'A 1954 ITI lemen (Jerica) . sip) ob; DNEVI: List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Moniecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca deglii Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Prispevajte za gradnjo Ljudskega doma v Trstu ! NOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 12 (285) TRST - PETEK, 19. MARCA 1954 CENA 20 UR /olucija ri eliki ru J NAJVEČJI ŠKANDAL POVOJNE ITALIJE JE NAŠEL ODMEV NA POLITIČNEM POLJU >rki. 18. ji _____________________________ ckisti umi sf zadevo Montesi so zapleteni levitai prvaki demoknstjanske stranke Ministrski predsednik Scelba je solidaren s kompromotiranim zunanjim ministrom Piccioni-jem - Z akcijo za moralizacijo» skušajo demokristjani naprtiti odgovornost za škandale državni birokraciji - Dosedanji turinski prefekt je imenovan za novega policijskega poveljnika irski: Uve ači odme' ajše «Pre Slovensl ženo - 2((Zacjeva Montagna», ali bo-Hno^in o: rečeno največji povojni :andal v Italiji, o katerem se aš^ča13 °tnes g°vori po vsem svetu, i Malo" i na^el resen odmev tudi na Slovensflitičnem polju. To ni popol-àn'w56 D"na n'č čudnega, saj je že deian^lne'Se^anh potek razprav pred lamica pivskim sodiščem dovolj oči-i kvinteti» pokazal, da so v škandal agner-3 «lf elen' številni voditelji kronske demokracije in celo po željah"edslavniki sedanje vlade. Ni ^erM-3M?dno' torei« če 50 prav de-;seloigra Pkristjanski poslanci v par-i melodUplentu zagnali strašen vik in 'Vilharw ^ ob vsak‘ priliki, ko so se nslanc; opozicije, zlasti komu-:ndelssohl'ti jn socialisti, dotaknili te--F2ieS Dr3 vPrašanja. Mislili so da bo-12.30: Sit** Prikrili vso gnilobo, ki se ;ba. hiva v njihovih najožjih vr- knntGirh: Toda lo se i‘m ni p°* ladijski L°y°- itel pri d Večletni, policijski mmisier «^j^edanji ministrski predsed-razgledi Scelba . je pretekli teden -rtnih dvProžil nekako kampanjo za r°ralizacijo» vladnih krogov. l° kampanjo je skušal, vsaj neke mere, zvrniti krivdo ® vse. kar se dogaja v Italiji, a državno birokracijo. C e bi nska je *° posrečilo, potem bi kar ha uccisi^enkrat razni demokristjan-reff upa)' prvaki postali nedolžna sceicco fknjeta. Toda baza demnkri-_Janske stranke sp s tem ne iarsk?n°(n.lnia' 0,1 a zahteva, naj se palmo imo odstrani iz vidnega ■ rankincga vodstva, Z.unanji mskoVlhf|lnister Piccioni Pa je Pod tedi donni!* soodgovornosti za vrsto >novi. -kandalov prišel do sklepa, da bPnedeflj|'lda ostavko na svoje mesto, o 16 ,Va* Sa je šele pred kratkim za-(edel. Toda temu sklepu se r^elba upira, zavedajoč se. da iarski fi(‘ ostavka v še nestabilnem palmo ministrskem svetu pomenila Ponovi. K|yJno negotovost za njegov lapuščeit^daljnji obstoj •nost crii V.torek je bila posebna seja el caste', lnistrskega sveta. Na njej so a 2 Pravi j ali med drugim tudi L .. iccionijevi zadevi. Po non- lodenetonT56^ je bi,1° objavljeno su-l Parno poročilo, ki pravi, da 16. in r_ada ne bo zavzela nikaksne-stališča glede «primera cijski poveljnik Pavone. Nadalje pravi poročilo, da so preiskavo o smrti Montesi-jeve pričeli voditi karabinjerji že lanskega aprila; da je že lani preiskovalni sodnik razsolil. da se ne začne kazenski postopek: da je oseba, na katero so namigavale «Vie Nuove», da je kriva smrii Molile-sijeve, tožila omenjeno revijo; da je urednik «Vie Nuove» u-maknil svoje obtožbe m plačal li jard lir izdatkov. Na odškodnino; da je o zločinu kasneje pisala tudi neka druga revija, a da je bil uveden proti pi-eu kazenski postopek. To je v glavnem vsebovalo poročilo, za katero je vladalo tako veliko zanimanje. S kratkimi besedami povedano, Scelba in z njim ves ministrski svet je solidaren z ministrom Piccionijem. ki je osebno zapleten v zadevo, saj se govori o milijonih, ki naj bi zdrknili v njegov žep. (O «zadevi Montesi» m o rimskem procesu priobčamo daljši članek na drugi strani lista.) V torek dopoldne so v rimskem senatu začeli razpravo o državnem proračunu za finančno leto 1954-55 in sicer o proračun obrambnega ministrstva ki predvideva skupno 457 mi-razpra- vi je govoril tudi sen. Farina (komunist) ter poudaril, da. če bi uspelo vladi, da bi dosegla ratifikacijo pogodbe o CED, potem bi zbornica ne mogla še nadalje razpravljati o proračunu obrambnega ministrstva; kajti v tem primeru bi italijanske oborožene sile izgubile svojo samostojnost in suverenost. V svojem govoru se je tov. Farina dotaknil med drugim tudi zelo važnega vprašanja, namreč znižanja dobe obvezne vojaške službe od 18 na 12 mesecev. Za njim pa je govoril socialist Caldera ter v ostri analizi razkrinkal politično jedro, ki ga tvori proračun ministrstva za obrambo. V sredo so v senatu uradno sporočili, da predsednik Scelba ne namerava odgovoriti na interpelacije v zvezi z zadevo Montesi-Giiuliano. Scelba opravičuje svoj sklep, češ. da . je bolje počakati na rezultat vladne preiskave, ki jo vodi minister De Caro. Sen. Palermo je ostro kritiziral proračun ministrstva za obrambo, ki predvideva 110 milijard lir več izdatkov, kot pa leta 1953-54. Preiskovalno sodišče v Palermu je po štirih letih končno le zaključilo preiskavo o banditizmu na Siciliji ter uvedlo sodni postopek proti kapitanu karabinjerjev Perenzeju in nekaterim drugim visokim policijskim funkcionarjem, ki so tesno sodelovali z generalom Luco. Dni proračun (SR Narodna skupščina LR Češkoslovaške je odobrila enoglasno državni proračun za leto 1954. Proračun predvideva 87 milijard 803 milijone 121 tisoč čs.kron dohodkov in 87 milijard 572 milijonov 954 tisoč čs.kron izdatkov. Skupščina je nadalje odobrila poročilo o obračunu za leto 1953, ki se je zaključil s prebitkom 6 milijard 967 milijonov čs.kron. NOVI SKLEPI JUGOSLOVANSKE SKUPŠČINE SO RODILI VELIKO NEZAD0LJSTV0 SIEDI ÌILSIEGA tfli INI ŽITU wibhm mi i rani i man Delavcem, ki obdelujejo košček vrta, bodo odvzeli družinske doklade - Vlada računa, da bo delno krila primanjkljaj s tem, da bo odtegnila popuste delavcem v počitniških domovih o0invtf0ntesi», ... 