Knjiga Slovenska V dobah XYI. XYII veka. BHvaliti svoje rajne dobrotnike, povzdigovati njib lepe dela in znamenite zasluge je nara ravno tolika dolžnost, kakor njih slavne izglede posnemati. Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih verli naslednik biti ne zasluži. Hvaliino torej, dragi prijateli, sloveče može, rodoljube naše, ponavljaje njih spomin! Poštovali so starodavni Izraelci svoje očake Abrahama, Izaka in Jakoba; sveto jim je bilo njihovo blago ime. Prepevali so Mojzesa, svojega postavodajavca visoko modrost, Jozuetovo in drugih vojšakov veliko hrabrost, Mogočne dela očakov bile so iskre serčnosti sinora; njihovo pokopališče bilo je v sili mlajim pribežališče. — Stavili so stari Egipčani, nekdajni Helenci in Rimljani svojim junakom veličastne spominke, so dajali svojim dobrotnikom hvalo in čast. Tudi Nemci, naši sosedje imajo Valhalo, svojih pesnikov in slovnikarjev veličastno dvorano, ter obhajajo slavnih možev hvalni spoinin. In naši južni bratje Serblji svojih junakov lepe vojne pojo. Kaj mi Slovenci slavnih možev pogrešamo, ne poznarao njihovih del, se ne glasijo med nami naših očakov lepe imena? Tega Bog ne daj! Naših prednikov veilih častiti spomin je živelj narodnega duha. Pometi starih junakov slavo, in si pripravil mlajim pogin. Kdo nas Slovencov ne imenuje z veliko častjo in hvalo apostolskih bratov Solunčanov sv. Cirila iu Metuda, dve perve zvezdi verozakona in našega slovstva? Jezer let svetita vsim Slovanom, in bota svetila našim narodom, dokler ne ugasne matere Slave lepo ime. Sveta vera jima je bila luč, beseda slovenska perva pomoč, izobraziti veliki slovenski narod. Sveta vera in pa beseda materna ste tudi nam pravega napredovanja nogi in roki. Zaverzi vero, opusti besedo materno, in tvoje napredovanje bo hromo in kruljevo. Ozrimo se v bližno Krajno, ki je od nekdaj glava slovenščine bila, in jezvonec nosila po svojih slavnih možeh za slovenščino gorečih, in srečali bomo lepo število pridaih delavcov na slovenskem polji. Truber, Dalmatin, Bohoričin tiste dobe verstniki  so našo slovenščino obudili, ako so ravno nesrečno od prave vere zavili; Bog je njihove greške narodu našemu v dobro obernil po neskončno modri svoji previdnosti, ki dostikrat hudo prostim ljudem dopusti, pa hudo k našemu pridu oberne." — Tako prav piše Slomšek v Drobtincah 1. 1862. Iz tega vzroka in v povedani namen — narodu našemu na korist — hočem letos ob kratkem kazati, k t e r i so v onih dveh tolikanj znamenitih stoletjih p i s a 1 i s 1 ovčnski ali vsaj o slovenščini, kaj, kako in s kakim vspehom. Vek XVI. I. Prvi v tem stoletji je Primož Triibcr. — Rodil se je na Rašici v duhovniji Škocijanski pri Turjaku na Kranjskem dnc 8. jun. 1. 1508. — Hodil je v šolo na Reki (St. Veit ara Pflaum), v Salcburgu in na Dunnju. — Duboven posvečcn v Trstu je na Slovenskem služil v Celji, v Loki pod Zidanim Mostoiu, v Laškcm Trgu, korar v Ljubljani (se poluterani), v Šentjerneju na Dolenskem, v Trstu, dvakrat še v Ljubljani. v Rubijah na Goriškem; na Nemškem pa je pastor bil v Rotenburgu (se oženi), Kemptenu, Urahu, Laufenu in v Derendingenu, kjer je umrl dne 28. jun. 1. 