kurenióvanje2oi2 ^öfcHERITAGE festival MARIB0R2012 evropska prestolnica feutture partnersko mesto Ptuj JAN PLESTENJAK in REBEKA DREMELJ Karnevalska dvorana Ptuj SREDA, 15. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Štajerski Ptuj, torek, 31. januarja 2012 letnik LXV • št. 9 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Štajerski RADIOPTUJ 89,8«98,2HCH3 www.radio-ptuj.si Šport Rokomet • Ptujčanke brez težav do zmage O Stran 11 Spodnje Podravje • Grad in park Turnišče kmalu z novo vsebino Turniski kompleks za vec znanja Namera ministrstva za kulturo o prodaji gradu in parka Turnišče je na Ptujskem v lanskem letu povzročila val izjemnega negodovanja med lokalnimi politiki, občani, še posebej Turniščani in nekaterimi znanimi osebnostmi. Ivan Pšajd, NTK Ptuj • »Dobri rezultati ne pridejo čez noč« O Stran 11 Režiser Samo M. Strelec je med drugim pozval k nakupu območja, kar je skupaj z nekaterimi somišljeniki izrazil tudi s simbolnim prižigom kresa iz 2012 vžigalic. Po številnih pismih in pogovorili, ki so v nadaljevanju potekali med ministrstvoma za kulturo in šolstvo, MO Ptuj in Šolskim centrom Ptuj, je bilo 16. januarja letos podpisano pismo o nameri prenosa upravljanja gradu in parka Turnišče. S podpisom pisma je bil sklenjen načelni dogovor o tem, da se upravljanje gradu in parka Turnišče prenese z ministrstva za kulturo na ministrstvo za šolstvo in šport ter preda Šolskemu centru Ptuj za potrebe Biotehniške šole Ptuj, ki bi svojo dejavnost preselila na lokacijo parka in gradu, katerega prostori bi se obnovili za potrebe izobraževanja mladine in odraslih ter druge dejavnosti. MG Foto: Črtomir Goznik Mali nogomet • Ormož • Oživitev pridelave sladkorne pese Ptuj • Priprli preprodajalce Zbrali 1300 evrov _ . ... ., ^ _ ...... za mamogaf Se bo sladkorna pesa vrnila? Zasegli kokain O Stran 13 Kljub temu da sladkorne pese na naših poljih ne pridelujejo že od leta 2006, Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije ves čas nemoteno deluje in v preteklih tednih so imeli zbore vseh 15 regijskih odborov, skupščina pa je potekala včeraj popoldne v Gočovi pri Sv. Trojici. Na Policijski upravi Maribor so zaključili kriminalistično preiskavo in prijeli več osumljencev, ki so izvrševali kazniva dejanja s prepovedanimi drogami. Predsednik regijskega odbora Mirko Kosi poudarja, da pridelovalcem sladkorne pese razpleti dogodkov v zvezi z oskrbo s sladkorjem v Evropi dajejo misliti, da bi bilo smiselno začeti aktivnosti za ponovno vzpostavitev pridelave pese. „Kajti alternativnih kultur v vsem tem času nismo uspeli najti. Zato upamo na ponovno pridelavo sladkorne pese. Pridelovalci smo pripravljeni, pa tudi izkušnje s pridelavo in predelavo sladkorne pese v Sloveniji imamo, prav tako imamo možnosti za to. Vzdušje v zvezi s tem je pozitivno, zato sem tudi sam optimističen. Opogumlja nas tudi politika kmetijskega ministra, ki vedno bolj pou- darja, da je domača hrana in samooskrba tista, na katero je treba staviti." Kljub temu da imajo nekateri tudi slabe spomine na dogodke v zvezi z zaprtjem tovarne, pa je možnost pri- hodka za 2000 ljudi, ki ga je nekoč zagotavljala proizvodnja sladkorja v Sloveniji, zadosten motiv za ponoven razmislek. O Stran 5 V hudodelski združbi je delovalo pet moških, starih od 21 do 46 let, ki so prebivali v Mariboru, na Ptuju in v okolici Ptuja. Štirje so državljani Slovenije, eden je iz Avstrije. Mrežo preprodajalcev, ki so kazniva dejanja izvrševali na območju Maribora in Ptuja, je organiziral 46-letni moški iz okolice Ptuja. Združba je od avgusta 2011 izvršila več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Z uspešnim zaključkom omenjene akcije je sedaj vsem tistim, ki so v ponedeljek čez dan opazili na Bregu (pri Ptuju) in v bližnji okolici, v Hajdošah in Skorbi do zob oborožene policiste in pripadnike specialne enote, verjetno jasno, za kaj je šlo. O Stran 4 Foto: PU Maribor Foto: arhiv Slovenija • Predsednik SDS Janez Janša novi mandatar slovenske vlade Mandatar izvoljen, pred vlado težki časi Predsednika SDS Janeza Janšo so poslanke in poslanci na tajnem glasovanju v soboto pozno popoldne z 51 glasovi za in 39 proti potrdili za mandatarja slovenske vlade. Kandidaturo Janeza Janše je vložilo 50 poslancev strank SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi, za izvolitev pa bi Janša potreboval 46 glasov. Janša je že prisegel pred poslankami in poslanci. Janša je napovedal še, da si želi, da bi Slovenija vlado dobila do 10. februarja, in dodal, da upa, da ne bo prišlo do nepotrebnih zapletov, ker to lahko čas oblikovanja vlade podaljša, tega časa pa ni. Tudi zato, da ne bi omejeval ali zapletal nadaljnjih koalicijskih pogajanj, ki se bodo, kot je poudaril, začela takoj, pa Janša dodatnih izjav medijem ni želel dajati. Hkrati je tudi napovedal, da bo tudi v prihodnosti manj razprav in novinarskih konferenc, a upa, da če bo dobil zaupanje koalicijskih partnerjev, da bodo mediji lahko večkrat poročali o dobrih rezultatih. Mandatar mora zdaj v 15 dneh predlagati kandidate za ministrske položaje. Ministrov bo predvidoma 11, saj je DZ že sprejel novelo zakona o vladi, s katero je število ministrstev s 15 skrčil na 11, obenem pa ohranja še ministrstvo brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. V medijih je doslej zaokrožilo kar nekaj možnih razdelitev ministrskih mest v novi vladi, Janša pa naj bi njihova imena predstavil v torek. Po napovedih predsednika DZ Gregorja Viranta naj bi država novo vlado s polnimi pooblastili dobila že 10. februarja. Janša se je poslankam in poslancem zahvalil za podporo. Obenem se je zahvalil koalicijskim partnerjem, da so privolili v sodelovanje v kriznih časih. Pred državo so po besedah Janše veliki izzivi, zato je vsem strankam ponudil sodelovanje. »Naša roka je ponujena in upam, da bo tudi sprejeta,« je poudaril. V izjavi za medije po izvolitvi pa je Janša današnje glasovanje ocenil kot »zmago razuma«, to je bil racionalen korak po zapletih ob volitvah, je dejal Janša in podpis koalicijske pogodbe označil za »edino pametno rešitev«. Rezultat glasovanja je sicer za Janšo v okviru pričakovanega, enako velja tudi za razpravo poslancev v DZ. Ponovil je, da ga veseli, da so se stranke poenotile glede ocene stanja v državi in da bo na tej podlagi lažje iskati in usklajevati rešitve, kjer potrebujemo soglasje izven politike. Ponovil je, da so prioritete vlade stabilizacija javnih financ, sprejetje ukrepov za oživljanje gospodarske rasti in rast zaposlovanja. Vlada se bo trudila, da bodo ukrepi izvedeni ob upoštevanju načela pravičnosti in bodo bremena enakomerno porazdeljena, je dejal. Uvodnik Politična pripadnost ali sposobnost? Po mesecu in pol političnih preigmvanj so si izvoljeni predstavniki ljudstva vendarle uspeli ustoličiti mandatarja JJ. In čez deset dni naj bi navadni ljudje tudi izvedeli, kdo bo sedel na katerem od ministrskih stolčkov. Seveda povedano ni nobena novica dneva. Bolj kot samo politično sestavljanje vladne koalicije meje v zadnjem poldrugem mesecu presenetila neverjetna politična polarizacija Slovencev, vsaj tistih, ki se oglašajo - pa četudi anonimno - po raznih forumih. Toliko pljuvanja po enem ali drugem kandidatu za mandatarja, vsaj kar jaz pomnim, še ni bilo slišati nikoli. Pravzaprav mi ni jasno, zakaj je pripadnost eni ali drugi politični opciji tako zelo pomembna. Zakaj in kako je lahko nekdo prepričan, da bi bila Jankovičeva vlada toliko boljša kot Janševa? In zakaj so spet drugi prepričani, da bi se pod Jankovičevo vlado Sloveniji in Slovencem pisala katastrofa? Ne vem, ampak nekako po kmečki logiki sklepam, da (razen hudo politično deformiranih osebkov) močno navijajo za eno ali drugo opcijo le tisti, ki od ene ali druge strani pričakujejo nekaj koristnega zase. In so potem pač toliko globlje razočarani ali evforični. Toda medtem ko se je izbiral novi mandatar in v času, ko se bo formirala nova vlada, navadni ljudje plačujemo vedno dražji bencin, podražila seje elektrika in se bo še, pa kurilno olje, zelo kmalu tudi voda, da o ceni hrane, ki tiho, a konstantno raste v nebo, ne govorimo posebej. Plače pa gredo vedno bolj proti dnu, kjer sploh še so. In ne leva ne desna opcija ni in ne predvideva vsaj zniževanja življenjskih stroškov, kar bi bilo že nekaj pozitivnega. Zato pa je slišati toliko več floskul o varčevanju in o zagonu gospodarstva ter o novih delovnih mestih, kar je bilo slišati tako z levega kot z desnega političnega pola. Če me kaj res zanima, je to to, kako bo politika zagotovila več delovnih mest - pa ne v javnem sektorju, kar je že dokazala, da zna, ampak v gospodarstvu. V tem kontekstu mi je tudi čisto vseeno, kdo je na vrhu: levi, desni ali sredinski. Pomembneje se mi zdi, da bi moral biti sposoben... Simona Meznarič Če ne bi bili imenovani vsi ministri, mora predsednik vlade v desetih dneh predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. V primeru, da lista ministrov ne bi bila izglasovana, pa se v DZ opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov, mandatar pa lahko nanjo uvrsti tudi kandidate, ki v prvem poskusu niso bili izglasovani. Če tudi v drugem poskusu kandidatna lista ni izglasovana, pa lahko DZ odloča o vsakem kandidatu za ministra posebej. Semolič upa, da bo Janša gradil na socialnem partnerstvu Predsednik ZSSS Dušan Se-molič je ob imenovanju Janeza Janše za novega mandatarja izrazil željo po oblikovanju vlade, ki se bo velikih problemov lotevala na način, da bremena krize ne bi šla v breme socialne države ter pravic delavcev in upokojencev. Semolič upa, da bo Janša gradil na socialnem partnerstvu. Medtem ko je Janša v nagovoru pred državnim zborom sindikate pozval, naj ne vidijo le drevesa, temveč ves gozd, pa Semolič politiko poziva, naj ne vidi samo gozdov, pač pa tudi drevesa, ki tvorijo gozd. »Drugače rečeno: da se zavedajo, da so za velikimi makroekonomskimi številkami vendarle ljudje,« je pojasnil. Semolič ostrim rezom ne nasprotuje, če bodo ti usmerjeni proti kapitalu, proti tistim, ki so krizo povzročili. Če pa bodo rezi na škodo standarda ljudem, ki za krizo niso nič krivi in postajajo njena največja žrtev, pa bodo težave, poudarja. »Sindikati se zavedamo, da je treba rešiti vrsto težav, ampak to reševanje naj gre po poti socialnega dialoga, torej po poti skupnega iskanja rešitev." Združenje Manager: Ena prvih nalog tudi področje davkov Eno od področij, na katerih bi morala nova vlada takoj ukrepati, je tudi področje davkov - proučiti bi morala, kaj je v davčni zakonodaji tisto, kar spodbuja in najbolj ovira gospodarski razvoj, je povedala izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Ob tem opozarja, da je umetnost poiskati ravnotežje, kje in kako lahko vlada varčuje. Šmuceva pozdravlja cilje, ki si jih je za- dala bodoča nova vlada, to je zagon gospodarske rasti in znižanje javne porabe, po drugi strani pa se po njenih besedah postavlja tudi vprašanje, kje in kako bo vlada varčevala, ker lahko varčevanje vpliva tudi na upadanje gospodarske rasti. »Treba bi bilo pogledati, kaj je v davčni zakonodaji tisto, kar spodbuja in najbolj ovira gospodarski razvoj. Združenje Manager je vedno opozarjalo, da je obdavčitev dela bistveno previsoka. To podjetjem onemogoča zaposlovanje večjega števila visoko izobraženih kadrov,« je pojasnila. Podpirajo tudi idejo o uvedbi socialne kapice, po drugi strani pa v tem trenutku ne vidijo nujne potrebe po zniževanju davka na dobiček. »Raje več razlike na ravni obdavčitve plač in več investicijskih spodbud. Mislim, da mora to priti najprej v postopke, šele po tem je lahko na vrsti tudi zniževanja davka na kapitalski dobiček,« je povedala. Damijan: Prvi test za vlado odločitev glede strategije NLB in NKBM Janševa vlada bi lahko bila na gospodarskem področju nedvomno bolj uspešna od vlade Boruta Pahorja, saj ima program, ki je usmerjen k po- novnemu zagonu gospodarske rasti in ustvarjanju delovnih mest, namesto zgolj napihovanja javnih izdatkov in zadolževanja v tujini za nevzdržno visoko javno trošenje. »Po drugi strani pa je seveda vprašanje dejanske resnosti vlade glede izvajanja načrtovanih ukrepov,« je po imenovanju Janše za mandatarja slovenske vlade povedal Damijan. Prvi test za vlado bo po njegovem mnenju odločitev glede izvajanja strategije obeh državnih bank - Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor. »Če bo vlada nastopila v vlogi delničarja in bankama dovolila, da očistita svoje port-felje, denimo tudi z odprodajo delnic Mercatorja, potem bo vlada pridobila kredibilnost glede bodočih privatizacij in privabljanja tujega kapitala k sanaciji naših podjetij,« je menil Damijan. V nasprotnem primeru bo jasno, da vlada na tem področju ne namerava narediti nič in da bo iz državnega proračuna še naprej dokapita-lizirala obe banki, kar ji bo seveda onemogočilo načrtovano zmanjševanje javnih izdatkov, je pojasnil Damijan. Drugi test, ki čaka novo vlado, bo rebalans državnega proračuna za leto 2012. »Tu se bo pokazalo, koliko bo vlada uspešna glede načrtovanega letnega zmanjšanja javnih izdatkov za 800 milijonov evrov. Tretji test bo zmanjševanje plač in racionalizacije v javnem sektorju ter pokojninska reforma,« je ocenil. Damijan meni, da se bo v najkasneje dveh mesecih pokazalo, ali je vlada opravila prvi test in kakšno bo njeno delovanje v nadaljevanju. STA (Pripravlja: SM) Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice Pahor: Prihodnja vlada ima priložnost in odgovornost, da uspe Predsednik SD Borut Pahor je v izjavi za medije predsedniku SDS Janezu Janši čestital za izvolitev za mandatarja, vladi, ki prihaja, pa zaželel vse dobro. Poudaril je, da ima prihodnja vlada priložnost in odgovornost, da tudi ob njihovi pomoči uspe. Biti predsednik vlade je sicer po besedah Pahorja lepa in častna dolžnost, »v teh izjemno težkih in zahtevnih časih pa tudi posebej odgovorna in posebej težka«. V teh časih po oceni Pahorja potrebujemo eden drugega, zato »spoštujmo drug drugega, medsebojno se tudi vzpodbujajmo«. »Neverjetno namreč je, česa dobrega smo sposobni. Vsak posebej in vsi skupaj. S kančkom sreče bomo tudi uspeli. Naš uspeh bo skupen za to in za prihodnje generacije,« je dejal. (sta) Jankovic: Kot največja opozicijska stranka bomo podpirali vse dobre projekte Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic je prvaku SDS Janezu Janši ponovno čestital za izvolitev za mandatarja, novi vladi pa zaželel uspešno delovanje. Dejal je, da bo Pozitivna Slovenija kot največja opozicijska stranka v skladu s svojimi načeli podpira- la vse dobre projekte, kritična pa bo do tistih, ki ne bodo dobri za razvoj države. Kot je v izjavi za medije še poudaril Jankovic, pa mu je žal, da je pri predstavitvi novele zakona o vladi »prišlo do zapleta«. Njegova stranka je namreč predlagala, da se doda ministrstvo za kulturo, tožilstvo pa se prestavi nazaj na ministrstvo za pravosodje. »Če bo to uresničeno, bo Pozitivna Slovenija novelo podprla in s tem tudi pokazala njihovo konstruktivnost,« je povedal. Jankovic je sicer Janši že predlagal, da naj glede teh dveh popravkov dosežejo koalicijski dogovor. Če opozicija predlaga eno ministrstvo več, ima po njegovi oceni koalicija dober razlog, da to naredi in kulturi »vrne svoje mesto«. Tako bodo najprej počakali na rezultat tega predloga, v nasprotnem primeru pa bodo šli v ustavno presojo zakona, je ponovil Jankovic. (sta) Predsednik Türk je Janši zaželel uspešno delo Predsednik republike Danilo Türk ocenjuje izvolitev predsednika vlade kot pomemben korak na poti k oblikovanju nove vlade, ki jo Slovenija nujno potrebuje za uspešno reševanje težav, ki jih povzročata finančna in gospodarska kriza. Ob tem je novemu mandatarju Janezu Janši zaželel uspešno delo, so zapisali v uradu predsednika republike. Predsednik republike ob tem pričakuje, da bodo člani prihodnje vlade učinkovito pristopili k reševanju problemov in uresničevanju zavez, ki so jih koalicijske stranke dale v času volilne kampanje, in da bo pri tem zagotovljeno spoštovanje ustavnih načel pravne in socialne države. Türk bo, kot doslej, v okviru ustave sodeloval z vsemi organi države in prispeval k najširšemu dialogu, ki ga potrebujemo za naš skupni napredek, so še zapisali v uradu predsednika republike. (sta) Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku. Vabimo vas na osrednjo slovesnost, ki bo v sredo, 8. februarja 2012, ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: Črtomir Goznik Svetniki občine Hajdina so se na 9. seji seznanili o tem, da v nekdanji gramoznici ne bo zabaviščnega parka. Hajdina • Deveta seja sveta občine Sanjska Megalaxia se je poslovila ... S petnajstimi točkami dnevnega reda na 9. seji sveta Občine Hajdina, ki je bila 27. januarja, so tamkajšnji svetniki opravili v dobrih petdesetih minutah. Še največ so imeli opraviti v točki Pobude in vprašanja, pri kateri je hajdinski župan Stanislav Glažar podal nekaj pomembnih informacij, nekaj pobud in vprašanj pa so imeli tudi svetniki. V občini Hajdina se lahko pohvalijo, da so se med prvimi v državi lotili uniformiranosti hitrosti na občinskih in republiških cestah, pri čemer sodelujejo z roko v roki z Direkcijo za ceste, saj se zavedajo vseh posledic razdrobitve hitrosti. V bodoče tudi ne bodo več podpirali postavitve ležečih policajev, razen pri šolah, športnih igriščih in zdravstvenih ustanovah. Z dogovorom so potrdili sodelovanje s podjetjem Ve-olia Transport Štajerska, s katerim zagotavljajo 70 srednješolcem in študentom iz občine Hajdina v letu 2012 subvencionirane prevoze do Ptuja in Maribora. Skupna mesečna subvencija občine znaša dobrih 1021 evrov. Subvencija za prevoze na Ptuj znaša 20 evrov, v Maribor pa 45 evrov. Brez pripomb so svetniki potrdili tudi subvencijo v višini 77,4 odstotka kot razliko pri polni ceni storitve pomoči družine na domu; ta znaša od 1. februarja 4,10 evra za opravljeno efektivno uro. Občina Hajdina se je na javni razpis Obnova in razvoj vasi, ki bo odprt do 25. februarja, prijavila s sedmimi projekti, ki zadevajo ureditev vaških središč. Za Dražence želijo pridobiti podporo pri ureditvi komunalne infrastrukture (kanalizacije), za Zgornjo Hajdino je prednostni projekt ureditev pločnika mimo pokopališča, za Spodnjo Hajdino ureditev vaškega središča, za Skorbo ureditev površin za skupne namene - za kulturne prireditve, tudi v Ge-rečji vasi si prizadevajo za ureditev površin za skupne namene, v Hajdošah dajejo prednost obnovi večnamenskih zgradb skupnega pomena, v Slovenji vasi pa prav tako načrtujejo ureditev vaškega jedra z opremo in sanitarijami v gasilskem domu. V občinske svetu pričakujejo, da bodo s svojimi projekti na razpisu tokrat uspešni. Čimprej želijo priti tudi do projekta za ureditev Ma-riničeve domačije, ki je trenutno občini prej v sramoto kot v ponos. Zbirajo ideje za vsebinsko zasnovo oziroma bodočo uporabo objekta, v katerem naj bi imelo sedež tudi Turistično društvo Mitra Hajdina. Po besedah župana Stanislava Glažarja so na razširjeni seji s predstavniki vaških odborov, na kateri so analizirali delo v letu 2011, ti v glavnem imeli pohvalne besede za občinsko upravo in delo občinskih služb, le predstavnik Zgornje Haj-dine tega mnenja ni delil, četudi so se v tem naselju lani izvajali največji kanalizacijski projekt, vreden 500 tisoč evrov, ter nekateri pomembni cestni projekti. Megalaxie ne bo - ali bo mega drog? Konec je tudi pravljice glede zabaviščnega projekta Megalaxia. Iz tega projekta ne bo nič, poniknil je tako kot pred leti Kurentland, čeprav so akterji druge zabaviščne zgodbe na Zgornji Hajdini zadnjih nekaj let trmasto vztrajali, da bodo projekt v vrednosti okrog 106 milijonov evrov zagotovo izvedli. Projekt je bil v obdobju 2004/2008 zapisan med nacionalne projekte s prednostnim predznankom, prinesel naj bi 400 novih delovnih mest in 1,5 milijona obiskovalcev letno. V eni od redkih izjav za javnost je firma Cross, nosilka projekta, v začetku leta 2009 še zagotavljala, da bo projekt izvedla in da ne gre verjeti govoricam o tem, da ga ne bo, saj so vanj do takrat vložili že 15 milijonov evrov. Takrat je direktor projekta Iztok Smaka tudi navedel, da jim je pridobitev potrebnih soglasij, ki so jih povzročile različne zakonske spremembe in uredbe, vzelo bistveno več časa in denarja, kot so prvotno načrtovali. Tudi investitorja jim je v teh kriznih časih uspelo najti, ki bo omogočil financiranje projekta v vmesnem obdobju oziroma do izpolnitve pogojev za zagotovitev sredstev za celotno investicijo. Zemljišče, na katerem naj bi gradili, je danes v celoti last Reiffeissen banke, je povedal župan Stanislav Glažar, ta pa si želi v sodelovanju z občino Haj-dina za nekdanjo hajdinsko gramoznico poiskati drugo namembnost. Medtem ko se s projektom Megalaxie Hajdinčani ne bodo več zavajali, pa je dom starejših na Hajdini že realnejši projekt, ocenjuje župan, vendar do realizacije v kratkem času še ne bo prišlo, kljub temu da potencialni investitor že razpolaga z zemljiščem. Kar zadeva gradnjo novega kartodroma v Slovenji vasi in zahtev tamkajšnje civilne iniciative, želijo vsa odprta vprašanja rešiti v medsebojnih dogovorih. Čeprav so meritve hrupa pokazale na manjše vrednosti od mejnih, si bodo prizadevali za postavitev višje zaščitne ograje. Podžupan Franc Mlakar je predlagal, da bi se občina Hajdina na letošnji praznik dneva državnosti poklonila svojemu velikemu sinu in rojaku Francu Jezi, ki je med prvimi sanjal o samostojni Sloveniji. Ob tej priložnosti bi v njegov spomin odkrili spominsko ploščo z napisom, ki bi jo namestili na fontano. V razmislek daje tudi postavitev obeležja z domoljubnim značajem - največji drog z zastavo v državi. Hilda Bedrač se je zavzela za racionalizacijo pri javni razsvetljavi od 23. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ki da je za današnje razmere preveč razkošna; na območju kanala v Hajdošah in Skorbi bi lahko gorela vsak druga luč, podobno pa bi morali razmišljati tudi za celotno območje občine. Ugasnitev luči je zadnja možnost pri racionalizaciji, luči morajo svetiti že zaradi preventive, je pa prepričan Franc Mlakar, že zaradi stanja na področju kriminalitete, kjer se razmere v zadnjem močno zaostrujejo, kar kažejo tudi najnovejši dogodki v zvezi z aretacijami pri preprodaji mamil. Luč zelo vpliva na to, ali se bo nekdo odločil za kaznivo dejanje ali ne. MG Od tod in tam Hajdina • Koledar prireditev za leto 2012 Foto: Črtomir Goznik Svetniki občine Hajdina so med prvimi prejšnji petek prejeli koledar prireditev v občini Hajdina za leto 2012. V takšni obliki je izšel prvič. Na enem mestu so zbrali vse prireditve, ki jih bodo v občini izvedli v letošnjem letu, katerih organizatorji so društva in institucije. Občinskega koledarja prireditev so se lotili sistematično, k sodelovanju so pozvali društva in inistitucije, da so jim v dogovorjenem roku posredovala seznam dogodkov, ki jih bodo izvedli v letu 2012. Vseh prireditev bo več kot sto. Lokalna skupnost in organizatorji si želijo, da bi bilo na vseh dogodkih čim več obiskovalcev, da bi bogastvo društvene in druge dejavnosti v občini videlo čim več domačinov in ljudi od drugod. Koledar prireditev bo prejelo vsako gospodinjstvo v občini, izšel pa je v nakladi 1500 izvodov. MG Boreci • Pomurski vinski vitezi v Prlekiji V znanem gostinskem obratu Zorko v Borecih v občini Križevci pri Ljutomeru so se na rednem letnem srečanju zbrali člani slovenskega reda vitezov vina iz omizja za Pomurje ter pregledali uresničitev zastavljenih nalog minulega leta. Pod vodstvom konzula Franca Škrobar-ja in tajnika Zlatka Boraka so se dogovorili o delu za letos in opravili degustacijo vin letnika 2011. Njihova enotna ocena je bila, da so vina izvrstne kakovosti in se lahko primerjajo z najkvalitetnejšimi izbori preteklih let. Vinski vitezi so obiskali ljutomerski hipodrom in se seznanili z rejo ljutomerskega kasača, ogledali so si obrat Pomurskih mlekarn v Ljutomeru ter počastili spomin na preminulega člana Franca Zorka. NŠ Ptuj • Vinske zgodbe s Ptujsko kletjo Prvi vinski večer v okviru Primusovih vinskih zgodb v letu 2012 je gostil Ptujsko klet, ki je predstavila svoja nagrajena vina. Povezovalcu večera Janezu Vrečerju se je pri vinskem omizju pridružil glavni enolog kleti Bojan Kobal. Prvi vinski večer v letošnjem letu seje razlikoval od prejšnjih po tem, da sta Kobal in Vrečer poskušala več povedati o tem, kako potekajo ocenjevanja vin na domačih in tujih tleh. Medalje, priznanja in diplome so eno od objektivnih meril, ki o vinu povedo več in ki nam lahko pomagajo pri izbiri. Za vina iz Ptujske kleti jih je bilo vrhunskih priznanj v lanskem letu izjemno veliko, Ptujska klet je tudi uradni vinar EPK, kar je svojevrstno priznanje kakovosti. Udeležence vinskega večera je pozdravil tudi direktor Term Ptuj Andrej Kla-sinc. Med gosti pa so posebej pozdravili naj prostovoljca leta 2012, zdravnika Aleksandra Dopliharja, ki je reden obiskovalec Primusovih vinskih zgodb. Za kulturne užitke je poskrbela vokalna skupina Musica. Foto: NS Foto: MG Ptuj • V uspeli akciji priprli pet preprodajalcev droge Zasegli več kokaina kot lani vse leto Na Policijski upravi Maribor so zaključili kriminalistično preiskavo in prijeli več osumljencev, ki so izvrševali kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Kot je na tiskovni konferenci v četrtek, 26. januarja, pojasnil vodja sektorja kriminalistične policije Robert Munda, so kriminalisti kriminalistične policije PU Maribor 23. januarja zaključili večmesečno zbiranje obvestil in odvzeli prostost štirim članom hudodelske združbe, ki je izvrševala kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Po besedah Roberta Munde je v hudodelski združbi delovalo pet moških, starih od 21 do 46 let, ki so prebivali v Mariboru, na Ptuju in v okolici Ptuja. Štirje so državljani Slovenije, eden je iz Avstrije. Mrežo preprodajalcev, ki so kazniva dejanja izvrševali na območju Maribora in Ptuja, je organiziral 46-letni moški iz okolice Ptuja. Združba je od avgusta 2011 izvršila več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Kriminalisti so z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov zasegli 1092 g