Stev. 250.
Trst, v soboto 7. septembra 1912
Tedaj XXXV \l
IZHAJA VSAK DAN
tuj; ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobaJiarnah v Tr^fn in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmian, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Siroko«ti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po JtO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Tnseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožijivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moc
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. RmoodIdk na nedeljsko izdanje „ESIN08TI" »tka«: u
oelo leto Kron 5*30, za pol lota Kron 3 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne (prejemajo in rokopisi to ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Gafatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranilni?ni ra?un 3tev. 841-652. TELFFOM ŠL 11-57.
BRZOJftUNE l/ESTl.
Ministrski predsednik grof Sturgkh.
DUNAJ 6. (Izv.) Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, je ministrski predsednik gref Stiirgkh toliko ozdravel, da bo lahko tudi še nadalje sam vodil posle ministrskega predsedstva. Zaradi tega torej odpadejo vse kombinacije o njegovem nasledniku.
Civilni guverner za Bosno in Hercegovino.
DUNAJ 6. (Izv.) — „Kroatische Korre-spondenz" je dobila iz budimpeštanskih narodnostnih krogov sledečo informacijo:
Znano Je, da je bosensko - hercegovski sabor zahteval, da se izroči deželna uprava v anektiranih deželah civilnemu guvernerju. To stališče je zastopal tudi general Vareša-nin. Tedaj na Dunaju in v Pešti niso niti slišati hoteli o tem. VareŠanin je prišel v konflikt z obema vladama in je odšel v pokoj. Po prizadevanju armadnega nadzornika in novega deželnega načelnika fcm. Potio-reka se je odpravilo mesto civilnega adla-:usa in načelniku se je prepustilo vodstvo politike v deželi. Medtem pa se je pokazalo, da se nikakor ne sklada posel armadnega nadzornika s posli deželnega načelnika, in sedaj študfrajo, kako bi odpomogli temu zlu. —
Po odhodu bosensko hercegovskih poslancev pl. Vancaša in dr. Simiča iz Budimpešte so se začele širiti vesti, da se resno misli na namiščenje civilnega guvernerja v Bosni, ki bi bil popolnoma neodvisen od armadnega nadzornika. To vest je treba postaviti na račun madjarskega strahu, da bi si Madjari ne mogli zagotoviti stalnega vpliva v Bosni, dokler bi stal na čelu deželne vlade general, pa naj bi bil tudi madjarskega rodu.
Z ozirom na te zakulisne vesti se že govori, da bo imenovan za civilnega guvernerja sedanji guverner bosensko - hercegovske banke, bivši sekdjski načelnik baron Dragotln Pitner. (A kaj pereko Hrvatje? — Op. ured.) Kot dokaz za to navajajo dejstvo, da se Pitnerjeva rodbina še ni preselila na Dunaj, kjer ima stalno bivališče. Na pripombo, da bi baron Pitner ne mogel preskočiti tajnega svetnika Rohonyja, se odgovarja, da je le vprašanje časa, kedaj bo Pitner imenovan za tajnega svetnika, češ da ta naslov Jtak pripada guvernerju deželne banke. Če bi se Rohonyi čutil užaljen in bi zato šel v pokoj, imenu!ejo kot njegovega naslednika sekcijskega načelnika dr. ToŠa Zurunića. Potiorek bi ostal nadzornik 15. in 16. vojnega zbora.
Na pripombo, da bi bila vsled Pitner-jevega imenovanja za deželnega guvernerja, Zurunićevega pa za bančnega kršena pariteta med Avrtrijo in Ogrsko, ker Je tudi skupni ilnaačnl minister Avstrijec, pravijo, da bi v tem slučaju ne ugovarjala Ogrska, ker je zadovoljna z dosedanjim Pitnerjevim delovanjem in upa, da bi se Pitner tudi kot deželni guverner ne izneveril svoji dosedanji taktiki.
Kakor pravi budimpeštanski poročevalec „Kroat. Kor.*, gre tu najbrž za to, da Madjari izpodmaknejo tla Potioreku, tistemu, ki Je izjavil, da smatra napredek Bosne in Hercegovine za vprašanje svoje osebne časti. Uredništvo „Kroat. Kor.y se je informiralo na Dunaju o teh vesteh v poučenih krogih, kjer pa niso teh vest! niti potrdili Biti zanikali.
Baron Pitner je specijalist v Izvajanju gesta „divide et impera" in v izigravanju Srbov proti Hrvatom. Njegovo imenovanje za deželnega guvernerja v Bosni in Hercegovini bi bila prava nesreča za slovansko prebivalstvo. Vsekakor je treba počakati, kaj poreče k tem vestem „tudiu Slovan, skupni iinančni minister Poljak vit. Bilinski.
Vprašanje bosenskih železnic.
SARAJEVO 6. (Izv.) Dne 9. t. m. se sestane v Tuzli odposlanstvo bosensko-hercegovskega sabora z zunanjimi strokovnjaki, ki se izjavijo o rentabilitete železniške proge Doboj-S?rajevo, ki jo namerava vlada razširiti v normalno železnico, in o progi Tuzla-Sarajevo, za katero se je izrekel sabor. Poluslužbeno S2 javlja, da bo ta izjava strokovnjakov popolnoma brez pomena, ker se je vlada trdno odločila, da zgradi na vsak način dobojsko progo. Preganjanja časnikarjev na Hrvatskem.
ZAGREB 6. (Izv.) Hrvatska vlada je zavrnila pritožbo časnikarja j3Ša Ggaševića, ki je bil za pet let izgnan iz Zagreba. Grga-šević je Dalmatinec in je morai odpotovati iz Zagreba.
Kraljevi komisar v Reki ?
DUNAJ 6. (Kor.) Govori se, da pride v Reki namesto župana kraljevi komisar.
Zahteve vojne uprave.
DUNAJ 6. (Kor.) Dne 16. septembra se bo vršil ministrski svet, v katerem se bo razpravljalo in končno sklepalo o zahtevah vojnega ministra za preeborožitev artiljerije z novimi Jeklenimi topovi.
. Srbski ministrski predsednik ne odstopi.
BELGRAD 6. (Kor.) V inozemstvu razširjena vest, da je ministrski predsednik dr. Trifkovič podal demisijo in da je bila demisija že sprejeta, ne odgovarja resnici.
Ruski ministrski predsednik obolel.
PETROGRAD 6. (Izv.) Ministrski predsednik Sasonov Je včeraj obolel na mrzlici. | Napad je bil tako močan, da nikakor ni (misliti več na to, da bi se Sasonov Še j mogel udeležiti velikih moskovskih slav-nostf.
Fabrikacija častnih občanov.
OPAVA 6. (Izv.) Občinski zastop v Hrušovem, kjer imajo večino Nemci, je na j predlog nemških občinskih odbornikov ime-:nova! 30 častnih občanov. Okrajno glavarstvo v Frydeku pa Je razveljavilo ta sklep j občinskega zastopa, ker imajo na podlagi šlezijskega občinskega reda pravico imeno-J vati častne občane le tiste občine, ki so bile ;pred letom 1903. povišane v mesta.
Nemški juristi za smrtno kazen.
DUNAJ 6. (Kor.) Danes se je vršilo tu zadnje zborovanje udruženja nemških jurl-;stov. Referenti so naznanili sklepe posameznih oddelkov. Pri vprašanju, ali naj se j obdrži ali odpravi smrtna kazen, se je razvila živahna debata, nakar so preŠ.i k glasovanju. Za obdržanje smrtne kazni je glasovalo 470 zbcrovalcev, za odpravo pa 424. Zbor je sprejel izid glasovanja z odobravanjem.
Jaroslav Vrchlicky.
PRAGA 6. (Izv.) Zdravstveno stanje vt-f likega češkega pesnika Jaros'ava Vrchlickega 'se je v zadnjem času poslabšalo. Kakor poročajo iz zdravniških krogov, je težko bolni •pesnik pri popolni zavesti, govori z ljudmi | okrog sebe, toda odpovedal mu Je tek, kar je zelo vznemirljiv znak. Skoraj gotovo ni pričakovati, da bi Vrchlicky zopet ozdravel.
Vojak ustreljen na straži.
DUNAJ 6. (Izv.) Kakor poročajo iz Opave, so našli danes ponoči pri tamkajšnji smodnišnici mrtvega vojaka Josipa Heida, kt | Je bil pri smodnišnici na straži. Bil je ustreljen v prsi. Govori se, da je bil ustreljen z 'revolverjem. Ker pa so našli v puškini cevi prazno patrono, Je mogoče tud', da se je J vojak ustrelil sam.
Povodnji na Sedmograškem.
SIBINJ 6. (Kor.) Velikanske povodnji •so napravile po vsej sibinjskt okolici ne-Jzmerno škodo. Od vseh strani prihajajo vesti, da je vse pod vodo.
