52. štev. V Ljubljani, dne 13. decembra 1913. Leto V. Slovenski Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se nai frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Karoinina in oglasi se naj pošiljajo na upravništvo ..Slov. Doma" v Ljubljani. Zopet nov uspeh samostojnih kmečkih kandidatoy. Klerikalci tudi v kmetski skupini padli relativno za 5300 glasov. — Samostojni glasovi narasli absolutno za 0500 glasov. — Leta 1908 je bilo 82°/o klerikalnih glasov, letos jih je le še 71°/o? dasi so klerikalcem to pot pomagali tudi kočevski Nemci. Kdo naj se veseli? Kakor divji Indijanci, ki so belokožce odrli, so zagnali klerikalci velikansk vrišč in hrup po volitvah iz kmečke kurije, češ nepremagljivi smo, ta volitev je pokazala, kje je ljudstvo, kje je prava volja. Toda le mirno, kajti prav nobenega povoda nimajo, da bi se veselili, ampak tudi izid teh volitev je zanje poraz, kajti klerikalci so strahovito nazadovali, dočim je število samostojnih kmečkih volilcev ogromno naraslo. Vsem samostojnim možem, ki so se z glasovnicami po robu postavili klerikalcem, ki morda zdaj žalostno gledajo veliko število za klerikalce oddanih glasov, hočemo s številkami in odstotki dokazati, da se moramo mi veliko bolj veseiiti izida kakor oni. Le poglejmo! Pri zadnji deželnozborski volitvi iz kmečke kurije leta 1908. je bilo oddanih vseh glasov 21.243, letos je to število vsled volilne dolžnosti in vsled izpremembe občinskega volilnega reda poskočilo na 47.487. Umevno je, da so morali tudi klerikalci absolutno napredovati. Število njihovih glasov je skočilo iz gorej omenjenih vzrokov od 17.446 na 33.777 glasov. Če bi obdržali isto razmerje, bi morali dobiti sedaj 39.000 glasov. Teh pa niso, marveč so padli za 5300 glasov. Absolutno so torej pridobili 93°/0. Veliko ugodnejše je razmerje na nasprotni strani! Leta 1908. je bilo za samostojne kandidate oddanih in pripoznanih 3163 glasov, letos pa 9953. Napredka je torej 6790 glasov, kar znači 2I4-67°/o nasproti absolutnemu klerikalnemu prirastku 93%. Še bolj se vidi zaostanek klerikalcev v absolutnem napredo- vanju, ako se vpošteva le 1908. vse oddane neklerikalne glasove, katerih je bilo takrat 3797. Letos jih je že 13'675. Ta napredek znači 260,15% nasproti napredovanju 93% klerikalnih glasov. Ta številka je tembolj vpoštevanja vredna, ker je prava podlaga za presojo; saj so klerikalci letos razveljavili v kmečki skupini čez 3200 glasov, dočim je leta 1908. razveljavljenih le 473 glasov. Koliko glasov so pa ukradli v skru-tiniju o tem molči zgodovina. Še v vse drugi luči pa se še kaže »uspeh“ klerikalcev, se vpošteva relativno napredovanje. Klen'a > dobili leta 1908. 82% vseh oddanih glasov. Pri teh volitvah so padli na 71%, Protiklerikalnih glasov je bilo leta 1908. le 18%, letos so zrasli že na 29%,. Razmerje v kmečki skupini za klerikalce ni torej veliko ugodnejše kot v splošni skupini, dasi je res, da je demokratska in I udska misel veliko bolj izražena v splošni kuriji. Pomisliti pa treba, da stoji nasproti še neorganiziranemu neklerikalnemu volilcu vsa organizirana duhovniška moč, oblast de-že'nega odbora in vsegamogočna S L. S. Eno je gotovo: Kakor hitro so samostojni kmet e organizirani, je vsegamočna S. L S šla rakom žvižgat. Velikanski absoluten In relativen napredek protikle-r kalnih in relativno nazadovanje klerikalnih glasov tudi v kmečki skupini izpričuje, da niso klerikalci daleč od onih časov, ko jim bo tudi na Kranjskem tako odklenkalo, kakor na Goriškem! S tem je torej tudi kmečka kurija obsodila klerikalce in lahko so ponosni oni volilci, ki so šli neustrašeno v boj za samostojne kandidate. Izid v kmečki kuriji bi bil še veliko boljši, ko bi se klerikalci, ki jih je volitev v splošni kuriji tako potrla, z vso besnostjo kakor stekli psi ne vrgli na km.volilce. Agitacija je bila tako strastna in sobotni „Slovenec“ je bruhal tak smrad, tako nečednost na samostojne volilce, da nas je v resnici sram, da slovenski list, ki pravi, da je katoliški, kaj takega piše. Pomislite, samostojni volilci, kaj ste: cigani, lopovi, sleparji, tatovi in to vam pravi list našega škofa! Tako se dela propaganda za vero! In župniki in kaplani, ki jih je škof mazilil za Kristusove namestnike so kradli glasovnice s samostojnimi kandidati, so sleparili pred in po volitvah, na skrivnem jemali volilcem doma glasovnice in jih popisali, vse to v večjo čast in slavo božjo! Kajne, škof Anton Bonaventura ! In če je bil uspeh zoper to osteklelo svojat tako ugoden kljub tatvinam in sleparstvom, ali ne more navdati pristaše samostojne kmečke stranke najlepše upanje za bodočnost? Kakor smo zgoraj rekli, je treba le organizacije in z lahkoto bodo klerikalci frčali na celi črti iz deželne zbornice. I n t o organizacijo ustanoviti in jo pospeševati, naj bo vsem protiklerikalnim volilcem nekaj svetega in vzvišenega, naj bo njih življenska naloga! Začetek je bil storjen v sedanji volitvi in to naj bo podlaga za bodočnost. Dokler nima samostojna kmečka organizacija svojega glasila, naj se vsi oklenejo našega lista kot glasila. Takoj v prihodnjih številkali bomo začeli priobčevati nasvete, kako se bo dosegla ta organizacija, to združenje poštenjakov proti sleparjem. In ko bomo enkrat zbrani v mogočni armadi kot pravi kranjski kmetje, tedaj bomo moč in sila, ki bo edino odločevala deželno gospodarstvo. Ta sila, ki je v par dneh zrasla proti klerikalcem, pa ne sme ponehati, ampak rasti kakor hudournik, ki priteče z gore. Vsak dan, vsako jutro naj vsak zaveden kmet pomisli, da je treba delati za to silo, ki bo tudi pomandrala klerikalno sleparsko bando kakor hudournik. Na dan, vstani, kranjski kmet. Sedaj pojdi, takoj na delo, da ustvariš sanno-stojno kmečko stranko! Volitev v kmetski kuriji. Okraj Ljubljana-Vrhnika. Knez................................... 1117 Seidl...................................1082 Povše...................................4142 Dr. Šušteršič...........................4159 razcepljenih............................ 531 neveljavnih ............................ 672 Okraj K a m n i k - B r d o. Sršen ...................................828 dr. Krek............................... 3009 razcepljenih............................. 42 neveljavnih............................. 858 Okraj Kranj-Škofja Loka-Tržič. Novak....................................840 Barle . ................................756 Demšar................................. 3531 Zabret................................. 3606 razcepljenih . . ;...................... 131 neveljavnih............................. 488 Okraj Radovljica-Kranjska gora. Gogola...................................543 Pogačnik................................2314 razcepljenih............................ 215 neveljavnih............................. 131 OkrajPostojna-Lož-Senožeče-Ilir-ska Bistrica-Cerknica. Oašpari.................................1350 Urbančič................................1396 Majdič...................................823 Meden....................................785 dr. Žitnik............................. 3736 Drobnič................................ 3596 razcepljenih............................. 35 neveljavnih............................. 445 Okraj Vipava-ldrija. Zagods...................................477 Perhavc ... 2031 razcepljenih............................ 139 neveljavnih............................. 187 Okraj Novo mesto-Ko stanjevica-Krško. Kožar....................................860 Škerlj...................................333 Zurc................................... 4464 razcepljenih........................... 216 neveljavnih ........................... 124 Okraj Kočevje-Ribnica-Vclike Lašče. Andolšek................................403 Pucelj..............................• 426 Škulj................................. 2341 razcepljenih........................... 170 neveljavnih............................ 424 Okraj Čro m el j -Metlika. Makar................................500 Drmastija...........................1645 razcepljenih......................... 19 neveljavnih.......................... 51 OkrajTrebnje-Žuženberk-Zatičina Mokronog-Litija-Radeče. Pavl'n..............................1810 Bukovec.............................1772 Tomazin.............................1734 Košak ............................. 6421 Lampe.............................. 