L Plgttftf« TfljgiH« ▼'jglUf MT, Mariborski Csna 1 Din Leto IV. (XL), itev. 81 Maribor, srada 9. aprila 1930 »JUTRA" Ithaj* razu« nedalja in praznikov vaak dan ob 16. uri Rila* pri paitMM **. sav. v Ljubljani M. 11.409 Valja maaaiaa prejsnMiv &mvi ali po polti 10 Din, deatavijan na dom pa IS Din Telefon: Urodn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglaai po tarlfu Oglase iprajama tudi oglaenl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prslernova ulici M. 4 Brezposelnost kot svetovna bolezen Časopisi pač prinašajo od časa do časa kratke vesti o pojavih brezposelnosti sedaj v eni, sedaj v drugi državi. Tudi se pojavijo včasi vesti o ukrepih vlad ali privatne inicijative za zajezenje brezposelnosti. Vendar pa ni bilo zadnji čas jasnega pregleda o stanju brezposelnosti vsaj v vseh glavnih državah Evrope in drugih delov sveta, da bi bili mogli si ustvariti na tej podlagi sodbo o položaju pri nas v primeri s položajem v dru gih državah. Sedaj pa je izšla statistika o brezp; selnošti po celem svetu za 1. 1929 in p ve mesece 1930, ki kaže, da je teko zadnjih treh mesecev 1. 1929 skoro .vseh državah brezposelnost znatno r rasla, zlasti tudi v primeri s stanjem isti dobi 1. 1928. Samo na Švedsker. Norveškem in Danskem je bila manjš; ko v prejšnjem letu, v Švici in Franciji pa prillčno na enaki višini. Evo nekaj številk: V Vel. BrltanlH je brezposelnost y I. 1929 v splošnem nekoliko padla v primeri z 1. 1928. Vendar pa je koncem leta, zlasti vsled poslabšanja položaja v tekstilni industriji, število brezposelnih silno naraslo in tudi še v prvih mesecih 1930, tako da je bilo sredi februarja 1,523.900 brezposelnih, za 4.5% več nego ob istem času lani. V Italiji je delovni trg stal neprestano v znamenju slabe gospodarske konjunkture. Število brezposelnih v Češkoslovaški je bilo lani za 7.7% višje nego v isti dobi 1. 1928. Poljska je Imela s 1. jan. 1930 206.000 brezposelnih napram 134.000 dne 1. jan. 1929. Rusija izkazuje v prvih 11 mesecih lanskega leta 1,490.000 brezposelnih na-Ptam 1,482.600 v isti dobi 1. 1928. Na Finskem se je položaj na delov-*rsru tekom leta 1928 napram stanju i, *znatno Poslabšal. , ~N* . se je gospodarski po- “22, Zboljšal skoro v vseh industrijah, i«” Stav«° brezposelnih ni na- ln9wU^aTu pa Je brezposelnost še znatna. 203 brezposelnih napram 100 prostim mestom. Isto je na Norveškem ln Danskem. V Franclji se gospodarski napredek ugodno razvija in nastopilo j« ge po. manjkanje domačega delavstva. V velikem obsegu se jemljejo tuji delavci. V Belgiji je število brezposelnih' v febr. 1929 doseglo višek izza leta iK»i, v kasnejših mesecih pa je stalno padalo. Na Nizozemskem je bilo število brezposelnih — izvzemši prve tri mesece 1929 — znatno manjše nego v prejšnjem letu. Tudi v Švici se jo položaj na delovnem trgu lani znatno zboljša! napram 1. 1928, le proti koncu leta se je stanje spet nekoliko poslabšalo. Iz Zedinjenih držav še ni točnih podatkov, kakor pa predležeče številke jasno kažejo, da je zlasti od poznega poletja naprej število brezposelnih silno naraslo ln se ceni danes njih število na k tV fi milijonov. Obnova starega prijateljstva ITALIJANSKO-AVSTRIJSKA PRIJATELJSKA POGODBA PARLAMENTOM. PRED RIMSKIM RIM, 9. aprila. Italijanski zbornici je bil danes predložen zakonski načrt o ratifikaciji italijansko-avstrijske prijateljske in razsodiščne pogodbe. Poročevalec Polverelli je imel pri tej priliki daljši govor, v katerem je naglašal važnost obnovitve italijansko-avstrijskega prijateljstva. Sklenitev te pogodbe je imela mogočen odmev ne samo v Italiji in Avstriji, temveč tudi v ostali Evropi. Še tem večja pa je vrednost te pogodbe, sklenjene med dvema sosedoma, ki sta si stala v svetovni vojni kot sovražnika nasproti. Obnovljeno je zopet staro prijateljstvo med Italijo in Avstrijo in odstranjene so posledice vojne. Pogodba je sestavljena v duhu popolne lojalnosti in nima nobenega tajnega dostavka. Za razvoj evropske politike je italijansko-av-strijska pogodba večje važnosti, kakor bi Človek mislil na prvi pogled. Italijanska vlada je sprejela pogodbo v trdnem prepričanju, da bo rodila dobre sadove za obe državi. Poslanec Polverelli je končno pozval zbornico, da naj soglasno l odobri to pogodbo. Brlandou razgouor z fnacčonalčom LONDON, 9. aprila. Včeraj je imel Briand daljši razgovor z Macdonal-dom o tolmačenju čl. 16 pogodbe Društva narodov. Sedaj gre namreč za to, da se zabriše neugoden vtis, ki bi ta mogla napraviti pogodba treh dr-'av, ako bi se ji Francija in Italija nc ridružili. Briand se sedaj zopet zav-ema za sklenitev pogodbe petih vele-lasti, kar pa je čisto odvisno od Ita-ije. ki noče odnehati od svoje zahteve po pariteti s Francijo na morju. Strah Ima uelike oči PARIZ. 