D1EMRICH 6. (Ogr. biro.) Reka Maroš je prepJavila predmestje Go Ogrado! in I bližnja polfa. Maroška dolina pri Alvingu Je j v daljavi 70 kilometrov pod vodo. Škoda je (velikanska. Žitni in krmski pridelki so po-poinoraa uničeni.
Velikanski konkurz.
BEROLIN 6. (Izv.) Na tukajšnji borzi kroži vest, da je postal insolventen v celi Nemčiji znani borzni špekulant Pilespothal, ki je imel svojo pisarno „Unter den Lin-;den". Pasiva znašajo nad 50 milijonov 'mark. Več velikih bančnih firm trpi velike j izgube.
AvijatiŠka nesreča.
MONAKOVO 6. (Kor.) Poročnik Steger j se je davi dvignil z dvokrovnim aeroplanom in zaradi močnega vetra padel iz ! višine 100 metrov na zemljo. — Poško-jdoval se je tako močno, da je v par urah i umri.
LONDON 6. (Kor.) Kakor poročajo listi, je ponesrečil pii Stevenage vejaški jdvokrovnik, ki je padel iz višine 80 metrov. ! Voditelj aeroplana, kapitan Hamilton, in njegov pasažir, poročnik Stewart, sta oba j mrtva.
Nesreča na morju.
PETROGRAD 6. Petrograjska brzo-! javna agentura poroča, da je šolska ladja j.Lastečka" vsled goste megle trčila ob finski parnik „Kalevo". Obe ladji ste poškodovani na prednjem delu. „Lastečka* Je dospela brez pomoči v kronštatsko vojno pristanišče.
Ponesrečena ženska demonstracija.
LONDON 6. (Izv.) Na nekem tukajšnjem zborovanju so sufražetke hotele prirediti demonstracijo proti ministru Llcyd Georgeu, kar Je zborovalce tako razvnelo, da so napadli demonstrirajoče ženske in jih neusmiljeno pretepli.
Vojna na Balkanu neizogibna ?
PETROGRAD 6. (Izv.) Predsednik bol-jgarskega sobranja Danev je izjavil napram dopisniku „Novega Vremena" v Sofiji, da je vojna s Turčijo neizogibna.. — Ohranitev miru ni več v rokah vlad. Če posamezne vlade upajo, da bodo s takimi reformami pomirile položaj na Balkanu.se zelo motijo. To postopanje mora dovesti do katastrofe. Zelo lahko Je predlagati, naj se ohrani mir, vendar se mu zdi. da je zato že prepozno! Edini izhod bi bil, da se izvedejo reforme, ki so določene v berolinskem dogovoru.
Grozilna pisma bolgarski vladi.
SOFIJA 6. (Izv.) Časopisi objavljajo danes pismo, ki ga je dobila vlada od neke „Lige za uničenje Turkov*. — V tem pismu se grozi posameznim ministrom za slučaj, da ne napovedo Turčiji vojne. V pismu je rečeno, da tudi na kralja pozabijo.
Italijansko-turška vojna
CARIGRAD 6. (Kor.) Dve italijanski križarki in en razruševalec torpedovk so dne 2. t. m. preiskali v adalijski luki grško-amerikanski parnik „Indiana* in več Jadrnic.
CARIGRAD 6. (Kor.) Vladni tiskovni urad poroča, da je bilo 570 ranjenih italijanskih vojakov v zadnjem času prepeljanih na otok Rhodos, kjer so jih nastanili deloma v ambulancah, deloma pa v bol-] nišnicah. Na Rhodosu nameščenemu vojaštvu Je strogo prepovedano občevanje z ranjenci.
BEROLIN 6. (Izv.) Po zanesljivih infor-l macijah so vse vesti o že sklenjenem miru' med Italijo in Turčijo prezgodnje. Turško poslaništvo v Berolinu je izjavilo, da še ni dobilo nikakih obvestil o sklenjenem miru in da še nikakor ni mogoče reči, kak uspeh; so imela dosedanja pogajanja in kakega bodo sploh imela. Mogoče je sicer, da se mir; sk?ene v kratkem, a prav tako pa je tudi mogoče, da ostanejo pogajanja brezuspešnaj in se bo nadaljevala vojna še mesece in! mesece.	_
Homatije v Turčiji.
CARIGRAD 6. (Kor.) Po daljšem odla-j šanju je začela vlada izvrševati velike iz-premembe v uradništvu. Odstavljenih je bilo i že veliko število valijev in jih bo tudi še, a sedaj Je zače a vlada tudi že z odstavljanjem guvernerjev. Kakor se zdi, je vlada začela izvrševati nasvete entente.
BELGRAD 6. (Izv) Tukajšnji listi so, objavili statistiko v zadnjem času v Stari Srbiji umorjenih Srbov. Umorjenih Je bilo po Turkih 90 Srbov, ranjenih 130, oropa-nih pa 170. Vsled požigov je imelo srbsko prebivalstvo okrog pol milijona dinarjev škode.
CARIGRAD 6. (Izv.) Vlada ima že hdelan popoln načrt za reformo vojske ter civilne in sodne uprave. Vlada namerava izvesti te reforme s pomočjo inozemskih konzulentov.	,
CARIGRAD 6. (Kor.) Armenski patrijarh je v nekem pogovoru z velikim vezirjem zagrozil, da zapre patrijarhat, če se položaj v Albaniji v kratkem ne zboljša.
SOLUN 6. (Kor.) Vsled zahteve grškega prebivalstva v janinskem vilajetu, da bi se turški uradniki nadomestili z grškimi, so mufti in turški velikaši v Janini In Argyro-kastru podali na vlado vlogo, v kateri zahtevajo, naj vlada ne ugodi grškim zahtevam, češ da bi se s tem le olajŠa'a grška propaganda.
SOLUN 6. (Kor.) Uleme in najpozna-nejši barjaktarji pećevskega sandžaka so se obrnili na vlado s pozivom, naj ne da vplivati nase več po mladoturškem komiteju. V i tem slučaju bi ostali Albanci v tem sandžaku neomajno zvesti sultanu in vladi. Od vlade je odvisno, da se zopet napravi mir in red v Albaniji. Će pa ostane vlada pod mladoturŠkim vplivom, bo morale računati tudi v prihodnje z anarhičnimi razmerami.
PETROGRAD 6. (Izv.) Velika panika je nastala danes na petrograjski borzi zaradi vznemirjajočih vesti, ki prihajajo z Balkana. Zlasti pa je silno vplivala vest, da se v kratkem sklene zveza med Srbijo, Bolgarsko' in Grško v svrho skupnega napada na Turčijo. Ruska vlada je sicer izdala uradno poročilo, ki zatrjuje, da te vesti niso resnične, a tudi to uradno poročilo ni pomirilo razburjenih duhov. ____
Ker je bila ponoči zaradi slabega, vremena pretrgana teleionaka zveza z Dunajem, so izostale najnovejše vesti.
Socijalnodemokratska zavijanja.
Kar Je od razprave o državnem začasnem proračunu v državnem zboru, tcre| od meseca julija sem, so socijalni demokrati kakor na iglah. Tačas Je namreč so-cijalnodemokratski poslanec Tomschik s svojimi sodrugl stavil predlog, naj se Izplača državnim železničarjem onih 17 milijonov kron, ki Jih je ostala vlada železničarjem na dolgu z ozirom na lani dovoljeni 38milijonski izdatek v svrho zboljšanja gmotnega položaja državnega železničarstva, od katerega pa so dobili železničarji samo okrog 21 milijonov K.
Socijalni demokrati so bili tedaj prepričani, da napravi|o s svojim predlogom irre-nitno kupčijo. Računali so pač z naklonjenostjo, ki Jo je zbornica dne 16. decembra 1911. 1. na tak očlviden način pokazala napram uslužbenstvu državnih železnic, ko Je soglasno sprejela železnlčarsko predlogo, kakor Jo Je izdelal železničarski pododsek, in so si mislili: „Sedaj je čas, da zopet priklenemo naše železoičarstvo, ki je v tedanjih septemberskih dneh izprevidelo in izgubilo zaupanje v nas, ker je bila tedanja pridobitev le pridobitev narodnih strank. Stranke, ki so tedaj glasovale za železnlčarsko predlogo v celoti, bodo glasovale tudi za ostanek; ker pa je bil predlog naš, socl-Jalnodemokratsk?, vtaknemo ves moralni dobiček — če se sprejme ta predle g,— v žep edino le ml 1"
In železničarstvo, hi je po onem de-cemberstcem glasovanju trumoraa za elo obračati hrbet socijalni demokraciji, bi se bilo po mnenju socijalnih demokratov zopet skesano vrnilo v rdeči tabor, kajti — 17 milijonov ni majhna stvar.
Prišlo pa je drugače. Večina zbornice, Je upoŠtevrla stališče pametnega državnega gospodarstva, da so namreč Izdatki nemogoči brez tozadevnega pokritja ; upoštevala je tudi še druge važne momente, in konec je bil, da je bil socijalnodemokratski predlog odklonjen.
