Lisí 51 m XLYI1I i I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisk pošilj jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr po pošti pa za celo leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 17. decembra 1890 Obseg: Gnoj za sadno drevje. Kakeršna setev, taka žetev! Sol v živinski krmi Razne odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. reci Novičar. Vprašanja in Gospodarske stvari Kako pa treba gnojiti sadnemu drevju? Gnoji se Jahk Gnoj za sadno drevje. Znano je, da po obilni sadni letini malokedaj sledi krog dr< Vsakako ) s hlevskim gnojem, ki S3 pred 5 potrosi, da ga zimska vlaga spira v imo široko pa treba zemlj krog prekopa zopet bogata sadonosna letina. Saj tudi drugače ne more gnoj ter se ž njo tudi nekoliko pok debla za prekopati Na to biti, ker zemlja ne more vedno bogate hrane dajati slamnat ne sme biti meter na 3mljo se nasuje Premlad in pre- dreve8U, katero se v bogati letini tako rekoč unese in kaj rade miši priklatij hlevski gnoj, v slamnat gnoj se nima ob enem potrebne moči, cvetnih popkov za prihodnje stavilo, ne more jih izrejati, trebne hrane da leto nastavilo tudi dovolj Pra 5 in če bi jih tudi na- lik posebno potrebno pa je, da se gnoji ker s kompostom, pred zimo ali po zimi pomankuje mu po- snegu in dežji redilna katerih se navadno , na prida pride po gnojnina do spodnjih plasti ? po » Z mlja peša, drevje ne rodeva več tako obilno" Kod azpro8tiraj jboljše koreni pravijo naši ljudje. Res je. Vedno jemati 1 a žej nikdar ji povrniti, to jo mora oslabiti. Res je, da drevo, na priliko hruševo, dela siloo globoke korenine, ki do- r imajo obilo hlevskega gnoja, lahko tako postre sadnemu drevju. Gnojnica pa je izvrstno gnojilo za sadno drevje prid spejo do onih zemeljskih plasti, do katerih ne more vad prav c thajajo debelim na nobena druga rastlina pririti. Pa v 50 letih tudi pobere drevo mnogo redilnih tvarin iz zemlje ter slednjič mora krampom se okrog debla glo do najtanjših korenin, po najglobokejših plasteh konci ki pa se zaostrenim kolom ali tua s pešati prav zarad pomankanja živeža, katerega ne do- vijo luknje biva več v tej medli zemlji. Drevo hira in peša, dokler niča, kater pa nekolilo po 1 njega, napra 2 metra globoke, in vanje se vliva gnoj treba ako močna, navad ne usahne popolnoma z « do tega da sadnemu drevju* stanjšati. Dobro pa je, da 3 pripomogli s primernim gnojem, nismo še prišli, ker še stara vedno smatramo drevo za rastlino, ki naj se sama preživlja. gnoj vže vode nekoliko to je, da je vže povrela Pra primeren gnoj za sadno d če nabiramo napravimo 1 Ako hočemo da bodo naša sadna drevesa redneje in obilneje rodila, posnemati moramo poljedelce, ki pusti eprodirno jamo ali kad navadne hlevske saj zemlji pomagajo z gnojem. Tudi pomoči v gnoji, brez katerega bo redkokedaj imel bogate letine. Sadnemu drevju moramo gnojnice in vanjo nametavamo smeti, pepela, pepelike, ter pustimo, da vse to dobro povre. Po potrebi pri- tekočina, posebno če izko- sadjar mora iskati si lijemo vode, da ni premočna ta jo rabimo v suhem ali celo vroče z gnojenjem pane luknje se vliva taka gnojil vremenu voda. vsaj en del onih tvarin, katera je nam dalo po sadji, nekoliko časa se povrniti. Zagotovljen pa sme sadjerejec biti, da bo imel največi dobiček knj zaspo z ševjem pokrij emlj in potem čez ali pa z ru- on Nikdar pa ne smemo rabiti take pre sam, ker sadno drevje mu bo jako močne pa premlade gnojnice, ker bi lahko mladim ko hvaležno in bogato povračalo, kar je od njega prejelo v dar. renikam škodovala po svoji razjedljivosti, vsled katere koreninice lahko usahnejo. v 402 gnojnico se gnoji sadnemu drevj ali zgodaj vrstic o tem pisati, ker ravno sedaj sa zopet pripravlja spomladi, ali pa koncem julija in začetkom avgusta kmetovalec na jaro setev, nadejoč se » da mu bogato v poslednji dôbi pa mora biti dokaj stanjšana, in naj- obrodi zrnje boljše je, da se gnoji ob močnem deževji Če se tak Nikakor ne zadostuje, da kmetovalec dobro po tekoč gnoj vže razkrojil in povrel, silno hitro se spozna gnoji in obdela njivo in potem dobrotljivi naravi pre- njegova korist, v malo tednih skoro opešana drevesa pusti vse drugo; nego, on more še mnogo storiti, in to poženo iz nova krepk mladike. Če je še tako drobno mora. i v treh tednih neverjetno odebeli. Tak tekoč gnoj Pred vsem je treba za obilo žetev dobrega semena pomaga posebno meseca avgusta, da debelj sadj » ka-Prav in pa semenske premenjave ob določenem času. To tero tudi ne odpada, ker drevo pridobi večo moč. posebno pa koristi s tem, da drevo oživljeno po takem gnoji izdelava močne cvetne popke, kar se v tej dobi Nasprotno! oboje vedo naši kmetovalci žalibog še veliko premalo ceniti. Ne menimo Saj pri pa nas množice vsejanega semena kmetje dostikrat vsejejo še vrši. Onim sadjerejcem, ki imajo stare mogle sadne preveč semena, katero ali ne skali vse, ali pa ta&o vrte, kakeršni se nahajajo le prepogostoma, prav toplo gosto zaraste njivo, da žito niti dobro rasti ne more. svetujemo, naj pred zimo okopljejo drevje, namreč pre mislih imamo najbolj, ali je seme dobro ali ne. Naši kopljejo vso trato, ali vsaj kroa o vsakega