9. aprila. V zvezi z aretacijo več italijanskih emigrantov, objavlja »Journal« zanimiva razkritja v najnovejši zaroti proti italijanskemu fašizmu. List ugotavlja, da so bili v nekem pariškem predmestju aretirani trije Italijani, ki so pripadali tajni organizaciji. Ta tajna organizacija si je nadela nalogo, da uniči fašistične organizacije bodisi s propagando ali pa s terorističnimi dejanji. Pri hišni preiskavi so našli načrt za ustanovitev neke vrste rdeče armade, ki naj bi v primernem trenutku zasedla v Italiji vse urade in se polastila vse oblasti. Izvršene so bile še nadaljne aretacije, vendar varuje policija v interesu nadaljne preiskave najstrožjo tajnost. Pouratek 6orkega v Rusijo RIM, 9. aprila. Slavni ruski pisatelj, Maksim Gorki, se namerava meseca julija vrniti v Rusijo. Pesnik ostane nekaj časa v Leningradu, nato pa se bo stalno naselil v Moskvi. vojaštvo po orožju in je bilo pri spopadu 10 mrtvih in mnogo ranjenih. Na ru-munski meji je vojaštvo ustavilo več sto ljudi, ki so hoteli prekoračiti mejo. Beneral KrupeckiJ v Beogradu BEOGRAD, 9. aprila. Semkaj je prispel predsednik vrhovnega ruskega monarhističnega sveta, general Krupeckij, da izvede organizacijo tukajšnje ruske narodne emigracije. Preganjanje cerfcue u RusiJ! BUKAREST, 9. aprila. Listi poročajo iz Tlkina ob Dnjepru, da je prišlo v Ti-raspolu do krvavih spopadov med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. Oblasti so odredile, da se stolna cerkev v Tl-raspolu zapre. Ko pa so velike množice zahtevale, da se zopet odpre, je poseglo Nač 100.000 Sokolov pride v Beograd BEOGRAD, 9. aprila. Tu se vrše za vsesokolskl zlet velike priprave. Računajo, da bo tekom meseca junija prišlo v Beograd nad 100.000 Sokolov iz države in inozemstva. Iz Češkoslovaške jih bo krog 10.000, iz Poljske 5000, veliko bo lužinskosrbskih Sokolov, 3000 bo članov Sokola ruskih emigrantov iz vseh držav. Zletni prostor v Beogradu lahko sprejme enkrat 40.000 gledalcev, in vaje bo lahko izvajalo naenkrat 3600 Sokolov. Obsodba bivšega grškega diktatorja ATENE, 9. aprila. Pred posebnim sodiščem je bil včeraj bivši grški diktator Pangalos radi zlorabe svoje oblasti obsojen na 2 leti ječe in 51etno izgubo državljanskih pravic. V zaporno kazen ste mu bili všteti dve leti preiskovalnega zapora. Revizija švicarskega alkoholnega zakona CURIH, 9. aprila. V nedeljo se je vršilo v Švici ljudsko glasovanje o reviziji alkoholnega zakona v tej smeri, um. j. iii. Mariborski in dnemi drobiš Emigrantske organizacije POSLEDICE SVETOVNE VOJNE IN EMIGRACIJA. — NARODNA, POLITIČNA IN REPARACIJSKA EMIGRACIJA. _ RAZVOJ IN PRAVCI ORGANIZACIJ. Svetovna vojna ter ruska boljševiška ju italijanska rašistovska revolucija so bovžročile veliko premikanje ljudskih [nnožic, kakršnih evropska zgodovina po preseljevanju narodov v starem in zgod-ijem srednjem veku ni več poznala. Po torazu Nemčije in Avstrije ter po novi razmejitvi so stotisoči Nemcev zapustili ivoja prejšnja bivališča in se preselili v Nemčijo, odnosno Avstrijo. Posebno jgromno je bilo izseljevanje Nemcev iz tapadne Poljske, Alzacije-Lorene in Južne Tirolske. Prav tako so mnogi tisoči Madžarov zapustili Slovaško, Transilva-jijo, Vojvodino, Prekmurje in Gradiščansko. Prav tako preseljevanje so pa povzročile tudi druge razmejitve in izseljenci so bili povsod v prvi vrsti inteligenčni in narodno najbolj zavedni sloji. Še skoraj večje preseljevanje, odnosno izseljevanje, sta pa povzročili obe omenjeni revoluciji, ruska in italijanska. Rusijo je po boljševiški zmagi zapustilo nad nilijon Rusov, ki so prostovoljno ali pa prisiljeni bežali preko mej v Evropo in irugam. Enako je bilo v Italiji po zrnati fašistov, in danes je v tujini najmanj »oldrugi milijon Italijanov, ki pripadajo jako zvani politični emigraciji. Samo v Franciji presega njihovo število 700.000. Tretje vrste emigracijo je pa povzročil jastanek nove Kemalove Turčije, ki je »dstranila iz svojega ozemlja vse Grke, >oklicala pa domov Turke iz Grčije, Bol-jarije, Jugoslavije in Albanije. Razločevati nam je tedaj treba troje vrst emigracije: narodno, politično in re-jatriacijsko. K prvi pripadajo vsi, ki so te izselili iz narodnih ozirov, k drugi »ni, ki so svojo domovino zapustili zaradi nesoglašanja s politiko njene vlade, c tretji pa tisti, ki so se kot potomci nek-Janjih izseljencev samo vrnili domov, faradi tega je tudi organizacija teli treh tkupin različna. Prvi so se organizirali i prvi vrsti zaradi tega, da bi v narodni Jržavi matici delali za osvobojenje svo-Sh rojakov in krajev, iz katerih so od-fli ali so se morali izseliti; organizacija Jrugih nima takih ciljev, ampak se bori je proti političnemu režimu svoje domovine, katerega skuša podminirati in vreti, da bi se lahko vrnila in doma sama mariborsko gledališče REPERTOAR. Sreda, 9. aprila. Zaprto. Četrtek, 10. aprila ob 20. uri »Rigoletto-<, ab. A. Gostovanje ge Tinke VVesel-Polla. Petek, 11. aprila. Zaprto. Sobota, 12. aprila ob 20. uri »Ansambelski plesni večer Erne Kovačeve«. Dramske cene. Ptujsko gledališče. Petek, 11. aprila ob 20. uri »Herman Celjski«. Gostovanje Mariborčanov. Iz gledališča. V četrtek, 10. tm. gostuje morda zadnjič slavna koloraturna primadona graške opere gospa Tinka VVesel-Polla kot Gilda v Verdijevi popularni operi RIgoletto. Razen nje še gostujeta bivša odlična člana marib. opere ga Vida Zamejičeva-Kovičeva ter g. Ne-ralič. — V soboto, 12. tm. pa priredi mlada in talentirana plesalka gdč. Erna Krfvačeva zelo zanimiv baletni večer s sodelovanjem petih dam iz svoje šole. Plesalka je marib. občinstvu gotovo še v dobrem spominu izza svojega lanskega nastopa. Dramske cen«. Knjigovodski tečaj u fTlariboru Dne 3. tm. je zastopnik mariborske sekcije za obrtno pospeševanje, zadružni inšpektor g. Založnik zaključil šest-tedenski knjigovodski tečaj, ki ga je priredil obrtno-pospeševalni zavod zbornice TOI za obrtništvo iz Maribora. Tečaj je bil otvorjen 18. februarja. — Učne ure so bile razdeljene na 3 tedenske dneve (torek, četrtek in nedeljo); vseh učnih ur je bilo 42. Pouk je obsegal obrtno knjigovodstvo (blagajniška knjiga, glavna