Vzlic temu, da so socijalni demokrati mogli takorekoč z vso gotovostjo pričakovati takega „uspeha" svojega le v dema-goško-agitatorične namene stavljenega predloga, so vendar zagnali pozneje velikanski krik, češ: glejte Jih nacionalističnih, buržo-azijskih strank, or.e so krive, da železničarji niso dobili svojih poboljškov, vkljub temu, da je socijalna demokracija zastavila prav vse svoje sile, da jim jih pribori. In kamorkoli le segajo niti socijalnodemokratskih političnih in strokovnih organizacij, povsod so se pele, seveda iz socijalnodemokratskih ust, prave pravcate visoke pesmi o socijalnodemokratski ljubezni in požrtvovalnosti napram železničarstvu, dočim pa so isti mednarodno-breznarodnl agitatorji obkladrli narodne stranke in narodne železničarske organizacije z najgrŠimi priimki in psovkami, očitajoč jim izdajstvo železn!čarsk<h interesov.
Zlasti pa so zastavili sdcijalistični agitatorji s svojim rovanjem proti narodrlm strankam in organizacijam pri nas na jugu, kjer jim Je v zadnjih letih naša narodna že-lezničarska organizacija, „Zveza Jugoslovanskih Železničarjev", posebno občutno začela izpodmikatl tla. Tako podivjano, kakor pri nas v Trstu, ne nastopajo socijalni demokrati menda nikjer proti svojim nasprotnikom, in tako nizkotnih sredstev, kakor scci-jalis»i pri nas, ne uporablja nobena stranka na svetu.
Na shodih, v časopisju, v agitaciji od osebe do osebe — vse laž, obrekovanje, denuncijacija. Le ona, internacijonala, ona je čista in večno sveta, kakor angele v raju, in večno dobra, kajti ona je storila, je hotela storiti in tudi prav gotovo stori vse, prav vs» v blagor delavstva, železničarstva itd.
„Zveza jugoslovanskih Železničarjev" je hotela svojemu članstvu in železničarstvu sploh natočiti čistega vina o tej po socija-lis'.ih tako hinavsko zaviti zedevi in je skii-cala pred dobrim tednom javen shod, na katerem je poročal državni poslanec dr. Rybar o celi stvari obširno, temeljito, v e-stransko, kakor so se naši čitatelji bi <o prepričali sami, saj je naš list priobčil U dinji dr. Rybarev govor.
Pričakovati je bilo, da pride na ta dr. Ryb£rev govor odgovor s socijalisti 1 ne strani, In zgodilo se Je to tudi, toda nikt or ne v taki obliki, kakor bi je pričakc al pošten, trezen človek, stvarno in ; o-šteno, temveč v onem nizkem, prostarK ra tonu, ki Je specijalna last socljalncd* - o-kratskega časopisja: golida, gnojnica in blato I
Evo samo primera iz soc*|a!nodemo-kratskega „Železničarja44, ki mu je urednik znani socijalistični agitator Josip Kopač,
Stran U.
„EDINOST" št. 250
V Trstn. d i« 7 septembra 1912.
in ki piše o omenjenem shodu ,Zveze" takole:
„Da je poslanec Rybaf v zavijanju, obrekovanju in farbanju posebno specijaliziran, to vemo že vsi. Tudi da nima o duševnem miljeju svojih backov bog ve kako lepo mnenje (Sic l In „Edinost" pošiljajo v Solo k slovničarjem 1 — Op. ured.), se ni čuditi. Stranki, kateri je program le izdajanje naroda in policajstvo, pač ne morejo pripadati boljši ljudje. Toda tudi za farbanje je treba nekoliko ženi|aInosti in nekoliko vsaj navidezne konsekventnosti. Pri drž. poslancu Rybaru o konsekventnosti ni govora, temraanj pa še o ženijal-nostl".
Tako socijalistični „Železničar". Odgovor na kaj takega bi se reklo metati biserje pred svinle. Omeniti pa hočemo nekaj, kar kaže vso to socijalnodemokratsko krlčaštvo v luči največje — nevednosti. In temu se tudi ni čuditi, saj tisti, ki ne zna stvarno odgovarjati, vedno le — psuje.
V omenjenem članku očita namreč „Železničar" dr. Rybaru, zakaj ni povedal na Zveznem shodu, „zakaj je njegov klub sklenil glasovati proti Tomschikovemu predloga". Ti vsevedneži niti ne vedo, d a d r. R y b a r ne pripada nobenemu klubu! I In Če so socijalisti tako radovedni, zakaj ni dr. Rybar vplival na svoje tovariše slovenske poslance, naj nam vendar povedo socijalisti, zakaj vendar niso slovenski socijalisti vplivali na svoje italijanske tovariše v tržaškem mestnem svetu, da bi glasovali za slovenske šolske zahteve, zakaj niso češki socijalni demokrati pripravili svojih nemških sodrugov, da bi glasovali za češko šolo Ko-menskega na Dunaju?!!
Govor poslanca dr. Rybara je bil tako jasen, da mu ni treba nobene pripombe z naše strani, in če mislijo socijalni demokrati, da morejo s svojimi posmehljivimi opazkami zavijanji in psovkami izpodbiti tudi le eno samo njegovih trditev, se pač motijo, kajti za izpodbitje dokazov je treba protidokazov, ne pa — psovk.
Vzemimo le njihovo trditev o „kapitalistih64 in „bogataših", češ, da jim — kapitalistom — napravijo celo še zlat most in jih spremijo z godbo, če se izselijo iz Avstrije. Hm, da! Zakaj pa niso svojih lastnih kapitalistov, ki so obogateli po delavskih žuljih, že pognali preko meje ?! Zakaj pa je videti socijalistične voditelje v najboljšem prijateljstvu s temi trikrat prokletimi kapitalisti?! In sicer, kaj bi pa storili vsi ti socijalistični agitatorji in voditelji, ko bi ne biio kapitala, od katerega padajo tudi nJim dohodki v žepe ?! Pa naj bi se zgodilo po socijalistiškl želji, naj bi se izselil kapital od nas! Kdo bo podajal potem delavcu zaslužek pri nas, medtem, ko bi bito tam zunaj, kjer nimajo takega strahu pred kapitalom, vsega v izobilju ? Odgovor na to vprašanje nam ostanejo gospodje sodrugi seveda dolžni!
Radovedni smo le, kaka nebesa bi pač bila pri nas v Avstriji, ko bi imeli na kr-, milu vse te socijalistične prvake. Radovedni smo, kako bi ti gospodje preganjali kapital iz države in potem živeli menda ob sami polenti?! SIcer pa stvar ni tako huda. Veliko besedi je pač pri njih, a dejanja se iz-preminjajo, kakor pač potegne veter. Plašč po vetru obračati pa so znali socijalni demokrati vedno dobro, in prav tako bi ga obračali tudi, ko bi oni imeli večino v zakonodajnih zastopstvih. Dunajski parlament bi ne bil potem niti za las boljši, nego je sedanji.
Jutri, v nedeljo dne 8. sept. vsi na jubilejni dan ,Hajdriha' na Prosek.
_	PODLISTEK.
Slovensko gledališče v Trstu.
Piše Leon Dragutinovi ć.
Domače vesti.
Smrtna kosa. Minoli Četrtek, dne 15. t. m., Je preminila v bolnišnici pri Sv. M. Mag. Frančiška Hribernik, soproga narodnega delavca in člana več narodnih društev. Zapustila je soproga in dva nedorasla otročiča. Pogreb, ki ga oskrbi novo pogrebno podjetje, se bo vršil danes, v soboto, ob 4 30 pop. iz bolnišnice pri S*. M. Magd. na pokopališče pri Sv. Ani. N. p. v. m!
Imenovanje na slovenskih šolah v Trstu. Vodstvo CMD je imenovalo dosedanjo voditeljico II. družbene dekliške Šole na Acquedottu, gospo M. Engelmanovo za voditeljico dekliške šole pri Sv. Jakobu, gospico R. G o 1 i j e v o pa za voditeljico II dekliške šole na Acquedottu. Naučno ministrstvo je imenovalo c. kr. podučitelja F. Kosa in C. Petrovca za c. kr. učitelja; družbena učitelja, oziroma učiteljici L D i m-n i k a in A. W a s c h t e t a ter R. G o l i-j e v o in H o č e v a r J e v o pa za c. kr. podučitelja, oziroma podučiteljici.
Slovenska porota. Prosijo se vsi oni zaupniki pol. društva „Edinost", ki so teh dni dobili vabila tega društva, da naznanijo imena onih vaščanov, ki so sposobni za porotniško službo, da to takoj store. Najkasneje v ponedeljek naj bodo že vsi odgovori v pisarni odvetnika dr. Siavika!
