Naročnina listu: Celo leto . . K hO — Pol leta . . . „ 26'— Četrt leta , . „ 13’— Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke na štirih straneh 60 v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica št. 5. — Telefon št. 220. 44. številka. Posamezna številka stane é@ vinarjev« STRAŽA Meotlvisen politiéen list za slovenske ljudstvo« inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih — popust. „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. eases Maribor, dne 28. aprila 1920. Letnik XII. mmm Nas agrarni program. »Zemlja naj se pravično razdeli. Zem-ilja naj bo tistega, ki jo obdeluje, ali ho-ffe obdelovati sam.“ Resolucija Ul, 2. To je temeljna resolucija agrarnega programa. Zveni presenetljivo radikalno. Stara pesem o „svetosti zasebne 1 astiane“ je odklenkala. Tto pesem je položil v lajno, ter jo vrtel oni nesrečno gospodarski liberalizem, ki je zavladal po Evropi po razpadu fevdalnega sistema-, Katoliška cerkev n!' nikdar oznanjala brezpogojne „svetosti zasebne lastnine,“ učila je, (Ja so meje, kjer zasebna lastnina sploh preneha, a tudi tostran dotičnih mej zasebna last ni brezpogojna sn absolutna. Najpnej. splošni blagor, potem šele zaseben,, prva je pravica do življenja vseh, potem šefe pravica do uživania nekaterih.. Sedaj živimo v veliki dobi ko se ruši stari svet in polagajo temelji nove-jmi, seda moramo globoko zarezati tudi v zasebno pravico do zemlje. Naša resolucija proglaša, načelo, da zemlja bodi last tistega, kdor jo obdeluje. Zdelo bi se komu , da s tem socijalni komunizem ruši svoje načelo in zoper svoje temeljno pravilo zopet uveljavlja zasebno last. A temu ni tako. Temeljni nauk socijalizma je, da vsak delavec naj v polni meri uživa’plođ svojega dela. Proizvajevalna sredstva naj bodo skupna, kar si pa pridelal, je plod tvoje srčne krvi in tvojega znoia in to bodi tvoje, to smeš uživati, kakor se ti poljubi. Kmetija, katero obdeluje družina z lastnimi silami, se, pa ne sme smatrati, kot kapital, ampak kot plod dela. Veleposestvo je za lastnika kapital, kakor je za tovarnarja kapital tovarna, za rentirja pa ak-ciie. Za kmeta pa kmetija ni kapital,, ampak plod njegovega dela. Jablan, katero je vsadil in cepil pred svojim pragom, svet, kjer je iztrebil grmovje, prekopal ledino, Osušil zemljo, ter naredil zelnik, je-plod njegovega dela, kakor je povest, katero je ,napisal pisatelj ali vrednost, katero/ je naredil tovarniški' delavec, plod njegovega dela iin vsled tega njegova popolna last. Resolucija dela temeljno razliko med zemljo, ki je kapital in zemljo, ki jè- plod dela. Zemlja, ki služi dosedanjemu lastniku samo kot obratni kapitajj, naj se „pravično, razdeli«“ Svet je bil ustvarjen za ljudi, «da h; ga obdelovali, a ne, đa H potom zemlje izže -mali. druge ljudi. Socijaliziranje zemlje je torej opravičeno že po naravnem pravu. Zahteva jo tudi socijalni blagor človeštva. Človeštvo'se mora kolikor mogoče vrniti k grudi: „Prah si in v prah se boš po -vrnil“ — velja tud1' v tem smislu. Tega, za ozdravljenje socijalno bolnega človeštva neobhodno potrebnega sredstva pa. ni mogoče izporafeitii, ako je zem -lja hud tujega človeka, ki nima na nji nobenega drugega interesa* kakor reritir na akcijah ali kapitalist na hranilnih knjižicah, Zahtevamo, naj se zemlja razdeli pravično. Kateri način bi bil pravičen, ne more določiti resolu -eija, ker to je odvisno od-praktične izvršitve.; Popolne pravičnosti ne bo na zemlji nikdar \in tudi zemlje ne bo mogoče razdeliti popolnoma pravično. Stremiti moramo vsaj, da se kolikor mogoče približamo uzoru krščanske, pravičnosti. Kot načelo zahteva resolucija, da zemlja , sme biti samo Ila,st tistega, kdor jo stun obdeluje, oziroma jo hoče sam obdelovati. To bi bilo pravično. Seveda so pa v tem okvirju še različna vprašanja mogoča : koliko naj kdo poseda in kdo •ima ! prednost pred drugimi? Kar zadeva prvo vprašanje, bi so pač moralo vzeti zelo široko merilo. Vsakdo ima pravico do »tolike zemlje, kol' kor lahko sam obdelaj s svojo precej številno rodbino in maloštevilnimi posli, ki po svojem soeijalnem stališču spadajo k rodbini, lin vrliutega še siučajnostnimi najemniki. Ne smemo'torej vzet: tako tesno, da bi pusti: samo toliko sveta, kolikor lahko sam obdela. Posestvo mora biti toliko, da lahko pre-I lira, i precej številno rodbino, poleg tega, ato* je rod-j bina slučajno maloštevilna ali za delo slaba,nekaj poslov,, ki pa morajo socijalno spadati .k rodbini, ter če treba, lahko najema tudi nekaj dnjinarjev. Veli -kost se mora ravnati seveda po krajevnih in kulturnih razmerah. Drugo važno vprašanje je, ali naj se zemlja od vzame prejšnjim lastnikom brez odškodnine ali trt s kakšno odškodnino« Zaenkrat smo pustili- lo vprašanje v programu odprto, ker še ni pereče deloma pa« tudi radi tega, ker je iz narave same razvidna smer, v kateri se bo razvijala socijalizacija. Gotovo d» ne bo mogoče vsem starim lastnikom izplačati cele vreunosti zemlje. V tem slučaju bi bila socijalizacija čisto neizvedljiva, kajti k stroškom odkupnine bi prišli še stroški socijalizacije in. parcelacije. Zemlja bi na ta način postala neznansko draga. Doplačevati bi morala ali država, ki bi na ta način naredila velikanske dolgove, ali pa novi 'lastnik, ki bi moral zemljo tako drago plačati, da bi na nji ne