6. in h f°kah sodišče. Isti vlada imenovala za no ito) Policijskega poveljnika 17.30 jcl)edanjega turinskega pregi a Careaterro, niti z bese-Vtale ne omenja vzroka, za Beograjska zvezna skupščina je zaključila svoje teden dni trajajoče zasedanje. Na njem je sprejela vrsto, novih zakonskih odredb glede iakoime-novanega družbenega plana in proračuna. Obenem je ratificirala tudi dodatni sporazum o prijateljstvu in zavezništvu med Jugoslavijo, Grčijo, in Turčijo s, č.emer je praktično še enkrat potrdila, da je dr- ker ima vso zadevo j žava v celoti vključena v napadalni atlantski pakt, pa četudi uradno k temu ne pripada. Razprava o proračunu je prav tako še enkrat v dovolj jasni luči pokazala, kakšno je stališče vladajoče klike do delavskega razreda. Na tej raz- poročilo poroča nadalje, 19.30: i»ega ie odstopil dosedanji poli- Prve človeške žrtve zločinske atomske politike ne a EU-2 ... \n nunzi 'atomska politika napadalnih gostii),^?Sov~ZCA jc rodila prve člo-neznan, ske žrtve po pokol ju v Hi-do F Slmi in Nagasakiju 1. marca prišel Amerikanci odvrgli v bli-ije ga, oi otoka Bikini (Marshallovo neko jih £ “Allibo. dan Kv.'zacieti od atomskega izžare vi iih b°mbo. poskusno atom-Pri tem pa so bili ki ga je sprožila eksplo-v sre'te-a’ ftevilni nič hudega slu- mehaftlpf *iu<3je. Najprej se je zve-!°Ve ■ l?l ?’ da je eksplozija prizade-ioMci $3628 ameriških državljanov m ma zlofb|j- dom°rodcev enega izmed eč re&W211® otokov. O teh ranjen-ie te ^'riit. Pa. se ne ve nič, ker Arne-ario Vi «nei nočejo o njih sprego- 1 ot>S°Jjin !li in obvestiti vznemirje-irozja tf“> javno Ti mnenje. ora. 1 j . > zbežsj e ni Pa je v Tokiu pristaja are],® Japonska ribolovnica «Fuku. oh j-uit^u Maru» s 23 Člani posadke man, P 1 so jih morali v vsej nagli! raz.gralfi odvesti v bolnico, ker so ka-ikajo »li znake zastrupljanja po a- kamnoCveHÌh ÌZ" čil 22lfl Vedl se je zvedelo, da so se ,e san1, ' ‘barca nahajali 150 milj od a med iS(1’)lpraviti na svoje «vseljudske shode» kako borno desetino ljudi. Danes se pa rajši demagoško in pustolovsko ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji, kot pa a a bi mobilizirali ljudi s svojimi izdajalskimi gesli, s katerimi zahte vajo razkosanje STO. Na vsak način pa je Jasno, da Titova vlada ne namerava odnehati od svoje sedanje pratistojev-ske politike. Naši ljudje imajo nalogo, dà vedno odločneje pokažejo tej vladi, da bo koristila njih interesom le v tistem trenutku, ko bo zapustila sedanjo politiko prepuščanja Trsta Italiji in zahtevanja «nekaj brezpomembnih vasi» in bo začela zastopati želje vseh tržaških Slovencev brez izjeme, t. j. željo po ustanovitvi STO, po njegovi nedeljivosti, po njegovi neodvisnosti. 00 TEDNA PETEK, 12. marca: — BUDIMPEŠTA: Bivši minister za državno varnost Peter Gabor je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi ločmov, ki jih je zagrešil »a škodo madžarskega ljudstva in madžarske države — KARAKAS: Mehika se je pridružila Gvatemali v protestu proti vmešavanju ZDA v notranje zadeve drugih držav — PARIZ: Na kongresu radikalcev ie predsednik Herriot ostro obsodil ponovno oboroževanje Zapadne Nemčije in CED. SOBOTA. 13. marca: — TEHERAN: Perzijska policija je aretirala bivšega- zunanjega ministra Fatemija. Pred poslopjem vojaške up -ave so ga napadli šahovi fanatiki ter ga pri tem hudo ranili — NEW YORK: Sloviti znanstvenik Einstein je pozval Američane, naj odklonijo sodelovanje z inkvizitorskimi sodišči Mc Car-thyja — KAIRO: V egiptovski presiolnici so bile velike demonstracije proti ministrskemu predsedniku Nasserju in proti Angležem — SINGAPUR: Neko potniško letalo je eksplodiralo in zgorelo. Pri tem je našlo smrt 31 potnikov. NEDELJA. 14. marca: — RIM: Vodstvo socialdemokratske stranke je imenovalo za novega gene- Zgodilo se je torej, da je klerikalec dr. Besednjak izstopil iz vodstva Slovenske krščanske socialne zveze. O tem piše «Katoliški glas» od U. marca v takile obliki: «Občnega zbora slov. krši. soc. zveze' v Trstu ne bo. Javiti moramo namreč, da je g. dr. Besednjak izstopil iz odbora tega društva. Tako je nastal nov položaj. O nadaljnjih dogodkm glede te organizacije bo slov. javnost pravočasno obveščena». In to je vse. Slovenska javnost pa Je prav toliko obveščena kot prej. Smo že pisali, da SKSZ preživlja težko notranjo krizo. O tem piše tudi «Demokracija», glasilo Slovenske demokratske zveze, o tem še je razpravljalo tudi na seji širšega odbora SDZ v Trstu. Kot smo poročali v eni izmed naših prejšnjih številk,' je šlo in gre za borbo med dvema skupinama v SKSZ: med Besednjakov-ci, ki ne skrivajo svojih simpatij do beograjskega režima, in med «pravovernimi klerikalci», ki nc skušajo prikriti svoje pripadnosti italijanski Krščanski demokraciji. Z izstopom dr. Besednjaka izž vodstva SKSZ je v vodilnih krogih slovenske (samo po ime- Santin - vodja SKSZ nu) klerikalne organizacije zmagala struja, ki pravi, da jo loči od ital. krši., demokracije le gledanje na tržaško vprašanje. Z magala je torej škofija', ki ji stoji na čelu znani škof Santin, nam Slovencem prav tako naklonjen kot vsi krogi italijanske Katoliške akcije in Krščanske demokracije. iz Sedanje vodstvo SKSZ je vodilo borbo proti dr. Besednjaku pod geslom, da je «titovski ageht» in da ga je zato treba izključiti iz vrst klerikalcev. Platforma te borbe pa je boj proti komuni-■zmu, s_ katero se tudi dr. Besednjak popolnoma strinja, kot se z njo strinjajo titovci in - beograjski režim. Toda platforma «boja proti komunizmu», ki ga je z vso silo razglasilo preostalo vodstvo SKSZ, ,skriva nekaj več kot golo okrepitev antikomunizma. Za to platformo se skrivajo italijanski klerikalni krogi, ki hočejo povesti odločnejšo borbo prot i Slovencem, saj . je. nemogoče, da bi bilo drugače, ker gre u primeru vatikanskih krogov predvsem Za boj proti Slovanom kot pa za krščanska in katoliška načela. Naša, slovanska zgodovina ie pač prepolna primerov, ko so vatikanski krogi na vse načine skušali preprečevati, vsako uveljavljanje Slovanov, prav. posebno Poljakov na svoji zemlji ogroženi po Nemcih, Cehov, Slovencev ogroženih po Nemcih in Italijanih itd. V poročilu «Katoliškega glasa» se pravi, da je z izstopom "dr. Besednjaka «nastal nov položaj». Da, strinjamo se. Ce je bil prej dr. Besednjak trojanski konj ti-tovcev med slovenskimi krštan-sko-socialci, so sedaj zmagali ljudje, ki predstavljajo trojanskega konja italijanskega nacionalizma, škofa aSntina, italijanske Katoliške akcije itd. O tem naj nam sluti goriški primer, ko so ti voditelji pozvali Slovence i 1948 i 1953 naj volijo za Krščan- sko demokracijo, t. j. za najve-čjo sovražnico lpoleg fašistov) slovenskih interesov in pravic. Ce predstavlja dr. Besednjak titovske interese, ki nimajo o-pravka s slovenskimi interesi, preostali voditelji SKSZ predstavljajo torej interese italijanskih šovinistov. Ena in druga skupina hoče zavajati slovenske katoličane na stran pot, na pot, ki škoduje Slovencem, prav posebno pa zamejskim Slovencem, ki imajo pretrpke izkušnje i s litovskim i z demokristjanskim varuštvom. Niti dr. Besednjak niti ne sedanje «očiščeno» vodstvo SKSZ ne predstavlja slovenskih vernikov. Slovenski verniki, ki so v vrstah SKSZ se morajo tole; boriti ne samo proti dr. Besednjaku in njegovemu /ilotitov-stvu, marveč tudi proti «preostalim» voditeljem SKSZ, ki jih hočejo' privesti s svojo jezuitsko in lažikrščansko politiko u tabor sovražnikov Slovencev, v tabor škofa Santina, t. j. v tabor «Comitato di difesa delTitalianità di Trieste» katerega predsednik je demokristjanski župan Bartoli («solzavec») in v katerih vrstah so sedanji in včerajšnji fašistiI ralnega sekretarja Stranke p lanca M. Matteottija — NO\ DELHI: Iz Kalkute poročajo, c so bile tam velike protiamerišl demonstracije — HELSINKI: Fi i sko zunanje ministrstvo s po roč da je odpotovala v Moskvo pi sebna delegacija, ki bo razpra-ljala o jrgovinski pogodbi me obema državama —KAIRO: Egi, tovska vlada je razglasila spl šno pomilostitev za politične z: pomike in izgnance. PONEDELJEK. 