kokaina, Foto: PU Maribor Akcijo mariborskih kriminalistov sta predstavila Robert Munda (levo), vodja sektorja kriminalistične policije, in tiskovni predstavnik PU Maribor Bartolo Lampret. pri preiskavi vozila 46-letne-ga moškega pa še dodatnih 200 g te prepovedane droge. Skupaj gre za skoraj 1,3 kg kokaina, kar je več, kot so mariborski kriminalisti zasegli v celotnem lanskem letu. Zasegli so tudi več predmetov, povezanih s kaznivimi dejanji s področja prepovedanih drog, in pištolo. Zaradi utemeljenega suma storitve več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so kriminalisti 24. januarja člane združbe iz Slovenije s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zanje odredil pripor. Člana združbe iz Avstrije so prijeli avstrijski varnostni organi in je v priporu v Avstriji. Za zavarovanje premoženjske koristi, pridobljene z izvrševanjem kaznivih dejanj, so kriminalisti Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije predlagali, da izda sklep o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi v predkazenskem postopku. Slišali smo tudi, da je v tem primeru šlo za izjemno kakovostno mešanico mamil, s takimi primeri pa se policisti redko srečujejo. Če bi bila prepovedana zasežena droga prodana na črnem trgu, bi zanjo verjetno iztržili okoli 100.000 evrov. Z uspešnim zaključkom omenjene akcije je sedaj vsem tistim, ki so v ponedeljek čez dan opazili na Bregu (na Ptuju) in v bližnji okolici, v Hajdošah in Skorbi do zob oborožene policiste in pripadnike specialne enote, verjetno jasno, za kaj je šlo. Neuradno se je izvedelo, da naj bi omenjeno mamilar-sko združbo vodil P. M., šef okrepčevalnice s hitro pripravljeno hrano na Bregu, kriminalisti pa naj bi mu prišli na sled v sodelovanju z avstrijskimi varnostnimi organi, ki so sumili, da naj bi avstrijski državljan z osebo s Ptuja nezakonito kupčeval s tihotapljenjem cigaret. Ker je to v Avstriji kaznivo dejanje, so lahko policisti pričeli izvajati skrite preiskovalne ukrepe, prek katerih naj bi izvedeli, da gre tudi za preprodajo prepovedane droge. Razvedelo se je tudi, da naj bi omenjeno drogo dobavljal D. T. iz Velike Varnice pri Leskovcu. Preprodajalci naj bi avstrijskim tajnim policijskim delavcem prodali kokain v treh primerih: konec septembra in oktobra lani v bližini ptujskih Term, tajnim policijskim sodelavcem naj bi člani kriminalne združbe čez mesec dni prodali še eno pošiljko kokaina, ob četrti dogovorjeni predaji pri gostišču v Hajdošah pa so policisti in kriminalisti s pomočjo specialne enote preprodajalce prijeli in jim odvzeli prostost ter jih privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zanje že odredil pripor. Dodati pa velja, da je za obravnavano kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora od 5 do 15 let. -OM Foto: PU Maribor Del zasežene droge so kriminalisti našli tudi v osebnem avtomobilu prijetega osumljenca. Ptuj • 13. seja sveta četrtne skupnosti Breg - Turnišče Zaradi neurejene kanalizacije - nepokorščina? Med četrtnimi skupnostmi v MO Ptuj skorajda ni razlike, ko vprašanje nanese na infrastrukturno problematiko, saj so vse na tem področju nerazvite. Na 13. seji sveta ČS Breg - Turnišče 26. januarja so se največ pogovarjali o izgradnji kanalizacije; kar nekaj črnih lis je na tem območju, ki so za občane nerazumljive, saj gre za kratke razdalje. Od mestnih oblastnikov zahtevajo natančne odgovore o tem, kdaj bodo zgradili preostale metre kanalizacijskega voda, sicer je mogoča tudi državljanska nepokorščina, sta na januarski seji sveta ČS Breg - Turnišče slišala Janko Širec, direktor občinske uprave, in Mojca Horvat, vodja oddelka za gospodarske javne službe. V večini gre za stare obljube: na Mariborski cesti gre za 200 metrov voda, 20 let pa se v zvezi s tem ni naredilo nič kljub številnim obljubam in prioritetam, zato ljudje izgubljajo potrpežljivost. Nerazumljivo je, da se je povsod delalo nekaj malega, nato pa selilo na druga območja. Nekateri odseki, med njimi mariborski, so bili izvzeti iz nadaljevanja projekta podtalnice, v projektu pa je ostala Poljska cesta, kot tudi kanal pri Tovarni močnih krmil v povezavi s čistilno napravo. Nekateri odseki so iz projekta izpadli zaradi 95-odstotne pokritosti območja s kanalizacijo, tako med drugim Suha veja, Ulica Šercer-jeve brigade in še nekatere. Zahtevo za zaključek izgradnje kanalizacije so te dni dali tudi krajani Draženske ceste, Ulice Šercerjeve brigade in Ulice 14. divizije. Kot je na seji sveta predstavila njihovo zahte- vo mestna svetnica Silva Far-tek, se je tudi na tem območju pričela izgradnja kanalizacije pred 20 leti, nadaljevala v letu Foto: Črtomir Goznik Na zadnji seji sveta četrtne skupnosti Breg - Turnišče so se ponovno zavzeli za ureditev Studenčnice. TANJA ŽAGAR in PETAR GRASO Karnevalska dvorana Ptuj PETEK, 17. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM 2003, nato pa ponovno leta 2010, ko je bilo na Mejni cesti zgrajenih 170 metrov kanalizacijskega voda. Na Draženski cesti je ostalo nezgrajenega še okrog 350 metrov voda, v Ulici Šercerjeve brigade 400 metrov in v Ulici 14. divizije 200 metrov. Ob nezadovoljstvu se občani tudi sprašujejo o racionalnosti takšne izgradnje, ki poteka vsakih nekaj let po nekaj metrov, in zahtevajo, da se še v letošnjem letu pripravi potrebna dokumentacija za dokončanje gradnje na teh trasah, zatem pa v najkrajšem času pristopi k izgradnji. Janko Širec ni mogel obljubiti, da bodo občani na omenjenih trasah, kjer še ni kanalizacije, lahko dobili natančen odgovor, kdaj bo ta zgrajena, saj denarja ni. Zaradi nezgra-jene kanalizacije nastaja velika škoda v okolju. Na seji sveta so se pogovarjali tudi o dveh prireditvah, vključenih v letošnji program kurentovanja: četrtem poho- du z baklami iz Turnišč do Term Ptuj in o kurentovem teku od Hajdine do Pobrežja. Obe prireditvi bo v manjšem deležu podprla tudi četrtna skupnost. Občane ČS Breg - Turnišče pa je zelo razveselila novica o podpisani nameri, da se prenese upravljanje gradu in parka Turnišče Šolskemu centru Ptuj za potrebe Biotehniške šole Ptuj, kljub nekaterim pomislekom, da so tudi v preteklosti bila podpisana podobna pisma, a se niso uresničila. V ČS Breg - Turnišče so odločeni tudi, da bodo poskušali s pomočjo največjega slovenskega turističnega podjetja Sava Turizem poiskati rešitev za Studenčnico. Direktorju Term so že predstavili svoje želje v zvezi s tem, zdaj pa bodo poskušali pridobiti tudi upravo podjetja, da bi jim pomagali pri revitalizaciji Studenčnice, ki predstavlja tudi velik turistični potencial. MG hurenfovanje2oi2 ^"«¡HERITAGE festival ***. MARIB0R2012 eurapsbaprestolnica kulture Ormož • Prizadevanja za oživitev pridelave sladkorne pese Se bo sladkorna pesa res vrnila na naše njive? Kljub temu da sladkorne pese na naših poljih ne pridelujejo že od leta 2006, Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije ves čas nemoteno deluje in v preteklih tednih so imeli zbore vseh 15 regijskih odborov, skupščina pa je potekala včeraj popoldne, po zaključku naše redakcije, v Gočovi pri Sv. Trojici. Predsednik regijskega odbora Mirko Kosi pravi, da združenje deluje kot društvo, ki je vsako leto tudi izkazovalo in prijavljalo svoje poslovanje vsem pristojnim institucijam, in poudarja, da pridelovalcem sladkorne pese razpleti dogodkov v zvezi z oskrbo s sladkorjem v Evropi dajejo misliti, da bi bilo smiselno začeti aktivnosti za ponovno vzpostavitev pridelave pese. „Kajti alternativnih kultur v vsem tem času nismo uspeli najti. Zato upamo na ponovno pridelavo sladkorne pese. Pridelovalci smo pripravljeni, pa tudi izkušnje s pridelavo in predelavo sladkorne pese v Sloveniji imamo, prav tako imamo možnosti za to. Vzdušje v zvezi s tem je pozitivno, zato sem tudi sam optimističen. Opogumlja nas tudi politika kmetijskega ministra, ki vedno bolj poudarja, da je domača hrana in samooskrba tista, na katero je treba staviti," je povedal Mirko Kosi. Kvote za sladkor naj bi v letih 2014/15 ukinili Kljub temu da imajo nekateri tudi slabe spomine na dogodke v zvezi z zaprtjem tovarne, pa je možnost prihodka za 2000 ljudi, ki ga je nekoč zagotavljala proizvodnja sladkorja v Sloveniji, zadosten motiv za ponoven razmislek. „Ko smo bili soudeleženi v procesu zapiranja tovarne, nam je bilo predstavljano, da bo cena sladkorne pese padla za več kot 40 %. To se ni zgodilo, zato sedaj, ko smo odvisni od uvoza sladkorja, vedno bolj dvomimo v poštenost takratne sladkorne reforme. Zavedla nas je Evropska unija, ki je reformo zahtevala, ne podatki iz tovarne. Takratna Foto: Viki Ivanuša Predsednik regionalnega odbora združenja pridelovalcev pese pravi, da bi lahko čez kakšno leto pridelava pese spet postala aktualna. odločitev za zaprtje je bila napačna, a je bila interpretirana tako, da smo ji verjeli," pove Kosi. Nekdanji pridelovalci sladkorne pese svoj nenadni optimizem podkrepijo tudi s podatkom, da menda Evrop- ska unija pripravlja predlog ukinitve kvot sladkorja v letu 2014/15. Dokler veljajo kvote, pridelava zares ni možna, če pa jih bodo odpravili, pa je menda vse mogoče. A treba bo pohiteti, kajti tovarne ni mogoče postaviti v enem letu, pridelave pa tudi ne. Združenje je pri tem lahko v veliko pomoč. Pridelovalci si namreč poleg pridelave pese v Sloveniji želijo tudi tovarno sladkorja, ki si jo predstavljajo na območju sedanje tovarne. Združenje ima veliko pod palcem Mediji pa smo te dni prejeli anonimno pismo, ki so ga očitno spodbudili nedavni regijski zbori. V njem nekdo, ki se ni imel poguma podpisati, opozarja na višino sredstev, ki jih ima združenje vezano na banki, saj naj bi od njih načrtovalo kar 10.000 evrov obresti. Kaj ima k temu povedati Mirko Kosi? Ne taji, da ima združenje sredstva, pravi pa takole: „Združenje je nastalo iz zadruge za pridelavo pese, ki je bila ustanovljena po modelu evropskih pridelovalcev sladkorne pese. Ker je zadruga prerasla okvire in da bi se lahko vključili v evropsko združenje pridelovalcev CIBE, smo se statusno preoblikovali v združenje. Sredstva so se pridobivala iz deleža, ki so ga vsi pridelovalci sladkorne pese združevali na podlagi organizacijskega prispevka. Ta je znašal 0,5 % od prodane pese. Prihodki so bili vzorno vodeni. Ta sredstva smo dolgoročno vezali in jih nismo trošili. Ker smo racionalno gospodarili, smo v času prodaje delnice TSO dokupili nekaj delnic. Ta sredstva so vsa ta leta ležala na računu. Da ne bi izgubljala na vrednosti, smo jih dobro naložili. Razumljivo je, da tiste, ki teh okoliščin ne poznajo, zanima, kako lahko po letih brez proizvodnje združenje še vedno dobro gospodari." V pismu je bil zapisan tudi očitek, da so bile odškodnine izplačane le prvo leto po zaprtju tovarne, kasneje pa ne več. Sogovornik na ta očitek pravi: „Vsi, ki smo proizvajali sladkorno peso, smo dobili v letu 2007 odločbo o višini plačilnih pravic in zgodovinskih plačil. Zgodovinska plačila za sladkor bodo kmetom izplačevali do leta 2013, ko ta reforma preneha veljati in se pravice in plačila v zvezi s tem ukinejo. To v vsakoletnih odločbah ni posebej prikazano, ampak je prišteto k osnovni plačilni pravici. Izplačano je bilo tudi enkratno plačilo za diverzifikaci-jo in za prestrukturiranje. Pridelovalci sladkorne pese to vedo, zato dvoma v poštenost ne bi smelo biti. Tisti, ki si ni dobro preračunal, ali stvari ne pozna, pa si seveda lahko tudi kaj napačno razlaga. Ali pa morda namiguje, da bi ta sredstva dobivalo združenje?To seveda ne drži in je mogoče tudi preveriti." Viki Ivanuša Najboljša kartica ugodnosti za mojstrovalce! • zbiranje bonusa že od 1. evra naprej • dolO%letnegabonusa • vedno in navse Središče ob Davi • Z evropskimi sredstvi urejajo dokumentacijo Skupaj s sosedi za boljšo vodo V petek so vsrediški Sokolani zbranim predstavili projekt Pijemo isto vodo, ki združuje interese prebivalcev na obeh straneh slovenske in hrvaške meje v skrbi za kakovostnejšo vodo. Projekt Pijemo isto vodo so sodelavci projekta Medžimur-ske vode, Občina Središče ob Dravi, Opcina Nedelišce, Ljudska univerza Ormož, Ča-KRa in ERTC leta 2010 prijavili na razpis IPA1, kamor so lahko partnerji iz Slovenije in Hrvaške prijavljali skupne projekte. Občina Središče ob Dravi in tudi del občine Nedelišce še nima izgrajenega kanalizacijskega sistema, zato so želeli v okviru projekta pripraviti tehnično dokumentacijo. Zavedajo se namreč usodne povezanosti obeh okolij prek vode, saj središka odpa- Foto: Viki Ivanuša Partnerji v projektu so tokrat vsebino svojega delovanja predstavili prebivalcem občine Središče ob Dravi. dna voda ponikne v podtalnico, na hrvaški strani pa imajo nedaleč od meje črpališče za celotno Medžimurje. Sprva je bil projekt zavrnjen, ker pa je nekaj sredstev na razpisu ostalo, so bili pozvani, da vlogo dopolnijo. Odobrenih jim je bilo 60 % vseh sredstev za pripravo tehnične dokumentacije, ki se intenzivno izdeluje in pričakujejo, da bo v roku dveh mesecev gotova. Takoj potem načrtujejo urediti vlogo za gradbeno dovoljenje. Sredi-ščane bo dokumentacija stala okoli 200.000 evrov, skozi ta projekt pa dobijo povrnjenih 60 odstotkov te vsote. Neposredno po tem Sredi-ščani načrtujejo vložiti vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Na kanalizacijo se mora priključiti minimalno 95 % gospodinjstev, kar bodo v Središču tudi dosegli, saj se jih od 580 gospodinjstev na kanalizacijo ne bo priključilo le pet. Gradnjo kanalizacije načrtujejo v letih 2013/14. Tudi na hrvaški strani načrtujejo izgradnjo kanalizacije za šest naselij, ki bodo povezana s čistilno napravo v Čakovcu. Predstavitev projekta so na Hrvaškem že izvedli, tokrat pa so projekt predstavili tudi Sre-diščanom. V okviru projekta so izdali tudi dvojezične brošure in plakate, ki prebivalce opozarjajo na pomembnost te tematike za kvaliteto vsakdanjega življenja. Viki Ivanuša Sveti Tomaž • 11. redna seja občinskega sveta Razpisi za športnike in kulturnike Svetniki občinskega sveta Sveti Tomaž so se minuli teden sestali na 11. redni seji. Na dnevnem redu so imeli sedem točk, ki niso vsebovale kakšnih pomembnih ali usodnih odločitev, a jih je za nemoteno delovanje občine bilo treba sprejeti. Tako so sprejeli program kulture zaleto 2012, zakatere-ga imajo na voljo 6.300 evrov. Za ta sredstva se običajno potegujejo Kulturno društvo Franc Ksaver Meško, Društvo upokojencev in Osnovna šola Sveti Tomaž. Občina na področju kulture sofinancira tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območno izpostavo Ormož in Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož - slednjo letno v višini 31.935 evrov. Občina kot soustanoviteljica namenja tudi sredstva za delovanje Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. V letnem programu športa pa je mogoče sofinancirati Foto: Viki Ivanuša Razredi osnovne šole se ne bodo uporabljali več izključno za osnovnošolski pouk. vzgojo otrok, mladine in študentov, športno rekreacijo, šport invalidov, kakovostni šport, vrhunski šport, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu ter delovanje športnih društev. Občina bo v ta namen razdelila finančna sredstva v višini 25.000 evrov. Svetniki so sprejeli tudi odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v občini Sveti Tomaž. V letu 2009 je namreč Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z lovskimi družinami sklenilo koncesij- ske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Republiki Sloveniji. Zakon o divjadi in lovstvu določa, da je 50 % koncesijske dajatve prihodek proračuna Republike Slovenije, 50% pa prihodek proračuna občine. Posamezna občina prejme sorazmerni delež pripadajoče koncesijske dajatve glade na lovno površino lovišča, ki leži v določeni občini. Del koncesijske dajatve pa bodo morale občine namensko porabiti za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. Letno je to v občini okrog 600 evrov, ki jih bo občina letos porabila v okviru vseslovenske okoljske čistilne akcije. Sprejet je bil tudi sklep, ki spreminja višino uporabnine za zaprte šolske objekte, ker se je od leta 2007, ko so nazadnje oblikovali cene, zelo povišala cena kurilnega olja in električne energije. Telovadnica v času kurilne sezone za izvajanje športnorekreativne dejavnosti uporabnike stane 12 evrov, izven kurilne sezone pa 7 evrov. Za druge dejavnosti v komercialne namene pa najem znaša 55 evrov na uro (izven kurilne sezone 35). Najem za humanitarne namene je oproščen plačila. Ker pa obstaja tudi interes za uporabo nekaterih učilnic na šoli, so opredelili tudi cene najema drugih šolskih prostorov. Tako glede na kurilno sezono najem računalniške učilnice znaša 4 evre (3,25), učilnice za nemški ali slovenski jezik 3 evre (2,25) in jedilnice 6 evrov (4,80). Viki Ivanuša Slamnjak • Pobrali zadnje grozdje letnika 2011 Zimska trgatev namesto ledene Pri P&F Jeruzalem Ormož in Ljutomer so v petek pobrali še zadnje grozdje letnika 2011. Dve skupini po 25 obiralcev sta na vinorodnih legah Slamnjak in Kog obirali dve najbolj zastopani sorti grozdja - laški rizling in šipon. V podjetju so sicer ciljali na ledeno vino, vendar pogoji za to trgatev niso izpolnjeni vsako leto. Pričakali pa so suhi jagodni izbor, ki običajno zadovolji največje vinske sladokusce. Na legi Slamnjak so obrali 2.000 trsov laškega rizlinga in pridobili približno 2.000 kilogramov posušenih grozdnih jagod - cibeb, iz katerih bodo stisnili okrog 600 litrov grozdnega soka sorte šipon s sladkorno stopnjo okrog 240 °Oe. Na Kogu pa so obiralci na 2.000 trsih pobrali 1.500 kilogramov grozdja, iz katerega pričakujejo približno 550 litrov grozdnega soka sorte šipon s sladkorno stopnjo 260 °Oe. Na Slamnjaku smo srečali Roberta Jambriška, vodjo vinogradništva pri P&F Jeruzalem Ormož in Ljutomer, ki je povedal: "Narava nam je s pomočjo suhe in tople, a ne pretople zime omogočila, da bomo iz pobranega grozdja dobili še višjo kakovost vina, to je suhi jagodni izbor. Letnik 2011 je bil po klimatskih pogojih za pridelovanje grozdja vinogradnikom zelo naklonjen. Tako je v kleti izjemen letnik po količini in kakovosti. Tudi letos pa smo namenili del grozdja za predikatna vina." Da je grozdje, namenjeno predika- Foto: Viki Ivanuša Ob trgatvi je bilo mrzlo, vendar ne dovolj za ledeno vino. tnim vinom, ostalo na trsih kar do konca januarja, so ga pred ptiči zavarovali z mrežo. Glede na značilnosti pobranega grozdja pričakujejo, da bo pridelano vino polne- ga okusa in ekstraktno zelo bogato. Sortna značilnost bo dopolnjena s posebnim značajem te kakovosti, ki spominja na fige, suho sadje, oreške, med pa tudi zelišča. V vinu suhi jagodni izbor pričakujejo visoko vsebnost nepovrete-ga sladkorja, zrelo kislino in razmeroma nizko alkoholno stopnjo. Viki Ivanuša Slovenija • Strokovna ocena učinkov reforme v evropskem kmetijstvu Izenačitev plačil je slaba za slovensko kmetijstvo O tem, da se aktivno pripravlja nova shema oziroma nova strategija skupne kmetijske politike (SKP) za celotno Evropsko unijo od leta 2104 do 2020, smo že poročali. Eden novih ukrepov je tudi izenačevanje plačil (subvencij) za travnike in njive. Po prvih ocenah strokovnjakov ta ukrep za Slovenijo oziroma za slovensko kmetijstvo nikakor ni dober. Foto: SM Reforme, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika EU, za slovenske kmete niso najugodnejše; posebne kritike (tudi od kmetijskih strokovnjakov, ne le kmetov) je deležna nameravana izenačitev plačil za ekstenzivne travnike in njive. Osnovno plačilo za njive in travnike naj bi v prihodnje zavzemalo med 45 in 50 odstotki vseh neposrednih plačil, kar v praksi pomeni, da naj bi kmet za hektar (ne glede na to, ali gre za njivo ali travnik) prejel okoli 200 evrov. Doslej je znašalo plačilo za njive 322 evrov, za travnike pa 109 evrov. „Izenačitev plačil se z vidika enakih konkurenčnih pogojev za vse evropske proizvajalce morda zdi smiselna, vendar bi bilo zaradi velikih razlik v kupni moči in stroških kmetijske pridelave tovrstno izenačitev težko strokovno utemeljiti. So pa predlagatelji zamudili priložnost, da bi uvedli večjo objektivnost pri določitvi višine plačil med regijami. Odločitev da tisti, ki imajo izrazito nižja plačila, dobijo več na račun tistih, pri katerih plačila presegajo povprečno evropsko raven, je seveda zgolj politična. Namenjena je temu, da bi se čim večji del zgodovinskih pravic glede obsega sredstev ohranil, države z najnižjimi plačili, baltske države in Romunija, pa bi ob tem dobile nekaj več. Ker ima Slovenija nadpovprečno višino plačil, bo s predlogom nekaj izgubila, izgubila pa bi še več, če bi bili uveljavljeni katerikoli objektivni kriteriji. V primerjavi z EU je namreč še vedno podpovprečno gospodarsko in kmetijsko razvita," najprej ugotavljata Emil Erjavec z Biotehniške fakultete in Miroslav Rednak s Kmetijskega inštituta Slovenije. Rednak in Erjavec nadalje menita, da enotno plačilo (enotni znesek) na hektar zanemarja različno proizvodno sposobnost in dohodkovni potencial različne rabe kmetijskih zemljišč: „Enotna višina plačil na površino bi bila upravičena, če bi veljala popolna zamenljivost različnih rab zemljišča, če bi v osnovi različna zemljišča imela vsaj primerljivo donosnost in bi ne nazadnje omogočala primerljivi dohodek. Z uvedbo enotne višine plačil za njive, trajne nasade in trajno tra-vinje je Komisija zanemarila razlike, ki izhajajo iz različnih delovnih vložkov in drugih proizvodnih stroškov ter možnih donosov in prihodkov iz posameznih rab." Kmetje bodo njive spreminjali v ekstenzivno travinje Strokovnjaka povedano razlagata tako: „Oglejmo si samo razliko med njivami in trajnim tra-vinjem. Pridelava vrtnin in poljščin je praviloma povezana z bistveno višjimi stroški, pa tudi prihodki na enoto površine so lahko pomembno višji od tistih, povezanih z rabo trajnega travinja, zlasti ekstenzivno rabo pašnikov. Govorimo seveda o takem tra-vinju, ki ga zaradi naravnih in talnih razmer ne moremo ali se ga ne splača spreminjati v njivske površine. Prihodki iz obeh rab gredo lahko tudi v razmerje 1:10 in več. Če bo torej znesek za obe vrsti rabe zemljišč enak, bo to favoriziralo ekstenzivno rabo travinja. Ne gre za to, da ne bi smeli podpirati travinja; nasprotno, tak ukrep ima pozitivne učinke na obdelanost, na varovanje krajine in drugo. Problem je v tem, da visok znesek na hektar za travinje spodbuja rejce, da si raje kot za ustrezno rabo travinja, ki prispeva k proizvodnji hrane, prizadevajo za čim večji obseg površin in s tem za maksimiranje subvencij. V Sloveniji se je sloj kmetovalcev, ki »kosijo« predvsem subvencije, že ustvaril. Obstaja nevarnost, da jih bo nova reforma k temu še dodatno spodbujala. To pa ni zaželeno ne za davkoplačevalce, ker se javna sredstva trošijo neracionalno, in tudi ne za kmetijstvo, ker dajejo napačna sporočila proizvajalcem. Temu problemu bi se morda lahko izognili z razširitvijo pravil dobre kmetijske prakse, ki bi vključevala zadostno obtežbo živali in primerno rabo travinja. Tega večina držav ne uspe." Razlagalci predloga Evropske komisije, kot menita Rednak in Erjavec, problem „presubvencioniranja" travi-nja poznajo, vendar menijo, da ga je mogoče rešiti z oblikovanjem regij s približno enako strukturo rabe zemljišč in temu ustrezno enotno vrednostjo plačil na hektar: „V razpravah o reformi se pojavljajo tudi predlogi nekaterih držav članic o tem, da bi se del razlik v zgodovinskih plačilih ohranil, torej da ne bi prišlo do popolne izenačitve plačil v okviru ene regije. Politično verjetno zanimiva rešitev, ki pa ima le malo možnosti, da bi bila na koncu uveljavljena. Vzrok je seveda v tem, da gre za enega od temeljnih konceptov reforme, to je ukinitev zgodovinskega elementa plačil. Ključne države članice in ves reformni blok tudi nima razumevanja za take rešitve, tako da je verjetno modro, da na to možnost ne računamo resneje. Zaradi navedenega bi morda kazalo v pogajanjih za novo reformo SKP iskati rešitve v smeri, ki bi omogočila, da se države članice same odločijo o višini plačil glede na rabo zemljišč. Obenem pa je potrebno tudi resno razmisliti glede pravil dobre kmetijske prakse na trajnem travinju. Učinkovito in okolju prijazno kmetovati na trajnem travinju je mogoče edino z učinkovito rejo živine. Pri tem kaže poudariti, da je možnost različnih višin plačil glede na rabo zemljišč potrebno uveljaviti v pogajanjih o zakonskih predlogih, kar je mogoče le, če se za to pridobi dovolj velika koalicija držav. Zaenkrat je za to le malo možnosti,"zaključujeta Emil Erjavec in Miroslav Rednak. SM ječih kmetijskih zemljiščih nahraniti vso prebivalstvo, sploh ob povečani skrbi za varovanje okolja ter kmetovanju z manj kemičnimi sredstvi. Po besedah ministra bo treba izboljšati tudi stanje na področju odpadkov hrane, saj po nekaterih ocenah v Evropski uniji kar tretjina hrane konča v smeteh. Tudi ostali sogovorniki so poudarili pomen zadostne pridelave hrane pri nas. Predstavnica Eko civilne iniciative - Ekoci ter gibanja Oskrbimo Slovenijo, Irena Rotar, je poudarila, da lahko prav vsak pripomore k večji samooskrbi v Sloveniji, pa naj si bo to s pridelavo na vrtičku, gredici ipd. Anton Komat je v zaključku srečanja ponazoril, zakaj je 100 odstotna samooskrba pomembna, Dejan Rengeo pa je spregovoril o pridelavi hrane in pravilni izbiri rastlin. Murska Sobota • Okrogla miza o pomenu samooskrbe Vec vrtickarstva, manj hrane v smeti Eko civilna iniciativa in Slovenski forum socialnega podjetništva sta minulo sredo skupaj z murskosoboškim kmetijsko gozdarskim zavodom organizirala okroglo mizo z naslovom Zagotovimo si hrano za jutri, sodeluj tudi ti. Osrednja tema današnjega srečanja je bila prehranska varnost in samooskrba ter izzivi na področju prehranske verige, s katerimi se sooča družba. Na okrogli mizi, ki je potekala v murskosoboškem gradu, so organizatorji predstavili aktivnosti in namen njihovega gibanja s ciljem povečanja samooskrbe v Sloveniji. Polno dvorano je nagovoril tudi kmetijski minister (v odhajanju) Dejan Židan, ki je spomnil na nedavni vrh ministrov v Berlinu, na katerem so govorili o ključnih izzivih, ki se nanašajo na prehranski sektor po celem svetu. Židan je med drugim izpostavil dejstvo, da bo po projekcijah na svetu še