6354 Vehovec............................ 6420 razcepljenih........................ 419 neveljavnih......................... 728 Iz tega je razvidno, da znaša število protiklerikalnih glasov, ki so bili oddani v kmetski kuriji, čez 15.000, dočim znašajo klerikalni komaj 34.000. Ena tretjina glasov je bila torej protiklerikalna. ■ .................................... Razgled po svetu Državni zbor. Kakor smo že poročali, hočejo Rusini, da se uvede na Gališkem taka volilna reforma, da bodo tudi sami prišli do svojih pravic. V državnem zboru so zato obstru-irali in vlada se je morala udati ter pritisniti na Poljake, da so odnehali. Te dni je zboroval gališki deželni zbor in v odseku se je razpravljalo v volilni reformi. Poljski nasprotniki volilne reforme so pa delo zavlačevali in Rusini zdaj groze, da nikakor ne bodo dovolili, da bi državni zbor deloval, oziroma da bi se sprejel finančni načrt. Ker je finančni načrt v zvezi z uradniško službeno pragmatjko, je zdaj oboje v nevarnosti, zato je pa tudi pričakovati, da bodo poštni uradniki začeli ravno o Božiču delati pasivno resistenco, to se pravi, da se bodo v svoji službi ravnali natančno po predpisih, ki so pa taki, da se bo vsaka odprava zavlačevala. To je toliko rečeno, kakor da bi štrajkali. Na Balkanu. Dočim so v Srbiji nastale normalne razmere in skuša vlada novoosvojene pokrajine gospodarsko in kulturno dvigniti, trajajo v Bolgariji zamotane razmere naprej. Pred par dnevi so se vršile volitve v sobranje (državni zbor) in vlada je trdno upala, da bodo njeni kandidati dosegli veliko večino, ker se ljudstvo skoro nič ne briga za volitve in politiko. Toda izid volitev je tak, da bo morala sedanja vlada najbrž odstopiti in morda z njo tudi kralj sam. — Mednarodna komisija je zdaj določila južno-albansko mejo in je odšla na otok Krf. Grška bo anektirala otok Kreto, ki je bil po imenu še vedno turški, v resnici pa že davno grški. Velesile se temu ne bodo upirale. Papež in Italija. Italijanski klerikalci so zdaj za to, da bi se papež odpovedal svojemu posvetnemu gospodarstvu in prišel pod italijansko nadoblast ter kot tak dobival tudi plačo od kralja oziroma oni denar, ki ga je italijanska vlada takrat ponudila, ko je odvzela papežu Rim. Novo francosko ministrstvo. Francosko ministrstvo je v celoti odstopilo in predsednik Poincare je poveril sestavo novega ministrstva Doumergueu, ki je tudi že sestavil cel kabinet. Novi ministri so sami radikalci in izraziti proti-klerikalci. Dogodek v Savernu. V nemški Alzaciji so si častniki garnizije dovolili proti prebivalstvu, ki je skoro docela francoske narodnosti različna nasilja in zmerjanja. Prebivalstvo je bilo skrajno ogorčeno in razburjeno, zlasti ker so vojaki zapirali cele množice v vojašnico. Ti dogodki so prišli pred nemški parlament in poslanci so izrekli vladi skoro soglasno nezaupnico. To je imelo za posledico, da je bil dotični polk prestavljen iz Saverna. ■ 1 ■ —=■ Slovenija s Ožja volitev iz splošne kurije v Ljubljani. Dne 6. t. m. se je vršila ožja volitev med naprednim kandidatom Josipom Turkom in klerikalcem Ivanom Kregarjem. Kakor se je naprej vedelo, je zmagal Turk z večino 1400 glasov. Tu se je spet jasno pokazalo, da Ljubljančani niti slišati nočejo o klerikalcih in da so klerikalci od zadnjih volitev hudo nazadovali, kljub temu, da ustanavljajo v Ljubljani polno korit z deželnim denarjem, da z grožno pritiskajo na vse deželne uslužbence, vendar ne morejo niti za ped napredovati. Kolikor več korit napravijo in množe klerikalne volilce, toliko bolj napredujejo naprednjaki. Če bi bila cela dežela črna, Ljubljana bi ostala vedno le bela. s Čast in hvala samostojnim kmečkim volilcem. Da so samostojni kmečki kandidati dobili tako lepo število glasov, je zasluga mož, ali bolje korenjakov, ki se niso strašili ne duhovniških groženj ne groženj deželnoodborskih osrečevalcev. Ponosni so lahko ti možje, kajti vsak je volil s prepričanjem samostojne kandidate, da s tem glasno protestira proti sleparjem in zapravljivcem, ki tirajo deželo Kranjsko v prepad, ki so iz mirnega življenja napravili sovraštvo med prebivali, sovraštvo celo v rodbinah. Vsi ti kremeniti volilci bodo odsedaj tvorili podlago za krepko samostojno kmečko organizacijo, ki se mora po zadnjih volitvah ustanoviti, če bi je sicer nikoli ne bilo treba. Tu smo videli, da kmet sam ne sme ne misliti ne delati kakor bi sam hotel. Kmet mora biti suženj fa- rovža, njegova mokra cunja, če ne je na tem in na onem svetu izgubljen. Slaba taka vera, ki jo danes oznanjujejo Kristusovi namestniki. Ce bi ne imeli v srbu globoke prave vere, današnji kranjski duhovniki bi 0 nam gotovo izkopali, kajti milo se stori človeku, ko pomisli sramotenje vseh onih vzvišenih resnic, ki se vrši od podivjanih duhovnikov. Možje, ki ste volili samostojno, ne glejte na to, vera ostane vseeno ista, toda nevredne učitelje te vere boste pognali iz javnega življenja. Kdor ni za ono, za kar je poklican, ne more biti za nobeno drugo! s Volitve v kmečki kuriji so se končale tako, kakor se je v naprej pričakovalo: klerikalci so si ohranili svoje posestno stanje. Toda te zmage ne morejo biti veseli, ker so napredni glasovi tako mogočno narasli, da se že sedaj z gotovostjo lahko izračuna, da bodo pri prihodnjih volitvah izgubili čisto gotovo par mandatov. Že to pot so se samo z največjo težavo držali v notranjskem okraju in če bi tu ne bil kandidiral Žitnik, ki je osebno dokaj koncilijanten in v svojem poslanskem delovanju ne dela razlike med političnim pristašem in političnim nasprotnikom, vsled česar je spoštovan tudi v naprednih krogih, bi b la ta dva mandata že pri teh volitvah izgubljena za klerikalce. Če torej uvažujemo izid deželnozborskih volitev v splošni kuriji in vzamemo v poštev rezultat volitev v kmečki skupini, prihajamo do zaključka, da je klerikalna večina v deželnem zboru visela samo na zelo, zelo tanki niti. In tudi ta nit bi se bila nemara že to pot pretrgala, ako bi ne bil deželni zbor tako nepričakovano pred pretekom njegove ustavne dobe razpuščen in ako bi ne bila predvolilna doba odmerjena na najkrajši rok. Tako pa so bili klerikalci, ki so izposlovali predčasen razpust deželnega zbora, na volitve popolnoma pripravljeni, dočim je razpust naprednjake zatekel v popolni nepripravljenosti, da niso mogli razviti Pravočasno potrebne agitacije in da tudi niso mogli izvesti podrobne strankarske organizacije. Klerikalci se imajo torej zahvaliti na svoji ne baš sijajni zmagi pač v prvi vrsti naklonjenosti vlade, ker bi bili sicer že tokrat prav pošteno tepeni v par volilnih okrajih. Vlada pa jim ni samo šla aktivno na roko, marveč jih je tudi podpirala s svojo, mestoma že vse meje dopustnosti presegajočo pasivnostjo. Klerikalci s° lahko sleparili pri volitvah kakor so hoteli in kakor se jim je poljubilo, ne da 01 se vladnim organom zdelo potrebno posredovati v varstvo zakona. Klerikalne vo- 1 ne komisije po deželi so sleparile kar na debelo in so razveljavile kar 4100 naPrednih glasov. Kako brezstidno in uesrarnno so potvarjale volilne komisije po f eh volilne rezultate, kaže najjasneje ti* pi en slučaj, ki se je prigodil v Mekinah Pn Kamniku. Tu je župnik Rihar kot član ?1 nf komisije med samim skrutinijem »Popravljati" rezultat volitve ter je brez sramu zamenjaval napredne glasove z onimi, na katerih je bilo napisano ime dr. Krekovo. Ta Riharjev slučaj pa ni osamljen, tako so delali župniki in kap’ani povsod, kjer ni bilo n kogar, ki bi jim ostro gledal na prste. Razloček je samo ta, da so so tatu naprednih glasovnic Riharja zasačili pri dejanju, dočim so njegovi vredni bratci drugodi lahko neopaženo in nemoteno opravljali svoj čeden posel »enostavne poprave" volilne sreče. Zato lahko upravičeno trdimo, da so klerikalci najmanj eno tretjino volilskih glasov enostavno prigoljufali in prisleparih. In če so vzpričo takšnih naravnost nezaslišnih, v nebo vpijočih razmer v naši deželi, za katere je odgovorna edino naša — ne baš ne — pristranska deže’na vlada, napredni kandidati združili nase vkljub terorizmu in vkljub vsem goljufijam eno tretjino vseh glasov, je to dokaz, da je protiklerikalno razpoloženje v deželi že tako mogočno razvito, da ga ne morejo vdušiti ne goljufije, ne nasilstva, ne očitne nepostavnosti. Klerikalizem je to pot še zmagal, toda — zadnjič! s