debla zemljo kmetovalci si pripravijo seme sami, in sicer iz svojega za meter na široko. Pogostoma je prav to ker pridelka, in kakšno je to, ve vsas sam. Naše domače trata sadnemu vrtu stara, vsa posuta in rda, vzrok » da žito je le toliko očiščeno, da so pleve od zrnja ločene, peša drevje, in ni je boljše pomoči v takem slučaji, vsa druga nesnaga, kakor plevelna zrna ter mala, zlom- nego da se taka stara trata prekoplje pred zimo in po- ljena, nedozorela zrna ostanejo pa še vedno v semenu gnoji. Tako prekopavanje zemlje pospešuje, da prihaja v Da po tacem semenu ni misliti na dober pridelek, mora zemlj zrak s svojim kislecem, prepotrebnim za raz- vsak sprevideti, niti ni treba t da bil kmetovalec ) kajti krojevanje še nerazkrojenih rudninskih tvarin. Paziti pa plevel da plevel, in majhna nedozorela zrna sicer kalijo, je treba pri prekopavanji ranijo. da se korenine drevju ne a ne dajo nikdar lepih klasov z lepim zrnjem. Na vse to se nikdar ne misli; če je potem njiva polna plevela Da okopana drevesa bogato rode, izpričuje nana izkušnja, da po zelenjadnih vrtih, po katerih so sadna drevesa zasajena in ki se zaradi vrtnih rastlin obilno gnoje in prekopava jo, rode sadna dievesa navadno obilno in redno leto za letom. Umni sadjerejci poskušali so tuli razne rudninske ali pa zemlja kriv. vsled slabega zrnja redko zarastena, vzrok je i slabo vreme itd. » kmetovalec sam ni nikdar polja 1 Ako rabil vsak kmetovalec i naj ima veliko ali malo dobro same, katero je kupiti od poštenih gnojilne tvarine i na pr. pepel, zmlete kosti, žvepleno- in zanesljivih semenskih pridelovalcev, potom bi gotovo ne tožil toliko o slabih letinah in zraven tega bi imel kisli kalij itd. Poskušne so dokazale, da gnoj, ki je se- • « stavljen iz pepela in zmletih kosti, jako pospešuje cvetje. 3 Va metra Prav njive ez plevela in pridelek, katerega bi mogel po tako mešanico pognojeno majhno, komaj visoko drevo je imelo nad 1800 cvetnih popkov, obilen sad imelo je drevje, kateremu se je pognojilo z mešanico zmletih (razkrojenih) kosti in žveplenokislega najviši ceni prodati. Zalibog pa večina naših kmetovalcev misli, kako bi mogli pri tod prihaja, da se- Od kalija, vsakega po (Zmes 2 zmletih kosti in ne gleda na žetev, ampak setvi par krajcarjev prihraniti. jejo ceno in slabo seme ter se ne morejo odločiti, da bi nekoliko globoče segaili v žep ter kupili boljšega ia čistejšega semena. žveplenokislega kalija zadostuje za 12 dreves.) Gnojnica in pepel, in sicer na 10 kilo gnojnice kilo bukovega pepela, naj bode toraj jako toplo priporočena gnojilna tvarina za sadno drevje. Dandanes mora poljedelec uprav v umni gnojitvi iskati si pripomoči, da ž njo prisili pešajočo zemljo do sploh mogoče velike rodovitnosti. Prav tako naj tudi sadjerejci izkušajo iz sadnih vrtov dobivati naj obilnejših dohodkov, kar bodo gotovo dosegli, če si bodo pomagali z umnim gnojenjem sadnih vrtov in dreves. semenu niso skrite le osnovne oblike prihodnje rastline, ampak skrbna mati narava skrbela je tudi za primerno hrano, da mlade rastlinice, kadar pridejo na svet, ne trpijo poinankanja. Če kaže seme vsled svoje zunanje oblike, da ni popolno, ali pa če je celo strto potem ni v njem dovolj prve hrane mladi rastlinici. Iz vseh teh vzrokov naj bi kmetovalci vendar pričeli rabiti popolnoma čisto in vse enako ter popolnoma raz-vito seme, nikdar pa ne iz skoposti cenega in slabega semena, ker tu je napačno hraniti in ob enem neod« pustna in kazniva malomarnost. Nikdar ne moremo dovolj priporočati setve naj Kakeršna setev, takšna žetev! A Kakeršna setev, takšna žetev! Resničen pregovor boljšega in ob enem suhega semena. Zato je važno » do 5 ločiti semenovo kmetijsko vrednost, težo zrna in kaljivost. - mtm * * Težo določimo zrnu s tehtanjem, na pr. ako steh- katerega ne moremo nikdar dosti živo spominati naših tamo 100 zrn; 100 zrn rži tehta l1/* do kmetovalcav. Naj mi bode toraj dovolj grame 100 > zopet nekaj zrn pšenice pa 2%, do grame. Kaljivost določimo s posebnimi pripravami. Vza- memo na pr 100 zrn, katera denemo med vedno vlažen ker čuti v sebi silno poželenje po soli ter si prizadeva, temu poželenju kakor koli zadostiti, zato se jej tudi scalnica ne gnusi, če je le slana. papir : kolikor več zrn oskali, toliko boljše je seme. Najbolje nam določijo semensko vrednost v ta na- ^ ^ - - -. - u ^ - & men ustanovljene kontrolne postaje, /alibog oa nobeden kmalu kako bo od dne do r i __^ Dajajmo taki živini potrebne soli, in videli bomo dne kmetovalec ne zahteva semena, ki je bilo na tacem za boljša koliko vodu pregledano, in od tod prihaja slaba žetev in po cele njive predenice, katera uničuje tako zelo deteljo da je po nekaterih krajih niti več sejati ne morejo. > Sol živinski krmi. Sol je vsakemu želodcu potrebna; če soliš živini klajo, pomagaš želodcu, da laže prebavlja tudi slabejšo i* ■ klajo, in živina ostane krepka, vesela in zdrava. Sol je človeku, pa tudi živini potrebna. To je resnica, zoper katero se ne da nič druzega ugovarjati nego to, da vsak kmet ne more živini dajati soli, ker si je revež večkrat še sam sebi ne more kupiti. „Kjer ni nič, izgubil je tudi cesar