več lačnih in da Na okrogli mizi je bilo med drugim slišati, da lahko k višji stopnji samooskrbe pripomore vsak posameznik s pridelavo na domačem vrtu, prav tako pa se bo morala zmanjšati količina hrane, ki konča v smeteh. smo dolžni sami poskrbeti za ustrezno prehransko varnost. Opozoril je tudi na varovanje kmetijskih zemljišč; po Židanovih besedah imamo v državi kmetijske zemlje tako malo, da se je v prihodnosti ne sme izgubiti niti en kvadratni meter več. Minister Židan je opozoril še na trajnostno upravljanje z viri, med katerimi je ogrožena tudi pitna voda. Pomembno vprašanje, ki ga bodo morali v prihodnosti rešiti v sektorju proizvodnje hrane pa je, kako s pridelavo na obsto- Foto: SM Gospodarstvo po svetu . Luxembourg • Sodišče EU delno pritrdilo tožbi Bruslja proti Sloveniji Neskladni predpisi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Sodišče EU je danes delno pritrdilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji zaradi neskladnosti predpisov o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju s pravnim redom EU. Slovenija po oceni sodišča ni izpolnila obveznosti iz direktiv s področja neživljenjskega zavarovanja, ni pa kršila pravil o prostem pretoku kapitala in svobodnem opravljanju storitev. Kot je v tožbi pojasnjevala komisija, slovenski zakon od zavarovalnic zahteva, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo Agencijo za zavarovalni nadzor. Ta lahko, če ima pomisleke, na primer o dvigu premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo podrobneje preišče. Na podlagi njegovih ugotovitev se lahko organ odloči za nadaljnje sankcije zoper zdravstvene zavarovalnice. Po mnenju Evropske komisije pravilo o obveščanju pomeni nesorazmerno državno intervencijo, ki je neskladna z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom ter direktivami o neživljenjskem zavarovanju. Sodišče je presodilo, da Slovenija ni izpolnila določil direktiv, ki zahtevajo, da članice unije ne sprejmejo zakonskih določb, ki zahtevajo predhodno dovoljenje ali sistematično obveščanje nadzornega organa o zavarovalnih pogojih, o cenikih in obrazcih ter drugih listinah, ki jih namerava zavarovalnica uporabljati pri svojem poslovanju. Prav tako ni izpolnila določb, da članice ne smejo ohraniti ali uvesti predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj, razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen ter določb, da lahko članice zahtevajo le nesistematično obveščanje o zavarovalnih pogojih in drugih listinah zaradi preverjanja usklajenosti z nacionalnimi predpisi, ta zahteva pa ne sme predstavljati predhodnega pogoja za opravljanje dejavnosti. Komisija je Sloveniji očitala tudi, da tujim zavarovalnicam preprečuje konkuriranje na slovenskem trgu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in omejuje izbiro potrošnikom. Slovenski predpisi po navedbah Bruslja zdravstvenim zavarovalnicam iz drugih držav članic omejujejo možnost ustanavljanja in ponujanja storitev v Sloveniji. Nekatere določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po navedbah komisije niso v skladu z nekaterimi osnovnimi svoboščinami iz pogodbe EU in direktiv o neživljenjskem zavarovanju. Ta zakon namreč od tujih zdravstvenih zavarovalnic zahteva, da v Sloveniji imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih. Komisija je menila, da ta zahteva posega v svobodo opravljanja storitev, saj v skladu z evropskimi pravili zdravstvena zavarovalnica ni dolžna imeti sedeža v državi članici, v kateri želi ponujati storitve. Na ministrstvu za zdravje so že februarja lani v odzivu na tožbo komisije povedali, da so v Bruselj že poslali predvidene ukrepe, ki po njihovih navedbah ustrezno odgovarjajo na očitke, ter časovnico izvedbe ukrepov. Ukrepi zajemajo spremembo zakonodaje, in sicer zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Le celovita reforma zdravstvenega zavarovanja lahko po navedbah ministrstva razreši neskladnost sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in odgovori na vse kršitve, ki se jih povzroča s sedanjo regulacijo prostovoljnega zavarovanja. Če Slovenija svoje zakonodaje tudi v nadaljevanju postopka ne bo uskladila, lahko Evropska komisija ponovno izda uradni opomin in če po izteku naknadnega roka za izpolnitev obveznosti Slovenija zakonodaje ne bi uskladila, lahko komisija zadevo ponovno predloži sodišču, ki bi v tej fazi nato odločilo o višini denarne kazni, nadaljnji postopek pojasnjujejo na ministrstvu. (sta) Milano • Italija je danes izdala za 11 milijard evrov kratkoročnih dolžniških papirjev. Obrestne mere so bile precej nižje kot v zadnji podobni izdaji, zanimanje vlagateljev pa je preseglo pričakovanja analitikov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Italija je izdala za osem milijard evrov šestmesečnih zakla-dnih menic, pri katerih je zahtevana donosnost znašala 1,969 odstotka. V zadnji podobni izdaji decembra je bila pri 3,251 odstotka. Izdala je tudi za tri milijarde zakladnih menic s prilagodljivim rokom zapadlosti do decembra. Pri teh je zahtevana donosnost znašala 2,214 odstotka, potem ko je bila v zadnji podobni izdaji pri 2,735 odstotka. Vlagatelji so ponudili skupno 16 milijonov evrov. Atene • Evropski komisar Olli Rehn je izrazil upanje, da se bo Grčija z zasebnimi upniki dogovorila o delnem odpisu dolga še ta konec tedna oz. najpozneje v nekaj dneh. T. i. trojka je medtem Atenam postavila nove pogoje za drugi sveženj pomoči, nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je opozoril, da Atene še niso izpolnile zavez iz prvega paketa. »Zelo smo blizu dogovoru,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij v svojem nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Da-vosu dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Rehn. »Grki so tik pred sklenitvijo dogovora. Če jim to ne bo uspelo danes, jim bo morda ta konec tedna. Bolj verjetno je, da ga bodo dosegli januarja kot februarja,« je bil optimističen. Madrid • Število ljudi v Španiji, ki so brezposelni, se je v zadnjem lanskem četrtletju zvišalo za 295.300 na 5,27 milijona, je danes objavil španski statistični urad. S tem se je stopnja brezposelnosti zvišala na 22,85 odstotka. Brez dela je več kot polovica mladih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Stopnja brezposelnosti v Španiji s tem ostaja najvišja med vsemi razvitimi državami. V Španiji tako visoke brezposelnosti niso beležili že skoraj 17 let. Dramatičen je tudi podatek, da se je stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi od 16 do 24 let, zvišala na 51,4 odstotka. Septembra je bila še pri 45,8 odstotka. Podatki niso spodbudni za Španijo, ki bo najverjetneje leta 2012 znova zdrsnila v recesijo. Nova španska vlada je pod velikim pritiskom evropskih partneric, naj za prioriteto postavi varčevanje. Brezposelnost se bo najverjetneje tako še zvišala. Seul • Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung Electronics je v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril 4000 milijard vonov (2,7 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju predlani. Dobiček iz poslovanja je bil rekorden in je znašal 5300 milijard vonov (3,6 milijarde evrov). Rekordni so bili tudi četrtletni prihodki od prodaje Samsunga, ki so se v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2010 okrepili za 13 odstotkov na 47.300 milijard vonov (32,2 milijarde evrov). Odlična prodaja pametnih telefonov je odtehtala slabši promet pri zaslonih s tekočimi kristali (LCD), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Budimpešta • Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je danes sporočil, da zaradi nepredvidljivosti gospodarske politike vlade Viktorja Orbana ustavlja načrtovano širitev na Madžarskem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je za današnjo izdajo dnevnika Vilaggazdasag povedal direktor Mi-chelinove madžarske podružnice Paul Young, je bilo sodelovanje z madžarsko vlado od leta 1996 odlično, odkar pa je pred 18 meseci oblast prevzela Orbanova desnosredinska stranka Fidesz, se je »vse drastično spremenilo«. Kot je pojasnil Young, madžarska vlada otežuje delovanje tujih podjetij v državi, predvsem z visokimi kriznimi davki, ki jim jih nalaga. »Zaradi obnašanja trenutne vlade, novih davkov in novih zakonov, je gospodarsko okolje nepredvidljivo,« je poudaril. Washington • Američani so lani kupili le 302.000 novih hiš ali stanovanj, kar je najmanj vse od leta 1963, ko je začelo ministrstvo za trgovino voditi to statistiko. Za zdrav trg bi morala prodaja po mnenju ekonomistov doseči povprečno 700.000 enot. Prodaja v decembru je, preračunano na letno raven, dosegla 307.000 enot. (sta) Zagreb • Nasprotniki hrvaškega članstva v EU Zahtevajo razveljavitev referenduma Foto: danas.net.hr Gibanje za Hrvaško - ne v EU je danes na državni volilni komisiji vložilo zahtevo za razveljavitev izidov nedeljskega referenduma o članstvu Hrvaške v povezavi. Kot trdijo, referenduma niso izvedli v skladu z zakoni, kar po njihovi oceni pomeni, da tudi ni bil uspešen. V nedeljo je dobrih 66 odstotkov Hrvatov podprlo vstop v EU. Nasprotniki hrvaškega članstva v EU menijo, da je referendum treba razveljaviti, ker po njihovem mnenju zakon o referendumu ni v skladu z ustavo. Predstavnik Gibanja za Hrvaško - ne v EU Dražen Keleminec je dejal, da bi bila za veljavnost referenduma po veljavnem zakonu o referendumu potrebna udeležba večine volivcev. Ker se je referenduma udeležilo le dobrih 43 odstotkov voliv- cev, je ocenil, da referendum ni bil uspešen. »Zato od volilne komisije zahtevamo, da razveljavi referendum, saj so ga izvedli v nasprotju z zakonom,« je dejal Keleminec. Že prejšnji teden je na državnem tožilstvu vložil kazensko ovadbo proti zunanji ministrici Vesni Pusic, ker naj bi grozila volivcem, če na referendumu ne bodo podprli hrvaškega članstva v uniji. Gibanje za Hrvaško - ne v EU se sklicuje na 6. člen zakona o referendumu, ki določa, da je referendum veljaven, če ga podpre večina udeležencev in sicer pod pogojem, da se je udeležila polovica volilnih upravičencev. Sicer pa omenjeni člen tudi navaja, da obstaja izjema, če je določa hrvaška ustava. Hrvaški sabor je leta 2010 ravno zaradi vstopa Hrvaške v EU z ustavnimi spremembami omilili pogoje za referendum in odločili, da namesto dotedanje več kot 50-odstotne večine vseh volivcev za potrditev vstopa Hrvaške v EU zadošča večina volivcev, ki gre na volišča. Ustavne spremembe so objavljene v uradnem listu junija 2010 ter so zapisane v četrti alineji 78. člena hrvaške ustave. Nato so lani v saboru sprejeli nov zakon o referendumu, na katerega se sklicujejo tudi v Gibanju za Hrvaško - ne v EU. Nasprotniki vstopa Hrvaške v EU se očitno ne morejo sprijazniti s porazom na referendumu. Zahtevali so tudi nove parlamentarne volitve, saj menijo, da je levosredinska vlada na nedeljskem referendumu izgubila zaupanje, glede na to, da je bilo članstvo Hrvaške v EU med prednostnimi nalogami njihovega predvolilnega programa. Po mnenju nasprotnikov vstopa v EU v saboru tudi sploh ni opozicije. V Gibanju za Hrvaško - ne v EU je zbranih približno 15 večinoma desničarskih zu-najparlamentarnih strank in društev, ki so bile neuspešne tudi na decembrskih parlamentarnih volitvah. (sta) Bukarešta, Beograd • Težave zaradi hude zime Balkan v primežu snega Foto: bhtelecom.ba Več balkanskih držav se danes sooča s težavami, ki jih je povzročilo obilno sneženje. V Romuniji je zaradi snežnih neviht več sto ljudi obtičalo na cestah, ena oseba pa je umrla. Obilica snega otežuje promet tudi po vsej Srbiji in na Kosovu ter na severu Črne gore in delih BiH ter v Bolgariji. V Romuniji so snežne nevihte, ki so divjale dva dni, povzročile prave izredne razmere. Po zadnjih podatkih je sneg tam že zahteval prvo smrtno žrtev. Gre za moškega, ki je umrl zaradi podhladitve v svojem vozilu, ki ga je zasul sneg. Premier Emil Boc je v čiščenje cest, s katerih so morali minulo noč evakuirati 340 ljudi, vključil vojsko oz. tanke. Na jugu države je zaradi poledenelih tračnic iztiril vlak s 123 potniki, a na srečo ni bil nihče poškodovan. Na letališču v Bukarešti pa so morali v sredo zvečer odpovedati več letov oz. letala preusmeriti na druga letališča. Močno sneženje je promet ustavilo tudi po vsej Bolgariji. Da bi lahko očistili ceste, so oblasti vožnjo prepovedale težkim tovornjakom. Najhuje je na severu Bolgarije, kjer je ponekod zapadlo tudi do meter in pol snega, sneženje pa naj bi se še nadaljevalo. V nekaterih delih so tako že razglasili izredne razmere. Obilica snega je minulo noč za nekaj ur ustavila tudi promet prek edinega mostu, ki čez Donavo povezuje Bolgarijo in Romunijo. Težavno je tudi v Srbiji, kjer je zaradi obilnih snežnih padavin v minulih dneh promet oviran praktično po vsej državi. Zaradi vremenskih izmer so v Srbiji izredne razmere doslej razglasili že v desetih občinah. Na zasneženih cestah je obvezna uporaba verig, čiščenje pa ovira močan veter, ki povzroča snežne zamete. V višjih predelih na jugu Srbije pa je nekaj cest tudi neprevoznih, med njimi tudi cesta do mejnega prehoda z Makedonijo Prohor Pčinjski. Na Kosovu je sicer večina cest prevoznih, a sneg prav tako močno ovira promet. Zaradi vremenskih nevšečnosti je kosovsko ministrstvo za izobraževanje v sredo sprejelo odločitev, da do ponedeljka prekine pouk na vseh osnovnih in srednjih šolah. Promet je zaradi snega otežen tudi na severu Črne gore, medtem ko na jugu poteka brez posebnosti. Velike težave pa je sneg povzročil v delih BiH. Po podatkih civilne zaščite je na območju kantona Zenica-Doboj več cest zaradi snega in nevarnosti plazov zaprtih. Poleg tega so na območju občine Sokolac nekatera gospodinjstva ostala brez elektrike, tam pa bi lahko razglasili stanje naravne nesreče. To so že pred tem razglasili za območje Han-Pijeska. (sta) Rim • Lastnik ponuja potnikom Coste Concordie odškodnino 11.000 evrov odškodnine preživelim Lastnica ponesrečene italijanske križarke, družba Costa Crociere, je danes ponudila potnikom po 11.000 evrov odškodnine za nadomestilo izgubljene prtljage, osebnih predmetov in travmo, ki so jo doživeli ob nesreči ladje. Namerava jim povrniti tudi stroške križarjenja, potne stroške pred začetkom potovanja in zdravstvene stroške zaradi nesreče. Dogovor, ki so ga danes objavili, so dosegli po pogajanjih med družbo Costa Croci-ere z združenji potrošnikov, ki predstavljajo 3206 potnikov iz 61 držav. Dogovor ne zajema potnikov, ki so v nesreči ladje 13. januarja umrli oziroma so bili poškodovani, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Potniki in člani posadke imajo, v kolikor z dogovorom ne bi bili zadovoljni, še vedno možnost tožbe. Pričakujejo sicer, da naj bi se z dogovorom vendarle strinjalo 85 odstotkov potnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ena glavnih italijanskih zvez potrošnikov Codacons je dogovor obsodila, znesek pa označila za »miloščino«. »Gre za znesek, ki ga potniki absolutno ne bi smeli sprejeti,« je poudaril predsednik Codaconsa Carlo Rienzi, navaja dpa. Na ladji Costa Concordia, ki je 13. januarja zvečer kmalu po začetku sedemdnevnega križarjenja po Sredozemlju nasedla ob toskanski obali, je bilo več kot 4200 potnikov in članov posadke. Kapitan se je, kot kaže, z ladjo zelo približal kopnemu, ker naj bi želel pozdraviti turiste na obali, vendar je pri tem ladja zadela čer. Reševalci so doslej našli 16 trupel. Približno toliko jih še vedno pogrešajo, a italijanska civilna zaščita je opozorila, da upanja, da bi koga izmed pogrešanih še našli živega, skorajda ni več. (sta) Hajdina • Premiera komedija Vroča ljubezen Slovenski nacionalni šport -skakanje čez plot Dramska sekcija KPD Staneta Petroviča Hajdina je v sezoni 2011/2012 na oder postavila komedijo v treh dejanjih z naslovom Vroča ljubezen. Besedilo zanjo je napisala Ida Markež, ki je imela v rokah tudi režijo najnovejše komedije hajdinskih gledaliških amaterjev. Z Vročo ljubeznijo gledalcem »postrežejo« Peter, moški zrelih let, ki ga igra Marino Cešek, Barbara, njegova žena, je Mateja Tomašič, Marto, Petrovo ljubico, igra Katja Markež, Janika, lastnica bara, pa je Katja Rudolf. Pri predstavi sodelujeta še Cvetka Vratič in Andreja Trop Cešek. V zadnjih letih so člani dramske sekcije KPD Staneta Petroviča na domačem in nekaterih bližnjih odrih predstavili mo-nokomedijo Čistilka Marija in komedijo Tajnica Lolita. V obeh se je odlično odrezala Katja Markež. S Čistilko Marijo so dosegli več kot 60 ponovitev, vlekla pa je tudi Tajnica Lolita; to je bila prva komedija, pod katero se je kot avtorica teksta podpisala Ida Markež. Hajdinska dramska sekcija je v svoji dolgoletni tradiciji postavila na oder vrsto odmevnih predstav, ki niso prepričale samo gledalcev, temveč tudi stroko. Tako so med drugim navdušili s komedijami Krivica boli, Balkanski špijon, Minister v škripcih, Zakonski vrtiljak in nekaterimi drugimi. Dramska sekcija za svojo dejavnost uporablja prostore DU Hajdina, s sredstvi, ki jih dobijo za svoje delovanje od lokalne skupnosti, skupaj 1300 evrov, pa ne pokrijejo niti vseh stroškov, ki jih imajo pri postavitvi nekega odrskega dela. Podobno kot druga društva se sedaj sreču- Foto: Črtomir Goznik Ida Markež, režiserka in avtorica besedila komedije Vroča ljubezen jejo tudi s težavami, povezanimi s spremembo pravil gotovinskega plačevanja. Kot pravi Ida Markež, režiserka in v zadnjem času avtorica besedil, jim primanjkuje denarja tudi za avtorske honorarje, zato se je sama lotila pisanja tekstov. Na voljo imajo majhen oder, problem so tudi igralci. Vse to je upoštevala, ko so se odločali o tem, kaj zaigrati v novi gledališki sezoni. Sodeč po odzivnosti občinstva in stroke, ji gre pisanje dobro od rok. Za novo premiero Vroča ljubezen, ki je bila 27. januarja v dvorani DU na Zgornji Hajdini, prva ponovitev pa 29. januarja, se je pisanja teksta lotila lani avgusta. Ko je steklo, je bil končan v treh večerih, je povedala. Ko je napisano malo prespala, se je lotila popravljanja, spreminjanja, dopolnjevanja, nekaj sprememb pa je tekst doživel med samim postavljanjem na odru. Takrat se je najbolj videlo, kaj je treba še dopolniti, kaj spremeniti, kaj odvzeti. S sugestijami so pomagali tudi tisti, ki jim je med prvimi zaupala tekst v branje. S temo ljubezni in varanja ter skakanja čez plot pa je, kot kaže, zadela v polno. V enem od televizijskih prispevkov so namreč postregli s podatki o slovenskem nacionalnem športu, varanju, saj naj bi ti kazali na to, da kar 90 odstotkov Slovencev vara svoje partnerje. Ida pravi, da so si z Vročo ljubeznijo malo privoščili moške srednjih let, ki so se nave- ličali zakona oziroma svojih zakonskih partnerk in iščejo mlajše. Nekateri so ji »očitali«, da se že po tekstu vidi, da ga je pisala ženska. To je odziv moških, ženske se v glavnem smejijo ... Zvesti tradiciji bodo tudi z najnovejšo komedijo ostali na domačem odru, gostovanj bo bolj malo, če sploh bodo. V tem trenutku ne načrtujejo nobenega, dvorane so postale zelo drage, prav tako propaganda. Še najmanj stroškov imajo, ko od njih kdo odkupi predstavo, v teh primerih odpade tudi bojazen, da ne bo gledalcev. V zaostrenih razmerah, ki ljubiteljski kulturni dejavnosti skoraj ne dajo več dihati, morajo biti še kako dosledni pri vseh odločitvah. MG Foto: Črtomir Goznik Akterji komedije (od leve): Katja Markež, Katja Rudolf, Marino Cešek in Mateja Tomašič Podlehnik • Župan sprejel skupino Cantilena 1000 evrov za široke dekliške nasmehe Po številnih uspehih, ki so jih v minulem letu na različnih tekmovanjih kot za stavo nizale mlade podlehniške pevke, zbrane v vokalni skupini Cantilena, se jim je za uspešno delo s posebnim sprejemom v soboto zvečer oddolžil tudi domači župan Marko Maučič. Dekliška vokalna skupina Cantilena bo letos dopolnila šele petletnico, a že od prvih javnih nastopov naprej so pod vodstvom Jakoba Feguša s svojim petjem in izborom skladb navduševale komisije ter pobirale prestižne naslove na številnih tekmovanjih po Sloveniji. Župan Maučič je na kratkem sprejemu v občinski stavbi najprej pohvalil zagnanost deseterice deklet in njihovo voljo do dela: „Vaši uspehi so rezultat dobrega dela in hkrati pokazatelj, da vaš trud ni zaman. Poleg tega ste s svojimi nastopi in dosežki odlično skrbele za promocijo občine, za kar se vam zahvaljujem v imenu celotne lokalne skupnosti. Želi- Deseterico mladih deklet, ki sestavljajo dekliško vokalno skupino Cantilena, je za njihove številne uspehe župan Marko Maučič (na posnetku skupaj s podžupanom Sebastianom Toplakom, vodjem skupine Jakobom Fegušem in predsednikom KD Podlehnik Petrom Fegušem) počastil s sprejemom, večerjo in donatorskim bonom za 1000 evrov, ki ga je doniralo Cestno podjetje Ptuj. mo si, da tako tudi nadaljujete. Seveda pa gre posebna zahvala tudi vašemu vodji Jakobu Fegu-šu. Ve ste odličen tim, a še tako dober tim ne more uspeti brez dobrega vodje!" Župan Maučič je vsa dekleta v znak zahvale za dosežene uspehe obdaril s cvetom, ob tem pa še povedal: „Upam, da boste letošnjo petletnico delovanja obeležile s kakšnim samostojnim koncertom in takrat se vam bomo zahvalili še na drugačen način. Prav tako upam, da boste ob desetletnici lahko vadile v veliko boljših pogojih kot danes, saj je v načrtu gradnja oziroma prenova vaškega doma, v katerem bodo vsa naša društva lahko Pa brez zamere Motika O temeljnem nerazumevanju temeljno človeškega Glede na to, daje naokoli nas že vse odeto v barve in cene valentinovega (kot smo pred časom v pisanju o potrošniškem koledarju in razdelitvi leta že nekaj malega zapisali), se danes posvetimo temu, kar naj bi bilo (naj bi bilo!) v osrčju tega "praznika" - ljubezni. Kar se ljubezni tiče, je današnja temeljna teza naslednja: ljubezen je močno precenjena kategorija. Seveda, zdaj bo najbrž marsikdo skočil v zrak ali vsaj pomislil nekaj v smislu: Ah, tipček je (bil) razočaran v ljubezni, pa zdaj piše take nesmisle." Nak. Ne bo držalo. Kar pišem, pišem s čisto racionalnega vidika; lahko mu rečete tudi sociološki ali antropološki, kakor hočete. A dejstvo ostaja, da je ljubezen precenjen koncept. Kajti ljubezen ni stanje duha (ali duše, če želite), ampak stanje možganov. V širšem smislu bi lahko rekli tudi razpoloženje. A natančno znanstveno opredelitev pustimo ob strani, saj nam za danes zadostuje omenjena ugotovitev, in sicer da je ljubezen precenjena kategorija. Zakaj? Ljubezen je eden temeljnih pojmov našega okolja (kar nam med drugim jasno predoča trenutna valentinovska šoping industrija). Je tudi eden temeljnih elementov procesa socializacije človeškega bitja; vse od malih nog poslušamo o ljubezni, smo deležni ljubezni staršev, berejo nam pravljice, od katerih jih veliko vsebuje štorije o prigodah dveh duš, ki se ljubita, a ne smeta biti skupaj, potem pa se na koncu le združita in živita srečno do konca svojih dni oziroma (ta mi je, ne vem zakaj, še posebej pri srcu - najbrž zaradi svoje groteskne nazornosti) "dokler ju motika ne loči". V kolikor ste kot nebogljen otrok potisnjeni v iniciacijo v katero izmed prevladujočih religij, boste tudi tam najbrž bombardirani z ljubeznijo na tisoč in en način. Skratka, kategorija in pojem ljubezni sta z nami že od ranega otroštva, nekako dogmatično sta nam vtisnjena - toliko, da se pravzaprav nikoli resnično ne (pre)vprašamo o tem, kaj naj bi to sploh bilo. V kolikor se tega početja lotimo vsaj malce resno (pri tem ni nujno, da smo strokovnjaki, zgolj malce je treba razmišljati), se pokaže, da je to, čemur pravimo ljubezen, precej bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled. Splošen pojem, kategorija ljubezni, namreč vsebuje nagnjenja, stanja duha, možganov, kakorkoli že, ki se med seboj razlikujejo in niti najmanj niso eno in isto. Ljubezen v širšem smislu, kot jo do-gmatično in nekritično pojmuje večina ljudi, se namreč deli na najmanj štiri kategorije, stanja: ljubezen v ožjem smislu, zaljubljenost, naklonjenost, navezanost. Ločevati med temi ni tako enostavno, a vseeno bi se tega morali naučiti in potem dalje učiti (vzgajati) svoje potomce. Ločevanje in poznavanje teh različnih stanj, odnosov bi omililo ali preprečilo marsikatero težavo in stisko v razmerju/razmerjih (dveh) ljudi, ki med temi stanji ne znata ločevati. Če bi ljudje znali ločevati med temi kategorijami in odnosi ter vedeli, da niso eno in isto, če bi vedeli, da najstniška zaljubljenost ni isto kot "zrela" ljubezen (lahko pa vanjo sčasoma preide), da "zrela" ljubezen ni isto kot medsebojna naklonjenost (jo pa vsebuje), da medsebojna naklonjenost ni isto kot navezanost na nekoga (pravzaprav sploh nista nujno povezani) in tako dalje - se pravi, če bi znali te stvari ločevati, če bi bili že vzgojeni in naučeni razlikovati med temi kategorijami, bi imeli precej lažje življenje in bolj zdrave ter manj stresne medsebojne odnose. Temeljna kategorija medčloveških odnosov in sobivanja tako niti najmanj ni ljubezen, ampak razumsko sprejemanje, civilizacijska digniteta v vsem, kar počnemo, in v vseh odnosih, kijih oblikujemo z družbo, s soljudmi, ki jih na življenjski poti srečamo - skratka, kar nas dela to, kar naj bi kot človeška, razumska bitja tudi bili in morali postati. Tiste o motikah so v pravljicah, te pa so praviloma (in dostikrat tudi žal) - pravljične. Gregor Alič dobila svoje prostore." Posebno presenečenje večera, ki so ga dekleta sprejela z glasnimi vzkliki navdušenja in spontanim aplavzom, pa je bila predaja bona v vrednosti 1000 evrov: „Veste, da naša občina društvom pomaga, kolikor največ lahko, seveda pa je finančna pomoč omejena tako zakonsko kot z velikostjo proračuna. Ker se zavedamo, da je denarja vedno premalo, se ga za vaše delo trudim najti tudi na drug način, predvsem prek sponzorjev. In tokrat se je od- zvalo ptujsko Cestno podjetje, v imenu katerega vam izročam bon za 1000 evrov!" Za prijeten sprejem, ki se je nato zaključil z večerjo za vse udeležence srečanja, se je županu zahvalil predsednik Kulturnega društva Podlehnik Peter Feguš, ki je med drugim povedal, da so na svoje Cantilene izjemno ponosni: „Iskreno pa se vam, župan, zahvaljujem za nocojšnji sprejem in predvsem za to, da se trudite najti kakšen dodaten evro za naše mlade upe!" SM hurenfovanje2(>i2 ^"feHERITAGE festival ***. MARIB0R2012 eurapsba prestolnica kulture pcrtneribo mesto Pb4 Foto: SM Kidričevo • Županov sprejem za otroke, rojene leta 2011 Posladkali so se z veliko čokoladno torto V prostorih Vrtca Kidričevo je bil minulo sredo, 25. januarja, sprejem, ki ga je kidričevski župan Anton Leskovar pripravil za vse malčke iz območja občine, ki so bili rojeni v letu 2011. Sprejema se je udeležilo vseh 54 novorojencev, ki so zagledali luč sveta v minulem letu 2011, seveda v varnem spremstvu svojih mamic in očkov ter v nekaterih primerih celo babic in dedkov. V preddverju vrtca sta jim poleg gostitelja zaželeli dobrodošlico ravnateljici osnovnih šol Kidričevo in Cirkovce Alenka Kutnjak in Ivanka Korez ter ravnateljica Vrtca Kidričevo Nežika Šešo. Kot je poudaril župan Anton Leskovar, v občini Kidričevo posvečajo posebno skrb otrokom, saj namenjajo iz občinskega proračuna za predšolsko in šolsko vzgojo otrok letno okoli 1,3 milijona evrov. Omenjena vzgoja uspešno poteka v Vrtcu Kidričevo in enoti Cirkovce, v kateri je v predšolsko vzgojo vključenih skupaj 277 malčkov, ter v Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo, v podružnični šoli v Lovren- Foto: M. Ozmec Lanski novorojenci iz območja občine Kidričevo v spremstvu svojih staršev, župana in gostiteljev ob veliki torti, na kateri so bila napisana vsa njihova imena. cu na Dravskem polju, kjer je v šolsko vzgojo letos vključenih skupno 323 učencev, in v OŠ Cirkovce, kjer imajo 167 učencev. Ravnateljica vrtca Nežika Šešo pa je ob predstavitvi dejavnosti in programov vrtca poudarila, da so ponosni na nov vrtec, ki je bil zgrajen leta 2008. V njem skrbijo za varstvo in vzgojo 186 malčkov, ki so razvrščeni v 10 oddelkov, medtem ko je v enoti vrtca v Cirkovcah 5 oddelkov z 91 malčki. Staršem je priporočila, da jim svoje malčke kmalu zaupajo v varstvo in vzgojo, za lažjo odločitev pa jim je razdelila še priložnostno predstavitveno zgibanko. Po ogledu vrtca in vseh njegovih prostorov so se zbrali v jedilnici, kjer so jih pogostili z veliko čokoladno torto, na kateri so bila zapisana imena vseh malčkov, ki so bili rojeni v letu 2011. -OM Ptuj • Udar po moško »Kakšne izgovore imajo moški, ki so slabi v postelji?" Končno smo tudi Ptujčani pričakali uprizoritev odlične stand up predstave Denisa Avdica in Vida Valiča Udar po moško. V več kot dveh urah smeha igralca obdelata nešteto tem, gledalce pa na simpatičen način nasmejita do solz. Njun humor je nepremagljiv, predstava pa brez kančka dvoma vredna ogleda, tako za mlajšo kot starejšo publiko. Kakšne izgovore imajo moški, ki so slabi v postelji? Kaj vse delajo policisti med službenim časom in jih mi še plačujemo za to? Kakšne težave imajo ljudje z velikimi nosovi in kakšni so naši politiki v postelji? Kako se dejansko v Sloveniji dobi državljanstvo in koliko stane? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja smo gledalci dobili v predstavi Špas teatra Udar po moško. Na simpatičen in zabaven način se igralca Denis Avdic in Vid Valič ponorču-jeta iz vsega možnega, ne prizanašata pa si niti medsebojno. Avdic, sicer po rodu iz Bosne, s svojim „balkanskim" temperamentom marsikatero šalo strese tudi na ta račun. Njegova posebnost pa še vedno Ki m m\ j BIT BppTj H K « J1 Denis Avdic in Vid Valič sta publiko nasmejala do solz. ostajajo politiki, ki se jih loteva na svojstven način. Tako Zorana Jankoviča kot Janeza Janšo oponaša izvrstno. Če vas zanima, kako se po njegovem ta dva slovenska politika obneseta v postelji in kako sta videti med orgazmom, vam predstava ponuja odgovore tudi na to. Ob politikih pa so bili na tapeti tudi estradniki: Domen Kumer, Sebastijan, Rebeka Dre-melj, Werner in še kdo bi se našel. O moško-ženskih vprašanjih, o tem, kako bi vozili pod vplivom marihuane, in kakšne težave ima s svojim nosom, pa šale trosi Valič. Odličen komik je zaslovel kot voditelj oddaje Slovenija ima talent, njegov soigralec Denis Avdic pa kot moderator na Radiu Ena. Skupaj odličen tandem, ki na slovenske odre prinaša veliko pozitivnega in dobre volje, je resnično udaril po moško. Gre za eno boljših stand up komedij v Sloveniji, ki je dvorano Gimnazije Ptuj napolnila do zadnjega mesta! Igralca si za simpatičnost, zabavnost in inovativnost, ki so gledalce za dve uri popeljali v svet sproščenega smeha, nedvomno zaslužita veliko pohvalo. Dženana Kmetec Mojca Zemljarič, Radio Ptuj Komentar tedna Nič novega v letu 2012 Pisanje radijskega komentarja je ena izmed mojih rednih delovnih obvez na radiu. S sodelavkami in sodelavcem imamo določen vrstni red, kdaj je kdo izmed nas na vrsti. Približno enkrat mesečno je komentar moja dolžnost. In če vsakič v vmesnem času sklenem, da se naslednjič ne bom lotevala družbeno-politične situacije, pa mi vsakokrat, ko odbijajo že zadnje minute za pisanje teksta, gre ravno ta tema najbolj iz glave do prstov na tipkovnici. Čeprav sem zadnje mesece v svojih komentarjih že nekajkrat povsem obupano ugotavljala, da situacija v naši državi skoraj ne more biti slabša, kot je, pa se ob vsakem naslednjem komentiranju pokaže, da sem bila v zmoti. Dejstvo je namreč, da se situacija ne slabša iz meseca v mesec, ampak iz dneva v dan. Z novim letom je država najšibkejše prikrajšala za otroški in varstveni dodatek, socialne pomoči ter štipendije. No, do varstvenega in socialke so ljudje sicer še lahko upravičeni, vendar si bo država na ta račun prilastninila njihovo premoženje. Ali ste morda slišali, da bi država za drago nadomestilo plače prikrajšala katerega izmed nekdanjih ministrov in poslancev? In da bi se v zameno za nadomestilo polastila njihovega premoženja? Kje pa! Saj so vendar nadljudje, nadSlovenci. Pa nadomestila še niti niso najbolj zaskrbljujoča stvar. Še bolj zaskrbljujoče so banke, naš nacionalni interes. V kolikor držijo podatki, da sta prva in druga največja slovenska banka, obe v večinski državni lasti, dobesedno podarjali večmilijonske kredite, za katere ni bilo niti kritja niti ustreznih garancij, pa je situacija zares alarmantna. Z državnim denarjem so privilegiranci kupovali deleže v državnih podjetjih. Podjetja so nato po domače spravili na kant, nekje, v kakšni davčni oazi, pa si denar zase skrbno spravili na varno. In nikomur nič. Saj veste, kako je. Lažje je revežu vzeti 200 evrov, s katerimi je skrbno gospodaril in z minimalnimi standardi vsaj preživel, kot pa kakšnemu novodobnemu slovenskemu podjetniku zaseči več milijonov, neupravičeno pridobljenih, ki jih je od banke kot posojilo prejel v prvi vrsti po prijateljski navezi. Socialni trans-ferji, ki so v primerjavi z milijoni in milijoni kreditov iz državnega denarja pljunek v morje, bodo po mnenju naše bistroumne politike rešili državo. S tem, da so odvzeli socialne transferje, se nikakor ne morem strinjati, če pomislim, komu in za kakšne garancije so bila podeljena že omenjena posojila in na katerih naslovih je končal bančni, pardon, davkoplačevalski denar. Baje smo davkoplačevalci prek Nove KBM kupovali časopisno hišo Večer. No, da se popravim. Z našim denarjem so jo kupovali zasebniki. In to je samo ena izmed morda tisoč enakih zgodb slovenske politike in gospodarstva. Enostavno si ne znam razlagati, kako so Raščan, Majcenovič in podobni prejemali kredite, za katere je skoraj nemogoče verjeti, da bodo bankam kdaj povrnjeni. Pa kaj, saj gre samo za bančni denar. Nekdanjega prvega moža Nove KBM, ki je najverjetneje tudi sam dajal zeleno luč za takšna posojila, so ob njegovem odhodu s položaja nagradili še z lepim kupčkom odpravnine. No, drugače kot menedžment, o katerem govorim, se sicer obnaša tisti pravi zasebni sektor. Ker ljudje, ki so svoja podjetja gradili od popolnih začetkov, vlagali svoj denar, za razvoj najemali in pošteno vračali kredite, prav tako poslujejo. Tudi na Ptuju in v okolici jih je nekaj takih. So podjetniki, ki delavcem redno izplačujejo plače in državi davke, na koncu jih pa slednja nagradi še z davčno kontrolo. Pri teh si namreč upa. Ker tam, kjer so politična zaledja in omrežja premočna, inšpektorji domnevno niti ne upajo blizu. To je še ena zgodba o novodobni slovenski državi in pokvarjencih, ki nam to državo vodijo. Narod pa je samo figura na šahovnici. S tem, da so nam že davno vzeli vse glavne figure: trdnjave, konje, tekače, kralja in kraljico. Ostali smo samo še nemočni kmeti. Mojca Zemljarič kurenwvanje20i2 ^l&HERITAGE festival MARIB0R2012 ** * • suropsba prestolnica biAure Rokomet Ptujčanke brez težav do gladke zmage Stran 12 Rokomet Slovenci brez možnosti za olimpijado v Londonu Stran 12 Ivan Pšajd, NTK Ptuj »Dobri rezultati ne pridejo čez noč...« Stran 13 Rokomet Rokometaši ptujske gimnazije žanjejo uspehe Stran 13 Mali nogomet Zmagovalci vsi, ki so zbirali denar za mamograf Stran 14 Strelstvo 4. turnir mladinskih državnih lig - Ormož Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik ï ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ E-mail: sport@radio-tednik.si Športnik leta 2011 Glavni nagradi za Dejana Zavca in Mino Markovič Športnik leta: 3. Tilen Vidovič (Brodarsko društvo Ranca Ptuj) 2. Robert Vrečer (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) 1. Dejan Zavec (Boks klub Legionar Ptuj) Športnica leta: 3. Majda Raušl (Strelski klub Ptuj) 2. Nina Kolarič (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj) 1. Mina Markovič (Plezalni klub 6b Ptuj) Moška ekipa leta: 3. Namiznoteniški klub Ptuj 2. Boks klub Ring Ptuj 1. Kolesarski klub Perutnina Ptuj Ženska ekipa leta: 3. Strelski klub Ptuj 2. Namiznoteniški klub Ptuj 1. Rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj Nagrada za življenjsko delo: Milan Cimerman Najuspešnejši trenerji: Karel Šauperl (Kung fu klub Ptuj) Miran Ljubec (Nogometni klub Podvinci) Nikola Bistrovič (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) Matej Marin (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) Najuspešnejši na področju športa invalidov: Tatjana Majcen Ljubič (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj) Mitja Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj) Nagrada za vrhunski športni dosežek: Gregor Gazvoda (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) Državni prvaki in reprezentanti Slovenije: Tomi Hojnik (Kung fu klub Ptuj, Klub borilnih veščin Ptuj) Enej Šarkanj (Golf klub Ptuj) Vid Lah (Brodarsko društvo Ranca Ptuj) Rok Potočnik (Klub borilnih veščin Ptuj) Luka Vindiš (Klub borilnih veščin Ptuj) Sergej Šešerko (Klub borilnih veščin Ptuj) Urh Krajnc Domiter (Teniški klub Terme Ptuj) Veronika Domjan (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj) Mitja Potrč (Kung fu klub Ptuj, Klub borilnih veščin Ptuj) Bojan Kujavec (Kung fu klub Ptuj, Klub borilnih veščin Ptuj) Blaž Škrjanec (Boks klub Ring Ptuj) Aleš Kujavec (Boks klub Ring Ptuj) Tadej Valenko (Klub borilnih veščin Ptuj) Kristjan Matič (Klub borilnih veščin Ptuj) Tadej Toplak (Klub tajskega boksa Mauy Thai Ptuj) Luka Krušič (Namiznoteniški klub Ptuj) Urška Urek (Judo klub Drava Ptuj) Sabina Kolednik (Klub borilnih veščin Ptuj) Adrijana Korez (Klub borilnih veščin Ptuj) Katja Bolcar (Rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj) Marko Pavlič (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) Zaslužni športni delavci: Sonja Gramc (Vrtec Ptuj) Hermina Žuran (Plesni klub Mambo) Rajmund Lešnik (Karate do klub Ptuj) Mateja Pešakovič (Strelski klub Ptuj) Mateja Rozman (Plavalni klub Terme Ptuj) Tanja Žuran Putora (Judo klub Drava) Franc Slodnjak (Klub borilnih veščin Ptuj) Jernej Finšgar (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) Matko Šmigoc (Avto moto društvo Ptuj) Danilo Planer (Športno društvo Grajena) Franci Kuserbanj (Nogometni klub Podvinci) Rosana Tarodi (Ženski Odbojkarski klub AC Prstec Ptuj) Najuspešnejši na področju športa invalidov: Marija Toplak (Golf klub Ptuj) Vekoslava Gojčič (Golf klub Ptuj) Branimir Komel (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj) Marko Sluga (Atletski klub Cestno podjetje Ptuj) Marjan Rola (Teniški klub Terme Ptuj) Najuspešnejši srednji šoli: dijaki Gimnazije Ptuj dijakinje Gimnazije Ptuj Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj so včeraj v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj izvedli tradicionalno prireditev Športnik leta 2011. Na njej so podelili nagrade v dvanajstih kategorijah. Glavni nagradi sta vsako leto podeljeni za najboljšega športnika in športnico Mestne občine Ptuj. Pri ženskah je tretje mesto v tej kategoriji osvojila strelka Majda Raušl, drugo atletinja Nina Kolarič in prvo športna plezalka Mina Marko-vič. Za Markovičevo je to drugi zaporedni in tretji skupni naslov najboljše športnice Mestne občine Ptuj, medtem ko je tretjič zapored najboljši športnik Dejan Zavec. Zelo uspešnemu boksarju sledita odličen kolesar Robert Vre-čer in nadarjeni kajak sprinter Tilen Vidovič. Pri moških ekipah je na tretjem mestu Namiznoteniški klub Ptuj, na drugem Boks klub Ring iz Ptuja in na prvem Kolesar- ski klub Perutnina Ptuj. To je za ptujski kolesarski klub že peti naslov v zadnjih šestih letih. Naše moštvo je v lanski sezoni zbralo impozantnih devetnajst zmag na domačih in mednarodnih dirkah. Enako suvereno kot kolesarji naziv najboljše ekipe v državi v zadnjih letih pobira v ženski konkurenci Rokometni klub Mercator Tenzor, ki je lani dobro tekmoval v sloven skem pokalu, medtem ko so bile v državnem prvenstvu za sezono 2010/2011 zelo dobre četrte. Ptujskim roko-metašicam na drugem mestu sledijo članice Namiznote-niškega kluba Ptuj in na tretjem mestu Strelski klub Ptuj. V soj luči je bil na prireditvi Športnik leta 2011 postavljen Milan Cimerman, ki je dobil nagrado za življenjsko delo. Gre za ptujsko športno legendo, ki že več kot štirideset let uspešno deluje v atletiki in je skozi ta čas treniral mnoge odlične atlete in atle- 7 .-. r Foto: Črtomir Goznik Za Mino Markovič je enkratno leto 2011, saj je dosegla šest zmag na tekmah za svetovni pokal (op. a. pet jih je dosegla v težavnostnem plezanju, medtem ko je eno dodala tudi v balvanskem plezanju), osvojila je prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, hkrati pa je na svetovnem prvenstvu v Arcu v kombinaciji treh disciplin osvojila tretje mesto. Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je lani ubranil naslov svetovnega boksarskega prvaka po verziji IBF proti Paulu Delgadu in se je v dobri luči pokazal v Bitki za Biloxi, ko je izgubil proti Andreju Bertu. tinje. Prav trenerji velikokrat pripomorejo k odmevnim uspehom naših športnikov, športnic in ekip. Nagrado za najboljše trenerje leta so dobili Karel Šauperl (Kung fu klub Ptuj). Miran Ljubec (Nogometni klub Podvinci), Nikola Bistrovič (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) in Matej Marin (Kolesarski klub Perutnina Ptuj). Posebnega aplavza sta bila deležna najuspešnejša na področju športa invalidov Tatjana Majcen Ljubič in Mitja Žalar. Zaradi priprav, ki jih Gregor Gazvoda na novo tekmovalno sezono opravlja v Argentini tega odličnega kolesarja ni bilo na prireditev, je pa dobil nagrado za vrhunski športni dosežek, saj je zmagal na kolesarski dirki Okoli jezera Qinghai na Kitajskem, ki je sodila v kategorijo 2. HC. Zraven omenjenih glavnih nagrad so podelili nagrade še državnim prvakom in prvaki- njam med mladinci in člani, državnim reprezentantom, najuspešnejšima srednjima šolama, najuspešnejšim na področju športa veteranov, zaslužnim športnim delavcem in Športni zvezi Mestne občine Ptuj za izvedbo humanitarne akcije za nabavo defibrilatorja. Samo špor-tno-zabavno glasbeno prireditev je vodil ptujski igralec Vojko Belšak, medtem ko je v glasbenem delu nastopila bobnarska sekcija Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja, v plesnem delu pa Plesni klub Mambo iz Ptuja. Na prireditvi Športnik leta 2011 smo lahko zaploskali in čestitali najboljšim ptujskim športnikom, športnicam, ekipam, trenerjem in zaslužnim športnim delavcem, ki jim naj bodo prejete nagrade dobra spodbuda za dobro delo vnaprej. David Breznik Rokomet • Evropsko prvenstvo Slovenci ostali brez možnosti za olimpijado v Londonu Rokometaši Slovenije so na EP v Srbiji osvojili odlično 6. mesto, vendar kljub temu ostali brez kvalifikacij za olimpijske igre v Londonu. Ob veliki meri sreče je Slovenija v drugem delu tekmovanja osvojila 3. mesto v skupini, kar je pomenilo, da se na tekmi z Makedonijo ne odloča samo o končnem 5. mestu, ampak tudi o verjetnem potniku na olimpijado. Žal se je izteklo po makedonskih željah, naša izbrana vrsta je tako zamudila priložnost, da bi s tekmami na kvalifikacijah in na sami olim-pijadi pridobila še nove dodatne izkušnje, ki nam manjkajo. Če ocenimo vse naše tekme na prvenstvu lahko mirne duše rečemo, da smo zatajili na prvem srečanju proti Norveški in na zadnjem srečanju proti Makedoniji. Za vse ostale tekme lahko rečemo, da so fantje odigrali na visokem nivoju. Evropski prvaki so postali Danci, ki so tekmovanje pričeli z dvema porazoma, nato pa nanizali pet zmag zapored. V velikem finalu so povsem zasenčili gostitelje, ki niso imeli pravih možnosti za podvig pred domačimi navijači. Danska ima zelo mlado in perspektivno ekipo, ki bo zagotovo še kakšno desetletje krojila vrh evropskega in svetovnega rokometa. Skan-dinavci se lahko pohvalijo tudi z odličnim trenerjem Ulrikom Wilbeckom. Na poziciji srednjega zunanjega najmočnejši Če ocenimo igralne pozicije naše reprezentance, smo najšibkejši na poziciji levega zunanjega, saj v tem trenutku nimamo pravega strelca, ki bi nasprotnike razbijal z meti iz razdalje. Žal tudi David Špiler ni bil na svojem nivoju na tem prvenstvu, Borut Mačkovšek pa zaradi svoje mladosti ni dobil prave minutaže. Najmočnejša je naša repka bila na poziciji srednjega zunanjega, kjer sta glavno vlogo odigrala Uroš Zorman (40 asistenc) in Sebastian Skube. Marko Bezjak, ki je bil eden izmed sedmih de-bitantov naše reprezentance, v Srbiji ni dobil prave priložnosti. V prihodnosti bo tudi za Ormožana zagotovo več minut, izkušnja iz tega EP pa bo prišla še kako prav. Škripalo je tudi na poziciji krožnega napadalca, kar pa je tako in tako rak rana slovenskega rokometa. Skoraj vse reprezentance imajo namreč boljše krožne napadalce in na tem bo treba v slovenskih klubih veliko delati. Za presenečenje sta na desnem zunanjem poskrbela Jure Dolenec (30 zadetkov) in David Miklavčič, ki sta odigrala po svojih najboljših močeh, Rokomet • 1. A državna liga za ženske Ptujčanke brez težav do gladke zmage Mercator Tenzor Ptuj - Antrum Sežana 40:33 (19:16) Mercator Tenzor Ptuj: Ma- teša 6, Majcen 1, Križanec, Ko-rotaj 8, Praprotnik 4, Strmšek 11, Močnik 1, Bolcar 1, Tumpaj 4, Zorec, Borovčak 3, Kole-dnik, Petrovič, Kovačič 1. Trener: Bistrovič. Po sredinem pokalnem šoku in porazu v četrtfinalu proti Veplas Velenju so igralke Mercator Tenzorja na tekmi proti Antrumu iz Sežane prišle do gladke zmage. Končni rezultat bi lahko bil še absolutno višji, vendar je domači trener Nikola Bistrovič naredil pravo pote- zo, ko je dal proti koncu tekme priložnost za igro mladim igralkam, ki so si nabirale izkušnje za prihodnost. Primorke so povedle le z 1:0, nato pa smo do sredine prvega polčasa videli izenačeno igro. Mer-cator Tenzor je tokrat bučno spodbujala manjša navijaška skupina Modrih kurentov, ki so prvo občutnejšo prednost domačink videli pri rezultatu 10:6. V prvem delu so naše ro-kometašice v napadu dosegle kar devetnajst zadetkov in pri realizaciji se je še posebej izkazala Patricija Korotaj. Slabše so igrale v obrambi, saj so prejele šestnajst zadetkov in prav boljša igra v obrambi v prvih desetih minutah nadaljevanja (27:20) jim je hitro prinesla visoko oziroma neulovljivo pred- Katja Bolcar (kapetanka ŽRK Mercator Tenzor Ptuj): »Lahko rečem, da smo začele slabo, kajti dobile smo preveč lahkih zadetkov. Mislim, da je tudi več kot trideset zadetkov od ekipe, kot je Antrum iz Sežane, absolutno preveč in v prihodnosti moramo popraviti predvsem obrambo. V napadu smo brez težav zadevale in ta del igre je bil dober. Razlika se je na koncu malo zmanjšala, saj je trener dal priložnost mladim igralkam, kar sama podpiram, saj tudi one morajo igrati na takšnih tekmah in si tako nabirati izkušnje.« Foto: Črtomir Goznik Ptujčanke so v drugem delu igrale čvrsteje v obrambi in hitreje v napadu Odbojka • 3. DOL vzhod nost pred Primorkami. V tem delu je bila strelsko izredno razpoložena Martina Strmšek, ki je v zadnjih tekmah v odlični strelski formi in je tokrat dosegla kar enajst zadetkov. Z nekaj obrambami je omogočila lahke zadetke tudi Maruša Križanec, prav tako pa moram za obrambe pohvaliti tudi gostujočo vratarko Srečkovičevo. Ob njej si je v ekipi iz Sežane vsekakor zaslužila pohvale za igro desna zunanja rokometašica France-sca, ki je zadela osemkrat in je tudi italijanska državna re-prezentantka. Ptujčanke so v drugem delu igrale čvrsteje v obrambi in hitreje v napadu, kar se je pokazalo z nekaj lahkimi zadetki. Najvišja razlika 1. A SRL (ž) REZULTATI 15. KROGA: Merca- tor Tenzor Ptuj - Antrum Sežana 40:33 (19:16), Burja Škofije - Celj- ske mesnine 24:34 (12:17), Krim Mercator - Krka 35:32 (1S:15), Olimpija - Veplas Velenje 1S:35 (11:19), Zagorje GEN I - Naklo Tržič 43:20 (1B:12), Mlinotest Ajdovšči- na - Piran 32:30 (19:15) 1. KRIM MERCATOR 15 15 0 0 30 2. ZAGORJE GEN I 15 14 0 1 2S 3. MER. TENZOR PTUJ 15 12 0 3 24 4. KRKA 15 10 0 5 20 5. CELJSKE MESNINE 15 S 0 Z 1B 6. VEPLAS VELENJE 15 S 0 Z 1B 7. MLIN.AJDOVŠČINA 15 Z 0 S 14 8. PIRAN 15 Z 0 S 14 9. ANTRUM SEŽANA 15 4 0 11 S 10. OLIMPIJA 15 2 0 13 4 11. NAKLO - TRŽIČ 15 2 0 13 4 12. BURJA ŠKOFIJE 15 1 0 14 2 na tekmi je bila v 37. minuti, ko je bil rezultat 35:25. Prednost desetih zadetkov so Ptujčanke s serijo zadetkov Tumpajeve in Borovčakove držale do 55. minute, nato pa so igralke iz Sežane iz hitrih protinapadov ublažile poraz, saj je bil končni rezultat tekme 40:33. Roko-metašice Mercatorja Tenzorja so rutinirano brez večjega naprezanja prišle do pričakovane zmage, saj so gledano skozi vseh šestdeset minut tekme igrale »z glavo« in so zasluženo na koncu tudi slavile. David Breznik Vidovičeva in Miličevičeva prinesli zmago Prevalje II - ZOK AC Prstec Ptuj 0:3 (20:25, 21:25, 19:25) ŽOK AC Prstec Ptuj: Vido-vič, Islamovič, Intihar, Vindiš, Kosi, Leskovar, Kokol, T. Mili-čevič, M. Miličevič. Trenerka: Zajšek. Slab mesec in pol je trajala tekmovalna pavza (op. a. Ptujčanke so odigrale v tem času le eno prijateljsko tekmo) za ženski Odbojkarski klub AC Prstec Ptuj, ki v tej sezoni 2011/2012 uspešno nastopa v 3. slovenski odbojkarski ligi vzhod. Ta pavza se je vidno poznala tudi v igri Ptujčank na gostovanju pri drugi ekipi Prevalj, ki se je končala z zmago naše ekipe s 3:0. Prvi niz je bil zelo izenačen in gledano iz vidika odbojkarske igre sila povprečen, saj sta obe ekipi naredili preveč tehničnih napak. Nekaj dobrih akcij Sare Vidovič in Tine Miličevič je prineslo razliko Ptujčankam, ki so slavile s 25:20. Prevaljčanke so fantastično začele drugi niz, saj so povedle z borbeno igro s kar 9:1. Sledil je silovit preobrat ptujskih odbojkaric, ki so po seriji dobrih servisov Vindiše-ve, Miličevičeve in Vidovičeve ter dobri igri v napadu celotne ekipe rezultat hitro obrnile na 19:12. Sledilo je ponovno ob- dobje serije vsake ekipe, vendar so ob koncu drugega niza bile članice ŽOK AC Prstec bolj zbrane, spretne in konkretnejše v napadalnih akcijah, tako da so dobile ta del igre s 25:21. ODBOJKA - 3. DOL (ž) REZULTATI 10. KROGA: Prevalje II. - AS Prstec Ptuj 0:3, Vuzenica - Formis II. 2:3, Mežica - Maribor 3:2, Turbina - ZM Ljutomer 3:0 1. TURBINA 9 9 0 25 2. AS PRSTEC PTUJ 9 Z 2 22 3. VUZENICA 9 5 4 1S 4. MEŽICA 9 B 3 15 5. ZM LJUTOMER S 5 4 15 6. FORMIS II. 9 3 B 10 7. PREVALJE II. 9 3 B 1 8. ČRNA S 1 Z 4 9. MARIBOR 9 1 S 4 V tretjem nizu se je nadaljevala zgodba, podobna tisti iz prvega niza, saj smo videli sila povprečno odbojkarsko igro z absolutnim številom tehničnih napak na obeh straneh. Kljub slabši igri so Ptujčanke s 25:19 dobile tudi zadnji niz in zmagale v sila povprečni tekmi. Pred igralkami ženskega Odbojkarskega kluba AC Prstec s Ptuja pa je pravi izziv, saj se bodo pomerile z vodilno in še nepo-raženo ekipo lige Turbino. Der-bi 11. kroga in hkrati celotnega tekmovanja v 3. slovenski odbojkarski ligi vzhod bo ta torek ob 18.30 uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj. David Breznik čeprav so ju mnogi pred tekmovanjem ocenili kot najšibkejši člen naše ekipe. Pohvaliti je treba tudi obe krilni poziciji, še posebej Dragana Gajiča (48 zadetkov), ki je bil drugi strelec turnirja za Kirilom Lazaro-vom, ki je dosegel rekordnih 61 zadetkov. Tudi vratarja Go-razd Škof (67/211) in Primož Prošt (32/100) sta solidno opravila svojo nalogo. Oba sta zaustavila 32 % metov nasprotnikov. Prvi vratar prvenstva je postal bivši Koprčan Darko Stanic (69/164), ki je zaustavil 42 % metov nasprotnikov. Naj sedmerica turnirja Poznavalci rokometa so Evropski rokometni zvezi (EHF) najbolj zamerili, da so za MVP-ja prvenstva proglasili Momirja Ilica in ne Danca Mikela Hansena, ki je Srba v velikem finalu popolnoma zasenčil. Hansen je v polfinalu odločil tudi tekmo proti Španiji. Naj vratar turnirja je postal Darko Stanic (Srbija), levo krilo Gudjon Valur Sigurdsson (Islandija), levi zunaji Mikel Hansen (Danska), srednji zunanji Uroš Zorman (Slovenija) Pari kvalifikacij za SP 2013: Slovenija - Portugalska Nemčija - BiH Litva - Poljska Rusija - Češka Slovaška - Belorusija Makedonija - Avstrija Madžarska - Norveška Islandija - Nizozemska Švedska - Črna Gora desni zunanji Marko Kopljar (Hrvaška), desno krilo Cristian Sprenger (Nemčija), krožni napadalec Rene Toft Hansen (Danska). Naj obrambni igralec je postal Viran Morros (Španija). Za najkoristnejšega igralca na turnirju pa je EHF razglasil Momirja Ilica (Srbija). Pot do SP v Španiji vodi prek Portugalcev Na EP v Srbiji je bil opravljen žreb kvalifikacijskih tekem za nastop na SP 2013 v Španiji. Slovenija si bo pot do SP iskala prek neugodne Portugalske, kjer kvaliteta rokometa po zaslugi skandinavskih trenerjev strmo narašča. Portugalsko vodi legendarni švedski vratar Mats Olsson. Prve tekme kvalifikacij za SP 2013 bodo na sporedu 9. ali 10. junija 2012, povratne pa 16. ali 17. junija 2012. Uroš Krstič Mali nogomet • ZLMN Ormož Zadnje dejanje letošnje lige Pred nogometaši v zimski ligi malega nogometa Ormož je zadnje dejanje v sezoni 2011/2012. V članski konkurenci bodo odigrali končnico, v veteranski ligi pa zadnji 7. krog. Branilci naslova v članski konkurenci so nogometaši Je-rebič Črni ribič. Pari končnice, članska liga: Inox ograje Majcen - Je-rebič Črni ribič (ob 13.00), ŠD Tomaž - Inox ograje Majcen (ob 13.40), Inox ograje Majcen - BU Gaja Svetinje (ob 15.00), Jerebič Črni ribič - ŠD Tomaž (ob 15.40), BU Gaja Svetinje -Jerebič Črni ribič (ob 17.00), ŠD Tomaž - BU Gaja Svetinje (ob 18.20). Podelitev priznanj bo ob 19.00. Lestvica: 1. Jerebič Črni ribič 4 2. Inox og. Majcen 3 3. ŠD Tomaž 2 4. BU Gaja Svetinje 1 V veteranski ligi je že znan prvak, in sicer ekipa Naitors Tomaž. Preostale uvrstitve so odvisne od zadnjega kroga, ki ponuja sledeče pare: Frankovci - Smoki (ob 14.20), Bresnica -NK Ormož veterani (ob 16.20), Fiposor Aries IT - Borec (ob 17.40). uk Nogomet • Pripravljalna srečanja Aluminij - NK Celje 0:0 ALUMINIJ: Murko, Bingo, Sambolec, Topolovec, A. Medved, Režonja, Spahič, Pečovnik, Kelenc, Kmetec, Kurež. Igrali so še: Lipovac, Krajnc, Majer, Petek, Rešek, Vindiš, Kavčič, Tisaj. Trener: Bojan Flis. CELJE: Mujčinovič, Vidma-jer, Ristevski, Centrih, Bakarič, Gobec, Krljanovič, Močivnik, Verbič, Močič, Kotnik. Igrali so še: Dizdarevič, Konjenič, Škafar, Žurej, Deželak, K. Medved, Gaber, Salkonič. Trener: Damjan Romih. V soboto so v Kidričevem nogometaši Aluminija v prvem domačem pripravljalnem srečanju odprli nogometno sezono. Prvi dvoboj proti celjskemu prvoligašu si je v sončnem vendar hladnem vremenu ogledalo kar precej ljubiteljev nogometa. V Kidričevo je ekipa NK Celje prišla v precej spremenjeni postavi v primerjavi z lansko jesenjo. Vzroki so vsekakor v težkem finančnem stanju. Nekateri sicer govorijo o kolapsu, vendar so to težave kluba iz Celja. Nogometaši Aluminija so kot vedno resno pristopili k igri in bili nekoliko boljši nasprotnik. Priložnosti sta imela Gregor Režonja in Robert Ku-rež. Poizkušal pa je tudi Doris Kelenc, ki je po odhodu iz Kopra z dovoljenjem Aluminija vadil z njihovo ekipo, tokrat pa je tudi zaigral. Tudi Celjani se niso dali in imeli priložnost v 37. minuti, vendar je domači vratar Tomaž Murko bil previsoka ovira. Sicer pa je igra večinoma potekala med obema kazenskima prostoroma. Tudi v drugem delu je bilo podobno. Trenerja sta v igro poslala druge igralce. Kljub temu pa tempo igre ni padel, borbenost je bila velika, na trenutke celo prevelika. Mlad domači napadalec Sergej Krajnc je poživil igro v napadu; imel je dve priložnosti, ki pa ju ni uspel realizirati. Tako se je srečanje končalo brez zadetkov. Danilo Klajnšek Rokomet • Dijaki, skupina A Rokometasi ptujske gimnazije v finalu Foto: Tomaž Žemljic V sredo, 18. 