Za duhovniki župani! Poleg zaščitnikov in oznanjevalcev verskih resnic niso smeli zaostati župani. Če vidi preprost kmečki župan, da goljufa, slepari in krade glasovnice njegov župnik, kdo mu bo zameril, če ga posnema. In tako so se klerikalni župani tudi odlikovali v volilnih sleparijah. V Mostah, v Dol. Logatcu in še na mnogih drugih krajih bo imelo sodišče priliko, poučiti sleparske župane, kaj je dovoljeno ali ne. Studi se človeku, če taki osebi, kot je duhovnik ali župan, ki bi morala v fari in občini dajati najlepši zgled, sleparita kot cigani, ki nimajo čuta za poštenost. Tako daleč bomo prišli na Kranjskem, da se bodo zamorili klerikalnim pristašem vsi čuti dostojnosti in poštenja. Kakor bo videl svoje vzgledne duhovnike in župane delati, tako bo storil sam in postal tak brezstiden lump v vsakem oziru, kakor so ti v političnem. Saj že zdaj velja pri klerikalcih načelo: greh ni krasti, moriti novorojenčke, goljufati svojega bližnjega, greh je le čitati napredne časopise in voliti protiklerikalno. Pfuj, morala banditov! In za to je odgovoren škof Anton Bonaventura! s Grešniki. Politična komedija v treh dejanjih. Amerikanski naši rojaki so v vsakem oziru hitrejši kakor mi. Zdaj že na gledališkem odru predstavljajo klerikalne naše veljake in Vodiško Johanco. „Glas Naroda1* piše: „Pod zgorajšnjim naslovom je izšla igra, s politično-gospodarsko vsebino. Dejanja se gode na Dunaju in v;Ljubljani; v igri nastopijo znani politični gospodje Kranjske dežele: Šušteršič, Krek, Jaklič, Lampe, dunajska gdč. Kamila Theimer, Etbin Kristan in drugi. Vpleteni so v‘igri najnovejši kranjski dogodki, zborovanje državnega zbora, famozna Vodiška Johanca s svojim krvavenjem telečje krvi, končno tudi, kako se dela politika na Kranjskem. Igra se dobiva pod naslovom: Dramatična knjigarna, 442 — 15th Ave. Milwaukee, Wis. s Vrtnsrska šola. Vsi prijatelji vrtnarstva in prijatelji smislene vzgoje, se vabijo, da pristopijo v društvo ..Vrtnarska šola11. Društvena naloga je —, dajati članom direktne koristi, istočasno pa bode naše društvo, splošno budilo veselje do obdelovanja zemlje. Naša ,.Vrtnarska šola1' bode po svojih močeh skrbela, da se že v otrocih začne buditi veselje do smislenega obdelovanja zemlje, — ker se le na ta način vzgoji iz mladine najbolj koristne člane človeške družbe. Vsakdo, kdor bi bil voljan pristopiti v naše društvo in sodelovati pri izpeljavi teh lepih načrtov, naj se blagovoli zglasiti na naslov ..Vrtnarska šola11, Kranj. s Glavna posojilnica. V konkurzu Glavne posojilnice so se prijavile od kura-torja hranilne vloge tistih dolžnikov, ki do likvidacijskega naroka niso prijavili svojih terjatev, da so se s tem varovale njihove pravice. Večina teh dolžnikov še do danes ni prijavilo svojega bivališča in izkazalo svoje pravice do dotičnih hranilnih vlog. Opozarjamo na današnji razglas konkurz-nega upravitelja v našem listu vse dotične vložnike, da pravočasno predložijo konkurz-nemu upravitelju odvetniku dr. Oblaku v Ljubljani, Dalmatinova ulica 15 (Hotel Štrukelj) svoje knjižice ter izkažejo svojo pravico, da ne bodo pri konečni razdelitvi eventuelno škode trpeli. s Stara znana stvar je, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes, kajtti nobena kava ni tako dobra, kakor tista, kateri je pridejan ta kavni pridatek. Po Kolinski kavni primesi dobi namreč kava izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, tako da vsakemu ugaja. Kolinska kavna primes je obenem tudi pristno domače blago, edino te vrste. Iz obeh navedenih vzrokov Kolinsko kavno primes vsem našim gospodinjam toplo priporočamo. Boli, ki jo nam povzroča kurje oko in ki dela, da nam je mučen vsak korak, se lahko umikamo na način, da odstranimo kurje oko. A ne z nožem, kajti s tem bi se zastrupila kri, nego lahko in hitro z Feller-jevim obližem za kurje očesa. Stane samo eno krono in ga najbolje priporoča na tisoče poštnih slug, žandarjev in turistov. Nobena glavobol, nobena migrena nas ne muči, Če rabimo Kellerjev bol utešujoči, hladeči, krasno blagodejni migrenski ki-ček. Stane samo 80 vinarjev. Za oči priporočamo, kadar se iskri pred njimi in pri okobolu okrepčujočo, vnetici protivno, bol utešujočo vodo za oči, ki stane eno krono. Pristno samo od E. V. Fellerja, lekarnarja, Stubica, Elzin trg št. 318 (Hrvaško). o Dolenjske novice o d Iz Šmihela. Zdaj ko je povsod dosti vode se je naš vodovod posušil za ljudi in za živino. Za nas ljudi ni toliko, toda uboga živina veliko bolj trpi na tem pomanjkanju. Kdo je temu kriv? Naš vodovodni odsek, ki nič ne dela. Vsaj desko bi postavili pri vodovodu, na kateri naj bi bilo zapisano kako morajo ravnati vozniki, ko napajajo vpreženo živino. Seveda možje, ki so v ta odsek izvoljeni, se prav nič ne zanimajo. Ko je pa vse potrto in je treba vodovod plačati, pa pride list, da moramo plačati, sicer se bo nas zarubilo. Vendar bi se ti možje zdaj zbudili in popravili, kar je potrto. d Iz Hudega nad liberalnim brlogom. Kakor Vam že ime pove, smo pri nas hudi ljudje. Volili smo klerikalno in nič drugače. Pri nas namesto moških ženske nosijo hlače. In pa gospod Tone so nam tako rekli. Ker sicer, so dejali, se boste v peklu pekli. — Že zdaj nas stražijo trije železni čuvaji. Vsi črni, kakor zlodjevi zmaji. Ajdič si je v spanju pokvaril oči. Pravijo, da pokojnino lepšo dobi. Naslednik mu je Murgel postal. In pa rimsko-katoliški Besal. Ti trije zmaji zdaj stražijo vlak. In nas, da nas ne vzame vrag. Ti zmaji zdaj stegujejo jezike. Na liberalce male in velike. Bi radi jih denun-cirali. Da preje bi avanzirali. Vsi, ki hodite pri nas okrog — ali pa doli v liberalni brlog: Pred zmaji previdni bodite. Nikar ob progi ne hodite. Besal že enkrat dobil si Judežev groš. Zdaj ga nemara nič več ne boš. Tudi zmajem je včasih se slabo godilo. Kaj ko bi tem trem se kaj pripetilo. Pri nas na Hudem smo hudi ljudje. Včasi se kaj prav hudega zve. Preje katerega teh zmajev bodo zaprli, kakor nas bodo zmaji požrli. Ne skušajte, če resnična je ta: kar vse ve hudi Janez iz Hudega doma. d Romar po prečinski fari. Kot dober kristjan se zadnjič odpravim na božjo pot na Trško goro. Ko pridem k cerkvi, izvem žalostno novico: Naš nekdanji vnet somišljenik g. Florjančič iz Št. Petra je presedlal na katoliško podlago. Ali ga je župnik pregovoril ali se je tudi on zaljubil v Bo-jančeve lepe oči, kakor se je njegova hči, ki mu jo je dal za ženo, tega nisem mogel zvedeti. Gotovo je le to, da je Florjančič na svoja stara leta lepega krščanskega zeta dobil. Lep je, če bi ne bil, bi ga dekla ne imela že takrat rada, ko je še pokojna žena živela. Vsaj Bojane gotovo še ni pozabil na sladke trenotke v sobi v mali hišici ko so nasproti na podu mlatili. Krščanski je pa tudi, to je pokazal nasproti svojemu bratu, ki ga je pognal kot psa od hiše in ga potem še dr. Globevniku dal čez. Torej če bi nič drugega ne bilo, je Florjančič že zaradi teh lastnosti lahko ponosen na svojega zeta. Pa tudi Florjančič je moški postal, odkar je prestopil na katoliško podlago. Zadnjič je g. profesorju Škerlju obljubil, da mu dovoli prostor za shod. Pa sta Bojane in župnik samo mignila, pa se je mož udal in svojo besedo snedel. Žalosten mu spomin. Ko to premišljujem in pridem že v Ločno, kar zapazim neke pobe švigati od hiše do hiše. Kar pride nasproti moj dobri znanec iz naše fare, pa mi reče: Martine, ali vidiš, kako vaši Mala-Rituži iz Dol. Kamene agitirajo za jutrišnje volitve? Ti pa romaš po božjih potih. Pa ne, da bi se bil tudi ti spreobrnil? Ze sem mu hotel zabrusiti primeren odgovor, kar zaslišim iz sosednje hiše oster glas: Marš ven! V naši hiši ni prostora za kamenške policaje. Ko se ozrem pa skočita oba Planinškova poba ven iz veže, kakor dva polita cucka. Šla sva nalašč za njima, pa jih nisva mogla dohiteti, tako stajo pobirala, nemara da proti domu. Moj znanec mi je povedal, da ta dva poba vse povsod stičeta in vsiljujeta klerikalne kandidate. Da jima ni treba pisati, imata kar štampilijo seboj, pa jo pritiskata na glasovnice. Nadalje mi moj znanec še pripoveduje, kako lahko bi Planinškovi uživali večje spoštovanje pri ljudeh, če bi ne bili taki farški petolizniki. Staremu Malo-Ritužu že ni zameriti, možakar tako nima svojih možgan. Pobje so pa zreli za vohune, pred katerimi že živa duša ni več varna. Vsak, tudi že klerikalci se jih boje, ker