mogel shajati-Pomisliti je še trejba, da bi novi lastniki morali plačevati tudi velikanske davke,»dosedanji lastniki bi pa-svoje kapitale iepo spravili na varno. Posledica tor bila, cla bi nikdo ne maral zemlje obtežene s takimi bremeni, ako bi se pa našli ljudje* ki bi jo prevzetL bi bili socijalni sužnji hujši, kot so sedaj. Ravno tako je pa neizvedljiva tudi druga skrajnost, da bi se zemlja odvzela sedanjim lastnikom brez vsake odškodnine. Vtem- slučaju bi namreč moralo propasti mnogo eksistenc, posameznikov ali pravnih oseb, ki so socijalno potrebni in katerih propad bi povzročil notranjo krizo. Bilo bi pa tudi krivično človeka nenadoma oropati 'obstojnih pogojev, ne da. bi mu istočasno dali možnost, da si ustvari nove, a bilo bi tudi nepotrebno, ker socijalizacija gotovo lahko prenese breme potrebne odškodnine. Na vsak način bi se socijalizacija zemlje morala izvršiti tako, da bi obenem država znatno podprla stanje svojih tonane, a tudi novi lastniki,1 da bi brez težav zamogli izhajati. Služkinja. Med vsemi delavskimi strokami je služkinja dostikrat najbolj pozabljena,'uboga in brezpravna. Dela, trpi, žrtvuje svoje duševne in telesne moči družini, nima navadno nikogar, ki ibi se potegnil za njo, če se ji godi", v tem ali onem oziru krivica, ki bi ji pripomogel do njenih pravic,’« in ko oboli ali obnemo- LISTEK. Januš Goleč. Od Tonico do Antonije. Kdor je pogledal v obrazek Zelenkovi prvo* rojenki, se je nasmehnil razveseljoom pripomnil: Ah, ta Tonica, ta punčika je rajski otrok. Kot miška črnoglede oči, črni kodri in ona otroško mila ter prikupljiva jamica na ličecu, ki se je prikazala in pojavila pri najmanjšem nasmehi jaju, veveričina brhkota, odsvit vedno otroške brezskrbnosti, vse te telesce vrline poleg angeljsko nekaljene duše so tvorile občno prikupljivost in priljubljenost Zelenkove prvorojenke. Daleč naokrog so se ljudje spominjali pri imenu Tonica Zelenkove hčerke. ¥ ToniČini rojstni fari pa je bila z imenom Tonica označena vsa dušno telesna lepota, milina in brezskrbnost otroka. Taka je bila Zelenkova Tonica, da jo je imelo rado prav vse od roditeljev do zadnjega vaškega srajčnika, ki je že znal poklicati : Tonica 1 Zelenkova Tonica je ostala otrok po duši do 18, leta. Kot brsteče dekle je bila človeška cvetka nepopisne lepote, ki pa ni kazala niti najmanjše aadntosti radi naravnega viška telesnega krasa, ker njena dekliška duša še ni bila zburkana in zbegaaa po strasteh, ki so bile v Tonici še uspa vane v zibelki otroške brezskrbnosti tudi v opasno nevarni dekliški dobi. K© je dopolnila naša Tonica 18to leto svo jega rojstva, sta jo začela klicati njen oče ter mati: Toni! „Toni“, jej je rekel njen tatek, „danes mi bodi pri zokah, ker pride k nam v posete Vr harjev gospod Mirko“. Toniei se je dozdevalo malo čudno, ker so jo mahoma pred Mirkovim obiskom nazvali — Toni, a v svoji brezskrbnosti ni povpraševala po vzroku te prekrstit ve. Tatek je celo predstavil svojo prvo rojenko juristu Mirku z : „To Vam je naša Teni“. Po predstavi je motril Mirko Ze« Jenkovo Toni kot nekak zemeljski čar, pa mu je pogledala nepriučeno zapeljivo v oči, se mu nasmehnila z ono brezskrbno jamico, ga prijela kot bogzna kak® starega znanca pod roko, vodeč ga na vrt v senčno utico, kjer je bil njen najljubši prostor. Sedeča z Mirkom na klopici mu je začela z dekliškim čebljanjem o svojem vrtu, utici, tatku in sosedih tako omrežavati srce, da si je priznal po uri skupnega čivkanja, da bi ga za mogia ločiti in odtrgati od tega ženskega bitja edino le — smrt. Povejmo in priznajmo Čisto po človeško in na kratko : G jurist Vrharjev Mirko se je zalju-! bil v Zeienkovo Toni tako na slepo, da bi ne bil niti pazil v svoji mladeniški ljubezni na brezdno, ki loči življenje od smrti. še pri mizi v pričo tatka in mamice sta se pogledovala Toni in Mirko kot v prvi ljubavi mladostno očaran parček, katerega sta že blagoslavljala v duhu oba roditelja. Po skupni večerji sta se odstranila starša za nekaj časa, da se pogovorita naša golobčka o dosmrtni zvezi nemoteno in na samem. V samoti štirih sten je ubral g. Mirko resne strune in razlil pred mladostno srce svoje izvoljenke vse valove svoje razburkane ljubezni. Dekletce ga je poslušalo, se mu nasmihalo z ono v srce ščipajočo jamico in menila da ga ima ' prav rada kot tatka in mamico, ker zna tako lepo pripovedovati. Po tem prvem in najtežjem skoku preko visocega plota razkritja ljubezni je bil Mirko prepričan : Sedaj ali nikoli. Spustil se je pred Toni na kolena in jo prosil za dosmrtno podporo skupnega zakonskega življenja. Tonina dozdaj vedno v ljubkem nasmeha se gibajoča jamica se po tej prošnji ni poglobila, Toni ni razprostrla rok v objem, ni prinesla usten v poljub, ampak hašnila je po koncu, rdečica jo je oblila, prezirljivo je nagnila glavico na stran in podučila pred njo klečečega Mirka, da ne razume njegovih besed in se je pravkar ugotovila, da sta jej ljubša od Mirka tatek in mamica, pri katerih bo pač rajši ostala. Na ta udarec usode Mirko ni bil pripravljen, v svoj zagovor je našel edino še hlastni klic : „ Gospića — Toni — Toni“l Pa s prosečim yikom po gospiei Toni siromak ni odklenil dekliškega srca, ampak nasprotno — zaklenil si ga je, ker mu je Toni zagotovila užaljeno, da ga ima sedaj manj rada, nego tatka in