1. 2012 je v Športni dvorani Center potekal pol-finalni turnir v rokometu za dijake skupine A. Nastopile so ekipe I. gimnazije Celje, Poklicne in tehniške šole M. Sobota, Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Celje in gostiteljice Gimnazije Ptuj. Ekipe so se pomerile po sistemu vsaka z vsako. Največ borbenosti in znanja sta pokazali obe gimnaziji, ki sta se uvrstili na finalni turnir. Za gimnazijo Ptuj so nastopili: Koštomaj,T. Cvetko, R. Cvetko,Toš, Zolar, Janžekovič, Kenda, Benčič, Žuran, Reisman, Pravdič, Leben, Čuš, Verdenik in Pukšič. Prvi na mednarodnem turnirju na Madžarskem V času rokometne mrzlice v Evropi so se ptujski gimnazijci udeležili mednarodnega rokometnega turnirja na Madžarskem. Odzvali so se povabilu gimnazije Gaborja Denesza iz prečudovitega mesta Szeged, ki pa ni poznan samo po izvrstnem golažu in salamah, ampak ima tudi bogato zgodovino. Turnirja so se udeležili že drugo leto zapored. Pomerili so se z vrstniki iz Romunije, Slovaške, domačini in s starimi znanci iz gimnazije iz Gjonka (Madžarska). Na turnirju, ki je potekal dva dni, so naši gimnazijci prikazali suvereno igro na vseh tekmah in zasluženo osvojili prvo mesto.Za prikazano igro gre pohvala vsem igralcem, ki so poleg športnih užitkov doživeli še marsikaj prijetnega. Tomaž Zemljič Rokomet • Pripravljalna tekma Odličen upor Velike Nedelje Jeruzalem - V. Nedelja 33:28 (16:12) Jeruzalem: Jelen, Žuran; Korpar 1, Krabonja 1, Šišmanovič 1, Klja-jič 3, Čudič 3 (3), Hebar 7, Špiljak 1, Žmavc, Cingesar 8 (1), Hrastnik 3, Rajšp, Bogadi 2, Sok 3, Radujkovič. Trener: Saša Prapotnik. V. Nedelja: Pfeifer, Preac, Dogša; Zorec, Majcen 6, Kavčič, Kocen, Hanželič 2, Veselko 7 (4), Škripec 2, Ivančič 6, Moravec, Lorenčič, Meško, Špindler 5. Trener: Bojan Munda. Sedemmetrovke: Jeruzalem 5/4; V. Nedelja 4/4 Izključitve: Jeruzalem 4; V. Nedelja 4 minute Rokometaši Jeruzalema so na generalki pred pričetkom drugega dela prvenstva pričakovano ugnali 1. B ligaša iz Velike Nedelje. Gostje so na Hardeku pred okrog 100 gledalci prikazali borbeno igro in vinarjem pokazali močan odpor. Tako je tekma na koncu zadovoljila oba trenerja. Domači trener Saša Prapotnik je lahko videl pomanjkljivosti svojih varovancev, ki bodo v prvi vrsti morali popraviti igro v obrambi. Na drugi strani se je gostujoči strateg lahko prepričal, da lahko ob taki želji in borbenosti svoje čete v drugem delu sezone padejo tudi klubi z vrha 1. B lige. Jeruzalem je v 13. minuti povedel z 8:4, gostom pa je v 22. minuti uspelo prek Majcna izenačiti na 10:10. Na izenačenje so Ormožani odgovorili s serijo 6:0, 16:10. V nadaljevanju je najvišja prednost gostiteljev v nekaj primerih znašala + 6. Kljub številnim rotacijam Jeruzalemu ni uspelo do konca zlomiti odpora žilavih sosedov. Tekmo sta sodila Peter Zorli in Ivan Anderlič. Sezona v 1. A ligi se nadaljuje v soboto, 4. februarja, ko Jeruzalem gostuje na vročem terenu v Krškem. Velika Nedelja bo sezono nadaljevala v soboto, 11. februarja, z domačo tekmo proti Slovanu iz Ljubljane. uk Tenis • 2. zimska liga Rezultati 7. kroga: TK SKORBA - DURAS PROJEKT 2:1 (Zebec - Kos 9:2, Hazimali - Gavez 9:1, Zebec/ Hazimali - Šteger/Majcen 7:9); TK SKORBA GAD - VETERANI 2:1 (Drob-nič - Pušnik 7:9, Šuntner - Merc 9:8, Ogrinc/Drobnič - Mazera/Pušnik 7:6), PSS PTUJ - TK ŠTRAF 2:1 (Čeh - Škofič 6:9, Belšak - Fras 9:6, Čajič/ Čeh - Cajnkar/Škofič 5:2) Ekipa Veteranov je prvič v prvenstvu z 1:2 izgubila z ekipo TK Skorba Gad, vendar bi lahko bil rezultat v njihovo korist. V srečanju TK Skorba in Duras Projekt (2:1) je zmaga po posameznih igrah pripadla domači ekipi . TK Štraf je v srečanju s PSS Ptuj z 1:2 izgubil igro parov in izgubil. igre gemi 1. VETERANI 15 169 2. TK SKORBA 13 158 3. TK ŠTRAF 12 152 4. TK SKORBA GAD 9 133 5. PSS PTUJ 9 134 6. DURAS PROJEKT 5 110 1. liga Pari 7. kroga (sobota, 4. 2. 2012): STRAF SKORBA - TC GOJA, HIŠA KAGER - TK ŠUMARI. Prosta je ekipa TRGOVINE JAGER. JM Pogovor • Ivan Pšajd, NTK Ptuj » Dobri rezultati ne pridejo čez noč ... « Ivan Pšajd v sebi združuje ljubezen do športa in umetnosti, bogate namiznoteniške izkušnje pa sedaj prenaša na najmlajše v ptujskem klubu. Na svoji bogati poti je sicer deloval še v Mariboru, Rogaški Slatini, Rakeku in na Muti, bil je trener reprezentančnih selekcij ... Kdaj ste se srečali s športom? I. Pšajd: »S športom sem se srečal kar hitro, že pri šestih letih, ko sem se pri ptujskih gasilcih uril v tekmovanju z »brentačo« (smeh). Kmalu sem začel igrati nogomet pri mlajših dečkih pri Aluminiju in kasneje pri mladincih. Pot me je nato zanesla v Rogaško Slatino, kjer sem končal steklarsko šolo in se zaposlil v steklarni. Ker sem že nekaj časa igral tudi namizni tenis, sem tam hitro našel somišljenike, s katerimi smo skupaj ustanovili namiznoteniški klub Steklar. Takrat se je pravzaprav začela moja življenjska namiznoteniška pot.« Nogomet in namizni tenis - kakšna je bila povezava? I. Pšajd: »Na Fakulteti za šport sem diplomiral iz nogometa in tudi iz namiznega tenisa. S tem sem si pridobil naziv trener 1. razreda in s tem naziv profesor športne vzgoje - specialist za nogomet in namizni tenis. To mi je zelo pomagalo na šolah v Radgoni in v Rakeku, kjer sem učil.« Od tam ste se vrnili na Ptuj. I. Pšajd: »Oče in mati sta se takrat ponesrečila in vrnil sem se na Ptuj, kjer pa zaradi spleta nesrečnih okoliščin nismo našli skupnega jezika s takratnim vodstvom namizno-teniškega kluba. Takrat me je »našel« gospod Cvetko z Mute, s katerim sva se hitro dogovorila za sodelovanje. S člani smo se hitro uspeli prebiti iz 3. v 1. ligo, s fanti smo postali kadetski državni prvaki, z mladinci smo bili drugi v državi ... Bilo je pestro in predvsem zelo delovno. Moje mnenje je, da delo vedno prinese rezultate; če ima mlad igralec veselje do dela in za njim stojijo starši in ljudje v klubu, potem je pot do uspeha odprta. Takšno je sedaj vzdušje tudi na Ptuju, kamor sem se vrnil in kjer odlično sodelujemo s strokovnim svetom in predsednikom kluba Borisom Šegulom. Mislim, da lahko v takšnem vzdušje dosegamo le boljše rezultate. Imamo odlične igralce v mlajših kategorijah, med drugim tudi vodilnega igralca do 10. leta v državi, Marsela Šegulo. Ta je npr. vodilni v letošnjem točkovanju Alpe Adria. Med prvih 10 v svojih kategorijah spada Anja Bezjak, na vrata pa trkajo tudi Aljaž Bojnec, Aljaž Mohorič in še nekateri mlajši, npr. Sašo Malovič in Sašo Štumberger. Na žalost sta v mladinski kategoriji osamljena Darko Hergan in Žan Napast, ekipo dopolnjujemo z mlajšimi. Luka Krušič je prav tako na pragu reprezentance, pri članih pa gre za vrh piramide na čelu z Bojanom Pa-vičem, Danilom Piljakom in Maticem Slodejem, s katerim sem sodeloval že pri Muti in Foto: Črtomir Goznik »Namizni tenis se igra stoje: če hočeš igrati dobro, pa nikoli ne stoj.« _Ivan Pšajd je bil tudi že član reprezentance U-21. Njega sem prevzel še zelo mladega, zato sem tudi sam zelo ponosen na njegovo medaljo na mladinskem EP, ki jo je osvojil v paru z Janom Ži-bratom.« Vedno prisegate na delo, delo, delo ... I. Pšajd: »To je res, čeprav se zavedam, da rezultati ne pridejo takoj. Pomembno je predvsem zaupanje med igralci in trenerji, čeprav so pomembne tudi druge strukture v klubu. Med štirimi trenerji v klubu, Borisom Šegulo, Urbanom Ovčarjem, Bredo Mojsilovič in mano ni nobene zavisti, smo prava klapa. Svoje osebne ambicije sem izpolnil že s tem, da sem bil trener v nekdanji jugoslovanski reprezentanci, bil sem trener mladinske in kadetske reprezentance Slovenije.« Kako bi časovno opredelili vaše udejstvovanje v namiznem tenisu? I. Pšajd: »Prvo udejstvova-nje na Ptuju bi lahko umestil v čas okrog leta 1969; takrat smo začeli v Mladiki - takrat so bile v ekipi Majnikova, Meškova, Kampuševa ... Čez nekaj časa se je pri nekaterih pojavila zavist, čeprav jaz trdim, da so vsi - pa naj bodo tisti dobri ali tisti slabši - NAŠI igralci. Stojim za njimi in prenesem tudi kritiko, čeprav si seveda želim tudi pohvalo. Takrat sem odšel trenirat v ŽNTK Maribor in s kadeti in mladinci postal državni prvak Jugoslavije. Kot tehnični vodja sem bil nato priključen v člansko ekipo, ki je igrala v 1. jugoslovanski ligi. Iz lige smo izpadli, jaz pa sem prevzel mesto v trenerskem štabu, v katerem je bil profesionalni trener Štebih. Lepo sva se ujela in tako sem potoval na vse tekme 2. lige. Po enem letu smo se vrnili v 1. ligo in tam kot najboljši dosežek osvojili 4. mesto - to je bilo obdobje okrog leta 1978. Na Ptuju je takrat mesto predsednika prevzel Tine Mlakar, ki je izrazil željo, da se vrnem. Takrat so začeli z igranjem brata Zafo-šnik, Danilo Piljak ... Kasneje me je pot zanesla na Notranjsko, kjer sem bil v Rakeku uči- Ivan Pšajd svoje bogato znanje prenaša na najmlajše v ptujskem namiznoteniškem klubu: ob njem je Marsel Šegula. telj športne vzgoje. Tam je že deloval namiznoteniški klub, v katerem je bil alfa in omega gospod Kovšca. Po letu in pol nadomeščanja poškodovanega učitelja se je ta vrnil, sam pa sem v Rakeku postal profesionalni trener. Od tam imam zelo lepe spomine, saj smo uspeli do reprezentance pripeljati kar nekaj igralcev, kot je recimo Reberc, z mlajšimi kadeti pa smo osvojili državni naslov. Zelo sem vesel, ko na raznih tekmovanjih pristopijo k meni stari prijatelji iz teh časov, povprašajo, če je kaj novega ... Lep občutek.« Nenehno spremljate novosti v namiznem tenisu. I. Pšajd: »Ker mi namizni tenis veliko pomeni, mi ni težko ob polnoči ali enih ponoči spremljati najboljše lige sveta, si zapisovati novosti in jih potem modificirati, tako da so primerne za naše razmere. Naši igralci na Ptuju so zato velikokrat korak pred drugimi. Pri tem ima veliko zaslug tudi predsednik, ki poskrbi za odlične pogoje dela.« Je slovenski namizni tenis na pravi poti? Koliko rezultati Bojana Tokiča vplivajo na razcvet te igre pri nas? I. Pšajd: »Bojan ima zagotovo pozitiven vpliv. Spominjam se ga iz kadetskih časov, ko je z očetom stanoval v Novi Gorici. Na enem od reprezentančnih treningov se je poškodoval Kogoj in kot zamenjavo sem predlagal mladega Bojana, ki sem ga dobro poznal. V šali sem mu rekel, da ima na voljo pet minut, da pride na priprave, on pa je bil v telovadnici že v treh minutah. Veseli me, da sem s tem tudi sam malenkostno pomagal pri njegovi poti na vrh, čeprav mu takrat nekateri v Sloveniji niso bili naklonjeni. Zame je bilo važno to, da je bil delaven in da si je zelo želel uspeha. Danes je igralec najvišjega evropskega razreda in svetovnega razreda. Sam sem obdržal to filozofijo, da sem pripravljen vlagati trud v vsakega, ki je le pripravljen delati: ni najbolj pomemben talent, delo in močna volja sta pot do uspeha. Posledično me zanimata le vrhunsko delo, vrhunski odnos in vrhunski rezultati. Važno je tudi to, da je treba tekmeca vedno spoštovati, a se ga nikoli bati. Glede slovenskega namiznega tenisa je vzpodbudno, da se nekdanji igralci podajajo v trenerske vode in svoje bogato znanje prenašajo na mlade. Zelo lepo je na turnirjih spremljati veliko število najmlajših, na drugi strani pa je opazen trend upadanja v mladinski kategoriji. V teh letih se zavedo, da je treba v namizni tenis vlagati ogromno dela. Če niso 100 % predani temu športu in bi želeli ob tem trenirati še košarko, nogomet ali kaj tretjega, potem je jasno, da rezultatov ne bo. Polovičarstvo ne prinaša uspehov.« Kaj menite o Pro tour turnirju v Velenju? I. Pšajd: »Gre za izredno kvaliteten turnir, na katerem bosta med drugimi nastopila tudi člana našega kluba, Matic Slodej in Anja Bezjak. Že sam nastop bo za njiju veliko priznanje, pa čeprav med številnimi Azijci in najboljšimi Evropejci rezultatsko morda ne bosta uspešna. V Aziji so npr. šole zelo dovzetne za treniranje namiznega tenisa, zato z njimi ne moremo stopati v korak. Pri nas jih večina misli, da šole in namiznega tenisa ni mogoče peljati vzporedno na visokem nivoju. Sam nisem tega mnenja, saj so bili skoraj vsi igralci, ki sem jih treniral v reprezentanci, odlični ali prav dobri. Ne vidim razloga, da ne bi bilo tako tudi v bodoče.« Jože Mohorič Blizu vam je tudi umetnost: pišete knjige, ustvarjate iz lesa, kamna ... I. Pšajd: »Res je. Do sedaj sem izdal šest knjig življenjskih afo-rizmov. Pri meni so sivi dnevi v manjšini, prevladujejo svetli dnevi in pri tem je treba vztrajati. Veliko sem se ukvarjal s koreninami: iz gozda sem jih prinašal domov in iz njih izvabljal razne oblike. Po celi Sloveniji sem imel doslej 12 razstav. Zadnje čase me privlači pohorski kamen, od granita do skrilavca, tudi rečni kamni iz Drave, Koritnice in Radonje. Iz teh ustvarjam človeške obraze, pri katerih je fascinantno to, da je vsak drugačen - tako kot smo različni vsi mi.« Mali nogomet . Zmagovalci vsi, ki so zbrali 13GG evrov za mamograf V prvi sezoni KMN Draženci do naslova Medobčinska Nogometna zveza Ptuj je v zimskem obdobju organizirala ligo malega nogometa. Skozi redni del se je izkristaliziralo jedro treh najboljših ekip, ki so nastopile v finalu ligaškega tekmovanja. Po rednem delu so bile to ekipe KMN Draženci, ŠD Rim in Club 13. Glede na prenesene točke v zaključni del se nam je obetal zanimiv finale, ki smo ga tudi videli v Športni dvorani Center na Ptuju. V prvi in na nek način odločilni tekmi sta se med seboj pomerili ekipi KMN Dražencev in ŠD Rim, ki že sedemnajst let nastopa v ligi in se je enajstič uvrstilo v končnico. Videli smo trdo tekmo, ki se je končala z rezultatom 1:1 in je puščala določeno negotovost v turnirju. Svojo mladost in kombinatornost je ŠD Rim pokazal na drugi tekmi, na kateri so nadigrali izkušeno ekipo Cluba 13 in so zmagali s 3:1. Pred zadnjo tekmo med KMN Draženci in Clubom 13 so bile teoretične možnosti o končnem zmagovalcu še odprte, vendar je ekipa Dražen-cev, ki je prvo leto nastopala v ligi, pokazala svojo kvaliteto in je na koncu zmagala s 5:2. Član zmagovalne ekipe KMN Draženci Benjamin Kurež je o zmagi v ligi dejal: „To je zelo velik uspeh za našo ekipo in za celotno vas Draženci, saj naš klub deluje šele leto dni. Naš cilj je bil priti med prve tri ekipe, a dosegli smo zmago, kar je za nas res velik uspeh." Oceno končane lige malega nogometa pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ptuj je podal tudi sekretar Janko Turk: „Res je letos bila liga številčno malo slabše zastopana, vendar zaradi tega vsekakor nič manj kvalitetna kot pretekla leta. Sama končnica tekmovanja je postregla z zelo zanimivimi tekmami in po mojem mnenju je bila to ena bolj kvalitetnih končnic tekmovanja. Jaz osebno in tudi vodstvo lige je zelo zadovoljno s celotnim potekom in to predvsem zato, ker je potekala nadvse športno." KMN Draženci so zasluženo zmagovalci lige malega nogometa, v kateri se je v rednem Foto: Črtomir Goznik Celotno humanitarno prireditev Športniki za mamograf sta organizirala Medobčinska nogometna zveza Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Člani zmagovalne ekipe KMN Draženci delu tekmovanja kot najboljši strelec s šestnajstimi zadetki najbolj izkazal član ekipe Clu-ba 13 Tadej Rozman. Za mamograf zbrali 1300 evrov Skozi celoten nogometni popoldan se je nadaljevala akcija društva Soroptimist v zbiranju sredstev za nakup mamografa. Celotno humanitarno prireditev Športniki za mamograf sta organizirala Medobčinska nogometna zveza Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj. V ta namen se je zbralo 1300 evrov in predsednica društva Sorop-timist Breda Žgeč je ob tem povedala: „Zbralo se je 1300 evrov, kar je za nas zares veliko presenečenje. Do sedaj smo na našem računu zbrale približno sedemdeset tisoč evrov in pot do nakupa mamografa je še dolga. Sama pa bi se zares zahvalila vsem športnikom, da so izvedli to akcijo in prispevali določena sredstva za nakup mamografa." Zmaga Stojncev in „hat trick" Korotajeve Ob finalu lige malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj smo videli še enajst zanimivih tekem v malem nogometu. Šest ekip iz našega območja, in sicer Aluminij, Zavrč, Stojnci, Podvinci, Drava in Hajdina, se je pomerilo na posebnem turnirju, na katerem so se odlični igralci izkazali z igrami, zadetki in atraktivnimi potezami tudi v malem nogometu. Po tekmovanju v dveh predtekmovalnih skupinah sta se v finale uvrstili ekipi Drave in Stojncev, ki so jo slednji po boljši igri tudi dobili s 3:1. Zanimiv je bil tudi še en poseben turnir, v katerem so se medsebojno pomerile ekipe gospodarstvenikov, športnih delavec in novinarjev. Rezultat na tem turnirju ni bil prvotnega pomena, a najuspešnejši so bili športni delavci. Kot pika na i spremljevalnemu delu pa je bila še revijalna tekma med ženskim Nogometnim klubom Dornava in ženskim Rokometnim klubom Mercator Tenzor s Ptuja. Zanimivo tekmo so presenetljivo dobile s 3:1 ro-kometašice, pri katerih se je s tremi zadetki še prav posebej izkazala Patricija Korotaj. Rezultati finale MNZ Ptuj: KMN Draženci - ŠD Rim 1:1 ŠD Rim - Club 13 3:1 KMN Draženci - Club 13 5:2 turnir ekip MNZ Ptuj: Podvinci - Aluminij 1:0 Hajdina - Zavrč 0:2 Drava - Podvinci 2:0 Stojnci - Hajdina 3:0 Aluminij - Drava 1:2 Zavrč - Stojnci 0:1 finale: Stojnci - Drava 3:1 revijalni del: novinarji - gospodarstveniki 1:2 gospodarstveniki - športni delavci 0:0 športni delavci - novinarji 4:3 ŽNK Dornava - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 1:3 Ekipe: KMN Draženci: Ševdovner, Skerbin-šek, Kozel, M. Krajnc, Petek, Jazbec, Rešek, Emeršič. Kurež, Majer ŠD Rim: Zupanič, Širec, Frlež, M. Gaj-ser, Železnik, Vogrinc, Tominc, Jus, Škrabl, T. Gajser, Pislak Club 13: Valh, Mertelj, Sagadin, Ge-rečnik, Hotko, Glodež, Rozman, Gla-žar, Horvat Stojnci: Janžekovič, Golob, Kokot, Mi-lošič, Kelenc, P. Meznarič, S. Mezna-rič, G. Pernek, P. Pernek Drava: Simonič, Pukšič, Levanič, Ljubeč, Wagner, Antolič, Krajnc, Zdovc Aluminij: Poljanec, Krajnc, Petek, Kurež, Rešek, Majer, Vindiš Zavrč: Golob, Kuserbanj, Murat, Lenart, Šnajder, Fridl, Gabrovec, Matja-šič, Letonja Podvinci: Osterc, Šebela, Lah, Toplak, Topolovec, Juršek, Bel-šak, Zagoršek Hajdina: Ber, Črnko, Horvat, Sarkiče-vič, Krajnc, Mlinarič, Ficko Športni delavci: Emeršič, Kodrič, Le-vačič, Grabar, Dokl, Lenartič, Matja-šič, Zemljarič, Rozman Gospodarstveniki: Šmigoc, Rogina, Pahor, Senčar, Šegula, Širec, R. Te-ment, Mlakar, Klasinc, M. Tement, Čelan Novinarji: Šmid, Golob, Obrez, Gramc, Mohorič, Horvat, Brodnjak, Voglar, Breznik NK Dornava: Murko, Ljubec, Nežmah, M. Matovec, S. Matovec, Baklan, Ma-ksimovič, Pernat, Šalamun, Veličkovič, Hameršak ŽRK Mercator Tenzor: Korotaj, Tum-paj, Petrovič, Bolcar, Vincek, Lazar David Breznik Foto: Črtomir Goznik Kot pika na i spremljevalnemu delu pa je bila še revijalna tekma med ženskim Nogometnim klubom Dornava in ženskim Rokometnim klubom Mercator Tenzor s Ptuja. Strelstvo • 4. turnir mladinskih državnih lig — Ormož Sašo Stojak še šestič zapored, prvenec za Aleša Pernata V nedeljo so v Ormožu na 4. turnirju DL tekmovale še vse mlajše kategorije slovenskega podmladka. Tudi tokrat smo kot običajno videli nekaj odličnih nastopov in zelo visokih rezultatov, nekaj zmag v posamični in ekipni konkurenci pa so v žep pospravili tudi strelci iz Spodnjega Podravja. Stojak do šeste zaporedne zmage Z nepremagljivo serijo posamičnih zmagoslavij v kadetski kategoriji s pištolo nadaljuje Ptujčan Sašo Stojak, ki je slavil še četrto letošnjo zmago, tokrat s 368 krogi, skupaj z zadnjima dvema turnirjema v lanski sezoni pa je slavil že šestkrat zapored, kar je res lep dosežek za mladega in obetavnega ptujskega strelca. Mi-klavški strelec Žan Mir je tokrat z nekoliko slabšim dosežkom 345 krogov tekmovanje končal na 6. mestu, prvič v sezoni pa je v kadetski ligi nastopil tudi drugi ptujski strelec Uroš Kosajnč in z vzpodbudnim dosežkom za začetek s 311 krogi osvojil 12. mesto. Kot novinec je na turnirju v Ormožu nastopal tudi Juršinčan Rok Repič in z 284 krogi pristal na 19. mestu ter ormoški novinci Matjaž Pleh, Rok in Žan To- mažič, sicer bolj prepoznavni po odličnih dosežkih v pionirskih vrstah s serijsko puško, ki so z 271, 256 in 229 krogi tekmovanje končali na 20., 22. in 23. mestu. Pri kadetinjah je ormoška strelka Tina Novak popravila medel vtis iz predhodnega 3. turnirja in tokrat s 343 krogi osvojila 4. mesto. V ekipni konkurenci so slavile rečiške strelke v postavi sester Vesne in Jagode Tkalec ter Vesne Županc z novim državnim rekordom 1052 krogov, ormoška ekipa Kovinarja je z 843 krogi osvojila 7. mesto. Stojakov rezultatski dosežek pa je med mladinci presegel samo Kamničan Rožle Repič, ki je zmagal z visokim rezultatom 381 krogov, drugo in tretje mesto pa sta si z enakim dosežkom 363 krogov razdelila domačin Gregor Polajnko in Juršinčan Ivan Druzovič. Za juršinsko ekipo, ki je zmagala in s 1071 krogi še za 2 kroga izboljšala najboljši ekipni dosežek iz 3. turnirja, sta David Kekec in Gregor Vesenjak s 361 in 347 krogi osvojila 4. in 6. mesto, Ptujčan Aljoša Habjanič pa je še drugič ponovil dober nastop in s 344 krogi tekmovanje končal na 7. mestu. Ormoška strelca Jan Šumak in Petra Vernik, ki sicer prednostno in bolje nastopata s puško, pa sta s 304 in 330 krogi osvojila 9. in 5. mesto. Pri kadetinjah je zmagala Katja Vodeb, druga je bila Anuša Kovačič, obe strelki pa sta kot uspešni kvalifikantki EP z zračnim orožjem na Finskem, ki bo potekalo od 14.-20. 