„Piceolove" pesnitve in — resnica. Kadar je prišel naš „Piccolo" v zadrego radi argumentov in ko so ga dogodki malo prehudo pritisnili ob zid, tedaj postaja rad — poet. Če je argument odrekel službo in če se dogodki le nočejo prilagoditi „Picco-iovim" željam in pričakovanjem (kakor se je to tako kruto zgodilo minole nedelje), če torej proza razvoja stvari postaja za one na Goldonijevem trgu tako neznansko neprijetna: tedaj se pojavlja „Piccolova" poezija, ki naj kakor hladilni balzam deluje na krvaveče rane v užaljenih dušah brezprimerno
..... previdnih predstavite! je v najčistejega ita-
lijanstva mesta tržaškega.
Tako nam je tudi včerajšnji „Piccolo" v bujni frazeologiji spesnil nekaj lepih — bajk. Pripoveduje, da smo mi tržaški Slovenci neutolažni, ker nam je policija potisnila nazaj v grlo nekaj več ali manj vljudnih vzklikov, s katerimi da smo hoteli proslaviti svojo slovensko nedeljo v Trstu ; policija da je postala za nas črn fantazma (prikazen), ki cvetoče slovenske sanje iz-preminja v strašno moro; mi da pozabljamo, kako je zavest vse „cittadinanze" ozlo voljena radi naših nastopov in kako da Je v tej zavesti nepremagljiva moč proti arti-ficijalnim nacijonalnim stremljenjem našim. Najhuje pa se je zaletel „Piccolo v" politični pegaz s pripovedko, da je meščanstvo odnehalo od vsake reakcije, ker je policija prepovedala „očitno provokacijo!"
Klobuk doli pred pesnitvami „Piccola" ! Ali poleg vse lepe poezije zahteva vendar svojo tudi proza, realnost — resnica. Ce pa čitatelji primerjajo to poslednjo s „Picco-iovimi" pesnitvami, potem pa, seveda ne morejo drugače, nego da se smejejo „Pic-colu" v — škripcih! Resnica je namreč taka-le:
Policija ni potisnila našemu ljudstvu prav nobenega vzklika nazaj v grlo, marveč Je svobodno vzklikalo, prav tako iz polne duše, — kakor čuti. Tudi niso tržaški Slovenci prav nič „neutolažni" radi nedeljskih dogodkov, marveč so jim ti dogodki le v vzpodbujo za nadaljne boje! To pa zato, ker so naši ljudje videli, kako se je — po tolikih grožnjah in toliki bahariji — tista zavest »cittadinanze* z vso nepremagljivo svojo močjo poskrila v najtemneje svoje kote pred slovenskimi „artijicijalnimlM narodnimi stremljenji. Ni torej res, da se je
Pred začetkom sezone.
Pri izberi repertoarja mora intendanca prav skrbno izbirati iz svetovne literature le to, kar je najboljšega, ter se ozirati obenem na slovenske pisatelje. Zlasti sestavljanje repertoarja je zelo kočljiva naloga, ker se je ozirati na okus, verski čut, moralo itd., a poleg tega tudi paziti, da bo to, kar prinese, tudi odgovarjalo svrhi, ki si jo je postavila intendanca. In koliko lepih iger je, ki jih naše gledališče zaradi razmer na odru sploh ne more uprizoriti!
Ne mislim tu na scenerijo, temveč na dimenzijo odra, ki ne dovoljuje uprizoritve velikih klasičnih iger, ki bi jih letos prav lah .o uprizorili, da ni tega nedostatka, kajti od lesnega do komičnega je le mal korak in gorje vodstvu, ki se ne ozira na to resnico. Najlepša tragedija postaja smešna, če ni dostojnega okvira za uprizoritev.
Slovensko gledališče v Trstu bo v prvi vrsti stremelo po izpopolnitvi na odru. Za našo dramo moramo najti stil In poseben svo| način v Igranju. Ni treba v vsem ko-
pirati drugorodcev, n. pr. Italijanov, ki so nam tu najbližji. In vendar jih tako radi posnemamo. To pa ni dobro. Mi bi morali iskati svojega lastnega individualnega stila, v katerem bi bil neki kompromis med italijanskim verizmom in našim mehkim slovanskim čustvovanjem.
Tudi brutalni verizem Je že doigral. Jaz mislim, da bi pri nas uspeval najboljše ruski mirni stil, kakoršnega si Je ustvarilo rusko umetniško gledališče v Moskvi in pa tudi praško Narodni divadlo.
Ooe te gledališči sta na tako visoki umetniški stopnji, da sta lahko vzor za vsako gledališče. Tudi Nemci, ki gotovo niso prijatelji Čehom, so morali priznati umetniško dovršenost obeh imenovanih gledališč.
Ker drama tvori glavni temelj dobremu gledališču, se mora posebno njej posvečati vsa pažnja ; brez dobre drame ni in ne more biti dobrega gledališča. In če se pri tem goji tudi opereta, ne škoduje. Kajti vsled uprizarjanja operet nastaja dovolj časa za dobro naštudiranje dram, za uglobljanje in temeljito pripravo. Če bi uprizarjali samo drame, bi jih morali forcirati! To se pravi: predstave bi prihajale nepripravljene na oder. in to ni nikakor v korist zavoda, niti občinstva.
Pri sestavljanju repertoarja je vodstvo poskrbelo za vse sloje in okuse občinstva, izrabivši klasično tragedijo in hisermoderno
„cittadinanza" — čitaj: razgrajači! — odpovedala reakciji le zato, ker je policija Slovence prijela za grlo, marveč so se Junaki poskrili ie iz strahu za svoj mili jaz! A eno resnico je vendar vtaknil „Piccolo" v te svoje poezije — to namreč, da bi bila Italijanom sicer toli obsovražena avstrijska policija zelo ljuba, če bi hotela preganjati Slovence!
In ko ]e „Piccolo" tako lepo potroštal svojo verno občino z nepremagljivo močjo zavesti cittadinanze, je neposredno na to hitro — obrnil bržolco. Kakor v kinematografu, kjer se vrste slike, vesele in žalostne. „Piccolo" pesni dalje: Ista policija, ki je bila v nedeljo v Trstu za Slovence mora, ki jih tlači in duši, je v italijanskih provin-cijah mora, ki tlači — Italijane ! V podkrep-Ijenje „PJccolovega" pegaza mora nastopiti sedanje dete bolečin naših Italijanov: nesrečna Pula I Tam se vse sekvestrira, vse prepoveduje in vse aretira; celo aretacijo mrtvih bodo oblasti kmalu odrejale 1 In vse to v namen, da podpirajo slovansko razna-rodovalno akcijo v italijanskih provlncijah.
„Piccolo* naj le piše svoje bajke o italijanski Istri; resnico pa govori pred vsem izkaz ljudskega Štetja, ki priča, da Je ta dežela po ogromni večini hrvatska in slovenska! Glede Pule pa naj bi bili tudi poeti na Goldonijevem trgu nekoliko .... pre-vidneji! Trditev, da vse mesto pulsko hoče ostati Italijansko, niti ni vredna odgovora. Poznavatelji razmer v pulski občini se jej bodo enostavno smejali. Dokler so mogli mogotci kupovati italijanske želje v Puli, in dokler se naš živelj ni osvestil, je bil videz res tak. Danes pa ne gre več z vzdržava-njem niti te fikcije! K tej za „Piccolo ve" poete na Goldonijevem trgu tako neprijetni izpremembi so res pripomogle sedaj tudi državne oblasti. Ali ne radi raznarodovalne politike Slovencev in Hrvatov, ampak govore o vzrokih — sodne razprave pred okrožno sodnljo v Rovinju!
Tudi poetom na Goldonijevem trgu gre licentia poetfca; vendar bi jim svetovali, naj bodo nekoliko previdneji z izbiranjem predmetov za svoja — pesn kovanja!
Prvi Slovenec, ki se Je reklamiral za porotniško listo, ker ni bil vpisan, je bil 64letni okoličan, ki torej v smislu zakona vsled svoje visoke starosti niti ni primoran sprejeti porotniške službe, pa se je tej dobroti zakona odrekel in zahteva', da ga vpišeto. Čast zavednosti!
Vpisovanje v dekliško šestrazredno ljudsko Šolo Družbe sv. Ctrila in Metoda na Acquedottu se bo vršilo dne 12, 13. in 14. t. m. od 8—11 dopoldne v pisarni šolskega vodstva ulica Acquedotto 20, II. Za to vpisovanje velja isto, kar je bilo v „Edinosti" razglašeno za vpisovanje na deški šoli.
Povratek vojakov z manevrov. Danes okoli poldne so se vrnile z manevrov v Trstu nastanjene čete in sicer 32. peŠpoik (Ogrl), 4. bos. in herc. pešpoik št. 4 ia 3. bataljon 97. pešp. (domač). Prva dva polka sta prišla z zastavama.