158G. V nekem pismu do deželnih stanov na Kranjskem se je to leto sam podpisal takole : ,,$primu§ SŁrit6er, getoefener, orbetitlit^ Beruffen* praefentirt= unb confirtntrter Sljutttljerr ju SatjBad), ^Sfarrer ju Catf Ł>et> fRatft^adE), gu Šiiffer, ratb in @t. 23artf)elmer gelb, (Saptatt Beig ©t. SRajimiltan ju ©itlt), SBinbifctjer Šjšrebiger ju Strieft, unb uadtj ber erften SBerfolgung, ^Srebiger ju ^otenBurg on ber Scmber, ^Pfarrer gu ^empten mib Slurad), nad)mol§ ^rcbiger ber _rf. Sobl. Sanbfdjafft in Srain, unb in ber _>raffcEjafft @orj ^u tftubta, unb nacf) ber anberen SBerfoIgung, ^farrer gu Saitffert; unb je^unb ju 2>erenbingen, bet) Subingen (83al»afor. II. Jt^. IV. 346.)". V črkah je c namesto z, č nam. zh, z natn. s, ž nam. sh, s nam. f, š n. fh, sč n. fzh; drugo Bmit diplomatischer Treue (Kop. 17)!" Knjige: l. Jlbfce&arium unb Dcr Idcin _atfdjt0mtt0. 3n bcr UDinM("d)cn Sprad). _iiEfiiiqnicp, ij til) sc tijilliaM tnu jirfprosti Sloucui tnogo laljku tikratktm času bratt naucitt. ttttl) so titbi tt) tifgši) stukt tc krrsčonekc tjcre iuu mie iilolt)tiif, tc so prrptsanc ob onigttprrptila rjstt) Slouencou. Ofbintkt tu Sijlicnburgnt bitrd) fcfit 3crnci Skunjanic 1550. 8° 26 St. 2. Cctcdjtontus in itt HDinMfdjfii 5}jrad), fainbt fiitcr, kurfeett 2lnplegung tn grfcns uiet)}. 3tra Me ŁUonoi, nitb rin prrMa, «om rdjtcn ©loubrn, gcficlt burd) J)l)Uojiatnlium 311tricnm. 3,nu kratkit ^oDunčcnc ektttmnt osakt čloutk tnorc tittebu piijti ... Uecm 51ourucom ©itabo, iJIi)r, illiillioot, iuu praitu speuauc iiožijc skust 3csusa Čtfttotusa |)ros0im . . . Stjbcnburgcn liur^ 3nntt Skurjjanic 1550. 8° 244 St. 3. Abecedarium. Ene Buquice, iz katerih se ti mladi inu preprosti Slouenci mogo lahku tar hitru brati inu pissati nauučiti ... Ta Kersčanska Vera, Očanaš, deset Zapuuidi . . . (Tubingen) 1555. 8° 1. P. 4. Catechismus. Vslouenskim Jesiku, sano kratko sastopno Izlago. Inu ene molytue tar nauuki Božy. Vseti iz čistiga suetiga Pisma ... (V Tibingi) 1555. 16°... Vsem vernim kersčenikom tiga Crainskiga inu Slouenskiga Jesika Milost inu Myr od očeta Boga skusi Jesusa Cristusa prossimo. Mi ueimo de sta poprei dua Slouenska Catehisma Snemskimi puhstabi drukana. Kadar pag utiu istiu ie dosti puhstabou inu bessed, od tiga drukarie, prestaulenu, sakai drukar nei slouenski vmel, inu ta kir ie ta dua Catehisma izpisal, nei bil per tim drukani. Inu kadar ie ta Catehisraus en tak potreben vuk vtim Kersčanstuu etc. — Inu nom se tudi zdy, de ta naša Slouenska besseda steimi latinskimi puhstabi se lepše inu ležei piše tar bere. Za volo tib tryeh riči, smo mi pustili druguč drukati zlatinskimi puhstabi en Abecedarium inu leta kratki Catehismus ... Prossite Boga sa nas, mi tudi hočmo sa vas. Anno 1555. — 5. Ta Euangeli Suetiga Mateuža, zdai peruič vta Slouenski Iesig preobernen (... in linguam Schlavicam). — Tei praui cerqui Božy tiga slouenskiga Iesika Milost inu Myr od Buga Očeta zkusi Iesusa Cristusa našiga Ohranenica, prossimo ... — vegši del Ludi vnaši deželi druziga Iesiga ne zna, samuč ta slouenski . . . Mateuža vzamite koker enu kossilice oli iužinico. — Drigači gouore Crainci {drigači Corošci, drigači Štajerci inu Dolenci tar Besiaki, drigači Krašouci inu Istriani, drigači Crouati ... Lubi Sloucnci! Mi smo, Bug vei, dosti smišlouali, zkakouimi puhstabi to našo bessedo bi mogli prou, po tei Orthography žtaltnu inu sastopnu pissati, di bi preueliku puhstabou oli Consotiantou kani sillabi ne iemali, koker ty Peami inu drugi deio, katero ie gerdu viditi. Taku mi ne smo mogli zdai vnaši sastopnosti drigači naiti, temuč de se ta H sa CH, ta V sa pul F pisšeio inu postauio, inu de se ty štimouci izreko po šegi našiga iesiga etc. ... (V Tibingi) 1555. 