knjiga, inventura, proizvodna knjiga, prevzela vlado; organizacija tretjih je končno le gospodarsko in socijaino sorodstvenega značaja. Središča organizacij prve skupine so navadno v glavnih mestih svobodnih dr-žav-matic. Tako imajo nemški narodni emigranti svojo centralo v Berlinu, avstrijski Nemci na Dunaju, Madžari v Budimpešti itd. Središče organizacij druge skupine, političnih emigrantov pa je v Parizu. Tam ima svojo centralo tako ruska protiboljševiška kakor italijanska protifašistična emigrantska organizacija. Tam izdajajo svoja glavna glasila in tam so osnovale tudi Mednarodno ligo za zaščito človeških pravic, ki dobiva vedno širši delokrog in v kateri se pričenjajo polagoma zbirati tudi emigranti prve, narodne skupine. Na vsak način pa je interesantno, da postaja kooperacija med organizacijo prve in druge skupine vedno bolj vidna, a približuje se v zadnjem času tudi Ligi narodnih manjšin. Tako nastaja vedno bolj vidno čisto svojevrstna organizacija mednarodnega obsega, ki pridobiva na zanimanju tudi pri nas Slovencih in sploh Jugoslovanih, kajti emigracijo prve skupine imamo tudi mi. Naša emigracija izvira iz krivične določitve meje na zapadu in na severu, na Primorskem in na Koroškem. Najštevilnejša je seveda primorska. Zaradi okupacije in aneksije Primorja, fašističnega terorja in sistema je moralo od tam pribežati v Jugoslavijo več desettisočev Slovencev in Hrvatov, ki žive sedaj razkropljeni po vsej državi. Med tem pa, ko je že vsa ostala evropska emigracija trdno organizirana, je organizacija naše šele v povojih. Doslej imamo v Zagrebu le »Istro«, ki ima nekaj organizacij po Hrvatski in Dalmaciji, v Ljubljani razna kulturna in slična društva in v Mariboru »Jadran« ter »Klub Korošcev«. Namen, združiti vso emigracijo, ne glede na društva in skupine, si je pa nadela šele organizacija »Orjem«, ki ravno te dni ustanavlja številne podružnice po onih krajih, kjer živi večje število naših emigrantov. O tem in o specijalnih vprašanjih naše primorske emigracije bomo pa spregovorili ob prihodnji priliki. knjiga naročil, knjiga kalkulacije), — nauk o menicah (izstavitev, plačilo, žirira-nje, amortizacija), — obrtno računstvo (odstotni, promilni obrestni računi, nakupna, prodajna, proizvodnja kalkulacija) — in temeljne pojme amerikanske-ga knjigovodstva. Poučeval je na trgovski akademiji profesor Struna. Za tečaj se je prijavilo 35 obrtniških in trgovskih pomočnikov. Najbolje je bila zastopana mizarska stroka. Do konca je tečaj redno obiskovalo 28 udeležencev, ki dobijo na željo od zbornice potrjena obiskovalna izpričevala. Obisk je bil za knjigovodske tečaje izredno ugoden. Potrebne tiskovine so udeleženci dobili brezplačno. Predizobrazba udeležencev je bila seveda neenakomerna, kar je pri takih tečajih neizogibno. Kljub temu je zanimanje za predavanje do kraja ostalo na višku in so udeleženci pouku sledili z izrednim interesom, tako, da je končni uspeh zelo povoljen. Udeleženci so svojemu zadovoljstvu dali ob zaključku tudi vidnega izraza. Interesentov za enake tečaje je v Mariboru še zelo mnogo, ne le med pomočniki, ampak tudi med mojstri. Kakor kujemo, se mojstri ne priglašajo, ker je zanje baje ženantno, da bi z udeležbo javno pokazali svoje nepoznanje knjigovodstva. Temu je lahko odpomoči na ta način, da se nekaj tečajev priredi samo za mojstre. Sicer je pa g. Založnik v zaključnem nagovoru rekel med drugim: Učenje ni za nikogar in v nobeni dobi življenja sramotno; sramotno in škodljivo pa je neznanje. Pogoji za prirejanje tečajev so letos podani v večji meri nego kedarkoli poprej. Ležeče je le na mojsterskih in pomočniških organizacijah, da zberejo interesente in svojo željo sporočijo sekciji za pospeševanje obrti, domače industrije in zadružno nadzorništvo v Mariboru. Parastos za Nj. Svetost patrijarha Dimitrija se bo vršil v Mariboru jutri, v četrtek, ob 10. dopoldne v pravoslavni kapeli. K vprašanja nemških in ponemčenih krajevnih imen. Nedavno je bil izdan zakon, po katerem mora imeti vsak kraj na vidnem mestu ob cesti ali poti napisno desko s pravilnim narodnim imenom. Ker predpisuje zakon posebno obliko in velikost napisne deske, se bodo morali tudi napisi po naših krajih po večini na novo napraviti. Če se bo pa to že zgodilo, bi bilo želeti, da bi se ob tej priliki tudi zares pravilno označila vsa krajevna imena, v prvi vrsti pa da bi se enkrat za vselej odpravila nemška krajevna imena in spakedranke. Tako imamo n. pr. v neposredni mariborski okolici tri taka imena: Wienergraben, Rošpoh in Laj-teršberg. Prvo je samo grda nemška spakedranka za prvotno razločno staro slovensko ime Vinarski dol (ne Vinski dol), saj imamo severnozapadno od Maribora tudi Vinarski vrh, v Slovenskih goricah pa Jurski dol, Šentjakobski dol, Vukovski dol, Mali dol, na Pohorju Vrhov dol itd. Ime Rošpoh je popačenka nemške skovanke Rossbach, ki je nastala iz prvotne slovenske označbe Razpoke, ki lepo ustreza značaju ozemlja te občine, ki je razpočeno po mnogih dolinicah in tesneh. O nastanku Lajteršber-ga nismo tako dobro poučeni in je verjetno, da kraj nikdar ni imel slovenskega imena. Prevedeno na slovensko, bi se kraju reklo Rebernica ali Rebernice, po die Leite = reber, breg, brežina. Ker pa pravimo Leitersdorfu pri Apačah Lut-verci ali Lutverje, bi se isto ime lahko porabilo tudi za naš sedanji spakedrani Lajteršberg ali Lajteršperk. Torej: Rebernica ali Lutverje! Prav tako pa imamo