pravico," slove star pregovor, ka-terega tudi mi ne zabimo, trdeč, da je sol človeku, pa tudi živini potrebna. Ako priporočamo toraj sol za živino, priporočamo jo takim kmetovalceoa, ki si morejo vsaj nekoliko soli za svojo živino kupiti posebno živo pa jo svetujemo onim, ki so premožni kmetje. Solna kislina (sol) je sestavni del želodčnega soka, kuha jo natura sama v želodcu živinskem kakor človeškem. Vzemimo želodčnemu soku solno kislino, in želodec ne bo mogel več prav kuhati, — použiti živež bo obležal neprebavljen v želodci in čevih, živina bo začela hirati, ker si ne bo mogla narejati dobre, tečne krvi katera se le dela iz dobro prekuhane piče v želodci in čevih. ? Če dajemo toraj živini soli, dajemo jej to, kar jej natura sama daje kot najpotrebnejši pomoček za pre-kuhavanje použité piče. Mnogokrat vidimo živino slabo in klavrno s kr mežljavimi očmi, s ščetinasto dlako in brez moči. Jed se jej upira. Bodi taka živina za molžo ali za pitanje ali za vprego namenjena, nikjer ne bo dobro storila. Poiščimo pa vzrokov, zakaj da je živina taka, in našli . da bomo ako ni kakšne posebne bolezni v njej jej ali manka klaje ali da je klaja slaba, sprijena, ali pa da je živina od slabega vremena in napačnega gle- štanja začela hirati. Pa kako pomagati? Kmetovalec si ne more vselej omisliti dobre klaje, če je slabo pridelal, tudi z vre menom ne more gospodariti, da bi ne bilo mokrotno itd. Ob tacih okoliščinah ni druzega bolj gotovega pomočka zoper vse to, nego je sol. Že natura sama naganja živino, da rado liže slano i -» ■ fy- ' i 1 -s jj h "s^njsb zidovje, da včasih celo srka scalnico in da požira po- hotno vse, kar je slanega okusa, in to zato } bo raje čela tudi slabo klaj sedaj prekuhavala, ker jej uživati, koliko bolje jo bo sol slanega želodčnega soka bolj prebavljala boš komaj poznal sbolj od nadomešča pomankanje In ker bo raje jedla in tudi se bo kmalu v vsem, da jo poprejšnje. Vse to bo storila sol a > če ni, kakor smo že poprej rekli, nikakeršne bolezni v V * + + živini. # Sol si moremo ob tacih okoliščinah ravno tako mi-kakor priprego. Eno samo preslabo živinče ne sliti, more voza čez klanec spraviti ; če mu pa priprežeš še eno v pomoč, šlo bode. Ravno taka je s soljo, ki hodi prepičlemu ali preslabemu želodčnemu soku na pomoč V priprego., Razne reči. * Kako ravnati z usnjeno vprežno napravo. Vprežno napravo deni najprvo narazen, potem jo pa operi z vodo in milom. S terpentinom odstraniš vso smolo, katere ni izpralo milo. Potem zgrej nekoliko usnje, in kadar je suho » namaži je z oljem. ť Mleko za perotnino. Pri gospodinjstvu, kjer imajo krave, je vredno dajati perotnini nekaj posnetega in pinjenega mleka. Kokoši potem rajše neso. Mleko izlij i ali v korito ali je pa zmešaj s poparjeno moko, s stol-čenim krompirjem itd. * Poraba kosti v kmetijstvu. Kosti je vredno tedaj zmleti v kostno moko, kadar jih imamo veliko in če imamo mlin v bližini. Drugače je pa veliko bolje, če sežgemo kosti ter njih oglje rabimo za gnojenje. Redilnih snovi se, kadar sežgemo kosti, izgubi neznatno malo. * Da se kuretina sebno za zimski čas zdrava ohrani, priporoča se po ko večidel zaprta, kurnike sna žiti in jih bodisi lesene ali zidane večkrat z apnom pobeliti, ako se pa beležu dodene še nekoliko karbolne kisline, pomaga pa še posebno dobro zoper kuram škodljivi mrčes, ne da bi jim kaj škodovalo. * Debla očisti mahu tako le: Zmešaj v pripravni posodi en del apna i en del pepela in osem delov vode Ta zmes naj stoji do dni j a vsak dan jo enkrat ali dvakrat dobro premešaj. Na vrhu stoječa tekočina je skoraj brezbarvena, ima v sebi ogljikovo kislino, kalij ter nekaj apna in je nekoliko jedka. S to tekočino namaži debla. Mah in lišaji se kmalu posuše in odpadejo. Debla, ki so z mahom preveč zaraščena, ostrgaj poprej. • . 404 > < Vprašanja in odgovori. • « vj • • Drugi odgovor na 226. vprašanje: Raznovrstne ne more ran drgniti ali grizti. rana zaceli brez gnojenja ; to je pa Najboljše je, če se takrat mogoče, žganjarske kotle, po pravilnem načinu narejene ali kakor sploh kedo želi, izdeluje Jakob Sila, koflar v Senožečah. Plačila vzprejemlje tudi na obroke. če ni prevelika, ako se robovi lepo sprimejo in ako ranjeni deli niso zmečkani. To so največ vrezane rane. Zmečkane, udarjene i. dr. rane se pa zacelijo, ako se zgnoje ta namen je treba rane pravilno obvezati, Vprašanje 231. Imam jako dobro klet, ki je po zimi Kar pa vselej ne zadostuje še, treba jih je tudi zašiti, zelo topla in po leti zelo hladna. Ker je pa hiša, v kateri je klet, zelo stara, začela je klet postajati zaduhla ; Rane šivati pa more le veščak. Pri zdravljenji rane pa moramo gledati na največo snago Cunja za izpiranje reči v njej plesnijo, česar poprej nikdar ni bilo. Od Kod mora biti čista, platnena ruta, in voda tudi popolnoma prihaja to in kako odpraviti? (G. L. v S. na Štajerskem.) čista. K vodi se primeša eden ali dva odstotka karbolne Odgovor : Da je klet postala zaduhla, zakrivili ste kisline. Izprana rana se potrese z jodoformovim praškom, premalo zračili. Okna od kleti obloži 8 Karbolizovanim predivom in slednjič obveže. zdravljenji ran se obširno