ae, je velika večina bila za vlado. Iz Tonrsa ae uradao Bazaaflja , da se v Parizu aapravljajo tri armade iz tanuoaaih aarodaih atražaikov. IzFloreBca ae brzojavlja 9. t. ra., da bode vlada za se vzela kviriaal v Rimu. Iz Rinia se piše, da bočejo vlade predložiti, da bi se Rim izrekel za svobodao meeto pod podkroviteljstvoai sv. Očeta ia pod aiunicipalaeai oskrbovaajeai. Iz M a d r i d a ae piše. da bode izmed 340 poslaacev samo 180 glasovalo za to, da bi se priac Aosta postavil za špaajskega kralja, kterega Prira zlo priporoča. Volitev kralja bode 16. t. m. Pri H e 1 g o 1 a n d a se je 9. t. m. pokazalo fraacosko brodovje. —