Kolesarska slavnost na Opčinah. Da je dirka za vseslovansko prvenstvo in velika slavnost na Opčinah tako lepo uspela 7 vsakem pogledu, na tem Še ima društvo zahvaliti gg. zdravnikom, ki so bili društvu na razpolago za eventualne potrebe, — in to: gg. dru. Pertotu In dru. Cernicu iz Trsta, dru. Vašeku iz Postojne, dru. Kaj ser s-bergerju iz Senožeč, dru. Verčonu iz Sežane, dru. Majerju iz Vrhnike, dru. Šabincu iz Logatca^. Posebna zahvala gre veleč. g. poslancu Štef. Ferlugi za sodelovanje pri Juriji in slavnostni govor, gg. Ferd. Ferlugi in Vikt. Sosiču za sodelovanje pri juri ji, gospe Draščekovi, ki je dala društvu brez-
dramo, veseloigre in burke. Ko smo pregledali najavljene igre, moramo priznati, da so v letošnjem repertoarju zastopani skoro vsi duševni velikani na glasu v literarnem svetu. Vsi ti pridejo v letošnji sezoni na naš oder.
Večina je slovanska.
V slovenskem gledališču morajo pač biti Slovani v pretežnem številu zastopani. Zlasti Rusi so v lepem številu zastopani; pa tudi domači pisatelji. Od domačih tržaških pisateljev se prvič oglasi gosp. Anton KlodiČ vitez Sabladoski s svojo originalno ljudsko igro „Punt na Beneškem". Avtor se je že v svoji prvi igri pokazal spretnega v tehniki in Je izbral zelo zanimiv zgodovinski sujet. V „Puntu na Beneškem" nam op suje patriotizem beneških Slovencev.
Potem pride prvič na oder Etbin Kristan s svojim najboljim delom „Kato Vrankovlč". Finžgar, ki je v lanjski sezoni imel lep uspeh se svo|o ljudsko Igro „Naša kri", nam zopet pride v goste. Finžgarjevi igri — napisal Je, žalibog, le dve — je torišče vedno na slovenskih tieh.
Mladi slovenski pisatelj prof. Adolf Robida se predstavi se svojo prvo igro .V somraku", ki ie pri svoji premijeri na ljubljanskem deželnem gledališču imela najlepši uspeh. „V somraku" Je strogo realistična drama z ostro podčrtanimi tipi, kakršne je Strindberg postavljal na oder.
(Pride še )
plačno prostor. Dalje zahvala gg. bratoma Polič, ki sta dala društvu brezplačno avtomobil na razpolago, hvala vsem bratskim in pevskim športnim društvom, a posebno „Klubu slov. biciklistov" v LJubljani, ki nam Je vseskozi šlo na roko pri dirki; zahvala gg. Ucmanu in Hribarju, ki sta dala na razpolago motocikle v svrho kontrole dirkačev ; hvala tudi onim, ki so darovali za prvo darilo in onim, ki so preplačali vstopnino na dan slavnosti; hvala vsem onim, ki so pripomogli, da Je dirka in slavnost tako krasno uspela ter končno hvala občinstvu iz mesta in okolice, ki je v tako velikem številu prihitelo na slavnost in pokazalo pri tem, da se zanima za ta šport. Se enkrat torej vsem najprisrčnejša zahvala.
Če je pomotoma izostalo kako ime, naj nam dotičnik oprosti.
ODBOR „Kolesarskega društva Balkan" Leop. Pegan I. r.	Ciril Kravos I. r.
predsednik	tajnik.
Vpisovanje v šestrazredno deško ljudsko šolo Družbe sv. Cirila in Metoda se vrši za vzporednice na A c-quedottu (1. do 4. razred) dne 12., 13. in 14. septembra t. 1. od 8. do 11. ure dopoldne.
Učence, ki vstopijo v I. razred, naj privedejo starši ali n|lh namestniki ob gori označenem času v pisarno šolskega vodstva ul. Acquedotto 20, III. Za vsacega otroka je treba prinesti te-le papirje: 1. rojstni list ali izpisek iz rojstne matice (se dobi za v Trstu rojene na anagrafičnem uradu), 2. zdravniško izpričevalo o zdravju oči, 3. zdravniško izpričevalo o cepljenju kožic. Brez teh dokumentov je vpis nemogoč. Učenci, ki želijo vstopiti v II. III. ali IV. razred., imajo pokazati zadnje šolsko naznanilo one šole, katero so obiskovali v minolem Šolskem letu. Dosedanji učenci te šole morajo med vpisovanjem prinesti zadnje šolsko naznanilo, drugače se ne bodo jemali v poštev.
Zaradi pomanjkanja prostorov bodo najprej sprejeti le oni učenci iz mesta, ki imajo v to šolo bližje, nego v kako okoliško šolo (Rojan, Vrdela) ; učenci iz okolice utegnejo priti pa le tedaj v poštev, Če bo v posameznih razredih kaj prostora na razpolago.
Vpisovanje v razrede pri Sv. Jakobu se bo vršilo pozneje, ko bo novo poslopje končano, po priliki koncem septembra.
Tudi slovenski zdravnik, sin velena-rodne tržaške obitelji, okoličanski zastopnik v mestnem svetu, ne zna slovensko — ia gospodo na magistratu namreč, kakor so to dokazali v novosestavljeni listi porotnikov za leto 1913. No, počasi se bodo že uverili tudi na magistratu, aa le v Trstu še do3ti ljudi, ki znajo slovensko !
Otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Dolge, a vendar vztrajne so bile predpriprave, ki so bile potrebne za odpretje otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Najprej je Šlo za to, da se nabere kolikor možno radodarnih prispevkov, da bi se mogel otroški vrtec res otvoriti in tudi vzdrževati. Ko se je podružničnemu odboru posrečilo to, bile so zopet druge ovire, ki jih je bilo treba premagati in katerih tukaj ne bomo naštevali. Končno smo vendar prišli do tega, da se s 30. sept. t. 1. otvori otroški vitec v Prelogovi biši, tam, kjer je bila poprej nastanjena družbena šola. Ta dan bo torej dan odpretja nove institucije in upati moremo, da bo otroški vrtec prav dobro uspeval, ako bo vsak Slovenec vršil svojo dolžnost. Le bojimo se, da ne bomo mogli vsem ustreči, ker so sredstva in prostori premajhni; upamo pa, da nam oproste oni, katerim ne bo možno ustreči!
Splošno pa poživljamo vse, ki so že prijavili ali, ki mislijo še prijaviti svoje otroke za otroški vrtec, da se preskrbijo s potrebnimi listinami in da teden poprej ofc urah, ki jih še določimo, privedejo otroke v šolski vrtec. Vse starše pa opozarjamo, da se morajo vpisati za člane podružnice s prispevkom K 2. In to takoj pri vstopu
V otroški vrtec družbe sv. C. in M. v Rojanu se prične vpisovanje otrok dae 14. in 15. tekočega meseca od 8 do 12 dopoldne v šolskih prostorih otroškega vrtca.
Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na Šp&lirjo. To |e naslov 12. zvezka „Kmetijske knjižnice", ki Jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska v LJubljani. Knjižico je z znana natančnostjo in zeio pregledno spisal gosp. B o h u s 1 a v S k a 1 i c k y, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, ter Jo je opremil z 41 podobami, tako, da knjižica ne opisuje le vzgoje trt ter pridelovanja In razpečavaija gr - dja, ampak vse to tudi nazorno kaže v {: ^ah. Čudno je, da se v naših vinorod-r krajih, ki se že izdavna pečajo z vln-m. s ae zmeraj tako pomanjkljivo ravna mi špalirji; za pridelovanje namiznega g i,a se pa vinogradniki tako malo zani-rii ; , da je v velikt meri k nam uvažajo iz drugih dežel, celo v vinorodne kraje same. Kako se vse to umno uravnava, Je gospod Skalicky natančno opisal v svoji knjižici. Opisal je posamezne trtne vrste, pripravne ia pridelovanje namiznega grozdja in za vzgoj«
P0Z0R1!	Križmimčlč & Brežčnk, trst, ulico Nuovo 31
V Trstu, Hnp 7. septembra 1912,
„EDINOST" št. 250
Str n III.
špalfrja; potem ameriške podlage, ki so pripravne za te vrste; kako se pripravlja svet za saditev; kako se trte sade, goje, oskrbujejo in gnoje; kako se varujejo škod Jjlvcev in bolezni; kako se grozdle trga, razpošilja in spravlja; in končno, kako se grozdje tudi rabi za zdravilo Ce je knjižica koristna že vinogradnikom, koliko bolj potrebna in koristna je onim ljubiteljem grozdja, ki si iz veselja goje po nekaj trt na prikladnih, solnčnih krajih Marsikdo si je zasadil ali bi si rad zasadil nekaj trt, pa ne ve, kako naj z njimi ravna, U te zadrege ga reši knjiž'ca Skalickega, ki mu za vsa opravila nudi potrebnih navodit — Navzlic temu, da knjižica obsega 64 strani in ima 41 podob, stane vendarle samo 50 stot., da jo pač vsak vinogradnik in ljubitelj vinske trte lahko kupi. Denar jt treba naprej poslati, ker se knjižica na upa nje ne daje, po povzetju pa preveč stane. Naroča se pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. _
Slovensko gledališče.