15. marca: ■ BEOGRAD: Iz Turčije je odpli la jugoslovanska ladja «Kordun ki vozi 7.000 ton pšenice za Jugi slavijo. Včasih je Jugoslavija i važala pšenico, danes pa jo mor uvažati — KAIRO: Nagib je p. stal vojaški guverner Egipta -LONDON: Zunanji minister Ed; je izjavil, da njegova vlada r more dovoliti nikakega razpra’ ljanja glede prepustitve otok Cipra Grčiji — VARŠAVA: Pol ska vlada je imenovala Stanisi va Gajewskega za novega posl; mka v Franciji — TUNIS: Frai coska policija je streljala r množico demonstrantov. PEKING: V Kitajsko prestolnic je dospela severnokorejska vi dna delegacija, ki se bo na K tajskem mudila tri mesece. -BONN: Predsednik bremenskeg deželnega senata Kaiser je z; hteval poživitev trgovine z L Kitajsko. Obsodil je politiko orm jevanja trgovine, ki jo vsiljuje Američani. TOREK. 16. marca: — PARK V Sevilji v Španiji je prišlo c velikih demonstracij proti ta n kajšnji falangistični mestni Upr, vi, ker je povišala ceno tran vajskih voženj M OS KV s Pogajanja za sklenitev trgovinsi pogodbe med SZ in Finsko : uspešno zaključena — NE\ YORK: Kanadski zunanji min ster Pearson je v govoru v . W shingronu obsodil grožnje, kat rih se zlasti v zadnjem času ze pogostoma poslužuje Poster Du les. Pearson je zahteval, da I morale ZDA vprašati svoje s sede in zaveznike za pri volje n, predno bi pričele morebitne p; stolovščine z atomsko bombo. SREDA, 17. marca: — LO' DON: Znani angleški prvak Ho re Bel isbà ie v a ngleški lordsl zbornici ostro napadel Dulie) in njegove izjave o možnosti meriškega atomskega napada bri vojme napovedi; govornik je d, jal, da zavezništvo z ZDA nin nobenega praktičnega pomena, i si njihovi voditelji domišljajo, c lahko delajo vse brez vedno; ostalih zaveznikov — TOKIt Vladni predsednik Jošida je i javil, da se ibo v ZDA, kamor : podaja, zavzel za razširitev trg vinskih zvez s Kitajsko. Za mo nost 'trgovanja s Kitajsko se zavzel tudi vladni podpredsedn 3ah. .Nemčije Blueeher Komunisti morajo biti na čelu gospodarskih borb V soboto je zasedal Centralni komite naše partije V soboto popoldne je zasedal na sedežu naše partije Centralni komite Zasedanju je predsedoval sekretar tovariš Vittorio Vidali. Na dnev nem redu je bila razprava o gospodarskem stanju našega mesta in nalogah, ki jih imajo komunisti v bodočih borbah na gospodarskem polju. Glav-. o poročilo o navedenem vprašanju je imel tov. Bonomo Tominez. Sledila je obširna diskusija, v katero je poseglo več članov CK. ki so s svojimi intervencijami še izpopolnili in razširili poedine točke poročila. CK je soglasno ugotovil izredno težko krizo, ki je zajela vse mestne sektorje in vzporedno s tem naraščajočo odločnost in borbenost delovnega ljudstva in drugih slojev. Po drugi strani pa se oblasti, ne pobrigajo, da bi s primernimi ukrepi zajezile naraščajočo krizo, čeprav je to njihova dolžnost. Naloga komunistov je, da še bolj utrdijo svojo povezavo z množicami in delavci v tovarnah in na deloviščih. Komunisti morajo biti vedno na čelu njihovih borb in tolmačiti morajo njihove potrebe in težnje. To bodo dosegli s po-jačanjem svojega vsakodnevnega delovanja in podrobnejšim preučevanjem pcedinih problemov, ki se pojavljajo od dneva do dneva. Centralni komite je obenem pozval tovariše in vse delovno ljudstvo naj se bori proti tako-zvani «evropski obrambni skupnosti», za katero se v resnici skriva ponovna oborožitev nemških revanšistov. Ce bi stopila zloglasna CE'D v veljavo, bi bilo to usodno ludi za naše mesto, ki so ga že itak spremenili v vojaško oporišče. Uveljavitev C ED pomeni 2a Trst poslabšanje že itak obupnih gospodarskih, političnih in socialnih razmer. Uveljavitev CED bi predstavljala nadalje veliko oviro za pravično rešitev tržaškega vprašanja, to je proslavo i. maja ter naj prispeva v sklad za kritje stroškov prvomajskih proslav. Letošnji 1. maj naj bo še večja in mogočnejša manifestacija in izraz Volje vsega preb! valstva za mir, svobodo in boljše življenjske pogoje Strokovna usposobitev v Albaniji Albanska vlada posveča veliko skrb širjenju strokovnih šol za mladino. Velika dovršena dela in druga, ki so še v teku ter nagli razvoj raznih sektorjev gospodarstva, ki se uresničuje v okviru petletnega načrta, zahtejo vedno večje število izvežbanih tehničnih kadrov. Danes je mladini na razpolago 11 nižjih tehničnih šol s politehničnim uč- nim načrtom za., industrijsko, kmetijsko, sanitetno in trgovsko stroko. Samo polilehnikum «7 november» šteje 1341 dijakov, dočim obiskuje tehnične šole v Tirani in Korčiji dvakrat večje število dijakov, kot lansko leto. Iz teh šol pride vsako leto stotine usposobljenih kadrov v raznih panogah, ki jih takoj - namestijo v - po-edinih sektorjih gospodarstva. Porcelanasti stavbeni material Družba «Bettinger» v Wal-thanu (Massachusetts) izdeluje material za strehe in zidove iz porcelanaste valovite pločevine. Trdijo, da je ta material posebno odporen proti raz-jedijivim plinom, vlagi, vročini, dimu in solnemu vzdušju. ŠE VEDNO NEPOJASNJENA SMRT WILME MONTESI Proces Muto razgalja ozadje korupcije in nemoralnosti V afero so zapleteni demokristjanski ministri - Senzacionalne izpovedi Ane Marije Moneta-Caglio - Slikarja Francimeja so spravili v umobolnico Kaj je ugotovila preiskava polk. Pompea o preteklosti Uga Montagne Montagna je v dobrih od1 jih s sinom ministra Piccic grofom Galeazzi Lisi Riccaré* sebnim zdravnikom papeža, bni zdravnik papeža pa jel deležen pri razn.h trgovskih\ jetjih, pri k a. e ih ima svo< rerese tudi Montagna. Med telji so navedene še druge v še osebnosti. Poročilo ne J* čuje možnosti, da bi se Ml g na ukvarjal tudi s kupčijo mili, izi abljdjoč pri tem znanja, ki jih ima v visokih S ih. INI Wilma Mùntesi, ki je s svojo zagonetno smrtjo sprožila senzacionalna odkritja v najvišjih krogih italijanske buržoazije. Ze par tednov sledi vsa javnost z