vedo, da vsako neumnost nesejo v farovž ali pa tistemu suhopetnemu doktorju, ki ga dr. Žitek redi v svoji pisarni, da se iz njega norca dela. Zato pa tudi za Planinškove hčere ne mara nihče iz poštenih kmečkih hiš za neveste. Punčare mislijo, da bodo žive zletele v nebesa, pa se potičejo po samostanih in bolnicah. Pa tudi za ta posel niso. Pred kratkim so eno ven vrgli iz bolnice, kjer je študirala za „sestro“, pa še potem se ni naučila obrisat . . . Noč se je že med tem naredila, treba se je bilo ločiti. Kot romar sem svojega znanca pozdravil: Hvaljen bodi . . . Lahko noč! Ker sem slišal, da imajo v Bošljinu tudi že „Novi Lurd“ pri Cefideljnovem gnojišču, sem šel pa še tja pogledat. Saj videlo se že tako nič več ni, ampak da vsaj izvem, kdaj bo kaj ta božja pot pred Čefideljnovim gnojiščem odprta. Komaj pa pridem v vas, alo, že zaslišim iz neke hiše surovo vpitje in zabavljanje čez liberalce. Sem dejal sam pri sebi, tu pa mora biti vzor vseh kristjanov. Pa je tudi res. Ko ga je nekdo zavrnil, češ, kakšni ste pa klerikalci, se je mož potrkal na prsi, se je pošteno pridušil in zavpil: Kaj, mi klerikalci smo pošteni ljudje. Kaj pa je to, če sem imel štiri k ... e, saj sem za pankerte moral plačati. Tudi farji lahko — zakaj pa imajo kuharice. Začel sem kar križe delati, tako me je bilo strah teh klerikalnih svinjarij. In ko se tako križam, glej, kar se venkaj iz hiše prikaže sam Rogatec iz Glavičevega mlina, to je iz tistega mlina, kjer so obesili zastavo, ko je šel škof vizitirat podružnične cerkve. Ti, Jože, sem mu dejal, povej no, kdo pa je bil tisti prešič na katoliški podlagi, ki je prej tako nesramno govoril in se pridušal. Kakor da bi ga bilo sram, da sem ravno njega vprašal, se me je hitro odkrižal. Ko sem ga na to žalost še pri Čefideljnu en frakeljček zvrnil, sem se podal proti Prečini domov z globoko žalostjo v srcu, da kot pobožen romar pa moram same take žalostne stvari slišati in gledati na svoji božji poti. Ubogi kmet, ki s svojimi glasovi podpira stranko, kjer je taka sodrga zbrana. d Iz Mirnske doline. V zadnjem Laži-ljubu se je zopet oglasil lažnjivi vandrovec, ki zasluži pošten odgovor za nesramnost, s katero napada poštene ljudi. Bomo videli, kdo ima več gradiva za časopise. Vandrovec ni zadovoljen s sedanjim županom. Revše ubogo, ki niti ne veš, odkod si prišlo in ki pojdeš proč, ko bo naš župan še vedno na svojem mestu. Ali bi Lažiljubov potepuh rajši videl, da bi bila za župana Balantova Francka iz Trebanjskega vrha, ki je zdaj v Ameriki? Naj le bo tiho potepuh, ker bomo sicer z imeni in z dejanji prišli na dan, da bo zasmrdelo po celem Kranjskem iz Mirn-skega župnišča. d Iz škocijanskih hribov in dolin. Oglejmo si za enkrat može, ki predsedujejo farovškiin shodom. Za bolj zgovornega velja Jože Komljancev, Zaman je pa bolj za reklamo. Vse lastnosti turškega paše so vpodobljene v tem človeku, tako, da si brez Zamana ne moremo misliti osebe najnižje vrste. Kot takega ga pozna cela fara in ga kolne, posebno ga imajo pa Dobruščani v želodcu. Pa kaj se zmeni on za reveža — saj on dela za čast farovške stranke, katere reprezentant je. K temu možakarju, ki krivo prisega, ki druge napeljuje h krivemu pričevanju, tako, da morajo jo popihati preko luže pred roko pravice; k temu svetemu možu, ki ima vedno tožbe radi sleparije in goljufije na vratu, hodijo naši duhovniški mogotci na pojedine in popivanja, s tem kmečkim prijateljem kujejo sveti namestniki zlobne načrte, kako liberalce uničiti, kmeta za nos voditi in ga farbati! Pijani zmag na izvrstno uspelih shodih sc norčujejo, zabavljajo na račun svojih zabitih podrepnikov in žro... Sramota, kdor se brati s temi ljudskimi sleparji, sramota, kdor jih zagovarja, fej, kdor za nje posreduje in sili k poravnavi brezvestnežem v prid! — Jože, > ta kunšten namreč«, je pa bolj fejst fant in ponižen. On pove le to, kar mu v farov-žu v glavo vtepo, a gorje mu, če se mu ura od svetega navdušenja razgreti butici ustavi! Tedaj je blamaža neizogibna. Jože je kakor opica, ki se nauči mehanično govoriti, zabit pa toliko bolj, ker se nauči hvaliti neumno zapravljivo gospodarstvo farovške stranke. Gorje pa pipčarju, če mu kdo z medklici štrene zmeša. Takrat je pa fuč, — sv. duh sfrfoli v nebotične višave — potožit, da so se Jožetu možgani skisali. Kaj hočemo — kako nedolžno šalo se zbije na njegov račun — on je pa za eno blamažo bogatejši, hujšega ni in ne bo. Da se pa še temu izogne, da ne bo potreba nategovati ušes, kadar mu Krmežljavček za hrbtom suflira, priporočamo gospodom v farovžu, da napravijo ofer ter z izkupičkom kupijo Jožetu norimberški lij, pa se mu kar vsa farška modrost enostavno v glavo vlije — pa bo. K ofru pridemo pa še liberalci, ker je Jože fejst fant. d Iz Dvora pri Žužemberku, 'l ik pred durmi deželnozborskih volitev nas je pre- hitela pretresljiva novica, da je naš večletni nadučitelj, častni občan in predragi prijatelj gosp. Stipko Jelenc doli v Kandiji pri svoji družini končal svoje trudapolno življenje. Da ga ne botno več dolgo videli, to smo z ozirom na njegovo bolezen pričakovali. Ali upali smo še vseeno za trdno, da nas, predno se preseli v domovino večnosti, vsaj še enkrat obišče, da ga še enkrat vidimo, če ne med nami, vsaj pa doli v Kandiji, kamor se je bil s svojo družino od nas preselil. Toda nemila usoda je hotela drugače: ti, naš dragi prijatelj, gospod Štipko Jelenc si nas preje zapustil, kakor smo pričakovali. V zgodnji jutranji uri dne 26. novembra si za nas nepričakovano za vedno zatisnil tvoje ljubeznjive oči. V dno srca nas je ta udarec zabodel, posebno še, ker žalostne novice nismo tako pravočano dobili, da bi se bili mogli v večjem številu udeležiti zadnjega spremstva do preranega groba na šmihelskem pokopališču. Zato sta nas zastopala samo dva naših občanov gg. Klinc in Glavič. Razen morda štirih Gnidovčevih »kristjanov« ni v celi občini nikogar, ki bi ne čutil, da smo s pokojnikom izgubili res dragega prijatelja in tudi zunaj naše občine splošno spoštovanega moža. Saj si je blagi pokojnik v svojem 131etnem službovanju med nami kot učitelj mladine, kot neumorno delaven ud naše občine, kot prijatelj in družabnik pridobil srca vseh pošteno mislečih. Ce je le mogel, vsakomur je pomagal in se žrtvoval za blagor ljudstva. Ob svežem tvojem grobu, dragi prijatelj Štipko Jelenc, se hvaležno spominja naša mladina, kateri si ti vsadil pravo seme naobrazbe. Spominjajo se te občani in tvoji prijatelji. Za nas nisi umrl! Tvoj duh živi tudi še dalje med nami, dokler pojde-mo isto zadnjo pot za teboj. — V imenu pokojnika pa obenem apeliramo na mali krog njegovih političnih nasprotnikov: Vsaj zdaj, ko se mrtvi ne more več braniti, ga pustite v miru počivati v grobu, v katerega ga je prezgodaj pahnilo tudi vaše sovraštvo in preganjanje. Tebi pa, dragi Štipko Jelenc, bodi ti trajno ohranjen blagi spomin od tvojih prijateljev In občanov, d Studenec pri Krškem. Gotovo čita-telji »Slov. Doma« mislijo, da smo že umrli ali odšli v blaženo Ameriko. Res se jih je Prav veliko v Ameriko izselilo in je nekaterim usoda mila in prav pridno pošiljajo krvavo prislužene kronce svojcem v pomoč. Naša bedna Dolenjska je nujno podpore potrebna. Letina je sicer povoljno izpadla: vina se je dokaj pridelalo, ali žal, da ni odjemalcev. Večkrat bi radi kaj napisali v naš »Slov. Dom«, ker gradiva bi bilo vedno dovolj. Ali mi smo jako skromni m nočemo vsako stvar na velik zvon obešati. Kadar se nam pa hoče prevelika krivica na hrbet naložiti, ne moremo molčati. Naš občinski urad je dal razglasiti ob 7. uri zjutraj in isti dan ob 3. uri popoldne je že bila dražba popravil naše župne cerkve in pokopališčnega obzidja. Zdraž-balo se je za 8996 kron. Proti tej dražbi je ljudstvo ugovarjalo in c. kr. okrajno glavarstvo je ugovoru v polni meri ugodilo, potem se je napredna stranka zavzela za popravilo cerkve, ker se je cerkev že prekrila, in drugo delo se bo nadaljevalo prihodnje leto, in kakor se kaže, ne bodo stroški vsega popravila veliko stali čez en tisoč kron. Kje je ljubezen do ljudstva? Pri tako imenovanih klerikalcih ali pri po župniku imenovanih liberalcih, katerih mi ne poznamo. Za pravico in resnico se bodemo pa vedno borili in potegovali. Glede volitve za splošno kurijo dne 1. decembra t. I. vprašam vso javnost, kdo je hodil po hišah agitirat? Hodil je naš