8° 90 L. — 6. Ena Molitou tih Kersčenikou, kir so sa volo tc praue Vere Viesusa Cristusa pregnani ... (Tubingen um 1555). 8° 1 P. — 7. Ta perui deil tiga nouiga Testamenta, vtim so vsi štjri Euangelisti, inu tu diane tih Iogrou, zdai peruič vta Slouenski Iesik zkusi Primoža Truberia sueistu preobernen. Per tim imaš: od spred en kratig nauuk, kai vse S. Pismu usebi derži, Ta Kolendar, inu eno dolgo Predguuor, vti se.sastopnu vuče vsi potrebni Articuli oli štuki te kersčanske vere, inu potle na koncu eno kratko postillo ... V Tubingi vtim leitu po Cristuseuim Roystuu 1557. 4°. 8. Ta drugi Deil tiga Nouiga Testaraenta, vtim boš imel vse listy inu pisma tib Iogrou, zkratkimi inu sastopnimi Izlagami, zdai peruič iz mnogiterih Iesikou vta Slouenski skuzi Primoža Truberia Crainca sueistu preobernen. V Tibingi 1560. 4°. — 1561. 1567. — 1577. 8° XXX. 509 St. — 9. Articuli oli Deili te praue stare Vere kersčauske, iz S. Pysma poredu postauleni, iuu kratku sastopnu izloženi. Kateri so tudi taku utim 1530 leitu, našimu nermilostiušiinu Gospudi Cessaryu Carolu tiga Imana Petimu, ranicimu. Inu potle utim 1552 leitu, tiniu Coucilyu Vtrienti, od enih Velikih Nembških Vyudou, Meist, inu Predigarieu, naprei položeni inu dani, zdai peruič iz Latinskiga inu Nembškiga Iesyka, uta Slouenski sueistu Istolmačeni, odspreda uti slouenski predguuori se praui, katera Vera ie od S. Troyce postaulena, ta ner prauiši, inu ner stariši, zkusi Primoža Truberia Crainca ... V Tibingi 1562. 4°. — 10. Ene duhovne Peisni itd., skuzi Primoža Truberja... V Tibingi 1563. 8°, 205.— 11. Truber's Kircbeuordnung, windisch. Tiibingen 1564. — 12. Ta celi Psalter Dauidou — skuzi Primoža Truberia Crainca (Crainza)... V Tibingi 1566. 8°, 14. 264. 13. Primus Truber's Katechismus nebst einer Sammlung geistlicher Lieder, Tubingen 1567. 8". 14. Ta celi Catehismus, eniPsalmi itd., od Primoža Truberia, S. Krellia itd. V Lublani skuzi J. Mandelca 1579. 12°. 21. 178. 15. Formula Concordiae... 1580. 16. Ta celi Noui Testament . . . zkusi Primoža Truberia Crainca Rastčičeria. V Tibingi 1582. 8°. I. 33. 613, II. 4 L. 447 St. 17. Ta Slouenski Kolendar... Eni Reimi . .. En Regišter . . . V Tibingi 1582. 8°. 10 L. 18. Hišna Postilla D. Martina Lutheria etc. Windisch vonTruber. Tiibingen 1595. 1. — Po srarti očetovi na svitlo dal mlajši sin Felicijan; starejši bil mu je Primož. Pisava Truberjeva vidi se vže v naslovih in v dosedanjih primerih, nekaj pa naj se kaže v naslednjih zgledih: a) Prevod (1557): flKoku je tu, de ty uidiž eno byl utim okei tuiga brata, inu tu brunu, kir ie utuim lastnira okei, ne uidiž? Oli koku morež reči htuimu bratu, Brat, pusti, nai tebi ismem to byll iz tuiga oka, inu ti tiga bruna, kir ie utuim okei, ne uidiž? Ti Samoprauičar, izmi poprei tu brunu iz tuiga oka, inu tedaj bodež ti uidil iseti to byl, kir ie utim okei tuiga brata." Luc. VI. 