2i'M''''M')tnmnmitiimtm)tn!tmnninmH!i!umH)HHHimmm =	E
E	Poštni urad 9020 Ceiovec
§ Veriagspostamf 9020 Klagenfurf E
E	izhaja v Ceiovcu	E
^	Erscheinungsort Kiagenfurt	E
=	Posamezni izvod 3 šiiinge	=
= mesečna naročnina 12 šiiingov E
[	P. b. b.	[
5m]))nm)tiimum<mntii!ntn!mnt]m))m<)nmtnt])]:m))m))fč
LETNtK XXX).
CELOVEC, PETEK, 15. OKTOBER 1976
ŠTEV. 42 (1783)
..Jezikovno
štetje"
izpoinjevsnje Hitierjevega poveija ..Macht mir das Land deutsch!"
URADNO STALiŠČE JUGOSLAVUE:
^tvsfrj/a očifno Jrrš;
cfu/ia in črAo državne pogodbe
čemur se bo /ugosiavi/a od/očno posiavda po robu
Ma tiskovni konferenci minuti teden je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRt Mirko Kaiezič odgovorit tudi na vprašanja giede skiepa avstrijske viade, da bo 14. novembra izvedia popis prebivaistva na podiagi ugotavijanja materinega jezika ter giede tozadevnih toimačenj kancterja Kreiskega. Kaiezič je izjavit:
.Stališče Jugostavije do postavtjanja pogojev za uresničitev 7. čtena državne pogodbe, ztasti v obiiki preštevanja oziroma ugotavtja-nja manjšin, kar je prav gotovo tudi namen predvidenega .jezikovnega popisa' 14. novembra, je dobro znano. Sktep avstrijske viade, da bo to štetje izvedia, razodeva, da se je Avstrija dokončno odtočita za ukrepe, s katerimi očitno krši duha in črko državne pogodbe, čemur se bo Jugosiavija odtočno postavita po robu."
Gtede Kreiskijevih totmačenj pa je Katezič dejai, da besedita toimačenj kancterja Kreiskega o postedicah preštevanja stovenske in hrvaške manjšine za avstrijsko-jugostovanske odnose sicer nima, „ven-dar pa tahko rečem, da enostransko kršenje državne pogodbe s preštevanjem manjšin ne more ostati brez postedic za ceiotne jugosiovan-sko-avstrijske odnose".
Tudi Čehi in Siovaki
napovedujejo bojkot štetja
10. oktober je za nami. Čeprav nt što za jubitejno teto, so vsi govorniki in časopisi poudarjati, da ima tetošnji 10. oktober v zvezi s preštevanjem 14. novembra poseben pomen in prizvok.
S tem pa so jasno povedati, da tazumejo tudi 14. november kot piebiscit — ne sicer kot odtočitev gtede meje, pač pa kot tojatnostno odtočitev do države Avstrije in delete Koroške, kar je že prej žeto jasno povedat KHD v svojem gta-*itu „Ru( der Heimat", ki označuje vsakega, ki se ne podredi njegovemu navoditu, za pripadnika „jugo-stovansko" označene manjšine. Namen je prozoren: izvaja naj se psi-
Onemogočiti bomo ponovni plebiscit
hotoški pritisk ne samo na našega čtoveka, marveč na vsakega, ki ne itedi poroti KHD.
K temu najprej načetna ugotovitev: Mejo ogroža samo tisti, ki onemogoča izpotnitev obtjub, danih stovenski narodni skupnosti ob pte-biscifu, in rešitev varstvenih dotočit v njeno korist, ki jih vsebuje državna pogodba iz teta 1955! Do-kter namreč bodo nemški naciona-tisti tahko naprej zabranjevati rešitev odprtih vprašanj in bo vtada stedita njihovim zahtevam, dokter bodo tahko naprej hujskati proti koroškim Siovencem in zavajati javnost z tažipatriotičnimi porotami in mešetariti s ^prastrahom", tako doi-go ne more priti do miru v dežeii.
Koroški Stovenci pa smo vedno biti in smo za mir; jasno te za mir na enakopravni podtagi, ne pa za mir v pričakovanju naše dokončne resignacije! Vsi raztični načini pri-tiika vendar nimajo nobenega drugega namena, kakor da bi nas pri-*ititi v resignacijo, ki naj bi jo še sami formatno potrditi z drugim pte-biscitom dne 14. novembra. Temu s!užt vsa propaganda ati — kakor jo imenujejo — obširna informacija vtade in strank, da bi spetjati na Hmanice nas in zavedti avstrijsko in svetovno javnost; temu naj siuži itasti „vroča jesen", ki je za nacio-natistične potitike še premaio vroča.
Ne zadostujejo jim namreč protizakoniti posegi poticije v Škocijanu, "e grožnje in izpadi govornikov na raznih nacionaiističnih prireditvah in paramititarističnih pohodih, ne hujskanja ob ptebiscitnih prostavah. -Vroča jesen" jim je očitno te nasitna konfrontacija, ki je — kakor vse kaže — edin) jezik, ki ga razumejo:
Če je kdo na podlagi napačno tolmačene državljanske pokorščine ali nekritične strankarske discipline morda le še veroval zlaganim zatrjevanjem vodilnih avstrijskih politikov, ki skušajo javnost zavajati glede pravega namena in pomena .jezikovnega štetja" dne 14. novembra — .izpovedi" ob letošnjem 10. oktobru so morale tudi največ-jemu naivnežu odpreti oči:
H Pri tem štetju ne bo šlo za ugotavljanje materinega jezika, marveč bo štetje zlorabljeno za politično odločitev, kjer bodo priznavanje k nemščini istovetili z lojalnostjo do ožje koroške in širše avstrijske domovine.
H Rezultati štetja ne bodo .orientacijska pomoč" pri uresničevanju določil člena 7 državne pogodbe, marveč jih hočejo zlorabiti kot referendum o tem, ali naj Avstrija sploh izpolni svoje obveznosti iz mednarodne pogodbe ali ne.
Samo to je resnica o pravem namenu in pomenu .jezikovnega štetja" in ta resnica bolj kot vse drugo potrjuje pravilnost naše ugotovitve, da soglasje treh strank ne pomeni skupne pripravljenosti in odgovornosti za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj, temveč pomeni sramotno kapitulacijo pred tistimi silami, ki prav zaradi take neodgovor-
fo je jezik podtikavanja, izzivanja in izsiijevanja.
Koroški Stovenci zato ne bomo nasedii ne njihovim vabam, ko bi nas naenkrat radi našteii kot Sio-vence, niti njihovim provokacijam, ko na: biatijo in sumijo ter nam odrekajo domovinsko pravico na fastni podedovani koroški zemiji, niti ne pritisku in izsiijevanju, marveč jim bomo 14. novembra odioč-no odgovoriti z jezikom protesta s tem, da bomo uspešno iz-vedii bojkot preštevanja in onemogočiti vsiijeni ponovni piebiscit, s katerim nas hočejo ogoijufati za pravice, ki smo si jih priboriti v borbi proti fašizmu.
Dr. Franci Zttdtfer
ne in nenačelne politike mislijo, da je prišel čas, ko je treba izpolniti znano Hitlerjevo povelje .Macht mir das Land deutsch!"
Zato pa je vse slepomišenje o neki .orientacijski pomoči" le izraz dvoličnosti, ki je očitno postala edini merodajni atribut avstrijske manjšinske politike.
V	ta okvir tudi sodi, če deželni glavar Wagner 10. oktobra na prireditvi, kjer se .uradno" klanja oporoki in tradicijam Abwehr-kampferjev (ki jih danes predstavlja nekdanji ilegalni nacistični voditelj Sames s člansko številko NSDAP 26 661), hlini zaskrbljenost in svari pred .nevidno steno" med prebivalstvom, ko pa v isti sapi sam zelo aktivno pomaga postavljati tako steno nezaupanja in sovraštva; njegovi izpadi proti Slovencem in vsem tistim, ki svarijo pred posledicami današnjega razvoja, so namreč vse preveč podobni hujskaškim izbruhom, ki jih je bilo v zadnjih dneh toliko slišati v raznih krajih južne Koroške in še posebej v Celovcu.
V	ta okvir pa še zlasti sodi, če zunanji minister Pahr v Združenih narodih slepomiši z lepimi (razami o dozdevni naklonjenosti in razumevanju Avstrije za problem manjšin, ko pa je vendar znano, da doma govori precej drugače in celo zagovarja pravico asimilacije.
Dokler bo Avstrija svojo na zunaj lepo deklarirano manjšinsko politiko v praksi izvajala z metodami in s ciljem likvidavije manjšin, tako dolgo bo namreč tudi Wag-nerjevo nenadno .razumevanje" za svobodno izmenjavo televizijskih oddaj preko meje, Pahrovo .podporo" jugoslovanski pobudi glede manjšin v OZN ter sedanjo več kot zakasnelo delno izpolnitev arhivskega sporazuma iz I. 1923(!) mogoče razumeti samo kot preračunane poskuse zavajanja domače in svetovne javnosti. V resnici pa licemerstva takšne dvolične politike tudi ni mogoče prikriti z metodo, kakršne se je posluži) deželni glavar, ko je skupini inozemskih diplomatov prikazoval, kako se sožitje na Koroškem razvija .brez vsake
V prizadevanju, da bi koroške Slovence „prepričali", naj se pustimo prešteti in s tem sami podpišemo svojo likvidacijo, se stranke in tisk poslužujejo vseh najrazličnejših metod in sredstev — od prigovarjanja preko groženj in pritiskov do vsilj ,* nja. Posebno priljubljen način je odkrivanje in prikazovanje skupin ali organizacij, ki so se baje ali tudi resnično izrekle za preštevanje, češ, poglejte, ti in oni so za štetje, zakaj ne bi bili tudi vi.