mamico, ker zakrivil je ravno on, da ona ni več Tonica, ampak Toni. G. Mirko ni umel tega odgovora, prosil je pojasnila, ra z j as nitev zaigrane igre življenske usode mn je bil Tonin hrbet. Izvoljenka je odstopicala po petah v svojo sobico iu je ni bilo oni večer niti pred tatka in ne pred mamico. No, g. Mirko se je prespal pri Zelenko vih, ohladil in pomiril od ljubezni razvalovljeno živčevje v toliko, da je pripomnil drago jutro pri slovesu, da bo še morda kaj pogledal k Zelen-kovim, dasiravno nima časa. Vendar Vrharjev mladeniški ponos ja 1)1 žaljen v take globočine, da ni ponovil srn xtve pri Žele ikovih v re, ]i dostikrat ne preostaja drugega kakor beda, najvecjo pomanjkanje, beraška palica.' Vnebovpijoče so dostikrat krivice, ki se ji gode. Izkoriščajo jo, izrabljajo, če ne moreš več pa -pojdi, dobimo pa drugo. Res ni povsod tako — pa v več slučajih — kakor ne. Služkinje so začele misliti na samopomoč, začele so se organizirati', ustanavljati Zveze služkinj. ,V Ljubljani so si ustanovile svojo centralo z lastno pisarno, ki skuša zbrati in organizrati vse služkinje po Sloveniji. Močna, dobro urejena stanovska organizacija jim je priborila že mnogo leji h uspehov. 0-pozorila je javnost in vlado na bedni položaj služ -kinj, zahtevala odpomoč, primerno spremembo in pra vično ureditev poselskega reda, skrb za brezposelne bolne in onemogle, pravice v javnem življenju,; in spravila tako vprašanje služkinj najdnevn*. red in v vrsto drugih perečih stanovskih vprašanj. Prej ali slej se bo moralo od merodajne strani kaj storiti. Da /je storila v to prvi korak, jé, zasluga stanovske or -ganizacije. Stanovska organizacija skuša tudi dvigniti splošno izobrazbo služkinj, jih vzgaja, jim nudi pravno varstvo, preskrbuje delo, ustanavlja podporne blagajne za brezposelne, obolele, onemogle, jim skuša ustanavljati lastne domove, in posebno vplivati-da se razmerje med, služkinjo Fn družino uredi po načelih krščanske pravičnosti, ljubezni in medsebojnega spoštovanja. V Mariboru se je zavzela za služkinje najprej Jugosloy. strok, zveza. Zbrala jih. je. organizirala, v posebni skupini ki šteje sedaj okoli 400 članic. Da pripomore služkinjam v Mariboru do boljših živJjenskik razmer, se ,j.e obrnila J SZ na tukajšnje splošno žensko društvo zi vlogo, naj M tudi mariborske gospodinje sprejele sporazum, ki so ga sklenile ljubljanske gospodinje in služkinje. Priznamo , da je splošno žensko društvo pri tej, zadevi pokazalo, da umeva težki položaj služkinj, in da hoče ugoditi pravičnim zahtevani. Dne lij aprila je bilo zboro -vanje gospodinj in služkinj. Ravnateljica Stupca je stvarno in pravično pojasnila razmerje gospodinje in ■služkinje. V imenu služkinj so govorile J, Jančič in M. Podplatnik, o težavah služkinj in o potrebi in namenu njih stanovske organizacije, Sprejel se je sledeči > Sporazum Zveza služkinj popolnoma soglaša z zahtevo gospodinj v Mešč. ženskem društvu, da naj pri določanju novega poselskega reda sodelujejo tudi gospodinje po svojih zastopnicah. Obe organizaciji se strinjate v tem,, da bodi podlaga službenega razmerja služkinj do gospodinj službena pogodba, ki se sklene ob nastopu službe. Glede1 plače se, je dosegel sporazum na sledeči podlagi. V splošnem bodi plača za manj izvežbane Politične Testi« Jugoslavija. Danes že lahko smatramo železničarsko in splošno stavko kot končano. Promet na naših železnicah bo v najkrajšem času zopet upostavljen. V tej stavki, ki je bila res kritična za celo državo, je naša vlada izšla kot zmagovalka nad komunisti, Žalibog, da je udušenje stavke zahtevalo tudi nekaj krvavosmrtnih žrtev v Subotici in Ljubljani. Sploh pa je vlada nastopala proti stavkarjem počasi, pametno in nepre-nagleno in je s svojim trezno preudarjenim nastopom preprečila krvave izgrede. Vlada pov-darja glede železničarjev svoje prvotno stališče: Najprej na delo, potem se bodo pogajanja nadaljevala in zaključila. Vesti o kakem odstopu vlade niso utemeljene. Regent Aleksander sam se trudi, da bi dovedel stranke do sestave koncentracijske vlade. Mirovni posvet. Mirovni posvet, ki je zboroval v San Remu, se je bavil s turškim vprašanjem, razorožitvijo Nemčije in tudi jadranske razmere so pretresavali, vendar do končnoveliavne rešitve reškega vprašanja ni prišlo. Tokratno zasedenje mirovnega posveta se bo te dni zaključilo in bo mirovni posvet zboroval prihodnjič v Bruslju. Nemčija. Pri zborovanju mirovnega posveta v San Remu so se določile smernice glede Nemčije: 1. Zavezniki se bodo trudili za razorožitev Nemčije. 2. Nemčiji-se dovoli 150.000 mož vojske brez težke artilerije in letališč. 3. Nemčija lahko ojači svojo policijo, ki bo pa podvržena kontroli zaveznikov. 