41—42. b) Pesen (1563—84): In die natali Christi cantilena, per Truberum. Na Božični dan, od Cristuseviga Rojstva ena Pejssen. Hvalimo my danas Boga, Inu se vesselimo :/: Kir je nam dal Synu svojga, z' Angeli ga častimo. Danas ta Besseda Božja, Zavolo vsiga Človečtva, se je k' nam pcrdružila, Vzela nase to kry, messu, v' enim Divičnim telessu, Z' tem nas z' Bugom smyrilla. Ta Besseda je Syn Božji, saraa Božja risnica :/: Znym je stvaril P>ug vse ričy, nas rešil od Hudiča. Ta Syn je tu Žensku seme, kir Vragu vso oblast vzame, v' tem Betlehmi rojenu, iz te Divice Marie, od te žlahte Davidove, v' Iasli je položenu. Bug rata kar poprej nej bil, per tem kar je ostane :/; Iz nebes se je k' nam pustil, Cloveku glih postane. Hotel tu grešnu Clovestvu, k' svojtuu svotimu Bogastvu, v' kupe spet perdružiti, moral Bogu ti Troyci, Praudi, Milosti, Risnici, v' tim zadosti sturiti. Timu Ditetu Iezusu, vso čast ter bvalo dajmo :/: Kakor praviinu Cristusu, njernu se my podajmo: Njega bessedi verujmo, Na njega Martro vupajuio, z' katero je iias rešil, od Greha, serda Božjiga, pogublenja Paklenskiga, nas je spet vse posvečil. Ainen. c) Molitev (1584): Ena Molitov, katero itnajo per sadanim čassu Slovcnci vsag dan _olyti. Vsigamogoči dobrutlivi Bug, en večni Oča našiga Gospuda Jezusa Cristusa, kir si se iz tvoje velike milosti človekom dal na znanje, inu kir si tvojga lubiga Synu Jezusa Cristusa našiga Gospuda, sarniga poslušati poročil: Zakaj ti zred stvojm Synura inu svetim Duhum, si vse ričy stvaril, inu je tudi hraniš inu sam obderžiš: Smili se, smili se tudi čez nas vboge S 1 o v e n c e. My smo ja več kakor drugi ludje zuper tebe grešili, zatu my tudi pravičnu več terpimo, od Goga inu Magoga, od Turkou inu drugih Anticristovih hlapceu: Ali vsaj, 6 nebeski lubi Oča, smili se čez nas, za volo tvojga lubiga Synu Jezusa Cristusa, našiga Gospuda, kateriga si ti k' enimu Offru inu plačilu za naše Grehe, inu k' enimu Odvetniku inu BessedDiku vsej človeski žlabti, po tvojm čudnim inu modrim svejtu, naprej postavil, inu žnym tvoj velik serd zuper Greh, inu tudi tvojo veliko lubezan, ter milost pruti človečtvu izkazal. Posvečuj nas skuzi tvojo bessedo, s' tvoim svetim Duhum, vižaj inu obaruj tvojo sveto Cerkou, kir je zdaj z' veliko nadlugo obdana inu rezkroplena po vseni Svejtu. Per tim tudi, o Gospud Bug, te prossimo, daj gnado ter odlog života, naši naprej postauleni Gosposčini, našimu Cessarju inu Firštu, našim deželskim Gospudora, inu tudi nyh niži vsi Gosposčini. Daj nym vsem verne ter zastopne Rate, obaruj nyb pred Doegitermi, Ahitofelmi, inu Amani: daj nym svetiga Duha de se derže, kakor sveti David Krajl govory v' tem stu Psalmi: Vužgi v nyb ta pravi ajfer, po pravi zastopnosti, Resširi tvoje svetu Ime inu Krajlestvu skuzi tvojo Bessedo per nyh vseh podlužnikih, de se ta vissoka inu niska Gosposčina v' svoji oblasti, kakor zvejsti tvoji služabniki iau Očeti tvoje Cerkve, inu iuy tudi pruti nyra, kokor ty zvejsti pohlevni pokorniki, po vuki tvoje Bessede, na vseiu iz serca se izkažerno, Iuu de se tu vse stury tebi na čast inu na hvalo, inu k' ohranenju naših Duš, Za volo našiga Gospuda Jezusa Cristusa Synu tvojga, kir z' tabo, zrod S. Dubum žive inu gospoduje, jmer inu vselej. Amen.