dični gospod župnik Miha Horvat, in 'ker je sedaj dan kratek, je hodil ponoči po vasi Roviše in Arto kot kak ponočnjak. Tu je ljudstvo iz spanja budil in jim nočni mir kratil. Veliko fih je bilo, ki niso hoteli vrat odpreti, nekatere je pa prisilil k podpisu. (Mogoče bo še sodišče imelo v tej zadevi kaj opravka?) Kako je bilo z izpraševanjem za Veliko noč, molčimo, in kdaj prihaja župnik domov, tudi molčimo. — Več prihodnjič. Resnicoljub, s Zavedni kmetje, pokažite jim vrata! Kako so klerikalci s svojim pobijanjem liberalcev dosledni, nam kaže sledeči slučaj: Za časa volitev so klerikalci po novomeškem okraju (in najbrže tudi drugod) največ s tem plašili kmete, češ, če bo samostojni kandidat profesor Škerlj izvoljen, bodo liberalci vse cerkve podrli, duhovnike pregnali in odpravili iz šole križ. Lahkoverni ljudje, kakor so po tem okraju, so to bajko imeli za resnico in mnogo jih ni volilo Škerlja, ki bi ga bili sicer volili. Toda v tem času, ko so klerikalci svoje politične nasprotnike tako grdo črnili, ko so /jih duhovniki iz prižnic zaznamovali kot brezverce, katerih se je treba ogibati, so pa župniki pošiljali svoje kimavce beračit za podružnične cerkve. Pri tem beračenju pa niso delali nobenih izjem med liberalci ;in klerikalci. Pa so jih povsod, kjer so še količkaj zavedne hiše, lepo odpravili stran, češ, če smo res taki brezverci, bi naš denar in naše žito le okužilo vse, kar boste pri klerikalcih nabrali. Tako je prav! Ce nismo za drugega dobri, kakor da bi tuje cerkve podpirali, pa še za to se lepo zahvalimo. Oblasti pa opozarjamo, da ti cerkveni berači nimajo nobenega oblastvenega dovoljenja za pobiranje milodarov. d Iz Roba pri Velkih Laščah. Menda ni bilo še nikoli v »Slov. Domu« iz naše vasice dopisa. Ljudstvo je zelo skromno in pobožno. Gotovo bi se nihče ne predrznil, da bi čital »Slov. Dom«. Pečajo se največ s trgovino. Seveda vsak raje bolj zlahka, zato so si napravili prodajalne, kjer še nekako vsi dobro shajajo. Nad vasjo je hlev, kjer napravi župnik razne shode. V njem so tudi dobili robarski čuki svojo streho. Za streljaj naprej je pa farovž, kjer prebiva g. Tomaž. To je zelo hud mož, po- sebno kadar so kake volitve, naj bodo že kakoršne hočejo. Ko je bila zadnja občinska volitev, je imel ta Tomaže jako lepe načrte napravljene, kako da bo šlo vse po njegovi volji. Toda temu ubogemu revežu (je vse spodletelo. To je bila zanj velika žalost in britkost. In od takrat naprej so postali Robarji liberalci. Zadnji »Domoljub« nekaj zabavlja čez našega g. župana. Toda kdo pa je drugi za to v Robu, kakor gosp. Bregar? Seveda za dopisnika bi bil gotovo boljši cestni načelnik Jakše ali Matevž, akoravno ne zna pisati. Zato pa zna njegova žena dobro. Še najboljši bi bil pa stari Janezek. d Kostanjevica. Kakor marsikje, tako se je hotel tudi pri nas kmet otresti klerikalnega jarma. Veliko zanimanje je bilo za deželnozborske volitve in ljudstvo je v resnici želelo, da pride preobrat. To je pokazala predvsem volitev v splošni skupini: samostojni kmečki kandidat Zupančič je dobil 223 glasov, župnik Hladnik pa 195, torej 28 glasov večine, kar je za našo občino, ki ima klerikalnega župana, jako mnogo. Ta nenadni uspeh samostojnih kmetov je tako razburil naše klerikalne veljake, da so se z vso silo vrgli na volitve iz skupine kmečkih občin. Seveda je moral naš kaplan, za katerega bi bilo potreb-neje, da se uči družabne dostojnosti, poseči tudi v boj. Izsiljeval je ljudem glasovnice kar na cesti, dasi bi moral biti v šoli kot katehet. Glasovnice in izkaznice so dostavljali klerikalni občinski odborniki in sproti pritiskavali štampilje s klerikalnim kandidatom. To je očitno kršenje volilne svobode. In tako je prišlo, da je dobil po kmečki zmagi v splošni kuriji kandidat S. L. S. zadnji torek večino. Pa tudi to ne bo našim klerikalcem pomagalo prav nič pri prihodnjih občinskih volitvah, ki se bodo vršile v letu 1914. Ljudstvo je spoznalo S. L. S. po prejšnji in sedanji občinski upravi, ki je danes tako na slabem, da še drv za pisarno ne zmore. Velik je razloček od volitev iz splošne skupine in od one iz kmetskih občin. Pri prvi tako obil-Tia udeležba, odkritosrčni, veseli obrazi volilcev, dobra volja je navdajala kmete ;in meščane; ljudje so do noči čakali izida in veselje jih je izpreletelo, ko so izvedeli, da je Zupančič številnejši od Hladnika. Nasprotno pa je bilo zadnji torek. Kljub volilni dolžnosti je bila udeležba nepričakovano pičla; komaj 250 volilcev je prišlo izmed 400. Zapeljani kmetje so prihajali na volišče, kot bi si pisali smrtno obsodbo in sram jih je bilo, če jim je svoboden vo-lilec pogledal v oči. Tako prihuljeno in potuhnjeno prihajajo oni, ki jih teži vest, kateri slutijo, da so izvršili grdo izdajstvo nad lastnimi sokmeti in kmečkimi pravicami. In komaj so oddali glasovnice, izpolnjene od zlobne roke nasilnega agitatorja, so zapustili svoje prijatelje in ravnotako neodkrito odšli, kakor so prihajali. Zdelo se je nehote človeku, da stopajo mimo sužnji, ki so nenadoma zagledali in obču- tili svobodo, a jih je nevidna moč zopet priklenila k tlom ter pahnila nazaj v črno temo. Kmetje, ali ne bo nikdar izšlo solnce kmečke svobode? Izšlo bo in prišel bo čas kmečkih pravic. Je samo vprašanje časa. Na tebi pa je, dragi kmet, da ta čas določiš ti sam. Nobeden te ne bo osvobodil, nobeden ti ne bo pomagal, pomagati si moraš sam. Samopomoč! To je naš kmečki program in drugega nič. Zato pa dragi kmet, ponosno na delo in predvsem stran s strahopetnostjo. Ne vdajaj se naukom, ki ti jih deli kaplan, kateri v šoli trga tvojim otrokom ušesa in jih drugače poškoduje, ne zaupaj človeku, ki tvoje otroke uči jemati denar in krasti zajce, samo da dobi krono za svoj žep; ne verjemi ljudem, ki so že krivo prisegli, obrekovali ter kradli ljudem čast in blago. Verjemi samo poštenim sokmetom, ki \imajo dobro voljo in pošteno src?, ki so ti odkritosrčni prijatelji tudi v nesreči ter delajo nesebično za prospeh celokupnosti. V tem imenu te pozdravljam, dragi kmet in te prijateljsko vabim v tvojo lastno organizacija: v samostojno kmečko stranko. Podžumberčan. o Gorenjske novice o g Iz Moravč. Volitve so minule. Rezultat je znan. S tako vehementno silo, kot pri sedanjih volitvah, še niso klerikalci nikdar agitirali, zlasti pa duhovni. Zadnji dve nedelji so bile pridige agitacijski govori. Kaplanom je moral še celo dekan na pomoč priskočiti. Nas prav veseli, da smo jim tako nabrusili pete, da so morali klerikalni agitatorji po trikrat ob-jskati enega in istega volilca, tako so bili v strahu. Ce drugače ni pomagalo, je pa rekel kaplan: »Vi nočete, da bi podpisali, a zadnjo uro bom pa dober!« Nato je pri-itisnil še jok žen in zaradi »ljubega« miru se je marsikateri volilec vdal. Ponosni pa smo, da je bilo pri prvih volitvah 41 naših neustrašenih volilcev, ki se niso bali terorizma tukajšnjih duhovnikov. Razmerno jjie bilo tudi število naših volilcev pri drugi volitvi. Vsem tem čast, ker so pokazali, da so značaji, pravi možje. Klaverno je bilo slavje zmage; par smrkavcev je klicalo »Živio!«, drugi so se pa poskrili doma za pečjo. A pardon! Streljalo se je tudi. »Najboljši« jager v Moravčah je spustil na večer po prvih volitvah 24 strelov, menda na jezo, ker noče noben zajec pred njim zbežati in nimajo te živalce nobenega rešpekta pred njegovo puško. V torek zvečer je bilo pa sploh tako mirno, kakor da bi klerikalci obhajali sedmino, ne pa svojo zmago. Imajo sttah, strah pred bodočnostjo. In ta strah je upravičen! Našim zavednim vollcem pa kličemo: Vztrajajle, delajte za kmečko stranko in bodočnost bo pokazala sadove vašega poštenega dela. Napredni volilci. g Iz Velike vasi. Uspeh pri volitvah je bil boljši, kakor smo pričakovali. Čeprav je moravski kaplan večkrat obiskal našo občino in agitiral ter zlorabljal svoj stan, vendar je število naprednih volilcev v naši občini častno in kaže velik napredek. Da jim je moralo iti zelo za nohte, dokazuje to, da so celo bolnika Kovačka vzdignili iz postelje ter ga prinesli na volišče, da je dal svojo »štitno«. Čudno, da še kakega mrtvega niso prinesli. Mesto da bi gospodje agitirali in hujskali, bi bilo veliko bolje, da bi uporabili svoj vpliv, o katerem se hvalijo, da ga imajo, da bi pospešili rešitev šolskega vprašanja v Veliki vasi. Delajo pa ravno nasprotno in do takih ljudi ne moremo mi občani imeti spoštovanja in zaupanja. g Moravče. Dopisnik v predzadnjem »Domoljubu« mi je svetoval, naj grem listje grabit. Jaz mu pa svetujem, da naj ta svet zase obdrži in da naj raje najprvo pred svojim pragom pograbi smeti, če ne more sam, pa pridem na pomoč. Mislim pa, da bi vse živali iz hleva zbežale, če bi se jim nastlalo s tako steljo, ki leži pred pragom »Domoljubovega« dopisnika. Oštarski. g Iz Peč. Število naprednih volilcev kaže, da v Pečah vedno bolj napredujemo in na to smo napredni Pečani ponosni. Župnika Zagarčka so volitve tako zmešale, da je za kratek čas pozabil na krav-ce, bikce, junce, telice in prašičke. Še celo njegova ljubezen do učiteljice je v tem času ugaševala in menda še ni pozabil, kako je pred časom v farovški kuhinji odkrival učiteljici svojo ljubezen: »Kak’ si luštna, kak’ si fletna, al’ bi ti moja b’la?« Delal je čisto po Krekovem receptu, ker ji je obljubljal zakon, sebi pa luterš vero. Amen. g Iz Črnega grabna. Človeku se morajo možgani zmešati, ko vidi, kako se pehajo pri volitvah tisti, ki bi morali učiti Kristove nauke, po katerih se pa sami najmanj ravnajo. Kdor ne polni njih žepov, zabavljajo nanj in ga sramotijo. Treba je bilo le videti Blagoviškega župnika, kako se je smejal, ko je vlekel iz koša glasovnice na Lavrenčičevo ime. Ko pa je privlekel glasovnico, na kateri je bilo zapisano ime Andrej Slokar, je pa čudno pogledal in kar nič več ni mogel gladko brati. In kako je gledal, ko je videl, enajst glasovnic s Slokarjem, na katerih je bil poprej že Lavrenčič napisan. Morali smo se mu smejati. Lepo število 50 se je glasilo za Slokarja v taki občini, kakor je naša. Toda napredovati moramo še bolj, če nočemo svojih hlač zgubiti. Kaj pa Šentožboltča-ni? Ali so res vsi zaspanci in kimovci, da ni nobenega glasu čuti od njih? Danes se moram z njih mežnarjem pogovoriti. Ta ima poštni nabiralnik in če pride kdo po napredne časopise, godrna in zabavlja. Povem tebi in tvoji ženi Lojzi, ki ima tudi dolg jezik, da sta lepo tiha in mirna, kadar oddajata »Slov. Dom«, saj sta zato plačana. Klerikalci so zelo plašni. Dr. Krek si ni upal pri Št. Gothardu prirediti shoda. V nedeljo jo je na tihem primahal gori ter par osebam delal obljube. Toda kdo bo fantu in zvestemu Janezu verjel, ko je s Kamilo tako grdo ravnal. Meni je obljubil železnico čez Trojane in zato sem ga pri zadnjih volitvah volil. No, nikoli več ga ne bom, kajti niti ene obljube ni izpolnil. — Popotnik iz Črnega grabna. g Cerklje. Kako brez soli je občinski odbor v Cerkljah, naj svedoči sledeči resnični dogodljaj. Lansko leto se je popravljal farovž v Cerkljah. Ker bi prispevala za vsa dela občina, bi morala biti konkurenčna razprava. Občinski možje so pa kar pod roko brez zmanjševalne dražbe oddali delo svojim ljudem, ki so ugajali kaplanom in fajmoštru, brez ozira na prebivalce, kaj in kako bodo plačevali. Ko je bilo delo dogotovljeno, zahtevalo se je plačilo. Mizarsko delo računil je ta-mošnji podrepnik čez 3400 K. Zidar nič manj kot 3200 K samo delo. Tesar, les, materijal za zidavo okroglo 5000 kron. Ubogi kmet, kdaj bodeš vse to plačal! Koliko se je tukaj proč vrglo. Občina Lahovče, ki je vezana tudi prispevati nekaj krone v to plačilo, se je pritožila na dež. odbor, njen ugovor se je ugodno rešil tako, da županstvo v Cerkljah nima povoda iz obč. doklad terjati od ondotnih posestnikov plačilo' Posestniki občine Cerklje, Lahovče, Zalog in Sturška gora vam ni potreba plačati zavoženega gospodarstva tamošnjih farških podrepnikov. Obč. odbor v Cerkljah je zakrivil in občane pripravil v velika bremena le vsled kapla-nijskega in fajrnoštrovega terorizma. Še bodeš jedel korenje in repo, kmet, dokler bodeš volil take može v obč. odbor. Enaka pravica za vse piše katoliški »Slovenec« od ponedeljka. Meseca maja nekako je nesla hčerka Pavla Kuralt, posestnika in mlinarja v Cerkljah 2 K tamošnjemu kaplanu Jan. Hrovatu, naj naroči imenovanemu »Domoljub«. Pa do danes še ni »Domoljuba«, pa tudi ne krone. Pred nekaj časem plačal je Nace Slatnar, mežnar pri Sv. Ambrožu, tudi kaplanu Jan Hrovatu 3 K, naj mu naroči »Domoljub«. Pa kijub opominjevanju ni »Domoljuba« in ne krone. Koliko takih in temu enakih rac je ustrelil ta brumni Hrovat že v Cerkljah, ptide že počasi na dan. Temu, da je ta katoliški pijanček vedno nalit, se ni čuditi, ker tako nasilno izžema ljudi. Opozarja se sl. orožništvo, naj tukaj stori svojo dolžnost. Zakaj. Enaka pravica za vse! g Iz Cerkelj. Z nečuvenim terorizmom, z najgnusnejšimi denuncijacijami ter s peklensko zlobnim obrekovanjem samostojnih kmetov so delali brezdomovinski klerikalci pri minulih deželnozbor-skih volitvah. Od župnika Dolinarja, pa do zadnje klerikalne barabe, ki se je kdaj pritepla v našo občino, da je naš kruh, vse se je pehalo za klerikalca Jarca. Žalostno je bilo gledati zaslepljene volilce, ki so jih razni klerikalni priganjači sprem-ljevali na volišče, kakor zvezane afrikan-ske sužnje. Kljub vsemu nasilstvu je b lo do 100 neustrašenih mož, ki mislijo s svojo glavo in ki so oddali svoje glasove za samostojnega kandidata. Mnogo glasov* so prečrtali na volišču takim figa-možem, ki se na vse strani ponujajo ter sami sebe ne razumejo, kaj da so. Kmetje, kdaj se vam bodo odprle oči? Pod oblastjo našega župnika se je zastrupilo vse javno življenje pri nas. Ovadbe, bojkot proti samostojnim trgovcem in kmetom se oznanjuje raz prižnico in v klerikalnih listih. Klerikalcem ni mar ne vera, ne cerkev! To smo se prepričali v nedeljo, dne 30. novembra, kaj vse je počenjal naš kaplan Hrovat! Cela cerkev se je zgražala nad pijano sirovino. Molil je rožni venec, pa kako? Vero je na sredi začel ter pri začetku končal. Potem je molil skrivnost: da si ga devica septembra rodila, da si ga našla, potem da si ga darovala. Pri blagoslovu z najsvetejšim pa bi bil telebnil po tleh, da ga ni zgrabil cerkovnik. Sploh pa je en čas sedel na vseh štirih, kakor Turčin v mošeji. G. Dolinar, ali ni to pohujšanje? Ali ni to bogoskrunstvo? Tukaj je potreba ovadbe! Kje si državni pravdnik? Kje si knezoškofijski ordinarijat? Prič je nad 100 na razpolago. Kako si je agitator in klerikalni trgovec po krivici pridobil pleh na tuje ime, kako poneveril hlače ter pripisoval večje račune in kako ga je zagovarjal hribovsko ta Dolinar, o tem bo še prilika govoriti drugje. Kako trgovec Eržen ali ponošen baron zdravi svojo ženo, kadar v moki kopelj dela ter kako izvežban v mescgled je pri rdečih maroderjih, kjer učinkujejo velike porcije za dober apetit, to se še nadaljuje. Kako odnaša v vrečah ne preveč okusno crkovino vzorni in priporočljivi gostilničar Janša od katoliškega oblačilčka pl. Kulmjekovga, to bo še prilika govoriti drugje. Vam, katoliški ajmoh-tarji pa kličemo: dober tek! Priporočljivi ste za v Albanijo agitirat! Zavedni možje vas ne upoštevajo! o Notranjske novice o n Iz Logatca. Volitve za deželni zbor v kmetski kuriji so izpadle pri nas prav dobro. Imeli smo naprednjaki nad klerikalci precejšnjo večino, dasiravno so se klerikalci posluževali raznih dopustnih in nedopustnih sredstev. Med ostalimi smo zasačili našega nečednega klerikalnega župana Remca, ki je bil član volilne komisije, da je še pri oddaji glasov imel dve glasovnici. V to svrho smo napravili potrebne korake, da se našega -župana Remca pouči, da tudi klerikalcem ni dovoljeno Pri volitvah slepariti. Medtem pa že danes kličemo našim klerikalcem: Računajte, da ste izginili za vedno s površja naše zavedne Notranjske! Živeli napredni logaški volilci! n Iz Slavinske občine nam pišejo: Volitve so končane. Prodrli so klerikalni kandidati, torej tisti, s katerimi smo hoteli obračunati zaradi deželnega gospodarjenja. Posrečilo se nam slednje sicer ni, ali v svesti smo si enega, da je bilo boljše ljudstvo z nami. Pribiti pa hočemo ob koncu teh volitev v karakterizacijo klerikalnih zmag in na naslov za to kompetentnih faktorjev naslednje vrstice: Sla- vinski kaplan Zajc, ki nas je zadnjič prav po kaplansko napadel in v tonu, ki ni vreden inteligentnega maziljenca, je kolporti-ral klerikalne brošure potom šolskih otrok in sicer tako, da jim jih je razdelil med šolskim poukom z naročilom, naj jih po-neso svojim očetom. Isti kaplan in njegov vrstnik Rodič sta na dan volitve agitirala pred volilnim lokalom mesto da bi v šoli poučevala otroke, za kar sta postavljena. Slavna, četudi klerikalna šolska oblast zgani se, preskrbi si dokaze in stori svoj korak, da ne postane šola samo sredstvo za politične umazanosti. Dalje: Župnik Laznik je proglasil s prižnice, da pomenja voliti napredne kandidate toliko, kakor smrtni greh in bogotajstvo — uboga vera, kdo te je kdaj še bolj izrabljal? Ob nedeljah so bile nastavljene po cerkvenih klopeh podobice z molitvico za srečen izid volitev, torej na eni strani podoba matere božje, na drugi pa molitev za izvolitev moralnih kapacitet kot so Krek, Lampe, Pegan, Šušteršič in tovariši. Tako se je delalo! Pa pravijo: tako je ljudska volja. Vraga, kaka ljudska volja je to, če je bilo izmed 130 klerikalnih glasovnic 84 štampliranih in 40 od teh štampilj pritisnjenih na glasovnice, ki so prej imele z okorno roko napisane samostojne kandidate. To se ni zgodilo samo pri nas, tako je bilo povsod in še hujše. S tem svojim nasiljem so klerikalci moralno samo podivjali naše ljudi, tako, da je malo manjkalo, da ni prišlo do dejanskih izgredov. Ob tem trenutku naj bodo klerikalci prepričani, da bo vzlic vsemu humbugu in vlačenju vere v politično blato prišla resnica in spoznanje med kmete. Zato skrbijo gospodje sami, ker jih tirata strah in hlastanje po prikrivanju resnice nevede k temu, da odpirajo s svojimi umazanimi dejanji ljudstvu oči. Mi spejemo z delovanjem za gospodarski napredek našega kraja in ne oziraje se na napade v tistem „Slovencu“, kjer bi nam bila hvala poleg Kreka, Pegana i. t. d. v sramoto, k Filipom — pri prihodnjih volitvah. Toliko v odgovor. n Iz Košane. Dopis v št. 48. »Slovenskega Doma« je našega abstinenta Toneta tako razsrdil, da nam je prvo adventno nedeljo, mesto da bi mir in ljubezen oznanjal, na prižnici take surovosti naštel s sklepom, da bo vsa kuga k nam prišla in miši in podgane nas bodo glodale. Leto- šnja njegova ponesrečena kupčija z jabolki, ki je vsemu svetu že znana, ga je tako zmešala, da edinole ovratnik še kaže, da je duhovnik, drugo obnašanje, govorjenje in dejanja so podobna nekdanjemu ciganu Janezu. Goljufa, toži, je tožen, laže, se prepira z ljudmi, ko jim plačila prikrajšu-je, obreza se in pisano nas gleda. Čeprav je bil v mladosti mesarjev sin, bi se bil mogel v lemenatu vendar kake lepše čednosti naučiti, ki bi kazala duhovna. Če ga pa vidite, pa boste morali reči: Ta bi bil dober za lovskega priganjača ali konjskega mešetarja. V cerkvi hitro opravi, tam se mu mudi; v gostilni ali pa kje drugje ima časa dovolj, da govori o pitju, o bikih, o žrebcih, o kokoših, zraven pa nas reveže sramoti in obrekuje. Da bi ga videli danes pri volitvi v Košani! Noben človek bi tako ne letal okoli revnih volilcev, kakor je on. Žalost nas obdaja, da se moramo tako čez svojega dušnega pastirja pritoževati; ali kaj nam pomaga zakrivati sramoto, če je sam neče. Saj so enkrat na cesti že tržaški inženirji, ko so vodo merili, nanj pljuvali. Časih so se sha-•jali v farovžu njegovi pajdaši, ali zadnja kuharica, ki se je v kloštrih učila, je tako prefrigana, da varčuje in zato je pijančke nagnala. Lansko leto je bil prišel res vslcd dopisa v »Slovenskem Domu« k njemu nadzornik v osebi dekana, ali vrana vrani ne skljuje oči. Pri Blažku je takrat kupil purana in ko je bil ta pečen, je bilo vse prav. Sedaj naj bo zadosti. Morda bo za nekaj časa zopet mir, če ga ne bo, bomo dobili drugo zdravilo. Tisti, ki še niso plačani, pa jih on toži. n Nezgoda v Vremskem Britofu. Dne 8. decembra ob 4. popoldne se je pripetila velika nesreča v premogekopu Vremski Britof. Ko so v nekem rovu ob omenjeni uri zažgali dva strela, se je iz razstreljene skale vlila velikanska množina vode, ki je v kratkem času napolnila vse rove in stopila v navpični rov, kjer se nahaja dvigalo, do 8 m visočine. Vsled silnega navala vode je bilo mogoče le delavcu pri stroju se pravočasno umakniti pred vodo. Vseh drugih 13 delavcev se ni moglo rešiti. Pet od njih je bilo zaposlenih na nekem mestu, ki leži višje kakor sega voda, nimajo pa nikakega izhoda. Drugi so bili zaposleni na nizkih in najnižjih točkah premogokopa jn ni upanja, da se je komu posrečilo dohiteti vodi nedostopno mesto. Z vsemi močmi se dela, da bi se prišlo morda še živim delavcem na pomoč. Delo je jako težavno, ker so vsi stroji za vodne sesalke pod vodo in se mora omejiti na odvažanje vode z dvigalom. Ker se je v tem premo-gokopu že večkrat naletelo na votline z vodo napolnjene, ki so se izlile, potem pa ostale nenevarne, se je tolmačil tudi ta slučaj enako. Po enodnevnem delu pa se vidi, da voda ne pada primerno z odvzeto množino. Slutnja je torej upravičena, da obstoji še kak dotok vode, kar ne daje veliko upanja na ugoden izid rešilne akcije. « Med nesrečnimi delavci se nahajajo domačini: vdovec Lukon (ima dva otroka), oženjeni Fuk (ima dva otroka) in samec Žužek, vsi iz Škofelj, potem oženjeni Cevna iz Britofa (ima pet otrok) in samec Fr. Cerkvenik iz Vrem. Razen tega se pogreša 1 Hrvat, 2 Ogra in 5 Nemcev iz Šta-jjerskega. Ko se je razširila vest o nesreči, se je nabrala v kratkem večstoglava množica ljudi iz domače in bližnjih vasi. Žalost med narodom, posebno med sorodniki ponesrečenih, je velikanska. o Zagorske novice o zg Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo, dne 7. decembra je sklicalo »Gospodarsko napredno društvo« volilni shod, na katerem se je predstavil kandidat gosp. Ferdo Tomazin. Shod se je vršil pri gosp. županu Tomo Koprivcu takoj po prvi maši, ter mu :je predsedoval gosp. Ivan Taufer. — Obe dvorani sta bili polni volilcev. — Shoda so se udeležili tudi socijalni demokratje 3 in Čobal, — nadalje tudi trije klerikalci. — Gosp. Tomazin je govoril samo o gospodarstvu in kmetijstvu. Njegov govor je napravil na poslušalce dober vtisk. — Nato se je oglasil k besedi gosp. Čobal ter orisal dokaj povoljno gospodarstvo klerikalne vlade. Strpeti pa ni mogel, da bi ne zabavljal čez našo stranko. Rekel je celo, da edino »socijalno - demokratična« stranka se v resnici bojuje proti klerikalizmu (O joj, o joj!) In ona bo tista, ki bo zadala smrtni udarec klerikalni strahovladi na Kranjskem. (Dokaz je, da so socijalni de-moikratje nazadovali za 2000 glasov.) Dovolil si je jako dober dovtip o naši stranki, trdeč, da mi nismo ne voda, ne ogenj. H koncu je slovesno izjavil, da oni niso postavili kandidatov za kmečko kurijo, poživljal pa je, da volijo antiklerikalno, v nobenem slučaju pa ne klerikalno. — Nato mu je gosp. Taufer odgovoril na očitanja v jako primerni obliki. — Na Čobalo-ve besede moram še to - le pripomniti: On je trdil, da naša stranka ni ne voda, ne ogenj. — Jaz pa pravim: socijalni demokratje so ogenj in naša stranka je voda. Torej zlimo našo vodo na njih ogenj in naredimo križ čez . . . Omenil je tudi še, kako zna dr. Lampe davkoplačevalski denar metati skozi okno. Navzočima klerikalcema Snoju in Prosencu je naš pravični občinski odbor dovolil 600 K za mostiček čez potok Medijo, ker imata vsak po par njiv, da si lahko mesto čez vodo, vozita gnoj in pridelek raz in na njivo. — Nista pa bila s tem zadovoljna, šla sta na dr. Lampeta in čujte: vsegamogočni Lampe je poslal deželnega inženirja, da je napravil načrt za železobetonski most, ki bo stal nič manj in nič več kakor 5700 K. To pa le vsled tega, ker sta Snoj in Prosenc huda agitatorja in lezeta obenem dr. Lampetu v čreva. — V najboljšem slučaju bi se na leto peljalo čez most (ker je itak pešpot tu) tridesetkrat. Tako se gospodari z našim denarjem! — Ob sebi je umevno, da je po dvorani zašumelo in navzoči klerikalci so bili poparjeni. Prosenc je skušal nekaj ugovarjati, a se mu ni nič posrečilo. Našteval je Taufer še druge krivice ter h koncu poživljal volilce, naj z glasovnico pokažejo, da obsojajo klerikalno strahovlado, nakar je zaključil shod, ki je trajal skoro tri ure. zg Koliko se sme zaupati Čobalu!? V soboto, dne 6. decembra so postavili socijalni demokratje s Cobalom vred svoje kandidate in na shodu je on zatrjeval, da nimajo kandidatov. — Hotel je tajno naskočiti in s tem je mislil, da bedo socialisti dobili večino in s tem bi bil nekak most za prihodnje občinske volitve. — Razvili so strastno agitacijo, ki se je pa popolnoma tajno vršila. Šele na volišču smo prišli temu na sled. Rezultat volitve pa je pokazal, da se je za enkrat urezal Čobal. Izid je bil za našo stranko jako časten. Napredna lista 104 glasove, socijalno - demokratična 82 glasov in klerikalna 62 glasov. — Ta izid je pokazal, da bodo prihodnje občinske volitve zopet prinesle zmago naši napredni stranki. — In da bo kljub zahrbtnim intrigam še ponosno plapolala napredna zastava na občinski hiši. — Tudi v splošni kuriji so socijalni - demokrati razvili najstrastnejšo agitacijo zoper našega kandidata — dasi se je prej zagotovilo, da se naj obe stranki borita proti klerikalcem. Od naše strani se ni nič agitiralo proti socijalistom, ker smo se držali načela, naj ima delavstvo svojega zastopnika — in smo tudi še danes tega mnenja. Tudi se ni moglo prilično 100 izkaznic dostaviti in to našim pristašem. Gospodarstvo. gs Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče s pridelki drugih vino-rodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva? Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko, se v umen kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Novem mestu. gsp Kmetijska šo^a na Grmu priredi za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih, praktični viničarski tečaj, ki bo trajal od 16. februarja do 31. oktobra 1914. V ta tečaj se sprejme 8 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju nagrade skupaj 85 K. Prošnja, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list (namesto krstnega lista se priloži tudi lahko domovnico) je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kan-dija pri Novem mestu do dne 5. januarja 1914. Vpognjeno kuhinjsko desko zravnaš, če jo pustiš ponoči ležati med dvema mokrima cunjama na ravni podlagi. Ko deska postane vlažna, se sama zravna. Črv v lesu. Črva v lesu zamoriš, ako z majhnim pihalom izpišeš moko iz luknjice in potem noter kaneš bencina. Ako moke, katero je napravil črv, ne izprašiš, črva ne umoriš. Medenina se očisti z oksalno kislino, s katero se odrgne, potem z vodo izpere, z žaganjem osuši, ali pa obdrgne z mehkim usnjem. Ako medenino pomočiš v solno kislino, kateri je dodanega nekoliko raztopljenega galuna, postane kakor pozlačeno. Baker postane kakor pozlačen, ako ga za par sekund pomočiš v razstopi-no kristaliziranega kislega bakrenega oksida. Pohištvo se včasih čisti s petrolejem. Boljša je pa voda, kateri je dodanega nekoliko salmijaka. Madeži izginejo in če se s cunjo pohištvo malo obdrgne, se sveti. Mleko spoznaš, da je dobro, ako je motnobelo in se čuti maščobno, če je med prsti pomaneš. Ker je mleko težje kakor voda, plavajo posamezne kaplje mleka pod vodo, ako jih gori vliješ. Pri dobrem mleku se delajo kroglice, ako je kaneš na noht, slabo mleko brez smetane se pa razlije kakor voda. Maža za tla. Tla namaži z raztopino parafina in petroleja. Tla dobijo rjavkasto barvo in postanejo neprodorna. Taka maža drži par let, samo večkrat je treba tla obrisati z mokro cunjo. Staro barvo in lak spraviš proč z mešanico enega dela ter-pentinovega olja in dveh delov salmija-kovca. Obe tekočini deni v steklenico in jo tresi tako dolgo, da se dobro zmešata. S tem tla namaži in pozneje obriši. Hi pni svet Mm, jc najdragocenejše gotovo zdravje. Vse druge dobrote si zdrav, delaven človek lahko pridobi. Bolan človek pa od dobrot, ki jih ima, nima užitka. Na zdravje neprestano preže nevarnosti, ki jih lahko prezremo, še predno smo jih spoznali. Sovražnikov svojega zdravja pa ne smemo prezirati, nego se moramo vedno boriti proti njim. Pa tudi obupavati ne smemo, ako opazimo njih vpliv na svoje zdravje, nego se moramo takoj začeti proti njim bojevati. Majhno prehlajenje zadostuje, da si nalezemo revmatizem, bolezni v ušesih, obrazu, nahod, kašelj, zobobol in druge labe posledice ter z njimi spojeno pomanjkanje spanja. Kadar je tako, se mnogi ljudje pobito in nedelavno vdajo svojemu trpljenju. Naši bralci nam bodo gotovo hvaležni, ako tu opozorimo na Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafluid«, o čigar učinku piše znana pesnica in pisateljica Pavel Marija Lacroma pl. Egger, Schmitzhausen: »Uso-jam se Vam povedati, kako neskončno dobro mi je storil za obrazno nevralgijo po baronici Freytagh mi izročeni fluid z znamko »Elsafluid«. Sprejmite najtoplej-šo zahvalo itd.« Priporočamo, da za poizkušnjo naročite tucat steklenic Fellerjevega bolečine tolažečega flufda z zn. »Elsafluid«, ki naj bo vedno pri hiši, za 5 K franko od lekarnarja E. V. Feller v Stubici, Elzin trg št. 318 (Hrvaško). Ravnotako pa priporočamo iz lastne izkušnje Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elsa kroglice« za pospeševanje teka, telesnega odvajanja in rednega prebavljanja. 6 škatljic se dobi od lekarnarja Fellerja franko za 4 krone. ----------aki. je znamka za Dr. pl, Trnk6czyja Sladili čaj je praizvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moč, zdravi e. Za do|enčke je Sladin kot redilno sredstvo varuh otrok. Za vsakega bolnika izvir zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni zaiuterk. Poraba Sladma prihrani v gospodinjstvu £0°/o na denarju, 2/3 na mleku, polovico na sladkoriu. Vse te koristi potrjujejo vsakdanja zopetna naročila. ‘A kg za 60 vin. se dobi tudi pri tigovcih. Po pošti 5 zavojev 4 K franko. Glavne zaloge so v lekarnah Trnk6czv: na Dunaju, Josefstadterstrasse 25, RaJelzkjplati 4, Schonbrunner-slrasse 109, v Gradcu, Sackstrasse 4, v Ljubljani, lekarna Trnk6czy zraven rotovža. — Žena lastnika te lekarne je vzgojila svojih 8 zdravih otiok s Sladinom. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. K 4 50, Izredno ploščato, prekrasno gravirano okrovje, kovinski kazalnik v obliki žarkov. Prima ho lesje na sidro. Za stanovitnost in natančen tek 5 let jamstva. Po povzetju za K 4*50. Urarnica Leopold Schachter, Dunaj XVl/2 109, Lerchenfelder-gurtel štev. 5. 89 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno ceije- S S. Bvnisch 1 kg sivega, dobreg«, guljenega 2 K, bolj Sega 2 K 40 h, prima polbelega L K 80 h; belega 4 K; b-lega, puhastega f> K 10 h; 1 kg velefinega, snežno H*ga, j', puljenega G K 40; 8 K; j 1 kg puha, sivega 6 K; "" 7 K; belega, tinega 1 K, najlinejši prsni puh 12 K — Kdor vzame 6 kg dobi franko. Zaotovljene postelje it gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rmenega mn- kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni* koma, vsak «0 cm dolg, 00 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako sthnovitniin puhastim posteljnim perjem 10 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 2 K; 14, 1« K; zglavniki 3 K, < K l>0 h, 4 K — Pernice -2-0 cm dolge, 140 cm široke K IS —, K 14 7o, K 17 80 in K 11 —; zglavniki 90 cm dolgi, 7 cm Široki K 41.0, n ?0 in K 5 70; podpernica iz močnatega ritastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12‘60, K 14*80 Rapošilianje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se vrne denar „ r,3 S. Benisch, Dešenice, it. 953, Češko. HMW~ Bogato llustrovan cenik zastonj ln Iranko. ^ 1^7 • V • . / I. .. /... . t 7V Jn'«. /1A1'/i f ^ H N N H N S« g Največja slovenska hranilnica! >0 Največja slovenska hranilnica! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKAVLJUBLJANI v lastni hiši, Prešernova ulica štev. S je imela koncem le la 1912 (>6Q milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlinf in I milijon 300 tisoč kron reservnega zaklada. — Sprejema vloge N m n N m m k vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Vloženi denar obrestuje po WT 4 \ 0 0 brez odbitka. Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi, obrestujejo Hranilnica je pupilarno varna. I njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica sloji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker 1 ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti .5 '|4 °|0 obrestim in najmanj % °|0 amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Posoja ► - tudi na menice in vrednostne papirje. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, 6. decembra 1913. Dunaj: 60. 8, 52, 44 43. Dvignjene v sredo, dne 10 decembra 1913. Brno: 40, 35, 11, 29, 16. Oradec: 24, 5, 90, 84, 54 A IL ■■ M o m a. H Ld 1- >5i w & Q H - l 5> •00 o P PQ Pu „ :vaznaa AOftvn y«N h GOHICR IAjblmna CtlOVEC Koder prebivajo Slovenci, povsod Je razširjen i iiusiii lednii. Vsakdo na rad člta! Naročite si ga in pridobivajte mu novih naročnikovi V ■'•v' Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. S., lastna hiša. Obre*t