Repertoar, ki smo ga obajvili v nedeljski številki, in uvodno poročilo, s katerim je intendenca obelodanila, kaj nam obeta prihodnja sezona, sta pobudila toliko v tr žaških krogih, kolikor zunaj največje zanimanje in radostno presenečenje. Vodstvc slovenskega gledališča je glede priprav z? prihodnjo sezono storilo svoje, občinstvo pa naj sedaj stori svoje.
V	teh dnevih se otvori abonement z? prihodnjo sezono. Ako se priglasi prilične število abonentov, je uspeh bodoče sezoit zagotovljen, kajti ravno abonenti so pri nas najvažnejša podlaga za gmotni uspeh. Po zivljamo vse redne obiskovalce našega gle dališča, naj se pridno abonirajo In s tem podpirajo vodstvo gledališča v njegovem lepem stremljenju.
Letos so tri vrste abonementa :
A)	par-abonement, ki ima za podlago nedeljsko predstavo,
B)	nepar-abonement, ki se ozira na pred stavo med tednom, in
C)	celi abonement, to je, par in nepar skupaj.
Abonement A in B obsegata vsak po 25 predstav in velja ravno toliko, kakoi !anski abonement. Ti abonementi uživajo približno 20 od sto popusta od običajnih cen. Znatno večji popust imajo abonenti C Abonement se plačuje v mesečnih obrokih.
Prijave za abonement sprejemata režiser g. Dragutinović in društveni blagajnik gosp.
Muha v „Narodnem domu".
Tržaška mala kronika.
Trst, 6. septembra 1912.
Goljufiv prodajalec mleka. Inženir
Zdenko Cihiar, stanujoč v ulici Tigor št. 5 je že 11 mesecev jemal v mlekarni Trifogl t iako zvano otroško mleko, ki je dražje, neg< navadno mleko. Včeraj pa je ugotovil, da mu je uslužbenec, ki je imel nalogo mu prinašati mleko, ves ta čas prinašal navadno mleko, a mu je Je zaračunal dnevno 6 vin. dražje, nego navadno mleko. — G. Cihiar je zadevo ovadil.
Hvaležna ženska. 31. m. m. je neka Mercede Ferro prišla k poznani jej gospe Mariji vdovi Cavazzani, stanujoči v ulici Valdirivo štev. 19, kateri je pripovedovala dolgo, usmiljenja vredno Storijo ter jo pro sila, da jo obdrži par dai pri sebi. Gospć Civazzani se je ženske usmilila, jo obdržala pri sebi ter jej dala brezplačno hrano in stanovanje. Včeraj zjutraj pa je Ferro prosila svojo dobrotnico, naj ji posodi 18 K, katere je tudi dobila. Odšla je in se ni več vrnila Ko je gospa Cavazzani zadevo ovadila po-Jiciji, je doznala, da je Ferrojeva čisto navadne sleparka, ki se vdaja tudi tajni prostituciji.
Izgnan renjikol. 32lelnl Konrad Fer-rentini, iz Livorna v Italiji, je bil koncem aprila t. I. aretovan radi goljufije in krive prijave. Mož je bil radi sličnih stvari že v Italiji večkrat kaznovan. Naše sodišče mu Je prisodilo le pet dni, katere je pa zabelilo z izgonom iz naše države.
Veterana ječe! 301etni dninar Feliks Donda iz Vidma in 52 letni kolar Iv. Rijavec iz Sv. Križa na Vipavskem ki sta oba izgnana iz Trsta in okolice, a prvi tudi iz vse Avstrije sta bila včeraj aretirana v gostilni v ulic« Oimo št. 14, ker sta razgrajala in žalila redarja. Donda je do danes prestal 41 in Rijavec 81 kazni radi najrazličnejših deliktom
V	Ameriko jo dajmo! V domu za izseljence, ki je last Austro-Američane, so bili včeraj aretovani 191etnl Mile Biladira iz Ok-lasa (Dalmacija). 20letni Pasko Duić iz Knina in 19ietni Mile Luvič, tudi iz Knina, ker so jo hoteli s ponarejenimi potnimi listi popihati v Ameriko in se s tem odtegniti svoji naborni dolžnosti.
Aretovan Urugi/ajec. V gostilni „Zum lustigen Bruder" v ul. Beccherie je bil snoči aretovan 41 letni mornar Josip Bono-queti iz Montevidea v južni Ameriki. Mož se je namreč nahajai v omenjeni gostilni v družbi Aleksandra Dakoze, ki mu je izročit bankovec za 20 K, da plača račun, a mož je denar enostavno prihranil zase. Ker pa Dakoza s tem ni bil zadovoljen, ga je dal vtakniti v luknjo.
Silovit mož. V ulici dello Scoglio stanuje neki Volponi, ki je „kapo« pri Lloydo-vlh težakih. Mož je oženjen in njegova žena
Marija je bila prava mučenica pri njem, ker je bilo le redkokedaj, da bi prišel trezen domov in je v svoji pijanosti vedno razsajai kako: neumen, grozil ženi in jo pretepal. Tako se je zgodilo tudi danes zjutraj. Vol poni je prišel pijan domov, začel rogovilit' •n končno skočil nad ženo z nožem v roki Uboga žena, de se obrani noža, je skočila skozi okno in se močno pobila po celem telesu. Ubožlco so prepeljali v bolnišnico siloviteža Volponija pa v zapor.
Društvene vesti.
Tržaška sokolska župa. — Redna skupna telovadba župnih vaditeljskih zborov : Danes v soboto ob 6 članice.
Pridite polnoštevilno. Kjer ni vaditeljlc, pošljite zmožnejše telovadke.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv Jakobu vabi na redno sejo, ki se vrši danes ob 8 zvečer v gostilni Jadran.
Šentjakobska Čitalnica vabi p. n pevke in pevce k pevski vaji, ki se vrŠ danes, v soboto, točno ob 8 zvečer, ker ima g. pevovodja čas samo do 9. Prosimc zato točne in polnoštevilne udeležbe, da nam bo mogoče v nedeljo na Prošeku častno nastopiti. V ponedeljek važna seja, katere se udeleži tudi društveni predsednik.
Trgovsko izob. društvo sklicuje v nedeljo, dne 8. t. m., ob 10 predpoldne \ društvenih prostorih volilni sestanek ker bo občni zbor že drugo nedeljo. Pio simo gg. člane, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora.
Pevsko društvo „Trst". Jutri ob 130 popoldne so vabljeni vsi člani v društvene prostore, odkoder odidemo na slavnost pev skega društia „Hajdrih" na Prosek.
Pevsko društvo „Ilirija" sodeluje pri slavnost! pevskega društva ,Hajdrih" ne Prošeku, vsled česar vabi vse člane točnr ob 2 v društvene prostore, ali pa naj se ob 2 napotijo proti Barkovljam in potem na Prosek.
Trž. kolesarsko društvo „Balkan"
vabi vse člane kolesarje, da pridejo jutri ročno ob tri četrt na eno pred kavarno „ Minerva", odkoder odkorakamo skupno na Prosek k slavnosti br. dr. „Hajdrih". Oam iz BrišČekov in drugih krajev počakajo na Opčinah pri „Kal nu" ob 1 30 pop.
Hrvatsko drštvo „Strossmayera u Trstu pozivlje ovime sve svoje članove, da ^udjelu'u u čim većem broju kod proslave 25 godišnjice postanka slovenskog pjev. JruŠtva „Hajdrih" na Prošeku, koja se ob držaje u nedjelju, dne 6. rujna o. g. Odlazak sa južnag kolodvora u 2 45 popodne de postaje Miramar, odakle se polazi pješice (20 časaka) do Prošeka.
Komu je moguće, preporuča se, da se već rano u Jutro otputi sa električnim tramvajem do Opčine, odkuda je pješice 30 mi nuta do jame u Brišćekih, koja će biti tog-r dana otvorena i razsvjetljena od 10 i po sati prije podne.
Uiaznina u Jamu po osobi 60 fil. Jamu će posjetiti i sva društva iz Kranjske, napose Glasbena Matica, Slavec, Ljubljanski Zvon, Zveza slov. pev. društev, svi iz Ljubljane, Ribnica iz Ribnice, pevsko dr. Trst iz Trsta šao i mnoga druga društva, pa će se tako pružiti prilika i našim članovima, da im u zajednici sa ostalima vrijeme ugodno prodje
Odbor društva se pouzdano nada, da će se naši članovi naći svi na okupu, kake da uzveličaju slavu bratskog nam društva.
I.	Tržaško vojaško veteransko društvo za Trst in okolico. V nedeljo, dne 8 septembra t. I., ob 5 popoldne se zbere društvo s svojo godbo na dvorišču kapucinskega samostana, kakor vsako leto na Marijin praznik, k procesiji. Gg. udje so vljudno vabljeni, da se udeleže tega sprevoda polnoštevilno.
Na različna vprašanla obvešča predsed-ništvo ude, da naše društvo ne priredi dne 8. septembra t. I. veselice v restavrantu ex Berger pod gradom.