4. Nemčija bo dobivala predajemo, da vzpostavi zopet svojo industrijo. Rusija. Sovjetska Rusija je poslala Poljski mirovne pogoje, Rusija zahteva, da zapusti poljska vojska zasedeno ozemlje: Litve, Bele Rusije in služkinje 60 K, zai bolj izvežbane /SO do 100 K, ozir. 120 K mesečno. Za trajno se višina plačef ne da določevati, ker se spreminjajo gospodarske razmere. Te, plače naj veljajo samo za tiste, ki ne dobe druge plače v obleki ali, obuvalu. Ta določitev plač je samo nekaka splošna direktiva;. V izrednih razmerah se lahko v pogodbi, določi tudi manjša plača do 50 K. Zveza služkinj sprejme predlog Mešč. ženskega društva, da naj dobe večjo plačo one služkinje, ki si'u-pajo položiti izpit pred komis jo gospodinj, O izvršitvi tega načrtat se sklene dogovor kasneje. Glede nedeljskega in' prazniškega počitka ter službe božje se je dosegel sporazum v tem smislu : Vsaka služkinja imej ob nedeljah in praznikih toliko prilike,, da lahko zadosti svojim verskim dolžnostim do 7. ure zjutraj. V izjemnih slučajih se lahko določi Studi poznejši čas. Ob nedeljah in praznikih imej služkinja okrog pet ur. prostega časa. Gospodinja ima? dolžnost in pravico skrbeti za to, da služkinja ne zlorablja prostega časa v slabe namene. Kjer so pa pri družini otroci ali pa kake posebne razmere tam se pa lahko naredi službena pogodba v tem Ismislu, da imej služkinja prosto vsako drugo nedeljo popoldne, zato pa dobi prosto enkrat med tednom. Ako je v družini bolezen, potem se samoposebi ume, cla bo to služkinja upoštevala in se, če treba, odrekla prostemu času za takrat. • Sprejme se, zahteva služkinj, da imej služkinja enkrat med tednom kake; tri ure prilike, da si zašije obleko. Služkinja imej pravico, ako. je eno leto v isti | službi, do 14 dnevnega dopusta,. Kdaj naj ima ta do- I pust in ali naj ga izrabi naenkrat ali v presledkih, f to naj se dogovori z ozirom na družinske razmere. ! Sklene se, da se ustanovi poselsko razsodišče, v ka- I •tero pošljejo gospodinje Mešč. ženskega društva štiri 1 zastopnice, a razsodišče naj izdela nov poselski red I in razsoja o pritožbah gospodinj in služkinj. O noč- f nem počitku se ni razpravljalo, pač pa se je Zveza | služkinj izrekla, da od deveturnega nočnega počitka j ne more prav nič popustiti'. f Na zborovanju se je na obeh straneh povdar- | jato in priznalo, da pravega razmerja med služkinjo | in gospodinjo ne morejo uvesti ne postave ne pogod- • be, ampak pravi krščanski duh medsebojne ljubezni g in spoštovanja. . S tem je Zveza služkinj tudi v Maribora priznana od strani gospodinj kot stanovska organize -oija, Zveza služkinj opozarja svoje članice, da nai povsod zahtevajo, da se njih službene zadeve urede v smislu tega sporazuma. V slučajih, kje c bi bile težnje, ,naj se obrnejo na tajništvo Zveze služkinj, ki bo posredovalo. Vse služkinje pa, ki hočejo opravičeno pomoč in zaslombo, ki hočejo, da se zboljšajo | njih živlienske razmere naj pristopijo k Zvezi služ- g kinj. V organizaciji je moč. Ukrajine. Za to ozemlje se zahteva plebiscit. Glasovalo bi naj samo na tem ozemlju rojeno prebivalstvo. Poljska s temi pogoji ni zadovoljna. V azijsko Rusijo so vdrle japonske čete. DneTne Testi. Pondsljkova „Straža“ je izostala radi štrajka stavcev. Duhovniške spremembe, g. Anton Špari pride iz Št. Jurja ob juž. železnici za kaplana na Muto. G. Vid Paulič, kaplan na Muti, nastopi mest opr o vizor j a na Remšniku. - Krvavi dan v Ljubljani, v soboto, 24. aprila, so se komunisti kljub strogi prepovedi zbrali v Udmatu pri Ljubljani in se od tam demonstrativno pomikali proti mestu. Pokrajinska vlada tega ni smela dopustiti. Zato je poslala policijski in žendarmerijski oddelek 27 orožnikov in 6 redarjev, da pohod v mesto preprečijo. Ker so hoteli komunisti kar meni nič tebi nič naprej, so potegnili orožniki in stražniki preko ceste kordon ia ustavili množico in jo pozvali, naj se razkropi. Množica se ni hotela ukloniti in je pritiskala s silo na stražo. Ko iz množice pade strel z revolverjem, orožniki v smrtni nevarnosti začnejo streljati Nekateri iz množice streljajo na stražo nazaj. Boj je zahteval precej žrtev — 13 mrtvih in okrog 30 težko ranjenih. // Kljub stavki mir in red v državi, ldu Beograd 22. aprila. Ministrstvo za notranja dela objavlja : Za stavke vlada v vsej državi mir in red. Izvzetih je le nekoliko neznatnih mandatov, katere so stavkajoči železničarji sami izzvali z grožnjami, da preprečijo zglasitev na dvomesečno orožno vajo. Politične oblasti vsestranko podpirajo vojne oblasti. Mnogo vodij stavkujočih je že aretirano. Zagovarjati se bodo morali ker se niso odzvali pozivu vojaške oblasti in ker so hujskali tudi druge, naj se ne javijo. V Sarajevu so se vsi železničarji javili na delo, rekoč, da preje niso mogli tega napraviti, kar so se bali terorja svojih »diteljev. ki pa sedaj sami uvidevajo, da se je stavka ponesrečila. Stavka iß plabiscit na Ksroškem. Da ima sedanja komunistična stavka politično ozadje in protidržavne cilje, je danes jasno kot beli dan. Wallischevi trabanti pa so začeli s stavko tudi v sporazumu z Avstrijo, da bi jej pripomogli do za njo ugodnega plebiscita na Koroškem. Ako se bo stavka nadaljevala in bo prišlo do kacih krvavih izgredov, bodo nemškutarski agenti po plebiscitni Koroški hujskali proti Jugoslaviji, češ: Glejte, kake razmere so v Jugoslaviji, komunisti plenijo, vlaki ne vozijo, ljudi se strelja, kaj boste tako neumni, da boste glasovali za pripadnost v državo, kjer sta sam nered, poboj in nemiri. Glasujte rajši za Avstrijo, kjer je vse mirno. Dolžnost naših oblasti je, da strejo brž ko brž z avstrijskimi cilji pobarvano komunistično stavko še pred glasovanjem na Koroškem. Mislimo, da bodo tej naši opozoritvi pritrdili vsi trezno in res državno čuteči Jugoslovani. Ravnatelj Heimstättenbank Švab Kari Praiss, vodja nemške kolonizacije južno od Špilja je bil nedavno izgnan iz Jugoslavije. Mož je raznašal med ljudstvom vest, da bo meja med Jugoslavijo in Avstrijo šla preko Slovenskih goric in ne ob Muri. Ta človek je pred dnevi zopet strašil po svečinski župniji. Tako nam poročajo. Prosimo dopisnika, da nam nemudoma naznani imena oseb, pri katerih se je mudil Fraiss.. Dunajski romarji od Sv. Trojice v Halozah. Ker bi radi zvedeli, kdo so tisti dunajski romarji, ki so nas Slovence hodili tožit: tudi pri nas se taki nahajajo. Prvi: Robert Krajnc, tedanji občinski predstojnik, katerega oče je bil rojen Slovenec in davkar na Ptuju, sin pa po nemško vzgojen, navdušen German; potem Jakob Feguš, preje pristaš štajerčijancev, zdaj pa samostojnež, kateri edini je dal lokal za zborovanje Samostojni; potem pa kmet Jožef Širovnik, katerega je prejšnji zapeljal. Zraven teh so še mislih tudi drugi iti, pa so zbegnili. Torej ti so zastopniki trojiških danajskih romarjev. Polom IDSarjev v Ormožu. Dne is. aprila po rani maši so sklicali JDSarji javen shod v Ormož na katerega je prišel poročat sam general JDSarjev mariborski šolnik Voglar. Sejo je otvo-ril Petovar ter podelil besedo Voglarju, ne da bi bili poprej izvolili predsednika. Koj v začetku svojega govora se je Voglar obregnil v sedanjo vlado, toda naletel je slabo, kajti JDSarjev je bilo v nabito polni dvorani komaj ena desetina, a vsi drugi so pa bili pristaši naše Slov. kmetske zveze. V dvorani je zagromel klic : „Živijo dr, Korošec!“ Domači kaplan je nato stopil pred oder ter v Imenu zborovalcev zahteval, da se izvoli predsednik shoda. V dvorani je nastal hrup in vpitje, šolnik Voglar je začel v novič govoriti, toda hrup je postal vedno silnejŠi ter je trajal do 10 ure, ko so vsi pristaši naše Slovenske kmetske zveze zapustili dvorano, da gredo k pozni maši in v dvorani je ostalo le še 42 oseb in še med temi nekaj takih, ki so o-stali samo iz radovednosti. Z vsem pompom zbobnani shod JDSarjev v Ormožu je zopet za en fiasko bogatejši ! Obrekovalci dr. Korošca. „Nova doba“ št. 43 objavlja protisrbsko okrožnico, ki jo je 1. 1914 razposlal zaupnikom SLS dr. Šušteršič. O tej okrožnici se je govorilo in pisalo takrat ko je vseslovenska ljudska stranka dr. Šušteršiča izvrgla. Povdarjalo se je tistikrat, da je ono okrožnico sestavil in razposlal dr. Šušteršič popolnoma na lastno roko, brez vednosti strankinega vodstva. „Nova doba“ bi morala to vedeti. In vendar dolži tega čina „Koroščevo stranko“ in sicer v taki zvezi, kakor da bi bil to okrožnico zakrivil dr. Korošec. Podobno so „Radničke novine“ št. 97 hotele dokazati, da je omenjeni poziv delo dr. Korošca, za katero je dr. Korošec odgovoren. Dr. Korošec, minister za promet, je dal v tej zadevi nastopno izjavo: „Poziv, čigar vsebina je objavljena v 97. št. „Radničkih novin“ od 23. aprila t. 1., je publiciral leta 1914 dr. Šušteršič, tedanji vodja SLS, brez znanja ah odobrenja samega vodstva te stranke. Ves ta samovoljni akt dr. Šušteršiča, ki ga je izvršil sam na svojo roko, da ne bi predhodno obvestil o tem svojem koraku * mo vodstvo stranke, je bil tudi eden glavnih razlogov, radi katerih je dr. Šušteršič moral odstopiti kot vodja Stranke in izročiti vodstvo dr. -C rošen.“ tf Zerkovcih Pri Manporu je razpuščen občinski zastop. Za geranta je deželna vlada imenovala zavedneg' pristaša naše stranke posest-nika Alojzija Roberaik. Tndi sosvetovalei so spo štovani možje. Romarski Shod V Puščavi. Prvi večji romarski shod bo letos 2. maja, 4. nedeljo po veliki noči. Pri 2. sv. opravilu ob lOh bo ob enem inštalacija novega župnika Ivana Vedečnik, dosedanjega provizorja. Okiic N SS. LDU Ljubljana. 24. aprila. Načelstvo Narodno socialne stranke je izdalo naslednji oklic: Našim somišljenikom! Komunisti so proglasili tridnevno generalno stavko. Kakor ob proklamaciji železničarske stavke, tako tudi sedaj niso vprašali za mnenje niti svojih članov, niti svojih drugih organizacij*. Nekaj teroristov hoče uveljati svoje ambicije, ne meneč se za dobrobit proletarijata. Gibanje ima strogo strankarski in politični značaj. Mi tako gibanje posebno v sedanjem asodopolnem času najstrožje obsojamo in poživljamo svoje somišljenike, da se ti stavki ne pridružijo. Brez til j ai jugoslo venski komunistični pokret je v škodo socializmu. Železniška konferenca, ldu Beograd, 25. Dne 23. maja se bo sestala v dvorani beograjske občine velika železniška konferenca, katere se bodo udeležili odposlanci vseh inženirskih, industrijskih, pridobitnih in trgovskih inštitucij ter «vez poljedeljskih zadrug v našem kraljestvu. Udeležili se je bodo tudi zastopniki posameznih interesiranih ministrstev, kakor finančnega. poljedelskega, za šume in rude, trgovine in industrije, vojne in mornarice, dalje železniških ravnateljstev, pomorske oblasti, ravnateljstva rečne plovbe in brodarskega sindikata. Naloga te konference bo, da vsestransko prouči vprašanje izpopolnitve posameznih železnic in zgradbe novih prog v zvezi z rečnimi in morskimi pristanišči na vsem državnem ozemlju in sicer z ozirom na gospodarske pridobitne in trgovske potrebe države. Važno za invalide. LDU Beograd, 23. apr. Ministrstvo vojne in mornarice objavlja: Da ne bi rezervni častniki in invalidi, ki se morajo demobilizirati in katerih invalidske podpore niso še urejene, ostali brez sredstev za preživljanje, je minister za vojno in mornarico odredil, da se vsi rezervni častniki in invalidi, katerim se invalidske podpore ne izplačajo do 6. maja 1.1., pridrže dvomesečni nadaljni vojaški službi in da se invalidska podpora teh častnikov uredi do letošnjih sodnih počitnic. Tobačna trafika V Ptuju, Minoritski trg štv. 5 je do 20. maja 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 22.559 K 11 v. Položiti se mora predno se ponudba izroči 2200 K jamščine, lobata trafika v Gaberju št. 3 pri Celja je do 20. maja 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 3081 K 91 v. Položiti se mora predno se ponudba Izroči 200 K jamščine. Tobačna glavna zaloga v šmarji pri Jelšah je do 27. maja 1920 potom javnega natečaja razpisana. V enoletnem času od 1. iebr. 1919 do 31. jan. 1920 se je v tej zalogi pridodelje-nim prodajam oddalo tobačnih materijalij za 1,198.210 K 89 v kupne cene; v založno trafiko pa po konsumentski (tarifni) ceni računjeoo za 152.749 K 19 v; založniku je pripadel trafi-kantski dobiček v znesku 15.274 K 82 v. Jam-ščina znaša 12.000 K, katera se mora položiti, preden se ponudba izroči. Zlata doba, št. l—4 je ravnokar izšla. Objavlja med drugim načrt zakona o omejitvi alkoholizma in ministrsko naredbo o omejitvi točenja alkohola. Gmotno se „Zlati dobi“ ne godi ravno najbolje. Z naročnino je lansko leto pokrila komaj tiskarniške stroške, brez knjigoveznice, pošte, ekspedicije in uprave ! Začeti se bomo morali bolj zanimati za protialkoholno gibanje in bolj podpirati „Zlato dobo“, glasilo, „Svete vojske“ zoper pijančevanje, nenravnost in sirovost ter za reformo življenja. „Zlata doba“ stane na leto 10 K. Naroča se v Ljubljani, Dobrodelna pisarna (Poljanski nasip št. 10). Mariborske vesti. Izgnali SO v Mariboru v Nemško Avstrijo večje število hujskačev, ki so za časa železničarskega štrajka „delovali“ proti naši državi. Izgnanci so vsi pristojni v Nemško Avstrijo, oziroma na Ogrsko. Ljudje, ki niso naše krvi, ki uživajo jugoslovanski krnh ter vse druge ugodnosti, pa poleg tega delujejo za razpad naše države, hujskajo na upor in štrajk, nočejo delati, take gnjusobe le kar čez Špilje v deželo gladu in poloma! Zadnji „Dalanec“ se naravnost smešno zagovarja na naše očitke. Še enkrat pribijemo: „Delavec“ je kradel odstavke in protidržavne misli za svoj uvodnik iz „Volksstimme.“ List, ki bi naj bil narodno glasilo „državotvorne“ JDS stranke simpatizira s komunisti in pisari proti državi. Gospodje krog „Delavca“, ovržite to našo trditev in se ne zvijajte kot maček krog vrele kaše, katero ste si sknhali, ko ste objavili iz komunističnega glasila pofuljeni uvodnik: „Z vlado na zatožno klop.“ Spreobrnjeni grešnik. „Mariborski Delavec“ je v št. 90 in 91 priobčil uvodna članka, ki ju moramo imenovati herostratski čin. V času, ko so naši Jugoslaviji sovražni elementi netili stavko železničarjev-komunistov, ko nazadnje ne bi bilo nemogoče, da Nemci in Lahi izrabijo naš težavni položaj — v tej za našo državo tako kritični dobi se je vdinjal „Mariborski Delavec“ v služba komunistov, Nemcev in ne vem še koga, ter na ogenj prevratnega gibanja vlil še več olja. Naravnost krivi vlado, da je naredila napako, ker je odločna nastopila proti stavki, ki je zgolj političnega značaja, Vlado tira na zatožno klop, govori o zločinu sedanje vlade, kriči, da bo sedanja vlada pokopala našo narodno svobodo. la vse to zaradi tega, ker je v boju s komunističnimi razdiralci Jugoslavije nastopila odločno 1 „Mariborski Delavec“ št. 92, ki je izšel potem, ko je bila stavka po večini že udušena, govori popolnoma drugače: O krivdi vlade pravi, da se bo šele pokazala. Priznava, da so dobili med našim delavstvom večino ljudje, ki žele samo nemirov in prevrata in vsega, kar bi moglo državo uničiti. To izpreobrnenje je hvalevredne. A nikdar se ne bo moglo zbrisati iz javnosti, kar je pisal „Mariborski Delavec“ v dveh prejšnjih številkah za državo najbolj kritičnem času! Človek si kaj takega sploh misliti ne bi mogel od lista stranke, ki vedno tako gromovito povdarja državno misel, ujedinjenje itd. Kaj jih je dovedlo do tega koraka? Prvič gotovo sovraštvo do strank, ki so zdaj na vladi, posebno sovraštvo do naše Slovenske ljudske stranke. Samo da tej stranki izpodbije tla, vseeno če pri tem tudi Jugoslavijo h.... vzame! Tu so pokazali, da jim je stranka nad državo! Da pahnejo nasprotno stranko z vlade, se vežejo z državi nevarnimi elementi, ali vsaj zagovarjajo njih početje! Poleg sovraštva do naše stranke pa je igral pri neznačajnem vedenja „Mariborskega Delavca“ precejšnjo ulogo menda tudi strah pred komunisti. Slišali smo o nekem pristaša demokratske stranke v Maribora, da se je izrazil: Ce komunisti zmagajo, takoj razobesim rdečo zastavo! Tako je računil tudi „MariborskiDelavec“ in ljudje krog njega: Treba se je pri komunistih že vnaprej priskrbeti prijateljstvo! Zdaj pa, ko je vlada komuniste naučila manire, zdaj govore o državnem čutu, o protidržavnih elementih med delavci itd. Ali se ne pravi to, plašč obračati po vetru? Taka politična Beznačajnost zasluži naj-hujšo obsodbo. Pozabilo se ne bo! Otroški koncert Profesor Druzovič priredi s svojo zasebno pevsko šolo za otroke (ki je zajedno pripravljalnica za godbeni pouk) v nedeljo, dne 2, maja ob 3. uri popoldne, svoj drugi koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Spored bo obsegal: otroško sinfonijo (Romberg) za klavir, godala na lok in otroška godala, pesmi za otroški zbor, samospeve (poje pl. Žolger) ter točke za vijolinski kvartet. Predprodaja vstopnic in sporedov v trgovini g. Weixla na Glavnem trgu ter na dan koncerta pri blagajni. Darilo. Pevskemu zbora „Glasbene Matice“ v Mariboru je daroval lastnik hotela „pri zamorcu“ g. Jančar povodom prepeljave zemskih os tankov sina iz Varaždina v Maribor 500 K; g. Ivan Lovrec vulgo stric iz Amerike pa je daroval 400 K. Darovalcem najprisrčuejša hvala z željo, da bi našli več posnemovalcev. Pobrežje pri Mariboru. Danešnjna noč je bila zelo nemirna. Kričali in tulili so pijanci, kot nekdaj pred leti. In to žalibog vkljub resnemu času in splošni prepovedi alkohola. Zgodilo se je to celo v jutranjih urah. Prosimo višje oblasti, da preprečijo take nedostatke s tem, da strogo nadzorujejo gostilne in drage točilnice alkohola in to ne samo od ulične strani, kjer je seveda vse zaprto in kjer gleda gostilničar prav nedolžno v svet. Slovansko mestno Gledališče. Repertoire tekočega tedna : V sredo, dne 28. aprila : Sedemnajstletni. Izven abon^ V četrtek, dne 29. aprila: Moč teme. 'Abon. rA'-38. V petek, dna 30. t. m.: Tugomer. Ab. B 40. Slavnostna predstava v spomin obglavljenja Zrin8kog Frankopana. .V soboto, dne 1. maja: Mammelle Nitouche. Izr. abj Opereta. V nedeljo, dne 2. maja: Divji lovec, izv. abon. Najnovejše. LDU Beograd, 26. aprila. „Pravda“ poroča: Ministrski predsednik Protič je predložil regentu Aleksandru ostavko. Presbiro izjavlja, da ta vest ne odgovarja resnici. V parlamentarnih krogih se pričakuje, da bo ministrski predsed-! nik Protič podal ostavko šele tedaj, ko bo poji slanik dr. Vesnič preizkusil tla za koneentracij-I sko vlado. Dr. Vesnič je v tam pogledu že do-! bil poziv in se je iz Pariza odpeljal v Beograd. Parlameatarni krogi sodijo, da prevzame v novem kabinetu predsedstvo dr. Vesnič, resort za notranje stvari pa gg. Draškovič, Davidovič ali Timotijevič. Bivši minister Pribičevič prevzame nemara prometni resort. til v - hVT LDU Beograd, 27. aprila, „Politika“ piše pod naslovom „Jadransko vprašanje“ : Namestnik ministra za zunanje stvari Spalakovič je po se til Nikolo Pasiča in imel z njim daljši razgovor, s Sodi se, da je ta poset v zvezi z jadranskim vprašanjem. Gospod Pasic je pred tem posetom dobil iz Pariza zelo važaa poročila. Tajnik jugoslo venske delegacije v Parizu Fotič je že pretekli tede a odpotoval s simplonskim ekspresom kot kurir iz Pariza, pa se zaradi železničarske stavke mudil nekaj dni v Trstu. Sedaj se mu je posrečilo nadaljevati vožnjo. Čim je dobil g. Pasic poročila iz Pariza, se je takoj posvetoval z ministrskim predsednikom Protiéem. V dobro poučenih krogih trdijo, da je naše kraljestvo dobilo povabilo, naj se po zastopnikih udeleži san-remske konference. Danes bo nemara rešeno vprašanje glede udeležbe na tej konferenci. Parlamentarni krogi sodijo, da se Rim in Beograd nista sporazumela glede jadranskega vprašanja in da tudi v San Remu ne bo govora o tem vprašanju, V vsakem primera odpotuje naš delegat na mirovno konferenco, g. Andrija Radovič z instrukcija mi, ki jih je dobil od vlade. Zdravstveno stanje Pasičevo se je zelo zboljšalo in bi se rad še ta teden povrnil v Pariz, zdravniki pa mu svetujejo, naj še nekoliko počaka. y LDU Ljubljana, 27. aprila. Uradno se poroča: Na progi Celje—Velenje je bil pri Šoštanju nakopičen na tiru gramoz, kar pa je ostalo brez posledic za redni promet. Storilci so zaprti. Jutri bo na vseh kranjskih progah uveden normalni promet. Uslužbenci državne železnica se javljajo z redkimi izjemami v službo, isto velja za južno železnico, na kateri je osebni promet na vseh progah normalen. Najmanje po eden osebni vlak vozi v vsaki smeri. Na glavni progi je vzpostavljen tudi tovorni promet v tolikem obegu, da zadostuje sedanjim potrebam, zlasti z Logatcem; tje in nazaj sta cdšla po dva tovorna vlaka. Iz Maribora na špilje so se odpravili včeraj štirje tovorni vlaki, med temi trije živilski vlaki za Nemško Avstrijo. V Slovenski Bistrici je danes sedem vozov in lokomotiva tovornega vlaka skočilo s tira in se deloma razbilo, ker je bila kretnica vsled sabotaže napačno postavljena. En vojak in več železničarjev je težko ranjenih. Osebni promet se vrši na ta način, da pasaširji prestopajo, tovorni promet bo v 24 nrah vzpostavljen, Jutri se bo tudi I promet na južni železnici pomnožil. Rudarji v I Velenju so danes ob 2, uri pop. zopet pričeli J delati. Dan je potekel po vsej Sloveniji popolnoma mirno. V vseh tovarnah in obratih razen v premogovnikih trboveljskega revirja se je redno delo pričelo.^, LDU Beograi. 27. aprila. Na predlog ministra za notranje st ari je ministrski svet sklenil •uvesti postopanje po preK* m sodu za veleizdajo in zločine proti drin\i po § 85 kaz. zak. LDU Dunaj, 27. apr. „Reichspost“ poroča iz Beograda: Drža at Kancler dr. Renner posati prve dni maja neseca Beograd. Na povratku ■ poseti tudi Zag en iu Ljubljano. I Naia nggrouHa j Raznai ’/ftlim vzeti v najem ali ku-/iulllll pitj gostilno v Maribora ali v okoliei Maribora, Več pove Simon Gajšek, Gledališka ulica 10, Maribor S45 PRVA SLOV. BRIVNICA Aleksandrova (Te£etliofoYa)iil. 22 (preje g. GredliČ) se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in § čisto postrežbo jamči FRAN NOVAK, BRIVEC. JOSIP NEKREP tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU se priporoča za popra-vila in za napravo nov VERTNIK, ITI ari bor, Modno «allea 19 sprejema naročila za drva in les, katerega dostavlja tudi na dom. 888 Dire hiši Mattinili, sposobni za vsako obrt, novo zidani ležeči na vogala proda J. Nekrep, Mocartova ulica 59, Maribor. 211 Tomasović&ViskGvić veletrgovina i v-riom iii žganjem Zigreb, Palisetićeva ul.22 Telefon 12—F 8 Brzoja/i: „Tomavis* priporoča svoje begat» skladišče zafsmcene nsravsih, izvrstoih, dalmatinskih, hrvatskih, %r> mskifa in banatski ** vin in prave bosansse slivovke. S»r»čbe’p Zagrebu, k* kor tudi v« e ud zuaaj se izvršujejo tako! vìa z naj-vtičjo natančnostjo. .52 rezan, tesan, okrogel, drva in oglje ; kupi v vsaki množini „SEVER“j društvo lesnih indnstrijalcev dravske doline MARIBOR, Aleksandrova cesta 45. Na predal 8 postelje in zlata verižica za uro. Šoštaričev» uiiea 10, Studenci. 339 1 dv&vp» ©Ini vos na košaro je naprodai v Pobrežju. Nasipna alka IG, č.b. , 337 Fr®d® sei i Fliiopohfštvo VrmU 86 v Tiaish> °ferčii X i Itti«* Velikovec, staro šol. poslopja z vrtom vred. Hiša ja pritlična in krit» z opeko. Dražba se vrši 16 maja t. 1. ob S. uri popoldne na licu mesta. Izklicna cena je SO.CM'O K. Pod to ceno se ne preda. Poslopje, ki je pod cerkvijo, je posebno pripravno za trgovino. 3i3 Krajni Sol. svet Tinje, iz trdega issa z» pet sob se proda. Vpraša sv? pri Avgust Ražbočan, Studenci p n Mariboru, Ob Bregu 69 a. IC O » O dobro ohranjeno se proda pri g. Krumpaku y Kadmi štev. 80 pri Kamuici. Služite t en vagon prve kakove sti, čiste f polovice brez glav in nog ima j na prodaj od postaje Sisak 344 | lćin drogu Telefon 84. plain# Modro (plavo) naJI$o9!@ kakovosti je zdaj na prodaj pri J|l®i£§ly Gftiültk Glavni trg' PlBFlPPr» št. 6. 292 2obitelji se vzamete na stanovanje, dobita k:>t deputat poije, Oshihmstvo Kad vina (Xlotweiü) pri Mariboru. 386 AKO Tvornica in zaloga Maribor, Morosità cesta 46 - S3 Peter läochnefffferdrugovi Tovarn life e cene. 325 „•VAUS Ei M /3 ‘ *, GfflasMO odprtim MASiSŠS&JSt, sam® po vasonRi» dobavila takoj: U- in izvozna tvpdka Ferdo Serf, Maribor Koroška oesta. št. 21. Brzolavi : TT5T.EFOM ?B5. A RESTAVRACIJI f,NARODNI DOM* - V MARIBORU - «e najtopleje priporoča «a obilen oblak HINKO KOSIČ, RESTAURATE!) Hišno administracijo prevzame pri uradih vpeljani mlad pravdnik Cenj. ponudbe pod označbo : „HIŠNA UPRAVA“ na Anonžno ekspedicijo JADRAN, Maribor, Gosposka ul. 44. SN 888 : Veletrgovina; Ludovik Kuharič! Ormolu nodi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufaktur-nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delniškega li piva u«fi I Öl mste tel m prodati! li sie la tei Rufern f i!o!e sinil»©! Ifizerirsjfevuašili listili in uspeh ]e gotov! Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje in cirilico začnejo jdne 3. MLSjnils;'» 1320. Zlili UČNI ZAVOD LEGAT s MARIBORU, Vi.-triisjsdk» nil«» IT, I. udstr. Obširni prospekt brezplačno, telefon št. 84/VIII. Slovenci širite naše liste I Gospodarska zadruga za Prekmiirje, Mursko polje »in Slovenske gorico **. m. s prodala raza? mami fakture m moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje. Rupulf pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev Prati» kupovati in prodajati zadrogi imajo samo dlani Novi Elani *e sprejemajo v zadružni pisarn» v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavnatrgovinaiil pisarne J Gornji Radgoni, Podružnicu: Gornja Radgona, Murska Sobote, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci. M* Hranilnica in posoijinfca društva katoliških mojstrov v Mariboru, Vetrinjska ulica 20 obrestuje vloge po 4*|o lit dala poselila proti poroštvu« Uraduje v pondeijek in četrtek od 5.-7. ure pop. ; n|«w9n«i»wC7ii»i|»rSii«i |TifrBTr|. Aloidi Rečnik oblastveno konces. elektrotehnik v Pobrežju pri Mariboru, Cesta na Brezje itew« 22 prevzame inštalacije za napravo razsvetljave in moči. Prevzame gradbo krajevnih mrež, mlinov, žag, telefonov, hišnih telegrafov, strelovodov kakor tudi popravil motorjev, aparatov, električnih vodnih žie itd. itd. Za dobro in solidno delo se jamči. Planinka in Ruška Koča pri Sv. Arehu na Pohorju, 1250 m Planinsko letovišče v krasni legi Mrzle in tople kopeli Oskrba od i. maja do 15. oktobra Lepi izprehodi po gozdu UTODaZUOiEFiUEiiSTBilEllE hiš, skladišč, vrtov, javn,b naprav, hlevov itd. se nahaja v rekah stro*struja! a, kateremu se lahko popolnoma zaupa Zavod prevzame tudi gtražene ' in zacarinj&nje na kolodvora ter spremitvo pošiljate v po železnici. Varnost zajamčena. Hišni lastniki, trgoicf, obrtniki itd. pristopajte k temu zavoda, ker le na ta mein je omogočena moderna reorganizacija tega zavoda. 244 j§gf Zavod za straženje in zaklepanje (Wach- nnd Schliessanstalt) Maribor IF’ra-nlsopa.m.sfea ulica» šte-vr. r7. Sv. Evangeliji in «wtrHW-««8^li»BgBMWWM^-aa?!asaa^is«awa^s-;sw^«,agi8BiroM8g«^gBiBWBa^ Dejanje apostolov je knjiga, kakor je Slovenci dozdaj še niso imeli. Obsega vse evangelije In dejanje apostolov z razlago. Oblika molitvenika lična. Vezava prikopljiva. Ceas u poštnino vred K 6'90. :: Naroči s® v tiskarni sv. Cirila v Warft» s, Slovencil Sežite p», ^aasneniti knjigi!