poučite v knjigi „Domači ste nekoliko sami, ker # morate zarad zračenja pogosto odpirati, in sicer po leti ob hladnem času po noči, po zimi pa ob toplem času živinozdravuik", katero je letos izdala družba svetega opoludne. Zoper zaduhlost je nastopno sredstvo : Da zaduhle kleti, v katerih se po stenah in po Mohorja, in sicer na strani 172. te knjige. Vprašanje 233. Naredil sem zadnje dni oktobra tleh nahaja plesnoba, dobro očistiš, vzemi globoko po- nekoliko mošta od raznih vrst jabolK. Mošt se mi pa sodo ter deni vanjo funte soli. Posodo postavi na sedaj neče učistiti. Kako mi je ravnati, da napravim sredo kleti 5 zapri vsa okna in vrata, dobro zamaši vse dobro in zdravo pijačo ? (A. P. v L.) sode ter potem vlij na sol žveplene kisline (hudičevega funt kisline. Kadar si m sicer na f u n t a soli Odgovo Da Vam prž ker odgovo morali vse to storil, beži iz kleti. Dve uri ostani klet zaprta drugače ne vemo vzroka > in nihče naj vanjo ne stopi, kajti utegnil se zadušiti. Vaš mošt videti in pokusiti, zakaj se ne čisti. Morda je Vaš mošt dobil kako bo- , da imamo na Go- Cez tako tako dve dolgo, uri da odpri okna in vrata ter jih imej odprta je izginil zadušljivi sopar. Ko je klet lezen, ker je v nezdravi posodi. Žal tal. dobro bila prezračena, ometi plesnino s sten in tem se tudi odpravi tist plesniví smrad, ki silno neugodno upliva na mleko, v kleti shranjeno, in ki tudi lahko vinu napravi plesnobo. Vprašanje 232. Večkrat se zgodi, da se konji po- renjskem to izkušnjo, da je zdrava vinska posoda iz jema, a plesnivá, zaduhla itd. pa navadna. Da se Vaš mošt ne učisti, morebiti je tudi to krivo, da ni mogel popolnoma pokipeti, ker je pri Vas v Bohinji prehitro mraz nastopil. Temu bi se dalo pomagati, če prenesete mošt v gorek prostor, da dokipi. Pri tem pa pazite, da tolčejo (pobrcajo), in to najrajši kako na nogah. čim in se Vam ne skisa. Tretji vzrok pa utegne biti poman je najbolje zdraviti nastale rane, dokler so še no\e? Kako ravnati potem, kadar dotični ud oteče, in kako, če se rana prisadi? (M. T. v Z.) kanje čreslovine, ker ste za mošt porabili jabolka, katera imajo malo čreslovine v sebi. Čreslovina daje vinu ki ga imajo posebno lesnike in hruške. usta skupaj vleče. Zato se hrušev tist zagatni okus, To je okus, ki kar Odgovor: Rane največkrat niso nevarne, a prav mošt rajši čisti nego jabolčni. Ce je to vzrok, da se mnogokrat postanejo nevarne, ker jih naši gospodarji Vaš mošt ne učisti, skuhajte v lonci zanemarijo ali zamažejo. Če je rana količkaj videti ne- hrastove lubadi (skorje), kakeršuo varna, ali če je nekaj rabijo mošta ter usnjarji za na kakšnem važnem mestu živalskega' strojenje, precedite to zmes in shlajeno vlijce v mošt života (n. pr. na členih nog), ne mudite poklicati živi- jQ ga premešajte. Mošt očistite potem z jajcem (kako, nozdravnika. Ker ga pa ni vedno blizu, mora dati go- to pov vsak gostilničar) ter ga očiščenega pre 8podar svoji živini prvo pomoč, in zato tu podajemo točite v snažno in zdravo posodo navodilo, kako ravnati z ranami, katere, seveda če niso posebno hade, kmetovalec lahko sam ozdravi. Kadar rana nastane, narediti je najprvo to le: Kri ustaviti, rano izprati, ranjenemu delu dati počitka, skrbeti, da prisadi, in slednjič ki Podućne stvari. se rana brez gnojenja zaceli in ne Zemljepisni in narodopisni obrazi. skušati o pravem času preprečiti druge bolezni, lahko zarad rane nastanejo. Da kri ustavimo, imamo razna domača zdravila, katera pa včasih nič ne pomo-rejo ; treba je žilo podvezati, kar pa more le vešč človek narediti. Navadna rana se izpere z mehko, v mrzli vodi namočeno cunjo, ali še bolje z gobo. Kamenje, smeti ali kaj drugega enakega, kar utegne priti v rano, mora se teri so to skrbno izprati. —- Ranjeni živini je dati počitka, zlasti prešlo njuhanje na Italijansko in Nemško, od tu pa se Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 203. Njuhanje in žvekanje tobaka. Njuhati so začeli v Evropi najpreje Španjolci, kaje navado v Ameriki videli. Španjolske ako je na nogi ranjena. Glej pa tudi, da si živina sama je razširilo po ostalej Evropi Prvi njuhalci 80 se po kazali v Španjolskej 1620. Portugalskej, kjer danes nazaj, vtaknejo ostri konec rožičkov v nos in tako iz vse njuha, staro in mlado, moško in žensko, bdo je že tresejo obrok tobaka. Rog gre potem okrog mize, dokler koj s početka njuhanje bolje v navadi od kajenja. Ko je se prazen povrne k gospodarju. Enake rožičke imajo 1663. L Alfonz VI.se hotel zahvaliti angleškim vojakom, tu(ii v gvedskej, samo da tu malo bolje pazijo na pri- ki so se v bitki pri Amcixialu junaški vedli dil je vsakemu po dva funta tobaka. Ker njuhanje človeka stojnost, ker imajo posebne žlicice za vsipanje tobaka v nenavadno osvežuje in razbistruje, zato se je ta na- nos. Njuhanje je bilo do ne davnaj vada brzo razširila. S Španjolske je prešlo njuhanje na Francosko, dasi pripovedajo, da je že Katarina Medi- Evropi, danes pa se čedalje boljo opušča, a zato zelo razširjeno po ka- se jenje tem bolje razširja cejska svojemu sinu, kralju Ljudevitu IX. priporočala njuhanje, ker je mnogo trpel na glavobolju. 