izrednim zanimanjem procesu, ki se vrši v Rimu proti novinarju Silvanu Muto, glavnemu uredniku revije «Attualità». Slednji je obtožen, da je s člankom, ki ga je svojčas objavil v zvezi z zagonetno smrtjo Wilme Montesi, širil lažnive in tedenciozne vesti, ki bi lahko motile javni red. Ob- toženi Muto je namreč s svojim rupcije, nemoralnosti, pripadiju člankom dregnil tako rekoč v sršenovo gnezdo in rekli bi, da je zadel v živo nekatere najvišje demokristjanske osebnosti. V zvezi z zagonetno smrtjo Montesi-jeve se je v članku namignilo, da nosijo odgovornost za njeno smrt nekatere višje osebnosti in da se je prav zaradi tega splavilo zadevo ob stran. Ves potek pa. postaja iz . dneva v dan večja senzacija, posebno za tiste kroge, ki so imeli do sedaj predstavnike klerikalnega režima v največjih . čislih. Iz dneva v dan odkriva proces gnilobo režima, ki je na vladi v Italijanski republiki in razgalja do dna temna ozadju ko- NEIZPODBITNE ŠTEVILKE IZ REŽIMSKIH ČASOPISOV Naraščanje mladinskega kriminala v Jugoslaviji Na Goriškem 1500 brezposelnih mladincev - Obupne razmere šolske mladine - V Mariboru lansko leto 1845 kazenskih postopkov proti mladincem Za nas tržaške mladince, ki smo bili, ramo ob. rami, skupno z našimi brati Jugoslovani v narodno osvobodilni borbi, je tragično stanje v katerem živi. dela in se uči jugoslovanska mladina, naša..globoka in skeleča rana. je pa obenem naša obtožba proti titovskemu režimu. izdajalcu mladinskih interesov. Jugoslovanska mladina, ki se je z velikim junaštvom borila za neodvisnost svoje dežele, za novo družbeno ureditev, za za rešitev v interesu miru pri 1 lepše življenje, se danes nahaja nas in v svetu. I v enakem položaju kakor grška Centralni komite poziva vse ' ali španska mladina. Danes je tovariše naj pospešijo in po- ^ dovolj vzeti v roke kateri koli živijo akcijo za nabiranje pri- jugoslovanski časopis, iz kate- spevkov za gradnjo osrednje- rega se lahko črpajo dokazi, ga Ljudskega doma. Poziva na- j katere so titovci prisiljeni ob dalje vse tovariše, mladino in I ljavljati, dokazi, ki nam pri- delovno ljudstvo naj se mobi- čajo, kako daleč je prišla ti-lizira v pripravah za veličastno lovska vlada v svoji protiijud- SAMI PRIZNAVAJO... 700 DIJAKOV IN SAMO ODLIČNJAKOV V Novem mestu je bilo na 15 oddelkih nižje gimnazije ocenjenih z negativnimi redi 51,11 odst. vseh dijakov. V I. d razredu je n. -pr. izdelalo komaj 28,12 odst. učencev, v III. b razredu je izdelalo 33,33 odst. Gimnazijsko povprečje, 49,1 odst. pozitivnih ocen je novomeško potrdilo razmer in trenotnega stanja v našem šolstvu: prenatrpanost učnega programa, neživljenskost vedno novih zahtev, ki jih postavlja pred srednješolca «višji prosveto i forum,» s svojimi dodatki učni.h načrtov, slabosti piscev'nekaterih učbenikov, ki so v svoji odmaknjenosti od življenja pozabili, kaj smemo zahtevati od otroka in kaj ne. Vsa nižja gimnazija v Novem mestu -premore ob polletju 5 odličnjakov vseh 7 oddelkov višje gimnazije pa se boje za — enega! 6 odličnjakov na skoraj 700 dijakov — to pove menda dovolj. «V višji gimnaziji imamo razmeroma pridne resne dijake, ki jih poznamo več let. Vemo da vsi — razen redkih izjem — resno delajo In se pripravljajo za šolo, pa vendar -ne zmorejo vsega, kar zahteva učni načrt. Navzlic vsej pridnosti med njimi ni odličnjakov», pravi vodstvo novomeške gimnazije. («Ljudska pravica-Borba» 4.2.51.) ZAKAJ NAZADUJE PROSV. USTAVNOST NA GORIŠKEM Na Goriškem je v zadnjih letih kulturnonprosvetno delovanje, ki je bilo nekdaj, posebno med vojno, tako bogato in pestro, skoraj povsem zamrlo. Pomanjkanje dobrih in zavednih prosvetnih delavcev je eden izmed vzrokov takemu položaju. Največjo krizo preživlja zborovsko petje, ki ima na Goriškem velike tradicije in je zanj večje zanimanje kot je n. pr. za igralstvo. V času fašizma je deloval skoraj v vsaki vasi skrivaj pevski zbor, sedaj pa jih v vsem okraju deluje mnogo manj. Zelo pereče je namreč pomanjkanje pevovodij. Pereč problem je tudi pomanjkanje dvoran, oziroma večjih prostorov za razne prireditve. Kjer jih pa imajo, so večinoma zaprte, ker ni igralnih družin niti pevskih zborov, da bi nastopali. So pa še mnogi drugi večji kraji kot n. pr. grgarsko-čepa v an-ski, kjer ljudje leta in leta ne vidijo nobene predstave in nimajo niti prosvetnih društev. («Ljudska pravica-Borba» 4.2.54.) PODRAŽITEV PREMOGA IN KOKSA Na zasedanju delavskega sveta železarne v Jesenicah, so razpravljali o problemih proizvodnje v januarju. Zaradi pomanjkanja električne energije je bila manjša proizvodnja za 90 milijonov primanjkljaja. Skupno je izpadlo 14.997 ton izdelkov. Direktor je poročal o cenah in izjavil, da se bo koks podražil za 8.000 din ipri toni, premog pa se bo podražil za 1.300 din pri toni. («Ljubljanski dnevnik» 6.2.54.) CENE V JANUARJU Goveje meso po 200 din, prekajena svinjina 320 din, fižol po 120 din, čebula 45, v Mariboru — središču sadjarskega področja so prodajali jabolka po, 50 din, v Trbovljah po 530 din kilogram surovega masla, navadno vino v gostilnah C kategorije v Gorici 230 din liter. («Ljudska pravica-Borba» 6.2.54) KJE JE SORAZMERJE V Ljubljani v kavarni «Evropa» stane ena limonada 50 din, v kavarni ,pr,i «Figovcu» ,pa stane 3 del. cvička 54 din, 2 dol limonade 75 din. Ko se je organiziralo podjetje «Figovec» je bilo poudarjeno, da se bodo jedila in pijače -prodajale po cenah, ki bodo dostopne delovnim ljudem. Sedaj se prodaja liter cvička' 180 din, liter limonade,pa 375 din. Kje je sorazmerje?; In pri takih cenah naj se ljudje odvadijo pffi škodljivi alkohol? («Ljudska pravica-Borba» 4.2.54.) ski dejavnosti. Na tisoče hrabrih ljudskih borcev partizanov je padjo v teku NOB proti fašističnemu okupatorju. M no g j izmed njih jo imeli male in nepreskrbljene otroke. Nešteti 50 bili primeri, da so smrtno ranjeni očetje partizani ali" matere partizanke klicale k sebi svoje tovariše in jih rotile: «Ne pozabite na moje otroke, pomagajte jim». Do dna srca pretreseni borci so : e na grobovih svojih tovarišev in tovarišic zaklinjali, da bodo napravili vse. da bi plodove borbe padlih očetov in mater uživali njihovi otroci. In danes? Beograjski o-blastniki so vse to poteptali. Režim je odvzel vojnim sirotam detinstvo in mladost; vojnim sirotam se ne nudi možnost šolanja, zabave; oblasti ničesar ne podvzemajo za njihov umski in fizični razvoj. O-troci padlih partizanov so cesto prepuščeni sami sebi. Mnogi izmed njih nimajo niti doma, niti stanovanja, so brez znancev in sorodnikov. Potikajo se okrog kot deseti bratje in prosjačijo skorjico kruha. V drugi polovici novembra se je