pri Apačah še vedno kraje, ki jih celo uradno označujemo z Miinchendorfl, Absberg in Au. Prvo je nemška skovanka prvotnega slovenskega imena Muni-hovci, po zgledu Črešnjovci, Gederovci, Lutverci itd. Absberg leži poleg Vratje-ga vrha in je tedaj Apački vrh, Au pa je Log, kot je n. pr. Maria Au = D. M. v Logu. Preč tedaj s temi spakedrankami! Uvedimo in rabimo že enkrat pristna slovenska krajevna imena ! Iz meteorološke pos a je v Slovenskih goricah. Zanimivo je primerjati letošnji in lanski mesec sušeč glede na vremenske pojave. Lani je zarenčal prvi grom na dan 22. marca, spremljan z malo dežjem in točo v severozapadnem delu Slovenskih goric, letos pa se je nebo pokregalo z gromom nad nami od 20. na 21. sušca, torej obakrat ob nastopu pomladi, kakor bi nam govorilo opomin: uživajte pravilno in zmerno sadove, ki se porodijo iz prirodne preosnove. Lanski marec je dobro zaščitil svoje ime »sušeč«, kajti natočil je le bornih 5.9 min, to je malo nad pol cm na visoko vode, letošnji marec pa je zgrešil svojo suho pot in se ie zmočil na 60.2 mm ali na 6 cm padavin, to je: voda, ki je padla v marcu na zemljo, bi stala 6 cm visoko, ako bi ne bila odtekla. Januar je dal 59 mm, februar pa le 35 M mm padavin. Zadnji sneg je padel letos 11. marca (ako nas še ne preseneti v aprilu), lani pa je zadnjič zvezdice na nas posipal šele 23. aprila. Čuden prirodni slučaj pa je, da je štel :;u-šec letos in lani sedem mokrih dni. Borila sta se v tein mescu sever (poljudno ime je »krivec«) in jug, a prvi je po večini zmagoval. Brezmegleni teden pa smo tukaj imeli od 15. do 21. marca, kar nas je vedro presenetilo ob slavnoznani meglenosti pretekle zime, ki je pritrdila tudi pri nas ptujske, savinjske in ljubljanske meglene izreke: da bi jo lahko rezal kakor »Špeh«, da bi lahko klin v njo zabil in klobuk nanj obesil, da bi si lahko butico ob njej razbil. Maribofčan pa je rekel, da bi mu bil skoro avtomobil obtičal v megli pretekle zime. Danes pa je lep brezmegleni dan, Slovenske gorice se jasnijo v dihu novega življenja, ni več meglene nevarnosti i.P mariborski avtomobili v veselju krožijo po v zelenje odetih vijugah liki ljubki škrjančki po solnčnem žaru. Pohitite k nam, pomlad je in »kliče iti rniče in vabi srce«, — mano ostani o mesto!« Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru. V četrtek, dne 10. tm. bo predaval g. sodni svetnik dr. Travner o današnji Madžarski in Madžarih. S tem se zaključi letošnja sezona predavanj. Vsi vlomilci pri Valjaku pod ključem. Tekom predvčeraj in včeraj je mariborska policija aretirala tri vlomilce pri Valjaku, in sicer brezposelnega Fr. Jar-čiča, ki je pred leti izvršil tudi vlom v blagajno mestnega električnega podjetja, slugo kina Union Anton Valha, ki je že tudi radi vlomov predkaznovan, in brezposelnega delavca Ivana Lebiča, orož-ništvo v Pragerskem pa pos. sina in ključavničarja Edvarda Lončariča. V soboto popoldne so — tako so končno izpovedali in priznali — sedeli v neki gostilni in Lončarič je povedal, da rabi za nekoga pisalni stroj. In kaj je lažje, nego ga dobiti zastonj in ga potem prodati?! Sklenili so, da bodo po drugi kinopred-stavi vlomili v Valjakovo pisarno in si tam »izposodili« stroj. Rečeno — storjeno ! In je vzel eden pisalni stroj, ki so ga tisto noč skrili v studenškem gozdu, drugi pa steklenico malinovca in uro. Malinovec so — pravijo — skrili v gozdu na Kalvariji, pa ga drugi dan niso več našli, uro pa je Valh — kakor pravi — vrgel v Dravo, ker ni bila za nič. Stroj so drugi dan zanesli k Lončaričevi ljubici v Pekre. Pa je policija prehitro prišla vsemu na sled in jim prekrižala račune. Prve tri je mariborska policija že oddala sodišču, Lončariča pa bo izročilo orožništvo iz Pragerskega. Vsi so že predkaznovani radi raznih deliktov. Neznan samomorilec. Predvčerajšnjim se je splavarjem, ki so pasirali ruško dravsko obal, nudil zelo razburljiv prizor. Neznan moški, okrog 40 let, se je začel pred očmi splavarjev naenkrat slačiti, kakor da se pripravlja za kopelj. Ko je slekel suknjič in odložil očala, se je pognal v Dravo in kmalu izginil pod valovi. V suknjiču so našli poleg par »kovačev« še molitvenik. Poizvedbe so dognale, da so čudnega neznanca videli v pondeljek predpoldne v ruški cerkvi, kakor je hodil od oltarja do oltarja. Domneva se, da je neznani samomorilec identičen z I. Repoluskom, ki je bil pred kratkim odpuščen iz umobolnice na Studencih. Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 365, prodanih pa je bilo 272 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 100—180 Din, 7—9 tednov 200—280, 3—4 mesece 300—400, 5—7 mesecev 450—550, 8—10 mesecev 650— 900, 1 leto 1000—2000, 1 kg žive teže 10—13 Din, 1 kg mrtve teže 16—17 Din. Oblastna Streljačka družina v Mariboru sporoča svojemu članstvu in prijateljem strelskega športa, da otvori letošnjo strelsko sezono v nedeljo, dne 13. aprila. Vsi strelci se vabijo, da se tega dne zberejo ob 8.30 na Trgu svobode, od koder je skupen odhod na garnizijsko strelišče. Pohod s spremstvom vojaške godbe in upravnim odborom na čelu. V slučaju dežja se otvoritev odgodi na nedoločen Čas. — Odbor. Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je»Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I Občni zbor mestnega odbora »Jadranske straže« v Mariboru sc bo vršil v petek 11. tm. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma — združen s predavanjem dr. V. Rapotca o naši trgovski mornarici in s pevskimi točkami društva »Jadran«. 