17. sto- Najgnusnejše najbolje razši pa so letju francoski znak osobite milosti daruje zlato tobačnico, kanje i krogih do celega opustilo. * žvekanje. Po Ameriki je žve-V Evropi pa se je po boljih Pri nas žvekajo uajpripro- začeli napravljati prve tobačnice. Pozneje je 8tejši delavci, no tudi mornarji se ne morejo odvaditi. uvel ta običaj, da tujim poslanikom v Kajenje je na brodu nevarno in zato mornarjem navadno prepovedano, a njuhanje je predrago. In ker mornarji dvor in to je mnogo pomoglo, da e je njuhanje tudi po drugih ev- žele, da se tudi oni naužijejo slasti, katero ostali svet ropskih zemljah razširilo. Za saksonskega ministra nahaja v tobaku, zato jim ne smemo zameriti, da si z Bruhla pripovedajo, da je imel več stotin razne obleke, žvekanjem pomag a jo. in za vsako obleko posebno tobačnico. Pod konec 17. stoletja je dobil tobak tudi v Ev- Kakor kajenje tako je tudi njuhanje bilo s prvega ropi zakonito državljanstvo. Državniki so sprevideli da razširjeno samo mej možaki, ali kmalu se je izbudilo je v tobaku čarobna moč, katera more državne bla tudi v krasnem spolu poželjenje, da poskušajo to čudo- gaiuice polniti. Vzeli so toraj tobak v svoje varstvo > vito travo. Pruska kraljica Charlotta se je pregrešila z uve]i 80 monopol tobaka, in tako so priznali državno njuhanjem pri velikej slavnosti. Ko jo je namreč 1701. 1. v kronanj pala dolgočasuost, vzela je skrivaj malo pravo tujcu, katerega so doslej preganja T e m žavnemu poijetj tobaka, da se razbistri, ali to je opazil kralj in jej zelo ki j kaj pravo zameril. Ker je mati v tem naslado nahajala, ni čudo, tobaka od leta do leta strašuo rasti. Amerika rišla sedaj na pomoč tudi kava, t dala. Od slej je začel potrošek ni več da jej je potem sin Friderik Viljem postal elik nju- mogla zmagovati, zato so začeli po Evropi » Azij in halec. Kako je njuhanje s početka 18. stjletja bilo raz- Afriiri na veliko tobak saditi. Tobak je postal važna širjeno v visokih ženskih krogih, vidimo z listov unu- gospodarska rastlina, katera je začela prehranjevati kinje češkega kralja Friderika Falškega, Elizabete Char cele kraje. Ako pomislimo, da se na zemlji pridel na tte Orleanske listu 1713 je pisala takole leto milijo ntov tobaka zato prihaja ž njim na Gnusna je stvar s tem tobakom, a jaz se nadejam, stotine milil v promet. Imá krajev, kjer se vse sta draga Lujiza, da vi ne njuhate, vidim tu vse ženske jih v Zelo me jezi, kedar novništvo s tobakom ukvarj ob te ži z umazanimi nosovi, kakor da so a tu podrgnile, in kako s svojimi prsti tišče vsakemu možaku v tobačnico. Tako j a j o trgovci celega sveta in zastopniki vseh držav s prve roke nakupijo te robe. Od tu razvažajo se sha~ da tobak mi je gnusno, da neštevilni brodovi, da ga prodado v tvornica, v katerih moram koj pljuniti u nekej svojej unukinji pa je pi- milijoni služijo svoj vsakdanji kruh. sala 1715. tole : n To je gospica pri 14 letih. Ko je še (Dalje prihodnjič.) dete bila. mislila sem, da bode vrlo 4 ' zelo zmotila. Dobila je velik lepa, ali sem se nos * kot jastreb Vem Nič na svetu zakaj je tako. Dopustili so jej njuhati, ni mi zoprnejše od njuhanja, Ljudje dobe grd nos, go- *olHIčiie stvari. vore na nos in strašno smrde. Poznajem ljudi, iu so epo dišali, a ko so začeli njuhati, v šestih mesecih so eželni zbor kranjski. smrdeli kot jarci. Nič m grjega kot njuhati in imeti v ncs, kakor da si ž njim v blato pal. u železničnega odseka o deželnega odbora poročilu glede višjih krogov je prešlo njuhanje mej navadni poroštva čistega dohodka za dolenjske železnice svet, in posebno se je v severnih krajih evropskih zelo razširilo. Kedar človek potuje po severnej Švedskej prilogi 53). (Konec.) vsak čas more opaziti, kako vozni* dober obrok tobaka mesto v nos v usta porine, da se ga bolje naužije. Na Irskem še na poseben način njuhajo. Rožičke imajo za tobačnice, in kedar se hočejo nasladiti, spuste glavo Naša narodna pesen veli: Nos ima pa kot „kopito", Ni tobaka nikdar sito. 2 dne > veljav dino Kranjsko o poroštvu čistega dohodka za Dolenjski železnici. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: 406 Člen I. zali potrebščino za obrestovanje in razdolžbo prijori dne Za slučaj, da se podeli v zmislu določil zakona z tetnih zadolžoic, kakor tudi za pravilom primerno naj- drž. z&k. št. 118, koncesija za več petodstotno dividendo akcijske glavnice, zalagati v junija 1890. lokomotivno železnico, katero je kot glavno železnico prid reservnega zaklada, katerega je p rabiti pri do druge vrste napraviti iz Ljubljane čez Grosuplje iz bavi glavnic za druge lokalne železnice na Kranjskem y Trebnje v Rudolfovo, eventuvalno v Stražo, s krilom z za katere bi akcijska družba morebiti dobila pozneje Gro8uplja v Kočevje, katero je pa nared:ti kot lokalno koncesijo, železnico (Dolenjske železnice), dá dežela Kranjska za Člen V. navedeni dve železnici poroštvo vsakoletnega čistega dohodka 296.953 gld. av. velj., primernega potrebščinam Sklep deželnega zbora kranjskega z dne 19. ok tobra 1888. 