2., dosegli precej skromnih 362 oziroma 357 krogov. V ekipnem seštevku kadetov s pištolo je ormoška ekipa Kovinarja z 997 krogi osvojila 3. mesto in s tem dosežkom pripravila kar veliko presenečenje predvsem za ekipo iz Brežic, ki je pristala na 4. mestu. Žalik pripravil presenečenje za Sumaka, prvenec Aleša Pernata Domači ormoški gledalci pa so v nedeljo nedvomno dočakali vrhunec tekmovanja z nastopi mladincev s puško in si v živo ogledali svojega virtuoza Jana Šumaka, ki pa nekoliko presenetljivo ni zmagal, temveč je s 390 krogi osvojil 2. mesto. Slavil je turniški strelec Štefana Kovača Tadej Žalik s 391 krogi, ki je vodstvo Šumaku za pičlo točko prevzel tudi v skupnem seštevku posameznikov. Daleč najboljši nastop v sezoni je s svojim rekordnim dosežkom s standardno puško s 374 krogi zabeležil Kidri-čan Niko Visočnik in bil nagrajen z 12. mestom. Med mladinkami sta ormoški strelki Petra Vernik in Melanie Habjanič s 384 in 379 krogi osvojili 7. in 10. mesto, kidričevska strelka Teja Sagadin pa je s 370 krogi pristala na 15. mestu. V ekipni razvrstitvi so slavili strelci oziroma večinoma strelke iz Postojne s 1153 krogi, enak dosežek pa je uspel tudi Kovinarjevim strelcem, ki pa so za zmagovalci zaostali šele po slabših zadnjih serijah z 291:290 krogi. Z dobrimi in visokimi dosežki v zadnjem obdobju je zmage na 4. turnirju državne kadetske lige s puško bil zelo vesel tudi kidričevski strelec Aleš Pernat, ki je s 385 krogi za dva kroga prehitel dru-gouvrščenega konjiškega strelca Jakoba Petelineka in Cerkniča-na Erika Kandareta s 381 krogi na 3. mestu. Med kadetinjami je slavila Nadja Kaplja iz Železnikov s 383 krogi, ormoška strelka Kovinarja Melisa Kosi je s 367 krogi osvojila 6. mesto, medtem ko sta Urška Zidarič in Tjaša Malec s 330 in 305 krogi tekmovanje končali na 15. in 17. mestu. Mlade Ormožanke so z ekipnim dosežkom 1011 krogov osvojile 10. mesto; zmagali so Cerkničani s 1126 krogi. Žan Tomažič ostaja vodilni strelec v skupnem seštevku V najmlajši kategoriji pionirjev s serijsko zračno puško je v ekipni razvrstitvi slavila ekipa Rudnika iz Hrastnika z letošnjim najboljšim dosežkom 544 krogov, odlično drugo mesto pa so prav tako s svojim letošnjim najboljšim dosežkom s 531 krogi osvojili najmlajši strelci Kovinarja, ki pa še naprej prepričljivo vodijo v skupnem seštevku. Med posamezniki je slavil Matic Sapor iz Hrastnika s 185 krogi, najboljši nastop v sezoni pa je pokazal Ormožan Matjaž Pleh in se s 179 krogi uvrstil na 6. mesto ter prehitel svoja moštvena kolega in vodilnega v skupnem seštevku posameznikov Žana Tomažiča s 179 krogi na 7. in Roka Tomažiča s 173 krogi na 16. mestu. Pokalno točko si je za uvrstitev na 25. mesto pristreljal tudi Aljaž Čučko, mladi strelec Tovarne sladkorja Ormož, medtem ko je Kovinarjev Gal Rob s 146 krogi osvojil 58. mesto. Krstni nastop na tekmovanjih pa je v Ormožu dočakala mlada kidričevska strelka Maja Ferlež in s 165 krogi osvojila dobro 14. mesto, zmagala je Suzana Lukic iz Trzina s 184 krogi. Peti, torej predzadnji, turnir slovenske državne lige za Pokal SZS bo potekal 4. in 5. februarja na centralnem strelišču Rakovnik v Ljubljani. MT München -generalka pred EP z zračnim orožjem na Finskem Od srede do sobote je na olimpijskem strelišču v Münchnu potekalo največje mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem na svetu, ki so se ga udeležili predstavniki 45 reprezentanc in praktično vsi najboljši strelci na svetu, kar napoveduje izjemno konkurenco. Na prestižni turnir v München je odpotovala tudi 24-članska slovenska reprezentanca, ki je tekmovanje izkoristila kot generalko pred EP na Finskem. Med strelci so v München odpotovali Rajmond Debevec, Majda Raušl, Klavdija Pufič, Robert Markoja, Kevin Venta in ostali, ormoški strelec Jan Šu-mak pa se je na EP že kvalificiral z dobrimi in odmevnimi dosežki v Trzinu in Rušah. Simeon Gönc Ptuj • 23. razstava Dobrote slovenskih kmetij Praznik kulinarike in kulture Od 17. do 20. maja bo v minoritskem samostanu na Ptuju potekala že 23. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki tudi zaradi projekta EPK dobiva nove razsežnosti in možnosti širšega prepoznavanja. Za zdaj sicer ostaja v mejah države, edini tuji razstavljavci tudi letos prihajajo iz avstrijske Koroške, je te dni povedal predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič. Že pred leti pa je bila dana pobuda o tem, da bi Dobrote prerasle v mednarodni kulinarični festival srednjeevropskega prostora. Zagotovo pa je razstava z ocenjevanjem izdelkov slovenskih kmetij tudi projekt razvoja slovenskega podeželja z mnogoterimi pozitivnimi učinki, ki se odražajo na urejenosti, poseljenosti in kvaliteti življenja tega prostora. Tudi pri letošnji razstavi so moči in znanje združili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijska svetovalna služba, MO Ptuj in KGZS Zavod Ptuj. Na njej bodo kmetice in kmetje razstavili svoje najboljše izdelke v trinajstih skupinah: mlečni, krušni in mesni izdelki, domača olja, kisi, sokovi, žganja, suho sadje, vino, sadjevec, marmelade, kompoti in konzervirane vrtnine. Na ocenjevanju strokovnih komisij bodo izdelki prejeli bronasto, srebrno in zlato priznanje. Sodelujejo lahko le kmetice in kmetje iz kmetij, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, oziroma imajo trajne nasade, ki so prav tako vpisani v omenjeni register, prijave pa bodo sprejemali do 16. februarja 2012. Podrobnejše informaci- je so razstavljavcem na voljo pri svetovalkah in svetovalcih za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na območnih zavodih, razpis in pravilniki o ocenjevanju izdelkov na razstavi so objavljeni tudi na spletnih straneh Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in ptujskega zavoda. Za posamezne skupine izdelkov veljajo nekateri dodatni pogoji. Tako mora biti vzorcem v skupini Foto: Črtomir Goznik V minoritskem samostanu bo tudi letos dišalo po dobrotah slovenskih kmetij mlečnih izdelkov priloženo dovoljenje za oddajo mleka za javno potrošnjo, pri mesnih izdelkih je treba priložiti kopijo potrdila o veterinarskem pregledu mesa na trihinelo zaklane živali. Vsi izdelki, s katerimi želijo kmetice in kmetje sodelovati na razstavi, morajo imeti natančno izpolnjene deklaracije, iz katerih je razvidno, za kakšen izdelek gre, kolikšni so odstotki posameznih sesta- vin, katere dodatke vsebuje, kdaj je bil izdelan in do kdaj je izdelek uporaben. Za vsak prvi izdelek, ki ga predložijo v ocenjevanje, znaša 25 evrov, za vsak nadaljnji izdelek na isti priimek in ime pa 20 evrov. Organizatorji so pripravljavce nagrajenih dobrot slovenskega podeželja in tradicionalne kuli-narike povabili k sodelovanju tudi v tržnem delu razstave, in sicer s prodajo pod arkadami minoritskega samostana in na sirarskem prazniku pred Mestno hišo ter pri drugih spremljevalnih dogodkih. Od regij se bo letos posebej predstavila ljubljanska z Zasavjem. Razstava Dobrote slovenskih kmetij pa je tudi praznik kulture, saj jo vsako leto pospremijo številni kulturni nastopi, že tradicionalno so to folklorne skupine in javna radijska oddaja Radia Ptuj z ljudskimi pevci in godci. MG Ptuj • Mednarodno tekmovanje v urejenosti krajev V letu kulture na preizkusu tudi kultura okolja Ptuj se vrača na mednarodno tekmovanje v urejenosti krajev Entente Florale. Prvič se ga je udeležil leta 2002, ko je osvojil srebrno medaljo, ki od takrat dalje krasi stavbo Mestne hiše. Srebrno medaljo je v tem letu osvojila tudi Kostanjevica na Krki. V tekmovanje Entente Florale se lahko vključijo le mesta in kraji, ki so se pred tem dobro odrezali na nacionalnem tekmovanju v urejenosti krajev. Tega v Sloveniji organizira Turistična zveza Slovenije pod naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Letošnje ima še posebno težo zaradi projekta EPK 2012 - Ptuj partner, v katerem se bo Ptuj ob svojih dosežkih na področju kulture skušal izkazati tudi z urejenostjo mesta in njegove okolice. Slovenija je članica tega mednarodnega gibanja, v katerem sodeluje skupaj 12 držav Evrope (Velika Britanija, Nizozemska, Italija, Irska, Madžarska, Nemčija, Francija, Češka, Hrvaška, Belgija in Avstrija), ki stavijo na urejenost krajev, ekološko zavest, trajnostni razvoj, naravno in kulturno dediščino ter koeksistenco z avtohtonim naravnim okoljem od leta 1998 oziroma za višjo kakovost bivanja in večjo urejenost nekega mesta, kraja in vasi. Tekmovanja Foto: Črtomir Goznik Z delovnega srečanja v Mestni hiši na Ptuju, ki sta se ga udeležila tudi mednarodna sodnika iz Slovenije Anton Schlaus in Martina Schlaus. se lahko vsako leto iz države članice gibanja udeležita po dva predstavnika, in sicer mesto z več kot pet tisoč prebivalci in manjši kraj ali vas z manj kot pet tisoč prebivalci. V mednarodni 12-članski žiriji iz Slovenije sodelujeta arhitekt Anton Schla-us, tudi podpredsednik društva za urejenost krajev Slovenije Entente Florale, ki je leta 2007 nastalo iz projektnega sveta, in magistra arhitekture Martina Schlaus. 23. januarja sta obiskala Ptuj in tudi podrobneje pred- stavila kriterije ocenjevanja na tem tekmovanju. Gre za skupaj deset kriterijev, ki so razdeljeni v tri glavne skupine: vegetacija in krajina, okolje ter turizem in dejavnosti. Največ točk, kar 50, lahko mestu ali kraju, vključenemu v tekmovanje, prinese prvi kriterij, drugi skoraj polovico manj, turizem in dejavnosti pa skupaj 27 točk. Za zlato medaljo je treba osvojiti med 85 in 100 točk, za srebrno od 75 do 84 točk, za bronasto pa od 65 do 74 točk. Ocenjevanje za me- sto traja skupaj šest ur, za manjši kraj štiri ure. V tem času si komisija v živo ogleda določene točke oziroma področja ocenjevanja na vnaprej določeni trasi, ki jo izbere mesto. Točke bo treba tudi posebej predstaviti; izbrane bodo le reprezentativne, nekatere pa bodo predstavili le v pisni obliki in na fotografijah. Ptuj si bo mednarodna komisija Entente Florale predvidoma ogledala v prvi polovici julija. MG Gerečja vas • Delavnica društva žena in deklet Jedi iz kruha, ki teknejo tudi brez mesa V gasilskem domu v Gerečji vasi so se 24. januarja odvijale delavnice na temo Jedi iz kruha, ki so jo pripravile članice Društva žena in deklet Gerečja vas. Z delavnico niso želele samo obuditi nekaterih starih receptov iz zakladnice ljudske kulinarike o uporabi kruha za pripravo različnih jedi, temveč tudi spomniti in opomniti na kulturo odnosa do tega živila, ki bi morala biti spoštljivejša. Kljub krizi veliko kruha še vedno konča v odpadkih. »Kruh je naše najosnovnejše živilo. Kljub veliki porabi ga v naših gospodinjstvih veliko ostaja neporabljenega. Zato smo se v društvu odločile, da bomo obnovile svoje znanje, pridobljeno od naših prednikov, ter skušale na naše jedilnike ponovno vrniti kruh tudi v drugačni obliki: kot kruhove cmoke, kruhov narastek, kruhove rulade, kruhovo bombo, opečen kruh in podobno, ki gredo najmanj tako dobro v slast kot meso,« je prvo delavnico v letu 2012, v katerem društvo praznuje tudi 12-letnico uspešnega delovanja napovedala predsednica Magda Inti-har. Na večeru, na katerem je dišalo po kruhu oziroma kruhovih jedeh, saj so meso, kot so se pošalile, tokrat pustile v prtljažniku, se je zbralo okrog 20 članic, ki so pripravile vrsto dobrot, ki bi jih kazalo vrniti na slovenske mize. S pripravo različnih jedi iz starega kruha, ki v gospodinjstvih ostaja tudi zato, ker večina danes najraje sega po svežem kruhu, so pokazale, da je mogoče vsaki najmanjši ostanek kruha koristno uporabiti tako za glavno jed, prikuho, stransko jed in tudi za pripravo sladic. K mizi so vabili kruhovi polpeti z gobami, kruhov narastek, opečen kruh, pečen kruh za jušno za-kuho, kruhova bomba in kruhove rezine. Od vseh receptov, ki so jih preizkusile na letošnji prvi delavnici, smo za bralke in bralce Štajerskega tednika izbrali dva. Za kruhovo bombo potrebujemo dve veliki žemlji ali bel kruh (sveži), eno čebulo, malo mleka, eno jajce, eno kislo smetano, sol ali vegeto, poper, peteršilj. Žemljo ali kruh narežemo na kocke. Na maščobi prepražimo čebulo in jo dodamo kruhu, solimo, popramo, dodamo peteršilj, premešamo ter dodamo še malo mleka. Ko se masa ohladi, ji dodamo še jajce in kislo smetano ter dobro zamesimo. Pripravljeno maso zavežemo v krpo v obliki krogle in kuhamo v slanem kropu približno deset do petnajst minut. Za pripravo kruhovih rezin potrebujemo deset rezin starega belega kruha, tri jajca, tri dcl mleka, sol in sladkor v prahu. Mleko in jajca razžvr-kljamo in malo posolimo. V pripravljeno maso na hitro pomočimo rezine kruha in jih na vročem olju na hitro popeče-mo, da dobijo lepo zapečeno zlato barvo ter jih položimo na papirnate serviete, ki popijejo odvečno maščobo. Popraže-ne rezine lahko posladkamo s sladkorjem v prahu in jih postrežemo kot sladico, brez sladkorja pa so odlična priloga k mesnim jedem z različnimi omakami. MG Kidričevo • Razstava v preddverju uprave Aluminij so uporabljali ze skoraj pred stoletjem V avli kidričevskega Taluma so tik ob vhodu na stopnišče upravne zgradbe postavili na ogled zanimivo razstavo, ki govori o uporabi aluminija nekoč in danes. Razstavo so pripravili na pobudo dr. Stanka Koresa iz strateškega razvojnega centra Taluma, oblikoval pa jo je Darko Ferlinc. Prepričljiv in dober dokaz, da so aluminij uspešno uporabljali že skoraj pred stoletjem, je razstavljeno motorno kolo Harley Davidson iz leta 1929, ki ima blok motorja in ohišje menjalnika iz aluminija in prikazuje njegovo obstojnost. Ob dobro ohranjenem motorju je tudi razstavna vitrina, v kateri so opisani začetki uporabe aluminijevih ulitkov, v njej pa so razstavljene tudi aluminijaste vilice za novo motorno kolo KTM, ki jih ulivajo v Talumu in so plod razvoja aluminijeve zlitine, tehnologije litja ter toplotne obdelave. Vilice za motorno kolo KTM so eden izmed najbolj obremenjenih konstrukcijskih delov kolesa. Izdelane Foto. M. Ozmec Med pripravo zanimive razstave v preddverju upravne zgradbe Taluma; levo pobudnik razstave dr. Stanko Kores so po strogo predpisanih metalurških postopkih, saj v materialu ne sme biti niti najmanjše napake. Predvsem zaradi specifične teže aluminija, njegovih mehanskih in fizikalnih lastnosti ter obstojnosti so verjeli v ta material že pred več kot 100 leti. Uporaba aluminija je v zadnjih letih izrazitejša v avtomobilski, letalski oz. transportni industriji in gradbeništvu. Aluminij je lahko rešitev za našo prihodnost tako iz ekološkega kot uporabnega vidika in v Talumu verjamejo vanj. -OM Ljubljana • Razstava Alenke Slavinec Konji še ne gredo počivat Tudi novo leto fotografinja Alenka Slavinec začenja s turnejo. Po več uspešnih razstavah je minulo leto navdušila z zbirko fotografij, ki so zbrane pod naslovom Slovenia in us. Ta je s Ptuja romala v galerijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, čez nekaj tednov pa se seli v Milano. Konec leta 2011 je razstava lipicancev prispela tudi na Ptuj. V Galeriji Tenzor je s svojo specifičnostjo in čarobnostjo vabila mnoge poglede. Po uspešno opravljenem poslanstvu jo je avtorica za nekaj časa preselila v prestolnico. V galeriji Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani so razstavo, na kateri kraljujejo konji iz Lipice, odprli 10. januarja, njihove stene pa bo krasila do začetka prihodnjega meseca. Kot na vseh otvoritvah je tudi v prestolnici Ptujčanka Alenka Slavinec poskrbela za vsebinsko presenečenje. Za glasbeno poslastico je zadolžila Ljubna Dimkaroskega, ki je zaigral na najstarejšo piščal na svetu. Otvoritve so se udeležili številni znani Slovenci, med drugim tudi Martin Strel, Simon Kardum, Pero Lovšin, Darko Jazbec, Marko Podkubovšek, Dušan Kidrič, Uroš Stanič, Danijela Voljč, Dejan Babusek in Marko Stepič. Barve našega mesta pa bo s svojimi deli Slavinčeva v začetku marca zastopala tudi v Italiji, ko se njeni čudoviti lipicanci selijo v prestolnico mode v Milano. Dženana Kmetec Otvoritve se je udeležilo veliko znanih Slovencev. ČUKI in KINGSTON Karnevalska dvorana Ptuj TOREK, 21. februar 2012, ob 20. uri Francu Tementu v spomin Našemu dragemu sorodniku in duhovniku Francu Tementu se je življenje izteklo. V soboto, 14. 1. 2012 popoldan, se je v mariborski bolnišnici poslovil od tuzemske-ga življenja. Na pot so ga pospremili njegovi najdražji z molitvijo. Njegova volja, skromnost, predanost, mirnost in življenjska energija je bila neusahljiv vir za plodno delo. Upokojeni župnik, častni kanonik g. Franc Tement je luč sveta zagledal 29. marca 1926 v Pobrežju. Rodil se je kmečkima staršema, mami Antoniji in očetu Francu, v župniji sv. Vida v Vidmu pri Ptuju. V družini je bilo 8 otrok in bili so težki vojni in povojni časi: časi pomanjkanja, trdega dela, borbe za preživetje. Osnovno šolo je končal v Vidmu, v jeseni 1939 je vstopili v malo semenišče minoritskega samostana na Ptuju in ptujsko gimnazijo končal z odliko. Leta 1944je bil vpoklican v nemško vojsko, vendar je kmalu zbolel in mu ni bilo treba na fronto. Delal je v pisarni, vendar je tudi tukaj bil v veliki nevarnosti, da ga odpeljejo. Vedno so ga rešili dobri ljudje, ki so slutili, da ga čaka božje poslanstvo. Domov se je vrnil leta 1945 in kljub novemu ateističnemu družbenemu redu nadaljeval šolanje v gimnaziji in študij na teološki fakulteti v Ljubljani ter bil posvečen julija 1952. Novo mašo je pel v svoji rodni župniji sv. Vida v Vidmu pri Ptuju v ponos staršem, sorodnikom in prijateljem. Služboval je v različnih župnijah; v Črenšovcih je nastopil kaplansko službo 1. marca leta 1957. Župnijo je vodil do 31. julija leta 2002, ko jo je predal mlademu delovnemu nasledniku. V času župnikovanja od leta 1981 do 1991 je v deka-niji opravljal službo dekana in bil leta 1991 imenovan za častnega dekana. Leta 1993 pa je prejel imenovanje za častnega kanonika. Občina ga je imenovala za prvega častnega občana občine Črenšovci. fi ■ A ^ 1926-2012 Po 49 letih življenja in dela v Črenšovcih se je v letu 2006 naselil v duhovniškem domu v Mariboru, kjer je ostal vse do smrti in to v odlični ter predani oskrbi s. redovnice Mateje. Spomladi bi obhajal 86. rojstni dan in poleti biserno mašo (60-letnico duhovniške službe). Vendar je prej odšel na pot, na kateri se bo srečal z vsemi, ki so že v večnosti, in bo čakal, da se mu pridružimo vsi tisti, ki smo ga imeli radi, in vsi, ki smo ga spoštovali. Mi ga bomo nosili v srcih, globoka vera in upanje pa nam bosta pomagala pri izgubi dragega sorodnika, saj človek ne umre, dokler ne umre zadnji spomin za njim. Od dolgoletnega čren-šovskega župnika so se z molitvijo poslavljali čren-šovski verniki in drugi že v ponedeljek, ko je bilo njegovo telo iz Maribora prepeljano v župnijsko cerkev povišanja sv. Križa v Črenšovce. Da bi ga sprejeli v čim večjem številu, so se eno uro pred prihodom oglasili vsi zvonovi v kapelicah in največji zvon v župnijski cerkvi v Črenšovcih ter v podružnični cerkvi na Gornji Bistrici. Nato pa so bili povabljeni, da se ustavijo ob rajnem župniku. V torek se je ob 15. uri začela pogrebna slovesnost. Pred sv. mašo so pokojnemu častnemu kanoniku v slovo spregovorili nečakinja in nečak, nečak p. Martin Kmetec, župan občine ČrenšovciAnton Tornar in dekan lendavske dekanije Lojze Kozar. Pokazali so ga kot pokončnega, modrega, zvestega duhovnika, ki je ljubil Cerkev in svoj narod. Ob soboškem škofu dr. Petru Štumpfu in štiridesetih RADIOPTUJ 89.8-98,2-ICH3 Štajerski TEDNIK Catering duhovnikih je sv. mašo daroval mariborski nadškof in metropolit dr. Marjan Turnšek. V homiliji je so-boški škof dr. Peter Štumpf spregovoril o življenjski poti duhovnika Franca Te-menta, kije bila tlakovana z molitvijo, delom in trpljenjem. Po sv. maši so pevci rajnemu v slovo zapeli njegovo priljubljeno pesem, nato je spregovoril še dolgoletni tajnik ŽPS in poslanec DZ Jožef Horvat. Sledil je sprevod na pokopališče, kamor so ga ponesli bogoslovci, in obred pokopa. Duhovnik Franc Tement zdaj počiva med rajnimi črenšovskimi župniki in rojaki na pokopališču, kamor je pospremil mnoge črenšovske vernike, zanje molil in o mnogih tudi zapisal nekrolog v Družino. Svojo pokončno držo je kazal z govorjeno in pisano besedo, še bolj pa s svojim življenjem, s skromnostjo, potrpežljivostjo, z natančnostjo, s predanostjo Bogu, z zvestobo Cerkvi, vse pa je bogatil tudi s svojimi zapisi v glasilu Poti k Bogu. »Vračam tako spet se domov, kjer še potok žubori, kjer gozdovi tiho se bude. Tam tišina in milina bosta v naročje vzeli me. Spet bom srečen, da sem doma...« Zbogom, na poti, na kateri se vsi snidemo: njegovi žalujoči bratje - Jurij, kije bil njegova desna roka v času bivanja v Mariboru, Pepek, Ivan, sestri Katarina in Trezika, svakinji, svak, nečakinje in nečaki, ostalo sorodstvo, prijatelji, župljani sv. Vida in črenšo-vski župljani. Zdenka Golub PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Foto: ZG Foto: Arhiv hureniovanje 2012 ^feHERITAGE festival MARIB0R2012 *»** evropsha prestolnica bufaire Na valovih časa Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (2.) Dežela za služiti, ne pa za živeti O Švici velikokrat slišimo samo najboljše. Imajo najboljšo ekonomijo, najboljše plače, baje da tudi najboljšo čokolado. Zakaj pa se potem ljudje kar ne preselijo tja? No, govorice so eno, izkušnje pa nekaj čisto drugega. Po ekspresnem vstopu v ta otoček sredi Evrope, smo se najprej napotili kupovat vinjeto. Že cene na prvi bencinski črpalki so me malce prizemljile, zadnjica pa se mi je nasmejala, ko sem za letno vinjeto plačal borih 36 evrov. 36! Resnici na ljubo, druge opcije sploh ni bilo. Če nekako povzamem njihovo logiko: domačini plačajo za vinjeto simbolično ceno, tujci pa morajo za nekaj dni kupiti letno vinjeto, ki jo dobiš po prav spodobni ceni. Geografska lega in ostale naravne danosti pomenijo za Švicarje veliko tranzita, kar bi pa lahko podobno izkoristila tudi deželica, ki jo mi prav lepo poznamo, kajne? Pa pustimo zdaj te druge „interese". Najprej smo se ustavili v Arbonu ob Boden-skem jezeru, ki meji na Švico, Avstrijo in Nemčijo. Prekrasna in ogromna luža, ki pa sicer spominja malce tudi na Blatno jezero. Ker smo veliko slišali o Švici kot izjemno striktni državi tudi kar zadeva promet in parkiranje, smo se na vso moč trudili voziti po pravilih. Po slovenski navadi smo se zapeljali čisto do jezera, nikakor pa nam ni uspelo ugotoviti, kako je s parkiranjem. O tem smo povprašali starejši par, ki se je pravkar pakiral za izlet. Ženička nam je podarila parkirno uro, ki si jo moral nastaviti na čas prihoda, brezplačno pa si lahko parkiral eno uro. „40 evrov je kazen za predolgo parkiranje", nam je še zabičala gospa in pri tem pomenljivo namignila z obrvmi v smislu, da je ta kazen skoraj enaka javnemu kamenjanju. Gospa še verjetno ni parkirala v Ljubljani ali vozila po slovenskih cestah ... Prvi vtis je bil pri vseh enak: gre za izjemno urejeno državo, v kateri je vse do potankosti planirano in tudi izvedeno. Kamorkoli si šel, povsod so bile neke table, kaj je vse „verboten". Tudi možakar, ki je s samokolnico prevažal zemljo za rože, je moral svojo nekaj-metrsko potko ograditi in na več krajih označiti s signalizacijo in znaki „delo na cesti". Vse starejše stavbe so bile do potankosti obnovljene ali pa so jih še obnavljali. Prav nič ni bilo prepuščeno naključju. Foto: Dani Zorko Stein am Rhein - idilična vasica pod gradom Foto: Dani Zorko Švicarji imajo vse vrtove zgledno urejene. Tacati po zelenici je seveda 'verboten'. Ogromno označevalnih tabel je nakazovalo na to, da gre za mestece z bogato zgodovino, opaziti pa je bilo tudi veliko tujih registrskih tablic. Švica je majhna država, zato smo v slabe pol ure dosegli našo naslednjo točko - Renske slapove. Veljajo za največje slapove v Evropi in temu primerno je bilo tudi število turistov. Azijcev, kakopak. Najprej se sprehodiš skozi prijeten dvorec, nato pa se postopoma spuščaš do dna slapov. Prvič na tem potovanju mi je bilo všeč, da se je ulilo, saj so se horde Azijcev hitro napaki-rale nazaj v avtobuse. Slapovi so res veličastni, po Renu pa te seveda peljejo tudi z ladjicami, ki pa so bile nabito polne. Mi smo malce eksperimentirali po potkah in seveda našli zastonj dostop do slapov. Pa je spet ostalo za rundo piva. Premeteni Švicarji so zadevo uredili tako, da se turisti razdelijo po več nivojih, tako da se truma ljudi premika skozi in pri tem vidi vse. Super. Bilo je že popoldne, ko smo se odpravili še proti mestecu Stein am Rhein (prev. Kamen na Renu). Idilična naselbina je s svojo arhitekturo čisto spominjala na čase vitezov in gradov, saj je bila sleherna stavba poslikana, osrednje ulice pa tlakovane podobno kot v starem Rimu. Pa vendar se je njihov nacionalni ponos odražal na vsakem koraku. Povsod imajo obešene svoje zastave in tudi večina njihovih produktov je rdeče barve z belim križem na sredi. Kot da bi pri nas na vse izdelke natisnili npr. Triglav. Švicarske ure so med dražjimi na svetu in to se je pokazalo tudi tukaj. Malo bolj normalne cene pa so imele njihove testenine oz. „nudli", kot jim radi rečemo. Namočene v vodi si jih lahko degusti-ral neomejeno, imeli pa so jih čez 100 vrst. Seveda tudi tu ni manjkalo tabel „verboten", kot smo jih mi po tihem poimenovali. Na primer v parku je bilo striktno predpisano, kje se ne sme sedeti, glasno hoditi in govoriti, sprehajati, opazovati živali itd. Že sama tabla je kazila vso pokrajino, verjetno pa ni odveč omeniti, da smo mi že nehote prekršili večino pravil, še preden smo prišli do nje. Zanimivo je, da mestni redarji niso imeli čisto nič dela in so nemirno čakali, da se kdo končno ujame. Čeprav se sliši paradoksalno, je bilo to srhljivo. Nekateri pač nismo rojeni za toliko pravil in kontrole. Nadaljevanje prihodnjič Foto: Dani Zorko Renski slapovi so (po širini) največji v Evropi. Foto: Dani Zorko Vse po jusu. Delovno območje mora biti označeno in zaščiteno. Torek, 31. januar Danes goduje Janez. Danes je svetovni dan boja proti kajenju. 1797 se je rodil avstrijski skladatelj Franz Schubert, ki je svojimi skladbami utemeljil romantični izraz. Napisal je 9 simfonij in čez 600 solo pesmi. 1808 je Dubrovnik uradno prenehal obstajati kot samostojna država. 1921 se je rodil ameriški pevec italijanskega rodu Mario Lanza. Slaven je postal leta 1951, ko je posnel film Veliki Caruso. 1938 se je rodila nizozemska kraljica Beatrix, od 1980 naslednica kraljice Julijane. Naredila je doktorat pravnih znanosti. 1943 so se ostanki nemških armad vdali pri Stalingradu. 1958 so izstrelili prvi umetni ameriški satelit Explorer. Sreda, 1. februar Danes goduje Ignac. 1874 se je rodil avstrijski lirik, dramatik in pripovednik Hugo von Hofmannstahl. Pisal je tudi librete za opere Richarda Straussa. 1895 se je rodil John Ford, najbolj znani režiser ameriških vester-nov. 1896 so v Torinu prvič izvedli Puccinijevo opero La Boheme. 1901 se je rodil ameriški filmski igralec Clark Gable. Zaslovel je v filmu V vrtincu. Dolgo je veljal za »kralja Hollywooda«. Umrl je leta 1960. 1902 so na Kitajskem ukinili povezovanje ženskih nog. 1931 se je rodil v Sverdlovsku prvi demokratično izvoljeni predsednik Ruske federacije Boris Jelcin. 1953je morje na Nizozemskem predrlo na stotine jezov, poplavilo okoli 2.000 kvadratnih kilometrov in zahtevalo 1.835 življenj. Četrtek, 2. februar Danes goduje Marija - danes praznujemo svečnico. Danes je svetovni dan mokrišč. 962 je bil Oton I. v Rimu okronan za prvega nemškega cesarja. 1711 se je rodil avstrijski državnik Wenzel Anton Kaunitz, ki je skoraj štiri desetletja vodil zunanjo politiko cesarice Marije Terezije in njenih naslednikov. 1732je pruski kralj Friderik Viljem I. v Prusijo sprejel okrog 14.000 salzburških protestantov, ki v domovini niso mogli ostati, ker jim je salzburški nadškof hotel vsiliti katoliško vero. 1804 se je začel prvi srbski upor proti Turkom, ki je pripeljal do priznanja notranje avtonomije Srbije znotraj beograjskega pašaluka. 1808 je Napoleon I. zasedel Vatikan. Do tega je prišlo, ker se je papež Pij VII. upiral podpreti Napoleonovo celinsko zaporo proti Veliki Britaniji. 