1038 Koliko Je Zedinjene države stala svetovna vojna? Ministrstvo financ Zedinjenih držav je objavilo, da so vojni stroški Ameriko znašali skupno 51,400,000.000 dolarjev. M a r i o o r u, dne 9. 111. 1930. v p r p F? N 1 K hitra JUfiB 5» O žlici, nožu in vilicah IZ ZGODOVINE TEH NEOBHODNO POTREBNIH PREDMETOV VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Kar nam je dobro poznano, to navadno radi preziramo. Neoporečno pa je dejstvo, da nam je ravno zgodovina pred metov vsakdanjega življenja cesto najmanj poznana. Znaten del življenja prebije vsakdo od nas pri jedi in pijači, vendar pa malokdo ve kaj več o našem stalnem namiznem orodju. Dandanes si ne moremo več predstavljati svet brez nožev, žlic in vilic, vendar človeštvo dolgo ni poznalo tega ne-obhodno potrebnega orodja. Žlica je najstarejše jedilno orodje. Domneva se, da so bile prve žlice na obalah najdene školjke, katere so potem pričvrstili na iesene kline. Najdeno je bilo že mnogo starinskih egiptskih žlic iz stekla, lesa, slonovine in kamna in se je pri mnogih ohranila prvotna škoijkasta oblika. Te žlice, ki izvirajo večinoma iz 17. stoletja pred Kristovim rojstvom, so zanimive zlasti radi lepih in dragocenih okraskov. Navadno so jih delali iz rogov. V Evropi so - se pričeli posluževati žlic naiprej šele v 14. stoletju po Kristu, v drugih državah pa še pozneje. Tudi nož je zelo staro orodje. Prve nože so delali iz kamena, čimbolj pa je napredovala civilizacija, tembolj se je menjal tudi materijal in prišli so noži iz bakra, brona in železa. Čeprav pa je prišel nož na mizo mnogo prej kot vilice, vendar so se ga še do nedavno posluževali samo v omejeni meri. Grki in Rimljani so imeli samo eno vrsto nožev, namreč za rezanje mesa. Ti noži so bili izredno lepo okrašeni in spravljeni navadno v nožnice. V Franciji je obstojala glasovita nožama v Bovesu že v 10. stoletju in 400 let kasneje poroča angleški pesnik o človeku, ki je v hlačnem žepu nosil nož iz Sefilda. Vilic pa stari narodi sploh niso poznali. Prve vesti o njih izvirajo šele iz 11. In 12. stoletja po Kristu. Sigurno so tedaj smatrali vilice za luksus. Pripoveduje se, da jih je koncem 11. stoletja prinesla neka grška princesa s Carigrada v Benetke. Starodavni narodi so se posluževali prstov, kadar so jedli trdo hrano, meso pa je prišlo že razrezano na mizo. Posoda, v kateri so si po jedi prali roke, je bila gotovo žejo potrebna stvar. V Italiji so se vilice udomačile v 16. stoletju, drugje pa so jih smatrali tedaj za posebnost in so jedli ž njimi samo sadje in sir, nikdar pa ne meso. Francoski kralj Henrik III. (1574-1589) je bil prvi, ki je uvedel vilice za obed in se je ta nova moda na njegovem dvoru kmalu udomačila. Seveda je ta novotarija zadela tudi na hud odpor. Nekdo opisuje obed na kraljevem voru zafrkljivo sledeče: »Mesa se niso dotikali s prsti, temveč so ga z vilicami vtikali v usta. Tudi solato so natikali na vilice, ker je v Franciji prepovedano jemati jedi v roke, čeprav je drugače težko jesti.« Krožnike so poznali že stari Rimljani. Toda še v 16. stoletju so uporabljali namesto njih okrogle krušne skorje, katere so po velikih pojedinah darovali siromakom. Tedaj so bili tudi stekleni vrči in čaše zelo redki; posluževali so se namreč le kovinastih posod. V 19. stoletju se je pojavil običaj, da so pred vsakega gosta postavili po več vrčev za razna vina. Predno pa so vrč napolnili, so ga oprali v malem loncu s toplo vodo, ki je bila postavljena sredi mize. Znano posodje za kis in olje, ki je dandanes na vsaki mizi, je staro komaj nekaj stoletij, pač pa so silno stari solniki. Ti izvirajo pač že iz časov, ko je človek pričel soliti svojo hrano. Solniki so bili napravljeni navadno iz zlata in srebra in so prehajali od roda do roda. Znameniti italijanski kipar Cellini je napravil za francoskega kralja Franca I. več solnikov z nenavadno lepimi okraski. Ponekod so delali solnike tudi iz navadne gline. Lahko se reče, da je uporaba noža in vilic pri jedi velik napredek, priznati pa moramo, da so čiste roke vedno bolj zdrave kakor nečisto namizno orodje. Morda v starih časih pranje rok ni bilo tako prijetno kakor dandanes, gotovo pa je tudi, da dandanes ljudje zelo pazijo na čistočo jedilnega orodja. moderna ženska kadi več ko moški Nedavno se je vršila pred nekim sodiščem v Londonu razprava proti neki dami, ki ni mogla plačati svojega računa za cigarete. Tekom razprave je sodnik pripomnil, da ženske kade več nego moški. Ta izjava je tako razburila so-trudnico lista »Daily Mail«, da je takoj pričela z anketo o resničnosti sodnikove izjave. Anketa je imela zanjo žalosten rezultat, da je sodnik — vsaj kar se tiče Anglije — govoril resnico. Dognala je, da ženske, ki se med štirimi stenami doma, v restoranih in kavarnah neprestano udajajo uživanju nikotina, res neprimerno več popušijo nego moški. Med desetimi ženami, ki so na hrani v gostilnah, jih devet zažge cigareto takoj, čim se vsedejo, dočim moški čaka, da opravi obed ali večerjo. Žena pokadi štiri do pet cigaret v času, ko moški pokadi komaj eno ali dve. Ženska puši hitreje, ker je marsikateri čas za pušenje omejen. Mnogi moški lahko kade tudi med delom, večina žen pa ne. Posledica tega je — pravi angleška novinarka — da ženska v prostem času, v delovnih odmorih naglo pokadi več cigaret zapored. Tako pokadi 3—4 cigarete pri obedu, istotoliko pri lunchu in južini, in čim pride z dela domu, je prvo, da zapali cigareto. Neki trgovec s cigaretami je dejal novinarki, da je več ko polovica njegovih odjemalcev cigaret samih žen in da vsaka tretja od njih kupi tedensko po 150 do 200 cigaret. Kdo bi bil — pravi angleška novinarka — pred 30 leti slutil, da bo dama s cigareto v ustih kedaj vsakdanja prikazen. In kdo more — pravi dalje — z ozirom na ta razvoj trditi, da ne bo nekoč o splošni pojav tudi pri otrocih? I rvi znaki širjenja tobaka med otroci se ze pojavljajo, v prvi vrsti v Ameriki, kjer ponekod že ni nič čudnega, če otroci kade. Nedavno je v Montrealu trileten kadilec povzročil požar. Ko so mater pozvali na odgovor, jc izjavila, da sta ona in oče vse storila, da bi dete odvrnila od kaje- nja, pa brez uspeha. V mestu Toledu živi 41etni fantiček, ki kadi najdebelejše smodke, če jih le dobi v roke, in nikdar mu ne postane slabo. V Seatleu živi 5-letni fantič, ki že od nekdaj kadi. Oče njegov je seveda tako bedast, da je tega vesel in da fanta pridno podpira pri tem delu. Pa tudi med malimi dekleti v Ameriki se že širi kadilska strast. Za mažem u smrt V jutranjih urah na starega leta dan se je pripet la na Dunaju krvava tragedija. 45letnega družabnika tvrdke, Franca Karczaga, ki duševno ni bil čisto normalen, je njegov svak Leopold Fanto radi nekih nerodnosti poklical na odgovor. V razburjenju je Karczag zgrabil za pištolo, ustrelil Fanta s tremi pogodenimi streli in pognal nato še sebi kroglo v srce. Od tedaj naprej je bila Fantova vdova Alojzija silno potrta in ni mogla preboleti tragične smrti svojega ljubljenega in skrbnega moža. Žaro z njegovim pepelom je imela stalno v svoji sobi. Ko so vdovo v petek hoteli posetiti njeni sosedje, so našli vrata zaprta. Kljub trkanju in zvonenju niso dobili nobenega odgovora. Ker je bila v petek ravno obletnica njene poroke, se jim je takoj vzbudila zla slutnja. Vdrli so zato šiloma v njeno stanovanje in našli vdovo sredi sobe mrtvo na tleh, poleg nje pa žaro s pepelom njenega moža. Reva se je v obupu zadušila s svetilnim plinom. Kongres uagabundou Tekom letošnjega leta se bo vršilo na Dunaju nad 30 mednarodnih kongresov, med njimi: mednarodni ženski kongres 26. do 29. maja, mednarodni kongres zvez za svetovno glasbo 1. do 8. junija, svetovni kongres gled. Igralcev 21. do 25. jun., mednarodni kongres stan. najemnikov 20. avg., mednarodni kongres za seksualno reformo 13. do 20. sept., ter mednarodni kongres .vagabundov 8. in 9. jr :ija. SREČNEMU ZAKONU mmmM. mi potrebna dola toga zakon ne more biti srečen Če gospodjfi|> stvo ni v redu. Niti dobrega gospodinjstva pa tudi dobre gospodinje #i ni možno misliti brez Albus-Zvono mila* Zelo važno jfe da se nevestina oprema prvič opere z Albus-Zvono milom» To milo je izdelano iz najfinejših surovin; Stalna uporaba Aibus-Zvono mila osvobodi mladi par za daljšo dobo skrbi nabaviti si novo a drago perilo kar je vedno združeno z velikim izdatkom. Albus ZVONO MILO vam bo ostalo za vso dobo zvesto in se ne boste nikdar v njetn' prevarilt. Sokolstvo Seja župne uprave SKJ se bo vršila jutri, 9. aprila, kakor običajno. Prosim za točno in čim številnejšo udeležbo. Na dnevnem redu so važne zadeve. Zdravo! — Starosta. Francoski dan se bo vršil dne 14. aprila po vsej naši kraljevini. Kakor že znano iz dnevnega časopisja, so opustošile silne poplave cele rodovitne pokrajine prijateljske nam Francije, porušile sela in mesta, odnesle krove tisočim rodbinam. Dolžnost naša je, da priskočimo na pomoč tem bednim, da se vsaj malo oddolžimo za vso ono ljubav in iskreno prijateljstvo, ki smo ga bili deležni od Francije med in po vojni. Pozivamo vsa Sokolska društva, da prirede na ta dan kakoršnokoli prireditev (predavanje, koncert, predstavo, zabavni večer itd.) ter pošljejo čisti dobiček Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije z označbo »Za Francoski dan«. — Starešinstvo Sokolske župe Maribor. Sestanek društvenih prosveiarjev za mariborsko okrožje levi in desni breg se bo vršil v nedeljo, dne 13. 4. 1930 v Narodnem domu v Mariboru. O programu in točnem času bodo društva obveščena pismeno. — Župni prosvetar. Spori ISSK Maribor :SK Celje. V nedeljo nastopi v Mariboru na igrišču »Maribora« prvak celjskega okrožja SK Celje proti prvaku Maribora ISSK Mariboru v prvenstveni tekmi, ki bo določila prvaka v bivši mariborski oblasti. SK Celje je moštvo, ki razpolaga z dobrimi močmi, zlasti v napadu in ožji obrambi in bo nudilo mnogo odpora. Ofenzivno sicer ni na višku, je pa izredno odločno in sc odlikuje po ostrem startu in hitri igri. Sodil bo gosp. dr. Planinšek. Medmestna tekma Gradec:Maribor odpovedana. Prihodnjo nedeljo bi se morala vršiti v Mariboru medmestna tekma Gradec: Maribor. Medklubski odbor je tekmo odpovedal, ker se vrši isti dan prvenstvena tekma ISSK MariboriSK Celje v Mariboru. Medmestna tekma Gradec:Maribor se bo vršila bržčas prihodnji mesec v Mariboru. ISSK Maribor, upravni odbor. Prihodnja odborova seja v petek, dne 11. tm. ' hotelu »Orel«. — Tajnik. SK Železničar v Celju. Nogometno moštvo SK Železničar gostuje v nedeljo, dne 13. tm. v Celju. Nasprotnik je novo ustanovljeni SK Olimp. Rapid v Celovcu. SK Rapid odigra prihodnjo nedeljo prijateljsko tekmo s KAC v Celovcu. Re-vanžna tekma se bo dne 18. maja vršila v Mariboru. MOLNP, službeno. V nedeljo, dne 13. aprila ob 14.30 na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Celjem. Službujoči odbornik g. Koren. Ob 10. uri na igrišču ISSK Maribora prijateljska tekma mladin SK ŽelezničarJSSK Maribor. Službujoči odbornik g. Ilovar. Tajnik. SK Železničar, nogometni odsek. Igralci I. in rezervnega moštva se pozivajo, da se sigurno udeležijo treninga, ki bo jutri ob 16. na igrišču. Trening mladine v petek ob 16. uri. Načelnik. ISSK Maribor, iahko-atletska sekcija. Obvezni sestanek vsega članstva sc bo vršil drevi, dne 9. tm. ob 20. uri v posebni sobi pri »Zamorcu«. Točnost! Načelnik. 1035 Mariborski zimskošportni podsavez Ponovno opozarjamo vse odbornike, da sc bo vršila jutri, v četrtek, ob 20. uri, v restavraciji »Orel« seja upravnega odbora. — Tajnik. Uon čsr 6oltz pasa — organizator turške armade Te dni je glasom poročil iz Berlina umrl Kolmar von der Goltz paša, potomec stare pruske plemenitaške rodbine, ki je bila znana že v 13. stoletje. Rojen je bil 1. 1843 v Bielkenfeldu v vzhodni Prusiji, odgojen v kadetski šoli. L. 1861 je vstopil v vojsko, študiral od 1. 1864 do 1867 na vojni akademiji v Berlinu, sodeloval v vojni 1. 1866 in bil ranjen pri Trutnovu. L. 1868 je bil pride-ljen velikemu generalnemu štabu. Kot generalštabni Častnik v vrhovni komandi je sodeloval v nemškofrancoski vojni 1. 1870 v raznih bitkah. L. 1883 je dobil dopust za Carigrad, da tam prevzame organizacijo in vrhovno vodstvo turških vojnih zavodov. L. 1886 je dobil od sultana nalogo, da skupno s turškim generalom Musafer-pašo izdela načrt za reorganizacijo turške vojske. Von der Goltz je izdelal novi turški vojni zakon ter več drugih zakonov za organizacijo otomanske vojne sile. Dobil je za to od sultana naslov paše. L. 1893 je pote,tla njegova pogodba s Turčijo in vrnil se e v Nemčijo, kjer ni izstopal več do smrti. 5TPOT 4* 'V M S r I bcTf u, "3ne 9. TTT. W30. govor. Vodnikove c3 r užbe I Dobro m in poceni kupite nogavice, otroške čevlje, perilo, drobnarije, papir i. t. d. le pri L. REICH (Vlahovičeva hiša) MARIBOR Aiaksendrova c. 40 Mlchel Mvaco Zgodovinski rorccta 67 »Bogme, dragi prijatelj?« je dejal, »ob pravi uri prihajate!... Vzemite jo!... Saj ste vendarle njen soprog!« Rafael je v prvem hipu pozdravil Rosito z vzhičenim pogledom. Ko pa je slišal Ragastensove besede, je stopil za korak nazaj ter se odkril; preveč ganjen, da bi mogel izpregovoriti, mu je z roko pokazal na deklico... Ragastens je razumel plemenito misel umetnika. Sanzio mu je prepuščal čast, da odnese njegovo ženo in tako sam dovrši, kar je sam začel!... In spet mu je obsijal lice tisti njegov smehljaj, združen z odsevom nežnosti in dobrote. Ragastens se je sklonil, 'dvignil deklico na svoje roke ter jo nesel do voza, kjer jo je položil Magi na kolena. Rafael je liotel govoriti ter izraziti svoje veselje, svojo hvaležnost... toda samo njegovo ihtenje je razodevalo nebroj misli, ki so mu razburjale dušo. Obadva moža sta padla drug drugemu v objem, kakršni spajajo z večno vezjo vsa silna prijateljstva, sloneča na slepem zaupanju in na brezmejni vdanosti... Nato je dal Ragastens svoja povelja: »Spadacappa, mojega in tvojega konja! Konja teh dveh r-cospodov pusti v hlevu.« Spadacappa je stekel. •' ’ »Machiavelli na voznikov sedež,« je nadaljeval vitez. »Saj menda znate voziti?« »Da, gospod vojskovodja!« se je nasmehnil Ma-chiatelli. Rafael pa je bil že na vozu; sklonjen nad Rositi-nim licem je čakal učinka tekočine, ki jo je bila Maga pravkar vlila med dekličine ustnice. Spadacappa se je vrnil. Ragastens je prožno skočil na konja. Voz se je premaknil in počasi zapustil Tivoli, nato pa se je spustil v galop... Sledila je cela ura brezumnega dira po gorski cesti, zaviti v nočno temo. Na Florentinsko cesto se niso marali vrniti naravnost. Ragastens in Spadacappa sta dirjala vsak ob svoji strani voza. Ko je pretekla ura, je Rafael kriknil, da naj počakajo. Machiavelli je ubogal in skočil s svojega sedeža. Sanzio je stopil z voza, in Ragastens se je spustil s konja. »Prijatelja... prijatelja!...« je jecljaj Sanzio. pijan od. veselja. Iztegnil je roke proti vozu... In pokazala se je Rosita še vedno vsa bela, toda živa, vredna oboževanja v svoji zmedenosti, oči še nekako plahe, kakor da bi dvomila, ali sanja, ali gleda resničnost... »Rosita,« ji je rekel Rafael v nepopisni ganjenosti, »tu je gospod vitez de Ragastens in tu je Machiavelli — dva draga prijatelja, o katerih sem ti pravkar pripovedoval... in katerih vdanost in požrtvovalnost te mi Je otela...« % »Bodita blagoslovljena, vidva, ki me vračata mojemu Rafaelu,« je dejala ona s smehljajem polnim ne- skončne milobe, ter jima pomolila roke. »Vidva sta me storila srečno, nikdar vaju ne pozabim, brata moja...« »Brata!« je vzkliknil Rafael. »Ah. pravo besedo si našla, sladka moja Rosita!...« »Če je tako,« je dejal Ragastens važno, »potem prosim za poljub, do katerega mi daje ta dragoceni naslov pravico!...« Rosita mu je ponudila lici. Ragastens jo je poliu-bil, trudeč se zaman, da bi prikril svojo ganjenost. »Bodite srečni, sestrica!« je dejal nežno. Nato je prišla vrsta na Machiavellija. In to je bila med temi ljudmi, zbranimi pod krasnim zvezdnim nebom, v noči, ki so jo trave gorskih planot napajale z balzamskimi vonjavami, ena tistih nepozabnih minut popolne sreče, ki jih je. žal. tako malo v človeškem življenju! Ko sta se Rosita in Rafael vrnila v voz, sta vzkriknila oba hkratu: Maga je bila izginila! »Ah!« je zamrmral Sanzio,, »njen sklep je bil neomajen. Niti Rositine solze je niso mogle zadržati... Že v Rimu sva jo zaman prosila, da bi šla z nama... Uboga mati Rosa!...« Rosita je tiho jokala. »Naprej!« je dejal Machiavelli. »Treba je nadaljevati pot!...« »Dajmo!« je odgovoril Sanzio in vzdihnil. Voz se ie premaknil iznova. In zdaj je Maga stopila izza grmovja, kamor se je bila skrila. Njene oči se niso mogle odtrgati od izginjajočega voza. In dve debeli solzi sta se potočili iz teh oči... (Nadaljevanje sledi.) Izdaja Konzorsii »Jutra« v Ljubljani predstavnik izdajatelja ln urednik: PRAN BRD ZDVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna (L d, predstavnik STANKO DCTELA v Mariboru, Salatne sadike kraljica majnik:a, braziljanke itd. dobite v vrtnariji Jemec, Prešernova ulica. 2? izdelovanje plaščev, «• kostumov in vsakovrstnih oblek po najnižji ceni se cenjenim damam priporoča modni salon Trg Svobode 1. Proda se - 1 dvokrilna vrata 224x130, 1 enokrilna vrata 270x100 z nadsvetlobo, 1 okno 150x100 s polkni, krila mecesnova, 1 tridelno okno 180x160, vse kompletno, ' novo in še nerabljeno. Osrledati; Mariborska lesna industrija, Koroška cesta štev. 46._______________________________1013 Soho- in črkosHkanJe izvrSuie po ceni hitro In okusno Fra-njo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Popravila damskih klobukov, hitro, okusno in ceneno od Din 25.— naprej pri Ana Hobacher, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 725 Učenko za šivanje, poštenih staršev in z dobrimi Šolskimi spričevali, veščo že nekoliko šivanja, sprejme Štefka Špes, Linhartova ulica 18. Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Krasno meblovano sobo s popolnoma prostim vhodom, soln-čna lega, električna luč, v Tomšičevem drevoredu oddam takoj boljšemu gospodu. Nečas, Janežičeva ul. 213. Entlanje, popravila svilenih' nogavic po najnižjih cenah prevzame iz prijaznosti trgovina klobukov Hobacher, Aleksandrova cesta 11.__________________________ 1049 Čedno meblovano sob« s separiranim vhodom takoj oddam. Aleksandrova c. ll/III. 1050 V mojem spedjalnem oddelku se vrši VELIKA PRODAM OSTANKOV IN PARTIJ/KEGA BLAGA razlit jalanl«rl|ske|a li modnim blaga, drobnarij, pletenin In Igračk. Prodajajo se velike količine čipk in ostanki vezenin, noaavlc puloverjev, telovnikov, damskega perila, usnjenega blaga, toaletnih potrebičln, predtlskarije. igračke, porcelan, steklenina 1.1. d. 98« Izredna prilika za nakup, tudi za preprodajalca I Franz Kormann. Maribor. Gosposka 3 Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da je naš predobri sin, brat, soprog, oče, tast in ded, gospod Franc Toplak davčni upravitelj v pokoju, posestnik, načelnik posojilnice In podružnice Kmetijske družbe Itd., odlikovan * redom sv. Save, danes v 73. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 9. t. m. ob 16. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Maše zadušniee se bodo brale v četrtek, dne 10. t. m., ob 7. uri v minoritski cerkvi. 1042 P t u j, 7. aprila 1930. Žalujoče rodbine: Toplak, Sagadin, dr. Šalamun. 'da jih hočem popolnoma zastonj in za vedno osvoboditi ne. usodnega potenja nos. tudi če se to znojenje pojavi v zelo vročih poletnih dneh. To ni nikakšno zdravilo, nego popolnoma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za od« — J. LUSTIG, OSIJEK, Krežmina ulica. 965 naj iavUo svoje točne naslove one osebe, katere bi se hotele od nas naučiti lepo, čisto In lahko liiSro delo, da si na ta način pridobe stalno in posebno donosno hišno delo aii postranski zaslužek. -Javijo naj se samo oni. ki razpolagajo r. zneskom najinanje Um 3650.—, da si morejo na ta način nabaviti za to delo potreben stroj. Pouk je brezplačen. Zaslužek 10 do 12 Um na uro. Materija! za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročil lahko vsak stalno dela tudi za našo tvrdko, “f.J™ y času proti gotovini prevzamemo vsako količino livr;>ene robe, kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovor priložite znamko. 966 ORAUERT. tvornlcastrokva d. d., generalno zastopstvo in ._________skladišče. OSIJEK I. Krežmina ulica 13. Ribarstvo Schvvab samo Gregorčičeva 14 donavski krapi In ičuka, Sili, fogafti, slaniki, rusi — vsdno svail v zalogi. Velikonočne šunke! Svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi drugemu kupojočemu občinstvu naznanjam, da je prva pošiljka prvovrstnih šunk došla. Drugo, večjo pošiljko dobim jutri. Teža šunk od 2 do 8 kg. Obenem priporočam vsakovrstne sire, salame itd. Josip Šinigoj, trgovina z delikatesami, Maribor, Aleksandrova cesta 18.______________________1051 Prodam hišo z lokalom in 9 malimi stanovanji na prometnem kraju v Zagrebu za Din 170.000. Vprašati Maribor, Sodna uli- ca_ 30/L______________________________1052 Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Nalboljši trajni kodri in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38. __________________1016 Kuhinjsko opremo, kompletno spalnico in dobro ohranjeno kolo znamke »Waffenrad« prodam radi odpotovanja. Tezno 19. 1047 Zgubila so se očala. Najditelj naj jih odda proti nagradi v damskem salonu Mally, Aleksandrova cesta 22. 1046 Oddam takoj na novo adaptirano solnčno stanovanje s 3 oziroma 2 sobami in pritiklinami. Reflektira se na mirno stranko brez otrok. Pojasnila v trgovini Li-košek, Koroška c. 102. 1045 Spominjajte se [MD! 'Za Veliko noč nove zavese okrasijo Vaš dom! Modemi vsorcl dekoracij Iz bombaž e v! ne In umetne svile WEKA MARIBOR