1 o prevzetji glavinskih akcij akcijske za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbeni delež prijo- družbe, ki se sestavi za Dolenjski železnici, v imenskem ritetnega zajma v imenskem znesku milijonov gol- znesku 500.000 gld., po kurzu pari, je razveljavljen* dinarjev av. velj. v notah, katerega je v namene novčne dobave vzeti na posodo ter poplačati v 75 letih. Člen II. Zagotovilo zgoraj navedenega dohodkovnega poroštva je zavisno od pogoja da se država v zmislu navedenega zakona z dne udeleži pri glav- člen VI. Izvršiti ta zakon, ki stopi v veljavnost tisti dan > ko se razglasi, naročeno je Mojim ministrom za no tranje stvari, za finance in za trgovino. i lumja 1890 drž. zak št 118 f nični dobavi za obe lokalni železnici, imenovani v členu ., s tem, do prevzame polno vplačanih glavinskih delnic Državni zbor. akcijske družbe, ki 86 sestavi, v 2,500.000 gld. av. velj. v notah, Vlada začetkom leta zahteva pri državnem zbori* imenskem znesku potrebnega denarja za državno gospodarstvo in pa za vojno primernega števila novincev, zato, da moč vojne da prevzamejo deležniki najmenj delni znesek ne zastaja. Kar zadeva državnega gospodarstva potreb 600.000 gld. av. velj. v glavinskih delnicah po kurzu pari i naposled, 3, da se pa primernih dogovorih med koncesijo- narji ščino, omenjamo obširnega in izvrstnega govora finančnega ministra Dunajevskega, o potrebščini novincev za vojno dodamo pa sledeči pregled. Čim bližje so božični prazniki, tem praznejša je dvorana državnega zbora ; mnogi poslanci so z Dunaja že odšli, tukaj ostalih je pa dostikrat tako malo v dvo- upravo državnih železnic in treboveljsko premogo-kopno družbo o zalaganji in pošiljanji premoga iz Kočevskih premogokopnih rudnikov za obrat dolenjskih železnic in državnih železnic zagotovi tolik čisti dohodek za dolenjski železnici, di je, ako se vzamejo v poštev dohodki, katerih se je nadejati iz ostalega prometa, gočasne. Včeraj je bil edino zanimiv le odgovor dežel-pričakovati pokritja vsakoletnemu čistemu dohodku, za nobrambovskega ministra na Heverovo interpelacijo gledé rani, da je zbornica le za silo sklepčna. Pa tudi razprave same so večinoma puste in dol katerega je po členu prejemkov železnice same. prevzela dežela poroštvo na preskušnje enoletnih prostovoljcev. Minister je rekel da ravno letošnji V8peh ni bil neugoden; od 2938 Člen III. preskušnji poklicanih prostovoljcev jih je bilo odobrenih y natančnejših določilih za dohodkovno poroštvo 2372, to je 80*7 o pri deželnih brambovcih pa celó zagotovljeno za dolenjski železnici po členu I. od dežele Kranjske, zlasti o pogojih za dozvedbo, izplačilo in svojedobno povračilo poroštvenih doplatkov, katere eventuvalno plača dežela, je med deželnim odborom, kateri mora pri tem postopati v sporazumu z državno upravo, in med koncesijonarji dolenjskih železnic skleniti dogovor, pri katerem se zmiselno uporabijo v 90 3%; te številke se bodo pa še nekoliko - povekšale r ker jih 2 3% zaradi bolehno8ti preskušnje ni moglo de- lati. Gledé na posamezne kraje minister omenja, da jih je v Pragi preskušnjo prestalo 72'1%, v Lvovu 87 8°/ Oî v Plznji 92'2°/ 0* v Dalmaciji pa celó vseh 100°/ o» kar dne 3. 10. oktobra do vštetega 7. koncesijske listine z 1888. 1., drž. zak. št. 178, za lokalno železnico Eisen- • * erz-Vordernberg ustanovičena določila o dohodkovnem poroštvu, danem od države za to lokalno železnico. Člen IV. m v ' _ • pi /p > fv^yi ^f pravila akcijske družbe, katera se sestavi za Dolenjski železnici, vzprejetije določilo, da je morebitna prihranila pri prvotni od vlade odobreni napravni glav- najbolj priča, da neznanje nemškega jezika ne ovira ugodnega vspeha. Na neko drugo interpelacijo gledé na preskrblje-vanje vojakov na Dunaji in v brnškem taboru z moko minister odgovarja poslancu Fischerju, da vojaki moko dobivajo iz cesarskih parnih mlinov, da torej ministerstvu ni mogoče ustreči njegovi želji in nižje-avstrijskih mlinarjev. (Dalje prihodnjič.) moko kupovati od mci » kakor tudi dohodkovne prebitke, kateri prese- % • • > . • ■ » • • 407 Naši dopisi. s*" - f 1 Narodni papir. Opozarjamo častite čitatelje na « " i ' - i. . * • . Izubijane. današnji insérât, v » t ifc "* r t; • • "* Krajcarska družba" pri Bivši cesarski namestnik Baron Pretiš. poroča svoj „narodni papir" za nekoliko znižane cene. umrl bivši c. kr. smo ne pred dolgo Dunaja dohaja nam vest, da je včeraj To novo podjetje marljivega društva bi zaslužilo, da namestnik baron Pretiš, v katerem bi je rodoljubno občinstvo za naprej bolj podpiralo časa imeli priliko izreči marsikatero kakor dosihmal. Res je sicer i da je n narodni papir » K neljubo besedo v politiki, katero je kot specialiteto v za nekaj malega dražji od izdelkov enake vrste. Ali Trstu vpeljal ranjki. Ni se čuditi, da je prejšno ustavo- naj se ga noben rodoljub ne brani s tem izgovorom, verno ministerstvo tako na odlično mesto, kakor je Trst gaj dobiček ni namenjen privatni osebi, ampak narodnim ki postavilo moža, kateri naj daljeval prejšno politiko, namenom : pomnožiti ima fond „Narodnega Doma" ? ohranil liberalne stranke na Primorskem in tako odprto ima nekdaj postati lastnina „Matice Slovenske". Društvo tiržal vrata politiki, katero so njeni pristaši takrat še torej vedoma zahteva, ne rečemo: žrtve, ampak ne- Ba znatne žrtvice od kupovalcev „narodnega papirja m smatrali samo za nekoliko mesecev odpravljeno. Pretiš porabil je dobo svojega namestovanja v to, da se vsak, kdor od njega kupi kako vizitnico ali kak pisemski upelje za Primorsko prijazna lahonska politika, češ da papir, že sicer majhen a vendar nekolikšen dar položi na vsako nasprotovanje po Pretisu upeljanih načel, bi moglo oltar domovine. Tudi so vignette s podobicami Vodnika, postati Avstriji pogubno. Po tej poti zbudil je Pretiš Preširna, Slomšeka in Bleiweisa zares krasno izdelane tudi pri dobro avstrijskih strankah menenje 9 da mora in bi že zarad tega zaslužil „narodni papir u J da bi Lah biti gospodar pri strankah na Primorskem in da se sploh segali po njem Slovenci. Naposled je ideja, naj oni pregreši zoper zgodovinsko avstrijsko politiko na bi rodoljubni Slovenci za medsebojno občevanje rabili Primorskem, kateri bi se vsaj načeloma ne kazal sovraž- vizitnice, naznanila, pisemski papir z narodnim znamenji, nega primorskem Slovencem. Sad take politike ni izostal, prav primerna in vredna, da se pri nas udomači. Posebno Lahi postali so bolj in bolj nestrpni, zahtevali niso zdaj o božiču in o novem letu, ko bodo voščila letala samo narodnih predpravic, temveč zahtevali so, da se križem sveta, bo lepa prilika dana, to idejo uresničiti. Slovenec povsod odriva in da se v javnosti ne sme ka- Vzemimo si Čeh e vzgled, ki so v prvih dveh letih, z ati v ničemur razun k večem pri neizogibnih demon- ko se je enak papir pri njih začel prodajati, samih vizitnic «tracijah avstrijsko patriotičneh. Prišlo je tako daleč, da pokupili okoli jednega milijona! Bodi še omenjeno, da društvo tudi lehko ustreže so Lahoni skušali zabraniti vsako domoljubno čutje v Trstu in v ta namen zabranjevali so pri prihodu členov v 1 • • želji ako bi kdo hotel imeti papir s podobico samo cesarske rodbi ne izraz vsake lojalitete in ne dosti tega, le enega gori omenjenih slavnih mož. Navadno pa so prav po lahonsko potuhneno skušali so ob takih časih razne podobice pomešane. povzročiti cesarski rodbini sovražnih činov. Pokale so redno bombe, tržaške ulice so bile polne zabavljivih plakatov in listov in laška svojad poiskala je predveso pri takih praznikih demonstrativno zapustiti Trst ter Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Državni zbor prizadeva si > urno pod velkolaško zastavo v sosedni Videm popihati jo rešiti kar nujnega pred novem letom. Privo- lahonski elici prav s trte zviti v namen, da se odri ljen je že začasni budget za prve štiri mesece prihod avstrijski praznik. To je bil sad Pretisove primorske politike. Vsi domoljubni Avstrijci čudili so se toliki pri-zanesljivosti, oziroma nebrižnosti vlade Taaffejeve. Konečno so vendarle dali Pretísa v zdavnej zaslužen pokoj, njegova roka postala je onemogla, toda glede njegovega naslednika niso se izpolnile nade domoljubov, ki so po njega leta; tudi novinci za vojno privoljeni so za prihodnje leto, celo gosposka zbornica imela je že svojo sejo in kakor je videti, rešila bode dne 20. t. m. vse svoje nujne naloge. Zbornica poslancev bode kakor se pričakuje, jutri sklenila svoje posvetovanje pred novim letom. Laška* Z izrednim bleskom, z nenavadno slo- pravici pričakovali popolni prevrat. Nov tržaški namestnik vesnostjo otvoril je včeraj kralj Umberto sedemnajsto a8topil tam kot nova metla, temveč kot priljubljena leto postavodajnosti v parlamentu italijanskem na Monte- ravno kar odstopivšega citorio. Zjutraj zgodaj jeli so posipati cesto od Kvirinala m tržaškim Lahom prijetna desnica ravno barona Pretisa. Edino glede lahooskega šolskega društva Pro do zbornice z rumeno sipo i da se natančno poznalo, pa- po katerem potu se bode vršil slavnostni vhod v dvorano, tria pokazala je vlada resno voljo, da hoče zapustiti do- kjer se kujejo v kratkih presledkih postave razjedajoče sedanjo zgolj Lahom prijateljsko postopanje. Tudi baron mlado državo italijansko. Mlado je kraljestvo zedinjene / Pretiš osebno se ni mogel očistiti kot umirovlenec gmotno Italije. Mladi ljudje pa ljubijo bliščečo zunanjost; zato zapušenega, ker kot novo izbran predsednik železniškega je na dvoru kralja Humberta mnogo pozornosti obrnene ki kratko- ^Iruštva avstro-ogerska družba je gotovo tudi sam pri- v to, da ljudstvo gleda. Na zunanjost snal » da se mu na svoje stare dni ne bi bilo moglo vidnemu ljudstvu oko omami položila je tudi vče goditi boljše. Pretisa ni več, toda slabi nasledki njegove rajšnja slavnost svoj temelj. Vojaki so zastopili pota f Avstriji pogubne politike se ne bodo mogli tako hitro po katerih se je moral pomikati slavnostni sprevod odpraviti. Vabilo se je ljudstva toliko, da bi niti vsi prostora ne » • \ 408 imeli v obširni dvorani; radovednih e se jih ne manjka? Ves savojski pa » osobito žensk, seveda tudi kraljica Margherita — je moral paradirati za stafažo, senatorji in poslanci, ministri v bleščečih uniformah, vo- jaška godba središče „narodni slavnosti" pa bil brez sramu: to so sovražniki monarhije, to so oni, ki dan za dnevom kamen za kamnom vlečejo iz temelja kraljevega prestola. ukrotil radikalce, ki so se z vso silo van} Da