samo v nekaj dnevih kot piše «Delavska enotnost» z dne 20.XI.1953. prijavilo na ljubljansko posredovalnico dela 14 vojnih sirot in prosilo za kakršno koli zaposlitev, ker nimajo od česa živeli. izkoriščali delavsko in kmečko mladino še boij kakor v preteklosti. Brezposelnost, ki bi Jugoslovanska mladina se je v času NOB borila za novo družbeno ureditev, kjer naj ne bo več izkoriščanja človeka po človeku; za družbeno ureditev. kjer naj bi vsak mladinec imel pravico do dela, kjer naj bi delavski razred bil gospodar proizvajalnih sredstev. Danes pa so se na žalost stari gospodarji vrnili v tovarne in na kmetijstva, da bi ukazovali in morala za vselej izginili, je danes zelo razširjena. V svojih časopisih in sicer v «Ljudski pra-vici-Burbi» z dne 8.3.54. so prisiljeni sami priznati, da je na uradu za posredovanje dela v Ljubljani v evidenci 600 nezaposlenih mla’dih ljudi, to število pa je še znatno večje in se giblje okoli 1500. Nekatera podjetja imajo na vsakih IDO delavcev komaj ti vajencev, in zato je nevarnost, da bodo nekateri poklici, zaradi pomanjkanja strokovnega naraščaja povsem izumrli, čeprav je dosti fantov, ki bi se teh poklicev radi učili. Premalo skrbi se posveča kmečki mladini, ki je od vse, prav gotovo najbolj prepuščena sama sebi. Statistike kažejo, da je število nezaposlene mladine precej veliko. To velja predvsem za primorske okraje. Samo v goriškem okraju je preko 1500 mladih, ki žele zaposlitve, včasih iščejo posamezniki «rešitev» v begih čez mejo. V črnomeljsl em okraju živi približno 5000 mladih ljudi, več kot 70 odst te mladina se ne more preživljati na skopi belokranjski zemlji, v ptujskem okraju išče dela 2,600 mladih rok. Ce je tako težavno stanje brezposelne mladine, nič manj ni izkoriščana zaposlena mladina. Dnevno se opaža, da ima delovna mladina vedno manj socialnih in političnih pravic. «Riječki list» z dne 12. 3. 54. priznava: «Na sestanku ‘Ljudske mladine je bilo izneseno naslednje: čeprav je okrog 50 odst. mladine, ki tvorijo kolektiv, so zelo malo zastopani v delavskih svetih. Obstajajo negativna gledanja, da «mladina IZJAVE MILOVANA DŽULAFIČA - TAT K A Strašne razmere ujetnikov v Kotorskih zaporih Udbe Objavljamo v izvlečku izja- , tudi hrano in nam jo dajali stal telefonski aparat s pomo-uo Milovana Džulafiča-Tatka, I polno raznih žuželk in drobnih I čjo katerega so eiektrizirali ki jo je priobčil list «Za slo- j živali: žabjih paglavcev, paj-bodu», organ jugoslovanskih kov, polžev in drugega, jet-revolucionarnih emigrantov v ! nike so udbovci v vseh celicah LR Albaniji. Aprila 1949. leta je bilo v kotorskem zaporu 400 komunistov in patriotov Črne Gore, med katerimi sem bil tudi jaz. 27. zvečer so vdrli v zapor udbovci in nam zvezali roke z vrvmi in verigami, Ko so opravili, so nas še isti večer stlačili v kamione in nas prepeljali na polotok Kobila. Polotok Kobila je pust, na njem ni nobenega naselja. Ko so nas pometali iz kamionov, so nas nagnali v gručo. Okrog nas so postavili kordon udbovcev, o-boroženih s strojnicami in brzostrelkami in od vseh strani pričeli vpiti: «Semkaj smo vas privedli zato, da vas po-streljamo!» Nihče od ujetnikov ni hotel pokazati vznemirjenja. Iz gruče je bilo mogoče slišati: «Streljajte, ubijte, samo žive nas ne mučite!» Zjutraj so nas vrgli v utrdbo. V zaporu je bila nad 20 cm debela plast živalskega gnoja. V celice so vrgli več ljudi kot je predvideno. Na nas je kapljalo. Ležali smo nepremično. Pod nami se je segrevalo blato in gnoj. Para, ki se je dvigala z ležišča, je .bila tako gosta, da nas je dušila, Zrak je bil toliko zasičen, da smo to komaj prenašali. Vodo so nam dajali iz umazanih jam, tako da je bi- pretepali in jih silili, da jedo to umazano hrano. Iz moje celice so nekega dne izvlekli Blaža Boroviniča, bivšega ministra za industrijo Črne Gore in ga na hodniku tepli. Blažo se je branil. Nato je prihitelo več razjarjenih udbovskih, zveri in se vrglo na Blaža ter ga teplo z raznimi predmeti. Odprli so celico in vrgli v njo na pol mrtvèga Blaža. Bil je ves v krvi, črn od udarcev in s popolnoma raztrgano obleko. 15. julija 1949. leta so odvedli 350 jetnikov na Goli otok, nas 50, v glavnem partijskih funkcionarjev, pa so ponovno poslali v kotorske zapore. Tu je nastopil pravi pekel. Skupina udbovcev nas je tepla z vsem, kar jim je padlo pod roke,- brzostrelkami, palicami, bokserji, pestmi, čevlji. Betonirani hodniki in zidovi so bili prepojeni s krvjo. S krvjo, so bile poškropljene tudi roke krvnikov. Napol nezavestne so nas razvezali in zopet vrgli v celice, kjer smo našli nove jetnike, katere so aretirali pred! ’ kratkim. Tudi ti so bili vsi pretepeni, V prvem nadstropju zaporov so imeli udbaši v posebni celici naprave za mučenje. V tem la popolnoma kalna in nezdra- . prostoru je bila dolga, metei kuhali j in pol visoka miza. Na mizi je va. „V tej vodi so nam jetnike. Na mizo je bilo pri trjeno več' dolgih verigi' s katerimi so privezovali jetnike na mizo. Na. tej mizi so puščali jetnike po več dni do popolne onemoglosti. Na koncu mizg so. pritrjeni nekakšni o-broči katere položijo človeku preko glave in prsi ter jih potem s posebnimi vijaki privijajo. V bližini mize visi s stropa naprava, s pomočjo katere obešajo ljudi za noge:, To celico z napravami za mučenje -so* udbovci imenovali «tehnična celica». V tej celici so mučili in ubili med drugimi tudi poročnika milice Mileta Zivko-viča; V'okrajnih zaporih sem prebil več mesecev. Sam sem videi in preživel strahotno trpljenje, ki so ga udbovci pripravili komunistom in patriotom, prijateljem Sovjetske zveze, prvoborcem narodnoosvobodilne borbe. Slična zverinstva so se vršila tudi nad jetniki v cetinjski ječi, v kateri je bilo od objave resolucije ubito 4-5000 komunistov. O-krajne pisarne Udbe in policijske postaje so bile prave mučilnice. To so bile mučilnice ljudstva, katerim ni bilo konca. Premnogi so podlegli mučenju. Toda vsa ta zverinstva, vse to trpljenje ni moglo zlomiti njihove ljubezni do Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije. Sovraštvo proti Titu in njegovemu režimu se je še bolj povečalo. ni dovolj sposobna, da upravlja. da. so to mladi ljudje brez življenjski izkušenj». Prav tako se slabša tudi stame učeče se mladine in študentov. Zaradi previsokih fi- nančnih bremen je veliki čini mladincev onemogočen študij: Iz «Ljubljanskega dnevnika» z dne 11. 3. 54 je razvidno, da je najmanj kar bi potreboval študent na univerzi, približno (3.500 din mesečno. V višji srednji šoli pa 5.500 din, v nižji srednji šoli 4.500 din. Teh sredstev pa seveda večina nima in ne zmore. Zato je velika večina mladih študentov prisiljena zapustiti šolan e iri se uvrstiti v veliko armado brezposelnih. kov stranke večine, od višjih junkcionarjev pa do ministrov, rako so prišla v tgku procesa na dan imena demokristjanskih ministrov Piccionija, Spalar«, načelnika policije Pdvoneja in drugih. V določenem trenutku je ajera zagonetne smrti Montesijeve presta docela• v ozadjej Povsem nepriča-‘co-vanp ---itn za dèmokristjansko stranko nezaželeno — je prišla v ospredje ligura markiza Uga Montagne, bivšega ljubimca glavne priče na procesu Ane Marije Moneta-Caglio, ki so mu bila na stežaj odprta vrata raznih ministrstev, najvišjih uradov policije in celo Vatikana. Kot je izpovedala Ana Marija Caglio, je slednji z največjo lahkoto podkupoval razne ministre, načelnike policije, ki so mu šli pri njegovih umazanih kupčijah zelo na roko. Ti ljudje so bili z lažnim markizom (naslov markiza si je enostavno nadel sam), človekom temne preteklosti v najboljših odnošajih, ki so šli od raznih kupčij da po pohotnih zabav : lahkoživkami, z vedno večjo vztrajnostjo pa se že govori tudi > tihotapstvu z mamili in v tem imislu je bila uvedena v zadnjem času preiskava. Se bolj kot pričanje Monete-Caglio pa je razgalilo umazano ozadje afere po- V tem stanju skrajne bede. brezposelnosti in brezupne možnosti, tia bi mladina lahko uresničila svoje želje, najde svojo sVobodno pot mladin-ki kriminal: Jasen dokaz temu najdemo v jugoslovanskih časopisih. «Ljudska pravica-Borba» z dne 2. 3. 54, piše: «Kazniva dejanja so Zadnja leta v neprestanem porastu. Lani je bilo kaznovanih pred sodiščem za Maribor mesto 1.845 mladoletnikov do 24. let Pred sodiščem za Maribor okolico je bilo obsojenih 1279 mladoletnikov, kar predstavlja ogromno število, med kaznivimi dejanj: je največ tatvin, poleg drugih prestopkov so v zadnjih letih številni tudi pobegi čez mejo. Na podeželju je med mladino največ tatvin pijač in jestvin». To dejstvo nam dokazuje, da mladinski kriminal ni slučajen pojav v Jugoslaviji: .temveč resen družbeni problem. Uradni tisk je-.prisiljen vedno pogosteje pisati.o porastu kriminala med mladoletniki, kateri "se v večji meri zaradi slabega materialnega-stanja lotijo .kraje.'.«Ljudska pravica-Borba» z dne 2. 3. 54. priznava, da je lansko leto kriminal v primeri s prejšnjimi leti občutno naraste). Od vseh kaznivih dejanj. zabeleženih v goriškem okraju, jih. je odpadlo ■ nanje blizu 3 'dst., kar je za polovico več kot leta 1952. Zaskr-ijenost vzbuja dejstvo da je od vseh kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili mladoletniki, okoli 20 odst. večjih hudodelstev, vlomov in tatvin; dalje 15 odst. telesnih poškodb. ■.'«B* ■e*** Ana Marija Moneta - Caglio To je sicer samo bežen .pregled današnjega življenja naših bratov v Jugoslaviji. To je tako. opevana «socialistična» Jugoslavija «male USA». Tukajšnjim titovskim agentom, ki krožijo po našem, ozemlju, da bi nas prepričali o titovskih dobrotah, pokažimo vse te dokaze in vprašajmo jih, kje so pridobitve., jugoslovanske mladine. za katere smo dali tudi tržaški Slovenci in Italijani svoj veliki doprirtos. LUCIJAN RONCELJ očilo polkovnika karabinjerev Pompea o preteklosti Uga Montagne. Toda o tem bomo še spregovorili v teku članka. ZAGONETNA SMRT WILME MONTESI D« bo pa našim bralcem ves potek senzacionalne škandalozne /Jere jasnejši, moramo nekaj norakov nazaj in sicer do 11. u-prtla 1953. S tem dnem se dejansko začenja zadeva Montesi-Mon-tagna. V soboto 11. aprila 1953 je neki delavec našel na nabrežju Tor' Vaianica, kakih 20 km od znanega kopališča Lido (Ostia pri Rimu) napol nago truplo mladega dekleta, ki je bila pozneje identificirana ,za .Wilìtìp Mónte-si iz Rima. Ob 'tej priliki je mati izjavila novinarjem, da se njena hči ni utopila, marveč da ie bila umorjena Njen zaročenec, v službi pri finančni straži je celo izjavil, da so mu znane vse okoliščine smrti. Policfja je prvič izjavila, da gre za samomor, drugič pa, da gre za nesrečo. Ljudje pa so bili povsem drugačnega mnenja. Začelo se je šepetali, ta so v zagonetno zadevo zapletene nekatere visoke osebnosti, ‘očim so njeni starši nekam zagonetno umolknili, zaročenec pa je bil baje službeno premeščen in se tudi ni Več oglasil. Na skrivnostno smrt je tako padlo zagrinjalo, ki so ga spustili določeni visoki krogi. Uradna verzija, ki jo je dala policija in s tem zapečatila preiskavo, pa verjetno ni prepričala glavnega urednika revije «Attualità» Silvana Muta, kot ni sicer prepričala niti javnega mnenja. Muto je začel sam raziskovati zadevo in na podlagi zasebnih poizvedb objavil v reviji članek, lei je vzbudil med javnostjo pravo senzacijo. Na veleposestvu C.ustelporziano v kraju Capocotta So imeli nekak zabavni večer, ki se ga je med drugimi udeležila tudi Montesijeva. Ro vsei verjetnosti so pokadili veliko število cigaret prepojenih z opijem ali drugim mamilom, ki ga mladenka ni' prenesla, Ubšla jo je slabost, padla je v nezavest in to je spravilo družbo v veliko zadrego. Da ne bi nastal kak škandal so dekle za silo oblekli, spravili jo v avto ter jò odpeljali k morju, kjer so jo vrgli v vodo misleč, da je mrtva. Neki rimski list, ki se je tudi ukvarjal z a/e-o, je celo izrazil pomisleke, ali je. bilo. dekle, ko so ga vrgli v morje že mrtvo. Številko revije, v kateri je bil objavljen senzacionalni članek, je policija zaplenita, Muto pa je bil predan sodišču. Na prvi razpravi je izpovedal, da sta ga o zadevi informirali neka Ana Marija Moneta-Caglio in Adriana Bisaccia, ki sta bili stalni obiskovalki nekaterih sumljivih krogov. Najemnik veleposestva, kjer so se vršile orgije je bil markiz Ugo Montagna, ki je bil obenem ravnatelj lovišča v kraju Capocotta, kateri tvori del omenjenega veleposestva. Proces proti Silvanu Mutu so zopet otvorili 4. marca t. I. in tokrat sta bili poklicani kot priči Moneta - Caglio, bivša ljubimka Uga Montagne in Adriana Bisaccia. In prav senzacionalne izpovedi, ki jih je dala v teh tednih Moneta-Caglio, ki nastopa na procesu povsem hladnokrvno, brez izmikanja ali oklevanja, so omajale do tal celo gnilo in trhlo zgradbo klerikalnega režima in verjetno pretresle do mozga marsikaterega visokega eksponenta Krščanske demokracije. Prav na predvečer procesa pa je državno prdvdništvO še enkrat spravilo v arhiv zadevo Montesi, ki je bila svojčas zopet otvorjena S ponovno 'preiskavo o vzrokih smrti nesrečnega dekleta. Uradna utemeljitev pravi, da ni njene smrti kriv ..nihče. Jasno je. da je tako nastopanje najvišjega sodnega foruma ne samo razoča- ralo. marveč tudi ogorčilo -pretežni del javnega nuienja, ki u-pravičeno pričakuje, da se izsledi resnica v tej zadevi in da se krivci, ne glede na njihov položaj tudi kaznujejo. KAJ PRAVI MONETA - CAGLIO Moneta-Caglio je dala na razpravah izredno važne izjave v pogledu soudeležbe Montagne in Piera Piccionija na tragičnih ve-černihorgiah v Capocotti. U tem je začela sumiti, ko je prisluškovala raznim telefonskim razgovorom, med navedenima. Se bolj pa ji je postala stvar jasna, ko ji je Montagna 29. aprila dejal, da nilo, naj se več ne vmešuje. Ta izpoved, ki jo je dala na procesu je globoko presunila vse občinstvo, še bolj pa sodni dvor, katerega je spravila v vidno zadrego. MONTAGNA JE DAROVAL MINISTROM MILIJONE LIR Se večje senzacijo med javnostjo in preplah v vrstah demokristjanov pa je vzbudila njena Adriana Bisaccia .točna in do podrobnosti obrazložena izpoved glede milijonov, ki jih je Montagna daroval ministroma Piccioniju in Spataru ter razkošnega stanovanja, ki ga je daroval načelniku policije Pavo-nu. Montagna ji je ob neki priliki povedal, da je daroval Piccioniju 6 milijonov. Spataru pa 5 milijonov lir. ker sta mu slednja pomagala pri prodaji neke palače. Pri tej kupčiji je Montagna zaslužil od 90 da 100 milijonov lir. Maja lanskega leta pa ji je v največji tajnosti zaupal, da išče stanovanje, ki ga bo daroval staremu prijatelju Masivu Pavone, načelniku policije, ker mu je ta izkazal nešteto tisi ug. Dejal je tudi, da bo moral potrositi kakih 30 milijonov lir, ker želi Pavone razkošno stanovanje z 8 sobami. Te okoliščine so S, kjer no r mo V dneh procesa pa je po izvršila povsem nečuveno n nje, ki je še bolj ogorčilo ji tiu mnenje. Neki Francimei, |; ljubimec druge priče, to je A y ne Bisaccia je bil aretiran i<\ Je v v eden v umobolnico. Res Vv rikme cer, da gre za človeka, ki j] Cuna dna predan mamilom, to P' u r ne opravičuje, da ga je bilo vfjj ba spraviti v umobolnico, v zaiti, tiči nekje drugje. Francimi škeg je namreč sam ponudil, dl pričal na sodišču o raznih oj ci. ščinah, ki jih Bisaccia trdi kjer ske ino zanika. Baje mu je nje! priZl bipša ljubimka svojčas zaul tičnt da so ji znane vse okoli) svet , ril r smrti Montesijeve. Francimei Uom zdravniki umobolnice spustili vene svobodo in te dni je pričal j sodiščem. F( ADRIANA BISACCIA ge ZANIKA j, ime] Povsem drugačno pa je zfl^ga pc nje Adriane Bisaccie, ki sJnskeg vse načine izmika ter trd^jal t< tno zanika vse, kar je svarili 0 povedala obtoženemu Mutu. ritem sodišču je povedala, da je pi'SU zi la medtem že veliko število Lsneji nimnih grozilnih pisem, nez*t raz osebe so ji grozile tudi poioilačrtih lefona. Na vsak način pa je i"°da z ugotoviti, da je v teku zasedogie vanja pred sodniki padla l'està krat v velika protislovja in frodajr di v soočbi z Mutom, ki poginu, , mirno in hladnokrvno i)Zlj)tn n; na svojem stališču. Ni izkljljegovi no, da ve Bisaccia marsikaj,lavnirr sebno o zagonetni smrti WRanjki Montesi; njega zadrega in zM) mj tanja v odgovorih na razna 0'esmj Sanja so preveč očividni. Kjisati- 1 njenemu trdovratnemu zali tem nju pa bo nadaljnji razvoj P-Df) zai sa verjetno prinesel na dfl<*učrti marsikatero zanimivo stvar.'ovsen izključeno, da bomo slišali d ruga imena visokih osebnosti V Hi so zapletene v to štrandnlpio ^ afero. «Pogoreli» markiz !v,!ek%>li, u seboj vse in da si mora ,,sljan-prevzeti svoje odgovornosti. Sy. ^ gov odvetnik dr. Bellavista^ n. pr. že odkrito namignil ndjdobril ro smrti sicilskega bandita pi (, liana. Na zahtevo obramb(5r(t^ ( se ji je kot običajno zoper1 g S() Ijal javni tožilec, bodo na aVci 1 cesu zaslišani med drugimi p ran jih mi tudi Montagna, Piccioni, n Se , vone ter mati Adriane Bisl ertig Važne bodo brez dvoma tud, Slu ; je Caglio sicer že povedala na za- ‘ povedi, ki jih bo dal slikar fila bi cimei. teja, ki branita obtoženega žur- Ltev j ,eto. NAČELNIK POLICIjE()ripon JE PODAL OSTAVKC^lih. Pod težo dokazov, ki jil^Vino prinesla Moneta-Caglio, je^Popo policije Pavone re- dolžijo smrti Montesijeve njego- nalista, prečitan tudi na razpru- vega prijatelja Piera Piccionija. Takrat sta v vsej naglici povečerjala in se skupno odpeljala na ministrstvo, kjer se je Montagna srečal s Piccionijem. Caglio ju je tudi videla, da sta šla v urad Silvano Muto, glavni urednik revije «Attualità». ministrstva za notranje zadeve, kjer sta se zadržala nad 1 uro. Ko se je Montagna vrnil, ji je povedal, da «je vse uredil». Ko mu je očitala njegovo prizadevanje, da reši sina demokristjan-skega ministra, je skušal Montagna kar naenkrat vse zanikati in takrat jo je tudi poslal iz Rima, ker «je vedela preveč stvari.» Vsa svoja sumničenja je Caglio izpovedala še pred procesom vrhovnemu državnemu prav-dniku dr. Siguraniju, ki jo je ob tej priliki opozoril, nàj se oddalji od zadeve, kar bi pome- TEMNA PRETEKLOST MARKIZA sliševanju pri vrhovnemu državnemu pravdniku dr. Siguraniju, kjer je bil sestavljen obširen zapisnik, ki so ga nekateri listi, med temi «Unità» objavili v celoti. Zapisnik je bil na zahtevo odvetnikov Sotgiuja in Buccian- j načeinik Ijen podati ostavko. Na nje)^ mesto je bil imenovan turi prefekt Carcaterra. V uiflj krogih se je nekaj dni goi’4 tudi o ostavki, ki naj bi jOm dal minister Piccioni. Minisi Se večji udarec pa je bilo po-’ svet pa tega ni sprejel in h. rotilo polkovnika karabinjerjev j ostane demokristjan Picci[ Pompea, ki do golega razgalja ' kljub vsemu na stolčku mil’, vso umazano preteklost glavne stva za zunanje zadeve. Da H figure procesa, to je lažnega mar- vsaj deloma oprali pred ]pa ga ima! In še oljnato sliko si je dala napraviti, ki toliko stane...!» * * ČLOVEK ALI OVCA? Gornjo karikaturo, ki je značilen prikaz socialnih razmer v Jugoslaviji, je objavil dne 11. marca t. 1. «Ljubljanski dnevnik». SLAVNI zdravnik je bil poklican k nekemu upokojenemu generalu, ki ga je takoj odločno opozoril: «Odkrito vam povem, gospod profesor, da sem vas poklical samo na prošnjo mojih domačih. Kajti jaz cenim bolj pomoč starega, izkušenega ovčarja, kot pa nasvete starega, takozva-nega medietnea». >ne POKOJNA SVOBODA S j2 NEKI Francoz se pripeli?110 p;, Ameriko. Pred vstopom v PrAlc0 n išče ga njegov sopotnik, A"lu 11 ka-nec, opozori na znani sp% r. nik svobode. ,1 s, «Aha», pravi Francoz, idni. pisati' natečaje za nove načrte, mu zaj tem bi samo še bolj zavlekli ■azvoj pP^p zadevo. Obenem z novimi na d (Viti črti bi prišlo tudi do no-vih. o stvar.lr>vsem nepotrebnih, stroškov ’ r'hšnl„ jAVNA razsvetljava osebnos V občinskem proračunu za f mT'! 1953 Je bilo določenih 70 r . phjonov lir za ureditev javne tram Razsvetljave v Grljanu, Kjar- poidck ini; ul Flavia, na Elizejskih nora ,,JHjanah (Campi Elisi) in pri T"0* r- Ani, odnosno na Kolon-e '",'S !jVcu- Te postavke pa VU ni ignil «Rdobrila. Potrebno bi bilo. da. nini na i občinski svet protestiral ) ram tiroti temu. Kajti v tem prime-3 zop niti otrokom, niti starčki bolnikom. Vdrli so v hi-Ijudi iz njih cerkve, odno- K IS nca, se';0"1 ®re RR sDodili mirne j r -tih odvedli v Do° v župnišča, kjer so Jim go-^ ‘i belogardistični izrodki, češ, bai)5° 3i,! PfiSli osvobodit pred ^4 Le06 teJ Priliki so tu
  • ’ medtem ko so dejanski 1 -11 h rilci ln Požigalci nesrečna W šjaStV° reševali- To je bil in-JV) j k nesramnosti in nizkotnosti. je no4IV,eatem k0 so nesrečnemu Ijud-,e manf‘°U sovorili ter mu obetali hit-rJevski «raj», so druge horde T'fi osvajalcev ropale po hišah. »Se Jim je prišlo prav, le da je NAUC 'h količkaj vredno. Tudi živina. UioPlle%i° so končali svoie de!°’ 50 česa Sj zozgali. Ob tej priliki je u! » MTrei° tudi mnogo živine v hle-°Ziti čej Plen pa so medtem že, pri-^ ; ntkladati na vozove in ka- °fie, katere so pripeljali s se- B°Te^i«fioJ lZ Trsta in iz C°rice. Veči-PrT pdjsg0i>!e . ....... tudi v jutranjih urah od 9. do š(i »bdelati m pognojiti m cu- Vanonijevo prijavo morajo izpolniti tudi lastniki hiš, ki imajo letni dohodek 150 lir, tudi če so drugače oproščeni davkov. Vse vojne škodovance, ki niso še vložili prijave vojne škode opozarjamo, da zapade rok 31. marca, oziroma .15. aprila. Za podrobnejše informacije se slednji lahko obrnejo do Zveze malih posestnikov v ul. Zonta 2. 13. plača za hišne posle Po ukazu ZVU št. 19, ki stopi v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu, imajo vsi hišni posli pravico do božičnice (trinajste plače) v višini enomesečne plače v denarju. ki jo je izplačati v mesecu decembru vsakega leta, začenši z letom 1953. Hišni posli, ki niso bili v službi vse leto, imajo pravico do božičnice v sorazmerju z dobo zaposlitve, to je do ene dvanajstine mesečne plače v denarju pomnožene s številom mesecev službovanja. Za leto 1953 je gornjo nagrado izplačati pred 31. marcem 1954. kali leta predno bo na njej kaj pridelal. Pustiti je moral rodovitne trte, katere je leta in leta skrbno negoval, plačali pa so mu 50 lir za 4 trte. Nasaditi mora nove trte in čakati 4 do 5 let predno mu bodo obredne. Pri Sv. M-. Magdaleni spodnji ne sme niti sezidati hiše, ker je tam industrijska cona aii pa takozvana «zona verde». Mnogim kmetom, so odvzeli tudi hišo. Kupili so košček zemlje, da bi si tam sezidali novo, tega pa ne dovolijo zaradi «zelene cone». Na sestanku so kmetje poročali o več takih slučajih. Te dni so kmetje dobili nove pozive tržaškega tehničnega urada za nove razlastitve za razširitev ulice Flavia in novo krožno cesto, ki jo namerava zgraditi tržaška občina za avtomobile Proti tej cesti sci kmetje že predložili pritožbo in tudi Zveza malih posestnikov je intervenirala pri pristojnih oblasteh. Ta cesta nima nobenega praktičnega pomena, ker bi služila samo tržaški gospodi, da bi se vozila’ po njej z avtomobili. Stala pa bo mnogo milijonov. Za gradnjo te ceste bodo morali porušiti več hiš. Nadalje je tov. Grbec voril o vojni škodi in pojasnil zakon, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem. Po končanem poročilu tov. Grbca je govoril tov. Franc Gombač tržaški mestni svetovalec. Poročal je o borbah v mestnem svetu tudi za vprašanja, ki se tičejo kmetijstva, odnosno.o nastopu komunističnih svetovalcev za Kolonkovec. Dosegli so, da so popravili in razširili več cest. Interveniral je tudi pri tržaškem podžupanu inž. Visintiniju, da bi se preprečila gradnja krožne ceste. Inž. Visintin je obljubil, da se ne bo še začelo z delom in da se bo zadevo še preučilo Po končanih govorih se je razvila živahna debata. Mnogo kmetov je vprašalo za pojasnila ter izneslo številne zadeve, ki se tičejo Kolonkovca in okolice. Izlet v Verono in Benetke Športni krožek ladjedelnice Sv. Marka organizira za 18. in 19. aprila izlet v Verono, h Gardskemu jezeru in v Benetke. Vpisovanja se sprejemajo na sedežu (gostilna Paradiso) v ul. Ponziana 21 in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure. Koncert violinista Karla Sancì ’. PETEK: 13. Glasba po želj' 'd e 21. Tržaški kulturni razgledtoodiio 21.15 Koncert tržaškega kvinjtivpr, - 22. Književnost in umetn vlogi paža, Marina Ferlatti v vloi gl Martina in Lilijana Scolari v vlogi Scarabelle, ki so vse zelo ugajale. Prav tako je navdušita enodejanka «Prijatelj», zelo živahno je podajala svojo vlogo marljiva Bruna Peris (v vlogi matere), prav tako mali Vojko Brecelj (Jurček), mali Adrijana in lrmica, Tatjana Blažič, Marija Stepančič, Majda Pertot (v vlogi oLok) in Renata Martelanc v vlogi sosede. Izredne pohvale je vredna Silvana Peris (Marica), ki se je svoje vloge naučila v izredno kratkem času. v nadomestilo obolele Jožice Gerlanc, in je prav lepo igrala. Zelo lepo -sta nastopili tudi harmonikašici Silvana Škerlj, ki je zaigrala «Vsem mamicam», in Mislej Franka. s «Sv. Lucijo» in z «Melodije, ki so ugajale stari materi». Na koncu sta Marina in Lilijana nastopili še s tirolskim baletom in s furlanskim plesom, s katerim sta navdušili gledalce ter sta ga morali na splošno željo ponoviti. Podlonjer: V nedeljo, 7. marca je bila v Podlorijerju proslava praznika žena, ob sodelovanju PD «Zoezda». Po govorih, tov. Siškouičd in Izabele Vietali je sledil kulturni spored.' Nastopil je domači pevski zbor «Svi Ivan-Podlonjer» z'narodnimi in drugimi pesnimi tu domača dramska skupina je pod vodstvom Helene Mlač, ki je tudi sama nastopila u vlogi francoske vzgojiteljice, uprizorila šaljivo enodejanko «V -hudih zadregah», Vse igralke so se izkazale v svojih vlogah: dve učenki, mati, služkinja, modistka in seveda tudi vzgojiteljica.' Ves večer je potekal v veselem razpoloženju in poslušalci so nagradili nastopajoče z obiln'm ploskanjem.. ib b. enih stojim sam sredi sveta, 0čak, duše, srca mi nikdo ne poZ.fja Se ]. in če sredi nevihte jagned eOiobi, vzpJžNu4r; pred strašno usodo zapiram e bi 0 Tako je izpovedal to svojo *išl0 , Toda kaj kmalu se je opo.e“re|avce Skušal je postati mož z mìV,ì CR vero v bodočnost. Zavedal st1 širol da je njegovo mesto na 5,1 ^6 jz delovnega ljudstva. Zato se ^esti čutil tesno povezanega s vryzu ljudstvom. Zato je tako pred^uk i: delavcem, zlasti trboveljski»1.48 st: dar jem. Zato ga danes »tii^kenr lahko primerjamo po svoje»1 isti. lu in hotenju s CankarjelH^'kri r V orancem. Kosovel je uefh,P()t tudi v bratstvo med narodi. nekoč Pre-.ršeren, tako je tu^[ bstri oznanil človeštvu novo ped’1. ntni dobo bratstva in sprave meLCeno rodi. To je oznanil v .pesmi «^L>razu Da pomladi», ki se glasi td