1829 se je rodil nemški zoolog Alfred Brehm. Napisal je več knjig o življenju živali in bil ustanovitelj akvarija v Berlinu. 1852 so na londonski ulici Fleet odprli prvo javno stranišče na svetu. Petek, 3. februar Danes goduje Blaž. 1116 je umrl madžarski kralj Koloman, ki je za časa svoje vladavine močno povečal svojo državo in jo notranje uredil in stabiliziral. 1601 je Avstrija na zahtevo Benetk usmrtila dva uskoška poveljnika ter nato nadaljevala obračunavanje z uskoki in njim privrženimi občani Senja. 1830 so podpisali Londonske protokole, s katerimi so priznali neodvisnost Grčije. 1859 se je rodil nemški letalski konstruktor, oče štuke, Hugo Junkers. 1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev. Bil je ideolog in organizator makedonskega revolucionarnega gibanja na koncu 19. stoletja. Sobota, 4. februar Danes goduje Andrej. 1194 so angleškega kralja Richarda Levjesrčnega v zameno za plačilo 150.000 takratnih mark izpustili iz ujetništva v trdnjavi Tribur. 1815 se je rodil Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetlitelj in mecen. 1849 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Jean Richepin. 1897 se je rodil nemški politik, kancler in gospodarstvenik Ludwig Erhard, oče nemškega gospodarskega čudeža. 1902 se je rodil ameriški pilot Charles Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantik brez vmesnega postanka. 1917 je nemška vlada uradno razglasila podmorniško blokado Britanije. Nedelja, 5. februar Danes goduje Agata. Na nemškem jezikovnem območju na god sv. Agate blagoslavljajo kruh. Sv. Agata velja med drugim tudi za zavetnico rudarjev. 1788 se je rodil britanski politik Robert Peel. Ker je Bobby okrajšava za Robert, so po njem dobili ime angleški policaji - bobiji. 1840 se je rodil ameriško-angleški izumitelj Stevens Maksim. Njegov najpomembnejši izum je Maximova strojnica, prva popolnoma avtomatska strojnica, ki so jo naredili. 1840 se je rodil irski živinozdravnik in izumitelj John Boyd Dunlop, ki je 31. oktobra 1888 patentiral prvo pnevmatsko zračnico. 1878 se je rodil francoski inženir in industrialec Andre-Gustave Citroen, ki je Fordovo metodo množične proizvodnje prenesel v evropsko avtomobilsko industrijo. 1887 je bila v Milanu premiera Verdijeve opere Otello. Ponedeljek, 6. februar Danes goduje Dora. 1874 so v Nemčiji sprejeli zakon, po katerem je postala civilna poroka obvezna. Zakon je predvidel tudi ločitev. 1911 se je rodil ameriški filmski igralec in štirideseti predsednik ZDA Ronald Regan. 1912 se je rodila Eva Braun, Hitlerjeva življenjska družica. 1919 se je začelo v Weimarju zasedanje nemškega ustavodajnega parlamenta. Oblikovali so tako imenovano Weimarsko republiko, novo nemško demokracijo, ki je obstala do leta 1933, ko je prevzel oblast Hitler. 1964 sta Francija in Velika Britanija sklenili sporazum o gradnji predora pod Rokavskim prelivom. Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline V četrtek bomo gledali skozi okno Kje je sneg, je velikokrat slišati te dni. Res je, letošnja zima nam snega ni podarila, pravzaprav je komaj zdaj primerno mrzlo za ta letni čas. Stari slovenski pregovor 2. februar - svečnico povezuje z vremenom. Če je ta dan jasno, bo zima trajala še dolgo, če pa sneži ali dežuje, bo pomlad kmalu tu. Zato le dobro poglejte, ali bo najprej kanilo od ledene sveče (kot da jih je kaj) kot od strehe. Zunaj je še premrzlo Ker je zunaj še premrzlo, čeprav lepo vreme, upam, da vas še ne žene ven s škarjami in žagami. Nikamor se še ne mudi. Idealen čas za rezanje je v februarju. Zato pa lahko lepo na toplem razmišljate, kaj boste letos sadili in sejali na zelenjavnem vrtu, kako boste zasadili okrasne gredice in korita. Da bo razmišljanje še malo bolj zapleteno, naj vas spomnim na nekaj novih zelenjadnic, katerih seme je že na policah slovenskih trgovin. Čili Mnogi imajo radi nekoliko boj začinjene jedi in zanje bo ta novost prav tako zelo zanimiva. Čili je rastlina , ki je samo sorodna papriki in ima podobno rast in liste. Ni pa paprika. Brez čilija v Južni Ameriki sploh ne znajo kuhati. Pri nas so ga dolga leta nadomeščali pekoča paprika ali pa hudi feferoni. Vendar okus ni povsem isti. Zato imajo tam ogromno različnih sort te začimbne zelenjadnice. Plodovi čilija so lahko zmerno pekoči pa vse do ekstremno pekočih, lahko so zelo različnih oblik in barv. Za določitev ostrine okusa se uporablja prav posebna lestvica, tako imenovana skovilova lestvica. Rastline čilija so nekoliko višje in redkejše kakor rastline paprike, potrebujejo še več sonca, zato pa nekoliko manj vode. Posadite jih torej tako, da jih večje rastline, na primer paradižnik, ne bodo senčile. Običajno pričnejo cveteti in rodijo nekoliko kasneje, mnogi zato že obupajo nad njimi. Zanimivo je tudi, da rastline čilija brez težav gojimo v loncih in posodah na balkonih in terasah, ki pa morajo biti seveda sončni. Foto: Miša Pušenjak Čili habanero Sejemo jih nekoliko prej kakor papriko, saj potrebujejo kakšen teden dlje, da dorasejo v za presajanje primerno veliko sadiko. Čas za setev je torej zdaj. vzgoja sadik je povsem enaka kakor vzgoja sadik paprike, o čemer sem pisala v preteklih dveh prispevkih. Raje vas bom spomnila, katere sorte lahko kupite pri nas. Začela bom s tisto najbolj pekočo, po skovilovi lestvi- ci ocenjeno na 200.000 - 350.000 enot, to je čili habanero. Zeleni plodovi kasneje postanejo rdeči ali rumeni. So srednje veliki in nepravilne oblike. Prve plodove boste lahko odtrgali šele kakih 100 dni po presajanju. Zanj naj se odločijo res samo tisti, ki prenesejo pekoče. Na drugem najbolj pekočem mestu je sorta jalapeno z 2.500 - 10.000 enotami. Koničasti, povsem gladki plodovi so sprva zelene barve, kasneje postanejo rdeči. Uživamo jih tako zelene kakor rdeče. Je zgodnejši čili, saj dozori že 80 dni po presajanju, če je seveda zanj dovolj sonca. Kljub temu da je sodi med srednje pekoče sorte, je za naše nežne jezike še zelo, zelo »vroč«. Vsaj zame je pekoč okus sorte anaheim. Ta je ocenjena na 500 - 2.500 enot. Plodovi so veliki, zeleni in koničasti. Lahko jih polnimo z različnimi nadevi. Zelene plodove lahko tudi pečemo, rdeče pa sušimo, zmeljemo v prah in uporabljamo kot začimbo. Majhen, okrogel a še vedno vroč pa je čili tondo picante calabrese. Plodovi so zeleni, okrogli, zmerno pekočega okusa. Uporabljamo jih lahko tudi za dekoracije, sušimo, meljemo ... Njegova ostrina je ocenjena na 300 - 2.500 enot. Za vsakogar se torej najde svoj čili, kot radi pravijo. Čili ni samo zanimiva zelenjadnica, pripisujejo mu številne zdravilne lastnosti. Veseli ga bodo tisti s pogostimi glavoboli, vnetji sinusov, migrenami, negativno deluje na razvoj rakavih celic prostate, zmanjšuje količino holesterola v krvi, uravnava krvni pritisk in celo ogreje mrzle noge. No, to zadnje bi že verjela, mene pogreje ne samo v noge. Poleg čilija je na tržišču seme še ene zanimive plodovke, to je andska jagoda. Mnogim se bo zdela zelo znana, ko bo začela cveteti in bo pokazala svoje plodove. Nič čudnega, saj je sorodnica naših lepi lampijončkov, ki nam tako Andska jagoda v lampijončku Foto: Miša Pušenjak lepo popestrijo zimske šopke. Le da je jagoda, ki se skriva v lampijončkih, užitna. Ima nežen, eksotičen okus, morda nekoliko podoben mangu ali nekateri pravijo meloni. Tudi andska jagoda je rastlina sonca, zraste v dokaj visoke (1 m in več) in goste grmičke, zato potrebuje toliko prostora kakor jajčevec - med rastlinami 40 cm, med vrstami pa 50 cm. Glede hranil ni tako zahtevna kakor jajčevec, bo pa hvaležna za 2 - 2,5 l komposta na kvadratni meter in ves čas vlažna, a ne mokra tla. Ker ni v sorodu s paradižnikom, papriko, pa tudi ne kumarami in bučami, je primerna za popestritev kolobarja v rastlinjaku. Tudi andsko jagodo vzgajamo preko sadik. Seme kali na svetlobi, zato ga samo položimo na zemljo, pritisnemo ob njo in ne pokrivamo. Za kaljenje potrebuje precej toplote, okoli 25 stopinj, in seveda svetlobo, zato ga postavimo v topel in svetel prostor. Sama setve, ki potrebujejo svetlobo, pokrijem z folijo za živila, saj se seme na površini zemlje hitreje izsuši kakor tisto, ki je pokrito z njo. Za presajanje na prosto jo sejemo nekoliko kasneje, v začetku marca, ne pikiramo, vzgojimo pa sadike s koreninsko grudo. V rastlinjake jo lahko presajamo v sredini aprila, posejemo pa jo sredi februarja v zaščitene prostore. Na zunanje gredice jo posadimo šele v drugem tednu maja, saj ima rada zelo toplo zemljo in seveda tudi veliko sonca in toplote. Plodovi so zreli, ko se lampijonček okoli njih popolnoma posuši. Odlični so kot prigrizek ob gledanju televizije, lahko pa jih dodamo kompotom, marmeladam ali sokovom. Poskusite in prepričana sem, da vam bodo všeč. Miša Pušenjak Zdravstveni nasveti - homeopatija Revmatične bolečine (1.) Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež, mag. farm. Midva • Zakonski in družinski center Žena me je prevarala s prijateljem Življenje se mi je sesulo. Ne najdem besed za bolečine, ki jih čutim. Ko je prehudo, se skrijem v toaletne prostore in jokam. Z ženo sva skupaj 25 let. Najin zakon je bil popoln, vsaj jaz sem mislil tako. Pred mesecem pa me je prevarala z družinskim prijateljem. Ko mi je priznala, sem jo pretepel, ob tem pa sem razbil velik kos pohištva. Bojim se svoje neobvladljivosti. Nikoli v 25 letih najinega odnosa nisem bil nasilen, niti žaljiv. Vedno sem jo spoštoval, ji pomagal v gospodinjstvu ... Razmišljam tudi, da bi se ločil. V prsih me boli, žge, sprašujem se, kako naj s tem živim naprej. Ona pravi, da je bila napaka in da želi ostati z menoj, ker me ima še vedno rada. Trdi, da sem za vse kriv jaz, ker si nisem vzel časa zanjo in da sem jo zanemarjal. Ne morem verjeti, da razmišlja na tak način. Zdelo se mi je, da sva srečna. Imava deset let staro hčerko, ki je na oba zelo navezana. Otrok je v stresu, ker se kregava, tepeva in zmerjava, ona pa je priča vsemu temu, saj se ne znava obvladovati. Kaj naj naredim, bil sem celo že na tem, da bi končal svoje življenje. Veliko ljudi se v življenju sreča z revmatičnimi težavami. K revmatičnim bolečinam spadajo bolečine, ki so po znakih podobne revmatičnim obolenjem (revmato-idni artritis) in osteoartritisu. Prisotnost teh bolečin še ne pomeni revmatičnega obolenja, vendar lahko dalj časa trajajoče težave pripeljejo do njega. Osteoartritis je degenerativna sprememba na sklepu - obraba sklepa, ki pogosto nastane po 40 letu starosti, še pogosteje pa po 60 letu starosti. Je propad sklepnega hrustanca in okoliških kosti, kar povzroči bolečine in otrdele sklepe. Gre za bolečino brez vnetja, ki prizadene enega ali dva sklepa. Po navadi je prizadeta ena stran telesa. Revmatoidni artritis je kronična, avtoimunska, vnetna revmatična bolezen, ki prizadene prvenstveno sklepe. Na začetku bolezni so otekli in boleči predvsem mali sklepi rok, stopal, zapestij in komolcev in to obojestransko. Je tudi t. i. sistemska bolezen, kar pomeni, da ni omejena le na sklepe, saj lahko prizadene skoraj vse organske sisteme. Najbolj pogosto prizadene osebe med 25 in 50 letom, pogosteje ženske. Prizadene več različnih sklepov simetrično (kolena, zapestje, komolec...). Povzročitelji artritisa so infekcijski mikroorganizmi, virusi, bakterije, paraziti, pomanjkanje proteinov, vitaminov in mineralov, škodljivi vplivi okolja, metabolne, imunološke in alergijske disfunkcije ter stres. Največji rizična faktorja sta previsoka telesna teža in debelost (velika obremenitev za sklep) ter težko fizično delo in poškodbe (športniki). Pomemben faktor pri preventivi in zdravljenju artritisa je dieta. Posebej pomembno je zmanjšati vnos hrane, ki zakisuje organizem, in povečati uživanje alkalne hrane (sveže sadje, zelenjava, žitarice ...). Priporočljivo je tudi uživanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo antioksidante (vitamin C, omega 3 maščobne kisline, be-takaroten ...). Različne oblike revme spremljajo revmatične bolečine, ki so posledica vnetij v sklepih, mišicah, vezeh in kitah. Prizadeti sklepi so otekli, pordeli, topli, boleči in togi. Posledica tega je oslabitev vezi, tetiv in okoliških mišic. Ustrezni homeopatski pripravek lahko omili bolečine. Izbira homeopat-skega pripravka je, za razliko od alopatskih zdravil, odvisna od vremenskih dejavnikov (mrzlo, suho, vlažno, vroče, sončno vreme . ) in od tega, kaj stanje izboljša oz. poslabša. Pri lajšanju revmatičnih težav in pri zdravljenju revmatičnih bolezni nikoli brez predhodnega posveta z zdravnikom ne prekinite zdravljenja. Homeopatska zdravila lahko uporabljate skupaj z ostalimi zdravili. RHUS TOXICODENDRON -STRUPENI OCTOVEC je najpomembnejši pri lajšanju revmatične bolečine. Uporablja se, kadar so bolnikove okončine trde, kot bi bile lesene (to je po navadi zjutraj zaradi dolgotrajnega mirovanja), sklepi pa kot da bi bili zarjaveli. Vsak gib je za bolnika zelo boleč, zlasti zjutraj ob začetku gibanja, prek dneva pa se težave zaradi gibanja, razgibavanja in segrevanja mišic zmanjšujejo. Zvečer se zaradi utrujenosti bolečine ponovno pojavijo. Bolnik občuti fizični nemir, v postelji ne najde udobnega položaja in težko leži, neprestano se premetava in zaradi bolečin večkrat vstane, da bi se sprehodil (mirovanje stanje še poslabša). Rhus toxicodendron se uporablja tudi za lajšanje bolečin v mišicah po fizičnem naporu (muskelfiber), pri vnetju tetiv (tendinitis) in pri išiasu (v kombinaciji s Hypericum perforatum). Za sliko zdravila je značilno, da pride do poslabšanja zaradi hladnega vlažnega vremena (npr. če nas ujame dež med gibanjem na prostem), stanje pa se izboljša z neprekinjenim umirjenim gibanjem. Smiljana Markež, mag. farm. Lekarne Ptuj Lepo pozdravljeni! A Opisujete svojo stisko izdanosti, razočaranja in bolečine, kajti kot piše-Sabina Stanovnik te, vas je žena " prevarala z družinskim prijateljem. Ne morete razumeti zakaj, saj ste vi 25 let vajin odnos doživljali kot popoln odnos, v katerem ste se počutili varno in prijetno. Mislili ste, da se je ravno tako ob vas počutila tudi vaša žena. V nekem trenutku pa se je vaše življenje sesulo. Sedaj komaj preživljate dneve, polni ste bolečine, ne zmorete umiriti svojega telesa, postali ste nasilni in razmišljate o samomoru. Resnično ga ni večjega udarca za moškega kot prevara ženske, ki ji je verjel, jo imel rad in ji zaupal. Lahko razumem vašo bolečino, kljub temu pa bo treba umiriti svoje telo, se usesti skupaj z ženo in se začeti pogovarjati o tem, kaj je tisto temeljno, pri čemer sta se vidva izgubila in zgrešila skupno pot. Ob tem, bo pa potrebne veliko potrpežljivosti, da bosta zmogla drug drugemu govoriti o sebi in svoji bolečini v vajinem odnosu, brez kričanja, obsojanja, udarcev in groženj. Lahko se oglasita v našem centru na Ptuju, kjer vama bomo pomagali prečutiti in predelati prve korake stiske, da bosta lahko živela naprej. Bolečina bo ostajala, vendar se bo zmanjševala, če vas bo žena začutila in vašim občutkom in stiski, ki ste jo doživeli, dala vrednost in sočutje. Prav tako pa boste morali tudi Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite. vi prisluhniti stiski vaše žene, zaradi katere se je znašla v aferi. Vsak od vaju nosi svoj svet, ki je razbolel, nerazumljen in v katerem je sam. Če se bosta v tem povezala, bosta začela graditi nove temelje, afera pa ne bo več zgodba bolečine, ne-slišanosti in izdanosti, temveč odskočna deska, da se ponovno začutita in začneta graditi nov, drugačen, bolj povezan in ljubeč odnos. Vse dobro vama želim v prihodnje. Midva - zakonski in družinski center E-mail: midva.zdc@siol.net Tel.: 030 333 009 S svetovne glasbene scene Kot smo v naši rubriki že poročali, bo svečana podelitev letošnjih glasbenih nagrad Grammy potekala 12. februarja v Los Angelesu. Iz dneva v dan pa v javnost prihajajo nove podrobnosti o tem glasbenem spektaklu. Po nekaj letih brez uradnega gostitelja bo letošnjo 54. podelitev vodil znani ameriški raper LL Cool J. Znanih pa je tudi vse več izvajalcev, ki bodo na podelitvi največjih glasbenih nagrad nastopili v živo. Med tistimi glasbeniki, ki so že nastopili na omenjeni prireditvi, najdemo letos pevko Kelly Clarkson, zasedbo Foo Fighters in mlada zvezdnika Bruna Marsa in Taylor Swift. Med debitanti se letos največkrat omenjata Jason Aldean in Nicki Minaj. Pred dnevi so svoj nastop na letošnji prireditvi potrdili tudi »težko-kategorniki«: Rihanna, Coldplay in Paul McCartney. McCartney, ki bo letos prejel nagrado 2012 MusiCares Person of the Year, bo nastopil samo nekaj dni po izdaji svojega novega studijskega albuma Kisses On The Bottom. Nekateri mediji pa tudi napovedujejo skupni nastop Rihanne in To je to Foto: wordpress.com Abba zasedbe Coldplay v skladbi Princess Of China, ki je izšla na albumu Mylo Xyloto, ki ga je zasedba Coldplay izdala lani. Za svečano otvoritev letošnjih Olimpijskih iger v Londonu bodo v glasbenem programu skrbela sama znana in preverjena imena. Za vizualnega direktorja svečane otvoritve je bil izbran znani britanski režiser Danny Boyle, za glasbena direktorja pa sta izbrana Rick Smith in Karl Hyde, ki sta znana kot Underworld. Himno za letošnje olimpijske igre, ki se bodo pričele 27. julija, je skomponiral znani in uspešni pevec ter producent Mark Ronson, zapela pa jo bo pevka Katy B. BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. SET FIRE TO THE RAIN - ADELE 2. WE FOUND LOVE - RIHANNA FT. CALVIN HARRIS 3. GOOD FELLING - FLO RIDA UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. DOMINO - JESSIE J 2. MAMA DO THE HUMP - RIZZLE KIKCS 3. TITANIUM - DAVID GUETTA feat. SIA NEMČIJA 1. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE feat. KIMBRA 2. AI SE EU TE PEGO - MICHEL TELO 3. VIDEO GAMES - LANA DEL REY Legendarna pop skupina Abba, ki še danes velja za najpopularnejšo švedsko zasedbo vseh časov, predstavlja po dolgem času novo skladbo z naslovom From A Twinkling Star To A Passing Angel. Pesem bo izšla kot dodatna skladba na ponovni izdaji njihovega zadnjega albuma The Visitors. Ponovni izdaji plošče bo priložen še DVD z raznimi videoposnetki, ki jih sicer težko najdemo. Naj spomnimo, da je bila zasedba Abba ustanovljena leta 1972, njeni člani pa so bili Agnetha Faltskog, Bjorn Ulvaeus, Benny Anderson in Anni-Frid Lyngstad. Na evropski (in svetovni) glasbeni sceni so se prvič pojavili z zmago na tekmovanju za pesem Evrovizije leta 1974 s skladbo Waterloo. Skupina je razpadla leta 1982, potem ko je v desetih letih svojega glasbenega ustvarjanja posnela nekatere nepozabne uspešnice, kot so Dancing Queen, Fernando, Mamma Mia, Chiquitita in številne druge. Popularna avstralska pop pevka Kylie Minogue v teh dneh praznuje 25 let svoje uspešne glasbene kariere. Tako lahko vsi ljubitelji te popularne avstralske miniaturne pevke letos pričakujejo številna presenečenja v okviru njenega projekta, ki ga je pevka poimenovala k25. Pevka bo na novo posnela nekaj svojih največjih uspešnic. Prvo od teh presenečenj že predstavlja videospot za novo orkestralno verzijo skladbe Finer Feelings. Kyle je v 25 letih posnela številne velike sve- tovne uspešnice, med njimi pa najdemo tudi singel Can't Get You Out My Head, ki je bil po poročanju glasbene televizije MTV največkrat predvajana skladba na radijskih postajah v minulih desetih letih. Uspešnica se nahaja na pevkinem albumu Fever iz leta 2011. ®@® Član legendarne avstralske zasedbe Bee Gees Robin Gibb naj bi kljub hudi bolezni 19. marca na trgovske police poslal svoj nov samostojni studijski izdelek. Nov izdelek z naslovom Titanic Requiem je nastal v sodelovanju z njegovim sinom RJ-jem in so ga posneli skupaj s simfoničnim orkestrom. Requiem bodo izvedli 10. aprila v čast ob 100-le-tnice izplutja parnika Titanik na svojo prvo vožnjo. ®®® Legendarni kanadski roker Neil Young bo v kratkem izdal svoj novi studijski album, ki ga je posnel skupaj s skupino Crazy Horse. To bo prvo skupno sodelovanje Younga z zasedo Crazy Horse po letu 2003, ko so izdali album z naslovom Greendale. Njihovo skupno sodelovanje se je pričelo že daljnega leta 1968. Skupaj so posneli nekatere zelo uspešne albume, kot so Everybody Knows This Is Nowhere, Zuma, Rust Never Sleeps in Ragged Glory. Zadnji samostojni album z naslovom Le Noise je ta svetovno priznani izvajalec izdal leta 2010. Young pa se je pred dnevi na festivalu Slamdance v Utahu pojavil tudi z novim koncertnim filmom Neil Young: Journeys. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Predalckanje Nekajkrat sem dobil nekaj pripomb na svoje pisanje. Razumljivo in včasih tudi upravičeno. Nekaj ko-lumn, predvsem pa zadnja, je bilo precej žolčnih. S tem si verjetno ne ustvarjam posebnih prijateljstev, na-kopljem si verjetno celo veliko (svete) jeze. Marsikdo verjetno ob tem pomisli, da se ob pljuvanju blazno zabavam, da si iščem sovražnike iz čistega dolgčasa in da hodim po drugih, da bi se počutil tako ali drugače boljšega, superiornega. Žal, tega ne počnem zaradi čiste osebne zabave. V nikogar se ne želim vtikati kar tako, samo da bi pač imel o čem pisati, še manj si želim zlivati žolč naokoli z namenom, da bi šokiral in s tem pritegnil (in odbil) bralce. Nikakor. Moj namen se ni spuščati na oseben nivo, iskati imen in jih klofutati. Velikokrat gre za to, kar je prav. Gre za to, da si nekaj časa še lahko tiho, poslušaš gonjo, ki se te ne tiče, se nasmejiš in si dalje misliš svoje, konstantno pa ne. Ko nekdo ugrizne premočno, ugrizneš nazaj. Mogoče se s tem kaj spremeni, mogoče tudi ne. Včasih se je treba ogorčeno razburiti in vzplameneti. Morda kdo pomisli, da je moj življenjski smisel kritiziranje klerikalcev. Ni. Zmeraj razlikujem med verniki in klerikalci. Razlika je v tem, da se eni z nečim ne strinjajo in se pač ne, drugi pa zganjajo nasilje. Gre tudi zato, da je v Sloveniji veliko verskih skupnosti, a se samo ena konstantno vpleta v politiko in obče družbeno življenje. V tem kontekstu sem v preteklosti tudi že uporabil izraz klerofašizem, ki spet verjetno marsikomu ni bil po godu, nekaterim pa se je zdel preoster. Dobro, vsak lahko ima svoje mnenje, vendar slovarska definicija besede je, kakršna je, in je temu, za kar sem jo uporabil, povsem adekvatna. K vsemu napisanemu bi verjetno moral dodati tudi dejstvo, da se po vsej verjetnosti veliko ljudem zdim zelo ozko usmerjen, s težiščem na enem polu. Tudi pri tem moram razočarati. Nisem ideološki, še manj režimski. Bistvo je, da si ne bom pustil srati po glavi, pa ni važno, ali z leve, desne, bele, črne, rdeče, zelene. Ni važno, katera stran ali katera skupina izvaja teror, zatiranje ali strahovlado. Vseeno je; teror je še zmerom teror. In takšnih dejanj pač ne gre prenašati v nedogled. Pisal ne bom z namenom všečnosti, kakor tudi ne z namenom nevšečnosti. S tem zapisom ne želim nikogar prepričevati ali česarkoli upravičevati in opravičevati. Za vsem, kar sem kdaj zapisal, še zmerom stojim in pod vsem je še vedno moje ime, četudi je kdaj kakšna stvar bila nepotrebna in bi jo včasih raje zapisal drugače ali pa sploh ne zapisal. Želel sem samo nekaj reči razložiti in jih razjasniti. Upam, da sem to tudi storil, čeprav vem, da bom za veliko ljudi ostal levičar, populist, komunist, rdečkar, režimsko trobilo pa kaj vem kaj še. Tako pač je, v en predalček pač moraš spadati. Matic Hriberšek Cradioptuj ^^ 89.8° 98.2 °I04:3 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si t Vi Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. AI SE EU TE PEGO - MICHEL TELO 2. GOOD FELLING - FLO RIDA 3. BRIDGE OF LIGHT - PINK 4. DANCE WITH ME TONIGHT - OLLY MURS 5. CANNONBALL - LITTLE MIX 6. WITHOUT YOU - DAVID GUETA & USHER 7. VIDEO GAMES - LANA DEL REY 8. WE FOUND LOVE RIHANNA FT. CALVIN HARRIS 9. DOMINO - JESSIE J 10. THE ONE THAT GOT AWAY - KATY PERRY 11. MARRY THE NIGHT - LADY GAGA fsako sredo na Radiu Ptu Z Vami na frekvencah 891809812°I0473 bo Janko Bezjak Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli Foto: AšV TOREK krompirjeva juha s smetano, skutni štrudelj SREDA gratinirane testenine s šunko in zelenjavo, rdeča pesa v solati ČETRTEK ričet s prekajenim mesom, kompot PETEK ribje polpete, krompirjev pire, solata SOBOTA piščančja obara, cimetove pogačice* NEDELJA juha, vratovina iz pečice z zelenjavo**, endivija, sadna solata PONEDELJEK kisla repa, zabeljen fižol *Cimetove pogačice Sestavine: 1/2 kg moke, kvas, žlička sladkorja, žlička soli, 1 jajce, 5 dag masla, mlačna voda ali mleko; rjavi sladkor in cimet. V kup moke naredimo vdolbino, vanjo nadrobimo kvas, dodamo sladkor, jajce in mlačno mleko ter sol (sol naj bo ob robu moke, da ne pride takoj v stik s kvasom). Zamesimo testo. Ko je že gladko, vanj zamesimo še maslo. Razdelimo ga na 10 kosov in iz vsakega oblikujemo kroglico. Damo vzhajat. Vzhajane kroglice preoblikujemo v dolge svaljke, jih s pomočjo čopiča navlažimo z vodo in jih na večjem krožniku ali podstavku povaljamo v mešanici cimeta in rjavega sladkorja. Svaljek dvakrat ovijemo okrog dveh ali treh prstov, »repek« porinemo skozi sredinsko luknjo in »polžka« položimo na pekač, obložen s peki papirjem. Spečemo, da so zlato rumeni. **Vratovina iz pečice z zelenjavo Sestavine: 5 kosov svinjske vratovine, 5 velikih krompirjev, 2 paradižnika, 2 papriki, 3 čebule, 1 por, 1 bučka, sol, poper, gorčica. Zelenjavo operemo, po potrebi olupimo in narežemo na večje kose. Meso posolimo, popopramo in namažemo z gorčico. V naoljen pekač najprej nadevamo zelenjavo in jo posolimo, na vrhu pa položimo še meso. Pečemo dobro uro na 180 stopinjah. Med pečenjem meso enkrat obrnemo in malo polijemo s sokom. Lahko pa najprej pečemo v pokriti posodi, kakšnih 20 minut pred koncem pa odkrijemo in zapečemo. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Cimetove pogačice KRAVA »Gospa, vi imate pa res neotesanega moža. Včeraj mi je rekel da sem krava!« »Oprostite, toda tak je. On ljudi vedno sodi po zunanjosti.« »Ne. Na svojo ženo še zalajati nočem več, za tuje ženske bi pa celo verigo strgal!« NOGAVICE »Žena, kam si dala moje nogavice za golf?« »Katere nogavice?« »No, tiste z osemnajstimi luknjami!« DIAMANTNI PRSTAN Trije tatovi so vlomili v zlatarno. Na poti iz kraja dejanja je eden rekel: »Oh, pozabil sem na diamantni prstan iz izložbe!« »Jaz ga imam!