kralj Umberto, ki se je pripeljal v bogato okrašenem vozu s šesterimi konji pred zbornično palačo. Ondi obdan od svojcev, osobito od ljubega ministerskega predsednika Crispija, izustil jo govor, na katerega naj se naslanja zagnali, dvignil je Crispi med volilno dobo visoko glas zoper katoličane, ter zažugal jim nova preganjanja. On kaj tacega izvesti, dokler bo Bog vendar jenjal mo bodoče delovanje obeh zbornic. In kaj je povedal? Dokaj besedij, malo zrnja. A vendar, dasi je narod kraljev obhod po mestu spremljal jako mirno in hladno, plo- zoper revolucijo. Bodisi iz namenov političnih, ali nepo-skali so mu pristaši v zbornici. Kdo bi se temu čudil? litičnih, mi bomo zagovarjali vero z vsemi sredstvi, ki je tudi mož, ki more pripustil. Od druge strani pa naj titi vrste italijanskih katolikov s praznimi izmišljotinami. Mi se bomo tesno oklepali sedeža naslednika Kristusovega, ki nas je ravno te dni klical v močnejši boj n Voce délia Verità" navajajoč ves včerajšnji govor, nam jih pravica in postava dovoljujeta. Če nam hočete piše : n To vam je praznota, malomestno okinčana z prepovedati politiko, vam bo do pritrkavali samo oni » ki pimi besedami, zmletimi in premletimi. Pozitivnega obseza ima govor jako malo, izvzemši žalostne obljube, da se meje v Afriki določijo, za Kar pa je tudi v bodoče upanja dokaj malo. Vse, kar se more povedati, obsegajo besede : „preosnova davkov". In kaj pomeni beseda so raznešeni vaših strankarskih strastij zato j Da, mi bomo klicali vero v boj zoper vašo politiko, ker je vaša politika protikrščanska, nemoralna, beralna, pogubna za ljudstvo italijansko. je „preosnova"? Osemnajstega novembra je v Turinu govoril njali ljudstvu neveščemu kazati, kolika škoda mu izvira nečuvenega boj države oti cerkvi. In če država mi ni8ter Crispi, da se mora pozornost obračati na to, da se davki razdele bolj enakomerno. Vsakdo torej ve, kaj pomenijo besede o preosnovi davkov. Ali če govori kralj o preosnovi davkov, to se pri tem trpi škodo, naj jo zapiše edi Sicer pa imamo popol P na svoj rovaš, padati stranko in vlado, kateri moramo plačevati naklade, ter uklanjati vrat njenim postavam. V nijednem zakoniku ni lahko pisano, da smo dolžni ljubiti liberalizem, niti kadilo razume. Pred očmi treba imeti, da je padel Giovanni zažigati njegovim malikom. Tudi nismo zavezani razšir- Giolitti in da je bil sprejet na njegovo mesto Bernar- jati vero in spoštovanje v „vrhovno oblast Cri8pijevo u dino Grimaldi, kateri je zahteval junija meseca lanskega Tako glasilo rimskih katolikov. Zdi se mi pa vredno leta, da je treba novih davkov, ker so povžiti vsi dr- da te besede objavi glasilo katoliških Slovencev. Iz njih žavni dohodki. Sedaj je seveda » se zopet enkrat more sklepati, kamo da vodi politika lahko klicati, da so se nove vo- ki z vero noče imeti opraviti. Iz njih pa si moramo litve vršile pod geslom : Nič več novih davkov ! Krivda povzeti tudi novega poguma, s katerim se ojačujejo srca ne zadene Crispija, marveč one, ki so se pustili ujeti katoličanov v boji zoper brezverstvo. od njega in njegovih privržencev. Svobodno ljudstvo trkaj se na prsi in kliči še jedenkrát : mea culpa ! Ni pa nam težko razlagati si, zakaj se prestolnl govor s toliko silo obrača proti Vatikanu. Framasonska Toda naš veliki Crispi je vlil sladko kapljo v loža čuti namreč, kako se oživi j ščanski duh kako grenko čašo novih davkov. Kraljevi govor spustil je ob z novimi silami stopa tudi v Italiji katoliška cerkev v svojem koncu močan dušak antiklerikalni, ki naj svetu boj za svoje pravice. Kralj je zato moral tudi v svojem priča ? y> da smo „sovražniki domovine". Nikdar ne bi hotel pripustiti" govoru povdariti, da odvrača z vso odločnostjo od sebe tako je govoril misel, pogajati se kedaj glede na Rim z Vatikanom, češ* kralj n da se v imenu vere iz političnih namenov : Roma da se s tem rušile njegove kraljeve pravice. Zato- kršila moja vrhovna oblast". Z drugimi besedami è intangibile. Te besede nadaljuje „Voce" pomena, kakor je tudi fraza ona so kriče liberalni listi: Italija ima pravico do Rima ; nikda naj si ue predrzne Italiji trgati srce iz njenega telesa ; fraze brez brez Rima Italiji ni nobenega obstoja. In vendar vsakdo» » svoboda" in „utrjene ve, da je ravno zjedinjena Italija za Italijane največja pravice me mojih očetov" — o katerih govori prestolni nesreča, ki jim grozi sedaj s splošnim gmotnim pro govor. Cinizem, s katerim se te besede navajajo, obsoja padom. samega sebe. Kaj pomaga zvoniti v prestolnem govoru zvon miru* Drugi, ne pa klerikalci, kršijo vrhovno oblast mo ko konec govora, naperjen proti Vatikanu, spominja narhije. Revolucija, ki jo hoče demokratizovati, si Italijane, da se iz iste zvonove tvarine lijo tudi bojni prisvaja pravico in moč, revolucija, ki hoče vreči vero topovi, nameajeni v srce najvplivnejši pospeševateljci med staro kraljevo šaro, revolucija, ki se je vsedla okrog miru — katoliški cerkvi. — Da li niso to zvonovi sile, kraljevega sedeža, pustolovci, liberalci, stari grešniki ki mladi Italiji napovedujejo bližnji propad? Odgovorni urednik Gustav Pir o Tisk in založba Blasnikovi nasledniki.