II.	Vojaško veteransko društ. za Trst in okolico vabi na ustanovno veselico, ki se bo vršila dne 8. septembra na vrtu ex Berger pod gradom. Začetek ob 4 pop.
Spored: koncert s plesom, šaljiva pošta, tombola in srečolov. Užlgali se bodo tudi umetalni ognji in druge zabave.
•t
Pnroplounn družba l&D.Tripcouich&Ci.rrst
Ekspresno Trst-Benetke in nazaj
po morju.
Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim pamikom na turbine
VENETIA"
s tremi vijaki
s tremi vi;aki

opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni L, II. in III. razreda.
Odhod iz Trsta :
Ponedeljek 8 predp.
URNIK :
Prihod v Benetke: Odhod iz Benetk :
11. predp.
Torek	8 " „ "	11.
Sreda	8	11.
Četrtek	8	11.
Petek	8 • »	11. .
Sobota	8	11.
Nedelja	8	11.
VOZNE
Iz TRSTA:
Pondeljek	2	pop.
Torek	2	„
Sreda	2	„
Četrtek	2	„
Petek	2	,
Sobota	2	„
Nedelja	9	,
Prihod y Trst:
5 pop. 5 . 5 . 5 n 5 . 5 .
opolnoči.
CENE:
Iz BENETK:
Tja: L razred Lir .3'—; H. razr. Lir 8-50; in. razred Lir 5-30.
Tja: L razred K 1240; II. razred K 8 40; III. razred K 5-40.
Tja in nazaj (veljavno 15 dni) L razred K 18 50; n. razred K 12 50; I. razred Lir 19 —; II. razred Lir 13 —; m. razred K 8 20.	m. razred Lir 8 50,
Nedeljski Izlet Trst-Benetke In nazal:1 ^mK 9 ";
FINA BUFETNA POSTREŽBA.
Vozni listki se pr edajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg St. 12 ; P. Christofidis, potovalna agencija, Hotel de la Ville ; Urad za potovalce Avstr Lloyda. — V BENETKAH : pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Lloyda, Iiiva Schiavoni. — listki se raznn tega lahko kupijo tudi v drnžbini koćici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco.
Pridržan preklic in premembe ob vsakem času, brez obvestila in odgovornosti.
Dr. D. KAEAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12
od 11V2 do 1V2 in od 4Vs do 5Vs popoldne. TELEFON 177/TV.
99
Slavija
44
BRIVEC
Andrej Rojic
TRST - ULICA ACQUEDOTTO St. 20.
Higi'enična in dobra postrežba. Se priporoča za obisk.
UMETNI ZOB J-
Plombiranj* zodov
izdiranje zobov bre = vsake bolečine =
Or. J. Čerm&k V. Tuschsr
zobozdravnik konces. zobni teknil
TRST ——
ulloa dalla Caaerma Štev. 13. II. r*
vzal. zavoro«, banka o Profil
Rezervni fondi K 53.758J285 24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron
115,390 603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85.
Po velikosti druga vzajemna z&var. nade države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjŠajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trsta
V. CEGNAR, ulica Casenna IZ,
TELEFON 5t. 21-47.

V dobropoznani
cevljarntci O. Scubicli
ulica Carducci štev. 15, se razprodaja vse blago z velikim popustom, □ da se napravi prostor za zimsko blago. □
! J Vsak naj izrabi ugfodno priliko !!

sSSSSSSSSS
Alberto Fiiizf & €.0
Tist, ulica Gaetano Donlzettl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarisehe Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsafee vrste, debele In line otrobe, oves in SOČfvje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in umorci ae pošiljajo na zahtevo.
Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst J|
Stran IV.
j C rrur.i'
„EDINOST" St. 250
V Trptn, dne 7. septembra 1912.
Čisti dobiček ie namenjen za zaklad društvene zastave. V slučaju slabega vremena se prenese veselica na drugo nedeljo dne 8. septembra.
Šentjakobska Ciril-Metodova podružnica naznanja, da priredi v nedeljo, dne 29 septembra cvetlični dan pri Sv. Jakobu. Vse podrobnosti priobčimo prihodnje dni.
Nar« deL organizacija*
—	Poštarji (oostiljoni) se nameravajo organizirati v NDO. Kakor smo se informirali, sg razmere slov. postiljonov silno slabe. Odpuščajo jih iz službe radi vsake malenkosti. Obsovraženi so pa tudi zelo in sicer zato, ker se priznavajo za Slovence. Proti onim, ki tako slabo postopajo, bo treba res ostro nastopati. To so spoznaii postiljoni; za to se pridružijo NDO. V združenju je moč !
—	Slovenskim dimnikarjem naznanjamo, da skliče Nar. del. org. v kratkem sestanek, na katerem se bo razpravljalo o potrebi organizacije dimnikarjev.
—	Vse one pekovske pomočnike, katerim smo razposlali vabila za sestanek, raprošamo, da agltirajo med svojimi tovariši, da bo udeležba velika.
Potrebno je, da se tudi vi, slovenski pekovski pomočniki, enkrat zganete ter se organizirate na narodni podlagi.
—	Skupina uslužbencev c. kr. glavnih sidadišč vabi vse člane na društveni sesta nek. ki bo danes v soboto, dne 7. t. m., v društvenih prostorih.
—	Skupine „Sv. Andrej*, „Mestna plinarna" in „Čistilnica olja" sklicujejo za danes ob 7 zvečer zaupen sestanek v ulici s 7. Frančiška 2. Sestanka se udeleži tudi centralni odbor NDO.
—	Društveni plesi NDO. Kakor lanjsko leto, se bodo vršili tudi letos društveni plesi v dvorani NDO, ul. sv. Frančiška 2. Plesi začno v nedeljo, 15. septembra.
—	Godir eni odsek NDO priredi v ne-deijo zvečer od 7 do 12 ples v gostilni Jsdran pri Sv. Jakobu. Oni, ki ne pojdejo na Prošek, ali pa ki se Že povrnejo s Prošeka, naj pridejo v Jadran ! Opozarjamo, da sodeluje tudi godbeni odsek pri slavnosti pevskega društva „Hajdrlh" in da je odhod izpred društvenih prostorov ob 12 opoldne.
Vesti iz Goriške.
Male vesti. V drugi polovici mesecr, avgu&ta je policija odpodila iz Gorice 23 ljudi, med temi nič manj nego 18 Slovencev. Za naše pojme je to veliko preveliko Število. — Radi obtožbe javnega nasilja so priveli v tukajšnje zapore 5 mladeničev iz Domberga. Uprli so se tamošnjemu gospodu občinskemu redarju in ga najbrže dobro naklestili. — V Gorico, svoje zimsko prebivališče, so se včeraj vrnili alpinci; vsi skupaj tvorijo dva bataljona s fanfaro in oddelkom strojnih pušk.
Zanimiv proces. Kakor znano, je po-!?cf|a kaznovala učitelja mazzinijanske fanfare, regnicola Scarmlgnana z izgonom radi političnih manifestacij. Da bi se rešil te hude kazni, je pisal Scarmlgnan policijskemu komisarju dr. Casapiccoli med drugimi sie-deče: „Opozarjam vas, da sem bil v Tri-dtntu velik prijatelj detektiva X. in da sem mu mnogokrat pomagal odferiti razne poli-lit'čia komplote. Kadar je on hotel kaj izvedeti o teh revolucijonarjih, je prihajal k »eni in jaz sem mu vedno pomagal. Bil sem liootipist pri „Popolu" in mnogokrat sem Izdajal profesljonalno tajnost s tem, da sem mu sporočal, kdo je spisal ta ali oni članek". Na tako pismo je imel maestro Scarmignan predrznost tožiti dr. Casapiccolo radi razžaljenja časti, ker mu Je ta s tem dokumentom v rokah zabrusil besede v obraz : „Vi ste bili policijski špijon v Tri deatu! In kdor izdaja svoj narod, Je zmožen vsega." „SpiJon" se je Čutil užaljenega, češ da je spisal pismo v silni nervoznosti in da bi se s tem rešil izgona. Nič mu ni pomagalo, dr. Casapiccola je bil oproščen in ne-sramnež mora o^čuu vse stroške. Renjikoli so res ljubi bratci za n»Še mazzfnijance!
Ze zopot nova vojašnica! Zraven že obstoječe nove pijonirske vojašnice na Ro-Jicah v Št. Andtežu so začeli z zgradbo druge nove vojašnice, ki Je namenjena ko njenicl In za strojni oddelek. Delo je oddala občina St. Andrež seveda tujcu Nemcu in kakor se čuje, ni niti dopustila javne dražbe, da le naši podjetniki niso prišli v poštev.
Res čudne razmere vladajo še med našim nezavednim ljudstvom.
Telovadno društvo Sokol v Biljah - aznanja, da se napovedana veselica dne I. t. m. radi slabega vremena ni mogla vršiti. Vršila pa se bo dne 8. t. m. z nespremenjenim sporedom, na kar ponovno opozarjamo. Vabimo vsakogar med nas in prepričan naj bo, da mu ne bo žal!
Kolesarsko društvo „Ilirija" v Gor-janskem naznanja, da se udeleži korporativno slavnosti 25!etnice pevskega društva ,Hajdrlh" na Prošeku. Odhod ob 1 dod. Reditelj Viktor Kočevar.
Beneški žurnalist v Gorici. V „Di-fesi" Je priobčil njen urednik dolg članek o svojem izletu v Gorico. Urednik bene-šk ga časopisa je strasten Italijan: ravno zato pa je opis njegovega potovanja v Gorico za nas tem zanimivejši. On piše o nnšem mestu:
„Gorica je eno izmed najliubkejših mest, kar sem Jih dosedaj obiskal. Je avstro-ogrska Niča; lepota okolice in milo podnebje sta povzročila naseljevanje Avstrijcev (Naseljevanje Avstrijcev v Gorico — to je vredno groš) in pristnih Slovencev (To pa je vredno kar dva groša!), ki grozijo sedaj uničiti italijanski element, ki se komaj vzdržuje na površju. Gorica je lepo in bogato mesto s širokimi in snažnimi ulicami, z vilami in parki ln palačami. Mesto penzfjo-nirancev, bogatašev, prijaznega ljudstva (Vkljub Avstrijcem in pristnim Slovencem!), moderno mesto „anclen reglme". Med občinstvom mnogo duhovnikov in mnogo preveč avstrijskih častnikov!! Povsod red in mir, povsod veje nekak aristokratizem. Ako obračaš pogled na table trgovin — koliko slovenskih imen! Italijanska tvorijo aaiavnost Izjemo!
Še hujše izgleda stvar na periferiji; tu se zdi, kakor bi se nahajal človek v Slavoniji. Jezik, obrazi in šege, vse je slovensko! Niti ena trgovina z Italijanskim napisom in mnogo pomenja, ako se je kdo poniža?, da pridene v oklepaju prevod v italjanščini." — Pozna se temu beneškemu gospodu na prvi hip odkritosrčnost opazovalca, ki je bil prvikrat v Gorici. Da je bil med nami pred petnajstimi leti, bi pisal drugače....
Nabori v Gorici. Naborni komisiji se Je predstavilo v vseh treh razredih 282 nabornikov in sicer: 128 rojenih 1. 1890, potrjenih 33; 87 roj. 1. 1889, potrjenih 15; 67 roj. I. 1888, potrjenih 10. Vseh skupaj Je bilo torej potrjenih 58 mladeničev iz mesta.
Vnliba zflloga krompirja, repe, zelja in fižola VUlIKd GIOVANNI CEPPAR & C.o, Trst, ul Ugo Fcscolo St. 1. — NB. Izv rSujejo ae tudi naročbe za dražine nad 25 kg.	"	1884
|rii«ni nlac priredi Ricmanjaka godba y Dragi JdVlU jJICd dne 8. septembra.	1888
Mohlnifano soba s brano za dva prijatelja mOUlUVcLIla se odda. Nizka cena Ulica Tom bianca 15, H£	18S9
7Qlrnncl#9 ssma od dasta elegantno meblo-fcaClMJIlOIId vano sobico distingvirani csebi. Ulica 8. Lucia 5t. 6, 1. nadstr., vrata 6.	1890
v najem velik obdelan vrt s stanovanjem na Braudežiji pri Sv. Ivsnu, Vilia
1869
Dajem
Maria.
l/:nn »borno, vipavsko, belo, se dobi v veliki VlllU množini pri Ludvika Cebron, posetniku t Rihenbergu. Cene po dogovoru.	1764
izurjena t prodaji ženske konfekcije in zmožna popolnoma italijanščine se sprejme takoj. Ponudbe pod „Prva moč" ležeče Trst. 1856
Prodajalka
Zračno meblovano sobo LSa
odda v najem takoj Anton RepenSe k, knjigovez, via Cecilia St 9.	1784
Antnn IfrilCIP fa°jaški mojster v Goric?, ftlllUlI l\rU5IU7 tekaliSČe Frana Josipi
5t. 3S. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju
Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročili;
iHdostije prsna mera. V zalogi ima raznovrstni
blago ter razpoSilja uzorce na ogled. Oene zmerne.
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24.
Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrsti biskotov ter prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah.
5vojo higijenično brivnico
priporoča s!av. občinstvu
ei. ŠEBEK, i=i
brivec
TRST, ul. G. Carducci 9.
e
se
V novem bazarju
v ulici Belvedere šf. 7
se dobi blago po konkurenčnih cenah.
Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač.
Za obilen obisk se priporoča
EMIL'JA NOVELLI
f — Ako hočete imeti • zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zbolj šanje in pomnoženi e lastnega mleka
,ELLOL'
zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim pod vržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd. Številna zdravniška spričevala.
Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga:
lekarna „GALEN0",
VIA S. CILINO - TRST.
Odprla se je
čevljarska de lav n ica
Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča
Mihael Hučič
Trst, Šalita del Promontorio 3.
Restavracija Ražem
Sp. Skcfije
priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne.
r
TEODOR KORN 1
h HE
Trst, ul. Miramar štv. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO SE T8AKOTK8TNA = DELA UT POPRAVE v PO NIZKIH CfESAa. Delo dobro in zajamčeno
TClSl, 25-26. □ Poslovodja:
3!
SO
ANTON LENGEE
trgovec z vinom in gostilničar v Trstu.
PriporcČa alav. občinstvu svojo zalogo vina (istrsko, vipavsko, dalmatinski opolo in kraški teran: na drobno in na debelo v ulici della Zonta St. 5, kakor tudi svojo
gostilno „Al gallo"
a a trgu pred vojašnico Plazu Caaerma štev. 5, kjer ima na razpolago poleg omenjenih vin, tudi vedno sveže pivo in gorka in mrzla jedila. Cene zmerne
Merili-Buffet
Trst, via Carlo Ghega št, 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo.
Prvovrstno pivo. cccccccccccc: Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIN.
POZOR!	Svoji k svojim !
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
:: pekarno ::
v Trstu, ulica del Bosco 18
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dai| raznih sladčic, biSkotov in liherjev tet —— najfinejše moke f t d. —
:: Uradnik ::
veš* deželnih jezikov ln Izurjen v sodr.lpkh poslih, zlasti v zemljeknjlžnlh stvareh,
išče primerno službo.
Ponudbe na Inseratnl oddelek „Edinosti* pod „Služba*. Štev. 1844.
GOHILHAII. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, »e dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino-teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem čaaa.
Na razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah. - PiiporoČa se za obilen obisk.
Redka prilika!
Velika moderno urejena maiiuftik* tarna in modua trgovina se na
najboljšem kraju nekega me-ta Kranjske radi d r u ž i n s kih razmer pod prav ugodnimi pogoji
odda v najem, event. z hišo vred proda.
Vprašanja je pošiljati na posredovalno pisarno Peter 3Iatel!c. Ljubljana,
y
tekofja ulica 10. Telefon 155.
NUOVO
(Novi deželni hdtel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snaznost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da
IS* se je preselil Ifi8
v ulico Belvedere 57
ter se priporoča za obilen obisk.
Anton NovaK, brivec
prej v ul. Sette Fontane 13.
Svoji k svojim !	Svoji k svojim
Kron 620IM
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tavaraz eveta. Izdelovanja letna 40*300 ta edinega tipa CHASSIS 20 HP ie*t raza!ii tipov krt!'.
Koitja JOE»" Jo n»jpopolQ*jia, najhltrfcjia ln najokonooii«:.«'* kai jih obstoji, - GENERALNI SASTOPNIK
ABTOE SKERL . TRST
Plana Goldoal 10-11, Tel 1734
- j!ii» ccntralra gara;«, ulica dal Baohl 16, vogal »lloa Eoaohatt; TELEF0I 2247. H TOČK P5EUM GOODBICH (»m Bilkam k <
AutcirobUl na poaodc po mui&i oeni.
Tantro 't) ▼»dr*«*^)«1 »»tor«fiWIoT — — Solidna poair?iV»
•af|Bp X ot> po fifoj^i tuaupoui ua^sfsunp Od «0>j:q	Z| »VIH« e[niapi|
'(•i*p»£l«a ia
'p 0J9!d s J°JL 'in 'JLSUi o^foi^
TLA^8ui3qo nmanAvp as *9<*Jodutj
Hans Scheidler
= zobotehnik =
bivSi: prvi sobo tehnik
Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Trst, Piazza 0. Golrtonl M. II.
Telefon 17-66. P | Al R M /V	Telefon 17-66.
Dr. Ferdinanda Černe-ta m Sr. Jos j	ia jtiandic-a
preselila se je	
gr ulico Caserma štev. 8,	I- nad.
Predno kupujete, morate vsi obiskati dobroznano
trgovino narejenih oblek
Vittorio Piscur, Trst
ulica Arcata 1, zraven gost. „Ali' antico ussaro".
NB. Prosi se, do se trsooina ne zamenja z drugimi.
TI O N O
(P