« je rekel drugi. »Imel si ga!« ga je popravil tretji. KOT VEDNO »Kaj boš delal v nedeljo zvečer?« »To kar vedno!« »In kaj je to?« »Trgal bom listke za loto!« in NEPOROČENA HČI »Se tvoja hčerka še vedno ni poročila?« »Ne, je preveč inteligentna, da bi vzela tistega norca, ki bi jo hotel za ženo.« EPILEPTIK Pogovarjata se epileptika eden reče: »Slišal sem, da si v soboto v diskoteki zmagal v Break-dance plesih! Je to res?« »Zmagal sem res, tekmoval pa nisem. Samo po coca-colo sem hotel iti k točilnemu pultu!« OBLETNICA Vpraša žena moža: »Dragi, jutri je najina obletnica poroke, ali zakoljeva prašička?!« »Zakaj? Saj prašič ni nič kriv!« KOT PES »Kako si kaj, Tone?« »Počutim se kot pes!« »Te doma tako nervirajo?« NA POTOVANJU Soseda vpraša sosedo: »Zakaj ima modrico okrog oči?« »Od moža,« odgovori. »Sem mislila da je na potovanju?« »Jaz tudi,« odgovori. SESTAVIL EDI KLASINC PALAČA V FIRENCAH OSNOVNA ŠOLA NAS NOVINAR (JANEZ) SVETEL DROBEC GOREČE SNOVI DEL STAVBE, KRILO GLAVNO MESTO ESTONIJE ABECEDNI SEZNAM IMEN IVANA KOBILICA PODLOŽNICA V FEVDALIZMU LEVI PRITOK MIRNE ELASTIČEN POLITIK KAREL ERBEN ŠPORTNIK, KI GOJI KRAVL 100 NASTREŠEK, POLIČKA, ODNES PIŠKOT LETALSKI PIONIR (EDVARD) PRODANI PREDMET RIM. DEMON SMRTI KMET ZA PLUGOM 100 m2 LETOVIŠKA HIŠA MAJDA ARH OBLAZINJENO LEŽIŠČE GOSLI, VIOLINA ZEMLJIŠKI GOSPOD MOŠKI PEVSKI GLAS DRUGA PRESTAVA VELIKAN, GOROSTAS JAHAČEVA PALICA IZROJ, PLOD V MATERNICI POVABLJENI NA GOSTIJI PEVKA JURKOVIČ SILVA NOVLJAN AVSENIKOV BARITONIST KAČA (NAREČNO) ŽIVOJINOVIC SPAJKA ŽENSKI OS. ZAIMEK ENOTA ZA OSVETLJENOST RAZBOJNI-ŠTVO ODVETNIK (PETER) SILVA RAZLAG VIOLINI PODOBNO GODALO ZVEZA, SPORAZUM ŽULJ ZARADI OBUTVE SESTAVINA BENCINA PIJAČA GRŠKIH BOGOV IZ BESEDE ^ TANKER ČRNILO Foto: ASV UGANKARSKI SLOVARČEK: ARNAČE = razloženo naselje pri Velenju, BARIN = zemljiški gospod v carski Rusiji, MOLA = izrojen plod v maternici, snet, PITTI = palača v Firencah, POŠTRAK = slovenski novinar (Janez, 1943-), SPOLOVKA = levi pritok Mirne, potok pri Pijavicah, TALIN = glavno mesto Estonije, TRKIN = ljudsko ime za koruzo. 'ejuu 'jepiau 'UEPIO '^s^o 'esuep 'e|0|A 'uua^o '0A}sfeA0|0} 'ejeg 'ge>i 'ssos H!IAI 'NS '3!q '^efio 'e§njp 'seq 'viAl 'H!UA0}e| 'je 'goio 'pi!ye 's^ 'gsndeu 'q.s||Aej>| 'e>|A0|0ds '>nu}ejqo 'u^fl 'a|e>is 'wejso 'mid :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A3HS3d Govori se ... ... da so se učinki nove vlade že naslednji dan pokazali po vsej državi. Zapadelje prvi sneg - tudi na Štajerskem. ... da so svoje mnenje o novem mandatarju najbolj pristno izrazili udeleženci nedeljske medijske prireditvi v štajerskiprestolnici, saj so voditelju, ki si je Janeza zelopri-voščil, navdušeno ploskali. ... da naj bi se grenkih časov baje med prvimi v državi rešili Holermuožani, saj se jim obeta ponovna vzpostavitev pridelave sladkorne pese in posledično tudi proizvodnje v cukerici. ... da imajo v rojstni vasi korantov, v Bukovcih, sicer odličnega kletarja leta, zlobneži pogrešajo le to, da je brez vinograda. ... da so pri svetem Martinu odločeni, da bodo na vsak način mega. Potem ko jim je po poti Kurentlanda (v maloro) odšla Megalaxia, so sklenili, da bodo sedaj postavili mega drog za zastavo, najvišjega v državi. Najbrž bo tudi zastava mega. ... da so v šterntalski občini zelo veseli, da so lani za naraščaj poskrbeli tudi v občinski upravi, sicer je vprašanje, ali bi župan pripravil prvi sprejem za lanske novorojence v tej občini. ... da je bil najboljši nogometaš nedeljskega dobrodel- na turnirja v poetovionski dvorani pravzaprav - roko-metašica. Vidi se ... . da je športno novinarstvo dokaj zdrava reč. Ko sta si prejšnji teden segla v roko naša športna slavljenca, so redki vedeli, da je naš športni urednik natanko za polovico mlajši od najstarejšega športnega novinarja, ki jih je praznoval osemdeset. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 6. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Nagrado prejme Špela Kramberger, Dornava 92, 2252 Dornava. Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratna fotografija je nastala na počitnicah nekje v Halozah. Avtor Damjan Kopša pa je ob njej kratko in jasno zapisal: »Tako se začne jutro na kmetiji!« Iskrice RADIOPTUJ 89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 2 5 4 8 2 8 4 7 7 1 3 6 8 6 9 3 3 1 6 5 9 8 4 7 5 7 6 9 1 9 2 4 9 7 3 8 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven VV © €€€ 000 Bk V ©©© €€ 00 Dvojčka vv © €€€ 000 Rak VVV ©© € 00 Lev VV © €€€ 000 Devica VVV ©© €€ 0 Tehtnica VVV ©© €€€ 0 Škorpijon VV © €€€ 0 Strelec VVV ©©© €€ 00 Kozorog V ©©© €€€ 0 Vodnar VV © €€ 000 Ribi VVV ©© € 0 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 31. januarja do 6. februarja 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Velike umetnine rastejo samo iz velike radosti ali iz velike bolečine.« Neznan avtor •kick »Vgledališču je režiser bog - žal pa so igralci ateisti.« Žarko Petan •kick »Umetnost je laž, ki nam pomaga doumeti resnico.« Pablo Picasso •kick »Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa - nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela.« Oton Župančič •kick »Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta.« Johann Wolfgang von Goethe •kick »Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš.« Pablo Picasso •kick »Prava umetnost je predvsem tista, ki v nas premakne kako čutečo struno, tista, ki nas razburi v najbolj intimnih čustvovanjih.« Ingmar Bergman •kick »Izzvati v sebi že nekoč doživljeno čustvo in nato s kretnjami, linijami, barvami, podobami, izraženimi z besedami, predati to čustvo tako, da tudi drugi doživijo isto čustvo, to je stvar umetnosti.« Lev Nikolajevič Tolstoj •kick »Večina pesnikov pride na svet šele po svoji smrti.« Georg Christoph Lichtenberg •kick »Pesnik je vedno bil tisti, ki druge zdravi bolezni, od katere umira sam.« Branko Miljkovi ill t kurentovanje 2012 . ^HERITAGE festival karnevalska KarnevalFest MARIB0R2012 evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptyj Ptuj, 10.-21. februar 2012 dvorana Petek 10. februar WINTER HOUSE PARADE 2012 MAX C, GRAMOPHONEDZIE, PLASTIK FUNK, ARMAND PEÑA, BLUE & DEEP Sobota 11. februar NOVI FOSILI, VLADO KRESLIN Nedelja 12. februar GADI, VESELE ŠTAJERKE, AKORDI Ponedeljek 13. februar DRAŽEN ZEČIC, VESNA PISAROVIC Torek 14. februar DANIJELA, DALMATINSKE KLAPE Sreda 15. februar JAN PLESTENJAK, REBEKA DREMELJ Četrtek 16. februar TABU, MAJA KEUC Petek 17. februar PETAR GRAŠO, TANJA ŽAGAR Sobota 18. februar NUŠA DERENDA, KATRCA Ponedeljek 20. februar TONY CETINSKI, GITARSI Torek 21. februar ČUKI, KINGSTON PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM www.radio-tednik.si Štajerski j|S> JAVNE SLUŽBE PTUJ www.kurentovanje.net Prireditvenik Torek, 31. 1. 2012 17:00 Skorba, dom krajanov: brezplačno svetovanje na temo Energetska učinkovitost in nepovratna sredstva 18:00 Ptuj, Grand hotel Primus: podelitev nagrad Naj podjetniška ideja 2011 18:00 Prvenci, vaški dom: županov ponovoletni sprejem za podjetnike in predstavnike društev iz občine Markovci Sreda, 1. 2. 2012 18:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: gala koncert učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Četrtek, 2. 2. 2012 11:00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča: predstavitev projektov digitalizacije ptujskih časopisov in projektov EPK ter odprtje razstave Združenje karnevalskih mest FECC 16:00 Ptuj, razstavišče Lužnik na Ormoški cesti: odprtje razstave slik Rozine Šebetič 17:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: projekcija slovenskega mladinskega filma Najdenček 24:00 Budina pri Ptuju, domačija 2. princa karnevala Matevža Zokija: 12. tradicionalni kurentov - korantov skok 24:00 Markovci, pred občinskim poslopjem: 6. Bičov pok - začetek mar-kovskega fašenka 24:00 Mezgovci in Dornava: Prva brazda - začetek pustnega časa v občini Dornava Petek, 3. 2. 2012 12:00 Ptuj, evropark: slovesno izobešenje zastav FECC in ptujskega kurentovanja 18:00 Ptuj, Galerija Magistrat: odprtje razstave ruskih akademskih slikarjev Ljube in Sergeja Hanonina - Med slovenskimi kurenti in sibirskimi šamani 18:00 Ptuj, Mestni kino: nov prostor za vašo ustvarjalnost - javna debata o idejah, kako čim bolje izkoristiti „novi„ stari prostor v ptujskem mestnem kinu 19:00 Hajdina, dvorana Društva upokojencev: komedija v treh dejanjih Vroča ljubezen Kino Ptuj Petek, 3., sobota, 4., nedelja, 5. februar: 16:00 Čarobno potovanje v Afriko, 18:00 Le kako ji to uspe?!, 20:00 Pisma sv. Nikolaju. Krvodajalci 15. december: Bojan Vidovič, Sela 7 d; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Jožica Trafela, Dežno 5 c; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Janez Plohl, Bukovci 79 a; Bojan Petek, Krčevina pri Vurbergu; Bojan Petrovič, Pristava 46; Martin Cvetko, Gradiščak 8, Jur-šinci; Marija Tašner, Ločič 25; Marjan Feguš, Stanošina 1 7; Srečko Narat, Trnovec 21 a; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Kristina Vidovič, Me-zgovci 51 a; Dejan Rižnar, Gorišnica 43 a; Ivan Karo, Vintarovci 18; Franc Herga, Dornava 129; Klavdija Šmi-goc, Veliki Okič 49; Štefan Kuhar, Podvinci 102 a; Vesna Šuligoj, Apače 59 a; Aleksander Irgolič, Gorišnica 39; Stjepan Higl, Marjeta na Dravskem polju; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b; Ana Roškar, Zagorci 13; Ivan Auer, Pobrežje 151 a; Miroslav Ilešič, Hvaletinci 3; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Anica Šrajner, Ulica 5. pre-komorske, Ptuj; Vida Muršec, Ločki Vrh 52 a; Miran Petek, Potrčeva 70, Ptuj; Maja Avguštin, Zg. Pristava 32; Franc Vidovič, Mezgovci 51 a; Matic Rus, Ul. Kirbiševih 18, Marjeta na Dravskem polju. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 0. URE PIUJSKA TELEVIZIJA 16. december: Simona Bregovič, Goričak 24; Katja Poljanec, Nova vas pri Markovcih; Primož Jus, Apače 166; Monika Janžekovič, Tibolci 59; Tjaša Trep, Apače 110; Tina Dornik, Poštna ul. 18, Središče ob Dravi; Saška Šegula, Ritmerk 7; Mihaela Hreljič, Draženska c. 23 a, Ptuj; Martina Venta, Cvetkovci 28; Alen Petek, Cvetkovci 10 b; Blaž Zelenko, Nova vas pri Markovcih; Barbara Beranič, Apače 18; Mateja Gojkošek, Trno-vec 18 a; Vanja Cizerl, Gregorčičev drevored, Ptuj; Nina Bračič, Zabov-ci 15 a; Eva Kralj, Markovci 33 a; Nina Šešerko, Zg. Hajdina 34; Rok Zemljič, Ptujska c. 24, Ormož; Nina Čeh, Slekovčeva ul. 4, Ptuj; Urška Drevenšek, Jablovec 1 b; Vid Ciglar, Gajzerjeva ul. 9, Ptuj; Anita Bratu-šek, Draženci 44 a; Sanja Petrovič, Vrazov trg 2, Ptuj; Nastja Križan, Sakušak 10; Sara Babšek, Sestrže 81; Katja Kosi, Podgorci 76; Andreja Medved, Dobrina 47; Aleš Bezjak, Sodinci 31; Monika Emeršič, Jurovci 13 a; Dragica Erhatič, Pobrežje 93; Ana Munda, Kolodvorska c. 23, Središče ob Dravi. Torek 31.1. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 SpD2rajmose.com - pon. 1045 Modro-tian. 11:20 Pomurski tednik 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. P6DD PROGRAMSKA SHEMA PeTV Četrtek 2.2. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Sp02najm0se.c0m - pon. ïModro-pen. 10:45 t 16:20 Mo kanal 17:00 Športno—3. oddajo po; 17:30 Smeha polna skleda — por. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Mofoseena-7. oddaja pon. 11:20 Srečanje z Evropo-pon. 11:50 Promocijski EPK spof o Ptuju - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo nakavo-pon. 12:50 info kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal 17:00 Lokacija Slovenija-pon. 5:00 Ptujska kronika-uon. 8:20Sport(no)-3. oddaja pon. 8:50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. .....Jansti t ~ "" ... -po 21:50 Predstavitvena oddaja o kartingji - p 22:00 Ptujska kronika-pun. 22:20 Zemlja in mi - 4. oddaja pon. 22:50 info kanal 18:40 Info kanal 19:30 Zemlja in mi -4. oddaja pon. 20:03 Ptujska kronika pon. _______„___________ , 20:20 Ptujske odrske deslie - 3. oddaja pon. 20:20 Poslanski utrip - pon. 20:40 Koncert kluba Soroptimist Ptuj - pon. 21:20 Cista umetnost - p00. 22:00 Ptujska kronika - pon. " " -——jr-i- 22:20 Info kanal Sreda 1.2. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Pred bitko za Biloii-pon. 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 SpD^najmose.com - pon. 11:15 Modro - pon. 11:50 Info kanal 12.55 Poslanski utrip - pon. 13:55 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Info kanal ¡7:00 Cista umetnost-premiera 17:30 Folklorni Kimavievi večeri - pon. 16:00 Povabilo na kavo 16:30 Kultura na dlani-oddaja o projektu EPK pon. 19:15 rnfo kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Cista umetnost—pon. 20:50 Smeha polna skleda-1. oddaja pon. 21:25 Povabilo nakavo-pon. 21:55 RejriTV-Goriiniea 22:55 Info kanal www.petv.tv Msüj usMtaiptaifitiMnT? Mali oglasi STORITVE IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. SIGOLDI, d. o. o. SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigoldi, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027. PRODAM brejo kravo. Tel. 041 825 057. PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006. PRODAM bukova drva, razrezana na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Tel. 041 723 957. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, v 19. tednu tik pred nesnostjo. Naročila prejemajo po telefonu 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE Ptuj, Ljudski vrt 44,34 m2, 1S, 1987, mirna okolica, sončno, balkon, brez provizije za kupca. Cena: 48.400 eur. Agencia, d. o. o., Vodnikova 155, Ljubljana, 041/330-599. Za vse informacije sem dosegljiva na tel. št. 051 311 265. KMETIJSTVO KUPIJO traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno. Telefon 041 592 489. PRODAMO svinje, domače reje, mesnate pasme. Telefon 031 589 395 VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI it//i m 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV PREDLOGI ZA MESEC FEBRUAR! /S «c .s^'/[H* € ; SLOVENSKIH tik. i t 1. Ans. ZUPAN - Tu sem doma 2. Ans. TONETA RUSA - Čas bi zavrtel nazaj 3. ELA & ŠARMERJI - Našla te bom 4. Ans. TONIJA SOTOŠKA - Dom 5. IGOR IN ZLATI ZVOKI-Prvi sneg 6. Ans. VIKEND-Takšni smo 7. Ans. ČAR - Dobro vse se vrača POP 7 TOP 1.ATMIK HARMONIK- Fešta 2. CALYPSO - PA, RA, RA, PA.PA... 3. MALIBU-Goveja juhca 4. TANJA ŽAGAR - Bila je jesen 5. DOMEN KUMER & DEJAN VUNJAK - Ona sanja Pariz 6. MARJAN SMODE-Metulj 7. ŠPELA GROŠELJ - Bog za naju sreče ni izbral 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV SLOVENSKIH POP 7 TOP t Glasujem z J5 Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina GARAŽO V CMD na Ptuju dam v najem. Tel. 02 783 41 81 V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA V PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136. DOM STANOVANJE V NAJEM damo stanovanje v Šiko-lah, 2,5-sobno, opremljeno. Tel. 041 474 061. ENOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje v centru Ptuja oddam v najem. Tel. 031 612 893. UREJENEMU nekadilcu/-ki takoj oddam manjše stanovanje na Ptuju, v prvem nadstropju in mirni okolici. Tel. 070 505 914. Če potrebujete pomoč za starejše osebe ali čiščenje stanovanjskih hiš, mi prakse ne manjka. Informacije po tel. 031 321 493. RAZNO PODARIM bobne znamke Millenium. Tel. 041 490 675. www.tednik.si Spomin ... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Ivane Kostanjevec 1927-2012 IZ FRASOVE UL. 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem , ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala patru Juriju za opravljen obred, govornici ge. Veri, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju. Hvala tudi osebju Doma upokojencev Ptuj. Njeni najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, botra in dedka Franca Ranfla IZ BOROVCEV 22 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Zahvala pogrebnemu podjetju Mir, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, g. Martinu Zamudi za lep poslovilni govor in godbeniku za odigrano Tišino ter vsakemu posebej za pomoč. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Nisi odšel od nas, odšel si samo pred nami. ZAHVALA V 101. letu je zaspal naš ljubi mož, oče, dedek in pradedek Bogomir - Mirko Kostanjevec sodnik v pokoju Od njega smo se poslovili v družinskem krogu in z najbližjimi sosedi 26. januarja 2012. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih s toplo besedo stali ob strani in nam bili v oporo in pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na pot brez vrnitve, darovali cvetje, sveče, za svete maše in izrazili pisno in ustno soža-lje. Hvala sočutnemu osebju Doma upokojencev Ptuj, ki je skrbelo, da so bili dnevi starosti prijazni. Hvala tudi g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost in sveto mašo. Žalujoči: njegovi najdražji Videm pri Ptuju • Aktivisti prometne preventive opozarjajo Lani je bilo najbolj črno na območju PP Ptuj Na pobudo ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) so se minulo sredo v prostorih Občine Videm sestali predsedniki vseh SPVCP iz občin Upravne enote Ptuj ter se dogovorili o aktivnostih in ciljih na področju prometne preventive. Kot je pojasnil pobudnik posveta Franc Kozel, predsednik SPVCP Mestne občine Ptuj, so taka srečanja pomembna ne le zaradi ugotavljanja stanja varnosti v cestnem prometu, pač pa tudi zaradi izmenjave izkušenj na področju preventivnega dela in skupnih akcij. „Kar zadeva število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, smo na območju UE Ptuj najbolj črni v regiji in tudi na območju PU Maribor. Samo v Mestni občini Ptuj smo imeli lani v prometnih nesrečah dve smrtni žrtvi, kar je problematično!" je poudaril Kozel. Župan občine Videm Friderik Bračič, ki je udeležence pozdravil kot gostitelj, je sicer prometnovarnostne razmere na območju občine Videm ocenil razmeroma ugodno. Glede na dejstvo, da skozi občino poteka 12 km magistralne ceste, ki predstavlja potencialno nevarnost tudi za občane videm-ske občine, pa se je zavzel za to, da bi s preventivnim delovanjem vplivali na zmanjšanje števila prometnih nesreč ter tragičnih posledic. Da je bilo minulo leto preveč črno, je potrdil tudi Anton Polak, inšpektor za varnost cestnega prometa na PU Maribor. „Sicer je julija pričela veljati nova prometna zakonodaja, ki je kršiteljem naložila precej višje globe, zato pričakujemo, da bo to vplivalo na izboljšanje stanja na tem področju," je poudaril Polak. Na območju PP Ptuj lani 11 mrtvih Na območju PP Ptuj je bilo lani 7 odstotkov več prometnih nesreč, je povedal Boris Kozenburger, pomočnik komandirja PP Ptuju: „V 1056 prometnih nesrečah je bilo lani na območju UE Ptuj kar 11 mrtvih, kar ja mnogo več kot v minulem obdobju, 25 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Pozitivno je le, da je v zadnjih 10 letih močno padlo število vinjenih udeležencev v nesrečah, povprečna stopnja vinjenosti pa se je znižala z 1,61 na 1,42 g/kg. Lani je bil med 11 povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom le eden vinjen." Največ prometnih nesreč se je lani pripetilo na regionalni cesti Hajdina - Šikole, po dnevih pa se jih je največ pripetilo v petek, ko je bilo tudi največ smrtnih žrtev. Žal je bil med žrtvami tudi en otrok (v Dor-navi) in en mlajši mladoletnik (na Grajenščaku). Največ smrtnih žrtev je bilo na območju občine Dornava, kjer je lani ugasnilo kar 5 človeških življenj. Bojan Oblak, prometu RS Foto: M. Ozmec vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem Da so s stanjem na področju prometne varnosti v občini Videm zadovoljni, je ugotovil Venčeslav Trafela, vodja občinskega SPVCP, saj so imeli lani le eno smrtno žrtev. Opozoril pa je na nevarnost, ki preti na cesti Videm - Tržec, saj so bankine ponekod globoke tudi do 20 cm. Razmeroma ugodno stanje je tudi v občini Gorišnica, saj so, kot je povedal policist Milan Baklan, imeli zadnjo smrtno prometno nesrečo leta 2008, sicer pa je število prometnih nesreč v upadanju. Da je prometnovarnostna situacija ugodna tudi v drugih haloških občinah, je zatrdil Danilo Petršič s PP Podleh-nik, posebej pa je pohvalil sodelovanje s SPVCP v občinah Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk. Po besedah Viktorja Markoviča iz občine Hajdi-na se stanje na področju prometne varnosti izboljšuje tudi v tej občini. Opozoril pa je na zmanjšano vlogo SPVCP, ki je po novi zakonodaji le posvetovalno telo župana. S takšno ugotovitvijo se je strinjal tudi Franc Kozel. S takšnimi ocenami so soglašali tudi drugi udeleženci posveta in sklenili, da bodo odslej podrobneje analizirali vsako prometno nesrečo s smrtnim izidom v svoji občini. Nosilci te akcije so občinski SPVCP, ki so o svojih ugotovitvah dolžni seznanjati pristojne organe občine in vzdrževalce cest; enako tudi v primerih, ko ugotovijo razne nevarnosti, napačne, pomanjkljive ali celo nevarne cestne označbe ali prometne znake. Do leta 2021 število smrtnih žrtev prepoloviti Ko so se seznanjali s predlogom nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu za obdobje 2012-2021, je vodja državnega SPVCP Bojan Oblak pojasnil, da je glavni cilj tega programa, da do leta 2021 število smrtnih žrtev prometnih nesreč prepolovimo, torej ne bi smeli imeti letno več kot 75 smrtih žrtev. Še bolj radikalna vizija je NIČ pro- metnih nesreč, kar pomeni, da morajo vsi, ki so odgovorni in se čutijo za to odgovorne, storiti vse, da v prometnih nesrečah ne bi bilo več smrtnih žrtev. Sicer pa se v republiškem SPVCP, ki je lani obeležil 40-le-tnico delovanja, dogajajo velike spremembe, saj od sredine lanskega leta deluje v okviru Javne agencije RS za varnost v prometu. Gre tudi za vsebinsko preoblikovanje tega organa, ki je do sedaj deloval po centralističnem sistemu, sedaj pa je usmeritev obratna, saj so pobudniki posameznih ugotovitev in akcij občinski sveti za preventivo, naloga republiškega pa je, da sodeluje in pomaga pri njihovi realizaciji. Poleg tega so ugotavljali, da v Svetih v glavnem delujejo prostovoljci, zato je obseg njihovega dela preobsežen, pristojnosti pa premajhne. Slišati je bilo tudi, da se morajo vzdrževalci cest, predvsem DARS, v bodoče bolj prilagajati zahtevam in željam uporabnikov, saj morajo ti za uporabo cest plačevati prispevke v obliki cestnin, vi-njet in drugih dajatev. Da bi stanje varnosti v prometu še izboljšali, so SPVCP MO Ptuj zadolžili, da pripravi predlog načrta varnosti v cestnem prometu na območju UE Ptuj za naslednji dve leti. Da se v preventivno delo in akcije SPVCP poleg policistov vključujejo tudi redarji, je zatrdil Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva, in obljubil pomoč tudi v bodoče. Da bi vzpodbudili zavest varnega obnašanja v cestnem prometu že med najmlajšimi, bodo tudi v letošnjem letu pripravili preventivne akcije po vrtcih in osnovnih šolah, nadaljevali bodo akcijo kolesarski izpiti, pa tudi šolska, občinska in medobčinska tekmovanja Kaj veš o prometu. Ob vsem tem so opozorili predvsem na vlogo staršev, ki so dolžni svoje otroke nenehno opozarjati na nevarnosti v cestnem prometu, ter predvsem na varno obnašanje mladih, ki so še vedno med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Da je bilo na območju PP Ptuj lansko leto preveč črno, sta opozorila (z desne) Boris Kozenburger s PP Ptuj in Anton Polak s PU Maribor. \&xm>j!/j»ii>M'WinnKuuimlimoni ILEI NA ISTO! 080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si C zavarovalnica.maribor ZAVAROVALNICA MARIBOR Osebna kronika Rodile so: Nataša Šmigoc, Kukava 75, Juršinci - deklica Lara; Darinka Krajnc, Trate 57, Zg. Velka - deklica; Urška Plemenič, Ptujska cesta 12 b, Ormož - deček Žan; Brigita Kirič, Tržec 46/b, Videm pri Ptuju - deklica Miša; Barbara Upelj, Roška ulica 35, Maribor - deček Svit; Mateja Voh, Kristan Vrh 97, Podplat - deklica Mila; Eva Štih, Na jasi 51, Ptuj - deklica Lara; Sabina Selin-šek, Pobrežje 64/a, Videm pri Ptuju - deklica Zoja; Urška Vaupotič, Sobetinci 42 c, Mar-kovci - deklica Zala; Ksenija Dvoršak, Spodnja Ščavnica 96/a, Gornja Radgona - deček Gal; Barbara Sok, Bukovci 92, Markovci - deček Julijan; Maja Meško, Podgorci 27 a, Podgorci - deklica Lea; Jasmina Vajnhandl Grabe 32, Apače - deček Anej; Veronika Holc, Zagorci 5, Juršinci - deklica Ema; Simona Premužič, Ul. 5. prekomorske 13, Ptuj - deklica Zala; Ingrid Dobnik , Svr-žnjakova ul. 11, Ptuj - deklica; Darja Gavez, Rimska ploščad 15, Ptuj - deček Brin Svit; Jasmina Težak, Vinski Vrh 94, Miklavž pri Ormožu - deklica Tina; Mateja Hojnik, Stanošina 2 a, Podlehnik - deklica Mia; Tina Medved, Dragonja vas 38, Cirkovce - deklica Lara. Umrli so: Stanislav Milan PUŠNIK, Cesta na Rifnik 17, Šentjur, rojen 1939 - umrl 19. januarja 2012; Henrih JELEN, Sedlašek 56/a, roj. 1944 - umrl 21. januarja 2012; Franc RODOŠEK, Sed-lašek 123, roj. 1959 - umrl 23. januarja 2012; Matilda BUTOLEN, roj. Horvat, Dobrina 75, roj. 1931 - umrla 23. januarja 2012; Bogomir KOSTA-NJEVEC, Poljska c. 24, Ptuj, roj. 1911 - umrl 23. januarja 2012; Marija RIHTARIČ, roj. Zebec, Pestike 3, roj. 1930 -umrla 23. januarja 2012; Katarina KORAŽIJA, roj. Kramar, Spodnja Sveča 8, roj. 1942 - umrla 23. januarja 2012; Štefan KIRBIŠ, Starošince 15, roj. 1926 - umrl 19. januarja 2012; Ivana KOSTANJEVEC, roj. Fuks, Frasova ulica 3, Ptuj, rojena 1927 - umrla 22. januarja 2012; Frančiška URBAN-ČIČ, roj. Cencič, Ciril Metodov drevored 5, Ptuj, rojena 1925 - umrla 23. januarja 2012; Vinko MLAKAR, Skorišnjak 10, roj. 1938 - umrl 25. januarja 2012; Venčeslav KACIJAN, Breg 31, Majšperk, roj. 1951 -umrl 21. januarja 2012. Poroke - Ptuj: Matej LOR-BEK, Goričak 36, Zavrč, in Jasmina ŽUPANIČ, Varaždinska 38, Brezje, Dravsko, Hrvaška Napoved vremena za Slovenijo Če na svečnico (2.) sneži, se že vigred oglasi. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja, močnejša predvsem na Vipavskem. Tudi ponekod v notranjosti Slovenije bo pihal vzhodni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -11 do -5, na Primorskem do -1, najvišje dnevne od -4 do -1, na Primorskem okoli 4 stopinje C. Obeti V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod v južnih krajih bo občasno naletaval sneg. V četrtek bo oblačno, rahlo sneženje se bo čez dan počasi razširilo na večji del Slovenije. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja.