številka • cena 80 din
Celle, 19. ¡unlla 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZPl CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Pretrgane
prometne vezi
Celjski cestarji so imeli
po nedeljskem in ponedelj-
kovem neurju na našem ob-
močju polne roke dela. V
dveh dneh so usposobili za
promet večino pomembnej-
ših cest, zaprta je ostala le
regionalnacestaZiče-Špita-
lič in 14 lokalnih cest.
Cestarji so prve dni po ne-
uiju lahko opravili le najnuj-
nejša dela, temeljitejše obno-
ve pa pridejo na vrsto kasne-
je. Do konca tega tedna naj
bi namreč zbrali vse podatke
o škodi in potem tudi oceni-
li, kaj se da narediti.
V šentjurski občini so po-
leg brigadirjev priskočili na
pomoč tudi inženirci in rešili
iz zadrege prebivalce Hru-
ševca, Krajnč, Rifnika in
Podgoija, ki jim je Kozarica
odnesla most in s tem pretr-
gala pomembno cestno po-
vezavo s Šentjurjem. Pripad-
niki JLA so namesto prejš-
njega postavili pontonski
most, ki bo stal tako dolgo,
da bodo v Hruševcu reguli-
rali Kozarico in postavili nov
most.
Nekaj cest so zasuli ali po-
škodovali tudi plazovi, ki so
poleg tega ogrozili tudi pre-
cej stanovanjskih hiš. Ker
večina plazov še vedno drsi,
je zaenkrat tudi še nemogoče
oceniti, kakšne so (bodo) po-
sledice neuija. Vendar pa že
prve ocene kažejo na to, da
bo škoda ogromna in da bo
znašala nekaj novih milijard
dinarjev ter da bo prizadetim
krajem potrebna tudi širša
družbena pomoč. Več na 13.
strani. Poto- EDI MASNEC
Tam dol na ravnem polju
Leteče uredništvo in ustni časopis
NT v Teparjah. Stran 12.
Kralevna skupnost brez vodstva
Funkcionarji v Slivnici se gledajo kot psi in mačke. Stran
6._
»Psihoza samomorov« v Šentlurlu
število samomorov pe je le malo večje kot prejšnja leta.
Stran 15.
Ekološka sanacija ni
še nikogar pokopala
Najpogostejši izgovor
onesnaževalcev okolja je, da
je ekološka sanacija proiz-
vodnje izredno draga in da
zanjo nimajo dovolj denarja.
Nemalo je tudi trditev, da se
ekološka sanacija ne splača,
ker bi preveč podražila
končne proizvode. Toda, da
ekološka sanacija ni še niko-
gar pokopala, pričajo števil-
ni primeri, med drugim tudi
dosedanji uspehi ekološke
sanacije Cinkarne, ki je
kljub precejšnjemu vlaganju
v ekologijo med trenutno
najbolje stoječimi celjskimi
kolektivi.
Še bolj zgovorna je nedav-
na ugotovitev predsedstva
Slovenije. Za ekološko sana-
cijo največjih onesnaževal-
cev bi morali v Sloveniji v
naslednjih petnajstih letih
nameniti dva odstotka druž-
benega proizvoda, medtem
ko ocene kažejo, da sedanja
škoda zaradi onesnaževanja
dosega že pet odstotkov
družbenega proizvoda. Z
drugimi besedami, varstvo
okolja je nedvomno strošek,
vendar moramo ob tem ve-
deti, da je tudi razvojna
spodbuda, ki omogoča raz-
voj novih proizvodenj in od-
pira nova delovna mesta.
Celjani, ki im^o edini v
Sloveniji sis za varstvo zraka
in družbeni dogovor o var-
stvu okolja, so za izboljšanje
ekoloških razmer že veliko
naredili. Porok, da se bodo
ekološke razmere v celjski
kotlini še izboljšale, bi mora-
la biti tudi Ekološka bilanca
Celja, ki predvideva vrsto
povsem	konkretnih
ukrepov.
Na ekološko problematiko
je treba gledati veliko širše
kot doslej, kajti onesnaževa-
nje ne pozna meja, kar je zelo
zgovorno dokazala nedavna
jedrska katastrofa v Černo-
bilu. Zato je poleg odločitve
sveta občin celjskega ob-
močja, da podpre izdelavo
raziskovalne naloge Ekolo-
ška bilanca celjske regije, ze-
lo pomembna tudi odločitev
predsedstva Slovenije, da
predlaga jugoslovanskemu
predsedstvu da naj ZSrezni
izvršni svet predloži skupš-
čini SFRJ zakon o ratifikaci-
ji evropske konvencije o
onesnaževanju zraka prek
državnih meja in postopek
za podpis mednarodnega
protokola o zmanjšanju emi-
sij žveplovega dioksida.
Problematike varstva oko-
lja ne bomo razrešili s pred-
pisi, temveč predvsem z več-
jo ekološko zavestjo vseh
družbenih subjektov. Goto-
vo bo bolj učinkovito, če bo-
mo ekološko problematiko
reševali z združevanjem
sredstev in ne z državno pri-
silo.
VILI EINSPIELER
Imamo več vrst diskutantov: takšne, ki so v svoji
diskusiji kratki in povedo veliko ali tudi nič, tiste, ki
diskutirajo na dolgo in široko zaradi tega, da pač
diskutirajo in tretje, ki diskutirajo molče. Imamo pa
tudi takšne diskutante, ki pravijo: »Tovariši pred
menoj so diskutirali na dolgo in široko, zaradi
kratko odmerjenega časa bom v svoji diskusiji kra-
tek.« Govoril je 21 minut, vmes še nekajkrat rekel, da
bo kratek, potem pa je diskutira! od vseh prisotnih
najdalj!
(Novi tednik, 6. maja 19717
ïdprll so prostore
r novi bolnišnici
, Prostorske, kadrovske in
, »sovne utesnjenosti, ki bre-
j'cni zdravstvene delavce in
Sciente v kletnih prostorih
3 'are bolnišnice, bo kmalu
^onec. V ponedeljek so slo-
žno odprli prvih štirinajst
I ^ecialističnih ambulant s
' ''trebnimi funkcionalnimi
gestori v novozs:rajenem
J ^'ednjem objektu bolnišnice
' ^elju, prve bolnike pa bodo
•Uih sprejeli najkasneje do
Jfjulija.
)^Novi prostori bodo začasno
il Omenjeni internističnim in
iv'^rákim specialističnim am-
^ilantam, delu laboratorijske
i. rentgenske specialistične
ffJavnosti ter stalni urgentni
•ji^žbi kirurških in internistič-
dejavnosti za oskrbo živ-
k^^sko ogroženih bolnikov in
■Oškodovancev. Prihodnje le-
ko bo stoletnica bolnišnice
v Celju, bodo dogradili vse
prostore poliklinike in bodo
sedanji namenjeni samo po-
trebam specialističnih kirur-
ških strok.
Že sedanja pridobitev po-
meni veliko: odslej bo na
enem mestu kirurška in inter-
nistična prva pomoč, vhoda za
nujne primere in za ostale obi-
skovalce bosta ločena, razširi-
tev ambulantnih prostorov pa
omogoča povečanje števila
zdravniških ekip. S tem se bo
razredčilo število preiskova-
nih oseb na uro, kar bo omo-
gočilo boljše strokovno delo
in manj napet odnos med bol-
niki in zdravstvenimi delavci.
Novi prostori bodo, takoj ko
bo mogoče, odprti ves dan -
od sedme ure gutraj do 19.
ure zvečer, ambulante za prvo
pomoč pa neprekinjeno 24 ur.
MILENA B. POKLIĆ
S pomočjo ljudi širšega celjskega območja, ki so od leta 1977, ko je bil podpisan prvi
družbeni dogovor o posodabljanju bolnišnice v Celju prispevali 2 milijardi 440 milijo-
nov dinarjev, je zaključena peta izmed desetih etap modernizacije bolnišnice v Celju. Po
vrsti zgrajenih infrastrukturnih objektov so v ponedeljek slovesno odprli prve prostore
v novem objektu, ki bo v celoti zaključen do leta 1990. O pomenu pridobitve, dosedanji in
bodoči izgradnji ter načinu zagotavljanja potrebnega denarja sta na slovesnosti sprego-
vorila predsednik odbora podpisnic družbenega dogovora, Franc Ban in predsednik
kolektivnega poslovodnega organa Zdravstvenega centra Celje, Alojz Žuntar.
Foto: EDI MASNEC
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. JUNIJ 1986
Da hi bili bolje pripravljeni
Sprotno preweriaU delovanje delegatskega sistema
v želji, da bi bilo ob prihod-
njih skupščinskih volitvah
manj zapletov in težav kot
jih je bilo letos, sindikati in
socialistična zveza poglob-
ljeno ocenjujejo njihov po-
tek in predlagajo spremem-
be. To sta opravila tudi celj-
ska medobčinska sveta teh
dveh organizacij.
Stalna naloga družbenopo-
litičnih organizacij, ki jo mo-
rajo tudi sprotno preverjati,
mora postati evidentiranje
kandidatov. Edino tako se
bo mogoče rešiti sprotnih,
ne vedno dovolj premišlje-
nih kadrovskih rešitev. Nji-
hova naloga pa je tudi sprot-
no ocenjevanje dela delega-
tov, funkcionarjev, še bolj pa
svojega delovanja v delegat-
skem sistemu. Pri tem mora-
jo dobiti prednost vsebinske
naloge. Poslovni organi v or-
ganizacijah združenega dela
in delovnih skupnostih mo-
rajo več kot doslej storiti za
uresničevanje delegatskih
funkcij predvsem s strokov-
no pomočjo delegacijam.
Volilni odbori in občinske
volilne komisije so se tudi
letos ubadali z vse preveč za-
pletenimi zapisniki, zato bo-
do ■ predsedniki občinskih
volilnih komisij pripravili
vzorec enostavnejših zapis-
nikov.
Tudi drugih slabosti, kijih
je moč odpraviti, ni manjka-
lo. Slabo so svojo vlogo ures-
ničile družbene organizacije
in društva, ki jih bo potreb-
no trdneje povezati znotraj
socialistične zveze. Prav ta-
ko se ne sme več dogajati, da
bi evidentirali možne kandi-
date za posamezne delegat-
ske dolžnosti brez delegat-
ske baze. V številnih obči-
nah so tudi ugotovili, da je
na nekatera volišča vezanih
preveč volilcev. Volilne oko-
liše bodo zato povsod pro-
učili še letos.
Oba medobčinska sveta
sta tudi predlagala, da v bo-
doče v krajevnih skupnostih
in v združenem delu ne bi
več predlagali v volilne od-
bore ene in iste ljudi. Priteg-
nili bi naj predvsem takšne,
ki bodo lažje obvladali admi-
nistrativna dela. Predlagali
so še, da bi politične aktivno-
sti v bodoče enakomerno po-
razdelili v času, tako da ne
bo naenkrat preveč, kot je
bilo letos, ko so volitne sov-
padale s pripravami na kon-
grese in z javno obravnavo
kritične analize političnega
sistem socialističnega samo-
upravljanja.
MILENA B. POKLIC
Sodelovanje med celjskim In velenjskim zdravstvom
Predstavniki Zdravstvenega centra Celje in Zdravstvenega centra Titovo Velenje ter
občinske zdravstvene skupnosti Velenje so v ponedeljek podpisali samoupravni sporazum
o dolgoročnem strokovnem sodelovanju med obema centroma. Sporazum bi naj pripomo-
gel k izboljšanju ravni zdravstvenega varstva uporabnikov širšega celjskega območja s
skladnejšim razvojem zdravstvenega varstva, bolj smotrno izrabo obstoječih zmogljivosti
ter boljše strokovno povezovanje in sodelovanje.
Sporazum zaenkrat opredeljuje sodelovanje v internistični dejavnosti, pulmologiji in
medicinski rehabilitaciji. Kot so ob podpisu poudarjali vodji zdravstvenih centrov in
odgovorni družbenopolitični delavci celjskega območja, lahko ta sporazum pomeni začetek
poglobljenega sodelovanja le v primeru, če bosta oba centra to resno hotela, če bodo pred
njunimi ozkimi v ospredju interesi vseh ljudi, zavarovancev z območja. Pogoj za to je tudi
nova zavest zdravstvenih delavcev in delegatov v interesnih skupnostih za zdravstveno
varstvo, da je zdravstvo eno samo in da so zanj vsi soodgovorni. Sam podpis samouprav-
nega sporazuma ne more razrešiti vseh težav in poenotiti zdravstva na območju, a je
pomemben korak k temu, saj prinaša boljšo izrabo kadrov, tehnike in prostorov.
MILENA B. POKLIČ, Foto: EDI MASNEC
Se veliko možnosti
Šmarski izvršni svet o programu razvoja
turizma v občini
Turizem je ena od pred-
nostnih panog šmarskega
gospodarstva. Da je za obči-
no velikega pomena govori
podatek, da znaša delež te
dejavnosti v družbenem
proizvodu občine okoli
osem odstotkov.
Seveda pa so v turizmu še
velike možnosti, če bi jih v
občini znali dovolj dobro iz-
koristiti oziroma če bi ne bi-
lo tistih činiteljev, ki zavirajo
razvoj na tem področju. O
tem je na zadnji seji razprav-
ljal izvršni svet skupščine
občine Šmarje pri Jelšah.
Ko je obravnaval osnutek
akcijskega programa razvoja
turizma, je med drugim oce-
nil, da je stopnja investicij-
ske aktivnosti v turističnem
gospodarstvu premajhna, da
je kadrovska politika v turiz-
mu neustrezna oziroma da je
za to dejavnost premalo
usposobljenih kadrov, prila-
gajanje turistične ponudbe
ne ustreza povpraševanju, tr-
govina se v turistično po-
nudbno slabo vključuje, ka-
kovost turističnih storitev pa
se ne izboljšuje. Seveda pa
večina teh ugotovitev ne ve-
lja za oba glavna nosilca tu-
rizma, zdravilišči v Rogaški
Slatini in v Podčetrtku.
Osnutek akcijskega pro-
grama, ki gaje šmarski izvrš-
ni svet podprl, zajema opre-
delitev osnovnih nalog raz-
voja turizma, kot so splošna
urejenost pokrajine, izgled
kraja, urejenost lokalov in
krajevne infrastrukture, ure-
jenost kulturnozgodovin-
skih, naravnih in sakralnih
spomenikov in podobno. Os-
nutek dokumenta določa tu-
di nosilce številnih nalog, ki
se jih bodo morali lotiti res-
no, da bi akcijski program
razvoja turizma v občini
Šmarje pri Jelšah ne ostal le
spisek nalog in zadolžitev na
papirju.
M. A.
Postopek za vpis še ni povsem zakijučen
Tudi na našem območju bodo v nekaterih usmeritvah potrebni preizkusi znanja
Na vseh srednjih šolah so v ponede-
ljek in torek vpisovali novince v prve
letnike usmerjenega izobraževanja. S
tem pa postopek vpisa še ni zak-
ljučen.
Do konca meseca bodo šole prever-
jale, če vsi kandidati izpolnjujejo po-
goje za vpis. V tem času bodo tudi
preizkusi znanja v tistih programih,
kamc- se je prijavilo preveč učencev.
Na našem območju bodo preizkusi
znanja v programu elektronika na
srednji tehniški šoli Maršala Tita, kjer
je za oddelek več kandidatov, kot je
vpisnih mest in na srednji šoli Boris
Kidrič v programu tekstilni konfekci-
onar. Še vedno imajo prek petdeset
kandidatov preveč, čeprav je republi-
ška izobraževalna skupnost odobrila,
da v ta program vpišejo za dva oddelka
več učencev kot je bilo prvotno pred-
videno. Namesto treh bo šola imela
pet oddelkov programa tekstilni kon-
fekcionar (to je 150 vpisnih mest, prija-
vilo pa se je 206 kandidatov).
Najkasneje do 10. julija bodo kandi-
dati obveščeni o tern ali izpolnjujejo
vse pogoje za vpis. Šole, ki ne bodo
imele dovolj učencev pa bodo julija v
dnevnem časopisju objavile skupen
seznam smeri in programov, kjer je še
dovolj prostora za vpis. In samo tja se
bodo lahko vpisali učenci, ki ne bodo
izpolnjevali vseh pogojev za vpis v
programe, kamor so se že vpisali v
junijskem roku. Zadnji rok za vpis je
31. avgust.
Po zadnjih podatkih pa je največji
primai^kljaj učencev na gradbeni
usmeritvi na srednji tehniški šoli Mar-
šala TitciSfri sicer v srednjem progra-
mu. Precej prostih vpisnih mest je tu-
di v programu kmetijec, metalurgija v
Štorah, tekstilni mehanik na srednji
šoli Boris Kidrič, nekcO bi jih lahko
vpisali še v program steklar na steklar-
ski šoli \^Rogaški Slatini. Na Centru
srednjih šol v Titovem Velenju pa naj-
več učencev primanjkuje v programiii
rudar in rudarski tehnik ter računalni-
štvo.	VVE
Novo vodstvo SIS
Minuli teden se je prvič v
tem mandatu sestala tudi
skupščina SIS za varstvo
pred požari v občini Laško.
Poleg sprejema ugotovitvene-
ga sklepa samoupravnega spo-
razuma o temeljih plana za ob-
dobje 1986-90, po katerem bo-
do združevali sredstva 0,30%
na osnovi brutto osebnega do-
hodka iz dohodka so opravili
še izvolitev organov Skupnosti
za varstvo pred požarom. Za
predsednika skupščine so iz-
volili Zlatka Pavčnika za nje-
govega namestnika pa Maksa
Podlesnika. Predsednik zbora
uporabnikov je Milan Šuligoj.
predsednik zbora izvajalcev
Jože Lapornik ml., predsednik
odbora za družbenoekonom-
ske odnose in kadrovanje pa
Maijan Koprive.
VLADO MAROT
Preveč, a premalo za življenje
Osebni dohodki so za 20.000 dinarjev nižji kot v regiji
Ko v mozirski občini v
teh dneh ugotavljajo, kako
je bilo z osebno porabo v
prvih letošnjih mesecih,
prihajajo do spoznanja, da
nima smisla vsega prikazo-
vati v indeksih, pač pa so
mnogo bolj zgovorne dejan-
ske številke. V prvih štirih
mesecih so znašali povpreč-
ni neto osebni dohodki na
zaposlenega okrog 68 000 di-
narjev in so bili v primerja-
vi z enakim lanskim obdob-
jem večji za dobrih sto od-
stotkov. Življenjski stroški
so se po statističnih podat-
kih povečali za 83 odstot-
kov. Torej so realni osebni
dogodki v tej občini večji
približno za petino.
Realna slika postane takoj
bolj klavrna, če vemo, da
mozirska občina na tem po-
dročju zaostaja za celjsko re-
gijo pa tudi za republiškim
povprečnim neto osebnim
dohodkom. V celjski regiji je
v gospodarstvu znašal pov-
prečni neto osebni dohodek
dobrih 80 000 dinarjev, repu-
bliški pa je bil za nekaj sto
dinarjev nižji. Skratka, vsaj
za šestnajst odstotkov zao-
stajajo neto osebni dohodki
gospodarstva mozirske obči-
ne za povprečnim regijskim
in republiškim neto osebnim
dohodkom.
V mozirski občini se seve-
da, tako kot tudi drugod, na-
tančno zavedajo, da osebnih
dohodkov ni mogoče več
krojiti brez odvisnosti od ra-
sti dohodka. Tudi v resoluci-
ji za leto 1986 so zapisali, da
bo osebna poraba naraščala
skladno z rastjo dohodka. To
pomeni, da bi se v prvih le-
tošnjih mesecih lahko pove-
čala le za nekaj manj kot pet-
deset odstotkov in je bila to-
rej dvakrat večja kot bi lah-
ko bila glede na gibanje do-
hodka v občini.
Ob vseh naštetih dejstvih
se lahko znova vprašamo le
to, ali je zares edino zveličav-
na le primerjava v odstotkih,
oziroma indeksih. Navsezad-
nje več kot 20 000 dinarjev
nižji povprečni osebni do-
hodki od regijskega in repu-
bliškega povprečja ne govo-
re le o tem, da je mozirsko
gospodarstvo manj produk-
tivno od ostalega v regiji, pač
pa v veliki meri tudi to, da so
prav v tej občini v dobršni
meri ali pa morda še bolj kot
drugod že v preteklosti upo-
števali družbene usmeritve
glede delitve osebnih do-
hodkov.
JANEZ VEDENIK
Jože Cerovšek »Inovator leta«
Pred dnevi je Jože Cerovšek, direktor Likovega tozd
Pohištvo Šempeter prejel v Ljubljani priznale »Inovatc
leta 1985«. V Šempetru so pred tremi leti izdelovsili v€
programov, ki pa so biLi dohodkovno slabi in tehnološk
izredno zahtevni. S prihodom Jožeta Cerovška v tozd Šen
peter so se stvćui začele korenito spreminjati, saj je pole
svojih obveznosti aktivno delal na področju razvoja i
inventivne dejavnosti. Tako je ob sodelovanju Razvojne^
inštituta Slovenijalesa nastal na njegovo pobudo program
K, ki je pobral v Jugoslaviji vrsto priznanj. Lani je prič
tudi z delom na novem programu Roky, ki sodi v nize
cenovni razred in je tako dostopen širšemu krogu potrošr
kov. Ker je s svojim znanjem, sposobnostjo in požrtvov«
nostjo ogromno prispeval k razvoju tozda in k nastanku t
razvoju obeh pohištvenih programov, je prejel priznan
Inovator leta. Na sliki: V Savinji so bili priznaiya zelo vese
Čestitka glavnega direktoija Zvonka Perliča in sodelavc<
Jožetu Cerovšku k priznanju, ki ga bo - kot je sam dejal
obvezalo za še boljše delo.	M. S. - foto: E. 1
Bolje preprečiti kot zdraviti
¥ Konjicah skrbno o varstvu pri delu
Pri občinskem sindikalnem
svetu Slovenske Konjice že
šest let načrtno spremljajo
položaj varstva pri delu in gi-
banje nesreč v organizacijah
združenega dela v občini. La-
ni so v analizo zajeli 7961 de-
lavcev, ali celo 633 več kot je
zaposlenih v občini, saj so za-
jeli tudi delavce temeljnih or-
ganizacij s sedežem izven ob-
čine. Poročilo je prišlo tudi na
dnevni red včerajšnje seje iz-
vršnega sveta skupščine ob-
čine.
V primerjavi z letom 1986 se
je odstotek nesreč pri delu po-
večal v delovnih organizacijah
Unior, Lip, Kovinar, Ingrad,
Elektro radio. Pekarna Rogla
in v Podjetju za vzdrževanje
avtocest. Resnost poškodb, ki
so jih v analzi prikazali v iz-
gubljenih delovnih dnevih na
poškodbo pa je v primerjavi z
letom poprej porasla v Konu-
su, Lipu, Kovinarju, Kmetijski
zadrugi, Ingradu, Gozdnemu
gospodarstvu Vitanje in Po-
djelu za vzdrževanju avtocest.
Podatkov kljub večkratnemu
posredovanju ni poslalo Ko-
munalno podjetje Slovenske
Konjice.
Pri Občinskem sindikalnem
svetu in tudi pri izvršnem sve-
tu k oceni dodajajo, da bo po-
trebno še posebej izpostaviti
varstvo pri delu tam, kjer je
bilo zaznati močno povečanje
števila poškodb v primerjavi z
letom 1984, oziroma s panož-
nim povprečjem. Enaka ugoto-
vitev velja za resnost poškodb
pri delu. Podatki za konjiško
občino za petletno obdobje ka-
žejo, da je »normalna« resnost
poškodb pri delu od 10 do 12
dni na poškodbo.
Povsod tam, kjer so naloge
na tem področju dolgoročno
zastavili, in tašnih delovnih
kolektivov je vse več, že žanje-
jo uspehe. MATEJA PODJED
19. JUNIJ 1986
NOVI TEDMK - STRAN 3
Pomanjkanje širine znanja se kaže
pri prepočasnem odpravijanju težav
Karmen Gorišek: »Pri sociološkem In politološkem društvu v Celju se zavzemamo,
tía dobi znanje pravo mesto v družbi"
Mlado Društvo sociolo-
gov in politologov Celje, ki
je bilo ustanovljeno leta
1984 za dvanajst občin in
vključuje 85 članov, je bilo
skupno s Slovenskim soci-
ološkim društvom organi-
zator odmevnega posveta
na Dobrni o znanju kot de-
javniku družbenega razvo-
ja. O njem, o društvu in so-
ciologih sploh, smo se pogo-
varjali s predsednico celj-
skega in podpredsednico
slovenskega društva Kar-
men Gorišek.
Sociologija je sorazmerno
mlada veda, brez tradicije,
kot jo imata na primer pra-
vo ali ekonomija, zagotovo
pa postaja v času velikih in
hitrih družbenih sprememb
nepogrešljiva.
Gorišek: Kot prednost so-
ciologije in sociologov lahko
izpostavimo izredno širino
in sistemsko razmišljanje, ki
je danes pogoj za timsko de-
lo in interdisciplinarni pri-
stop k obravnavi posamez-
nih problemov. Žal v prene-
kateri organizaciji združene-
ga dela ne vedo, za kaj bi
pravzaprav zaposlili sociolo-
ge, čeprav so zelo dobro
usposobljeni za delo pri raz-
voju kadrov, planiranju, or-
ganizaciji dela in upravlja-
nja, razvojno-raziskovalnem
delu in informatiki.
To so vendar nekatera
ključna področja, za katera
iz leta v leto ugotavljamo,
da nam ne gredo?
Gorišek: Pomanjkanje ši-
rine znanja se odraža pri pre-
počasnem odpravljanju pro-
blemov. Sama aplikativnost
sociologije, je v javnem mne-
nju največkrat sporna. Upo-
rabnost dela sociologov je v
največji meri odvisna od te-
ga, kje ti ljudje pričenjajo s
svojim delom in ali imajo
možnost široko znanje upo-
rabiti.
Kje je pri tem vloga Dru-
štva sociologov in polito-
logov?
Gorišek: V društvu smo
dali prednost usmeijâPnju
družbenega razvoja, kadro-
logiji in organizaciji inovacij-
ske dejavnosti - pri tem so
bili prvi poskusi v železarni
Štore v Sloveniji zelo od-
mevni. V Celju imamo nekaj
strokovnjakov, katerih raz-
vojno delo v Sloveniji veliko
pomeni in je cenjeno. Tako
na primer metodološki pri-
stopi pri planiranju socialne-
ga razvoja Celja služijo šte-
vilnim občinam v Sloveniji
kot model, pri nas so tudi
začetki usmerjanja profesi-
onalnega razvoja kadrov. S
takšnim delom smo si v Ce-
lju pridobili profesionalni
status. Kako bo naprej, paje
v veliki meri odvisno od nas
samih in od upravljalskih
struktur.
Mar te upravljalske
strukture ne dajejo predno-
sti tehnično usmerjenim ka-
drom?
Gorišek: Razvojno razi-
skovalne enote že po tradici-
ji vodijo tehnično usmerjeni
kadri in ravno na posvetu na
Dobrni smo odprli dialog
med sociologi in drugimi
profili, da bi našli pot, po ka-
teri bi skupno bolj uspešno
zagotovili uresničenje slo-
venske strategije razvoja.
Posvet je izhajal iz teze,
da v Sloveniji razpolagamo
z več znanja, kot ga dejan-
sko vgrajujemo v proizvod-
ne in upravljalske sisteme.
Gorišek: Ko govorirho o
znanju kot dejavniku razvo-
ja, proklamiramo znanje,
dlje od te ravni pa ne seže-
mo. Izgleda, da ne znamo
razmišljati naprej do spozna-
nja, da je znanje resnični de-
javnik družbenega razvoja.
Pravzaprav je že dosežek, da
v Sloveniji dejansko želimo
ugotoviti, kaj je doslej zavi-
ralo hitrejši razvoj in kaj mo-
remo storiti - kjer je znanje
najbolj potrebno.
Med osnovnimi sporočili
posveta je bila misel, da je
potrebno spremeniti slo-
vensko filozofijo cenenega
razvoja.
Gorišek: Doslej smo spod-
bujali rast, ne razvoj. Proiz-
vajali smo cenene izdelke
kot siromašna družba, v po-
trošnji pa smo se obnašali
kot razvita družba. Nova filo-
zofija zahteva nov tip razvoja
družbe, tako da bomo že v
proizvodnji postali razvita
družba ter načelno izločili
vse tiste cenene produkte, ki
ne morejo prenesti stroškov
okolja, saj se kot posledica
sive industrije javlja hitra
dražitev energije in tudi ka-
pitala, kar pa pomeni neraci-
onalno trošenje.
Marsikdaj nas k temu sili
sam sistem.
Gorišek: Res je, zato pa
moramo različne družbene
podsisteme enovito obdelati,
spremeniti in uskladiti. Se-
daj, na primer, gospodarski
in družbeni sistem z lastno
logiko delujeta drug proti
drugemu. Zakonodaja že
vedno govori v prid količine
in ne kakovosti, pa naj gre za
zaposlovanje, izobraževanje,
organizacijo znanosti ali po-
dročje izvoza in uvoza.
Že prej ste dejali, da ne
damo ljudem, ki imajo zna-
nje, prave teže. Ste pri tem
mislili na vrednotenje
dela?
Gorišek: To je ključni pro-
blem. Rešili ga bomo lahko
le s spremembo nekaterih
veljavnih kriterijev, pred-
vsem v kadrovski politiki.
Potrebne so spremembe v
smislu dajanja prednosti
drugemu tipu človeka, takš-
nemu, ki bo ustvarjalen in
inventiven, katerega delo bo
temeljilo na znanju.
Brez znanja si bomo tudi
v svetu zelo težko zagotovi-
li pravo mesto.
Gorišek: Svetovna dogaja-
nja kažejo, da se razviti pove-
zujejo in zapirajo. Ekonomi-
sti opozarjajo, da si razvite
dežele delijo delo in tisti, ki
ni sposoben iti v korak z nji-
mi, vedno težje sledi. Ne
smemo pa pozabiti, da v sve-
tu ne analizirajo le ekonom-
sko-tehnoloških razsežnosti,
temveč tudi sociološke, še
zlasti po sedemdesetih letih,
ko so ob prej prevladujočih
gospodarskih sektorjih pri-
čeli postajati vse pomemb-
nejši negospodarski. V njih
tudi nezadržno raste število
zaposlenih.
Kako tem gibanjem sledi-
mo v Sloveniji?
Gorišek: Doslej jim nismo
sledili. Vprašanje, kako naj-
bolj smotrno organizirati ne-
gospodarski sektor, zlasti
družbene dejavnosti, je ved-
no bolj aktualno. Gospodar-
ski sektor ima trg, ki daje
nek kriterij poslovne uspeš-
nosti, negospodarstvo pa niti
tega nima. Jugoslavija je po-
nudila obliko samoupravnih
interesnih skupnosti, kjer pa
je v večini primerov prišlo
do hiperinstitucionalizacije.
Kako pa je s Celjem, z nje-
govo odprtostjo znanju, z
vašim prispevkom k po-
svetu?
Gorišek: Menim, da je Ce-
lje občina, ki je odprta za
znanje in razvoj in da temu
poskuša dajati pravo težo.
Ravno zato smo na posvetu
predstavili dve področji, ki
sta ključni v razvojni strate-
giji Celja: del opravljenih ra-
ziskav v okviru projekta pre-
strukturiranja gospodarstva
ter kako z znanjem in kadri
na občinski ravni podpreti te
zastavljene cilje.
Naslov prve teme - po-
skus vrednotenja perspek-
tivnosti ravojno raziskoval-
nih programov - je slišati
precej zapleteno. Kaj se
skriva za njim?
Gorišek: Prispevek govori
o tem, kaj lahko neka druž-
benopolitična skupnost z
razvito gospodarsko struktu-
ro in heterogeno industrijo
prispeva v petletnem obdob-
ju v danih pogojih. Razisko-
valna skupina Razvojnega
centra Celje je izločila ožjo
skupino obetavnih razvojno
raziskovalnih programov in
jih obdelala z vseh vidikov.
Kaj pa predstavitev mož-
nosti razvoja znanja in ka-
drov v občini?
Gorišek: Zelo odmevna je
bila, saj se tudi drugod sre-
čujejo s podobnimi problemi
kot v Celju. Nakazali smo,
kako je možno na ravni obči-
ne preseči nekatere ključne
probleme: nizko aspiracijo,
ki je neposredno povezana z
vrednotenjem znanja in se
odraža z zmanjševanjem vpi-
sa na srednje šole; zaradi
omejitev vpisa slabo prehod-
nost šoskega sistema; omeji-
tev finančnih sredstev za te
dejavnosti; neustrezno vred-
notenje znanja, razkorake
med dnevno politiko in stra-
tegijo razvoja (spomnimo se
na štipendiranje, poklicno
usmerjanje in inovacije) ter
vrednote, ki jih vnaša sistem
upravljanja.
MILENA B. POKLIČ
KOmENTIRAMO t
Aii zadostujejo
samo zagotovila?
čez teden dni bodo delegati celjske skupščine skle-
nili javno razpravo o obeh dokumentih Cinkarne,
zato velja ponovno zapisati besedo ali dve o izgrad-
nji druge faze TiOz, ki se ji je, po zagotovilih vodstva
tega celjskega kolektiva, Cinkarna odpovedala.
Cinkarnarji so gradnjo druge faze TÍO2 črtali iz pred-
loga dolgoročnega načrta, niso pa vanj zapisali, da je
ne bodo gradili. Vprašati seje treba, ali to zadostuje?
Ne da bi iskali dlake v jajcu, vendar Marjan Prelec,
predsednik kolektivnega poslovodnega organa Cin-
karne, lahko z vso odgovornostjo zatrdi, da Cinkarna
druge faze TÍO2 ne bo gradila, pa je to še vedno le
njegovo stališče, dokler ni zapisano črno na belem v
dolgoročnih dokumentih Cinkarne.
Čeprav celjski komunisti zahtevajo osebno odgovor-
nost vsakega odgovornega delavca, ki sedaj stoji za
predlagano strokovno rešitvijo posameznih proble-
mov, se na to ne gre preveč zanesti. Za zgrešene
naložbe ali razvojne predloge doslej v naši družbi ni še
nihče osebno odgovarjal in skoraj preveč optimistično
bi bilo pričakovati, da se bo to zgodilo ravno v primeru
Cinkarne. Četudi sedanje vodstvo Cinkarne misli in
dela pošteno, ne more nihče jamčiti, da se ne bo že jutri
zamenjalo, zato mora za tako pomembno odločitvijo
stati kolektiv v celoti.
Vodstvo Cinkarne tudi zagotavlja, da razgovori med
Cinkarno in vzhodnonemškim partnerjem Kombina-
tom Lacke und Farben, predlani v Logarski dolini in
lani v Plitvicah, za Cinkarno niso obvezujoči. Njiho-
vim zagotovilom bi Celjani veliko pred verjeli in
zaupali, če bi Cinkarnarje v tem podprli s svojimi
izjavami tudi najvišji predstavniki Nemške demokra-
tične republike. Kombinata Lacke und Farben in
Jugoslavije. Cinkarnarjem ne bi smelo biti pretežko,
da zagotovijo vsaj za skupščinsko razpravo izjave
Guida Quaasa, državnega sekretarja v Ministrstvu za
kemijsko industrijo NDR, Manfreda Zacha, general-
nega direktorja Kombinata Lacke und Farben, Mihajla
Lozanoviča, sekretarja splošnega združenja kemijske
in gumarske industrije SFRJ ali drugih predstavnikov
obeh dežel, ki so se udeležili razgovorov o gradnji
druge faze TÌO2.
Tako pa se ni moč povsem izogniti občutku, da
skuš^o Cinketrnaiji pridobili le na času. Celjani ob tem
ne bi smeli pozabiti, da se je gradnja druge faze TiOz
lani znašla v osnutku temeljev družbenega plana Slo-
venije, ne da bi celjska družbenopolitična skupnost o
tem karkoli vedela. Z drugimi besedami, enkrat za
vselej je treba razčistiti, kakšne interese imata v zvezi s
Cinkarno NDR in SFRJ. Zgolj zagotovila Cinkarnarjev
ne zadostujejo.	VILI EINSPIELER
Celjani na akciji Sutjeska
Celjska mladinska delovna brigada Cvetke Jerin je odšla v
prvo izmeno zvezne delovne akcije Sutjeska. V brigadi je
trideset brigadirjev, ki letos delajo pod pokroviteljstvom
Železarne Store in bodo na akciji ostali mesec dni. Delali
bodo predvsem pri pogozdovanju, urejanju spominskega
parka, pa tudi pri gradnji vodovoda v občinah Gacko in
Foča. Popoldne pa bodo imeli na razpolago celo vrsto inte-
resnih dejavnosti.
Gb jubileju drugo mesto
Rokometni klub Aero Celje je ob svoji 40 letnici pripravil tudi mednarodni turnir z izredno
dobro in kvalitetno zasedbo ekip. Zmagala je ekipa I. zvezne lige Medveščak Infosistem iz
Zagreba, ki je v zadnji tekmi premagala Aero Celje 19:18. Tudi tretja je bila ekipa 1. zvezne lige
Sloga Bosnaprevoz iz Doboja, četrta pa madžarska ekipa iz Topolca. Na turnirju sta se od
aktivnega igranja poslovila dolgoletna člana Aera Celje in udeleženca različnih državnih ter
republiških reperezentanc Slavko Ivezič in Milovan Tomić. Zadnjič pa je sodil tudi znani
rokometni sodnik Viki Dorn. Vsi so dobili priznanja rokometnega kluba Aero Celje.
Stojijo od leve rokometaši Aero Robida, Banfro, Šeško, Lapajne, Razgovor, Ivezič in trener
prof Goršič, spredaj Lesjak, Kleč, Selčan, Peternel in Anžič.
J. KUZMA, Foto: T. TAVČAR
Travniški potok
še poplavlja
v prejšnji številki No-
vega tednika smo poro-
čali o poplavi ob Skale-
tovi ulici na Hudinji.
Travniški potok je ob
zadnjem deževju še en-
krat prestopil bregove in
ponovno žalil del stano-
vanjske hiše Brusnja-
kovih.
Da z objektom, kanali-
zacijskim omrežjem, v
katerega se pri Skaletovi
ulici potok steka, le ni vse
v redu, je potrdil tudi
predvideni tehnični prev-
zem objekta, ki so ga ime-
li prejšnji teden. Za ob-
jekt namreč še ni uporab-
nega dovoljenja. Preden
bo to izdano, bo namreč
treba na Travniškem po-
toku postaviti še dodatne
grablje (rešetko), ki bi
pred izlivom v kanaliza-
cijsko omrežje lovile več-
je dele, ki jih, še posebno
ob močnem deževju, pri-
naša z vodnim tokom
Travniški potok. Resnici
na ljubo, tudi zato, ker
vanj v njegovem gornjem
toku mečejo vse mogoče,
a to je že druga, sicer ne
tako	nepomembna
zgodba.
Veliko dela za sociologijo
Na dvodnevnem posvetovanju, ki je bilo prejšnji teden na
Dobrni so slovenski sociologi skupno z drugimi strokovnjaki,
ki se ukvarjajo z razvojem, spregovorili o znanju kot dejav-
niku družbenega razvoja.
Koje ob zaključku vodja organizacijskega odbora Emil-Milan
Pintar komentiral posvet, je opozoril na upadanje pridobivanja
in uporabe znanja. Mednarodno in medrepubliško sodelovanje
se zmanjšuje, še vedno je preveč omejen uvoz informacij in
literature, v proizvodnji in upravljanju naročajo vedno manj
raziskav. Pravzaprav je edina svetla točka akcija slovenske
družbe za povečanje števila raziskovalcev pod geslom: 2000
novih raziskovalcev.
Za spreminjanje teh razmer so odgovorni tudi sociologi, ki se
jini vse bolj odpira prostor pri vključevanju v obdelavo ključnih
razvojnih problemov. Med osnovnim nalogami so raziskave, ki
bodo pomagale preseči omejitve pri nastajanju in še bolj uve-
ljavljanju znanja ter pokazale, kakšne posledice bi prineslo vna-
šanje znanja v proizvodne in upravljalske sisteme.
Sociologi so posvet zaključili z obiskom Cinkarne, kjer so jim
predstavniki delovne organizacije nazorno predstavili dolgo-
ročno strategijo razvoja ter omogočili ogled dela proizvodnje.
MBP
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. JUNIJ 1986
Nosilec Združevanja sredstev.
mora hiti združeno delo
o naložbah združenega dela v manj razvitih delih države naj
odločajo ekonomski kriteriji
»Ekonomska merila naj
odločajo o naložbah jugo-
slovanskega združenega de-
la v manj razvitih republi-
kah in avtonomni pokrajini
Kosovo«, je bila ena izmed
osnovnih ugotovitev dvod-
nevnega jugoslovanskega
strokovnega posveta o učin-
kovitejšem samoupravnem
združevanju dela, sredstev
in znanja za kreditiranje hi-
trejšega razvoja gospodar-
sko manj razvitih delov dr-
žave, ki je bil konec prejš-
njega tedna v Celju.
Posvet je organiziral Raz-
vojni center Celje pod po-
kroviteljstvom Zveznega
sklada za kreditiranje hitrej-
šega razvoja gospodarsko
manj razvitih republik in av-
tonomne pokrajine Kosovo,
Gospodarske zbornice Jugo-
slavije in Gospodarske zbor-
nice Slovenije. Sklepe po-
sveta bodo uporabili že jutri
na jugoslovanskem zboru sa-
moupravljalcev v Novem
Sadu.
V minulem srednjeroč-
nem obdobju so, od skupaj
187 in pol milijarde dinar-
jev zvezenega sklada usme-
rili v združevanje 125 mili-
jard dinarjev, dejansko pa
so porabili le 102 milijardi
dinarjev ali nekaj več kot
53 odstotkov. Skupaj je bilo
sklenjenih 707 samouprav-
nih sporazumov, od tega jih
je 172 sklenilo slovensko
združeno delo, za uresniči-
tev teh programov pa smo
namenili 406 milijard di-
narjev. Programi so zagoto-
vili približno 80.000 novih
delovnih mest.
Udeleženci posveta so
ugotovili, da je samouprav-
no združevanje dela, sred-
stev in znanja učinkovitejše
kot financiranje hitrejšega
razvoja gospodarsko manj
razvitih repubUk in avto-
nomne pokrajine Kosovo
prek zveznega sklada, če-
prav ob tem drži, da sredstva
zveznega sklada niso bila iz-
koriščena v načrtovanem ob-
segu. Da bi se ta proces zdru-
ževanja vnaprej uspešneje
odvijal, so se udeleženci zav-
zeli za ustrezno sistemsko in
zakonsko zaokrožitev pred-
laganih rešitev. Gre predv-
sem zato, da bi organizaci-
jam združenega dela zakon-
sko omogočili, da bo pobuda
za združevanje dela, sredstev
in znanja v celoti v njihovih
rokah.
Pri tem je treba tudi zago-
toviti njihovo enakopravno
udeležbo pri upravljanju s
skupnimi sredstvi, kar po-
meni, da je treba ponovno
aktivirati funkcijo poslovnih
svetov in drugih skupnih or-
ganov. Zagotoviti je treba tu-
di učinkovitejše in stalno us
klajevaje vseh nosilcev zdru-
ževanja, pri čemer imajo naj-
pomembnejšo vlogo gospo-
darske zbornice. Da bodo
odločitve o naložbah kar se
da kakovostne, morajo pri
njih v večji meri kot doslej
sodelovati strokovne ustano-
ve in poslovne banke. Sled-
nje morajo poleg strokovne-
ga mnenja o ekonomski
upravičenosti skupnih vla-
ganj zagotoviti tudi ugodnej-
še kreditiranja programov,
ki jih uresničujejo z združe-
vanjem dela, sredstev in
znanja.
Ko delimo sredstva zvez-
nega sklada za hitrejši razvoj
gospodarsko manj razvitih
republik in avtonomne po-
krajine Kosovo, pa se je tre-
ba v bodoče držati vseh me-
ril, ki izhajajo iz dogovora o
družbeni in ekonomski
upravičenosti predvidenih
naložb. Da bo vse to učinko-
valo tako kot bi moralo, pa
bo treba zgraditi tudi infor-
macijski sistem, prek katere-
ga bo mogoče dobiti vse po-
trebne programske, tržne in
tehnološke informacije ter
informacije o načrtovanih
naložbah.
Kot primer možnosti za
združevanje dela in sredstev
je bila na posvetu podana in-
formacija o občini Grude v
Bosni in Hercegovini. V njej
so bih zajeti vsi pokazatelji;
o nacionalnem dohodku na
prebivalca, zaposlenosti,
ravni razvitosti, najpomemb-
nejših delovnih organizaci-
jah, tekočih naložbah, ipd.
Naštete pa so bile tudi ugod-
nosti, ki jih občina Grude
lahko nudi, od brezplačnega
zemljišča za lokacijo proiz-
vodnih zmogljivosti do reše-
nih lastninsko pravnih odno-
sov, infrastrukture, sredstev
za izučitev strokovnih ka-
drov, ugodnosti pri uvozu in
carinjenju opreme, sredstev
samoprispevka za zaposlo-
vanje, ipd.
Momčilo Blagovčanin, di-
rektor zveznega sklada, se je
zavzel za čimhitrejši sprejem
dogovora o samoupravnem
združevanju dela, sredstev
in znanja in ugotovil, da sa-
moupravni sporazumi na
kreditnih osnovah sicer kon-
kretno opredeljujejo pravice
in dolžnosti, vendar ne dolo-
čajo sankcij, če kdo izmed
podpisnikov sporazuma ob-
veznosti ne izpolnjuje. An-
drej Miklavčič, podpredsed-
nik Gospodarske zbornice
Slovenije, pa se je med dru-
gim zavzel za kritično anali-
zo učinkov dosedanjih vla-
ganj v gospodarsko manj
razvitih republikah in avto-
nomni pokrajini Kosovo.
Iz razprav je bilo mogoče
še ugotoviti, da za še večje
združevanje sredstev na
skupnih projektih primanj-
kuje predvsem dobrih pro-
gramov. Nadalje je predolga
in prezapletena procedura.
Še vendo je namreč preveč
tistih, ki morajo dati soglas-
je, da skupne programe lah
ko uresničijo. Vedno več je
želja, da bi združevali denar
na kreditni osnovi, češ da je
le na ta način možno zagoto-
viti povrnitev vloženega de-
narja.
Od predstavnikov združe-
nega dela, sta se na posvetu
oglasila le predstavnika
Gorenja iz Titovega Velenja
in Kemične industrije Pan-
čevo, ki sta z nekaj beseda-
mi ponazorila, koliko pre-
prek morajo premagati v
združenem delu, ko gre za
samoupravno združevanje
dela, sredstev in znanja z
gospodarsko manj razviti-
mi deli države. V razpravi
je bilo še več konkretnih po-
bud, ki bodo samoupravno
združevanje znatno olajša-
le, pod pogojem, da bodo
usresničene.
Posebne težave izhajajo
tudi iz prevelike vloge druž-
benopolitičnih skupnosti, ki
odločajo kam bodo usmerili
denar zveznega sklada kot
dopolnilo k združenim sred-
stvom. Hkrati pa je njihova
vloga prešibka, ko naj bi
sprejeli takšne ekonomske
ukrepe, ki bi pospeševali
procese združevanja.
VILI EINSPIELER
Za težave so icrivi
tudi sami gradbinci
Da je gradbeništvo na
celjskem območju celo v
težjem položaju kot v repu-
bliki priča podatek, da je od
skupaj 7500 zaposlenih de-
lavcev v gradbeništvu celj-
skega območja kar 6000 za-
poslenih v kolektivih, ki so
poslovali z izgubo. Udele-
ženci posveta o problemati-
ki gradbeništva na celj-
skem območju, ki ga je sre-
di prejšnjega tedna pripra-
vil Medobčinski svet Zveze
sindikatov, so ob tem ugo-
tovili, da so za takšne raz-
mere krivi tudi sami grad-
binci in da se ne gre zgovar-
jati zgolj na sistemske in
objektivne težave.
Rešitev vidijo v večjem po-
vezovanju gradbenih delov-
nih organizacij, odpiranju iz-
ven občinskih in regijskih
meja, preseganju nelojalne
konkurence, ukinitvi kolek-
tivov, ki so bili ustanovljeni
zgoj zaradi ozkih občinskih
interesov in že dalj časa po-
slujejo z izgubo ali na samem
robu rentabilnosti in v dru-
gih ukrepih. Gre preproslo
za to, da morajo gradbinci
najprej izkoristiti notranje
rezei-ve, ne pa da zgolj tožijo,
da ni dovolj dela in da so na
repu družbenega standarda.
Čeprav je bila udeležba na
posvetu zelo pestra, od ob-
čmske do republiške ravni,
bi se ga morali udeležiti vsaj
še predstavniki izvršnih sve-
tov in gospodarskih zbornic,
ker je eden bistvenih proble-
mov tudi neusklajeno druž-
beno načrtovanje. Povsem
jasno je namreč, da če je za
približno tretjino manj dela,
sta toliko manjša tudi pro-
duktivnost in dohodek. To
pomeni, da morajo v obči-
nah ugotoviti, koliko so na-
črti temeljnih nosilcev načr-
tovanja realni, glede na raz-
položljivo delo in zmogljivo-
sti. Takšna ocena gospodar-
skih načrtov bi potem lahko
služila kot osnova za oceno,
kdo v regiji načrtuje na pa-
met in koliko je podvajanja
načrtovanja.
Udeleženci posveta so se
zavzeli tudi za bolj stimula-
tivne plače. Po njihovem
mnenju je treba ustvariti
takšne pogoje, da bodo lah-
ko vsi delavci dobro zasluži-
li. K temu lahko gradbinci
prispevajo svoj delež tudi s
tem, da ocenijo katerih de-
lavcev je v gradbeništvu pre-
več, ne pa da ugotavljajo, da
jih je preveč glede na razpo-
ložljivo delo.
Sicer pa je na celjskem ob-
močju kar šest gradbenih
podjetij zaključilo prvo le-
tošnje trimesečje z izgubo.
Največjo je izkazal Ingrad,
redeče številke pa so zabele-
žili še Nivo, Obnova, tozd
Projekti va Razvojnega cen-
tra Celje ter Gokop iz Roga-
ške Slatine in Vegrad iz Tito-
vega Velenja. Do neke mere
spodbudno je, da so na po-
svetu vsi zagotovili, da ob
polletju ne bodo imeli izgu-
be, se pa nad tem ne gre nav-
duševati, ker to ne bo rezul-
tat perspektivnih proizvod-
nih programov. Gre namreč
bolj za to, da so gradbena po-
djetja zagrabila domala za
vsako delo in da nemalokrat
prodajajo pod ceno.
VILI ENSPIELER
Sveže misli v zelenem znaku
Dravinjski dom Slovenske Konjice slavi 35 let
Dravinjski dom Slovenske
Konjice, iz velike družine soz-
da Merx, slavi 35-letnico ob-
stoja. Praznik bodo obeležili s
prireditvami od 23. do 29. ju-
nija. Med drugim bodo, na
primer, pripravili tudi razsta-
vo izdelkov za široko potroš-
njo oziroma proizvodni in
prodajni program tozda Var-
nost.
Za Dravinjski dom smemo
trditi, da je nosilec osnovne
preskrbe v občini in prav tako
nosilec veleprod^e zaščitnih
sredstev v sozdu Merx, pred-
vsem pa pomemben člen v go-
spodarskem in poslovnem živ-
ljenju občine. V jugoslovan-
skem merilu je Dravinjski
dom eden največjih ponudni-
kov delovne zaščitne opreme.
Preko izvoznikov Hepok Mo-
star in Inex Zagreb pa se spo-
gleduje tudi s tujim trgom. Z
lastnim znanjem, na kar so še
posebej ponosni, jim je uspelo
razviti protiprašno masko in
raspirator za delo v prašnih
prostorih ter tudi glušnike pro-
ti hrupu. Masko so celo paten-
tirali. Vse te izdelke pa izvaža-
jo na Portugalsko in v Francijo
in letos si od izvoza obetajo 25
milijonov dinarjev. Koopera-
cijska služba je izredno inven-
tivna. Prav zdaj razvija še dru-
go masko, ki bo še bolj izpo-
polnjena in katere prototip so
prikazali tudi na nedavnem
sejmu civilne zaščite in zaščit-
ne opreme v Kranju. Nasploh
bi mogli reči, da so šli pri Dra-
vinjskem domu v pravo smer,
ko so razvili kooperacije za
drobno industrijsko proizvod-
njo na različnih področjih: od
kovinsko predelovalnega do
tekstilno usnjarskega. Iz de-
lavnic kooperantov prihaja o
izredno zanimivi, na trgu pa
zelo iskani izdelki, kot so razne
pipe za sode, žage, različna
orodja, cvetlični lončki, pla-
stične posode za shranjevanje
živil.
Posebno mesto pod okriljem
Dravinjskega doma je dobila v
zadnjih petih letih zlasti trgo-
vina. Z minulim srednjeroč-
nim obodobjem, katerega na-
črte so v celoti uresničili in na-
redili še več, so Konjičani do-
bili blagovnico in salon pohi-
štva, zrasla je trgovina v Draži
vasi in Zbelovem. Boleča toč-
ka ostaja odkup marketa, ki je
last Oskrbnega centra Mari-
bor, Dravinjčanom pa odjeda
40 odstotkov osnovne ponud-
be. V Dravinjskem domu, toz-
du Dom se zavedajo, da mora
biti dobra ponudba zlasti v po-
deželskih trgovinicah. V obči-
ni je posejanih kakšnih 20, ki
sicer ne prinaš^o zaslužka, a
so pogoj za zadovoljnost kr^a-
nov. Skoda le, pravijo pri Dra-
vinjskem domu, da med zaseb-
niki ni večjega zanimanja za
odpiranje trgovin, kakršna je.
na primer, v Jerneju. V Strani-
cah pri Kotniku ima Dravinj-
ski dom svojo trgovinico v za-
sebni hiši, prav tako v Zrečah
pri Zazijal in to je ena od že
preizkušenih poti, kako po-
nudbo pribhžati кгЕџапот.
V Dravinjskem domu naj bi
letos 400 zaposlenih, od teh 270
v tozdu Dom, ustvarilo 12 mili-
jard celotnega prihodka, ali tri
četrtine samo veleprodaja.
MATEJA PODJED
Z novo tehnologijo
v korak s časom
v prizadevanjih za pospeše-
ni razvoj manj razvitih obmo-
čij je v Rogatcu pred desetimi
leti zrasla tovarna kondenza-
torjev. Zgradila jo je Gorenje-
va delovna organizacija Go-
spodinjski aparati in s tem
razširila krog svojih temelj-
nih organizacij. Ob jubileju je
Gorenje pripravilo novinar-
sko konferenco, ki so se je v
Rogatcu, poleg predstavni-
kov delovne organizacije Go-
renje Gospodinjski aparati
udeležili še predstavniki toz-
da v Rogatcu in občine Šmar-
je pri Jelšah.
Kako do zdaj in kako v bodo-
če, sta bili glavni temi razgovo-
ra v Rogatcu. Pred desetimi le-
ti zgréóena industrijska hala za
proizvodnjo hladilniških kon-
denzatoijev za potrebe Gore-
rya je danes prerasla tedanje
okvire in potrebe. Ugotavljajo,
da je sedanji proizvodni pro-
gram zastarel, nizko produkti-
ven in da gaje treba posodobi-
ti. Zato je delovna organizacija
Gorenje Gospodinjski aparati
v svoje razvojne načrte vključi-
la precejšnje spremembe pro-
izvodnega programa v tozdu
Kondezatoiji v Rogatcu in v
obratu v Bistrici ob Sotli. Tako
naj bi že v tem srednjeročnem
obdobju zamenjali lamelni
kondenzator z mrežastim, s
tem pa bi prihranili od 20 do 30
odstotkov materiala in dela.
Prav tako bodo del pločevina-
stega programa nadomestili s
plinsko rampo za štedilnik, za-
stareli tip termostata pa bodo
zamenjali z novejšim, za kar že
usposablj^o dvajset delavcev
od skupno sedemdesetih. Na-
črtujejo tudi razširitev proiz-
vodnih zmogljivosti s cevnim
programom in z izdelovanjem
manjših kovinskih elementov.
Za tehnološko posodobitev
bodo izbrali tolikšno stopnjo
avtomatizacije, ki bo zagotav-
ljala še rentabilno in dohod-
kovno še uspešno zaposlova-
nje presežka delovne sile.
O posluhu Gorenja za razvoj
manj razvitih območij in vlaga-
nja te vrste, govorijo tudi raz-
mišljarya o novem proizvod-
nem programu, ki naj bi čez
nekaj let stekel v novi indu-
strijski hali tozda Kondenza-
toiji v Bistrici ob Sotli. Do izte-
ka pogodbe bodo ti prostori
nameryeni skladiščenju bla-
govnih rezerv.
M. AGREŽ
Ne pod lastno ceno
Porazno stanje v lesno predelovalni Industriji našlo svoj
odraz tUdI v LIK Savinja Celje
stanje v lesno predelovalni
industriji Slovenije se slabša
iz dneva v dan, tako v izvozu
kot na domačem trgu. Nič bo-
lje tudi ni z rezultati v LIK
Savinja Celje. Če pogledamo
rezultate v republiki, ugoto-
vimo, da je celotni prihodek
lesne industrije v prvem tro-
mesečju padal še naprej in to
precej hitreje ko v gospodar-
stvu SRS, najpočasnejša je
rast celotnega prihodka od iz-
voza, porabljena sredstva so
rasla z indexom 178 (Savinja
237), pri tem pa so obresti ra-
sle po indexu 276 (Savinja
268). Lesna industrija SRS je
zato zabeležila izgubo 6,7 mi-
lijarde din. Osebni dohodki so
rasli po nižji stopnji kot v go-
spodarstvu SRS, vendar hi-
treje ko dohodek in akumula-
cija.
N^bolj skrbi, da bo stanje
ob polletju še veliko slabše.
Krivci? Neustrezen teč^j di-
narja, nestimulativna devizna
zakonodaja in ekonomski
ukrepi, ukinjanje stimulacij za
izvoz, dvigovanje obrestnih
mer za izvoz in pripravo izvoza
ter prosto formiranje cen suro-
vin in repromaterialov.
Stanje v LIK Savinja Celje je
izjemno resno, na kar kaže tudi
povečana aktivnost vseh
struktur v delovni organizaciji.
Prihodnji teden bodo imeli tu-
di zbor vseh delavcev v hali
Golovec, na katerem bodo jas-
no razgrnili stanje in ugotovili.
kako naprej. Najbolj črnogleda
razmišljanja vodijo namreč v
še mnogo večjo izgubo, ukinja-
nje posameznih programov ter
kot skrajno mero tudi v zmanj-
ševanje števila delovnih mest.
Кгц bi to pomenilo za Savinjo
in Celje, saj gre za enega večjih
kolektivov, ni potrebno pose-
bej poudarjati.
V	Savinji v prizadevanjih za
boljše razmere vodstvo delov-
ne organizacije, ki dela pravza-
prav noč in dan, ni osamljeno.
Obisku Janeza Stera, predsed-
nika poslovodnega odbora
SOZD Slovenijales s konkret-
nimi dogovori o plodnem so-
delovanju, je sledil tudi tvoren
razgovor s predstavniki Med-
občinske gospodarske zborni-
ce Celje, medobčinskega in ob-
činskega sindikalnega sveta,
poslovne banke in drugih.
Na tem sestanku je glavni di-
rektor Zvonko Perlič predočil
vrsto aktivnosti znotr^ delov-
ne organizacije, od katerih пад
omenimo samo n^pomemb-
nejše.
V	skladu s sanacijskimi pro-
grami tozdov bodo pripravili
rebalanse letnih planov za dru-
go polletje z izhodišči za pri-
hodnje leto. Pregledali in pre-
verili bodo proizvodno proda-
ne kalkulacije in prodajne ce-
ne, ki morajo temeljiti na lastni
polni ceni. Prodana služba bo
mesečno pripravljala razvrsti-
tev izdelkov glede na tekoče
prodajne cene in stroške proiz-
vodnje in na podlagi tega takoj
ukrepala s pocenitvijo proiz-
vodnje, dvigom cen ali pa z
ukinitvijo proizvodnje posa-
meznega izdelka oziroma pro-
grama. Cenovno politiko bodo
izvajali tako, da bo tekoča pro-
dajna cena v celoti pokrivala
inflacijo in sicer vnaprej. Izvoz
na konvertibilno tržišče bodo
optimirali tako, da bodo izva-
žali le, če bo doseženo pokritje
polne lastne cene in sicer za
izdelke primarne proizvodnje
90% pokritje, polfinalne 80%
in izdelke finalne proizvodrye
70% pokritje. Dohodek bodo
še nadalje oplemenitili preko
raznih obhk mednarodnega
sodelovanja, vse tekoče aranž-
m^e pa bodo takoj analizirali
in ugotovili njihovo donos-
nost. Vsi sestanki, razen delov-
nih dogovorov ter zborov de-
lavcev ob periodičnih obraču-
nih in zaključnem računu, bo-
do izven delovnega časa. Skli-
cali so tudi samoupravno poli-
tično konferenco, na kateri sc
se dogovorili za aktivnosti pr
sanaciji ¡gospodarskih razmei
v delovni organizaciji.
Nedvomno je, da lahko v Sa
vinji veliko naredijo za izbolj
šanje stanja z notranjimi ukre
pi, nikakor pa ne bo mogoče
popraviti ali če hočete izboljša
ti vsega - v lesno predelovaln
industriji nasploh - če ne b<
drugače ukrepala tudi širši
družbeno politična skupnost.
M. SENIČAI
19. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Ekološka sanacija ni še nikogar pokopala
^Hološka bilanca Celja In celjske regije Je porok za Izboljšanje ekoloških razmeji
Da je ekološka zavest Celjanov iz dneva
y dan večja, priča tudi odmev, ki ga je
bila, v dosedai^i javni razpravi o obeh
¿okumentih Cinkarne, deležna razisko-
valna naloga Ekološka bilanca Celja. Ta-
1^0 so na primer celjski komunisti zahte-
vali. da gre tudi ta dokument v javno
razpravo, še več pa je bilo pobud, da mo-
rajo Celjani zaostriti odgovornost vseh
onesnaževalcev celjske kotline in ne le
Cinkarne.
Naloga predstavlja prvi poizkus celovi-
te opredelitve onesnaženosti okolja, zbra-
ni podatki pa naj bi služili kot argument
več za kakovostno preobrazbo razvoja v
eeljski občini.
Rezultati Ekološke bilance Celja so
vgrajeni v Družbeni dogovor o varstvu
okolja v celjski občini za to srednjeročno
obdobje in v srednjeročne planske doku-
mente. Služili bodo tudi kot osnova pri
pripravi sanacijskih programov večjih
onesnaževalcev, pri pripravi urbanistične
dokumentacije in pri sprejemanju inve-
sticijskih odločitev v Celju.
Posebna delovna skupina, v kateri so
sodelovali sodelavci Razvojnega centra.
Zavoda za socialno medicino in higieno
ter Nivoja, je v nalogi opredelila ukrepe
za izboljšanje kakovosti zraka in površin-
skih voda in hkrati ocenila, da je moč
problem odpadkov in kakovosti pitne vo-
de reševati le v širšem regijskem pro-
storu.
Največji onesnaževalec zraka
je fluor
Celjsko ozračje je onesnaženo z več vrsta-
mi škodljivih snovi, med njimi pa prednja-
čita flour, z 39,4 odstotka, in žveplov diok-
sid, s 27 odstotki. Celjska industrija, kot
največji onesnaževalec imitira v zrak 70,5
odstotka škodljivih snovi, 18,7 odstotka
prispeva k onesnaževanju ogrevanje, 10,8
odstotka pa promet.
Razen omenjenih je v celjski atmosferi še
več vrst drugih škodljivih primesi, ki izha-
jajo iz kurjenja fosilnih goriv ali iz tehnolo-
ških procesov. Tako na primer vsebuje pre-
mog poleg žvepla, ogljika in dušika še pri-
bližno trideset drugih primesi kot so: ko-
balt, kadmij, svinec, mangan, vanadij, klor
in druge.
Dolgoročni cilj, ki si ga Celjani zastavlja-
jo na področju varstva zraka je, da do leta
2000 zmanjšajo onesnaženost zraka tako da
bo občina uvrščena v II.-III. območje one-
snaženosti zraka. Kot kratkoročni cilj do
leta 1990 pa je prehod iz IV. v III. območje
onesnaženosti. Za dosego teh ciljev predvi-
deva raziskovalna naloga številne ukrepe.
Celjani bodo morali zmanjšati emisijo, ki
izvira iz porabe fosilnih goriv v toplotni
oskrbi in individualnem ogrevanju. S pra-
vilno izbiro premogov, ki vsebujejo manj
žvepla, bodo lahko znižali emisijo SO2 iz
teh virov za 250 t/leto, z ukrepi za varčeva-
nje s toplotno energijo pa še za dodatnih
220 tAetno.
Do leta 1990 naj bi Celjani zmanjšali
emisijo SOj na 2955 t/leto, do leta 2000 pa
na 1994 t/leto. Skupna emisija SO2 v Cin-
karni naj bi leta 1990 znašala 1636 t/leto,
leta 1995 pa le še 110 kg SO^ oziroma 850
t/leto. Z zmanjšanjem emisije SOj v terci-
arni dejavnosti in v drobnih kuriščih naj
bi se sorazmerno zmanjšale tudi emisije
prahu, CO, NO, in organskih snovi.
Nadalje bodo morali v tem srednjeroč-
nem obdobju v celoti odpraviti tehnološke
emisije fluora. Edini vir večjih emisij fluora
je, po izgradnji čistilne naprave v Opekarni
Ljubečna, Emo Celje, ki mora ob predvide-
ni razširitvi in modernizaciji tozda Frite
omejiti emisijo iluora z izbiro ustreznega
tehnološkega postopka ali z namestitvijo
čistilnih naprav.
Emisijo, ki jo povzročajo prometna sred-
stva, bodo lahko Celjani nekoliko zmanjšali
le z izgradnjo magistralnega prometnega
omrežja, z razširitvijo območja mestnega
jedra z zaporo prometa in s preventivnimi
tehničnimi pregledi motorjev z notranjim
izgorevanjem.
Izgradnja centralne koUovnice?
Po letu 1990 je predvidena v Celju izgrad-
nja centralne kotlovnice moči 2 x 30 MW,
ki n^ bi bila edina možna rešitev za ener-
getsko oskrbo celjske občine. Iz ekološke-
ga vidika, kot ugotavlja raziskovalna nalo-
ga, pa bi bila sprejemljivejša priključitev na
šoštanjsko termoelektrarno. Za to bodo re-
alne možnosti po letu 1995, ko predvideva-
jo v šoštanjski termoelektrarni rekonstruk-
cijo blokov I. in II.
V načrtovani kotlovnici je predvideno
kuijenje s premogom, kar bi brez čiščenja
dimnih plinov povzročilo dodatno emisijo
1136 kg S02/h. S predvidenim čiščenjem pa
bo znašala emisija 425 t SOz/sezono, kar je
več kot je znašala emisija terciarne dejav-
nosti predlani (280 t SOj/leto). Čeprav bodo,
po izgradnji centralne kotlovnice, preneha-
le obratovati skupinske kotlovnice Otok,
Lava, Nova vas in Dečkovo naselje, se bo
skupna emisija terciarne dejavnosti pove-
čala na 675 t SOz/leto.
Cinkarna Celje
-	Prihodnje leto mora izdelati dokumentaci-
jo za izvedbo celotnega industrijskega kom-
pleksa na levem bregu Hudinje v ločenem
sistemu in za priključitev fekalne kanaliza-
cije na javno kanalizacijo. Naloga mora biti
končana do izgradnje celjske centralne či-
stilne naprave, v tem okviru pa morajo pred-
videti tudi odvajanje odpadnih vod iz obrata
organskih barvil.
-	V prihodnjem letu mora biti zaključena
izvedba čiščenja izcednih vod iz pregrade
deponije trdnih odpadkov v Bukovžlaku.
-	Do leta 1990 mora izvesti avtomatski blo-
kadni sistem na S-kanalu.
-	V okviru rekonstrukcije in modernizacije
litopona mora do leta 1988 izvesti končno
čiščenje odpadnih vod iz obrata litopon.
-	Idejno rešitev oziroma dokumentacijo za
delno uporabo odpadnih vod izobrata pri-
prave vode mora izdelati do leta 1989.
-	Ureditev prečrpališča mazuta in prečrpa-
lišča tekočih kemikalij (surovin TiO') mora
biti končana prihodnje leto.
Tako lokacija, med Lik Savinjo in Plinar-
no na desnem bregu Hudinje, kot 50 metr-
ski dimnik, ne zagotavljata preboj inverzne
plasti, kar bi se poznalo posebno ob ne-
ugodnih meteoroloških pogojih. V prime-
ru, da bi kotlovnica občasno obratovala
brez čiščenja dimnih plinov, pa bi na ob-
močju širšega mestnega jedra, v krajevnih
skupnostih Center, Dolgo polje in Gaberje,
ob vzhodnem vetru nastopile razmere kri-
tične onesnaženosti zraka. Dnevne pov-
prečne koncentracije bi znašale od 1,1 do
1,5 mg SOj/ml
Vodotoki morajo preiti v II.
kakovostni razred
v začetku sedemdesetih let je bilo stanje
celjskih vodotokov katastrofalno, zlasti de-
la Hudinje in Voglajne, ki sta bili mrtvi
reki. Stanje se je v zadnjih letih izboljšalo.
ker je celjska industrija opustila proizvod-
njo generatorskega plina in uporablja na-
mesto njega zemeljski plin in ker so: Emo,
Cinkarna, Železarna Štore, Aurea, Zlatarna
in Etol zgradili industrijske čistilne napra-
ve. Z rajonskimi in glavnimi zbiralniki pa
so v Celju začeli izgrajevati in povezovati
tudi kanalizacijsko omrežje.
Etol Celje
- V prihodigem letu mora proučiti možnost
povečanja čistilne naprave oz. odvajanja od-
padnih vod Etola na javno kanalizacijo in n»
centralno čistilno napravo.
Emo Celje
-	Še letos mora preurediti sistem Alterne
preše, tako da dostop trdnih delcev v vodo-
tok ne bo možen.
-	V prihodnjem letu mora biti končana do-
graditev oz. posodobitev čistilne naprave
(nevtralizacija) in s tem doseženo zahtevano
čiščenje. Ob tem morajo zgraditi tudi potreb-
ne tehnične objekte, ki bodo zmanjšali koli-
čino cinka v efluentu, ki prihaja iz te čistilne
naprave.
-	Do istegt. roka morajo tudi preučiti, ali je
možno dokončno čiščenje efluente iz vseh
čistilnih naprav in lakirnic na centralni či-
stilni napravi Celja.
-	Še letos pa morajo dokončno izvesti tudi
čiščenje odpadnih emulzij na kontejnerski
čistilni napravi.
Kakovost vode v Hudinji, Voglajni in Sa-
vinji se je tako bistveno izboljšala, vendar
se Celjani s tem ne smejo zadovoljiti. Nji-
hov dolgoročni cilj do leta 2000 mora biti,
da očuvajo vodotoke v drugem kakovost-
nem razredu oziroma, da stanje v vodoto-
kih, ki so danes v III. in IV. razredu onesna-
ženosti izboljšajo, tako da bodo prešli v II.
oziroma pod iztoki čistilnih naprav v III.
kakovostni razred. V IV. kakovostnem ra-
zredu onesnaženosti je zaenkrat še Savinja,
od izliva Voglajne do mosta v Polulah, Vo-
glajna, od izliva GZ-2 do izliva, Hudinja, od
čistilne naprave Škoija vas do Šmaijete, in
Vzhodna Ložnica, od izliva izcednih vod do
izliva.
Komunala - tozd Javne naprave
-	Do leta 1989 mora izvesti čiščenje izcednih
vod iz deponije komunalnih odpadkov v Bu-
kovžlaku.
Celjske organizacije združenega dela na-
črtujejo uresničitev ukrepov v glavnem že
do leta 1990, izjema je izgradnja centralne
biološke naprave, ki naj bi se začela v na-
slednjem srednjeročnem obdobju.
Centoalna biološka čistilna
naprava
z izgradnjo centralne biološke čistilne
naprave, dokumentacije, odločitev o loka-
ciji in pripravljalna dela naj bi celjska ko-
munala končala do konca tega srednjeroč-
nega obdobja, bo urejeno tudi čiščenje fe-
kalnih in odpadnih vod, ki se odvajajo v
javno kanalizacijo. Vsa industrija, ki odvaja
odpadne vode v javno kanalizacijo (Aurea,
Aero, Libela, Zlatarna, Klima, Metka, Žič-
na, Mesna industrij a-klavnica, razne galva-
ne, idr.) mora svoje odplake očistiti do take
mere, da kislina ne bodo poškodovale ka-
nalizacije in s tem ogrozile delovanje biolo-
ške čistilne naprave. Organske snovi v od-
padnih vodah bo razgradila biološka čistil-
na naprava. Prav tako pomembno je tudi
čiščenje meteornih vod, ki so onesnažene z
naftnimi derivati in mehanskimi primesmi.
Takšne meteorne vode se pojavljajo skoraj
pri vseh delovnih organizacijah, zlasti pa
pri tistih, ki imego svoje avtostrojne parke
in delavnice za njihovo popravilo (Cestno
podjetje, Gradiš, Ingrad, Nivo, Obnova, Di-
nos, Izletnik, Petrol, Komunala in druge).
Ekološka bilanca celjske regije
Ker se vplivi prekomernega onesnaževa-
nja ne kažejo le na območju posamezne
občine, temveč se prenašajo in prepletajo v
širšem prostoru, je konferenca delegacij
občinskih raziskovalnih skupnosti celjske-
ga območja predlagala kot skupni regijski
raziskovalni program izdelavo ekološke bi-
lance celjske regije. Svet občin je razisko-
valno nalogo podprl, njen cilj pa je, da v
prvi fazi oceni vzroke prekomernega one-
snaževanja zraka in voda v regiji, v drugi
fazi pa določi srednjeročne in dolgoročne
cilje in nakaže, kako je možno s posamezni-
mi ukrepi izboljšati kakovost okolja na celj-
skem območju.
Naloga je dveletna, izdelala pa jo bo ista
delovna skupina, ki je že izdelala Ekološko
bilanco Celja.
Predlagali so tudi izdelavo katastra one-
snaževalcev zraka, ki ga imata zaenkrat le
celjska in žalska občina. Ekološka bilanca
celjske regije pa bo opozorila tudi na zdrav-
stvene posledice onesnaževanja.
VILI EINSPIELER
Železarna Štore	'
-	Prihodnje leto mora izvesti čiščenje od-
padnih vod od mokrega Altra v livarni dva
na čistilni napravi Štore II.
-	Postopoma mora izvesti kanalizacijo ce-
lotnega industrijskega kompleksa Železarne
v ločenem sistemu in priključiti fekalno na
javno kanalizacijo (RZ-10), ko bo le-ta kon-
čana.
Zdravilišče Dobrna
- V okviru obnove zdraviliškega doma oz.
pralnice mora do leta 1989 priključiti odpad-
ne vode iz pralnice na javno kanalizacijo.
Nova organiziranost banke
Novi zakon o temeljih bančnega in
kreditnega sistema zavezuje že usta-
novljene bančne organizacije, da do
konca leta uskladijo svojo organiza-
cijo, upravljanje In odločanje, odgo-
vornost za obveznosti banke, prev-
zemanje rizikov In svoje samouprav-
ne akte ter se vpišejo v sodni regi-
ster. Spremeniti in dopolniti je treba
predvsem dva temeljna akta banke -
samoupravni sporazum o ustanovitvi
temeljne banke in status.
Ena od pomembnih novosti in ciljev
novega zakona je v zagotavljanju več-
je samostojnosti bank in večje odgo-
vornosti njihovih ustanoviteljic za
upravljanje, poslovanje in prevzema-
nje rizikov. Opredelitev teh odnosov,
pravic in odgovornosti, so osnovne
sestavine samouprvnega sporazuma.
Javna razprava o osnutku novega
st)órazuma o ustanovitvi banke bo po-
tekala ves junij, septembra bo zbor
banke preučil pripombe in določil
predlog samoupravnega sporazuma o
ustanovitvi Splošne banke Celje, o ka-
terem se bodo sedanje članice odlo-
čale na svojih organih upravljanja.
Ustanoviteljice banke bodo po novem
lahko samo tiste temeljne in delovne
organizacije oziroma skupnosti, ki
razpolagajo s sredstvi, s katerimi so
sposobne prevzemati rizik za poslova-
nje banke (poslovni sklad), sredstvi, ki
jih lahko združijo v sklade in, ki imajo
v skladih banke združenih najmanj
500.000 dinarjev.
Postopek usklajevanja, poslovanja
banke in njene organiziranosti naj bi
bil zaključen do novembra, ko bo zbor
banke sprejel tudi novi statut banke.
Najpomembnejše novosti
•	bolj konkretno so opredeljeni ci-
lji, načela in načini upravljanja in po-
slovanja banke
•	predmet poslovanja oziroma de-
javnost banke je opredeljena v skladu
z interesi ustanoviteljic in zakonskimi
predpisi. V času javne razprave bo
potrebno še bolj določno opredeliti
dejavnost banke na deviznem področ-
ju, predvsem v zvezi z opravljanjem
kreditnih poslov s tujino in deviznim
plačilnim prometom.
•	konkretno je opredeljena odgo-
vornost banke za obveznosti do tretjih
oseb in obveznosti, ki izhajajo iz nje-
nega poslovanja (interna odgovor-
nost)
•	opredeljena so načela in kriteriji
za okvirno notranjo organizacijo
banke
•	na področju upravljanja je več
novosti: zbor banke dobiva pristojno-
sti odločanja o nekaterih zadevah, o
katerih so dosedaj neposredno odlo-
čale ustanoviteljice (status banke,
srednjeročni plan, samoupravni spo-
razum o ustanovitvi združene banke)
Precejšnje novosti so predvidene
pri oblikovnju prihodkov, poslovnih
stroškov in ugotavljanju ter razporeja-
nju skupnega dohodka in politiki skla-
dov banke. Zlasti so konkretno in pre-
cej restriktivno zastavljeni pogoji za
odpis ali odlog obresti ustanoviteljici,
ki posluje z izgubo oziroma je v sana-
ciji.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
l^üNI^OJe
Krajevna skupnost brez vodstva
Funkcionarji ¥ Slivnici se gledajo kot psi In mačke
Kaj se zgodi, če se funkci-
onarji v nekih krajevni
skupnosti med seboj ne tr-
pijo? Pogosto se vrstijo pre-
piri, očitki, podtikanja, za-
kulisne igre, vse skupaj pa
se dogaja na škodo krajevne
skupnosti in ljudi, ki v njej
živijo. Takšne stvari gotovo
niso osamljene, primer za-
nje pa so lahko dogodki v
krajevni skupnosti Slivnica
v šentjurski občini.
Tu so pred mesecem na
skupščini krajevne skupno-
sti izvolili novo vodstvo, na-
to pa so se pričele težave.
Novoizvoljeni predsednik
sveta Jože Voga je izjavil, da
funkcije ne sprejema in da se
ni nikoli strinjal, da bi oprav-
ljal kakršnokoli funkcijo v
krajevni skupnosti.
Kako je do takšnih zaple-
tov prišlo? Najprej smo pov-
prašali Iva Skočiča, predsed-
nika KK SZDL v kraju, kako
je sploh potekal postopek
evidentiranja in kandidira-
nja za najodgovornejše funk-
cije v krajevni skupnosti. Po
njegovih besedah je bilo v
postopku vse v redu, čeprav
so kasneje ugotovili, da niso
imeli izjav vseh, ki so jih evi-
dentirali. Kljub temu so nji-
hova imena zapisali na kan-
didatne liste in taje obsegala
šest predlogov vaških skup-
nosti za predsednika sveta in
skupščine ter za podpred-
sednika. Na skupščino pa so
na predlog predsedstva
SZDL šli z zaprto listo, tako
da so delegati glasovali za
štiri kandidate. Te so tudi iz-
volili in sicer je ponovni
predsednik skupščine postal
Alojz Recko, predsednik
sveta pa Jože Voga. Na videz
je bilo vse v redu, dokler
omenjeni predsednik sveta
ni izvedel, da so ga izvolili.
Po pjogovoru z nekaterimi
krajani ter z obema predsed-
nikoma so se začele stvari
kazati nekoliko bolj jasno.
Vse skupaj pa je potrdil tudi
Ivo Skočič, ki je dejal, da sta
v kraju dve skupini: ena
podpira kandidate, ki so že
doslej delali v krajevni skup-
nosti, druga pa se zavzema
za nove, te pa seveda podpi-
rajo tisti, ki na tokratnih vo-
litvah niso bih izvoljeni. K
temu je treba dodati še oseb-
ne razprtije med krajevnimi
mogočniki in povsem ra-
zumljivo je, zakaj je prišlo do
zapletov. Vodstvo krajevne
skupnosti so namreč želeli
oblikovati tako, da bi bili
skupaj tisti, ki si niso preveč
v laseh, Jože Voga pa je z
odstopom vsem prekrižal
načrte. Isto je za tem storil še
Alojz Recko, ki je tokrat
opravljal tretji mandat in so
ga nekateri hoteli prav zara-
di tega izključiti iz igre. Po
njegovih besedah pa so bih
krajani z njegovim doseda-
njim delom zadovoljni in so
ga ponovno predlagali za
predsednika skupščine v šti-
rih vaških skupnostih. Glede
na zaplete pa je dejal, da tudi
sam odstopa in da prepušča
mesto mladim.
Krajevna skupnost je tako
ostala brez vodstva in Soci-
alistična zveza bo morala po-
stopek ponoviti. Njena vloga
seveda ni enostavna, morda
pa se vse to ne bi zgodilo, če
bi bila spretnejša že pri sa-
mem evidentiranju. O teh
stvareh bi seveda morale
pravočasno razpravljati tudi
družbenopolitične organiza-
cije v kraju, saj so bila na-
sprotja med vodilnimi znana
že iz preteklih let.
Ali bodo sedaj v kraju
uspeli najti takšno kombina-
cijo, da se bodo kandidati ra-
zumeli med seboj? Kdo ve?
Žalostno je, da se morajo uk-
varjati s takšnimi stvarmi,
namesto da bi skrbeli za raz-
voj kraja, ki še vedno nima
urejenih vseh cest, vodovo-
dov ... Sedaj ko denar je, in
bi z deli lahko začeli, nimajo
vodstva, da bi akcije speljali.
Ti zapleti naj bi odgovorne v
krajevni skupnosti izučili, da
volitve in vsi postopki pred
njim niso sami sebi namen,
predvsem pa naj bi osebne
spore reševali drugje.
T. CVIRN
Dobrovlje požarno varne
v nedeljo je bilo na Dobrovljah v KS Braslovče slovesno. Že dalj časa so si krajani Dobrovelj
želeli gasilsko vozilo in skupino gasilcev. V slučćOu požara so do sedaj morali na več kot 700 гц!
nadmorske višine gasilci iz Braslovč in Nazarij. Ko so prišli, paje bilo večkrat že prepozno. Odi
nedelje naprej bo drugače. Skupina sedmih fantov se je že naučila najnujnejšega ravnanja zj
gasilsko črpalko, hidrantom, cevmi itd. v imenu vaškega sveta je naprej vse pozdravil Jože j
Ramšak, v imenu Skupnosti požarnega varstva pa Anton Gros. Avtomobil TAM 2001 je sprejel v
upravljanje Vojko Ramšak, ključe pa mu je izročil poveljnik GD Braslovče Janko Soštarii.!
Poudariti velja, da so precej denaija za avtomobil zbrali krcani Dobrovelj, veliko pa sta jiml
pomagali tudi GD Nazaije in Braslovče, KS Braslovče in Skupnost varstva pred požari občine!
Žalec, ki jim je ob sprejemu avtomobila predala tudi motorno brizgalno, šest cevi v dolžini 15 m in'l
hidrant. Na sliki: S slovesnosti ob prejemu avtomobila TAM 2001.	, f
T. TAVČAB
Z žulji do ceste
Približno petdeset krajanov iz Novakov (zaselek v krajevni
skupnosti Strmec pri Vojniku) je v začetku tega meseca dobilo
asfaltno prevleko na 1,5 kilometra dolgem odseku ceste od
Strmca do njihovega kraja. Za ta poldrugi kilometer asfalta pa
so se v Novakih potrudili bolj kot v marsikaterem kraju. Krpani
so v približno mesecu dni razširili staro cesto, skopali jarke in
uredili nasipe. Poleg tega je za cesto vsako gospodinjstvo pri-
spevalo po 100.000 dinarjev, lastniki vikendov v tem kr^u pa po
50.000 dinarjev. Po oceni Jožeta Smodile s celjske občinske
komunalne skupnosti, ki je primaknila ostali del potrebnega
denaija, so tako krcani opravili za več kot 10 milijonov din del
ter pravzaprav sami opravili večino opravil, ki so potrebna pred
asfaltiranjem (asfalt so položili delavci tozda Ceste-kanalizacije).
Krajani iz Novakov se te dni že vozijo po novem asfaltu, uradna
otvoritev ceste pa bo 4. julija ob krajevnem prazniku Strmca, ko
bodo odprli še asfaltiran odsek ceste v bližnjih Polžah in maniši
odsek v Strmcu.	S. Š.
Slavje gasilcev
na
Frankolovem
štirideset let že imajo
gasilsko društvo na
Frankolovem in ob tem
jubileju bodo pripravili
več prireditev, ki bodo v
soboto, 21. junija.
Začeh bodo ob 17. uri s
slavnostno sejo društva,
ki ima 60 članov in od le-
tos dalje tudi žensko de-
setino, ob 18. uri pa bo
otvoritev domala novega
gasilskega doma, saj sta
od starega ostali samo
dve steni. Z obnovo so za-
čeli pred tremi leti in pri
njej opravili blizu 6000
udarniških ur. Krajani pa
so veliko prispevali tudi v
denarju in lesu. Po otvori-
tvi gasilskega doma bo
tovariško srečanje gasil-
cev in krajanov v graščin-
skem parku, kjer bo za
veselo razpoloženje po-
skrbel ansambel Lojzeta
Slaka. Pokroviteljstvo
nad pomembno gasilsko
pridobitvijo je prevzela
Občinska gasilska zveza
Celje.	TV
Ob prazniku - cesti
Krajevni skupnosti Škofja
vas in Vojnik tudi letos
praznujeta skupaj svoj kra-
jevni praznik
Osrednja prireditev bo v
soboto, ko bo najprej turnir
Konjeniškega kluba ŠkoQa
vas v preskakovanju ovir,
nato pa slavnostna seja orga-
nov krajevnih skupnosti,
kulturni program in podeli-
tev priznanj. Prireditve pa so
pripravili različna športna
srečanja, jutri (petek) pa bo-
do odprli prenovljeni cesti v
Višnji vasi in Arclinu.
Obe krajevni skupnosti sta
v zadnjem času veliko delali
predvsem pri reševanju ko-
munalnih problemov. Z iz-|
graduo glavnega kolektorja
v Vojniku in čistilne naprave'
v Škofli vasi so lahko začeli!
graditi sekundarno mrežo. V
obeh krajevnih skupnostih
so uredili tudi precej kilome-
trov cest. V ŠkoQi vasi je bila
to cesta v Šmarjeti, v Vojni-
ku pa cesti v Višnji vasi in
Arclinu. Krajani pa imajo še
vrsto težav. Tako imajo v
Škoiji vasi neurejeno preskr-
bo, manjka pa jim tudi tele
fonskih priključkov. Vse tc'
bi radi uredili v naslednjih'
letih.	TC
Forma viva na COŠ Fran Roš
Forma viva,'ki jo tudi letos (šestič zapored) organizin
celodnevna osnovna šola Fran Roš v Celju, je postala tradi
cionalna oblika delovnega srečanja mladih likovnih ustvai
jalcev. Je pa tudi organizirana oblika preživljanja prostegi
časa in bogatenja likovne kulture. Zato bo tudi letos t
prireditev ob koncu šolskega leta. Pričela se bo 23 junija
zaključila pa 21. junija. Mladi likovni ustvarjalci, ki so se i
prijavili k sodelovanju, bodo delali pod mentorstvom akade
mikov slikarja Blaža de GÌerie in kiparja Franca Purga.
Wl
Lojzka Krajne
Lojzka Кг&јпс, znana
»lovska mama« in gostil-
ničarka iz Žič, slavi te dni
80-letnico. Po svoji gosto-
ljubnosti in prijaznosti je
znana daleč naokoli, prav
tako po delavnosti, saj je
trdega dela vajena iz otro-
ških let. Rodila se je kot
hči nekdanjega splavarja
in kasnejšega lesnega tr-
govca iz Lačje vasi pri
Mozirju. Trd vsakdanji
kruh je že zgodaj okusila.
saj je morala čuvati otro-
ke v premožni družini.
Pridnost, poštenost,
skromnost in odločnost
so ji že takrat pomagale,
še bolj pa kasneje, ko se
je odločila za gostinski
poklic.
V zakup je vzela ugled-
no gostilno Pri Jožku v
Gornjem gradu in tam
spoznala Franca, postav-
nega gimnazijca, lovca in
gozdarskega pripravnika.
Kmalu sta se vzela. Fran-
cuJe mati kupila gostilno
v Žičah, kamor sta se pre-
selila leta 1932. Z njima je
šla tudi Lojzkina sestra
Justa, ki jima je bila v po-
moč pri delu in oirocih.
Gostilničarka Lojzka je
ostala vedno skrbna, de-
lovna in gostoljubna. Nje-
na dobra kapljica je slo-
vela po vsej Dravinjski
dolini. Pri njej so se zbira-
li lovci, gasilci, čebelaiji
in gozdarji. Njihova »lov-
ska mama*: je znala pri-
praviti take večeije, da so
jih hodih pokušat tudi
gostje iz oddaljenih
kraljev.
Ker je bila vsa družina
narodno zavedna, ji je
med vojno grozila izseli-
tev. Mož Franc je bil na-
mreč prvi sekretar OF v
kraju, Lojzka in Justa pa
sta zbirali sanitetni mate-
rial za partizansko bolniš-
nico Zima in z živežem
pomagali borcem, ki so se
ustavljali pri hiši. Nem-
cem in domačim izdajal-
cem to seveda ni ostalo
skrito in le dobremu pri-
jatelju se im^o zahvaliti,
da jih niso izselili.
Tudi štiri otroke je
Lojzka vzgojila v narodno
zavedne Slovence, po
osvoboditvi pa so prispe-
vali k hitrejši obnovi do-
movine in k njeni varno-
sti. Sin Franc pa je prev-
zel gostilno, ki bo ohra-
njala tradicijo in dobro
ime, ki ga je z gostoljub-
nostjo in prijaznostjo
ustvarila Lojzka Кгцјпс.
OBRAZI
Gozdarji so tekmovali
Gozdno gospodarstvo Celje je letos že trinajstič organiziralo proizvodno tekmovanje gozdi
delavcev. Tokrat je bilo v Vitanju, udeležili pa so se ga gozdni delavci - sekači iz tozda Vitar
Slovenskih Konjic, Vranskega, Celja, Laškega in Rogaške Slatine. Gozdni delavci-sekači
tekmovali v osmih disciplinah, ki so zajemale praktični in teoretični del. Tekmovali so tudi šoft
v nakladanju in zlaganju hlodov v piramido.
Pri sekačih je prvo mesto zasedel Ernest Mikek, iz TOK Slovenske Konjice, kije zbral 719 to
drugo mesto je osvojil Ivan Horvat prav tako iz Slovenskih Konjic, kije zbral 700 točk, tretji рг
bil Marjan Verdinek iz TOZD Gozdnik Žalec s 695 zbranimi točkami. Ekipno je, zmagal T(
Slovenske Konjice z 2065,5 točkami pred TOZD Gozdnik Žalec II in TOZD Boč Rogaška Slati
Pri šoferjih je bil prvi Silvo Potočnik iz TOZD Pohorje Vitanje pred Jožetom Polajžarjerr
TOZD Boč Rogaška Slatina in Slavkom Pogorevcem iz TOZD Pohorje Vitanje. Zmagala je ek
TOZD Pohorje Vitanje, ki je zbrala 520 točk.
F. JUR
19. JUNU 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
predsednik skupščine KS Šempeter Rudi Zupane izroča
priznanje Miranu Cvenku.
Foto: T. TAVČAR
pripravljajo se na
svoj samoprispevelf
Ob krajevnem prazniku Šempetra -
priznanja zaslužnim
Prometna ureditev križiš-
ča pred blagovnico Savinj-
skega magazina v Šempetru
je prav gotovo najpomemb-
nejša pridobitev za ta kraj v
zadnjem letu. Denar za to so
prispevali republiška cest-
na skupnost, skupnost za
komunalo in ceste občine
Žalec ter krajevna skupnost
Šempeter. S tem so v tem
kraju rešili le del promet-
nih zagat in prav zaradi te-
ja bo sedaj na vrsti ureja-
nje križišča pred tovarno
kmetijskih strojev Sip, za
kar so Šempetrani že prido-
bili vsa potrebna dovolje-
nja, oziroma soglasje.
Rudi Zupane, predsednik
skupščine kržgevne skupno-
sti Šempeter, je o uspehih v
tem kraju in predvsem o na-
logah na komunalnem po-
idročju, ki jih bo še treba
¡opraviti, govoril tudi ob zak-
ljučku praznovanja kr^ev-
jnega praznika. Tudi v Šem-
Ipetru se že pripravljajo na
uvedbo krajevnega samopri-
jspevka, saj vseh nalog brez
tega ne bo mogoče uresniči-
)ti. Dokončati namreč name-
iravajo telefonsko omrežje od
pempetra, preko Podloga in
Zaloga do jame Pekel in na-
{elja Kale, v Grušovljah in
Zalogu pa bo treba obnoviti
vodovod. Nenazadnje velja
omeniti obnovo hmeljarske-
ga doma, v katerem bi dobili
boljše pogoje za delo tudi
knjižnica in čitalnica. Vse
bolj pereče je tudi vprašanje
kanalizacije. Del glavnega
kolektorja je že zgrajen, se-
daj pa bo treba naročiti pro-
jekt za priključevanje upo-
rabnikov na kanalizacijsko
omrežje.
Precej denaija za to bodo
seveda prispevale tudi ob-
činske samoupravne interes-
ne skupnosti, problem pa je
v tem, da so delovne organi-
zacije v tem kraju v težkem
gospodarskem položaju. To
velja tako za Sip, Lik Savinja
in tudi Aero, skratka za tiste
organizacije, ki so ves čas
zgledno sodelovale s krajev-
no skupnostjo in ji pomagale
pri njenem razvoju.
Na slavnostni seji skupšči-
ne krajevne skupnosti in
družbenopolitičnih organi-
zacij, ki je bila konec prejš-
njega tedna, so številnim za-
služnim krajanom podelili
priznanja krajevne skupno-
sti. Prejeli so jih Miran
Cvenk, Karli Koren, Venče-
slav Bauer, Danica Laznik,
Slavka Peganc, Jože Sedmi-
nek, Franc Vogrinc, Filip
Udrih in Mihael Zagoričnik.
JANEZ VEDENIK
Obletnice šol v Nazarjah in Braslovčah
šali dobro sodelujeta s krajevnima skupnostima
v soboto so v Nazarjah
proslavili 200 letnico tam-
kajšnje šole, v Braslovčah
pa 180 letnico obstoja šole
ter 20 letnico Šolskega
športnega društva.
Podružnično osnovno šolo
v Nazarjah obiskuje 156
učencev iz tega kraja in oko-
liških zaselkov, med kateri-
mi je najbolj oddaljena Cre-
ta, šolo v Braslovčah pa ne-
kaj manj kot 400 učencev, S8Ú
se je šolski okoliš v tem šol-
skem letu razširil tudi na ob-
močje Gomilskega ter Graj-
ske vasi. Prav zato se v bra-
slovški šoli ubadajo z mnogi-
mi, zlasti prostorskimi teža-
vami.
Za obe šoli, tako nazarsko
kot braslovško, so značilne
tudi mnoge interesne dejav-
nosti, ki pa bi lahko bile še
precej bolje razvite, če v šoli
ne bi prih^ali zlasti učenci iz
odddaljenejših krajev, saj je
prav zato precej težav, še po-
sebej s prevozi otrok. Ne gle-
de na prostorske in druge te-
žave, pa prizadevnim men-
torjem uspeva, a tudi na tem
področju dosegajo lepe
uspehe. To seje med drugim
videlo tudi v Nazaijah, ko so
v soboto pripravili razstavo
različnih del šolskih otrok,
ki so predvsem rezultata de-
la interesnih dejavnosti.
Učenci so pripravili tudi lep
kulturni program.
Tako v Braslovčah kot v
Nazarjah se lahko pohvalijo
z dobrim sodelovanjem šol s
krajevnima skupnostima.
Med drugim se to vidi tudi
po tem, da pri interesnih de-
javnostih sodeluje mnogo
zunanjih mentoijev iz različ-
nih organizacij združenega
dela, pa tudi sicer skoraj ne
mine pomembnejša akcija v
krajih, da v njih ne bi sodelo-
vali učenci in delavci šol.
Hkrati s 180 letnico obsto-
ja šole v Braslovčah so pro-
slavih tudi 20 letnico tam-
keOšnjega Šolskega športne-
ga društva, ki se v zadnjih
letih uvršča med najuspeš-
nejše v Sloveniji, prav iz teh
vrst pa so izšli tudi mnogi
športniki, ki danes nastopajo
tudi v državnih reprezentan-
cah. Omenimo samo smu-
čarska skakalca, Janeza in
Matjaža Debelaka. N^bolj
zaslužnim so na sobotni slo-
vesnosti podelili tudi prizna-
nja Šolskega športnega dru-
štva. JENEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVČAR
Mladi za napredek Celja
Raziskovalni dnevi kot zaključek celotne akcije
s podelitvijo nagrad Mladi
za napredek Celja se danes
zaključujejo letošnji osmi ra-
ziskovalni dnevi mladih, ki
jih je tudi tokrat pripravila
občinska raziskovalna skup-
nost. Njihov namen je, spod-
bujati raziskovalnost in ino-
vativnost mladih in po števi-
lu nalog kaže, da jim to uspe-
va, saj je odziv iz leta v leto
večji.
Učenci osnovnih in srednjih
šol so predstavili 62 nalog z ra-
zličnih področij tehnike, kul-
ture, zgodovine in družbenih
odnosov. Razveseljivo je, da je
med lyimi precej osnovnošol-
cev, ki so letos predstavili štiri-
n^st nalog, nekateri med nji-
mi pa so se lotevali najbolj pe-
rečih družbenih problemov.
Tako je raziskovalni krožek z
osnovne šole I. celjske čete iz-
delal primerjalno nalogo o
umiranju gozdov v Celju in v
bližini Vojnika, raziskovalci s
šole Veljka Vlahoviča pa so
ugotavljali vpliv onesnaženo-
sti vzhodne Ložnice na porabo
kisika. Podobnih aktualnih na-
log je bila še cela vrsta, skoraj
vse, ki so tehnične narave, pa
im^o tudi uporabno vrednost.
Veliko pa je tudi nalog, ki raz-
krivajo številne zanimivosti iz
zgodovine, kulture in življenja
v Celju in okolici.
Pri vseh teh nalogah so
učencem večinoma v pomoč
njihovi mentorji, redko pa tudi
različne delovne organizacije.
Tu še vedno ni pravega zani-
manja za pomoč pri raziskova-
nju in za kasnejšo uporabo na-
log. Tako so se letošnji akciji
odzvali v Emu, Železarni Što-
re, Aeru, Steklarni Hrastnik,
več pa je različnih arhivov,
knjižnic in muzejev, kjer so
učenci iskali gradivo za svoje
naloge.
Akcija Mladi za napredek
Celja je v vseh teh letih dožive-
la precejšen razmah, na žalost
pa je ostala zaprta v precej
ozek krog ljudi, ki akcijo vsako
leto pripravljajo in vodijo. Ta-
ko seje na primer predstavitve
nalog osnovnošolcev udeležilo
le nekaj mentoijev in učencev,
ki so jih tja poslali, večjega od-
ziva pa niti na samih osnovnih
šolah ni bilo. Srednješolci pa
so imeli zadnje dni vsaj nara-
voslovne dneve, daje bila ude-
ležba v predavalnici nekoliko
boljša. Skoda, kajti naloge so
bile zanimive vse po vrsti in bi
bile lahko, dodatno znanje za
vse učence.	XC, JV
V Laškem so se letos prvič
organizirano lotili akcije
Mladi raziskovalec. Občinska
raziskovalna skupnost je zato
objavila razpis, kjer lahko so-
delujejo učenci osnovnih in
srednjih šol, zaposleni mla-
dinci in študentje. Področja,
ki jih priporočajo za obdelavo
pa so: turizem, kultura, var-
stvo okolja, kmetijstvo,
zdravstvo, položaj mladih in
združeno delo. Naloge morajo
raziskovalci oddati do 1. apri-
la prihodnje leto.
V Žalcu so akcijo Mladi razi-
skovalec zaključili prejšnji
teden. Pri tem pa so na žalost
znova ugotovili, da vanjo niso
pritegnili srednješolcev in
študentov, kar je velika ško-
da, Očitno jih v akcijo ne zna-
jo vključiti, med njimi pa je
tudi premalo zanimanja za so-
delovanje. Osnovnošolci pa
so pripravili nekaj zelo zani-
mivih nalog, med katerimi
velja omeniti karto divjih od-
lagališč smeti v občini in tro-
bento za voznike koles.
Živahno za praznik
No¥a was nI spalno naselje
Tako živahno za krajevni
praznik v Novi vasi še ni
bilo, je bilo minule dni sli-
šati ob običajnih pomenkih.
In res se je vodstvo KS ter
družbenopolitičnih organi-
zacij izkazalo s številnimi
prireditvami od 6. do 14. ju-
nija, ko so piko na dodali še
člani pihalnega orkestra
rudnika Mežica pod vod-
stvom Karlija Miheua.
Ves teden pa so si štafetno
palico podajali s prireditva-
mi mladi literati, recitatoci
in pevci osnovnih šol Fran
Roš in Ivan Kovačič-Efenka,
šahisti, izdelovalci ročnih
del, mladi folkloristi pod
vodstvom Jolande Domajn-
ko, nogometaši in drugi.
Za otroke so vrteli risanke
(resda v že daleč premajhni
dvorani krajevne skupnosti),
predstavili so se pevski zbor
Društva upokojencev iz Ce-
lja, tamburaši Svobode in
KUD Ljubečna, dramska
skupina TSŠ, izjemno pa je
bilo uspešno srečanje starej-
ših krajanov, saj se je sreča-
nja udeležilo preko 150 kra-
janov. Med »elitnejše« nasto-
pe prav gotovo lahko šteje-
mo nastop celjske folklorne
skupine in sobotni nastop
pihalnega orkestra iz Mežice,
medtem ko so za razpolože-
nje pomemben delež prima-
knili še »narodnjaki« Savinj-
ski kvintet za ušesa in člani
gobarske sekcije Bisernica v
kulinaričnem smislu.
Trajne vrednosti je brošu-
ra, ki sojo za praznik izdali, v
njej pa na dovolj slikovit na-
čin predstavili to novo kra-
jevno skupnost Celja, ki je
minuli teden povsem izgubi-
la slab sloves »spalnega na-
selja«.
MITJA UMNIK
Praznik KS
Gotovlje
v tem tednu potekajo raz-
ne prireditve ob letošnjem
krajevnem prazniku KS Go-
tovlje, ki ga praznujejo 22.
junija v spomin, ko se je te-
ga dne, leta 1941, partijska
celica iz Joštovega mlina v
Medlogu preselila v osnov-
no šolo Gotovlje.
Med delovnimi uspehi ve-
lja omeniti dokončanje pri-
marnega voda za kanalizaci-
jo, med prireditvami pa ma-
ratonsko nogometno tekmo,
ki so jo igrali iz petka na so-
boto in je trajala 24 ur. Slav-
nostna seja skupščine in
družbenopolitičnih organi-
zacij bo na dan praznovanja,
to je v nedeljo 22. junija.
T. TAVČAR
Po vseh štirih na vlak
Radečanom ni bilo lahko
pri srcu, ko so slišali novico
► Litiji, najbolj urejeni želez-
Nki postaji ob slovenskih
№h. Morda bi bilo njihovo
»C lepše, še bolj urejeno, če
®i ga le imeli... No, imajo
|a-če tisti leseni baraki, kije
Pojda še iz časov Marije Te-
nzije, lahko tako rečemo. Za
liste čase je za onih ducat
občanov, ki se je enkrat ali
dvakrat na teden kam pope-
palo, morda res zadoščala.
Toda danes, v času, ko je tu-
ji železnica moja dežela, Ra-
/ečani upravičeno nergajo
njo.
Celo plansko obdobje in
V četrt so Radečani baranta-
12 železnico (ki, kot smo vi-
nekaj da nase), da omo-
oči ljudem človeka vreden
ostop na vlak. Navsezadnje
j^ajo Radečani novo telo-
Mnico in jim sedaj res ni
7®ba hoditi na vlak, da ugo-
.pljajo, koliko so še spretni
f hitro plezanje po vseh
čiirih.
i, ^И je temu kriv razglas
jJ 'Ovenija moja dežela ali tr-
3 Radečanov, ne vemo za-
L ^^ovo. Res pa je, da bo staro
neugledno železniško po-
^^jališče odstranjeno, kakš-
^ pol kilometra niže pa bo
stala nova železniška postaja
s peronom in gostiščem
vred.
Okoli devetsto potnikov,
ki se redno vozijo na delo z
železnico, bo končno potola-
ženih. Ker pa ima celjski
Izletnik že tradicionalno ma-
čehovski odnos do Radeča-
nov, ni dvakrat reči, da se
bodo tisti, ki so se doslej vo-
zili z avtobusi, raje odločali
za vlak.
WE
Foto: EDI MASNEC
IGM »GRADNJA« ŽALEC
Latkova vas - Prebold
objavlja
prosta dela in naloge
1.	Pomoč pri izdelavi etažnih
dimnikov
Pogoj:
končana osnovna šola, odslužen kadrovski rok, sta-
rost do 30 let in splošna zdravstvena sposobnost.
Poskusno delo 3 mesece.
2.	Železokrivska dela
Pogoj:
priučen železokrivec, odslužen kadrovski rok, sta-
rost do 30 let in splošna zdravstvena sposobnost.
Poskusno delo 3 mesece.
Rok prijave je 8 dni po objavi.
8. STRAN ~ NOVI TEDNIK
10. JUNIJ 1886
ШШШÊШШÊÊШШÊШЦ
Sezone je konec - živela sezonaf
Ko je mimo zadnja premi-
era v sezoni, je že mogoče
analizirati dosežke, primer-
jalno pretehtavati posa-
mezne predstave, razmišlja-
ti o repertoarni politiki in
podati pregledno sintezo
gledališkega dogajanja.
Oglejmo si najprej sestavo
repertoarja. Slednji mora v
končnem učinku biti zaklju-
čena, smiselno oblikovana
celota. Zgradba repertoarja
je bila takale: 1 sodobno slo-
vensko delo (Lainšček: Sa-
morastneži), 1 sodobno srb-
sko delo (Hristić: Savonarola
in njegovi prijatelji), 1 tuja
(holandska) mladinska igra
(Vos: Plešoči osliček), 3 dela
iz svetovne književnosti
(Fry; Gospa ne bo zgorela -
IZ angleške književnosti,
Feydeau: Bolha v ušesu - iz
francoske književnosti, Ib-
sen: Stavbenik Solness - iz
norveške književnosti). Čas
nastanka teh del je od konca
19. stoletja do danes. Očitna
je torej pestrost del (vsako
od 6 iger je iz druge nacional-
ne književnosti), a tudi
umestno bližanje sodobnosti
(najstarejše delo po nastan-
ku je s konca 19. stol. -
Ibsen).
Med uprizorjenimi deli
smo doživeli 1 krstno pred-
stavo (Lainšček) in 1 prvo iz-
vedbo v Sloveniji (Hristič).
Ravnotežje je bilo tudi v de-
litvi na resni (Lainšček, Hri-
stič, Ibsen) in na komični del
repertoarja (Fry, Vos, Fey-
deau). Posebej je zanimivo
dejstvo, da je bil veseli del v
celoti na začetku, resnejši pa
v 2. delu sezone. Kakorkoli
že gledamo: letošnji reperto-
ar moramo označiti res kot
pretehtano in celovito umet-
niško delo, kar je gotovo
predvsem zasluga umetni-
škega vodje celjskega gleda-
lišča književnika Andreja
Hienga. Za primerjavo velja
dodati, da nudi npr. reperto-
ar ljubljanske drame veliko
manj domišljen in kar slučaj-
nosten izbor.
Kakovostna raven letoš-
njih predstav je bila v celoti
primerna in zadovoljiva, več-
krat pa kar razveseljiva.
S Feydeaujevo komedijo
Bolha v ušesu je bil prejkone
dosežen kvalitetni vrh sezo-
ne. Lok resnejših predstav
pa se je iztekel v zelo teht-
nem Stavbeniku Solnessu.
Ob Feydeauju (režiser
V. Moderndorfer) in Ibsenu
(režiser F. Križaj) moramo
poudariti še Hrističa (režiser
Z. Šedlbauer).
Z drugega zornega kota
(zanimanje za slovensko, še
posebej za slovensko sodob-
no dramatiko) pa je mogoče
oceniti kot najzanimivejše
sezone dramo Ferija Lain-
ščka Samorastneži. To nada-
ljevanje Prežihovih Samo-
rastnikov nas deloma poveže
z izročilom, obenem pa nas
odvede iz te tradicije v mo-
dernejši svet politično-
oblastniških razredno-sloj-
nih spopadov. Lainščkovo
besedilo je dramatično suge-
stivno, kot prvenec pa kar
presenetljivo. Samorastneži
sodijo obenem s Fryjevo Go-
spo in ljupko Vosovo igrico
v poetični del repertoarja,
ostale 3 igre v njegov prozno-
realistični del.
Časovna določenost iger je
bila takale: 1 igra (Hristič) je
opredeljena točno zgodovin-
sko (konec 15. stol), Fryjeva
Gospa je postavljena v širši
okvir srednjega (ali začetka
novega) veka, Vosova pa v
brezbrežnost pravljičnega
časa. Preostale 3 se dogajćuo
v malce odmaknjeni polpre-
teklosti meščanskega (ali ra-
zrednega) sveta, ki pa ostcua
v veliki meri pomensko ve-
ljaven.
Nekaj besed bi veljalo po-
svetiti Feydeauju oziroma
njegovi Bolhi v ušesu. К^ je
pripomoglo k tako izraziti
novi afirmaciji tega franco-
skega komediografa? Ali je
to mojstrstvo »dobro nareje-
nega teksta«, skratka, obču-
dovanje tehnike ali tehnolo-
gije posla?
Ali pa se občinstvo z vese-
ljem predaja muhavi stvar-
nosti feydeaujevskega sveta
zato, ker tovrstni humor olaj-
šuje stvarnost in omogoča
začasno življenjsko ravno-
težje?
Ko sklepam ta bežni pre-
gled na nekatere poteze pre-
tekle sezone (dopolnjevala
so jo še nekatera gostovanja,
npr. novogoriško gledališče
s Kroetzovo igro Ne krop, ne
voda), lahko že pozdravim
novo. Imena, kot so Shake-
speare, Dürreftmatt, Strind-
berg, Шке1п in Partljič, jo
kar dobro priporočajo.
ANDRIJAN LAH
Izpovedno močni, a tehnično (še) šibki
s plesno lepljenko v treh delih -
Metamorfoze - je celjsko plesno gle-
dališče uspešno praznovalo svoj de-
setletni jubilej. Občinstvo, ki je do
zadnjega sedeža napolnilo dvorano
celjskega gledališča pa je z dolgim in
burnim aplavzom izreklo priznanje
ustvarjalcem in s svojo navzočnostjo
potrdilo, da ima Celje svojo plesno
publiko.
Celovečerna plesno gledaUška pred-
stava Metamorfoze, je kljub dvema av-
torjema, koreografoma Matjažu Fariču
(Večerna) in Gordani Stefanovič (Spe-
vi potovanj v notranjost in Metamorfo-
ze) delovala kot celota v plesno gleda-
liški pripovedi, ki se loteva večnih
vprašanj človekovega bivanja.
Plesno gledališka predstava Večer-
na je delo mladega mariborskega kore-
ografa Matjaža Fariča. Koreograf raz-
členi občutje popolne lepote nekega
doživetja, ki pa kljub preprostosti ob-
čutenja poraja konflikte znotraj posa-
meznika in dokazuje, da človek niti v
doživljanju svojih lastnih občutij niko-
li ni popolnoma sam in da je tudi v
trenutku popolne intimnosti zgolj
plod nekega časa in okolja. To izpoved
je plesno upodobil v poročnem obre-
du, ki ga je čutno in čisto podkrepil z
glasbo Claudia Monteverdija in sceno
Iztoka Zrinskega (preveč sodobni ko-
stumi Gordane Schmidt - Miškov v
tem delu niso delovali skladno s kore-
ografovo vizijo). Vendar ta obrednost
v vizualizaciji in čutnost v izpovedi, ni
našla pravega odziva v plesalcih.
Predvsem so zatajile plesalke v mno-
žičnih prizorih, kar kaze na premajhno
tehnično znanje plesalk, zato so bili
gibi neizraziti, nedokončani in izpo-
vedno šibki. Veliko več je Farič napra-
vil v solističnih delih, v katerih plešeta
Janja Judež in Ksenija Steblovrwk. Za-
nimivo je rešil tudi prepir med »tek-
mecema« Željkom Muhičem in Andre-
jem Pinterjem.
Enaka ugotovitev velja tudi za Meta-
morfoze, ki slonijo ravno na množič-
nih prizorih. Koreografinji Gordani
Stefanovič ne gre zameriti, da je v
predstavo vključila vsa dekleta starej-
ših skupin in jim dala priložnost. Žal
te dekleta niso izrabila. Zato je tehnič-
no razgibana in plesno dinamična iz-
poved Metamorfoz ostala na pol poti,
saj deluje utesnjeno in površno. Kljub
temu so Metamorfoze izrazno močne v
svoji grozljivi viziji človeškega razvo-
ja, katerega pot vodi kdo ve kam, mor-
da k uničenju.
V tem delu gre izpostaviti plesni duo
Janje Judež in Andreja Pinterja in
nadvse mlado plesalko Nino Polovšek
v vlogi otroka, ki je doživeto in z ob-
čutkom utelesila simbol nedolžnosti
in čistosti.
Ksenija Steblovnik, komaj 16 letna
plesalka, je v Spevih potovanj v notra-
njost dobro odplesala svoja iskanja,
dvome in bojazni. Zaokrožena koreo-
grafija Gordane Stefanovič je bila naj-
bolj izdelan del te celovečerne pred-
stave, ki jo je dopolnjeval tudi dober
kostum Majde Kolenik in ples senc
(Gordane Premužič, Mojce Jazbinšek
in Tamare Milojevič).
Jasno je, da v tem trenutku plesne-
mu gledališču primankuje izrazito do-
brih plesalk in plesalcev. Ker pa so
sedanji plesalci še zelo mladi, lahko od
njih več pričakujemo čez leto ali dve,
če bodo seveda vztrajafi v tem gara-
škem delu.
VIOLETA V. EINSPIELER
Pesem združuje
Vsi, ki smo minulo soboto
napolnili dvorano celjskega
Narodnega doma, smo sode-
lovali pri izjemnem kultur-
nem dogodku v našem me-
stu, ko so se nam na skup-
nem koncertu predstavili
trije odrasli zbori: moški
zbor »Foltej Hartman« iz
Pliberka, ki ga vodi Joško
Kert, mešani zbor italijan-
ske skupnosti iz Izole pod
vodstvom Claudia Strut-
hoffa in gostitelj obeh in or-
ganizator koncerta domači
moški zbor »Libela«, ki ga
vodi Ivo Knez.
Pobuda za tako sodelova-
nje je izšla iz vrst domačega
zbora in bo stalna oblika po-
glabljanja stikov z rojaki v
Avstriji in Italijani, ki živijo
pri nas. To je bilo geslo prire-
ditve in ko je gostujoče v
imeriü celjske občinske
skupščine pozdravil Jože
Bučar, je posebej.-.-pottdaril
misel, zapisano na odru: »pe-
sem združuje in ne pozna
meja, niti si ne pušča postav-
ljati kakršnih koli ovir«.
Program celotnega kon-
certa je bil pester, vsebinsko
zanimiv in zelo dobro odpet,
kar se je videlo tudi po
spremljanju in odzivanju ob-
činstva. Prvi je nastopil mo-
ški pevski zbQr »Foltej Hart-
man« iz Plibèrka, ustanov-
ljen že 1932 leta in razen
medvojnega molka redno
dela ves čas. Njegov dolgo-
letni dirigent in vodja je bil
Foltej Hartrnan katerega ime
nosi sedaj. Čeprav šteje zbor
samo 20 pevcev je njegov
zvok poln m glasovno izena-
čen. Prva polovica koncerta
je bila programsko raznoli-
ka, drugi del pa so obsegale
koroške pesmi. Interpretaci-
ja vsake pesmi je bila domi-
selna in zelo okusna in
vkljub majhnemu številu
glasov, je bil zbor enako
uglašen, kar kaže, da zboro-
vodja posveča posebno skrb
glasovni izobrazbi. Zbor in
zborovodja sta zapustila
med navdušenimi poslušalci!
v dvorani ugoden vtis.
Drugi je nastopal mešanij
zbor italijanske skupnosti v
Izoli. Zbor šteje 36 pevcev in
je letos praznoval 10 letnica
obstoja in uspešnega dela.
Program je segal od renesan-|
se do spirituala, v programu!
pa so imeli tudi pesem Ubalj
da Vrabca. Na prireditvi'
»Primorska poje« je zboij
uvrščen v 2. jakostno skupi-!
no (od petih). Petje je izred-
no disciplinirano, zvok je ho-
mogen in se dinamično gib-
lje. Posebnost zbora je ostre
izdelan ritem, jasni in čisti
vstopi, ter čista intonacija in
domiselno izvajanje fraz.
Zadnji so-se predstavili go
stitelji, moški pevski zbo:
»Libela« Celje. Program ji
bil prilagojen celotnemi
pevskemu dogajanju večeri
Zbor se je številčno povečć
in ga štejemo že med večje
naši občini. Petje je bilo dii
ciplinirano, zvok poln in
svojim nastopom je simpi
tično in dostojno zaključ
prijeten in umetniško bog;
večer.
MARJAN LEBI
Uspešen mali pevski tabor
V soboto popoldne je bil v Grižah spet tradicionalni »Mali pevski tabor - Pojo naj ljudje« kot
nekakšna uvodna prireditev k Pevskemu taboru v Šentvidu pri Stični. Tokrat se je tabora
udeležilo deset pevskih zborov iz Celja, Gomilskega, Šentjurja, Vinske gore ter Ljubljane,
Kamnika in Kranja z blizu 400 pevci.
Kljub nekoliko slabšemu vremenu, zaradi česar je trpel predvsem obisk poslušalcev, je priredi-
tev lepo izzvenela. Poslušalci so zlasti uživali v skupnih nastopih, ki so jim dirigirali Radovan in
Milja Gobec, Franc КИпаг, Milan Lesjak in Ivica Ropas. Zbori so se predstavili tudi s posamičnim
petjem, vsak z eno резтцо. Progrćunska usmeritev prireditelja - Ženskega pevskega zbora iz Griž
- da vabijo k sodelovariju boljše zbore, se je izkazala kot upravičenj s^ je bilo skupno petje
združenih zborov na precej višji ravni, kot ga lahko sicer zasledimo ob Šentviških taborih. Tudi v
skupnem petju je namreč treba težiti h kakovosti. Za dolgoletno kulturno delo so prireditelji
izkć^ab tudi spoštovanje prvi zborovodkir\ji Ženskega zbora Griže, Justi Holobarjevi.
-eg
Bogati sadovi glasbene vzgoje
Koncert učencev glasliene šole Celie
Glasbena vzgoja je imela
in ima še danes zredno po-
membno vlogo v vzgojnem
sistemu in s tem tudi v
družbi. Vsi družbeni redi so
izredno vrednotili glasbo in
njen učinek, ki ni z ničemer
nadomestljiv. Čista muzika
govori vsem ljudem skupni
jezik in prav v tem je njeno
največje poslanstvo. Toda
študij je natančno, trdo,
včasih prav težaško delo, ki
vzame mnogo prostega časa
in zahteva veliko samoo-
drekanja.
V celjsko glasbeno šolo je
trenutno vpisanih okrog 600
učencev, ko gojijo klavir, vi-
olino in vrsto drugih instru-
mentov. Vsak sposoben uče-
nec ima možnost nastopati
na internih in javnih produk-
cijah. Poleg tega posveča šo-
la posebno skrb skupinske-
mu muziciranju, ki je še zla-
sti pomembno, ker se učenci
pripravljajo na sodelovanje v
amaterskih ansamblih. Ni
treba še posebej poudarjati,
kako stimulativno je skupin-
sko igranje in petje za glas-
beni razvoj mladih ljudi.
Na koncertu, ki je bil v to-
rek, 10. junija v Narodnem
domu je glasbena šola pred-
stavila svoje instrumentalne
sestave in pevski zbor.
Otroški zbor Je pod vod-
stvom Matjaža Zeleznika na-
študiral tri pesmice Janka
Gregorca, Maksa Pirnika in
Ostrovskega. Pesmice so bi-
le dobro izbrane in naštudi-
rane s pristnim otroškim
izrazom, lahnim, čistim to-
nom, z jasno izgovorjavo. Pi-
anistka je bila prof. Majda
Fischer.
Poleg otroškega zbora je
bil največja zanimivost pi-
halni orkester, ki se je prvič
predstavil javnosti. Matjaž
Zeleznik je kot dirigent iz-
bral primeren program, ki je
bil prav solidno interpreti-
ran, kar daje upanje, da se bo
ta glasbena veja še okrepila
in razširila. Tudi harmoni-
karji, ki so nastopili pod vod-
stvom Alberta Zaveršnika,
so se dobro odrezali. Chopi-
nova glasba sicer v tej pri-
redbi ni kaj prida - izvedba s
solo trobento je bila dobra -
ostali dve skladbi sta bili lah-
kotnega žanra, živahni in
precizni v skupinskem muzi-
ciranju. Zaveršnik se kot di-
rigent dobro uveljavlja s
skromnimi, jasnimi gibi,
katerimi dosega točen odj
svojih mladih harmo;
karjev.
Šolski godalni orkester a
di prof. Radovan Marv
Sestav, ki očitno želi pr«
staviti številne violiniste,
preveč raznolik, da bi mo
solidno izv^ati program,
ni bil prav najbolje izbr
Koristna bi bla selekcija
olinistov 'ter priključitev
violončelistom vsaj em
kontrabasista. Najruh
učence bi lahko združil
otroški orkester.
Tudi ansambel kitar j
vodstvom Irene Pajtler s
mogel bolje uveljaviti prç
sem zaradi programa, k
bil čudna mešanica, krat
dokaj primitivno prireje
skladb. Marljivi kitarist
bili dokaj enotni, vendar
nekod premalo ritmično
ni in nekoliko monotoni
Ob kritičnih pripomba
je vendar treba priznati ^
ko vrednost skupinsl
muziciranja in velik trui
so ga vložili vsi dirigen
vodje ansamblov v š'
programov.
EGON KU
Prvič »postrvni« kvintet
Ljubiteljem resne glasbe se bosta nocoj v Celju, v
okviru turističnega tedna, prvič predstavila klavirski
trio in kvintet, ki sicer delujeta pod okriljem Celjskega
godalnega orkestra.
Na koncertu, ki se bo pričel ob 19.30 uri v Narodnem
domu, bodo zaigrali Schubertov Klavirski kvintet v A
duru, ki ga popularno imenujejo »postrvni« ter Mendels-
sohnov Klavirski trio v D molu.
Glasbeniki, ki igrajo v obeh sestavih so v glavnem peda-
gogi na celjski glasbeni šoli (Švarc, "\ftikovič, Zupančič,
Marvin), Evgen Oparenovič je še študent. Marko Zupan, že
znanec celjskega občinstva, pa je po poklicu zdravnik.
V klavirskem kvintetu igríyo (tako.kot sedijo na fotogra-
fiji): Evgen Oparenovič - kontrabas, Igor Švara - violon-
čelo, Sorxja Vukovič - violo, Brina Zupančič-Rogelj - kla-
vir in Radovan Marvin - violino. V klavirskem triu pa
sodelujejo: Brina Zupeinčič, Igor Švarc in violinist Marko
Zupan.
19. JUNIJ 1986
fäMHüH
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Rokodelske mojstrovine se predstavljajo
Slovenjegraška razstava predstavila dosežke domače In umetne obrti
v umetnostnem paviljonu v Slo-
venj Gradcu so v petek odprli šesto
jugoslovansko razstavo domače in
umetne obrti, na kateri se s svojimi
izdelki predstavlja tudi deset obrtni-
kov in dve obrtni delavnici s celje-
skega območja. Razstava je bienalna,
organizira pa jo Zveza obrtnih zdru-
ženj Slovenije, skupaj s splošnim
združenjem drobnega gospodarstva.
Gospodarsko zbornico Slovenije in
Umetnostnim paviljonom Slovenj
Gradec.
Glavni namen razstave je spodbuja-
nje proizvodnje kakovostnih izdelkov
domače in umetne obrti, spremljajoč
prireditve, posvetovanja, okrogle mize
pa so bile priložnost ?;a oceno stanja in
razreševanje problematike domače in
umetne obrti, ki se danes vse bolj po-
vezuje z gospodarstvom, zlasti drob-
nim ter s trgovino in ki se vse bolj
uspešno vključuje v našo, sicer še pre-
cej skromno, turistično oziroma spo-
minarsko ponudbo.
Razpravljalci so skušali oceniti, koli-
ko smo pri varovanju in razvijanju bo-
gastva naše umetne in domače obrti
tudi stvar republiške in pokrajinske
zakonodaje in ustrezne davčne politi-
ke. Kaže, da smo pri razvijanju in
spodbujanju domače in umetne obrti
naredili doslej največ v Sloveniji, zla-
sti z lani sprejetim družbenim dogovo-
rom o pospeševanju razvoja domače in
umetne obrti. Ta med drugim določa
osnovne kriterije za pridobitev znaka
kakovosti, obrtniki so deležni davčnih
olajšav oziroma oprostitev, iz leta v
leto je boljša prodaja teh izdelkov.
Okrogle mize so dale tudi odgovore na
nekatera vprašanja, na primer, kako
zagotoviti konkretne spodbude, ki bi
razširile krog kakovostnih proizvajal-
cev in kolikšna je gospodarska korist
izdelovalcev ter kakšne so možnosti za
povečanje njihovega dohodka. Pri
slednjem so opozorili, da bi veljalo do-
mači obrt spodbujati zlasti med kmeti,
kot njihovo dopolnilno dejavnost, zla-
sti v zimskem času.
Strokovna "komisija, ki je ocenija
estetsko in uporabno vrednost in izvir-
nost razstavljenih predmetov, se je od-
ločila, da na petinpetdeset predmetov
nalepi »znak kakovosti« najuspešnej-
ših razstavljalcem paje podelila laska-
ve nazive »mojster domače obrti«,
»mojster umetne obrti« in naziv »moj-
strska delavnica«. Med okoli sedem ti-
soč razstavljenimi izdelki so za svoje
delo prejeli ta najvišja priznanja tudi
trije razstavljalci z našega območja.
Mojster domače obrti je postal Franc
Buser, lončar iz Štor, mojster umetne
obrti je Marija Divjak s Polzele s svo-
jimi kovaškimi izdelki, naziv mojstr-
ska delavnica pa je prejela skupina
oblikovalcev stekla »Kreativ« iz Ro-
gaške Slatine.
MARJELA AGREŽ
Obrtniki s celjskega območja, ki so-
delujjejo na 6. jugoslovanski razstavi
domače in umetne obrti so: Goran
Horvat iz Rečice ob Savinji, Franc
Buser iz Štor, Franc Močnik iz Šent-
jurja, Valentin Jevšenak iz Titovega
Velenja, Karel Ojsteršek iz Štor, Ma-
rija Divjak s Polzele, Amalija Hribar
iz Prebolda, Ferdo Pak, Tomislav Ro-
čica, Ljubica Ratkajec-Kočica iz Ro-
gaške Slatine, »Kreativ« Rogaška
Slatina in Steklarska šola iz Rogaške
Slatine.
Franc Buser iz Štor je za svoje izdelke
iz keramike na letošnji razstavi v Slovenj
Gradcu prejel naziv »mojster domače
obrti«. Na predhodnih razstavah je stro-
kovna komisija njegove izdelke opremila
z znakom kakovosti, zato bi bilo pričako-
vati, da se bodo zanj zanimali vsi tisti, ki
jim je k^ do kakovostne tovrstne trgov-
ske oziroma turistične ponudbe. Od vse-
ga tega pa zaenkrat še ni nič, edinole
družbene dajatve so zanj nekoliko nižje.
»Naziv mojstra domače obrti mi veliko
pomeni, saj na takšno priznanje skorajda
pomisliti nisem upal«, je povedal, ko smo
ga obiskali na celjski tržnici, kjer ima
svoj stalni prodani prostor. Mu bo slove-
njegraško priznanje le odprto vrata orga-
nizacij in prodajaln, ki naj bi skrbele za
kakovostno ponudbo, zlasti turistično?
Foto: EDI MASNEC
NA KRATKO
Rekord v Peklu
če so imeli prejšnjo soboto
šempeterski turistični delav-
ci smolo pri izbiri datuma za
prireditev Pomlad v Peklu,
obiskovalce je namreč razg-
nal močan naliv, pa so lahko
zadovoljni z rekordom, ki so
ga pri obisku jame Pekel do-
segli teden dni prej. V enem
dnevu se je namreč do te pri-
ljubljene izletniške točke pri-
peljalo kar 36 avtobusov (dot-
lej največ 16). Obisk torej, ki bi
ga težko zagotovili celo v kakš-
ni potovalni agenciji, ne pa v
turističnem društvu, ki ga vo-
dijo pretežno starejši Šempetr-
čani.
Prireditve v Celju in
Mozirju
v Celju se s kramarskim
sejmom in prireditvami na
Tomšičevem trgu zaključuje
turistični teden, v okviru ka-
terega se bodo do sobote s po-
sebno kulinarično ponudbo
trudili tudi celjski gostinci.
Po nocojšnjem koncertu
pevskih zborov iz Moziija v Sa-
vinjskem gaju in jutrišnjo ve-
černo zabavo s plesom bo v
soboto v Mozirju prireditev z
nazivom Kresna noč.
V Savinjskem g^u bodo že
dopoldan pripravili degustaci-
je izdelkov Ljubljanskih mle-
karn ter vin iz Šmartnega ob
Paki, po popoldanskem fol-
klornem nastopu in nogomet-
ni tekmi pa še zabavo ob kresu
z ansablom Oliver Twist, ples-
no skupino Video Ex ter pev-
ko Majdo Petan in humori-
stom Frančkom Pironančkom.
Priznanja gostiščem
Veliko akcijo ocenjevanja
gostinskih lokalov, pod nazi-
vom »Srečno pot« že deseto
leto organizira beograjski ča-
sopis Politika expres. Letos
so priznanja in nalepke »Pri-
poročamo« iz Celjske občine
prejeli hotel Evropa, restavra-
cija Turška mačka in zasebno
gostišče Irme Koštomaj. Celj-
ska občina je v akcijo vključe-
na že drugič. Anonimno oce-
njevanje opravi beograjska ko-
misija, širši predlog pa je pri-
pravila Celjska turistična zve-
za, katere predstavnik, prof.
Zoran Vudler, je v imenu ured-
ništva Politike expres podelil
priznanja.
Turizem smo ljudje
»čaj z limono prosim,« sem
kar se da vljuden pri svojem
jutranjem naročilu natakarici
restavracije Zvezda.
»Ni limon.« Se oglasi kratek,
jasen in dokončen odgovor.
Dobro, pač ni linon. Pa dru-
gič. Enkrat pač ni linon, drugič
banan, tretjič . . .
A limone so tega jutra bile.
Le nek^ deset metrov stran,
na dobro obloženih stojnici
tržnice, pri prodajalcu, ki je
imel na prsih pripenko z napi-
som »Slovenija moja dežela«
in kije vabil mimoidoče v stilu
»Još malo pa nestalo«.
Edina ovira torej, da sem bil
ob čaj z limono, je tistih nekaj
deset metro va razdalje od re-
stavracije do tržnice, kar pa
vseeno ne bi smelo biti preda-
leč, saj turizem (in ne le ta) smo
vendar ljudje.
RP
Ijstanovlil zvezo
V Žalcu so v ponedeljek
ustanovili Občinsko zvezo tu-
rističnih in hortikulturnih
društev občine Žalec. Vsa dru-
štva so podpisala samoupravni
sporazum o pristopu k občin-
ski zvezi, sprejeli pa so tudi
statut in izvolili organe zveze.
Namen ustanovitve je v bolj-
šem medsebojnem sodelova-
nju vseh društev.
PLANINSKI KOTIČEK
Orientacija v dežju
Ob krajevnem prazniku KS Šempeter je v soboto
domače planinsko društvo pripravilo planinsko orienta-
cijsko tekmovanje.
Udeležilo se gaje 6 pionirskih, 3 mladinske in ena članska
ekipa iz PD Prebold in Šempeter ter ŠŠD Tehnik iz Celja
(prijavljenih je bilo 25 ekip:)
Hoja in orientacija je bila proti koncu pohoda težavna,
saj se pričelo deževati, pa tudi megla se je spustila precej
nizko. Do cilja pri jami Pekel so prišli vsi, nekateri tudi z
novim spoznanjem, da je v megli kompas res potreben!
Vse ekipe so prejele diplome, prve tri pa tudi kolajne.
Š. J.
Bodoči vodniki na Grofičko
Kandidati za planinske vodnike so že opravili pisni
del preizkusa znanja (na Srednji tehnični šoli maršala
Tita se jih je zbralo 31, opravili pa so tudi praktični del
usposabljanja.
Zadnji vikend v maju in prvo nedeljo v juniju je^ bil
namreč zimski vzpon na Grofičko. Eno skupiiio je s Škr-
bin po starih pastirskih poteh vodil domačin Žiko iz Sol-
čave, drugo skupino pa je po zahodnih policah in po
neopisani poti peljal gorski vodnik Silvo Jošt. Kandidati
so v nedeljo opravili še vaje iz spuščanja z Dülfeijevim
sedežem, Ernest Stoklas pa jih je seznanil tudi z dviga-
njem ponesrečenca s škripcem in garda vozlom. Izdelavo
priročnih nosjl in oskrbo ponesrečenca je praktično prika-
zal dr. Tone Žunter iz Luč.
Bodoče planinske vodnike, ki so tako preživeli zadnje
mrzle dni v prijetni planinski koči pod Ojstrico, čaka v
septembru še ustni zagovor s seminarsko nalogo o pri-
pravi in vodenju planinske ture. Do tedaj pa bodo morali
delovati še v društvih, da bodo izponili obvezne pogoje, ki
jih predpisuje Pravilnik za podelitev naziva planinski vod-
nik. Značka, ki jo bodo prejeli, pa tudi obvezuje za dobro
delo v naprej, kajti podaljšuje se na osnovi izpolnjenih
pogojev le za eno leto v naprej. Zaključna tura bo na
Mrtvega meniha.
Š. J.
Ekipa PD Zabukovica med boljšimi
V okviru Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slo-
venije se razvija nova oblika orientacije, ki ima izrazito
tekmovalni značja.
Ta oblika je na področju Savinjskega meddruštvenega
odbora zelo slabo razvita. Samo pri Planinskem društvu
Zabukovica imajo ekipo, ki se redno udeleži različnih
tekmovanj, in ki je na različnih področnih tekmovanjih
dosegla najboljše uvrstitve. Tako je bil v Ptuju Iztok
Lorenčak prvi med mladinci, Bojan Jevševar drugi med
člani, Nuša Hribar prva med dekleti. Podobne rezultate so
dosegli na tekmovanju na Paškem Kozjaku in v Zadvoru
pri Ljubljani.
Sledilo je republiško prvenstvo, na katerem je bil
Srečko Jevševar med člani prvi. Srečko Mohorko med
tridesetimi tekmovalci dvanajsti, smolo pa je imel Iztok
Lorenčak, ki je bil šele sedmi - na progi je zašel.
Ta vrsta tekmovanja je v ostalih republikah veliko bolje
razvita. 31. maja je bilo pri Zagrebu tekmovanje za
-POKAL HRVATSKE«. Pri mladincih je bil med 15 tek-
movalci Iztok Lorenčak peti, med šestimi članicami je bila
Nuša Hribar druga in med 16 člani je bil Bojan Jevševar
tretji. Srečko Mohorko ni tekmoval.
Žabe so spet ogrele Celjane
Tomšičev trg bo vse do sobote središče dogajanj ob letošnjem osmem celjskem turistič-
nem tednu. Za uvodno zabavno popoldne so pod taktirko Edija Goršiča poskrbeli člani
celjskega plesnega orkestra Žabe. Lep in kakovosten uvod v pravem trenutku in s pravim
ansamblom. »Žabe« namreč letos slavijo 40 letnico obstoja.
EDI MASNEC
Knjižnica Edvarda
Kardelja v Celju
išče za nekaj urno
tedensko pogodbeno oz.
honorarno delo
knjižničarja
v krajevni knjižnici Štore -
na Lipi
Zaželena je vsaj srednja
izobrazba in veselje do dela
z bralci oz. s knjigo. Želi-
mo, da bi bil knjižničar do-
ma na Lipi oz. v bližini
knjižnice, ki je v Domu teh-
nične kulture.
Prijave sprejemamo do do-
govora na upravi knjižnice,
Muzejski trg 1 a, Celje.
Lestvica zasedenosti hotelov
Zelo dobro, bi se na krat-
ko glasil komentar zasede-
nosti postelj naših zdravi-
lišč in hotelov v mesecu
maju.
Da na Dobrni res potrebu-
jejo nove postelje, so dokaza-
li z 103 odstotno zasedenost-
jo. Pomagali so si z dodatni-
mi ležišči in tako le ustregli
vsem, ki so v maju pri njih
iskali prosto posteljo. Sicer
pa je za maj značilno, da so
se močno popravili tudi v ne-
katerih hotelih. Ob Paki in
Evropi omenimo Dravinjo v
Slovenskih Konjicah, Do-
bravo v Zrečah, dober rezul-
tat so dosegli še v Gelei, Ru-
binu in Preboldu, bolje kot
prejšnje mesece so se odre-
zali tudi v nekaterih drugih
hotelih. Vzpodbudno, po-
sebno še, ker prihodnji me-
sec delamo polletni obračun.
RP
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. JUNIJ 1986
Več enotnosti pri pridelavi hrane in preskrbi
To naj bi v prihotinje urejaii z zalionom in drugačno samoupravno organiziranostjo
v razpravi je predlog za izdajo za-
kona o ukrepih za pospeševanje pro-
izvodnje hrane in zagotavljanje os-
novne preskrbe ter o samoupravni
interesni organiziranosti na tem po-
dročju. O tem smo se pogovarjali z
namestnikom predsednika komiteja
za družbenoekonomske odnose v ob-
čini Celje Emilom Kolencem, ki je na
nedavnem regijskem posvetu v Celju
posredoval številne pripombe na
predlog zakona.
Zakaj zakon in drugačna organizira-
nost? Eden izmed pomembnejših ra-
zlogov je, da z zakonom uredimo v
naši repubhki melioracije, pospeševa-
nje družbeno organizirane tržne proiz-
vodnje hrane, zagotavljanje nemotene
osnovne preskrbe in blagovne rezerve.
V vseh teh štirih primerih gre za dejav-
nost, ki je posebnega družbenega po-
mena. Tako bo pri kmetijskih meliora-
cijah predviden prispevek iz dohodka,
za vse ostale tri primere pa je predvi-
den predvsem prispevek iz osebnega
dohodka. Zakon predvideva nadalje
ustanovitev občinskih in republiške
interesne skupnosti (dopuščena je
možnost, da več občin ustanovi eno
skupnost za pridelavo hrane in pre-
skrbo).
Drugi razlog za zakonsko urejanje
področij hrane in preskrbe je iskati v
poenotenju in koncentraciji združeva-
nja sredstev, saj smo dosedanje samo-
upravne sklade za intervencije.v kme-
tijstvu in preskrbi po občinah v Slove-
niji oblikovali zelo različno (kriteriji,
prispevne stopnje, nameni). Razdrob-
ljenost in obširnost administrativnih
opravil je nadaljnji razlog za zakonsko
urejanje, prav tako vsebinska poveza-
nost omenjenih strateških področij,
smotrnejša izkoriščenost sredstev, laž-
ja kontrola učinkov (ta je bila doslej
izredno slaba), strokovna-administra-
tivna opravila naj bi bila poslej »locira-
na« v upravnih organih občin in repu-
bliki in končno celotna problematika,
urejena z enim zakonom, zagotavlja
načeloma večjo preglednost in celovi-
tost postopkov. Pa še pravni razlogi so
v prid spremembi, kajti dosedanja or-
ganiziranost ne omogoča več združe-
vanje sredstev iz osebnega dohodka v
samoupravne sklade za intervencije v
kmetijstvu in za preskrbo.
Vse kaže, da zakonodajalca preganja
čas, zato so poskušali javno razpravo
pospešiti tudi z območnimi posveti, od
katerih je bil minuli teden eden tudi v
Celju. Povzetek usklajevanja na tem
posvetu po besedah Emila Kolenca je
naslednji: dogovorili so delegatski si-
stem skupščin interesnih skupnosti za
hrano in preskrbo, prispevna stopnja
bo odvina predvsem od ovrednotenih
programov (uveljavljena bo praksa let-
nih korekcij stopenj).
Z novim zakonom želimo v Sloveniji
oblikovati enotno prispevno stopnjo
tako za kmetijske melioracije, pridela-
vo hrane in preskrbo, kot za blagovne
rezerve. Glede koncentracije sredstev
so še različna mnenja: bolj kmetijske
občine so za koncentracijo sredstev na
republiški ravni. Vsekakor bo to vpra-
šanje moralo biti odvisno od progra-
mov, s katerimi želimo urejati posa-
mezna področja. Prav uspešno dogo-
varjanje pri teh programih, pa bo naj-
brž najtrši oreh za bodoče delegate in
njihove skupščine sisov za hrano in
preskrbo.
MITJA UMNIK
Da imamo v Celju solidno osnovno
preskrbo, se imamo po besedah Emi-
la Kolenca zahvaliti tudi delovanju
samoupravnega sklada za intervenci-
je v proizvodnji hrane in preskrbi.
Občani Celja prispevajo v te namene
že doslej iz enake osnove, torej iz bru-
to osebnih dohodkov 0,7 odstotka za
sklad za intervencije, 0,15 odstotka je
namenjenih občinskim blagovnim
rezervam, en odstotek tudi še po sa-
moupravnem sporazumu ter 0,5 od-
stotka za regijske podobne potrebe;
skupaj torej za proizvodnjo hrane in
preskrbo 2,35 odstotka od bruto oseb-
nih dohodkov.
EGS in celjsica
iciavnica
Celjske mesarje in nji-
hove veterinarje vsako
leto obiščejo strogi vete-
rinarski inšpektorji
EGS. »doslej pripomb na
račun veterinarske služ-
be še niso imeli; ne lani,
niti letos, saj smo takšen
obisk že imeli,« ne brez
ponosa ugotavlja mag.
Marjan Tiselj, vodja od-
delka za higieno živil Za-
voda za živinorejo in ve-
terinarstvo Celje.
Imeh pa so inšpektorji
nekaj pripomb na zimsko
pranje vozil (zahtevajo
pokrit prostor) in širino
klavnice pri določeni
klavni liniji, predvsem pa
izredno kritično analizira-
jo vodo na različne konta-
minente. Izvozni status
klavnice za predajo mesa
v države EGS torej pome-
nijo izredno natančno de-
lo veterinarske službe in
sploh visoko raven higi-
ene pri obdelavi in prede-
lavi mesa oziroma pri kla-
nju. Po mnenju mag. Ti-
slja dosegajo v Celjski
mesni industriji v higien-
skem smislu pri klanju
prav gotovo celo višjo ra-
ven, kot to zahtevajo v
klavnicah znotraj držav
EGS, vsaj tako je bilo ra-,
zumeti tudi izjavo veteri-
narskega inšpektorja
EGS letos, da so s svojimi
pregledi zaenkrat »pokri-
li« komaj desetino klav-
nic znotraj držav EGS.
Sicer pa inšpektorji
EGS niso strogi samo do
naše države, izvoznice
mesa in živine, ampak do
vseh. Tako so na primer
status izvoznih klavnic iz-
brisali vsem avstralskim,
pa tudi severni sosedje,
Avstrijci, so že bili »na
muhi«. Celovška klavnica
je tak status ponovno pri-
dobila šele pred kratkim.
'MITJA UMNIK
Seno ni dovolj kakovostno
s posveta l(metijsl(ih stroiíovnjaiíov v Preboldu
Dvodnevno posvetovanje
o novih spoznanjih pri kon-
zerviranju in uporabi sena,
ki ga je v Preboldu v sredo
in četrtek pripravil Kmetij-
ski inštitut Slovenije, je
privabilo več kot sto poslu-
šalcev, po čemer lahko skle-
pamo, da je izredno uspelo
in, da je ponudilo pisano pa-
leto strokovnih prispevkov
in predavaig.
V Sloveniji je samo tretji-
na sena, krme s travnikov,
boljša od kakovostnega mi-
nimuma, pa s tega zornega
kota lahko ugotovimo, da
smo v povprečju še vedno
Slavko Gliha: «Razdrob-
ljenost zemljišč onemogoča
pašo, majhnost posesti fa-
vorizira delovno intenzivne
proizvodne smeri, oprem-
ljenost pa določa načine
spravila krme. To kaže upo-
števati, če na velik delež
travinja v kmetijski zemlji
Slovenije ne gledamo samo
kot na primerjalno pred-
nost, ampak stvarnost, ki jo
moramo upoštevati in čim
bolje izrabiti. Prav gospo-
darna izraba tega sveta pa
je tesno v razmerju in v so-
odvisnosti s posameznimi,
prej omenjenimi prvinami
agrarnega ustroja.«
precej daleč od intenzivne in
visoko storilne živinoreje.
Čeprav imamo obsežni
travnati svet, ga ne izkorišča-
mo tako, da bi na njem pri-
delali dovolj kakovostnega
sena iz travinja, meni direk-
tor inštituta dipl. ing. agr.
Slavko Gliha, ki je z uvod-
nim referatom o voluminoz-
ni krmi v krmski bilanci Slo-
venije intoniral tudi glavne
poudarke in cilje posveta, na
katerem so tudi Švicarji
predstavili svoje izkušnje v
alpskih, gorskih razmerah.
Naše kmetijce je presenetilo
najbolj to, da spravljajo Švi-
ca^i seno iz takšnih nadmor-
skih višin, kamor pri nas ko-
тго še naženemo krave na
pašo.
Vsekakor je glavna ovira
za intenzivno pridelavo in
prirejo v naši izjemno veliki
razdrobljenosti kmetijske
zemlje in kmetij, ki so vča-
sih, po mnenju Slavka Glihe,
celo za kombiniranje mleko-
meso premajhne. Kljub stro-
kovnim priporočilom in teh-
nološkim nasvetom, se uve-
ljavlja predvsem tip kombi-
nirane govedorejske kmeti-
je, usmerjene v prirejo mle-
ka in mesa. Reja krav dojilj,
klavnih prvesnic, plemen-
skih telic ali ovac se speciali-
zirano zelo počasi ali sploh
ne uveljavlja. Ob zanemarja-
nju ekonomskih motivov po-
gosto napačno sklepamo, da
je vzrok za to v premajhni
tehnbloški razgledanosti
kmetov. Domače raziskave
potrjujejo, da je prireja mle-
ka na travnatem svetu do-
hodkovno najbolj zanimiva
govedorejska usmeritev. To
potrjujejo tudi izkušnje dru-
gih dežel. Rezultati iz Avstri-
je kažejo, da se po veUkosti
dohodka na hektar travinja
ta rej ska usmeritev že zelo
približa pitanju bikov s ko-
ruzno silažo v ravnini.
Poudariti kaže, da je bilo
posvetovanje o smotrnejši
izrabi travinja in sena za po-
trebe in razvoj slovenske ži-
vinoreje kljub visoki stro-
kovnosti obravnavanih tem,
še posebej naravnano za
uporabo v praksi, čemer je
služil tudi zaključni prikaz
delovanja domačih strojev
za spravilo krme v hribovi-
tem svetu, ki ga je pripravil
šempetrski SIP. In, kar je še
posebej dragoceno, po mne-
nju direktorja Kmetijskega
inštituta Slavka Glihe, ga je
pripravila prenovljena in po-
mlajena kadrovska sestava
te naše osrednje kmetijske
znanstvenoraziskovalne
ustanove, ki bo prihodnje le-
to slavila 90. jubilej.
MITJA UMNIK
Sicropllenle in zaščita icuitur
Precej je škodljivcev in bolezni, ki napadlo različne kme-
tijske kulture. Pred nevihtnim deževjem smo morali škro-
piti po krompiriščih zaradi koloradskega hrošča in plesni,
da nam ne bi zdesetkala že tako premajhnega pridelka
krompirja. Žal so plohe rastline sprale, pa bo potrebno
dodatno Skropljerye. Po mnenju kmetijskih strokovryakov
se bo komza v celjski občini n^brž dobro obrasla, težje bo s
poležanim žitom, ki ga je nEgveč prav pri tistih, ki so bili
pridni še posebej z dušičnimi gnojili.
UM, FOTO: T. TAVČAR
19. JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Veseli tobogan
v nedeljo, 8. junija je dru-
štvo prijateljev mladine Vm-
ska gora pripravili Veseli to-
bogan. Nastopili so mladi ta-
lenti od prvega do četrtega
razreda osnovne šole Vinska
gora. Ob spremljavi članov
ansambla Dan in noč so peli
otroške, zabavne in narodno-
zabavne pesmi. Z vedno bolj
popularno »frajtonerico« se
je predstavil tudi mladi gost
iz Šentilja. Številno občin-
stvo je nastopajoče pozdrav-
ljalo z burnim aplavzom. Od-
dajo sta povezovala Vlasta
Sovine in Drago Kolar.
Izkupiček tobogana je v
celoti namenjen za nabavo
računalnika. Ta пдј bi naše
osnovnošolce popeljal v ču-
dežni svet iger in znanja, za-
to si ga močno želijo. Dru-
štvo prijateljev mladine Vin-
ska gora se zahvaljuje vsem
obiskovalcem, ki so s svojim
obiskom pripomogli k naba-
vi računalnika, velika zahva-
la pa velja ansamblu Dan in
noč, ki se je odrekel hono-
raiju.
Razšli smo se z željo, da se
drugo leto spet dobimo in da
pritegnemo k nastopu še več
osnovnošolcev iz Vinske go-
re, pa tudi tiste, ki obiskujejo
šole v Titovem Velenju in na
Dobrni.
DRAGO KOLAR,
Vinska gora
O prodalaiki s
tržnice
15. 5. smo lahko v NT pre-
brali pismo tovarišice J. M.
iz Griž, ki poskuša prepričlji-
vo očrniti prod^alko Hme-
zadove stojnice na celjski
tržnici. Človek, ki prod^aUce
ne pozna, bi takoj postal ena-
kega mnenja. Pri tem pa želi
ostati tovarišica iz Griž ano-
nimna.
Za to pismo sem se odloči-
la, ker Marico Pompe, ki že
vrsto let prodna za tozd Vrt-
narstvo pozna mnogo ljudi,
ki vsakodnevno аИ pa le ob
sobotah obiskiyejo celjsko
tržnico. Znana je kot vedno
nasmejana, predvsem pa kot
poštena prodajalka, ki ku-
pcu ne prodaja blaga slabe
kvalitete, mu svetuje in, kar
je najpomembnejše, stranko
ogovori, se z njo pogovarja in
jo skuša razumeti. Prav zato,
zaradi njenega pristnega, do-
mačega odnosa do ljudi, je
pri njeni stojnici vedno veli-
ko kupcev. Ničkolikokrat
sem bila priča, ko se je pri
stojnici ustavila starejša že-
nička, ki je rada pokramljala
s prod^alko, pa ne le o bla-
gu, ki ga je imela na stojnici,
ampak o vsakodnevnih pro-
blemih.
Po svoje razumem obisko-
valki iz Griž, da sta bili priza-
deti ob besedah »k^ pa v^u
matra«. Vendarle pa bi mo-
rali vedeti, da je blago, ki je
razstavljeno na stojnici in
okoli nje zato, da si ga kupec
ogleda, ne pa da ga otipava
in prestavlja lončke, ker nam
je lahko jasno da se pri tem
rože lomijo. Naloga prodajal-
ke pa je, da nam blago poka-
že, če to želimo.
Prepričana sem, da bo
kljub pismu iz Griž ostala
prodajalka Hmezadovega
tozda Vrtnarstvo pri stojnici
25, 25 v očeh kupcev, ki jo
poznao, prijazna in potrpež-
Ijiva.
MILICA BURIČ,
Celje
Siovenija, mola
dežeia
Kako ponosna sem postala
nase, ker sem Slovenka, ko
sem prvič prebrala - Slove-
nija, moja dežela. Dežela,
polna lepot, a tudi drugih
skrajnosti, kjer sredi krasot
širimo težko industrijo, ki
uničuje reke, jezera, gozdo-
ve. Tu ne moremo kaj veliko
spremeniti, toda, Slovenija
je še vedno lepa dežela, ki je
vabljiva za tujce. Tu pa na-
stane problem - naša po-
nudba.
Prejšnji teden sem bila ze-
lo razočarana nad reklamo o
naši prelepi Sloveniji. Pred
mesecem dni sva s prijatelji-
co v Mladinski knjigi naleteli
na dežnike Slovenija. Rekli
sva - ta dežnik hočeva imeti
kljub visoki ceni šesttisoč
'din in še malo več (tisti, s
trakcem stane skor^ sedem
tisoč din). Takoj sem si do-
mislila, kaj naj kupim fantu
za rojstni dan - dežnik. Ne-
strpno sem pričakovala šti-
pendijo in dežnik kupila. Tu-
di prijateljica si je povsod
naokoli sposojala denar in -
kupila dežnik. Seveda je bil
moj prijatelj darila zelo ve-
sel. Toda - začelo seje dežev-
je in veselja je bilo konec.
Fant mi je želel pokćizati »ro-
mantiko pod Slovenijo« in
me med nevihto popeljal na-
okrog. Vrnila sva se premo-
čena, morda le malo manj,
kot če dežnika sploh ne bi
imela. Ta dežnik je dežne
kapljice reizpršil v- drobne
delce, ki so nato padali na
naju. Imenitno, sem si mish-
la. Kaj, če bi sedajle šla do
frizeija. In fant, gotovo je ze-
lo razočaran. Hotela sem mu
kupiti dežnik, s katerim se
bo lahko sprehajal po dežju
in ne po soncu. Toda, dežnik
je 80 odstotkov waterproof,
sva ugotovila po majhnem li-
stiču, ki je bil dežniku prilo-
žen. Zakaj kupujem dežnike,
da bomo pod njimi mokri ali
suhi?
V Mladinski knjigi proda-
jajo res lepe stvari, tudi maji-
ce Slovenija, moja dežela po
3.770 din. To je veliko, am-
pak teta mi jo je vseeno ku-
pila. (kasneje so se majice
pocenile na 3.110 din, kar pa
je še vedno veliko za navad-
no majico). Vendar, ko sem
majico oprala, je na njej ostal
napis Slovenija, moja dežela
samo še v obrisih. Barvo je
pobralo že kar prvo pranje.
Le zakíó mi teta ni kupi'a
majice z gumbki, ki so iz ka-
kovostnega materiala za isto
ceno ali še cenejše. Ampak,
to je reklama za Slovenijo in
lepo jo je imeti.
. Ostane razočaranje; pri
meni, ki nosim m^ico za
3.770 din in ji še zdaleč ni
videti, da bi bila toliko vred-
na, pri fantu in pri prijatelji-
ci, ki sta mokra vsak pod
svojim dežnikom.
Naša Slovenija se lahko sa-
ma ponaša s svojimi lepota-
mi. Takšna reklama pa ji sa-
mo škodi, kajti Slovenija sa-
ma je mnogo kvalitetnejša
od vseh teh reklamnih proiz-
vodov.
Predstavljam si tujca, ki
bo morda tudi prijel za vabo
in kupil dežnik. Bo prej po-
gledal na maOhen listič, da je
ta le 80 odstotkov waterpro-
of? Tujec, zmotil si se, pri
nas dežniki niso takšni kot
po celem svetu. Pri nas je
drugače. Pri nas niti visoka
cena ni porok za kakovost.
Tisti, ki delajo reklamo za
Slovenijo, mojo deželo, bi
morali marsikiO premisliti.
Ne gre le za denar, ki ga vle-
čejo v svoje žepe. To je krat-
koročno. Sloveniji kot taki
takšna dejanja zelo škodijo.
Tako se ne bomo nikoli zne-
bili težav. Želim si, da bi od
odgovornih za to reklamo na
moje pismo odgovoril in po-
jasnil, zak^ tako slaba kako-
vost in visoke cene? Ali pa
morda odgovornih za takšna
dejanja tudi ni.
DANICA HROVATIČ,
Celje
Še o Guzaiu
v NT sem zasledil pismo
Hilde Lokovšek, ki se zani-
ma za kryigo o (jruz^ju. Pra-
vite, da imate v uredništvu
že vse pripravljeno. Toda
zdćo se bojite, kot ste tako
lepo izrazili, izgube. To je be-
seda, ki jo slišimo in beremo
milijonkrat na dan. Kot da je
to besedo sam bog poslal na
našo zemljo toda, če gre za
lepo knjigo, mislim, da izgu-
be ne bo. Čudim se, da ima-
mo denar za razne stripe, re-
vije, ki niso vredne, da bi jih
poteptal, za lepo knjigo pa
ne in ob njej govorite o izgu-
bi. D^te mladini nekaj, kar
jim bo v spomin na pretekli
čas, ne pa revyo, v kateri je
naslikana nagica, razčeplje-
na kakor žaba, ki jo avto po-
vozi. Mar je to kultura, za ka-
tero pravimo Slovenci, da je
imamo dovolj. Knjigo boste
zlahka prodali, še prej kot v
enem letu. Le koregžno,
mnogi bi jo kupili, da bi jim
krasila knjižno polico. V tek
bo šla bolj, kot si predstav-
ljate. Če pa morda ne, si pa
omislite revijo, ki bo še bolj
ogabna kot ostale.
FRANC HOLC, Šentjur
Uredištvo:
Ne bojimo se besede izgu-
ba, a ker resnično delamo in
živimo na skrajni sprejem-
ljivi meji obstoja, lahko iz-
guba povzroči prehude te-
žave, da bi lahko tvegali.
Osnovna dejavnost Novega
tednika in Radia Celje je
obveščanje prebivalcev na
celjskem območju z dogod-
ki v teh krajih. Razčeplje-
nih nagic ne nameravamo
objavljati, če pa bo tržna ra-
ziskava pokazala, da lahko
prodamo vsaj 10.000 izvo-
dov romana Guzaja v enem
letu, bomo knjigo natisnili.
imenosiovje ulic
NT je že večkrat pisal o
tem, da prebivalci mesta Ce-
lja zvečine ne vedo, кад po-
menijo zgodovinska imena
ulic in trgov v Celju. V zadre-
gi so, ko njihovi obiskovalci,
med njimi inozemci, sprašu-
jejo, kaj pomenijo ta imena.
Hvalevredno delo je opra-
vila KS Center, ki je pred leti
izdala brošuro z imenoslov-
jem ulic in trgov v starem
delu mesta.
Kljub pozivom druge
mestne KS tega niso opravi-
le. V prvi vrsti bi büo za izda-
jo takega imenoslovja pokli-
cano Zgodovinsko društvo v
Celju, s£0 bi menda vsi prebi-
valci mesta radi segli po
njem in se stroški izdaje
kmalu pokrili.
Zakaj ne bi Celje bilo prvo
mesto v Sloveniji in najbrž
tudi v Jugoslaviji, ki bi imelo
ta prepotrebni pripomoček.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Uspešen koncert
29. maja je bil v kulturnem
domu v Šentjuiju zaključni
koncert učencev glasbene
šole Skladateljev Ipavcev.
Vstop je bil prost, obisk gle-
dalcev je bil tudi zato precej-
šen. V uri in pol trajajočem
koncertu se je zvrstilo 23
točk. Nastopajoči učenci so
bili dobro pripravljeni. Vso
pohvalo zaslužijo njihovi
učitelji, ki so žrtvovali veliko
truda in časa zato, da je kon-
cert tako lepo uspel. Najbolj-
ši so dobili posebne pohvale,
obiskovalci pa smo dvorano
zapuščali z lepimi vtisi.
HILDA LOKOVŠEK,
Šentjur
PRIREDITVE
TEATER MLADIH IZ GRIŽ je za novo premierno upri-
zoritev pripravil musical Ljubim, ljubiš; avtorjev Mladena
Kušca, Milivoja Matošca in Bojana Šalomona, kije napisal
tudi scenarij in musical režiral. Glasba je delo Dragice
Šalomon, in Mateje Pinter, aranžer je Zvonko Tepeš in v
koreografiji Brede Bračko.
Predpremiera bo danes ob 11. uri v kulturnem domu
Svobode v Grižah za osnovnošolce domače osnovne šole,
premiera pa bo v kulturnem domu jutri ob 20. uri.
V	DVORANI GLASBENE ŠOLE V TITOVEM VELE-
NJU bo jutri ob 20. uri srečanje oktetov. Na srečanju bodo
sodelovali Koroški oktet iz Raven na Koroškem, Ljuto-
merski oktet. Oktet Tosama Domžale, Oktet Terca iz Celja,
Šentjanški oktet iz Vinske gore in Rudarski oktet iz Ve-
lenja.
V	ATRIJU VELENJSKEGA GRADU bo v soboto, 21
junija ob 18. uri Občinska revija odraslih pevskih zborov
in oktetov. Če bo slabo vreme, bo revija v glasbeni šoli.
V	DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU bo v
sredo, 25. junija ob 20. uri nastopil amaterski narodni
ansambel iz Moskve s programom ruskih pesmi, glasbo in
plesom. Prireditev, ki jo je posredoval konzulat Sovjetske
zveze, so naslovili Večerni zvon.
V	BAROČNI CERKVI PRI SV. ROKU NAD ŠMARJEM
bo v nedeljo, 22. junija ob 16. uri sakralni koncert sopra-
nistke Božene Čubre, prvakinje opere HNK iz Osijeka in
organista Liboija Dudaša iz Zagreba.
V	DVORANI ZDRAVILIŠKEGA DOMA V ROGAŠKI
SLATNI bo jutri zvečer ob pol devetih na Večeru jugoslo-
vanske folklore nastopila folklorna skupina iz Somboija.
V	soboto, 21. junija bo v zdraviliški dvorani koncert
Mešanega pevskega zbora Iskra iz Kranja, v torek, 24.
junija pa bo v isti dvorani nastopil s samostojnim koncer-
tom Godalni orkester iz Celja. Tudi ta dva koncerta se
bosta pričela ob. 20.30 uri.
V	OKVIRU PRIREDITEV OB 8. TURISTIČNEM
TEDNU V CELJU bo danes v dvorani Narodnega doma
komorni koncert Klavirskega tria in Klavirskega kvinteta
iz Celja. Koncert se bo pričel ob pol osmih zvečer.
Jutri in v soboto, bo na Tomšičevem trgu kramarski
sejem, jutri popoldan bo na odprtem odru na Tomšičevem
trgu nastop folklornih skupin iz Sombora in Celja. V
soboto bo ob 10. uri krenila povorka folklornih skupin po
celjskih ulicah, uro kasneje pa bodo te skupine nastopile
na odkritem odru na Tomšičevem trgu. Popoldan ob 18.
uri pa bodo na odprtem odru nastopili narodnozabavni
ansambli.
V	LIKOVNEM SALONU V CELJU si lahko še do sobote,
21. junija ogledate razstavo Finskega plakata, ki so jo
pripravili v sodelovanju z Obalnimi galerijami iz Pirana in
Cankaijevim domom.
V	GALERIJI V MOZIRJU je na ogled razstava likovnih
del Vlada Parežnika. Razstava cvetličnih kompozicij,
vinjet in perorisb je prodanega značaja, ogledate pa si jo
lahko še danes in jutri.
V	GALERIJI KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOT-
NIK V TITOVEM VELENJU je odprta razstava likovnih
del Mirne Pavlovec. Razstava bo odprta do 25. junija.
V	RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI je
odprta razstava del, ki so nastali na mednarodni Ex-tem-
pore. Razstava bo odprta do 18. julija.
V	KNJIŽNICI V ŠENTJURJU je na ogled razstava foto-
grafij Ivana Moserja. Razstava bo odprta do 23. junija.
V	AVLI RAZVOJNEGA CENTRA je odprta razstava
kiparskih del učencev celjskih osnovnih šol. Razstavo si
lahko-ogledate še danes in jutri.
V	SPODNJIH RAZSTAVNIH PROSTORIH MUZEJA
REVOLUCIJE je še danes in jutri odprta razstava likovnih
del učencev celjskih osnovnih šol.
V	VELENJSKEM GRADU si lahko vsak dan razen ob
ponedeljkih ogledate razstavo muzejske in galerijske
zbirke.
V	AVLI POSLOVNEGA CENTRA INGRAD NA LAVI je
še danes in jutri na ogled razstava fotografij na temo
Dekleta, dekleta avtorjev Gorana Rovana in Stojana Šobe.
V	MAYERJEVI VILI V ŠOŠTANJU je odprta razstava
akvarelov, risb in olj Stanislava Stojanoviča in Arpada
Šalomona.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Tam dol na ravnem polju
Na tiobri zemljh med prijaznimi ljudmi v tepanjski krajevni skupnosti
v Tepanje v konjiški obči-
ni pridemo po avtocesti.
Lahko tudi po stari, dobri
cesti preko Slovenskih Ko-
njic. Toliko za orientacijo,
da bi samo nakazali, kje
smo pred tednom dni usta-
vili naše leteče uredništvo,
ki smo ga, kot je to v nava-
di, sklenili z ustnim časopi-
som in kulturno razvedril-
nim programom v prijetni
dvoranici doma krajanov.
Brez pomoči predstavni-
kov krajevne skupnosti in
krajanov, ki so nam čez dan
ljubeznivo odpirali vrata
svojih domov in domačij, da-
nes ne bi toliko vedeli o tej
krajevni skupnosti, kamor
nas je gnala novinarska po-
klicna radovednost. Na ve-
černem srečanju s krajani so
dileme, ki jim nismo bili kos
sami, pomagali razreševati
še predstavniki skupščine
občine, Kmetijske zadruge
in frontne organizacije.
Zdaj vemo skoraj vse. Da
je imelo Tepanje pred 15 leti
350 prebivalcev in da danes
živi v 200 gospodinjstvih pri-
bližno 800 ljudi. Krajevna
skupnost meri 520 hektarjev,
da je bila šola zgrajena leta
1893 in da je dandanes s ste-
bri podprta ter kljub preno-
vitvam skoraj dotrajana in
pretesna. V kraju bi radi no-
vo šolo. Odseljevanje ljudi iz
te krajevne skupnosti se je
pred nekaj leti ustavilo, šte-
vilo otrok raste. Ljudje osta-
jajo na dobri zemlji. A za to
je bilo potrebno marsikaj
storiti. Predvsem strniti mo-
či in sredstva in se obrniti po
pomoč tudi na občinsko ra-
ven. Kot gobe po dežju so
vznikle hiše v novem nase-
lju. Trgovina Kmetijske za-
druge Slovenske Konjice je
pod streho in ni se bati, da
problem oskrbe ne bi rešili
še letos. Naplavljena, mesto-
ma puhlična zemlja je bila
nekdaj na tej tepanjski rav-
nici često pod vodo. In ker
večina ljudi živi od kmetij-
stva, je bilo treba ukrepati.
Tepanjčani niso stali križem
rok, in ker tudi pri kmetij-
skih strokovnjakih in občin-
skih vodilnih strukturah ni-
so naleteli na gluha ušesa, so
zemljo na 256 hektarjih meli-
orirali in komasiraU.
To smo izvedeli in še veli-
ko več, kar vse boste lahko
prebirali v naslednjih števil-
kah Novega tednika.
V kraju dela 11 obrtnikov
z 22 zaposlenimi, ki se prav
tako naprezajo za razvoj
kraja. Med njimi še posebno
predsednik sveta krajevne
skupnosti Tepanje Tone
Ofentavšek, ki je našemu
novinarju dejal, da se ne
more sprehajati po asfaltu,
če morajo sokrajani gaziti
po blatu.
Prišli, videli, slišali
Rdeča nit našega pogovora
na večernem srečanju je bila
resda zemlja, a smo napaber-
kovali še nekaj o obrtništvu
in delu v tozdih na tem ob-
močju.
Prijetno smo bili preseneče-
ni, ko smo odkrili, da imajo
v Tepanju kar dve citrašici,
in da po njuni zaslugi tod
lepa stara pesem še ne bo
tonila v pozabo. Štefko Ko-
nec smo obiskali tudi na do-
mu, na prireditvi pa je ob
njej na citre zaigrala Ven-
ček domačih tudi Ivica
Pučnik.
Prijetno je bilo slišati med
ljudmi na terenu, da meliora-
cije in z njimi povezane ko-
masacije v tej krajevni skup-
nosti niso načele dobrih so-
sedskih odnosov, čeprav se
je tu in tam kaj le zataknilo.
»Skušali smo biti čimbolj
nepristran.ski«, je v pogovo-
ru z novinarjem dejal Mirko
Kropf, predsednik odbora za
melioracije. Večjih pritožb
ni bilo in uskladili so intere-
se 210 lastnikov. Zemlja bo
zdaj" omogočala intenzivnej-
še kmetovanje.
V vsakdanje življenje kra-
jevne skupnosti se vključuje
tudi Asfaltna baza Tepanje,
kije sicer v občini edini izgu-
bar, a to gre pripisati neure-
jenim razmeram v cestnem
gospodarstvu. Kakš«-n dinar
za napredek kraja pa se ven-
darle najde.-
Beležke in magnetofon-
ske trakove smo si v krajev-
ni skupnosti Tepanje polni-
li novinarji: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Milena
Brečko-Poklič, Srečko Šrot,
Vili Einspieler, Franček
Pungerčič, Mateja Podjed
in fotoreporter Edi Masnec,
radijska tehnika Bojan Pi-
šek in Mitja Tatarevič, od-
govorni urednik Novega
tednika Branko Stamejčič,
tajnica Tatjana Čuden.
In tako smo pletli in naple-
tali skoraj debelo uro. Pri
tem smo slišah tudi zagoto-
vilo, da bodo v občini vsaj do
konca srednjeročnega ob-
dobja skušali kaj ukreniti s
propadajočo graščino Golič,
da smetišče kmalu ne bo več
osnesnaževalo podrastja v
bližnjem gozdu, da bo po-
trebno temeljito premisliti,
kako čimprej urediti pro-
blem šolstva v kraju. Po za-
gotovilu predstavnikov
Kmetijske zadruge bo treba
v obojestransko zadovolj-
stvo urediti vse morebitne
dileme, ki so se kljub vsemu
pojavile pri zložbah in meli-
oracijah. Čisti računi, dobri
prijatelji, bi lahko rekli za
vse in o vsem, kar smo tiste-
ga lepega dne videli, slišali
in doživeli.
MATEJA PODJED,
foto: EDI MASNEC
Z recitacijami in pesmimi so navdušile male tepanjske glavL
pa nam je predstavila pionirsko društvo Mladi gasilec. gZ
društvu, ki je najmočnejše v kraju, se ni bati za oodmladek.
Da je bilo še bolj prijetno so poskrbeli tudi člani ansambli
Oplotnice z domačimi vižami in ansambel Cmok, ki smo ga »jj
iz Celja. (Na sliki).
Po nekajletnem premoru so lani v Tepanju ponovno ustanovili moški pevski zbor, ki ga
vodi Alojz Kranjčan. Domačinom so pritegnili še pevci iz Draže vasi. Naštudirali so
predvsem narodne pesmi in njihov nastop na naši prireditvi je bil tretji po vrsti. Poželi
so dolg aplavz.
Dvorana v domu krajanov je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli izvedeti se kaj vec
o razvoju svojega kraja in se razvedriti v drugem delu naše skupne prireditve. Direktor
Petrolove restavracije Tepanje Maks Gosnik pa je v pogovoru z novinarjem Vilijem
Eiaspielerjem razkril zamisel o gradnji slovenskih kozolcev ob restavraciji, ki bodo
mična ponudba ob avtocesti.
»Bistvo Je očem nevi
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem - pravijo mladi Celjani
Mali in veliki, otroci in
odrasli, lahko le s srcem uzre-
jo bistvo. Prisrčno in huma-
no, hkrati pa še kako preprič-
ljivo izzveni misel Antoinea
de Saint-Exupériyja, ki jo je
bilo natančno pred štiridese-
timi leti moč prvič prebrati v
njegovem delu »Le petit Prin-
ce«. Mali princ, obiskovalec
iz majhnega planetoida, se
uči življenjskih resnic pri ze-
meljski kači.
»... To je moja skrivnost. Prav
preprosta je: dobro vidimo sa-
mo s srcem. Bistvo je nevidno
za oči... Ljudje so pozabili to
resnico. Ti paje ne smeš poza-
biti ...«, vseh teh besed se
spominjamo ob prebiranju lju-
beznive pravljice za male in
velike. In da nanje ne bi poza-
bili, so nas v začetku marca
opozorili s svojo predstavo
učenci francoskega krožka iz
celjske srednje družboslovne
šole.
Odgovoren si za svojo
rožo
že dve leti nazaj so učenci
takratnega 2. C razreda pripra-
vili predstavo Malega princa v
slovenščini, nekaj odlomkov
pa so ob podelitvi nagrad naj-
boljšim učencem s tekmova-
nja v poznavanju tujih jezikov
predstavili tudi v francoščini.
Zamisel, da bi celotno delo
predstavili v francoščini je to-
rej že stara. Uresničevati pa so
jo pričeli v začetku šolskega
leta, ko so začeli tudi s pripra-
vami na večer francoskih šan-
sonov. Pravzaprav je bilo po-
trebno veliko časa in volje, da
so predstavo ob pomoči men-
torja, profesorja Slavka Derž-
ka, lektorja Michela le Maréc-
hala in režiserja, igralca SLG
Celje, Boruta Alujeviča po-
stavili na oder. A vztrajnost in
»odgovornost do stvari, ki jo
imajo radi«, je na koncu obro-
dila lepe sadove.
Ob pomoči razredničarke,
profesorice Marije Knez, rav-
natelja Jožeta Zupančiča in
celotnega profesorskega zbora
srednje družboslovne šole so
učenci v nekaj mesecih z obe-
ma predstavama stopili na
oder. Občinstvo jih je povsod
lepo sprejelo, a mladi umetni-
ki na vse skupiu gledajo skozi
posebna očala. Ne, prevzeli se
vsekakor niso. Uspeh jim ni
stopil v glavo, a veseli sc
vseeno. V štirih letih šoli
so se spoprijateljili in seda,
menda najbolj skrbi skot
nje slovo in to, kako bo v
hodnje. Da ne bi več ski
nastopali? Ne, tega si zaen
sploh ne morejo zamišljati
Čokolada, prava
nagrada
Tole reportažo smo s <
francoskega krožka pripr
v učilnici za tuje jezike
srednji družboslovni šo
pravijo »jezikalnica« in tc
je dobila kar upravičeno,
kot poldrugo uro so se naj
jeziki vrteli kot namazal
čokolande sladkosti so se
pletale z mehurčki šampa
»vrtno izdajo Alposa« (g
vrtne sedežne garniture,
je posodila šentjurska del
organizacija), neuglašt
klavirji, prevelikimi fra
nagajivimi varnostnimi z;
kami ter o tem, kako s«
fanta počutita v družbi s
deklet. No, hudo jima pr;
tovo ni in v en glas sta zal
da je »kar dobro, dobro«
In kako je pravzaprav
kolado? V vrsti priznanj
grad za svoj nastop, s
mladi umetniki trikrat n
Jezikovna pregrada je popol-
noma odpadla pri večeru fran-
coskih šansonov. En chantant
je poslušalcem pričaral vzdušje
Elizejskih poljan, so zapisali v
Stopu, izvajalce pa je tako pri-
tegnil, da so na trenutke tudi
sami pozabili, da je to le del
njihovega nastopa. Solisti
Boštjan Zahrastnik, ki se je
predstavil tudi v vlogi piani-
sta, Boštjan Branuša - odličen
tudi s svojo kitaro, ter Mirjam
Pirnat, Daša Škapin, Andreja
Zakojnšek, in Thea Friškovec
so ob instrumentalni in zborov-
ski spremljavi ter s plesnimi
točkami Saše Mladenovič, Me-
dihe Durmiševič in Dane Niko-
lič na kateremkoli odru ustva-
rili kavarniško vzdušje pozne-
ga pariškega večera. V večeru
En chantant so nastopili še Po-
lona Hladnik s harmoniko, Kat-
ja Alujevič s kitaro, Breda
Klajnšek s flavto ter Daša Ška-
pin z violino, v zboru pa so so-
delovali Alena Dosedla, Simo-
na Veber, Bojana Plevčak, Ire-
na Mlakar, Albina Kenda,
Branka Avbelj, Mojca Krivec
in Mateja Rauter.
Zveza kulturnih organiza
Slovenije je člane francoskc
krožka odlikovala z^zlato L
hartovo značko za »poseb
kultivirano obliko žanrsk«
nastopa«, pri njih pa najb
preseneča in navdušuje pi
mladost in sproščenost, ki s
obeh predstavah prepleta
skorajda že profesionalno de
šenostjo govora in giba ter i
ganco oderskega nastopa.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Za naraslimi vodami zdaj grozijo plazovi
Huda neuria na celjskem območju so povzročila ogromno škodo. Posledice še odpravljajo
Nedeljsko neurje je pustilo za sabo opustošenje kot ga ne
pomnimo že nekaj časa. Najhuje je v šentjurski občini in
nekaterih krajih v celjski občini, o večji škodi pa poročajo
še iz šmarske, konjiške in žalske občine.
Zadnja nedelja in tudi
ostali dnevi v tem tednu so
minili v znamenju odpravlja-
nja posledic neurja, pomoči
nsybolj ogroženim prebival-
cem in ocenjevanju škode.
Samo v šentjurski občini so
škodo ocenili na 400 do 500
milijonov dinarjev, bojijo pa
se, da bo številka še višja, saj
so prve dni v tem tednu še
vedno prihajala nova poroči-
la o škodi iz posameznih kra-
jevnih skupnosti. Šentjurča-
ni so tako upravičeni do po-
moči iz republiškega solidar-
nostnega sklada.
Savinja je tokrat narasla
tako kot pred šestimi leti,
vendar pa tokrat za razliko
od tedaj ni poplavila stano-
vanjskih hiš v Ketejevi uli-
ci in v okolici. Tako se je
izkazalo, da je bila regulaci-
ja Savinje v Medlogu res
koristna in da so prebivalci
na obeh bregovih sedaj var-
nejši pred visokimi vodami.
Voda je v nedeljskem ne-
urju (pa tudi v neurju v po-
nedeljek) zalila več kot sto
stanovanjskih hiš (večinoma
kleti) v šentjurski, celjski in
konjiški občini. V šentjurski
občini je odnesla tudi dva
mostova. Najpomembnejši
je bil tisti na cesti Šentjur-
Hruševec. V nedeljo in pone-
deljek so morali krajani Hru-
ševca, Krajnč, Podgoija in
Rifnika voziti po daljši ob-
vozni cesti, že v torek pa so
priskočili na pomoč vojaki
in postavili čez Kozarico
pontonski most.
Sicer pa so imeli delavci
celjskega Cestnega podjetja
(in delavci tozda Ceste-Ka-
nalizacije, ki so jim pomaga-
li) te dni polne roke dela. Ze
v nedeljo so očistili mulj z
vseh magistralnih in regi-
onalnih cest ter za silo uspo-
sobili večino lokalnih cest.
Neprevoznih ali slabo pre-
voznih je v začetku tega ted-
na ostalo le še nekaj lokalnih
cest, na temeljitejša popravi-
la pa bo potrebno nekoliko
počakati; cestaiji so ocenili
škodo na približno 600 mili-
jonov dinaijev.
Zaradi izredno mokrega
junija so začeli groziti tudi
plazovi. V šmarski občini je.
Ker je bilo v nedeljo več
cest zaprtih, se je več ljudi
peljalo z železnico. Žal pa po
telefonu ni bilo mogoče do-
biti informacij o voznih re-
dih vlakov, ker se na celjski
postaji ni nihče oglasil.
na primer, zdrsnilo kar 33
plazov, ki so ogrozili tudi pet
stanovanjskih hiš. Štiri sta-
novanjske hiše ogrožajo pla-
zovi tudi v celjski občini,
večji plaz v Vojniku pa je po-
rušil manjše gospodarsko
poslopje in ogrozil magi-
stralno cesto Celje-Maribor.
Delavci Cestnega podjetja
pa so že v nedeljo očistili
večji plaz, ki je zdrsel na Par-
tizansko cesto v Celju.
Zaradi dežja seje marsikaj
zapletlo tudi pri preskrbi s
pitno vodo. Najbolj ogroženi
so bili kraji, kjer so bile po-
plave, meteorna voda pa je
vdda tudi v več zajetij,
predvsem tistih, bolj povr-
šinskih. Celjski Zavod za so-
cialno medicino in higieno je
zato v ponedeljek moral spet
izdati posebno obvestilo o
uporabi pitne vode, ki je ve-
ljalo za vse vodovode, kjer je
iz pip tekla kalna voda. To pa
je pomenilo, da je bilo po-
trebno vodo prekuhavati in
jo tudi bolj klorirati.
Vseeno je prišlo do večje-
ga števila nalezljivih čreves-
nih obolenj v Žalcu, Šempe-
tru in na Frankolovem, pov-
zročitelji teh obolenj pa se
lahko prenašcOo s higiensko
oporečno vodo.
Celjski cestarji so tokrat
precej počasi režirali, ka
je odtekla voda iz podvoza
v Tremarju, skoraj uro po-
tem, ko je bil podvoz že pre-
vozen, je na Bregu v Celju
še vedno stal znak, da je ce-
sta neprevozna. Najtežje je
bilo za tujce, ki so se ustavi-
li pred znakom in z zemlje-
vidom iskali morebitne ob-
voze.
Dva dni je bila precej mo-
tena oskrba s pitno vodo tu-
di v Celju, ker zaradi povod-
nji niso delali trije vodnjaki
v Levcu, zaradi kalne vode
pa so morali v nedeljo in po-
tem še enkrat v ponedeljek
zapreti dotok vode iz vitanj-
skega izvira. Tokrat se je še
enkrat pokazalo, da se voda
v Vitanjskem izviru skali ob
vsakem večjem deževju.
Brigadirji, ki delajo na
zvezni mladinski delovni ak-
ciji Kozjansko so že v nede-
ljo popoldne priskočili na
pomoč pri odpravljanju po-
sledic neurja v šentjurski ob-
čini. V Hruševcu je 36 mla-
dih pomagalo pri popravilu
cest in poti, da bi bile posle-
dice ujme čim hitreje odstra-
njene. SREČKO ŠROT
V nedeljo zjutraj je plaz
zasul tudi železniško progo
v Lipoglavu. Na potniškem
vlaku, ki je treščil v zemljo,
se je polomil le odbojnik za
sneg, nihče od približno 100
potnikov, ki so bili v vlaku,
pa se k sreči ni ranil. Želez-
ničarji so plaz zelo hitro od-
stranili. Plaz je zasul tudi
tire na železniški postaji v
Šentvidu. Progo so očistili
krajani sami.
Pri Mulejevih v Vrbnem v šentjurski občini je bilo v
nedeljo kljub nalivu zelo vroče; narasla Voglajna je drla
skozi kozolec in zalila klet, za sabo pa pustila kupe gra-
moza in tudi-kolo. Mulejevi imajo te dni polne roke dela,
ko čistijo kamenje s travnikov in njiv, fantje pa so se kar
razveselili kolesa.	eDI MASNEC
Cesta med Ar jo vasjo in Titovim Velenjem je bila zaprta po obeh neurjih v nedeljo in
ponedeljek zjutraj. Obakrat je zalilo odsek ceste v Pirešici, v nedeljo zjutraj pa sta v vodi
na tem odseku obtičala tudi avtobus in kombi velenjskega REK-a. Devet delavcev iz
kombija so morali reševati gasilci s čolni.	j,
O«
brav čokolade. Kot prva
po predstavi v celjskem
šču čokolade podarila
i razredničarka profe-
Marija Knez. Kot da bi
koliko jim to pomeni, se
, ryihov mentor profesor
I Deržek odrezal z enako
lO. In, ker menda vzgle-
(|ejo, jim je na zadry i celj-
^stavi v Narodnem do-
idke zavitke podelil tudi
JElj Jože Zupančič. Prav-
' so poleg čokolade do-
bili tudi vrtnice in do njih se -
podobno kot Mali princ - čuti-
jo odgovorne. Svojih najstni-
ških srednješolskih let se bo-
do vselej spominjali z ljubez-
nijo in navezanostjo.
Sicer pa so pred spomini na
vrsti še druge stvari. Najprej,
konec junija, jih skupna pot
vodi na našo obalo. V Kopru
in Portorožu se bodo predsta-
vili z večerom francoskih šan-
sonov in, ker bo na Primorsko
potoval celoten razred, bodo
tam pripravili tudi zaključno
valeto. Boštjan Brantuša, ki
je leto ml^ši, pa že zdaj ob-
ljublja, da se bo v fraku obne-
sel tudi kot dober natakar in
ne samo kot je v Delu zapisal
Bogdan Pogačnik »umetnik,
ki igra kitaro in poje pod slam-
nikom kot mali Chevalier«.
Počitnice so sicer prijeten in
težko pričakovani časa, a mla-
di krožkaiji se še bolj veselijo
jeseni. Že zato, ker jim je kul-
turni svetnik pri francoski am-
basadi v Beogradu, za jesen
obljubil gostovanje v Franciji.
J'atteiiilrai - čalcala
te bom
»Spomini ostajajo v človeku
leta in leta. In morda po dolgih
letih še bolj živo pridejo na
dan«, je ob njihovem nastopu
v Beogradu dejal francoski
kulturni svetnik. Mladim Ce-
ljanom je v zahvalo za lepo za-
peto pesem Andreje Zakojn-
šek podaril desetdelno franco-
sko enciklopedijo »La ro-
usse«.
In keO na vse to pravijo krož-
karji? Odgovarjajo s pesmijo
»Chante la vie chante«, v kate-
ri je slišati tudi »skoči skozi
okno, hodi po glavi, spremi-
пјгу navade - toda ne pozabi
ljubiti življenja in o njem
peti.«
Živ^enje in francoščino so
ljubili in o tem peli tudi v šte-
vilnih urah, ki so jih presedeli
ob kasetofonu, marljivo izpi-
sovali besedila (največ Mir-
jam Pimat ob pomoči profe-
sorja Slavka Deržka in lektor-
ja Michela le Maréchala) in po-
tem po posluhu naštudirali
posamezne šansone. Nobenih
not in napisanih besedil niso
imeli in vendar sedaj njihove
izvedbe zvenijo še kako prist-
no. Poslušalce pa pritegne tu-
di njihov uigran in živahen na-
stop, dovršena izgovorjava ter
smisel za eleganco in sprošče-
no igrivost podoživljanja poz-
nega pariškega večera.
En chantant, šanson po ka-
terem so poimenovali svojo
predstavo, poje: »v življenju
doživljamo vse: smrt, žalost,
veselje, ljubezen ... Ob vsem
pa nas spremlja pesem« ter
Avant la vie z »mogoče se bo
svet spremenil. Dvignimo gla-
ve in zaživimo življenje ljubez-
ni, življenje brez sovraštva,«
pa sta hkrati tudi dva od šte-
vilnih šansonov, ki ju mladi
Celjani ponavadi prihranijo za
zaključek svojega nastopa.
Najbrž že vedo, zakaj! Sicer
pa - bistvo je očem nevidno in
kdor hoče videti, mora gledati
s srcem. Mladi umetniki s
srednje družboslovne šole pa -
vse tako kaže - tega ne pozab-
ljajo.
IVANA FIDLER
FOTO: EDI MASNEC
O uspehih obeh predstav go-
vorijo tudi ocene in kritike, pa
tudi drobne zahvale posamez-
nikov za lep večer, ki jih hrani
mentor krožka profesor Slavko
Deržek. O njihovih nastopih so
pisali v vseh treh slovenskih
dnevnikih. Stopu, 7 D, Prosvet-
nem delavcu, poročali na ljub-
ljanskem radiu in televiziji ter
zagrebški televiziji. Poleg šte-
vilnih gledalcev in poslušalcev
pa so učencem čestitali tudi di-
rektor Zavoda za šolstvo SRS,
predsednici Društev Jugoslavi-
ja, Francija iz Zagreba in Beo-
grada ter predstavniki fì'anco-
ske vlade v Jugoslaviji.
Z obema predstavama so do-
slej nastopili trikrat v celjskem
gledališču, v Narodnem domu,
v Rogaški Slatini, na občinski
in republiški reviji Naša Bese-
da, v okrogli dvorani Cankarje-
vega doma, v mali dvorani
Igralske akademije v Zagrebu
in na povabilo društev za sode-
lovanje med Jugoslavijo in
Francijo tudi v kulturnem do-
mu Vračar v Beogradu. Konec
junija potujejo še v Koper in
Portorož, kjer se bodo predsta-
vili z večerom ñ-ancoskih šan-
sonov - vsi skupaj pa upajo, da
bodo Malega princa za franco-
sko občinstvo obnovili že je-
seni.
Pohvalo za dobro delo zaslu-
žijo prav vsi učenci 4. C razreda
in vsi člani francoskega krožka.
V predstavi Malega princa so
sodelovale učenke 4. C z odlič-
no Dašo Škapin na čelu. Pripo-
vedovalka zgodbe Mirjam Pir-
nat, usodnostna kača Thea Fri-
škovec, občudovana in ljublje-
na vrtnica Daša Orešnik ter
Mojca Krivec, Maja Pak, Simo-
na Veber, Mateja Rauter, Jasna
Krajinovič, Polona Hladnik,
Kenda, Branka Aubelj in Alena
Dosedla so se na odru dobre
ujele in v kostumih celjskega
gledališča prepričljivo delova-
le tudi v moških vlogah. Z lučjo
Primoža Meška, glasbo Urše
Zdovc in pod režijskim vod-
stvom igralca SLG Celje Boru-
ta Alujeviča je tako nastala
predstava, ki je občinstvo pri-
tegnila in navdušila kljub te-
mu, da večina jezika ni razu-
mela.
čakata, ki napovedujeta njihovi predstavi, so se nasmejano postavili nekateri krož-
^seh nismo dobili v šoli, saj se pouk počasi izteka - seveda pa ne manjkata lektor Miche
lechal in njihov mentor profesor Slavko Deržek, kije bil vseskozi duša dela v krožku in
oP razmišlja o tem, da delo francoskega krožka na srednji družboslovni šoli ne bo
a}
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. JUNIJ 1986
Nagrajena fotogravija Pionirji fotografirajo
Metod Podkrižnik - SMEH PO ŽIVALSKO
Tretje mesto
April! Ves mesec smo se prid-
no pripravljali, učili smo se za
prvo pomoč, vadili smo strelja-
nje, določevali azimut in hiliadite
s kompasom.
Končno je prišla sreda. Rekli
smo si, danes bomo pa pokazali
svoje znanje tudi drugim učen-
cem. V vsaki skupini je tekmova-
lo pet učencev in en učenec za
rezervo. Ker imam preveč kilo-
gramov in ne zmorem teči na dol-
ge proge, sem tovarišu ves čas
dopovedovala, пцј namesto me-
ne tekmuje Janja.
Tovariš mi je rekel: »Vem, da
boš zdržala. Med tekom večkrat
otresi roke in noge.*
»Frankolovo!« je zakričal nek-
do s strelišča. Roke so se nam
tresle, котгу smo držali zračne
puške.
»Tri za poskušnjo, pet za oce-
no,« nam je nekdo glasno govo-
ril. »Ste razumeli?«
»Da,« smo nervozno pritrdili.
Strel za strelom.
»Še nič v tarči? Moje roke!«
vzkliknem.
»Umiri se,« odgovori tovariš.
Nismo se dobro uvrstili.
Odšli smo na start. Dobili smo
liste za vpisovanje točk na različ-
nih postajah in zemljevid z ozna-
čeno potjo. Vso progo sem zao-
stajala za sošolci.
»Daj, d^! Pohiti!« so mi klicali.
Potem so se vrstile postojanke,
kjer smo določali azimut, strelja-
li, opravljali naloge s področja
prometa in gostinstva. Končno
cilj! Kakšno ol^šanje!
V jedilnici smo se vsi dobro
napili, nato pa smo se poskusili
še v prvi pomoči. Do 17. ure smo
igrali košarko, potem pa so raz-
glasili rezultate. Zasedli smo tret-
je mesto in vsi smo bili iz sebe
zaradi uspeha.
Naá trud ni bil zaman.
ANDREJA GORŠEK, 7. r
OŠ FRANKOLOVO
Ustni časopis v
Radečali
Sporočili so nam, da pridejo.
Držali so besedo. V četrtek, 29.
тдја so se v Radečah oglasili no-
vinaiji Novega tednika in Radia
Celje. To je bilo пекад za nas,
mlade novinarke!
Ko nam je tovarišica mentorica
povedala tisto, o čemer smo zad-
nje dni sanjarile, smo postale пгу-
srečnejše novinarke v Radečah.
Besede, ki so nas razveselile so
bile: »Sestale se boste z novinarji
in si oglediile njihovo delo.«
Ko smo odhajale v prostore
Krajevne skupnosti, kjer so imeli
novinaiji tabor, so nam srca raz-
buijeno tolkla v prsih. Vstopile
smo. Tovarišica Violeta nas je
predstavila kolegom. Bili so čisto
pravi: takšni z mikrofoni, foto-
aparati in drugim potrebnim ma-
terialom. Nekaj časa smo se po-
govarjali, nato smo se lotili dela.
Razdelili smo se v skupine in
vsaka skupina je imela nalogo,
da izve čimveč o svojem področ-
ju. Mateja in jaz sva odšli v glas-
beno šolo, kjer sva spremljali
snemanje koncerta učencev glas-
bene šole. Bilo je zelo zanimivo.
Čudili sva se aparaturam, ker so
imele toliko gumbov in kazalcev.
Ko je bilo konec koncerta, sva se
vrnili v krćgevno skupnost in se
zahvalile »našim kolegom«, kot
smo jih imenovali tisti dan.
RENATA ŽNIDAR, 6. a
OŠ RADEČE
Pospravljanje
Ko pridem iz šole, si падргеј
sezujem čevlje. Zdrvim v sobo in
se primem za glavo, ko vidim,
kako sem pustila vse razmetano.
Tudi mama se jezi.
Nato se lotim dela. Nćoprej sem
nejevoljna, ko vidim, koliko dela
me čaka. Ko pa pomislim, da bo
potem soba čista in lepo po-
spravljena, začnem z veseljem
pospravljati. Potem še pomijem
in pobrišem posodo, mama pa mi
skuha puding, ki ga imam tako
rada. Ko se najem pudinga, se
greva s sestro Anico žogat
Nsgvečkrat igrava odbojko.
JOŽICA DRAME
COŠ »SoUdamost 74«
LOKA PRI ŽUSMU
Srečanje s Titom
Moj oči se je srečal s Titom leta
1967. Takrat je bil star dv^set let.
Bil je dijak srednje tehnične šole
v Celju. Ker je bil najboljši uče-
nec na šoli in aktiven v mladin-
ski organizaciji, so ga izbrali v
delegacijo mladincev, ki je odšla
v Beograd čestitat tovarišu Titu
za 75. rojstni dan.
Leta 1967 je dvajseti jubilej
praznovala Pionirska organizaci-
ja Jugoslavije, zato je bil zadnji
nosilec štafete pionir, skupaj z
njim pa so štafeto predali mla-
dinci iz vseh republik in pokra-
jin. Moj oči je bil predstavnik slo-
venske mladine. Oči se tega do-
godka z veseljem in ponosom
spominja. Po predli štafete je
Tito pokramljal z ryimi in je mo-
jemu očetu takoj rekel: »Ti si pa
Slovenec, ali ne?«
V parku za Belim dvorom jih je
Tito pogostil s sokovi in sladica-
mi. V spomin na ta dogodek je
oči v Beogradu dobil fotografije,
ki so mu drag spomin.
MIHA HUDAJ, 5. b
COŠ Fran Roš
CELJE
V črni gori
Za 1. m^ sem odpotoval z ma-
mo in bratom na obisk v Čmo
goro. Ne vem, zakiO ima ime Čr-
na, ko pa je tako lepo zelena.
SINIŠA NIŠA VIČ, 1. b
Prva osnovna šola
CELJE
Pobeg
Nekega dne sta šla mami in ati
na obisk. Bila sem sama doma.
Mani^ me ni pustila k sosedi, jaz
pa sem se dolgočasila in sem po-
begnila od doma k sosedu. Čez
nekaj časa so prišb starši in me
dolgo iskali. Ko so me našli, bi
me n^raje našeškali, a so bili ve-
seli, da se mi ni nič zgodilo.
GRETICA OJSTERŠEK, 2. r
OŠ KOMPOLE
Telovadnica
Mesec maj ni samo mesec mla-
dosti. M^a praznujemo tudi
učenci radeške šole.
Širši javnosti želimo prikazati
naše dejavnosti, prav tako pa se
veselimo srečanja s predstavniki
družbenopolitičnih organizacij,
ki v našem krag u s šolo tesno so-
delujejo. Ob dnevu šole smo ime-
li prireditve, proslave in razstave.
V	četrtek so pevski zbori pri-
pravili pester koncert, ki je bil
zelo obiskan in nagrayen z buč-
nim ploskanjem kraganov. Na šo-
li se lahko pohvalimo kar s tremi
pevskimi zbori, ki navdušijo po-
slušalce ne samo v našem, am-
pak tudi v drugih krajih.
V	petek pa je bilo za vse učen-
ce pravo doživetje, ko nam je
gradbeni odbor predal v uporabo
telovadnico. Učenci so pripravili
pester program. Gostje so si ogle-
dali razstavo likovnih in tehnič-
nih izdelkov v šoli, razstavo spi-
sov o telovadnici in o vtisih o njej
pa smo pripravili novinaiji. Prav
tako pa smo gostom ponudili šol-
sko glasilo.
Novinaiji
OŠ Marjana Nemca
RADEČE
Rekreacija
Vsak dan imamo rekreacijo.
Tedaj n^raje igramo petelinčka,
med dvema ognjema in gumi-
twist. Rekreacija je krajša od
prostega časa. Včasih ne slišim
zvonca, ki nas kliče k učenju.
Malo podaljšamo rekreacijo, a
pride tovarišica po nas. Včasih
nas opozori: če drugič ne boste
prišli prej, ne boste dobili žoge.
To je huda kazen. Zlasti za naše
dečke, ki so nori na nogomet.
TATJANA ŽNIDAR, 4. r
OŠ STRANICE
Srečanje na vrtiljaku
Vse leto smo pridno pisali pe-
smice, doživljaje, spise in podob-
no. Tovarišica mentorica pa je to
našo pisarijo pošiljala v razne ča-
sopise. Med drugim tudi v Novi
tednik. Letos smo dobili povabi-
lo, da se tudi mi udeležimo Vrti-
Ijakovega srečanja, kjer bomo
prejeli priznanje za dopisovanje.
V	ponedeljek nas je tovarišica
peljala v Celje. Pred uredni-
štvom Novega tednika so položili
nov asfalt, kjer smo imeli sreča-
nje. Bil je zelo lep in zanimiv pro-
gram, najbolj pa mi je bil všeč
čarodej in Mačja preja, kjer so
nastopili učenci OŠ iz Šmartnega
ob Paki. Sredi srečanja je začelo
deževati, zato smo se preselili
pod streho. Žal pa je bilo nekoli-
ko težje, ker nismo vsega slišali,
ker ni bilo ozvočeno, mi pa smo
živahno žvTgoleli. Zelo smo bili
veseli, ko je tudi naša šola prejela
priznanje.
Nato smo si ogledali še razsta-
vo fotografij, kjer so bile nagraje-
ne tudi šole iz naše občine.
Po razstavi nas je peljala tova-
rišica na tortice in sladoled. V
zelo lepem spominu mi bo ostalo
to doživetje in vem, da bom sedaj
še raje sodelovala pri pisanju.
MANUELA ROJNIK, 5. г
OŠ XIV. divizije
TITOVO VELENJE
Atifina zanka
Tudi Atka se odpravlja na počitnice. Vse leto si je
pridno izmišljevala in nastavljala zanke, zdaj pa potre-
buje nekaj oddiha, da se ji naberejo nove, sveže ideje.
Tokrat torej še zadnje nagradno vprašanje pred počit-
nicami:
Napiši imena obeh pokroviteljev otroškega
vrtiljaka, ki nagrajujeta fotografe in mlade
ugankarje!
Odgovor na dopisnici pošlji na NOVI TEDNIK, Trg
V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka, 24. junija 1986.
Prejeli smo veliko risbic znaka UNICEF. To je krog s
silhueto matere in otroka, obkrožen z oljčnima veji-
cama. Med dopisnicami pa smo izžrebali: ROBERTA
HLUPICA, Drapšinova 1, Celje.
MLADINSKA KNJIGA TOZD
VELETRGOVINA
POSLOVNA ENOTA CELJE
Stanetova ulica 3
CELJE
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja
prosta dela in naloge
terenskega komercialista
za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske, tehnične ali
druge ustrezne smeri, tri leta delovnih izkušenj v
komerciali.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Mladin-
ska knjiga. TOZD VELETRGOVINA, Poslovna enota
Celje, Stanetova ul. 3, Celje. O izbiri bomo kandidate
obvestili v 30 dneh po sklepu komisije.
TEMELJNO SODIŠČE V CELJU
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
treh strojepisk - zapisnikaric
(lahko so tudi pripravnice)
2 strojepiski za Enoto Šmarje pri Jelšah,
1 strojepisko za Enoto v Žalcu
Pogoji:
-	V. stopnja strokovne izobrazbe (štiri leta) ekonom-
ske ali upravno-administrativne smeri
-	preizkus znanja v strojepisju.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju potrebne izobrazbe
in življenjepisom sprejema Temeljno sodišče v Celju,
kadrovski oddelek, v 15 dneh po objavi.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja dela in naloge:
referent za požarno varnost
Pogoji:
-	višja šolska izobrazba ustrezne smeri
-	strokovni izpit
-	3 leta delovnih izkušenj
-	3 mesečno poskusno delo
Delovno opravilo je za nedoločen čas.
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih
za razporejanje dohodka Delovne skupnosti skupnih
služb ZC Celje.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati v
roku 8 dni po objavi na naslov: Zdravstveni center
Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7. Kandidati
bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sklepu
Komisije za delovna razmerja DSSS ZC Celje._
AGROTEHNIKA-GRUDA Ljubljana
TOZD Agrotehnika-trgovina
Poslovna enota Celje
Aškerčeva 15
objavlja
prosta dela in naloge
dveh prodajalcev tehnične stroke
Pogoji:
- končana šola za prodajalce in 3 leta delovnih
izkušenj
Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno raz-
merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev na naslov:
Agrotehnika-Gruda, PE Celje, Aškerčeva 15.
JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 15
OCNE
VETKE
/^nton K. iz Celja se ga rad
cuka, vendar je takrat vse
kot pohleven. Minuli vi-
pd je sklenil preživeti kar
da razburljivo. Začel je v
[,oto v restavraciji Pošta,
Koder so ga pregnali milió-
ni. Naslednjega dne je bil
jhrupen pri Braniboru, z
iieniki pa se ni hotel već
^ati. Pobegnik je še pred
hovim prihodom.
rudi Ismet B. iz Ulice bra-
, Vošnjakov postane v hla-
] vinske omame kar preveč
gumen. V kolodvorski re-
ivraciji je razgréyal in razbi-
Za nagrado si je prislužil
jnočevanje v prostorih za
"znjenje.
Robi K., ki zadnje tedne
jbiva v celjskih zaporih ni
¡gel užiti vsega svojega do-
sta. ker so ga prej ponovno
jrli. Doma, v Tmovljah je
mreć popolnoma pozabil
vsa pravila discipline in
)ega vedenja. Njegovega
^grajanja in razbijanja do-
iti niso dolgo prenašali,
ipak so poklicali miličnike,
idi ti so bili ra^arjenemu
ibiju kos šele s solzilcem.
ikone se bo Robijevo biva-
> v zaporu še podaljšalo,
jti miličniki so zoper njega
)žili kazensko ovadbo zara-
napada na uradno osebo.
Jusuf Z. je v samskem do-
u v Ulici bratov Vošnjakov
iskrbel za zabavo. Vendar
zase, kigti sostanovalcem
bila hrupna glasba sredi
iči, kije prihsgala iz njegove
be, prav nič všeč. Jusuf pa
ni menil za to, da kali noč-
mir, niti ni maral družbe
i svoji zabavi. Tudi milični-
)m i hotel odpreti, tako da
moral vratar dòma vdreti,
[tanek noči je Jusuf prebil
kletnih prostorih ob Ljub-
inski cesti - brez glasbe.
»Psihoza samomorov« v Šentjurju
Marsikaj, lahko bi rekli
skoraj cela »psihoza samo-
morov« je nastala v glavah
ljudi, ki radi čenčam dodajo
še svoj, »zanimiv« podatek.
Zaradi tega se v Šentjurju
ob vsakem novem samomo-
ru ali poskusu zdrznejo in o
tem razpravljajo v družbe-
nopolitičnih organizacijah
in prav zaradi tega je bil v
torek v Šentjurju tudi se-
stanek, ki se ga je udeležila
tudi ekipa psihologov s Kli-
ničnega centra iz Ljubljane.
Če bi eledali z očmi stati-
stike, v Šentjurju sploh ni to-
hko samomorov, da bi mora-
li biti plat zvona. Lani je si-
cer bila šentjurska občina
•med redkimi na našem ob-
močju, kjer se je povečalo
število samomorov; življenje
si je vzelo trinajst ljudi, leto
pred tem pa 10. V letošnjih
prvih petih mesecih je bilo
pet samomorov v občini, kar
spet bistveno ne odstopa od
statističnega povprečja
prejšnjih let.
Seveda samomorov še zda-
leč ne moremo gledati z oč-
mi statistika in tudi v šent-
jurski občini so skrbno razi-
skali vzroke za posamezne
samomore in poskuse samo-
morov. Praviloma so bili to
mladi fantje med sedemncO-
stim in petindvajsetim le-
tom, ki so se sprli ali razšli z
dekletom, ki so imeli težave
v službah, ali pa so živeli v
neurejenih družinah.
Večina samomorilcev je
šla v prostovoljno smrt pre-
cej opita in večina se je odlo-
čila za obešanje. Tako kot ve-
čina samomorilcev, so tudi
šentjurski praviloma puščali
za sabo poslovilna pisma, v
nekaj primerih pa naj bi svo-
jo prostovoljno smrt tudi
vnaprej napovedali.
Takoimenovana psihoza
samomorov se je začela le-
tos, še posebej vznemirljive
vesti pa so med ljudstvom
začele krožiti zadnja dva me-
seca. Praviloma jih povezu-
шјо z lovskim domom v
-Šentjurju.
Miličniki, socialne službe
in drugi so vse govorice te-
meljito preverili. Ugotovili
so, da ne gre za kakšna orga-
nizirana množična samomo-
rilska dejanja oziroma klub
samomorilcev, kot so govori-
li nekateri. Prav tako ne gre
za kakšno tesnejšo vzročno
povezavo med posameznimi
samomori v zadnjih me-
secih.
Toda govorice so se tako
razširile, daje res nastala psi-
, hoza in da je bila potrebna
organizirana družbena akci-
ja. Verjetno bo iz vsega sku-
paj le nastalo nekaj pozitiv-
nega, še posebej, če bodo
Šentjurčani res poskušali za-
treti alkoholizem vs£y med
mlajšimi in če bodo res po-
skrbeli, da bo lahko šentjur-
ska mladina organizirano
preživljala prosti čas v pri-
merno urejenih prostorih.
S. ŠROT
Kolikšno škodo lahko na-
redijo govorice (čenče) pove
zadnji primer, ko se je v
Šentjurju začelo govoriti,
da je bil spet en samomor.
Ljudje so tudi vedeli pove-
dati, kdo si je vzel življenje
in v šentjurski delovni or-
ganizaciji so že začeli zbira-
ti denar za venec. V nepri-
jetnem položaju se je znašel
le miličnik, ki je šel iskat
(mrtvega) samomorilca, na-
šel pa ga je doma živega in
zdravega, seveda.
Pojasnilo
V prejšnji številki Novega tednika smo objavili tudi
»nočno cvetko« o pozabljenih ključih v vhodnih vratih
Slovenijalesa v Medlogu. Ključe je našel varnostnik
Peter M. Iz Slovenijalesa so nam sporočili, da je Peter
M., zaposlen pri delovni organizaciji Varnost dolžan
čuvati tako prostore »Avta« Celje, kot Slovenijalesa.
Zato ključev ni odkril naključno, ampak je bila to
njegova delovna dolžnost.
Miličniki pa so morali posredovati in pregledati pro-
store, če mogoče kdo že ni izkoristil priložnosti in
prišel v trgovino in skladišče Slovenijalesa.
iVianjša Icazen za
prometno nesrečo
Višje sodišče v Celju je
znižalo kazen 51-letnemu
Antonu Plescu iz Mozirja za
povzročeno prometno ne-
srečo z dveh let in pol na
leto dni in 6 mesecev zapora
ter varnostni ukrep prepo-
vedi voži^e s petih na 3 leta.
Plesec je pred dvema leto-
ma storil hudo kaznivo deja-
nje ogrožanja javnega pro-
meta, ko je ponoči vozil vi-
njen po cesti Moziije-Nazar-
je in v Mozirju peljal preveč
ob robu ceste, tako da je za-
del pešca, ki je zaradi hudih
ran umrl na kraju nesreče.
Na sodbo prvostopenjske-
ga sodišča se je pritožil obto-
ženčev zagovornik. Senat
Višjega sodišča je menil, da
je pritožba le delno upraviče-
na oziroma,, da je prvosto-
penjsko sodišče v Titovem
Velenju pravilno ugotovilo
dejansko stanje in obtožen-
čevo krivdo - zavestno malo-
marnost. Pač pa je senat Viš-
jega sodišča menil, da je do-
volj olzg Sevalnih okoliščin,
da lahko obdolžencu zmanj-
šajo kazen za leto dni zapora.
S. Š.
Še en nepošteni najditeli
Poročali smo že o nepoštenih najditeljih, ki so zatajili
precej vredne (izgubljene) stvari. Tokrat je na nepošte-
nega n^ditelja, kot kaže, naletela Štefka K. iz Celja, ki je
prejšnji petek popoldne ob drugi uri na celjski tržnici pri
stojnici z zelenjavo izgubila pozlačeno elektronsko ročno
uro. Malo kasneje jo je našla gospodinja srednjih let, ki je
nakupovala na tržnici.
Prodajalca za tojnico staji svetovala, da nese uro v pisarno
tržnega nadzornika (večina poštenih najditeljev tako ravna)
in tudi gospodinja je obljubila, da bo naredila tako. Očitno
pa se je med potjo do pisarne premislila in uro odnesla
domov.
K sreči nepošteno najditeljico na videz poznata oba proda-
jalca za stojnico, prepoznalo pa jo je tudi nekaj kupcev, ki so
bili takrat v bližini. Štefka K. bo veijetno dobila nazaj svojo
uro, vendar bi se človek v takih primerih vseeno bolje
počutil, če bi pri najditeljih prevladala poštenost in če bi
tudi gospodinja le odnesla uro v pisarno tržnega nadzornika.
Ne zato, ker zakon za take primere grozi s kaznivim deja-
njem zatajitve, ampak zaradi tega, ker se vsakemu lahkç
,zgodi, da kdaj izgubi kakšno vrednejšo stvar.	S. Š
fazen za ponarejanje iistin
ije sodišče v Celju je po-
lo kazni Francu Zalokar-
Šentjurja, Anici Konec iz
K in Francu Gaberšku iz
riše vasi pri Petrovčah,
eljavilo pa je sodbo glede
oi^a Herlaha iz СеЦа in
0	tudi glede Mirka Polut-
iz Vitanja. Vseh pet je
ec obtožil, da so kot de-
1	v celjski Cinkarni pena-
li listine (zapisnike delav-
svetov).
anc Zalokar je bil na prvo-
lenjskem sodišču za dve
livi dejai\ji ponarejenja li-
obsojen na 5 mesecev za-
>> pogojno na 3 leta, Anica
lec na 3 mesece zapora, po-
lo na 2 leti, Franc Gaberšek
la 2 meseca zapora, pogoj-
a 2 leti. Vsem trem je Višje
iče potrdilo kazni, razve-
li pa so sodbo glede Vik-
I Herlaha, ki je bil obsojen
1 meseca zapora, pogojno
lieti in delno glede Mirka
Itnika, ki je bil obsojen na
3 mesece zapora, pogojno na 2
leti.
Franc Zalokar je kot direk-
tor tozd Transport in skladišča
decembra leta 1984 naročil
svoji tignici, da napiše nov za-
pisnik seje delavskega sveta
tega tozda, v katerega so vnesli
še generalno popravilo Merce-
desa 280 S. Tako popravljen
zapisnik za sejo delavskega
sveta (bila je 25. 1. 1984) je kot
predsednica delavskega sveta
podpisala Anica Konec.
Franc Zalokar je kot direk-
tor ponaredil en zapisnik de-
lavskega sveta tudi že pred
tem: februarja leta 1984 je pre-
drugačil sklep po katerem naj
bi kupili tovornjak Ikarus, Za-
lokar pa je vnesel v (popravlje-
ni) zapisnik tovornjak RABA
in pol prikolico EPP-26 AL.
Tudi ta ponarejeni zapisnik je
podpisala Anica Konec.
Prvostopei^sko sodišče je
obsodilo tudi Mirka Polutnika
in Franca Gaberška, ker sta na-
knadno predrugačiia zapisnik
seje delavskega sveta, kije bila
februaija leta 1984. Tudi v tem
primeru gre za Mercedes
280 S, Mirko Polutnik paje kot
vodja vzdrževalca v Tozdu
Transport in skladišče dodal v
zapisnik sklep, da se odobri
popravilo tega avtomobila v vi-
šini 410.354 dinarjev. Franc
Gaberšek pa je kot namestnik
predsednika delavskega sveta
tega tozda ponarejen zapisnik
podpisal.
Vsa ta kazniva dejanja je pr-
vostoperxjsko sodišče dokaza-
lo, Višje sodišče pa je sodbo
tudi potrdilo. Senat Višjega so-
dišča je razveljavil in vrnil v
ponovno sojenje le del sodbe,
ki se nanaša na Mirka Polutni-
ka in Viktoija Herlaha glede
sklepa delavskega sveta skup-
nih služb, ko naj bi namesto
Volva kupili osebni avtomobil
IDA Kikinda za predstavni-
štvo Cinkarne v Vzhodnem
Berhnu.	S. ŠROT
Padel z droga
v soboto popoldne je 51-
letni Alojz Likeb iz Podvina
pri Polzeli splezal na elek-
trični drog na svoji parceli,
da bi odščipnil električne ži-
ce (elektriko so odklopili že
prej). Ker pa je bil drog že
precej trhel, se je podrl in
Likeb je padel na tla z višine
osem metrov. Pri tem se je
tako hudo ranil, da je med
prevozom v celjsko bolnišni-
co umrl.
Škoda zaradi strel
Prejšnjo soboto zjutraj je
med neurjem strela udarila v
gospodarsko poslopje Ratka
Pristovška v Drešinji vasi.
Vnelo se je ostrešje, ogenj pa
so omejili gasilci, ki so zelo
hitro posredovali. Tako je
škode le za približno 300.000
dinaijev.
V torek zjutraj pa je strela
udarila v gospodarsko po-
slopje Stanka Bogataja v Tr-
novcu. Ogenj je uničil ostreš-
je, zgorelo pa je tudi 8 ton
sena, tona umetnega gnojila
in nekaj opreme, tako da je
škode za 3 milijone dinarjev.
PROMETNE
NESREČE
Prehitro preko mosta
Voznica osebnega avtomobi-
la MAJDA KOTNIK, 37, iz Viš-
nje vasi je pripeljala v Franko-
lovo in ker je vozila prehitro, je
trčila v zaščitno ogr^o čez po-
tok Tesen, od tam pa jo je vrglo
na njivo. Voznica se je pri tem
huje ranila in so jo prepeljali v
bolnišnico.
Preblizu za kolono
vozil
Za kolono vozil na cesti med
Celjem in Šentjurjem, je vozil z
osebnim avtomobilom IVAN
LUŽ AR, 71, iz Celja. Ko je to-
vornjak pred njim zaviral, je
Lužar to opazil prepozno in se
zato zaletel v zadnje levo kolo,
od tam pa gaje odbilo na sredi-
no cestišča. Nasproti je pripe-
ljal voznik osebnega avtomovi-
la MARTIN PLEVANC, 48, iz
Jagnjenice in prišlo je do trče-
rya, pri čemer sta se oba vozni-
ka osebnih avtomobilov po-
škodovala, škode pa je za mili-
jon in 150 tisoč din.
Umrla po osmili
dneli
Osem dni po prometni ne-
sreči je v celjski bolnišnici
umrla 34-letna MARIJA
BLATNIK iz Gozdena nad La-
škim. V križišču Levstikove,
Stanetove in Vrunčeve ulice v
Celju jo je zbil voznik Izletni-
kovega avtobusa VLADO MO-
HORIČ, 40, iz Vrhpolja, ki je
pripeljal po Levstikovi ulici in
vozil proti avtobusni postaji,
Blatnikova pa je cesto prečka-
la, ko je na semaforju gorela
rdeča luč.
Za 3 milijone
dinarjev škode
Na tri milijone dinarjev so
ocenili škodo, ki je nastala pri
prometni nesreči v nedeljo zju-
tr^ v Dobrteši vasi. Zaradi ne-
primerne hitrosti je namreč za-
čelo zanašati voznika osebne-
ga avtomobila FRANCA CI-
ZEJA, 36, iz Podloga. Zapeljal
je v levo, trčil v telefonski
drog, se prevrnil po nasipu,
razbil vrtno ogr^o in obstal na
vrtu pred stanovanjsko hišo.
Voznik je med prevračanjem
padel iz vozila in se hudo po-
škodoval.
TOZD NA-NA, CELJE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge za:
1.	NATAKAR
-	4 delavci(ke)
2.	POMIVALKA POSODE
-	2 delavki
3.	ČISTILKA
-	1 delavka
Pogoji:
Pod toč. 1. - Končana srednja šola za gostinstvo in
turizem. - IV. stopnja, smer strežba, 1 leto delovnih
izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca, delovno
razrrîerje se sklepa za nedoločen čas.
Pod toč. 2-3. - NK delavke, 1 leto delovnih izkušenj,
poskusno delo traja 1 mesec, delovno razmerje se
sklepa za nedoločen čas.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju-
pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva
objave na naslov:
GOSTINSKO PODJETJE »CELJE« - SPLOŠNO KA-
DROVSKI SEKTOR, Ljubljanska 5, Celje.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. JUNIJ 1986
Pokal in kvalifikacije za nogometaše Žalca
Nogometaši Partizana Žalec so prepričljivo osvojili naslov prvaka v Medobčinski nogometni
članski ligi Celje, za to dobili pokal in zdaj uspešno igrajo v kvalifikacijah za vstop v vzhodno
republiško ligo. V prvih dveh tekmah so premagali Korotan s Prevalij (doma 3:0 in v gosteh 4:1)
ter se uvrstili v drugo kolo kvalifikacij. V nedeljo bodo igrali doma v športnem parku z ekipo
Pesnice iz Maribora, povratna tekma pa bo teden dni kasneje.
Na sliki stojijo od leve Grobelnik, Kotnik, Naprudnik, Kline, Novak, Dakič, Mavrek, Žgank,
Druškovič, Šarlah st., spredaj Verboten, Jelen, Stefanovič, Šarlah ml., Topolovc, Turk in Pesjak.
JG - Foto: TT
Hokejisti že
vadijo
čeprav smo na pragu polet-
ja pa se zlasti mladi hokejisti
HDK Cinkarna Celje že pri-
pravljajo na novo tekmoval-
no sezono. Treninge vodita
Zenon Hajduga in Dušan Do-
bovičnik. Mladi hokejisti vadi-
jo kar štirikrat na teden, člani
pa bodo s treningi začeli v teh
dneh. Ekipo sta zapustila Bu-
latovič in Rojšek, ki sta odšla k
Kompas Olimpiji v Ljubljano,
v JLA je odšel Grčar, zaradi
poškodbe paje prenehal igrati
Lesjak. Iz JLA so se vrnili Ber-
njak, Sodja in Sendlbach, zno-
va pa bodo v ekipi zaigrali tudi
trije igralci iz Poljske.
Največji problem predstav-
lja dotrajana strojnica in druge
okvare, ki so načele drsališki
^objekt. Ker pa trenutno ni do-
volj denaija bodo z obnovo
predvidoma začeli prihodnje
leto. Vsi v HDK Cinkarna Ce-
lje pa upajo, da bodo naprave
zdržale zahtevno sezono 1986/
87.
MARJAN SORŠAK
Razvijanje namiznega tenisa
Namiznoteniška sekcija pri SŠD Ingrad Celje je pripravila v
telovadnici tehnične šole 3. selekcijski turnir pioniijev Slove-
nije, kjer so nastopili tudi štiije Celjani. V 1. skupini sta nasto-
pila Sebastjan Leber in Toni Štrlič, v 3. Rok Pelko in 4. Mitja
FunkI in Jure Turk. Največje presenečenje je pripravil pionir
Sebastjan Leber, ki je zmagal v 1. jakostni skupini in tako
napovedal prodor med najboljše igralce namiznega tenisa v
Sloveniji. Sicer je učenec osnovne šole v Vojniku, rad igra tudi
košarko in nogomet, piše spise in veliko bere. Vse to pa združi še
z igranjem namiznega tenisa. Toni Štrlič je svojil na tekmovanju
v Celju šesto mesto, Rok Pelko deveto, Mitja Funkl peto in Jure
Turk osmo.
Vodja sekcije Jernej Pelko: »V prihodnji sezoni bomo organi-
zirali več namiznoteniških sekcij po osnovnih šolah in s tremi
smo za takšno delo že v dogovoru. Iz teh šol bomo črpali kader
za delo v naši sekciji. Treninge imamo ob ponedeljkih, torkih,
sredah in četrtkih v telovadnici Blagovnega centra v Celju od 19.
do 21. ure, kamor so vabljeni tudi vsi tisti, ki želijo igrati namizni
tenis.«
Na posnetku z leve: Jernej Deber, Mitja Funkl, Rok Pelko in
Toni Strlič.	TV - Foto Edi Masnec
Tudi v Celju
osem stez
že dalj časa na celjskem at-
letskem stadionu posodablja-
jo tekaške proge in prestav-
ljajo prostora za skoke. Gre za
eno največjih investicij v
šport v zadnjem času v Celju.
Do obnove je prišlo zato, ker
je tartan dotrajan in nevaren za
tekmovalce (poškodbe) ter ker
je bilo smo šest stez, ki seda-
njim zahtevam ne ustrezajo.
Vsa pomembnejša, zlasti pa še
mednarodna tekmovanje, zah-
tevajo osem tekaških stez.
Mednarodna tekmovanja, ki
zahtevajo osem stez pa v Celju
potrebujemo, če želimo z do-
brim delom v lastnih vrstah in
tekmovalci od drugod znova
dvigniti dobro ime celjske atle-
tike. Mladi se pojavljajo, tudi
veliko obetajo, torej jim je tre-
ba omogočiti dobre pogoje in
srečevanja s sovrstniki na do-
mačem terenu.
Dela po zaslugi delavcev
celjskega Cestnega podjetja
izredno dobro potekajo, tako
da ni bojazni, da ne bi bil stadi-
on obnovljen in posodobljen
do 25. julija, kajti že naslednji
dan, 26. julija bo slovesna otvo-
ritev z mednarodnim dvobo-
jem državnih reprezentanc
Francije in Jugoslavije, med-
tem ko so udeležbo žal odpo-
vedali predstavniki ZR Nemči-
je. S tem dvobojem bo obele-
žen tudi tradicionalni Skokov
memorial.
T. VRABL
Turizem smo ljudje
Kolesarji
Kovlnotehne po
Sloveniji
Od 21. do 27. junija bo skupina
kolesarjev Kovlnotehne prevo-
zila 1000 km po slovenskih ce-
stah. Startali bodo v soboto, 21.
unija iz Celja in zaključili prvo
etapo dolgo 160 km v Kranjski
gori. 27. junija se bodo iz Maribo-
ra preko Dravograda, Slovenj
gradca in Titovega Velenja vrnili
v Celje. V ekipi bo deset kolesar-
jev: Stojan Jež, Marjan Berglez,
Miran Govedič, Boris Kuret, Ro-
man Mazej, Srečko Zupane, Mi-
lan Beve, Stanko Zupane, Mla-
den Mirkovič in Srečko Jagodic,
medtem kojih bo z avtomobilom
spremljal Bojan Škrubej.
NA KRATKO
Uršica Travner druga
v Celju je bilo v Mestnem par-
ku republiško prvenstvo za
mladince do 18 let v tenisu. Na-
stopilo je 34 tekmovalcev, rezul-
tati Celjanov, predstavnikov te-
niške sekcije pri HDK Ci.nkarka
Celje: Jure Vengust je izpadel v
1. kolu, Boštjan Dimitrijevič seje
uvrstil med osem najboljših, Ur-
ška Travner pa je izgubila v fina-
lu in osvojila drugo mesto.
Na republiškem prvenstvu do
14 let za pionirje v Mariboru je
nastopilo 68 tekmovalcev, Celja-
ni pa so se uvrstili takole: Nataša
Strašek in Vaška Sezonov sta iz-
padli v 1. kolu, Matjaž Šrol in
Jure Brečko v drugem, Andrej
Travner pa v tretjem.
Od 23. do 26. junija bo v Ljub-
ljani državno pionirsko prven-
stvo do 14 let, mladinci do 16 let
pa bodo nastopili 21 in 22. junija
na podobnem tekmovanju v Ma-
riboru.
Piransici trikotniic
Pet posadk društva za jadra-
nje Nivo Celje je nastopilo na
tradicionalni regati »Piranski
trikotnik« in kljub slabemu vre-
menu doseglo v sedmih letih ob-
stoja svoj doslej največji uspeh,
saj so osvojili prva tri mesta.
Zamagala sta Planinšek-Birsa,
druga sta bila Dolžan-Jezernik
in tretja Kuntarić-Kuntarič. Na-
stopilo je dest posadk.
21. in 22. junija bo druga tekma
za jezerski pokal na Bohinjskem
jezeru, ki seje bodo udeležili tudi
predstavniki Nivoja Celje.
Brunšeic in Lavrinc
prva
Na strelišču v Rečici pri La-
škem do domačini pripravili
občinsko prvenstvo v streljanju
z MK puško in MK pištolo dru-
low. Rezultati MK puška ekipno:
1. SD D. Poženel Rečica pri La-
škem, 2. SD A. Kerže Pivovarna
Laško in 3. SD T. Bostič Zidani
most, posamezniki Andrej Biim-
šek. Roman Matek, Dušan Gri-
čar, Damjan Fader, Vinko La-
vrinc in MK pištola drulow Vin-
ko Lavrinc, Roman Matek, Zlat-
ko Deželak itd.
V Ljubljani je bilo drugo kon-
trolno republiško tekmovanje z
MK standard orožjem, druga je
bila Helenca Lavrinc, SD D. Po-
ženel Rečica pri Laškem in odlič-
na peta njena klubska tovarišica
Leonida Gozdnikar.
Dopolnjeno strelišče
v Rečici pri Lašlcem
v nedeljo, 22. junija 1986 bo na
strelišču v Rečici pri Laškem
otvoritev novega MK strelišča
na 25. meterske silhuete. Ob tej
priložnosti bodo prizadevni do-
mači strelci pripravili jubilejni
40. dvoboj republiških reprezen-
tanc Slovenije in Hrvatske v pe-
tih disciplinah: MK puška in pi-
štola člani, MK hitrostrelna pi-
štola člani, MK pištola standard
članice in glinasti golobi trab.
Tekmovanje bo istočasno v poča-
stitev občinskega praznika La-
ško 2. junija z začetkom ob 8,30.
uri, zjutraj. Novo strelišče so do-
mačini zgradili pretežno s pro-
stovoljnim delom in prispevki.
Iztoic ivielanšek v
reprezentanci
Slovenije
Začela se je 42. kolesarska dir-
ka po Jugoslaviji s startom v
Čačku in ciljem v Novem mestu.
V slovenski reprezentanci vozi
tudi član KK Merx Celje Iztok
Melanšek, kar je vsekakor veliko
priznanje za mladega celjskega
kolesarja.
Celjski kolesarji v
Grevenbroicliu
Pionirji Jure Vodeb, Grega
Markovič, Bogdan Kuclar in Ja-
ni Matko ter mladinca Sandi
Šmerc in Damir Kitak so z okre-
pitvijo Andrejem Žaubijem od-
potovali na enodnevno kolesar-
sko dirko v pobrateno nemško
mesto Grevenbroich.
SŠD Ingrad prvo
v Novem mestu je bilo tradi-
cionalno športno srečanje slo-
venskih gradbenih podjetij. Tu-
di tokrat so bili najboljši pred-
stavniki celjskega Ingrada, ki so
že dvaindvajsetič postali vse-
ekipni zmagovalci, kar dokazuje,
da v tem kolektivu športni rekre-
aciji posvečajo veliko pozornost.
Jernej Pelko, ki je bil na tekmo-
vanju, je ob tem dodal, da dobro
telesno pripravljen delavec po-
tem tudi lažje opravlja zahtevna
gradbena dela. Ekipo sestavijo
po predhodno opravljenih inter-
nih tekmovanjih, tako da na re-
publiško prvenstvo odpotujejo
resnično najboljši. Prihodnje le-
to naj bi bilo podobno srečanje v
Mariboru ali Titovem Velenju,
kjer bosta obe delovni gradbeni
organizaciji Konstruktor in Ve-
grad slavili jubileja svojega ob-
stoja.	' • TV
Novo vodstvo
smučarskega društva
Na občnem zboru so se zbrali
člani smučarskega društva
Merx Celje in za novega pred-
sednika namesto dosedanjega
Zvoneta Mirta izvolili Aleksan-
dra Jezernika. Med pomembnej-
šimi sklepi občnega zbora je bilo,
da se v Celju organizira samo-
stojno smučarsko društvo ska-
kalcev in da se organizira delova-
nje tekaške sekcije izven dru-
štva, v društvu pa bi ostali dve
sekciji - alpska in zveza vadite-
ljev, učiteljev in trenerjev smuča-
nja. Velike upe zlasti alpinci po-
lagajo v Golte, kjer je možno ved-
no pripraviti FIS tekmovanja.
Delo pri alpincih je dobro zastav-
ljeno, žal pa še vedno primanjku-
je denarja kar bi omogočilo še
boljše vadbene pogoje za per-
spektivne pionirje in pionirke.
Libela izpadla iz
pokalnega
tekmovanja
Košarkarji Libele so v polni
dvorani STŠ gostili ameriškt
srednješolce (17 let) pod ime
nom University heights acj
my Kentucky in jili V treh
tinah po 12 minut premaga
89:59. V prvi četrtim pa so
nadigrali tudi domači .sredni^
ci s 37:16. Med odmnn sta
tekmovanji v metanju trujk,;,
je zmagal Aleš Pipan in v zab
nju, kjer je bil najbolj atrakti'
gost Enrique Tucuna.
V četrtek, dva dni kasneje o
so Celjani gostovali v Slovt j
skih Konjicah pri Cometu ir.,
gubili z 93:106 ter tako izpad;
pokalnega tekmovanja. Naj '
košev za Libelo sta dosegla t ^
30 in Pipan 21.
DEAN âUST i
Skoki z male proži é
poniave
Partizan Gaberje v Ceiji^
prvič organiziral tekmovai) p
skokih z male prožne ponj; ■
Rezultati: pri pionirjih je /rn,
Marko Štolfa pred Mitjo Bor
čem, pri pionirkah Vivian "
bičnik pred Polono Žigon,
članicah Saša Pisanec pred !
men Jevnišek in pri članih
Sivka pred Jožijem in Ernes li
Svečakom.
Oba predstavnika
rešena
v republiški nogometni lij
odigrali predzadnje kolo.
predstavnika s celjskega
močja Ingrad Kladivar in
lenjski Rudar sta sicer izgu
vendar pred zadnjim koloi
mata bojazni, da bi iz lige iz
la. Velenjski Rudar je izgu
Trbovljah 1:0 inje na lestvici
mi, celjski Ingrad Kladivar ]
doživel pravi šok v Kidriče
proti Aluminiju, koje izgubi
V zadnjem kolu v nedeljo, 21
nija, bosta oba igrala doma
grad Kladivar s trboveljskim
darjem
in velenjski Rudi
Domžalami. Ker ima Ijubljai
Ilirija pred zadnjim kolom
točke manj od Ingrad Kladh
je jasno kljub vsem morebi
»igram,« da bodo celjski n
metaši tudi prihodnjo se
igrali v republiški ligi.
Kegljavke Savinje
Celje v finalu
Na drugem polfìnalnem
nirju za najboljše jugoslo
ske ženske ekipe v kegljanj
je bilo na kegljišču v Celj
zmagale domačinke pred
ko, ki pa sicer po dveh nast
skupaj s Slavonskim Br(
vodi. Ker se rezultati predte
valnih kol ne štejejo v konki
co in zaradi domačega keg
so Celjanke pred sobotnim :
deljskim finalnim nastopd
vlogi prvega favorita. Zaigra
bo treba dobro in predvsem
no, kajti le tako jim bo u
osvojiti prvo mesto in naslc
žavnih prvakinj. Na zadnjen
movanju sta bili v celjski
nžuboljši Tanja Gobec (dru|
Mira Grobelnik (peta), ke
pa so še Petak, Lesjak, Š
Razlag in Pečovnik. V fini
se uvrstile ekipe Rijeke, Si
Celje, Konstruktor Maribo
štar Split, Jedinstvo Zi
Spartak Deneljača, Zenii
Elektro Beograd.
Prispelo 67 dopisu
Za zadnjo šahovsko nagradno igro smo dobili 67 odgo
od tega 63 pravilnih (dr. Milan Vidmar). Nagrajenci: Ad
Breznik, Mariborska 137, Celje, Jožica Osolnik, Pavšič
Ljubljana in Mladen Mirkovič, Kajuhova 9, Celje. Skri
gosta Franca Babiča (speedway) iz Krškega je odkrili
Tovornik iz Nušičeve 2 v Celju.
Šahovska nagradna igra
Letošnja članska šahovska državna prvakii
ki je januarja napolnila 16 let, nas je
navdušila že lani decennbra.'ko je na
mladinskem svetovnem prvenstvu na Dobr
osvojila drugo mesto. Katera?
SLAVICA MARKOV
MIRJANA MARIĆ
ALISA MARIĆ
Nagrajuje LIK Savinja Celje, kupone
sprejemamo do 10. julija.
JUNIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
fO let AIVIG Slander Celje v znamenju prireditev
svoj jubilej so ćlani Avtomoto
|§tva Slander iz Celja pripravili
,to prireditev in aktivnosti. Tako
pod streho že spravili republiško
^enstvo v kartingu, ki je bilo prvo
,rstno prvenstvo letos v Jugoslavi-
pripravili pa so ga na avtopoligo-
V Ločici ob Savinji.«
)rvenstvo je uspelo, čeprav nas je
0	tudi malo strah,« pravi Martin
drejaš, sekretar AMD Šlander Ce-^
^ kajti v razredih nacional ena in
ćional dve so nastopili »otroci«, v
jostni skupini od 8 do 14 let. Temu
[merna je bila tudi večja odgovor-
st organizatorja prireditve. Tudi
indrovci so se na tej prireditvi do-
5 odrezali in ekipno zasedli drugo
;sto.
\prila je potekalo tekmovanje Kaj
J o prometu, po vseh osnovnih šo-
1	pa so na razpis AMD Šlander pi-
li tudi spise in izdelovali risbe s
dročja prometa in prometne vzgo-
Najboljše izdelke so tudi nagradi-
ter na ta način s 50 ki^ižnimi na-
j^iami učence spodbudili k lepemu
in koristnemu branju, medtem ko je
dobil najboljši v občinskem merilu
kolo.
AMD Šlander seje za letošnji jubilej
odločil tudi za izdajo brošure, v kateri
želijo predstaviti svoje delo in uspehe.
Ta čas je brošura še v tiskarni, vendar
bo nared do konca junija.
V maju ali juniju so načrtovali še
skupščino društva, vendar so jo pre-
stavili na septembr, torej na jesenski
čas, ko bosta tudi jubilejni skupščini,
tako v republiki kot na državni ravni.
Na jesenski čas pa so prestavili še
članski, društveni rally, ki v prvem ju-
nijskem poskusu ni uspel zaradi pre-
majhnega števila prijavljencev. Tako
bodo v AMD Šlander Celje s septem-
brom uresničili vse zamišljene priredi-
tve ob letošnjem jubileju, 40-letnici.
AMD Šlander Celje danes združuje
10.500 članov, od tega je letos obnovilo
članstvo 6.800 voznikov motornih vo-
zil. Od 1. junija dalje je članarina sicer
za 300 dinarjev večja in tako znaša
1.500 dinaijev. Inflacija je povečala
stroške tudi v avtomoto organizacijah,
zlasti pri stroških in tik pred turistično
sezono, tako da se dvigu članarine niso
mogli več izogniti.
Prireditve, ki so še na vrsti
•	V nedeljo, 22. junija bo v Lember-
gu republiško prvenstvo v motokro-
su, hkrati pa tudi za nagrado Kozjan-
sko. Prijav je že veliko in v AMD
Šlander računajo tudi s številno ude-
ležbo gledalcev.
•	Zbor motoristov Jugoslavije bo
4., 5. in 6. julija na širšem območju
Celja. Sam zbor bo 4. julija v Celju ob
10. uri, nato pa bo sledil delile skozi
mesto Celje, po katerem se bo kolona
motoristov odpeljala v Mozirje. Na-
slednji dan bo obisk Logarske doline,
izvedli pa bodo tudi nekaj tekmo-
vanj, predvsem v preizkusu promet-
ne varnosti in obvladovanju motorja,
zvečer pa bo tovariško srečanje mo-
toristov Jugoslavije.
® Avgusta bo državno prvenstvo v
kartingu
Mini-možakar na minivozilu je pokazal tudi maxi-znanje.
otokros spet privablja vse več gledalcev, čeprav je ta športna zvrst motošporta še pred
tsom doživljala manjšo krizo.
Za spomin na našo mladost: ocenjevalna vožnja motoristov leta 1946 v Celju.
Občina Žalec -
(omisija za izvedbo
Bvne dražbe
bzpisuje na podlagi 9.
llena zakona o prometu z
epremičninami (Uradni
st SRS, št. 19/76) in
[kiepa občinske
Ikupščine, sprejetega na
(eji dne 27/3-1986
|avno dražbo
|r prodajo stanovanjske híáe
I družbeni lastnini v Libojah
t 19, ki bo v torek, 8. julija
986, na sedežu upravnih or-
linov skupščine občine Ža-
K, Savinjske čete 5, soba &t.
|V3, s pričetkom ob 9.00 uri.
redmet javne dražbe bo sta-
novanjska hiša v Libojah št. 19
ikivša mežnarija), stoječa na
fK. št. 219 k.o. Liboje s pravl-
D uporabe funkcionalnega
Smljišča v izmeri 231 m^ Ob-
tkt je brez komunalne ureditve
frez elektrike, brez vodovoda,
vstop po kolovozu).
Iflicna cena za objekt znaša
•8.053 din.
pgoj za udeležbo na javni
[tažbi je predložitev jjotrdila o
jačani kavciji v višini 10% iz-
icne cene v korist Žiro računa
li 50750-789-3002 - ostala
eí^Jžbena sredstva občine
il<licna cena za objekt, stroški
'nitve nepremičnine in objave
Jlasa javne dražbe morajo biti
Bčani v roku 30 dni po podpi-
^ pogodbe o prodaji nepre-
ičnine.
leresenti morajo poslati po-
'dbo v zaprti kuverti na na-
Skupščina občine Ž^lec,
n^injske čete 5, z oznako »ZA
^'NO DRAŽBO«,
ipéc še poleg kupnine, stro-
^^ cenitve in stroškov objave
fíía davek na promet nepre-
•^nin ter druge eventuelne
oške za zemljiškoknjižno iz-
3bo pogodbe.
örobnejSe informacije o po-
javne dražbe lahko dobijo
Presenti vsak'uradni dan pri
"Tioženjskopravnem refe-
|tu skupščine občine Žalec,
^a 74/111.
SKUPŠČINA OBČINE
ŽALEC
Komisija za izvedbo
_______javne dražbe
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŽALEC
Objavlja na podlagi določil zakona o stavbnih zemljiščih ter odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v
občini Žalec (Uradni list SRS, št. 18/84) in na podlagi sklepa 10. seje upravnega odbora Sklada z dne 9/
,j1vni razpis
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalni
soseski VI. Žalec in soseski »D« Šempeter
v soseski VI. Žalec je predvidena gradnja vrst-
ne stanovanjske hiše tip ATŽ. V zazidalni soseski
»D« Šempeter bodo tipi stanovanjskih objektov
določeni z lokacijsko dokumentacijo. Cena
stavbnega zemljišča kot odškodnina za pravico
uporabe zemljišča znaša 757,90 din za m^ zem-
ljišča.
V tej ceni ni upoštevan prispevek za spremem-
bo namembnosti kmetijskih zemljišč, prispevek
za zaklonišče, prispevki za priključitev na komu-
nalne naprave, ki jih plača investitor pred izdajo
gradbenega dovoljenja ter vsi stroški pridobitve
dokumentacije za izgradnjo objekta.
KOMUNALNA UREDITEV OBSEGA:
v soseski VI. Žalec: cestno omrežje v asfaltni
izvedbi, vodovodno omrežje, kanalizacijske na-
prave, javna razsvetljava, elektroenergetsko
omrežje vključno s soglasjem za priključitev sta-
novanjskega objekta ter stroški urb. zazidalne
dokumentacije.
v soseski »D« Šempeter: cestno omrežje v as-
faltni izvedbi, vodovodno omrežje, elektroener-
getsko soglasje za stanovanjske objekte ter stro-
ški urb. zazidalne dokumentacije.
Sklad stavbnih zemljišč občine Žalec si pridr-
žuje zase in izvajalce pravico posega v zemljišče
za izgradnjo oziroma popravilo komunalnih na-
prav.
Ponudniki za pridobitev stavbnega zemljišča
morajo do pričetka razpisa vplačati varščino, ki
znaša 10% skupne vrednosti gradbene parcele.
Varščina se vplača na žiro račun Sklada št.
50750-652-27648 ali neposredno pred pričetkom
razpisa pri blagajni skupščine občine Žalec (so-
ba št. 54/11).
Ob uspeli ponudbi se varščina upošteva kot
delno plačilo kupnine. Ob neuspeli ponudbi se
ponudniku vrne brez obresti najkasneje v 8 dneh
po izvedenem javnem razpisu.
Varščina se uspelemu ponudniku ne vrne, če
po opravljenem javnem razpisu odstopi od po-
godbe.
Prednost pri pridobitvi zemljišča se ugotovi na
podlagi stanovanjskih, socialnih ter zdravstvenih
razmer ponudnika in njegovih družinskih članov
ter oddaljenosti stavbnega zemljišča do kraja
zaposlitve ponudnika. Stavbno zemljišče pridobi
ponudnik, ki v največji meri izpolnjuje prednost-
ne pogoje. Rok za pričetek gradnje je eno leto po
sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišča v uporabo,
rok za izgradnjo objekta do III. gradbene faze pa
tri leta po sklenitvi pogodbe.
Ponudbe se dostavijo v zaprti ovojnici na na-
slov: SKLAD STAVBNIH ZEMUlŠČ OBČINE ŽA-
LEC ulica SAVINJSKE ČETE 5 - ŽALEc, z oznako
na ovojnici »ZA JAVNI RAZPIS«.
Ponudbi je priložiti: potrdilo o višini povpreč-
nega osebnega dohodka interesenta in njegovih
družinskih članov, potrdilo o premoženjskem
stanju, potrdilo o zdravstvenem stanju v primeru
bolezni ali invalidnosti interesenta in njegovih
družinskih članov.
Rok za dostavo ponudbe je 7. julij 1986.
Razpis bo javen in ga bo izvajala komisija za
oddajanje stavbnih zemljišč 7. julij 1986 ob 10.
uri v sejni sobi izvršnega sveta skupščine občine
Žalec - ulica Savinjske čete 5.
Komisija bo obravnavala ponudbe prispele do
začetka javnega razpisa.
Uspeli ponudnik je dolžan skleniti pogodbo o
oddaji zemljišča v roku 15 dni po pravnomočno-
sti sklepa o izboru uspelega ponudnika. Vred-
nost celotne odškodnine mora uspeli ponudnik
plačati najkasneje v roku 15 dni po sklenitvi po-
godbe.
Interesenti si lahko ogledajo parcelacijske in
zazidalne načrte pri SKLADU STAVBNIH ZEM-
UlŠČ OBČINE ŽALEC.
SKLAD STAVBNIH ZEMUlŠČ
OBČINE ŽALEC
HMEZAD
Celjska mesna industrija Celje
Delavski svet
TOZD Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov
DS Skupne službe
razpisujeta
dela in naloge
1.	Vodja TOZD proizvodnja mesa in
mesnih izdelkov
2.	Vodja ekonomsko-
organizacijskega oddelka
Pogoji:
pod 1 : visoka ali višja strokovna izobrazba veterinar-
ske ali živilsko-tehnološke smeri ter da ima 3 oziro-
ma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oziroma dru-
gih samostojnih, zahtevnejših delih na področju de-
javnosti zahtevane smeri izobrazbe;
pod 2: visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri
in 5 let ustreznih delovnih izkušenj s področja orga-
nizacije razpisanih del;
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonom, družbenim dogovorom o kadrovski poli-
tiki v občini Celje ter zgoraj navedenih pogojev,
izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo sposobnost vodenja, koordiniranja in
organiziranja
-	da so družbeno politično aktivni in da imajo pravi-
len odnos do samoupravljanja in socialistične mo-
rale
-	v kadrovskem postopku morajo kandidati podati
stališča oziroma predloge o izpeljavi srednjeročnega
programa
Za opravljanje razpisanih del in nalog bosta delavca
imenovana za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Hmezad, CEUSKA MESNA INDUSTRIJA CEUE, Ce-
sta v Trnovlje 17.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po
opravljeni izbiri.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. JUNIJ 1986
»Čuva me Svetovit in čuva Perun. Devet Svarunovih
sinov je padlo v boju z Bizantinci. Bogovi se maščujejo. «
»Naj se uresničijo tvoje besede!«
»Ne smem domov, sem rekel. Ne smem, ker so še
daleč moji cilji. К^ mi koristi, če znam nekoliko voje-
vali! Treba mi je izvedeti ukan, načtov, treba je dobiti
orožja, da ga prinesem domov. Glej, sedaj služim zlate
statère. Epafroditu jih dajem, on pa trguje z njimi, in
zlato se množi!«
»In še tretjič ne smeš domov, ker si mlad človek in
nimaš modrosti. Ranjen si - zatorej nazaj in bliže tja - k
Ireni, od koder leté puščice! Da bi imel ti godčevo srce!
Sinko, tudi Radovan je ljubil, veliko lepih deklic je
gledalo po njem. Toda pevec udari ob strune, zajame
pesem iz lepih oči, pa se napoti dalje, pozabi in živi
svoboden. Samo strune vedo o tihi ljubezni iz šumnega
Bizanca, od Baltiškega morja in od prostranih dobrav,
ker samo vanje vdahne vedno nova ljubezen novo življe-
nje. Iztok, ti nisi pevec, zato je zaman moja beseda.«
Starec seje razžalostil, upognil hrbèt in skril obraz v
dlani.
»Očka, tebi se toži po domu! Pojdi čez Donavo, poz-
dravi mi očeta in povej, zakaj ni sina domov. Ponosen
bo name Svarun, in čakanje, polno upanja, bo sladilo
njegove dni!«
»Po domu se mi toži? Oj ne! I^e je pevec doma?
Povsod in nikjer. Zato se mi ne toži po domu. Toda moje
uho hrepeni po meketanju čred, moje oči bi se rade
napasle zelenih gozdov. Sit sem Bizanca, moj sinko, do
grla sit. Zato poj dem. Takoj jutri!«
Radovan se je vzravnal. Vsa raztoženost je izginila z
lica, in glasno je zapel popotno pesem.
»Ne Setka, da sem se skoraj razcmeril, bedak! Nocoj
se posloviva, Iztok! Daleč so tvoji cilji. Dosežeš jih, če te
ne ubije ženska. Če se ti ljubi igre z njo, bodi ona igrača,
ne ti. Radovan te ne pozabi. Obletu se vrne in ti prinese
novic z doma. Sedßjle kar čutim, da bi bil kmalu zadre-
mal v Bizancu, odkar me pita Epafrödit. Tudi njega ne
pozabim ne njegovega vina. Pojdi, poln vrč naju čaka.
Pijva v slovo!«
Napotila sta se proti hiši.
»In ko sem se odebelil z bizantinsko maščobo, se je
skrčil moj pogum. Ponoči sem mislil na Tunjuša in se ga
celo bal, kravjerepnika. Nič se ga ne bojim. Če se srečam
z njim, ga ukanim, da bo pomnil, kdaj se je srečal z
Radovanom. Pesjan!«
»Ne boj se ga! V tvoji peti je več modrosti ko v Hunovi
glavi. Ko prideš do gradišča, pozvedi, je li res zasejal
razdor med Slovene! Hodi od roda do roda, svari in
prosi, pomiijuj, povej jim o sleparju Tunjušu, bizantin-
skem hlapcu, plačanem izdajalcu! Če pa bi se dvignila
vojska, pridi in mi povej! Tedaj se vrne Svarunov sin
med brate.«
»Kakor sem rekel, ob letu se Radovan vrne, bodi
vojska, bodi mir. Samo če ne omaga sredi poljá njegova
stara noga in ga ne objame hladna Morana.«
»Morana ti prizanese!«
Prišla sta v sobo, kjer je gorela luč v posrebrenem
čolničku, kije visel izpod stropa. Radovanje privzdignil
podolgast lončen vrč in natočil pisani kupi.
»Bite in multos annos et victor sis semper!« mu je
nazdravil starec po starorimski šegi, ki seje še ohranila
v Bizancu, in ponosen je bil, ko ga Iztok ni razumel.
Ko sta slovesno pila v slovo, koje Radovan z modrimi
nauki učil Iztoka, je stal zakrit v senco akanta na car-
skem vrtu Azbad. Sam je prišel nadzirat straže v palačo.
Ali to je bila samo pretveza. Dobro plačan skopljenecje
prinesel popoldne njegovo pismo in ga vtihotapil v spal-
nico Irene. Odkar ga je zmagal Iztok v areni, odkar je
vzkliknil pred carjem, da je Iztok izmed vrst bojevnikov
zoper Hilbudija, Irena še ni govorila z njim. Kadar seji
je približal, je zbežala; kadar ji je pošepetal v dvorni
službi vročo prisego ljubezni, je ni slišala in seje ozrla
proč. Azbad je blaznel in bledel v divji strasti. Zato je
sklenil, dajo povabi ponoči na vrt. Carjevi obsežni gaji
ob šumeči Propontidi so skrivali ob lepih pomladnih
nočeh v mračnih sencah skrivnosti, ki so se spletale čez
dan na trgih, v razkošnih kopelih, pri razsipnih obedih
in nadaljevale v tihih nočeh. Nobena vrata niso bila tako
zaprta in zastražena, da bi jih ne odprl zlati ključ meh-
kužnega patricija, kadar je šel za slo.
J^badje čakal dolge ure. Sto in stokrat je preštel okna
in iskal luči, ki bi mu oznanila: Dvignila seje, prih£(ja! Ni
se posvetilo okno, ni pričakal Irene. Polnoč je prešla,
zvezde na vzhodu so postéale redkejše.
Zaničuje me, je pomislil Azbad. Zaničuje edina, obo-
ževana, do blaznosti ljubljena! Njegova duša je bila
potrta, da bi se zjokal. A sam ni vedel, je li ranjena
njegova ljubezen ali njegov napuh. Da bi se mu ustav-
ljala ženska! Njemu, kije magister equitum, za katerim
hrepeni pol Bizanca, katerega je poljubljala Teodora v
razkošni noči po razkošnem pirovanju! Njega zaničuje
Irena, na pol barbarka! Vse njegove hrepenenje, vsa
blazna strast se je prelila v togoto. Z zobmi je škrtal.
stiskal pest in se rotil pri Belcebubu, dajo stre, uniči i
poniža. Pozabil je v razbupenosti, daje v skrivališču. ;
nogo je udaril ob tla, da je trčil ročnik meča ob okle¡
Ustrašil se je ropota, srce je pialo v viharnih valovil
prisluškoval je in se skrival v gosto senco.
Kar se mu je zazdelo, da se je premaknila izza to\
munčka mimo visokih lotosov temna senca. Po Azbad
je vzkoprnela vsaka žilica. V blazni muki je pritisn
roko na srce, ki mu je bil oklep pretesen. Napenjal je ot
pridrževal sapo, prisluškal z neučakljivim naporom, d
bi zaslišal tanko iglico, ki je padla z libanonske cedn
stoječe sredi zelene trate. Po kratkem času se mu j
zdelo, da je zašumel pesek. Kakor bi se drobne mra\
Ijice usule po mozgu, tako gaje spreletelo. Zopet miri
tihota. Prepričan je bil, da seje motil. Srce seje umi
jalo, roka je zdrsnila s prsi in krčevito stisnila roč
meča. Takrat se nenadoma odtrga skrivnosna senca i
spiove neslišno kakor duh za gozdiček cipres. Azbaó
sta se razširili ustnici in na njih je umrla beseda: Iren
Vzklikniti si ni upal. Zahrepenelje po njej, daje dvigi
nogo in hotel preko pisane grede proti cipresam. Toi
premagal seje. Zbral je vso silo, pomel si z roko oči,
prigovarjal, daje samo razgreta domišljija. Pomiril se,
počasi skoraj dodobra, dasi ni za trenutek okrei
pogleda od cipres.
Na vzhodu izza Črnega morja seje na obnebju pos^
tila nežno rdečkasta proga. Vstajala je zora. Ob morja
dahnil hladen veterin mu oblažil razbeljeno čelo. Kr
ustnic mu je zaigral porogljiv nasmeh. Kakor bi se &
moval sam sebe! Tak nemir, razburjenost za praz
privid! Čemu seje dal strasti preslepiti, daje pisal In
pismo, kjer ji prisega ljubezen, leži pred njenimi noga
in jo prosi, naj mu dovoli, da poljubi vs^ pesek, ka
rega se dotakne lyena noga! Zakaj je to storil! Sed^
zasmehuje. Jutri pokaže pergament najboljši prija
Ijici, v dveh dneh izve ves dvor, kako ga je zmag
Irena. Zbadali ga bodo, pomežikovali si med seboj
Teodora ga bo z zlobnim zasmehom pomilovala.
■a JUNU 1886
NOVI TEDMN - STRAN 19
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. JUNIJ 1986
JUNIJ 1986
NOVI TEDMK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
JUNIJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
10. STRAN - NOVI TEDNIK
19. JUNIJ 1986
Nič ni moglo preprečiti Pisanega balona
Okoli poldrugi tisoč otrok na tradicionalni »tešth* za mlade v Laškem
Vsem, ki so se ustrašili
vremena, je lahko žal, da ni-
so prišli v soboto na Pisani
balon. Vreme je bilo res sla-
bo, saj se je vmes enkrat po-
šteno vlilo in je bilo poboč-
je gradu Tabor v Laškem
razmočeno in blatno. Toda,'
kaj je to v primerjavi z ve-
seljem, ki so ga imeli otroci,
ki so se v tako velikem šte-
vilu zbrali in tam počeli
vsakovrstne zanimive in za-
bavne reči.
Začetek prireditve so z ve-
liko hrupa oznanili možnarji
in dvig ogromnega balona s
košaro pri Zdravilišču La-
ško. Žal, so ga zaradi vreme-
na tudi hitro odstranili. Bil
paje le. Nato seje pričel pro-
gram. Do mesta se je slišala
glasba Čudežnih polj in raz-
posajeni vzkliki otrok, ki so
takoj pričeli tekmovati v naj-
različneših zabavnih igrah in
si tako nabirali točke za na-
ziv Balonskega mojstra.
Tisti, ki so hoteli biti bolj
ustvarjalni, so lahko izdelo-
vali piščalke in razne podobe
iz papirjev. Lačni in žejni so
za nizko ceno lahko kupili
kifeljčke, sokove, sladoled.
Tisti, ki se niso dovolj razgi-
bali, ko so se po vseh štirih
komaj lovili, da se ne bi po-
polnoma povaljali v mokri
travi in blatu, so lahko plesa-
li kar na odru. Bolj kislih
obrazov so bili tako le starši.
Program so v celoti izpe-
ljali, razen napovedanih
atraktivnih točk. Ni bilo
zmajarjev, letalcev in padal-
cev. Toda, vreme je bilo to-
krat res preslabo, da bi lahko
izpolnili še ta del programa.
Obljuba ostaja dolg za pri-
hodnje leto, ko bodo skušali
datum te osrednje prireditve
za otroke ob koncu šolskega
leta, prestaviti na kakšno
bolj sončno soboto.
Udeležba, bilo je okli pol-
drugi tisoč otrok in staršev,
paje organizatorja (občinsko
zvezo društev prijateljev
mladine) utrdila v prepriča-
nju, da otroci potrebujejo,
takšno prireditev in da zato
kaže nadaljevati s tradicijo
Pisanega balona.
VIOLETA V. EINSPIELER
FOTO: EDI MASNEC
No, kdo bo koga? ToUko časa se lahko »tepeta« dokler tekmec ne pade s »koze^. Borih so
se zagrizeno, kajti tla so bila razmočena in blatna. Tisti, kije padel, je tekmo izgubil in še'
umazan je bil povrhu.
Zabavna je tale igrica. Sedeš na žogo, primešjo za »roge« m poskakuješ z njo od enega do
drugega konca zaznamovane poti. Toda, če padeš, si igro izgubil. Tako enostavno le ni,
kot bi si človek prvi hip mislil.
Če ni slo drugače, so tudi mamice morale biti tarče f
metanju mokre gobe. Kdo se je n^bolj zabaval, lahi
ugibate. Za naziv balonskega mojstra se je bilo irei
zagrizeno boriti. Strogim sodnikom je bilo važno le, (
mokra goba zadene naravnost v obraz. In kot vidite, i
deklici je to popolnoma uspelo.
Spet lepe melodlle
Festival zimzelenih melo-
dij, ki ga letos že četrtič za-
povrstjo organizirajo Turi-
stično društvo Vransko,
RTV Ljubljana ter Novi ted-
nik-Radio Celje, bo letos v
soboto, 12. julija. Festival
bo letos posnela ljubljanska
televizija, dve enourni od-
daji bo pripravil ljubljan-
ski radio, nekaj oddaj s fe-
stivala pa tudi radio Celje.
Letos se bodo občinstvu
na Vranskem predstavili
mnogi znani jugoslovanski
pevci zabavne glasbe, med
njimi Djordje Maijanovič,
Elda Viler, Majde Sepe, Mar-
jana Deržaj, Lado Leskovar,
Alfi Nipič in drugi, vse pevce
pa bo spremljal ansambel
Moj mira Šepeta, ki mu bo
tudi sicer namenjen letošnji
festival, saj je eden izmed ci-
ljev organizatoijev ta, da obi-
skovalci znova lahko sliši
tudi lepe slovenske pope
ke. Letos bodo torej pope
karji izvajali precej sklad
Moj mira Šepeta.
Prireditev na Vranskem)
podprle mnoge organizaci
združenega dela s celjske]
območja. Glavni sopokroj
telji pa so Elkroj Mozirje, tj
varna nogavic Polzela, Li
Savinja, Nama Ljubljana I
Mik iz Prebolda.	'
Festival vedno lepih mei
dij bo prva večja prireditev
tej sezoni na Vranskem. Š
rinajst dni kasneje se bode
tem kraju zbrali mladi !
družniki iz vse Slovenije
vsakoletnem srečanju, avj
sta skoraj ne bo sobote bi
kakšne prireditve, vse si
paj pa bodo zaključili v
četku septembra s tradi
onalno kmečko tombolo.
JANEZ VEDEN
Mej duš! Pišejo in pišejo o višjih cenah kot da je to
kaj novega pri nas.
(Novi tednik, 9. september 1970)
Harmonilce so zaigrale
Predtekmovanje za Zlato harmoniko v Laškem
v nedeljo se je v Laškem pome-
rilo 26 frajtonarjev, ki so se pote-
govali za vstop v polfínale za Zla-
to harmoniko Ljubečne 86. To je
bilo letošnje tretje predtekmova-
nje, prvi dve sta že bili v Trstu in
Begunjah, sledilo pa jih bo še šest:
v Slovenj Gradcu, Brusnicah pri
Novem mestu, Šmarju pri Jelšah,
Sevnici, Kostanjeku in Murski So-
boti.
Zlata harmonika si je v razmero-
ma kratkem času - letošnje tekmo-
vanje je šesto po vrsti - pridobila
velik ugled tako med harmonikarji,
kot med poslušalci širom po Slove-
niji in celo v zamejstvu. Tudi ne-
deljsko tekmovanje, ki gaje ob po-
moči Pivovarne Laško vzorno pri-
pravilo Zdravilišče Laško, je priva-
bilo malodane tisoč ljubiteljev do-
mačih viž. Prireditev sta popestrila
še mlajša folklorna skupina marija-
graškega kulturnega društva Anto-
na Tane, ki je predstavila splet
svatbenih plesov in ansambel Vi-
kend iz Radeč, ki je skrbel za zaba-
vo tudi po tekmovalnem delu.
Skratka: razpoloženje je bilo veselo
vse popoldne in bi zdržalo še pozno
v večer, če ne bi razigrane družbe
pregnala poletna nevihta.
Tričlanska komisija, ki je ocenje-
vala tekmovalce je imela vse prej
kot lahko delo, saj se je v Laškem
zbrala vrsta zelo dobrih harmoni-
karjev, in to predvsem mladih. V
kategoriji od 45 do 65 let in v kate-
goriji veteranov ni nastopil nihče.
Polfinale pa so si v kategoriji do 16
let priigrali: Toni Sotošek iz Ko-
privnice pri Brestanici, Stanko Mi-
kola iz Arclina, Zoran Zorko iz La-
škega, Zvonko Leskovšek iz Dobja,
Miran Lipičnik iz Bovš pri Vojniku
in Marjan Lipovšek iz Vojnika. V
kategoriji od 16 do 45 let pa so pol-
finalisti: Ivan Kušar iz Rečice pri
Laškem, Jože Bohorč iz Slivnice
pri Šentjurju, Simon Legnar iz
Prelske pri Titovem Velenju, Mar-
jan Obrez iz Tevč pri Laškem in
Tine Lesjak iz Oplotnice. Polfinale
bo v soboto, 6. septembra na Fran-
kolovem. finale pa bo naslednji dan
na Ljubečni.
Praktična darila za vse nastopa-
joče je prispevala Pivovarna Laško,
najboljše pa je nagradilo Zdraviliš-
če Laško. Posebno nagrado je pre-
jel Stane Planine iz Medvod, kot
harmonikar, ki je prijel na tekmo-
vanje iz najbolj oddaljenega kraja.
N. K.
Med najboljšimi frajtonerji na nedelji
predtekmovanju za Zlato harmoniko
Laškem je bil tudi domačin Zoran Zori
je še v pozen večer skrbel za vedro raz¡
ženje, s petjem pa so mu pritegnili
vrstniki.