S posebnim veseljem je tisk objavil tozadevno „odločitev" Robakove .hrvaške" skupine na Gradiščanskem, čeprav je splošno znano, da gre za ljudi, ki prikrito in javno zagovarjajo asimilacijo ter celo protestirajo proti izpolnitvi člena 7. Pravico, govoriti v imenu narodnostne skupnosti, morejo taki ljudje imeti samo v Avstriji, kjer je politika asimilacije uradno sankcionirana in forsirana.
Podobno je tudi s Čehi in Siovaki
komplikacije", in jih prepričeval da vse drugačne trditve .nasprotujejo dejstvom". O resničnosti današnjega položaja na Koroškem namreč dosti bolj zgovorno kot besede in trditve pričajo dejanja; ta pa so na žalost takšna, da upravičeno zaskrbljeni gledamo v jutrišnji dan — ne samo Slovenci, marveč sploh vsi, ki nočejo zavestno zapirati oči pred nevarnostjo novega navala nebrzdanega nemškega šovinizma in nacizma.
na Dunaju. Tudi pri njih se je ena izmed njihovih organizacij baje izrekla za preštevanje ter je zahtevala, da bi morala biti na popisnih polah dana primerna možnost za označitev češkega oz. slovaškega jezika. Tozadevno vest je koroški tisk objavil kot nadaljnji .argument", da se moramo tudi koroški Slovenci ukloniti diktatu štetja. Toda isti tisk je sramežljivo zamolčal drugi del resnice: da je tudi pri Čehih in Slovakih na Dunaju ena izmed njihovih vodilnih organizacij izrazila solidarnost s koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati ter podobno kot ti dve skupnosti napovedala bojkot štetja.
Take odločitve seveda ne gredo v račun tistim, ki so se povsem vpregli v voz nemških nacionalistov in zdaj kot njihovi glasniki med seboj tekmujejo, kdo bo bolj .prepričljiv" v dokazovanju, da je preštevanje v korist manjšin. To tekmovanje gre celo teko daleč, da so ljubosumni eden na drugega; višek te .značajnosti" pa lahko opazujemo v rivalstvu med SPU in dVP, ki se vsaka na svoj način trudita dokazati, katera je bolj vredna naklonjenosti koroškega Hei-matdiensta oz. na čigavi strani je ta organizacija.
Pri tem pa je značilno, da je vodstvu SPd očitno več do naklonjenosti nemških nacionalistov kot pa za mnenje svoje lastne mladine: kajti na deželni konferenci socialistične mladine na Dunaju so se izrekli proti štetju, hkrati pa zahtevali — kakor beremo v osrednjem glasilu SPd — .prepoved koroškega Heimatdiensta ter vseh protimanjšinskih neonacističnih organizacij in propagande".
Štetje posebne vrste
bo v resnici plebiscit o izpolnjevanju člena 7
Dogodki okoii 10. oktobra !o tudi ietos zeio nazorno pokazati, da smo Se zeio daieč od tistega časa, ko bi ta za dežeio in njeno pre-bivaistvo usodni dan po več kot poistoietnem časovnem odmiku končno res iahko posta) skupni praznik medsebojnega spoštovanja, razumevanja in sožitja obeh narodov na Koroškem. Nekatere izjave v tej smeri — v koiikor so biie spioh resno in iskreno mištjene — so povsem izpuh-teie v zrak; v ostaiem pa je 10. oktober tudi tokrat potekai v znamenju tiste ..koroške" miseinosti, kateri rjava barva koroških gvantov očitno ni ie zunanja podoba, ampak predvsem tudi duhovna vsebina z vsemi veiikonemškimi, nacističnimi in šovinističnimi atributi.
ZAHTEVA iZ SALZBURGA;
Uresničevanje čiena 7
je treba začeti s tem, da se napravi konec nemškonacionaiističnemu rovarjenju
Potek in vsebina ietošnjih .proslav" ob 10. oktobru sta spet enkrat dovoij jasno pokazaia, kakšne namene in kakšne ciije zasiedujejo vse tovrstne ..domovinske' prireditve. Potrdita pa sta predvsem tudi upravičenost in praviinost protestov proti takšni dejavnosti ter zahteve, da pristojne obiasti končno napravijo konec temu nemškonacionaiističnemu rovarjenju in s tem napravijo prvi korak k zadovoijivemu reševanju odprtih vprašanj čiena 7.
Posebej proti sobotni prireditvi Abwehrkampterbunda in proti ne-deijskemu zborovanju Heimatdiensta v Ceiovcu je protestira) tudi saiz-burški Soiidarnostni komite za pravice koroških Šiovencev. V svoji protestni izjavi, ki jo je posiai zvezni viadi [kancierju Kreiskemu) in koroški dežeini viadi [dežeinemu giavarju Wagnerju), je komite ugotovii, da avstrijska zvezna viada in koroška dežeina viada s svojo manjšinsko poiitiko pospešujeta nemški nacionaiizem in šovinizem, s tem pa posredno in neposredno tudi prizadevanja za nasiino asimiiacijo sioven-ske narodne skupnosti na Koroškem in njeno iztrebijenje. Komite na-giaša, da je ta poiitika očitno v nasprotju s čienom 7 državne pogodbe, zato poziva zvezno viado, naj končno napravi konec nemškonacionaiističnemu rovarjenju in s tem napravi prvi korak k zado-voijivemu reševanju odprtih vprašanj čiena 7. „Ta korak mora biti narejen tudi tedaj, če je usmerjen proti ijudem, ki na vidnih poioiajih v poiitiki, gospodarstvu in kuituri vodijo manjšinsko poiitiko, ki nasprotuje državni pogodbi in je zato državi sovražna," je poudari) saiz-burški komite.
Kiub siovenskih študentov v Saizburgu pa je v zvezi z omenjenima prireditvama KAB in KHD posiai protestno izjavo krški škotiji [škofu dr. Kostnerju) in Nemško-siovenskemu koordinacijskemu odboru [dr. inzku in dr. Waidsteinu). Kiub ugotavija, da je šovinistični in hujskaški značaj takih ..domovinskih" prosiav postai očiten najpozneje ob praznovanju 10. oktobra ieta 1970, ter nagiaša, da pomenijo take prireditve trenutno in spioh provokacijo. Ziasti pa kiub opozarja, da je kot siav-nostni govornik na prireditvi KAB udeiežen znani nemški nacionaiec in župnik Wiiheim Mucher iz Gospe svete, pri čemer je povsem ne-razumtjivo, da cerkev na Koroškem proti temu nič ne ukrene. „S tem, da koroška Cerkev trpi takšne izpade enega svojih duhovnikov, zgub-ijajo njeni sinodaini skiepi popoinoma svojo verodostojnost," je rečeno v izjavi. ..Prepričani smo, da mora Cerkev sedaj in tudi v bodoče ostro nastopati proti tistim svojim duhovnikom, ki s skrajnim nemškim nacio-naiizmom zastrupijajo ozračje na Koroškem. Če že država trpi in podpira izgrede, ki bi jih po zakonu moraia prepovedati, bi biia vsaj naioga Cerkve, da se zavzema za mir v dežeii."
Visoko doneče (raze o domovini in domovinski zvestobi, o svobodi in demokraciji in celo o enakopravnosti so bile na raznih prireditvah iokalnega in deželnega okvira samo (asada, izza katere so se usipale strupene puščice proti enemu delu prebivalstva v deželi: proti Slovencem in tistim njihovim zaveznikom, ki z argumenti, zgrajenimi na zgodovinskih izkušnjah, resno svarijo pred posledicami, ki jih bo imela za deželo in državo sedanja manjšinska politika, o kateri je bilo tudi na teh prireditvah nedvoumno povedano, da jo zahtevajo in usmerjajo najbolj zagri-
zeni nemškonacionalistični krogi.
Koroški Heimatdienst je bil tisti, ki je zahteval ugotavljanje manjšine, se je na nedeljskem zborovanju v Celovcu pohvalil dr. Feldner; zato KHD tudi zahteva, da morajo rezultati štetja veljati sploh kot podlaga za izpolnjevanje člena 7. .Tisti, ki je proti slovenskim napisom, proti slovenskemu uradnemu jeziku in proti slovenskemu pouku, se bo priznal za Nemca," se je glasi) poziv. Bolj jasno pač ne bi bilo mogoče povedati, kaj štetje 14. novembra v resnici pomeni: plebiscit o tem, ali naj Avstrija izpolni člen 7 ali ne!
Tako enostavno je to: dobrih 20 let po podpisu državne pogodbe se prepusti določenim silam v državi, da s svojim vplivom potom dvomljivega in osporavanega preštevanja šele blagovolijo odločati o tem, ali naj Avstrija izpolni svoje mednarodne obveznosti ali pa se nanje požvižga, kakor da bi bile kos papirja. Res edinstveno spričevalo za državo, ki se ponaša s svojo „prav-no" ureditvijo in pogodbeno .zve-stobo". Res edinstveno spričevalo pa tudi za tiste njene predstavnike in odgovorne politike, ki nosijo vso odgovornost za takšno zlorabo prava in demokracije ter imajo še nesramnost, da domačo in svetovno javnost skušajo zavajati s svojim sprenevedanjem in slepomišenjem o neki .orientacijski pomoči".
Taka zagotovila so očitna in zavestna laž! Tudi tedaj, če se jih poslužujejo visoki in najvišji pred-stavnki na deželni in državni ravni! Kajti „priprave" za štetje in v tem okviru zlasti .prispevek" tistih si), ki so štetje izsilile, govorijo dosti bolj prepričljivo govorico: povsem jasno in za vsakogar razumljivo povedo, da pri štetju 14. novembra ne bo šlo za „orientacijsko pomoč" in .demokratično pravico" sleherne države, marveč za ponovitev plebiscitarne odločitve o nadaljnji usodi avtohtonega slovenskega prebivalstva na Koroškem. Že vnaprej je vsak, ki se ne bi odločil za „nemško stran", proglašen za izdajalca domovine, za domovini sovražen in nevaren element.
Sklicujejo se, da gre za ^vprašanje vesti", hkrati pa povsem brezvestno pozivajo ljudi, naj se proti svoji vesti .priznajo" k nemškemu materinemu jeziku. In „vindišarji" po svojih .predstavnikih" tudi zagotavljajo, da se bodo kot vselej priznali — h Koroški, da bodo vpisali nemščino kot svoj materni jezik. (Kakor da bi bil materin jezik umazana srajca, ki se jo da sleči in dati v pralnico, medtem pa obleči svežo!) Kako pa bodo opravili s svojo vestjo razni Petschnigi, Glantsch-niggi, Bacherji, Deutschmanni in podobni, o katerih je vendar splošno znano, da so njihove matere govorile slovensko. Kako bo s svojo vestjo opravil najvišji vindišar Einspieler, saj vendar nikogar ne more prepričati, da njegov materni jezik ni slovenščina. In kako bo s svojo vestjo opravil tudi sam Feldner, katerega stara mati in mati sta govorili samo slovensko, ko sta se iz Prevalj preselili na Koroško.
Predvsem pa: kako bodo opravili s vojo vestjo vsi merodajni politiki, s kanclerjem Kreiskim na čelu, ki nosijo odgovornost za tak razvoj, ker uradno zagovarjajo in pospešujejo politiko narodnega izdajstva. Ali jih res ni sram, če se morajo pri uveljavljanju svoje skrajno protimanjšinske manjšinske politike opirati na narodne, jezikovne in druge renegate, na ljudi, ki svoje poreklo in svoje prepričanje povsem brezvestno prodajajo, da bi se lahko „svobodno" priznali k edino zveličavnemu nemštvu.
Vse te misli so človeka obšle, ko je v zadnjih dneh poslušal govore in izjave na prireditvah ob 10. oktobru, še posebej na obeh osrednjih zborovanjih KAB in KHD v Celovcu, kjer prav nič niso skrivali
resničnih namenov in ciljev, ki jih zasledujejo z novim plebiscitom 14. novembra. Povsem javno so pozivali na potvarjanje štetja in s tem nehote prispevali k temu, da rezui-tati — pa naj bodo kakršnikoli — ne bodo za nobeno rabo. Predvsem pa so že vnaprej postavili na laž tudi „njihovo" lastno opredelitev, saj niti število .nemških g!a-sov" nikakor ne bo odgovarjalo resničnemu stanju, ne bo rezultat ugotavljanja jezika, marveč bo odraz politične odločitve, zgrajene na neresničnih, manipuliranih podatkih in opredelitvah.
Ob nedeljski prireditvi KHD pa je treba ugotoviti še nekaj drugega. Po pisanju nemškega tiska je udeležba znašala od 7000 do 8000 ljudi; če pri tem številu upoštevamo znameniti „(aktor 2", s katerim na Koroškem razni .uradni" in drugi ocenjevalci udeležbo na slovenskih prireditvah delijo, pri nemških pa množijo, potem za organizacijo, ki se ima za predstavnika vseh „do-movini zvestih" Korošcev, taka udeležba res ni bila prepričljiv dokaz zaupanja. Če je bila udeležba na nedavnem zborovanju v Globasnici „porazna" za slovensko vodstvo, potem je treba pisune, ki so si takrat izmislili cele štorije o tem, kako slovenski voditelji nimajo nikogar več za seboj, pač sedaj vprašati, koga ima za seboj KHD? Poldrug tisoč udeležencev na glo-baški prireditvi je brez dvoma bistveno drugačen dokaz zaupanja za slovenske organizacije in njihovo vodstvo (ko pa Slovencev sploh ni, če jih morajo šele ugotavljati), kakor pa v najboljšem primeru tistih manipuliranih 7 do 8 tisoč za KHD, če pomislimo, da šteje Koroška več kot pol milijona prebivat-cev, ki so menda vsi jasno opredeljeni, saj — kakor je bilo slišati v nedeljo — .molčeče večine" ni več. Morda pa je bit ravno ta izraz .zaupanja" tudi vzrok, da so zborovanje skrili v sejemsko dvorano, iz katere so poleg tega novinarje slovenske televizije naravnost izgnali, da ne bi mogti dokumentirati, kako je v resnici s temi stvarmi-
100 milijonov šilingov
za protimanjšinsko politiko in 5 milijonov za manjšine
Manjšinam nakionjena Avstrija (tako vsaj vedno siišimo iz ust visokih in najvišjih avstrijskih poiitikov) zastopa prav čudno manjšinsko poiitiko. Pred dnevi je biia v tisku objavijena vest, da ima zvezna viada v proračunu za ieto 1977 za ..pospeševanje" manjšin predvidenih $ mitijonov šiiingov. Ha koga vse namerava ta denar razdeiiti, seveda ni znano; znano pa je, da je viada dosiej ..pospeševaia" na primer gradiščanske Hrvate s tem, da je podpirata in subvencionirata deiovanje Robaka in njegove skupine, torej ijudi, ki se javno zavzemajo za asimiiacijsko poiitiko in se prav tako javno izrekajo proti iz-poinitvi čiena 7!
Ampak to še ni vse. Omenjenim 5 miiijonom šiiingov za ..pospeše-vanje" manjšin stoji nasproti namreč dosti večja vsota — navedbe segajo od 80 do 100 miiijonov šiiingov, ki jih bo Avstrija ..investirata " v biiinje ugotavijanje manjšin, to se pravi za statistično iikvidacijo manjšin.
Trditve, da bodo rezuitati štetja siužiii samo kot orientacijska pomoč, so že od vsega začetka neverodostojne. Sedanje .priprave " za štetje, kamor je treba predvsem uvrstiti tudi prireditve ob ietošnjem 10. oktobru, pa so posebno jasno pokazaie, da pri štetju spioh ne gre za ugotavijanje kakšnega jezika, marveč gre jasno in nedvoumno za poiitično odiočitev — za ponovitev piebiscita iz ieta 1970. Propaganda, da se je treba odtočiti za nemščino in s tem za Koroško in Avstrijo, je pač dovoij zgovorna; kdor se ne bi priznat za Nemca, je sovražnik in izdajaiec domovine.
Aii naj bo to tista ..orientacijska pomoč", o kateri kvasajo in s katero skušajo zavajati javnost. Ne, to je v resnici naknadno izpoinjeva-nje znanega Hitierjevega poveija .Machi mir das Land deutsch!" Pri tem pa ne more sodeiovati nihče, ki se iskreno priznava k Avstriji, zato je edini odgovor: BOJKOT ŠTETJA.
V tem usodnem trenutku
moramo združiti vse naše siie
Povsem v znamenju resnosti trenutnega položaja koroških Slovencev, ko smo izpostavljeni združenemu napadu nemških nacionalistov in njihovih pomagačev v vseh treh merodajnih strankah, je potekalo v ponedeljek prvo zborovanje Skupnosti južnokoroških kmetov. In v tem smislu so izzveneli tudi pozivi vseh govornikov, ki so poudarjali potrebo skupnega samostojnega nastopa pri letošnjih kmeČkozborskih volitvah: ne glejmo, kdo je bil na eni in kdo na drugi strani, strnimo naše sile, da dobimo primerno zastopstvo, ki se bo pogumno in dosledno potegovalo za koristi južnokoroških kmetov.
Uvodoma sta prejšnji in sedanji zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov v kmetijski zbornici Mirko Kumer in Tone Krušic kratko orisala razmere in delo v tem poklicnem zastopstvu. Pri tem sta zlasti tudi opozorila, da imajo manjše skupine v zbornici kjer UVP-jevski Bauernbund prevladuje s svojo večino, le malo možnosti uveljaviti svoje predloge in pobude. Posebno težko pa je to za slovenskega zastopnika, ki ima takoj proti sebi vse ostale frakcije, čim skuša opozoriti na potrebo po enakopravnosti tudi na narodnostnem in jezikovnem področju. V okvir tozadevnih .izkušenj" sodi svoječasna pobuda zborničnega svetnika Kumra, ki se je zavzel za to, da bi glasilo zbornice „Der Karntner Bauer" vsaj občasno prineslo vsaj eno ali drugo
objavo tudi v slovenskem jeziku: čeprav slovenski kmetje povsem .enakopravno" morajo plačevati enake davke in enake dajatve za kmetijsko zbornico, med .demokratičnimi" predstavniki koroškega kmetijstva ni bilo razumevanja za enakopravnost slovenskih kmetov tudi na področju enakih pravic. Ali pa .izkušnja" zborničnega svetnika Krušica, ki je že ob svojem prvem nastopu v zbornici okusil .demokratičnost" te ustanove, ko je svoj govor skušal začeti v slovenskem jeziku. (Ko je Slovenski vestnik takrat poročal o tem dogodku in opozoril zlasti tudi na neresničnost .argumentov" OVP-jevskega Deutschmanna, ki je trdil, da v kmetijski zbornici še nikdar ni bilo slovenske besede, smo se Deutschmannu zelo zamerili; toda njegovi lastni strankarski tovariši so ga morali poučiti, da je naš list zapisal resnico, kajti tudi že Krušicev predhodnik Kumer je svoječasno svoj govor začel v svojem materinem jeziku.)
V prvi vrsti pa je sestanek kmetov veljal pripravam za kmečkozborske volitve ter je hilo govora o raznih organizacijskih in tehničnih vprašanjih (tako med drugim o možnosti vpogleda v volilne imenike), posebej pa seveda tudi o izbiri kandidatov. To morajo biti ljudje, ki so med našimi kmeti znani kot zavedni Slovenci in kot napredni gospodarji, je bilo poudarjeno; znati mora-
jo odpreti usta in povedati svoje zahteve — kjer je potrebno tudi v nemščini". Opozorjeno pa je bilo tudi na nova določila volilnega reda, po katerem so dobile volilno pravico tudi gospodinje, tako da bo vsak drugi glas prišel od žensk, kar je treba upoštevati pri sestavljanju kandidatne liste. Za nosilca liste je bil izbran Ignac Domej iz Rinko! v Podjuni in za njegovega namestnika Tone Krušic iz Velinje vasi pri Bilčovsu (ki je Skupnost južnokoroških kmetov že zdaj zastopal v kmetijski zbornici), medtem ko so bili za naslednja mesta na listi predvideni zastopniki s celotnega našega ozemlja.
Razumljivo so se posvetovali tudi o programu, s katerim se bo Skupnost južnokoroških kmetov predstavila volivcem in volivkam. Podani so bili zanimivi predlogi, dokončno pa bo volilni program v sodelovanju s strokovnjaki in zastopniki obeh kmečkih organizacij izdelal ožji odbor, ki tudi sicer skrbi za pripravo na volitve dne 21. novembra. Zborovanje je bilo zaključeno s pozivom, da združimo vse sile in s skupnim nastopom dosežemo čim boljše zastopstvo v kmetijski zbornici; in z zagotovilom, da Skupnost južnokoroških kmetov ne bo zastopala koristi ene ali druge stranke (kot se to dogaja pri zastopstvih nemških kmečkih organizacij), temveč izključno le koristi južnokoroških kmetov.
„Ta hiša je moja, pa vendar moja ni
Pregled sodobne slovenske literarne ustvarja!nosti na Koroškem
V priljubijeni knjižni zbirki Kondor, ki prinaša izbrana deia iz domače in svetovne književnosti, je pred kratkim izšei zbor slovenske iiterature na Koroškem z nasiovom „Ta hiša je moja, pa vendar moja ni." izdajateiji so Mtadinska knjiga iz Ljubijane, Društvo siovenskih pisateijev v Avstriji in Kiub Miadje iz Ceiovca. Tekste je izbrai in uredit dr. Matjaž Krneči, ki na ijubtjanski univerzi predava siovensko iitera-turo. Dr. Krneči je napisai tudi spremno besedo.
V ceiovški slovenski knjigarni .Naša knjiga" so to knjigo v navzočnosti številnih avtorjev pretekli četrtek zvečer predstavili izdajatelji, založnik in urednik. Direktor založbe Mladinska knjiga tovariš Ivan Bizjak je dejal, da se v knjigi kaže ustvarjalna moč literarnega ustvarjanja v slovenskem jeziku na Koroškem. Povedal je tudi, da je založba namenila tisoč izvodov antologije v dar slovenski mladini na Koroškem. Dr. Kmecl je svoje besede o knjigi navezal na ugotovitev literarnega zgodovinarja Ivana Grafenauerja, ki je leta 1946 zapisal, da je slovenska literatura na Koroškem živ člen vseslovenske. Kmecl je omenil troje vrhov v ustvarjanju in pomenu Koroške za vseslovenski prostor: čas, ko je bila Koroška centralna slovenska de-
žela, nato obdobje v devetnajstem stoletju, ko je bil Celovec v primerjavi z Ljubljano vsaj enakovreden center, ter tretjega, ki ga doživljamo danes. Poudaril je, da je današnje ustvarjanje nepogrešljivo za vse slovensko življenje in da ga tudi z nobenim terorjem ni in ne bo mogoče zatreti.
V antologiji so predstavljeni pisci pesmi in proze od ponovne oživitve slovenske knjižne besede po plebiscitu (Neža Strojnik, Katarina Mi-klav, Anton Haderlap) preko obdobja tik pred drugo svetovno vojno (Hani Weiss, Maks Sorgo), do nove lirike (Milka Hartmann, Anton Kuchting, Valentin Polanšek, Miško Maček-Karel Smolle, Niko Darle-Erik Prunč, Gustav Januš, Stanko Wakounik in Andrej Kokot) in nove pripovedne proze (Karel Pruš-
nik-Gašper, Mirko Kumer, Metod Turnšek, Anita Hudi, Florjan Lipuš in Janko Messner). Teksti predstavljajo reprezentativen prerez novejšega slovenskega besednega ustvarjanja na Koroškem. Tematsko so ubrani v precejšnji meri na vedno aktualno koroško resničnost, na potrebo po nenehni narodni obrambi. Pesmi in proza izražajo bolečino avtorjev ob položaju slovenstva na Koroškem, pa tudi vero v minljivost vsega, tudi zlobe in sedanje stiske. (Prav na minljivost vsega meri tudi naslov antologije.) Nekatere pesmi prinašajo slike iz kmečkega življenja (predvsem M. Hartman), nekatere so ironično in satirično obarvane (G. Januš). Oblikovno se razpenjajo od preprostih tradicionalnih kritičnih oblik do prostega, deloma prozaičnega verza in manjkajoče punktacije, slogovno od realizma do novega ekspresionizma. Tudi večina proznih tekstov je realističnih, nekaj pa tudi slogovno modernejših, posejanih s satiričnimi in grotesknimi prvinami.
Urednik zbirke v spremni besedi poda kratko zgodovino literarnega ustvarjanja na Koroškem in zunanje dogodke, ki so nanj odločilno vplivali, potem pa kritično oceni posamezne ustvarjalce in njihova dela. Ob koncu študije meni, da je „treba brez oklevanja priznati, da je ta slovenska ustvarjalna beseda, ki se je skoraj čudežno porodila po več kot polstoletnem premolku, že doslej pokazala jasno življenjsko moč ... Po zanosu, ki je spremljal to prerojenje, po žlahtnem veselju nad nepokopano besedo, bo morala zdaj s kar se da kritičnim odnosom do same sebe, z zmeraj novimi, svežimi iskanji in dejanji dokončno ujeti korak s sodobno literarno kvaliteto kot splošnim merilom svojega obstajanja."
Željam izdajateljev in založbe se pridružujemo tudi mi. Želimo in priporočamo, da bi ta knjiga kot priča in izpovedovalka težkega, a notranjega bogatenja življenja prišla v vsako hišo na Koroškem, kjer se govori slovenska beseda.
Knjigo „Ta hiša je moja, pa vendar moja ni" dobite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Pavličeva 5-7. V platno vezan in ilustriran izvod stane 55 šilingov.
Avstrijska manjšinska politika
pomeni nadaljevanje načrtne asimilacije
V	okviru prireditev ob prazniku občine Gornja Radgona je biia zadnjo nedeljo velika manifestacija v Vidmu ob Ščavnici, kjer so v navzočnosti številnih občanov in visokih predstavnikov družbeno-političnega življenja Slovenije odkrili spominski kip narodnemu heroju Silviri Tomassini-Slo-venki ter spomenik Matiji Gubcu. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki koroških Slovencev, naša pesnika Valentin Polanšek in Andrej Kokot pa sta se predstavila tudi v okviru koncertno-literarnega popoldneva.
Slavnostni govornik je bil znani slovenski družbenopolitični delavec dr. Jože Vilfan, ki je zavzel stališče tudi k trenutnemu položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Imeli smo vtis, je dejal, da je misel o koristnosti in priznavanju razlik med narodi in narodnostmi že globoko prodrla v zavest evropske javnosti. „Zato nam toliko bolj vzbuja odpor spoznanje, da v Avstriji ukrepajo s popolnoma drugačnih izhodišč. Vlada na Dunaju je sprejela dva zakona proti volji svojih manjšin, čeprav je njena mednarodna obveza dati manjšinam vse pravice."
Govornik je omenil tudi tako imenovano pojasnjevalno kampanjo, ki je zdaj v teku v zvezi s pripravami za štetje posebne vrste. „Kaj naj pomeni ta kampanja — je naglasil dr. Vilfan — drugega kot zaključek divjanja, ki se je v Avstriji začelo pred leti, ko so na Koroškem podirali dvojezične napise. To kampanjo lahko razumemo samo kot nadaljevanje in sklep več kot stoletne načrtne asimilacije."
Na prireditvi so sprejeli tudi odprto pismo avstrijskim izobražencem, ki so jih pozvali, da obsodijo preštevanje. Besedilo pisma objavljamo na posebnem mestu.
V	torek pa je bilo veliko protestno zborovanje v Mariboru, ki se ga je udeležilo več desettisoč ljudi.
V CELOVŠKI GALERU) HtLDEBRAND:
Dokumentacija „koroške stvarnosti"
na primeru neke tisočletnice
.Koroška — portret v jubilejnem telu" je naslov edinstvene razstave, ki je bila te dni odprta v celovški galeriji Hildebrand (Wiesbadener Strahe 3) in si jo je možno ogledati še do 23. oktobra, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.30 ure in v sobotah od 10. do 12. ure.
Pr) razstavi gre za . odzive na vabilo galerije, zavzeti umetniško stališče k svobodno izbranim temam, ki se nanašajo na sedanjost, vendar vse skupaj nekako na primeru .tisočletnice" Koroške. Na vabilo se je odzvalo na desetine avtorjev, ki so v sliki in besedi Spovedali, kako mislijo, kako gledajo, kako vidijo in kako razumejo vse tisto, kar se danes dogaja na Koroškem in je znano kot tako imenovana .koroška Mvarnost". Med sodelujočimi so znani likovni umetniki, književniki, publicisti in drugi .kritični opazovalci" dogajanja — iz raznih predelov Avstrije, zlasti Pa iz Koroške, kjer so enakopravno in enakovredno zastopani pripadniki obeh narodov.
Na razstavi bi zaman iskali iepe (raze o mirnem sožitju in o vzorni enakopravnosti. Nasprotno: raz-slava neusmiljeno trga krinko z obrazov vsem tistim, ki uradno, poiuradno In zasebno širijo laži o koroški MU; n brezvestno zlorabljajo domovinska in podobna čustva za svoje zločinsko ščuvanje na narodnostno mržnjo; ki pod plaščem zlagane .domovinske zvestobe" zasledujejo genocidne načrte za likvidacijo enega od obeh narodov v deželi.
Pestra paleta eksponatov sega od najrazličnejših tehnik likovne umetnosti preko loto montaž in kopij dokumentov do posameznih zvrsti pisane besede. Ob
tej bogati raznolikosti pa je vendar ena sama, enotna obtožba in obsodba: obtožuje osebe in obsoja njihova dejanja, ki že tisoč let — enkrat bolj drugič manj odkrito — zasledujejo en sam cilj in služijo enemu samemu namenu: .Macht mir das Land deutsch!" Razstava je obtožba nemškega nacionalizma in je hkrati obsodba nacizma, saj sta oba — zlasti na Koroškem — že vedno bila v najožjem sorodstvu. Vendar pa ta obtožba in ta obsodba ne velja samo daljni in bližnji preteklosti; še posebej je namenjena sedanjosti, današnji .koroški stvarnosti", ki jo doživljamo kot kulminacijo tisočletne politike v znamenju in duhu nemškega šovinizma in nacizma.
O razstavi, njeni vsebini in njeni izpovedi bi se dalo pisati dolge razprave, vendar bi vse skupaj ne povedale tistega, kar izpoveduje razstava sama; zato si jo je treba ogledati.
V okviru razstave pa bodo v galeriji Hildebrand v prihodnjih dneh tudi še druge prireditve: v nedeljo 17. oktobra ob 19.30 uri bo Harald Irnberger predstavil svoj .koroški monolog"; v ponedeljek 18. oktobra ob 19.30 uri bo prof. Helmut Scharf bral odlomek .Jože" Iz še neobjavljenega romana; v četrtek 21. oktobra ob 19.30 url bo literarni forum celovške univerze predstavil mlade salzburške avtorje, v petek 22. oktobra ob 19.30 uri pa bo prireditev pod naslovom .Uvod iztezanja in možnost biti raztegnjen", medtem ko bo na predvečer državnega praznika, v ponedeljek 2$. oktobra v galeriji odprta razstava .Umetniki o tretjem rajhu", ki jo je sestavilo Avstrijsko odporniško gibanje In je bila ob lanskem državnem prazniku prvič prirejena na Dunaju.
pnszzif?
Člani	naprednih štadentsblb draštev smo sc zbrali
v Vzdma ob Ščavnici, da bz ozlbrzlz spomenlb svoj! kolegic: 5!!v!rl Tomaslnl, G je v borb! prot! nacističnim o^zzj&atorfe/TZ padla daleč od svoje ožje domovine, v Kosovsb! Mztrovlcz, bjer gimnazija ponosno nos! Ime Svoje J?ro/f!OrzCC, janablnje Sllvlre 7*077MSZHZ-SIo-venbe.
Tad! nas je zajelo ogorčenje nad posZopJzozrz s Slovenc! na Ko-rošbem zn /Vrvatz na Grazfzičan^ezn, ogorčenje In protest, b! zadnje čase grenžza vsab shod žn vsabo zborovanje v naš! domovznz. Toda prav ozžbržfje spomenlba bo/egzcž, bz je z navcžafenjenz štadzrala gerznanžiZžbo žn postala profesorica nenzsbega jezlba žn nemšbe bnjl-ževnostl, zla bz zbližala nase narode žn njžbove baltare, pazila pa bot žrtev nacističnega terorja, nas navzfaja z željo po poglobitvi prz-jateljsbzb stlbov z vazni, po zllalogzz sporazzzznevanja, bz bz pomaga! zavret! pobot! šovinizma zn nacionalne nestrpnosti.
Koleg! zn boleglce, moramo vam povezlatl, zla smo ponosni na našo Sllvlro, babor smo ponosni na mnoge naše bolege In vse, b! so za svobozlo svojega narozla zn za svoje zzleale moral! žrtvovat! svoje življenje. Ponosni smo, zla smo se z lastnim! silam! osvobozl!!! zzpozl fašistične pete; ponosni smo, zla so tat!! naš! rojab! na Ko-rošbem tla!! pomemben zlelež v boja prot! bltlerjevcem, ponosni pa tadz na to, zla so pr! nas formiral! avstrljsbz partlzansb bataljon, bz se je sbapaj z nam! brabro boril, bolele pa so nas težave pr! vzpostavljanja zlobrososezlsblb ozlnosov zn prljateljsblb vez! mezi našima zleželama. Tem večje je bilo naše veselje ob vsab! nov! manifestacij! zlobrlb mezlsebojnlb ozlnosov zn sozlelovanja na različnih pozlročjlb. Veselzla nas je vse večja ozlprtost naše sbapne meje. Tati! most čez Maro, v občznl, v bater! zborajemo, nas je navzla! z veseljem, saj ponosno nos! Ime, baterema sta botrovala prezlsezlnlba obeb zležel, Jonas zn Tito.* most prijateljstva.
Zato morate razametl, zla nas omejevanje pravic zn metozle zatiranja našlb rojabov na Korošbem zn Grazllščansbem bolijo. Neizpolnitev zlržavne pogozlbe ("Iz leta 1933/J, zlasti členov 7 In 9, In zaostritev teb vprašanj sta nas vznemirjala, pota reševanja teb vprašanj, začenši z nameravanim štetjem, pa ogorčila.
N! Izobraženca, tzzzl! mezi vam! ne, b! bi ne vezle!, zla manjšine ne predstavljajo nobene nevarnost! za zlržavo In zla sozlobn! razvoj nacionalnih In manjšlnsblb vprašanj terja baltarno, demobra-tlčno zn enabopravno razreševanje,- vsab zlrzzgačen postopeb le zzstvarja žarišča razzlora In nesreče. Tab je zlzzb vseh sozlobnlb razprav, vseh zahtev zn gibanj za razreševanje narozlnostnlb zn manj-šlnsblb problemov. Tab je tazlz zlzzb belslnšbe bonjerence, baterega sblepe je sprejela tazlz Avstrija.
V fagoslavlj! smo vsem narozlnostnlm sbapnostlm (pojem .manjšine" pr! nas ne obstaja/) omogočil! popolno enabopravnost, omogočil! samobitno ave!javljanje In vez! z matičnimi narodi. Menimo, zla je ta problem pr! nas rešen. — Ko so vaš! rojab! v /talij! aveljavlll svoje pravice, smo bil! vesel! babor vi. To je bi! rezaltat njihove borbe, vaše opore In opore svetovne javnost! — pa tat!! pod-pore zlemobratlčnzb sl! v /talij! sami, saj bz brez pozlpore Italijanov razreševanje tega problema bilo težje. Vesel! nas, zla se je pr! tem začelo reševat! tazlz vprašanje Tadlnov, za batere obstoj mnog! nit! vezle!! niso.
Prav zaradi tega vas pozivamo, neglezle na vaše ždeološbo-polltzcno, versbo ali zlrago prepričanje, zla pomagate astvarltz vzzlašje tabega postopba s Slovenc! zn //rvatz v Avstriji, babrsnega želite Avstrijcem v /talij!.
Ne zlovollte. zla bi se borošb! Slovenci In grazllščansbl b/rvat! čat!!! tajce v Avstriji.
Obsozllte .preštevanje", saj narozlnostnlb pravic n! moc merit! s številom prebivalcev, njih pogojaje narozlnostna bit sama.
Ne zlovollte, zla b! postopeb vaših oblast! ali neofašističnih, še vezlno /ntlerjansblb sl! prot! Slovencem In /Zrvatom brni! aglezl vaše zležele, ogrozi! spoštovanje, b! ga gojimo zlo vas zn vaše baltare ter rablja! stlbe mezi našim! naroziz.
Ko Izražamo prepričanje, zla se v osnovi strinjate z nami, moramo Izreč! svoje Isbreno priznanje zlasti tistim mezi vami, b! so ze zlvlgnll! svoj glas v obrambo pravic svojih sozlrzavljanov, borosbzb zn štajersblb Slovencev zn grazllščansblb Nrvatov.
Vesel! b! b!!! In tat!! v! bz' se vesel!!! z nami, če b! naše današ-nje zborovanje, posebno še ta, v obmejni občin! z mostom prijateljstva preb Mare, bzlo le manifestacija prijateljstva mezi našimi narozll, ne pa protestni sbozl v obrambo pravic našlb rojabov, vaših državljanov.
Zato zabljačajemo svoje pismo z globobo željo, zla bi razrešil! manjšlnsbo vprašanje v zlaba bamanlzma zn zlemobraclje, v zlaba belslnšbe bonference.
Narozlnostne sbapnost! — tazll pr! vas — naj ne bozlo bamen spotlbe, prezlmet zatiranja zn torišče razpihovanja mržnje, temveč živ! most sporazamevanja zn sozlelovanja mezi svobozlnlml, enabo-pravnzml narozll zn narozlnostm! tega sveta.
Videm ob Ščavnici, 10. oktobra 1074
Ciani predvojnih Študentskih društev:
Trigiav, Miadi Irigiav, Njiva, Slovenski kiub, Narodni akademski klub. Dom visokošoik, Zvesa miadih intetek-tuaicev in drugi udeieienci srečanja ob odkritju spomenika Siiviri Tomasini
Radiški pevci gostovati v Dotini pri Trstu
Zveza koroških partizanov
vabi na
3. tovariško srečanje
v nedeijo 24. oktobra 1976 ob 13. uri v Robežu pri Apačah
Spored:
#	Pe:em
#	Odkritje spomenika partizanskim borcem
#	Govori
#	Pesem
Sodeiuje
TRŽAŠKi PARTiZANSKi PEVSKt ZBOR Za prehrano in pijačo je poskrbijeno.
Vsi bivši partizani, njih sodeiavci ter prijateiji borbene pesmi prisrčno vabijeni!
Giavni odbor
,Koliko stane narodna zavest!?'
Slovensko prosvetno društvo „Va-ientin Vodnik" v Dolini pri Trstu in Slovensko prosvetno društvo ,Ra-diše" na Radišah že nekaj let gojita prijateljske stike. Prišlo je že do več medsebojnih obiskov. Tako so še v dobrem spominu nepozabni koncerti odličnih pevcev iz Doline na Radišah. V okviru tega sodelovanja so pevke in pevci SPD Ra-diše preteklo nedeljo bili gost v Dolini pri Trstu. Srečanje se je odvijalo pod geslom ^Solidarnostno srečanje" primorskih Slovencev s koroškimi Slovenci. Naši pevci z Rodiš so ob tej priložnosti bili deležni izredno toplega sprejema, katerega so jim priredili prosvetaši tamoš-njega prosvetnega društva ^Valentin Vodnik", pa tudi župan občine Dolina Edvin Švab je za goste s Koroške priredil poseben sprejem ob njihovem prihodu v Dolino.
Ob tej priložnosti je župan Švab v imenu občinskega sveta, ki ga sestavljajo odborniki raznih političnih strank, izrekel prisrčno dobrodošlico. V svojem govoru je poudaril, da je povezanost med Slovenci
tZLET NA PLANiNO
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni prireja v nedeljo 17. oktobra 1976 Izlet na
BLEŠČEČO PLANINO nad Baškim jezerom
Vabljeni pevci in igralci ter člani in prijatelji.
Odbor
Zares prisrčna uprizoritev
Štirje potepuhi se odpravijo po širokem svetu: iaa, hovhov, brnjav in kikiriki. Pod domačim ognjiščem jim ni več živeti. Njih gospodarji so jih zavrgli, ker jim je starost zarisala svoje sledove. Lačni se pri-tepejo v me100. Glad opogumi štiri tante muzikante. Preženejo strašne razbojnike iz njih brloga in se spravijo na zapeljive dobrote. Nato pa zaplešejo, da se iskre krešejo.
Pravljica za majhne in velike otroke. V njej je dosti prostora za fantazijo. Scena skromna: miza služi kot vodnjak, streha, pa še kot kaj drugega. Duhovite maske, tipični kostumi dajejo dogajanju sočno barvitost. Kot se v otrokovi domišljiji spajata resničnost in fantastič-nost, tako se na odru gibljeta istočasno oba nasprotnika: muzikantje in razbojniki.
Vsa pisana raznolikost in dinamičnost pa se zrcali tudi na obrazih gledalcev, otrok, ki se kaj kmalu vživijo v ta pravljični svet. Da pa niso le sprejemniki, skrbi vezalec: s ploskanjem takta in petjem postanejo važni soakterji.
Našega navdušenja ne moremo ubesediti. Dragi Goričani, prisrčna vam zahvala. Pa še pridite!
Naše odgovorne kulturnike pa prosimo, da nam mesečno postrežejo s takimi prireditvami.
PS: Tistim, ki se jim je zdela prireditev prekratka, kličemo, da raje tričetrt ure uživamo, kakor da bi se dve uri dolgočasili!
Otroci iz Žf/fznc Kapic
v zamejstvu, ki jih veže ista usoda, potrebna in tudi naravna. Dejal je, da so občani njegove občine seznanjeni z usodo, ki jo koroški Slovenci doživljajo v tem času in jim izrazil vso solidarnost in podporo v boju za pravice.
Za prisrčni sprejem se je v imenu gostov z Radiš zahvalil Tomaž Ogris in naglasil svoje prijetno presenečenje, da je izven meja matične Slovenije možno, da uradno zastopstvo neke občine, ki niti ni majhna, pokaže toliko zanimanja in pozornosti za probleme Slovencev na Koroškem, zlasti pa še nad dejstvom, da pri tem sodelujejo vse politične grupacije.
Po sprejemu na dolinski občini so se radiški prosvetaši poklonili pred občinskim spomenikom žrtvam fašizma, nato pa so jim razkazali poslopje novega kulturnega doma, ki je še v gradnji.
Pred nastopom so si radiški pevci
ogledali še tržaško Rižarno, taborišče smrti v Trstu, kjer je med fašizmom mnogo slovenskih rojakov našlo smrt.
Popoldne je bil koncert pod naslovom ..Solidarnostno srečanje". Naši pevci so nastopali pod vodstvom Šimena Wrulicha in sicer v mešanem in moškem zboru. Nastopil pa je tudi radiški dekliški kvartet, ki ga vodi Nadika Lampich!er. Vsi nastopajoči so bil deležni navdušenega sprejema. V imenu prirediteljev SPD .Valentin Vodnik" v Dolini in Slovenske prosvetne zveze je gostom spregovoril tajnik Miro Kapelj. Povedal je, da je poveza-
va take oblike zelo pomembna za Slovence v zamejstvu, ker krepi njihovo narodno zavest. Kapelj je obsodil sklep avstrijske vlade o preštevanju koroških Slovencev, ki je v nasprotju z načeli državne pogodbe. Gostom in vsem koroškim Slovencem je ob tej priložnosti izrekel vso podporo v njihovem boju za dosego pravic odnosno brezpogojno uresničitev člena sedem državne pogodbe.
Tudi ob tej priložnosti je besede zahvale spregovoril tajnik SPD Ra-diše in podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris, ki je med drugim dejal: Ob pesmi smo se tudi tokrat spet zbrali, da poživimo prijateljske vezi, da si povemo svoje misli in izkušnje in da iščemo skupno pot pri reševanju težav, ki jih nalaga našemu človeku naša skupna usoda. Se so pri vas in pri nas na delu sile, ki hočejo cepiti in odtujevati Slovence in ki sejejo sovraštvo med rojaki, ki branimo
mostove, kjer še stoje in da jih zopet vzpostavimo, kjer so podrti. Pri tem stremljenju nas ne bo uspavalo malodušje in nas ne bo strla sila.
Ob uspešnem gostovanju naših
pevcev z Radiš na Primorskem gre zahvala predsedniku SPD "Valentin Vodnik" Vojku Kocjančiču, ki je imel v rokah organizacijo tega obiska, s katerega so Radišani odnesli najlepše vtise, saj je bilo res vse brezhibno in prisrčno. Tudi obisk vinske kleti ni izostal, kjer je bila pokušnjo žlahtnih primorskih vin. Seveda pa so si ob slovesu obljubili nadaljnjih srečanj in prijateljskih vezi.
25 članov Koroške dijaške zveze je bilo na seminarju, ki ga je priredila mladina Iskra-commerce na Bledu od 8. do 10. oktobra t. 1. pod geslom „Ko!iko stane narodna zavest". Člani obeh mladinskih organizacij so se tri dni bavili s problemi manjšin v Avstriji in v Socialistični republiki Sloveniji.
Olga Vouk in Miha Zablatnik sta informirala rojake iz matične dežele o zgodovinskem razvoju koroških Slovencev od plebiscita dalje, podrobneje o nacističnem nasilju, o sedanjem položaju ter o manjšinskih zakonih avstrijske vlade.
Dr. France Hočevar je v obširnem referatu seznanil mlade Korošce o ustavnem in konkretnem položaju manjšin v Jugoslaviji, podrobneje pa v Sloveniji. Dejal je, da pravice narodnosti (zavestno so ta pojem zamenjali za pojem manjšine) niso odvisne od števila. Tako imajo Italijani v Sloveniji dvojezične napise, uradni jezik, svoje italijanske šole ne glede na to, koliko jih je. Posebna tripartitna komisija, v kateri sedi enako število Madžarov, Italijanov in Slovencev, skupno z občinskimi organi skrbi za dosledno izvajanje ustavno zajamčenih narodnostnih pravic. V
Sloveniji je narodnostim ustavno zajamčena gojitev jezika in kulture, imajo pravico, da uporabljajo narodnostne simbole; njih jezik v uradih ni pomožen temveč enakopraven; za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje kadrov narodnosti je zadolžena republika; zagotovljeni so stiki z matičnim narodou, zajamčeno je soodločanje.
Predsednik ZSM v ZP Iskra Miloš Pavlica pa je prikazal način gospodarjenja v podjetjih, ki so v družbeni lasti.
OB DRŽAVNEM PRAZNIKU
vab! Siovensko prosvetno društvo .Zarja" na
KONCERT
k! bo v ponedetjek 25. oktobra 1976 ob 20. ur! v tam! dvoran! v Že). Kap!i. Sodetujejo:
*	Obirski ženski oktet SPD „Ob!r" z Ob!rske
*	Moški pevski zbor SPD ,,Trta" iz Žitare vasi
*	Mešani pevski zbor SPD "Danica" iz Št. Vida v Podjuni
*	Mešani in moški pevski zbor, obe foikiorni skupini in tamburaši SPD "Zarja" iz Žeiezne Kapie.
Prisrčno vabijeni od biizu in daieči
Siovensko kuiturno društvo v Giobasnici vabi na
KMEČKO VESELiCO
v soboto 16. oktobra 1976 ob 20. uri pri Soštarju v Giobasnici.
Na sporedu bo:
#	Koncert Deiavskega pihai-nega orkestra Zagorje pri Biedu
#	Piesna zabava z narodno zabavnim ansambtom ,,Revirčani", zmagovaicem na ietošnjem Ptujskem te-stivaiu.
Vsi prisrčno vaNjrni/
Odgovor šolske oblasti
Pod nasiouofM ,,7a^o raffMnje nasprotje cna^oprat?-nosti" sino v TMSfm iistM poročaii o zas^ridjcMosti, šd so jo izraziii starši tr BiičousK zaradi r?cdostat^ot?, ^i so se na tani^ašnji ijads^i šoii dogodili že ^ar na začetka novega šolskega leta. Deželni šolski svet za Koroško nam je v zvezi s tem poročilom poslal odgovor v oi?ei? deželni/? jezici/?, katerega slovenski del dobesedno o/?-jat?ijawo.-
V prvem razredu ljudske šole Bilčovs je od 24 učencev 6 prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Prvega šolskega dne je razredna učiteljica Urschitz v razredu ob navzočnosti staršev učencev nagovorila učence le v nemškem jeziku in jih tudi poklicala samo v nemškem jeziku. Od šolskega nadzorstva je bilo tozadevno ugotovljeno, da neuporaba slovenskega jezika pri pozdravu in klicanju učencev, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, predstavlja prekršek manjšinskega šolskega zakona za Koroško. Razredna učiteljica je bila od šolskega nadzorstva zaradi tega poučena in grajena. Po veljavnih predpisih pa vsekakor tudi ni dovoljeno, da se udeležijo starši učencev pouka. Tudi v tem pogledu sta bili šolsko vodstvo in razredna učiteljica tudi jasno poučeni. Ta poučitev šolskega vodstva in razredne učiteljice naj se od Vas ne napačno tolmači, ker velja ta predpis splošno in se starši kot šoli tuje osebe ne morejo udeležiti pouka. Zaradi tega je zagovor razredne učiteljice verjeten, da si pri pozdravu glede uporabe samo nemškega jezika pravzaprav nič ni mislila, ker to ni bil pravi pouk, navzočnost staršev pa je povzročila pri razredni učiteljici gotovo zadrego.
Šolsko nadzorstvo ta zagovor vsekakor ni moglo vzeti na znanje.
Glede trditve v Vašem časopisu, da prijavljen prvošolček razen v slovenski uri, ko gredo drugi otroci domov, ne sliši nobene slovenske besede, se ugotovi, da je ta trditev napačna, ker se vrši dvojezičen pouk v prvem razredu ljudske šole Bilčovs za k dvojezičnemu pouku prijavljene otroke vsekakor korektno, kakor je dokazala izvedena inšpekcija.
Na prvih treh šolskih stopnjah za prijavljene učence sploh ni slovenske ure, ker je ves pouk dvojezičen; na podlagi veljavnega predmetnika imajo neprijavljeni učenci tedensko eno uro telovadbe več kakor prijavljeni učenci, zato pa imajo prijavljeni učenci eno jezikovno uro več kakor neprijavljeni učenci.
Na podlagi izvedene inšpekcije in pregledanih uradnih listin vključno učnih priprav je jasno dokazano, da se dvojezično poučuje v skladu z zakonitimi predpisi. Zaradi tega se sme ugotoviti, da imajo prijavljeni učenci dvojezičen pouk v vseh učnih urah. To prosimo naj bi sporočili "Zaskrbljenim staršem v Bilčovsu".
Glede nastavitve odnosno premestitve, upokojitve etc. deželnih učiteljev deželni šolski svet za Koroško kot zvezna šolsko-nadzorna oblast ni pristojen. To je zadeva urada koroške deželne vlade. Deželnemu šolskemu svetu za Koroško je samo znano, da je učiteljica Kapus na podlagi predloženega zdravniškega spričevala stopila v začasni pokoj.
Za posle vodečega predsednika:
R. Vouk l. r.
Srečanje primorskih in koroških prosvetašev
Bi! je živ simbol
življenja in boja koroških Slovencev
Ravnatelja Franca Aichholzerja, staroste koroških Slovencev ni več. V torek 5. oktobra 1976 je v 93. letu starosti za vedno zatisnil svoje oči. Z njegovo smrtjo, ki je globoko pretresla vso slovensko javnost, smo izgubili osebnost katere ime je tesno povezano z zgodovino koroških Slovencev. Kajti njegovo ime smo srečali ob vseh pomembnih dogodkih naše narodne skupnosti, stal je sredi našega naroda in tako sooblikoval našo zgodovino.
Franc Aichholzer se je rodil 12. tebruarja 1884 v Spodnjem Dobju pri Baškem jezeru. Bil je nadarjen fant, zato so ga starši dali študirat v Celovec, kjer je teta 1904 maturiral in teta 1907 napravil zrelostni izpit za učitelja ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Svojo prvo učiteljsko službo je Franc Aichholzer nastopil v Kotljah. Potem so sledila službena mesta v Libeličah, na Ojstrici, v Ma-loščah in Ločah. Za časa jugoslovanske uprave je bil določen za okrajnega šolskega nadzornika v Borovljah. Franc Aichholzer je po plebiscitu bil eden izmed redkih slovenskih izobražencev, ki so ostali med svojim ljudstvom. S tem pa so se tudi pričela leta njegovega intenzivnega narodnega dela. Bil je ustanovitelj slovenskih kulturnih in gospodarskih ustanov in političnih in kulturnih organizacij. Bil je ustanovitelj ..Koroškega Slovenca". V tistih časih pa je pokojnik bil brezposeln, ko pa je končno spet dobil službo, je moral v nemške kraje Eisentratten in Bela pri Beljaku. Ko je nastopil tašizem, je Franc Aichholzer bil med prvimi žrtvami koroških Slovencev, ki so nastopili pot skozi gestapovske zapore v koncentracijsko taborišče. V Bu-chenvvaldu je doživljal strahote krvnikov hitlerjevega režima. Po zlomu nacizma se je Franc Aichholzer spet zaposlil kot učitelj. Postal je vodja ljudske šole v domačem kraju, v Ločah ob Baškem jezeru. Kot strokovnjak je sodeloval pri ureditvi dvojezičnega šolstva na Koroškem. Pa tudi potem ko je stopil v zasluženi pokoj, ni miroval. Ustanovil je šolski list "Mladi rod" in bil njegov prvi urednik in je tudi sicer
bil aktiven narodno politični delavec.
To so le bežni podatki burne življenjske poti pokojnika, ki je s svojim bogatim delom in klenim značajem postal zgled vsem, ki ljubijo svojo zemljo in svojo materino besedo. Zato se je prejšnji petek na pokopališču v Ločah zbrala množica žalnih gostov, da velikemu rodoljubu izkaže poslednjo čast. Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik Škofič ob asistenci drugih duhovnikov. Med žalnimi gosti so bili tudi predstavniki slovenskih političnih in gospodarskih organizacij, združenja bivših pregnancev ter številni stanovski kolegi.
Od ravnatelja Franca Aichholzer-ja pa so se ob odprtem grobu poslovili tudi številni govorniki, ki so
orisali velike zasluge pokojnika. V imenu Zveze slovenskih organizacij, v imenu Slovenske prosvetne zveze ter v imenu SPD "Jepa-Baško jezero" je spregovoril dr. Franci Zwit-ter, ki se je od Franca Aichholzerja poslovil z veliko prizadetostjo in spoštovanjem in med drugim dejal: Tako je ime Franca Aichholzerja ali da povem bolj pravilno, ne ime, ki bi sicer tudi moralo biti, ampak predvsem njegovo delo neločljivo povezano s prizadevanjem za obnovo narodnega življenja po letu 1920. Med redkimi, ki ni zapustil domovine, najdemo Franca Aichholzerja med ustanovitelji koroškega Slovenca, političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, Slovenske prosvetne zveze, Slovenske zadružne zveze in sloveskega šolskega društva in dru-
gih organizacij. Vsepovsod je njegova iniciativa, njegova marljivost in pridnost, vsepovsod njegov odločni in učinkovit doprinos, da je marsikatera ustanova dejansko sad njegovega dela in prizadevanja.
In kljub temu je bil vedno skromen, vedno v ozadju, nikdar ni stremel za priznanjem še manj za častjo in zelo redko je bil deležen zaslužene zahvale. Morda so bistvo vztrajnega in resnega narodnega dela Franca Aichholzerja globje dojeli njegovi nasprotniki kot prijatelji, tega vtisa se človek ne moreš ubraniti, če čitaš, kako so spremljali po plebiscitu vsak njegov korak, kako so zabeležili do minute natančno, kje se je nahajal, koga je obiskoval, kako dolgo se je zadržal v kaki hiši itd. Samo ti zapisi obsegajo več deset strani in zato ni čudno, da zanj ni bilo mesta v javni službi med lastnim narodom, da je moral prvi zapustiti ožjo domovino, da je tako bil prvi izseljenec, prvi tudi med žrtvami nacizma, prvi, ki je moral v zapor, ki je moral v KZ.
In vendar ga vse to trpljenje ni zlomilo, vse je junaško prenašal in se potem po vrnitvi, čeprav izmučen, takoj spet vrgel na delo, tam kjer je bilo najbolj potrebno, pri mlademu rodu, ki ga je kot učitelj najbolj ljubil in ki mu je posvetil vse življenje, vso svojo skrb in ljubezen. Hkrati pa je živo spremljal vse dogajanje okoli naše narodne skupnosti in če se danes v imenu ZSO in v njej vključenih organizacij poslavljam od nestorja koroških Slovencev, potem mu izrekam iskreno zahvalo za ves njegov trud v korist obnove ali še bolj pravilno povedano, v korist obnove usmeritve političnega prizadevanja koroških Slovencev.
Da, delo pokojnega ravnatelja Franca Aichholzerja in njegov lik bo nam vsem ostal v trajnem spominu. Od svojega dela polnega življenja se bo odpočil v domači zemlji, katero je tako ljubi) in zaradi katere je toliko pretrpel. Pesem, slovenska pesem je iz grl domačih pevcev tožila ko smo v grob polagali velikega rodoljuba.
Hčerki Vidi in sorodnikom velja naše globoko sočutje.
..Vztrajajte, zakaj pravica je na vaši strani..."
To so besede iz odprtega pisma, ki ga je Siovensko duhovniško društvo nasioviio svojim stanovskim sobratom na Koroškem in na Gradiščanskem po razpravi o trenutnem poiožaju, ki je nastat po skienitvi zakona o preštevanju manjšin in zakona o narodnostnih skupinah. Pismo naj bi koroškim siovenskim rojakom in bratom nudiio oporo v njihovem boju za dosego njihovih pravic. Besediio pisma, ki sta ga podpisala predsednik Siovenskega duhovniškega društva prot. lože Gregorič in tajnik Mihaei Jerič, na prošnjo objavtjamo v cetoti.
Dr<zgi	soš?r%tje ?M Korone??! in ž?rt?%š^i 7M Gr^Jiš&M-
s^ew v repMŠ?h^i y4t?striji/
3'prejwite top/e prijateljske pozJrat?e oJ t?ašik stawot?skiž? tovarišev, ki so včlanjeni v Slovenskem Jnkovniškem JrnštvK v SR Sloveniji.
S tem pismom vam želimo izraziti svoje giokoko priznanje zn ok-č% Jovanje oj? vaši neomajni zvestoki Jo cerkve in Jo naštk siovenskik rojakov na Roroškem tez Jo krvatskik kratov na GzzzJzsMZZs^eTM. SJovcTzs/J Jnkovniki so kJi v vsej zgoJovini Roroške steker verske in MaroJne zavesti. Tako tnJi vi Janes kijnk knJemn ?Mspzotov4MjK šovinističnik skrajnežev, ki pa je žal postajo tnJi nraJna politika repnkiike ztvstzžje, vzizajate zn Jeinjete zza svojik zzzestzj?. Oznanjate evangelij ijnkezni in zeszzžce, Jejžte za^zazzzezzte in opzavjjate Jazžtev svojim zoja^ozzz po krvi v Jozzzaeezzz jezikn, zoja^ozzz zzezzzs^ega zoJa pa v zzjjjzovezzz jezikn.
7*o je vase Jzzj?ov?zzs^o poslanstvo, ki ste ga pzejejz' o J Očeta vsej? zzazoJov, ki ki se zzzoza/ž zzzeJ sej?oj kratovsko jjzzj?žtž. To naj ki kiio Jazzes jzzzjtzzzzzezzzzz čiovektt sazzzo po sej?; zazzzzzzjjžvo. 7*oJa žara Ji zazzzzj? pritiskov svoje posjazzstvo žeto težko opzavjjate, čepzav pri tezzz zavTzate v Jnkn /7. vatž^azzs^ega konci/a zzz vaše sinoJe, ki sta zzza^ozzzja mirno sožitje vsej? zzazoJov, pa zzaj so v večini ali v manjšini. 7*o je tzzJz' v sjs/aJ:; z vašo vestjo zzz zzazoJzzo zavestjo. Pos/zz-šati svojo vest zzz izpovedovati zzazoJzzo zavest v zazzzzezaj?, v katerik živite in Jejate, pa je pzavo jzzzzaštvo, ki zajzteva oj vas zzzeJzzega pogzzzzza in s^zajzze požrtvovalnosti. Raj ki koristi/a še tako jepa zzačeja, če zze ki kila žzveJezza v vsaMazzjezzz žzvjjezzjzz?
Če ki vž živeli žzz opzavjjajž Jzzšzzo pastžzstvo zzzeJ ezza^o števi/č-zzžzzza zzazoJozzza, j?z' j?žja ezza^opzavzzost zzzeJ zzjžzzza lažje žzvejjjžva. Na žalost pa je po večstojetzzezzz zazvojzz žzz asžzzzžjacžjž pzž vas prišlo Jo tega, Ja iakko ojzzazzjate je svoje zzzazzjšžzzs^e pzavžce zzzeJ števžj-zzejšžzzz tzzjžzzz zzazoJozzz. Rez pa je zzazoJzzost Jzagocezza čjovečazzs^a vzeJzzota, zzaj vazzz zze j?o žaj zzoj?ezz;'j? zzapozov žzz žrtev, Ja se slo-vezzstvo še zzapzej ojzzazzž zzzeJ zzašžzzzž zoja^ž zza Rozoš^ezzz. Pzž tezzz pzav gotovo zzžso zza zzzesta sazzzo nekakšna spjošzza gesja o stzpzzostž žzz pozzzžzžtvž, saj žzzza tžstž, ki je j?žj že Jo seJaj j?zzJo prizadet žzz se zzzM jzočejo stozžtž še zzove krivice, vso pzavžco, Ja se tezzzzz gjaszzo po-stavž po zoj?zz. Zato pogazzzzzo zastavžte vse svoje zzzočž, Ja vas žzz vašžj? sžovezzs^žj? ozžzozzza krvaškik vernikov nasilni nasprotniki zze ozopajo pzavže Jo nporake zzazoJzzega jezika Jozzza, v cerkvi, v šojž žzz v zzzaJžj?, pzav tako pa pzavžce Jo jzažtazzzega Ježa žzz gospodarskega zazvoja.
Oj? tezzz sž tnJi vztzajzzo pzžzaJevajte, Ja j?oste vzzzžjž zazzpazzje v jastzzo j?žtzzost žzz pozzos zza zzazoJzzostzzo pozebo taJž tžstžzzz zoja-Pozzz, j;ž so že ^jozzžžž a/; ozzzajzajejo poj zazzzazoJovajzzžzzzž pzžtžs^ž vsej? vrst.
Mž szzzo v zzzžsžžj?, v srca žzz v zzzojžtvž veJzzo z vazzzž žzz z vašžzzzž verzzž^ž, Ja v tezzz oJjočžžzzezzz zgoJovžzzs^ezzz trezzatjza zze ozzzagate. Naj vas ^repž zavest, Ja opzavjjate posjazzstvo, ^ž vazzz ga je zzazzze-zzžža j?ožja pzevžJzzost v tej? časžj? žzz zazzzzezaj?, v ^atezžj? žžvžte žzz Jejate. Zato vztrajajte, za^aj pzavžca je zza vašž stzazzž žzz pzavžca je vsejej prej ajž sjej zzzzagaja.
Pzž vsezzz vašezzz Ježa vazzz žejžzzzo oj?žjo zzzoJzostž, pogazzza žzz aspej?a tez vas žzz vaše rojake pržjatejjs^o pozJzavjjazzzo,
vašž soj?ratje žzz pzžjatejjž,
čjazzž $jovczzs^ega Jajzovzzžš^ega Jzaštva.
IVAN CANKAR
9
Zgodbe
iz doiine šentfiorjantske
,,Kaj pa se ti mešaš v to stvar? Ti človek s ceste! Sam trna tako ime, da bi ga še očitnemu grešniku ne privoščil, pa bi 'krščeval druge ljudi! Kar tiho bodi, pa ne vtikaj svojega nosa v reči, ki te nič ne brigajo! Bog vedi, kakšne grehe Jtnaš na svojih plečih!"
Boter je preplašen umolknil, kaplan pa se je zamislil.
Babici je bilo hudo; vedela je, da bi bilo ugovarjanje ^isto brez koristi.
,,Gospod, pa naj bo vsaj Matija! ..."
Tudi zdaj se je razsrdi! kaplan in je zaklical naglas, Tako da je odmevalo po cerkvi.
,,Kaj? Matija? Že vsak bi bit dandanašnji rad Matija! Nikoli ne bo Matija!"
Otrok je v botrovem naročju narahlo zacvilil; obrazek se je klavrno nakremžil in je bil podoben nagubanemu, prstenemu obrazu sedemdesetletnega pritlikavca. Kaplan je bil nagnil glavo, napol je zatisnil oči in je premišljeval. Naposled so se mu zasvetila lica, ustnice so se nasmehnile široko in ozrl se je hladno na botra in babico.
..Ime mu bodi Polikarp!..."
Babica je pogledala z velikimi, topimi očmi, prebledela je, nato je vzdignila obedve roki k obrazu in je zajokala naglas. Prebledel je tudi boter; roke, ki so držale otroka, so se mu tresle in izpregovoril je s hripavim, trepetajočim glasom.
„Za božjo voljo, zakaj Polikarp? Milost, gospod!"
Spet ga je ošvrknil kaplan s srditim pogledom in boter je utihnil.
Otrok se je zvil v povojih kakor črv, zacvilil je zelo močno in se ni dal utolažiti, dasi ga je boter zibal in tresel. Kuštravi fant, ki je bit prišel namesto cerkovnika, se je za-
smejal naglas; kaplan se je okrenil k njemu, sklonil se je in gaje zlasal s krepko in srdito roko...
Ko se je vračala babica iz cerkve, so ji tekle po licih debele solze in tako je bila žalostna, da še dežnika ni odprla.
,,0 ti ubogi otrok, za vse življenje nesrečen, zaznamovan, zavržen! Da bi te Bog odrešil!... Boter, ali bi čašico žganja?"
Neznanec je bil že vtaknil roke v hlačne žepe, brado je skril v pisano ruto, zavezano okoli vratu. Pogledal je postrani z zlovoljnim pogledom in je zamrmral osorno.
,,Pustite me pri miru! Čemu ste me klicali? Sami popijte svoje žganje, ne maram zanje!"
Še zbogom ni rekel, okrenil se je in je šel po svoji poti, bogvekam. Prvikrat so ga videli ljudje ob tisti uri in potem nikoli več .. .
Tako se je napotila babica naravnost proti domu, v naročju otroka, obsojenega ob rojstvu. Od sivega, nizkega neba je lilo, še zmerom močnejši so bili curki in rumena, gosta voda se je razlivala preko ceste.
Prišla je mimo Jakove koče; poraste), zaspan in zabuhel obraz je gledal skozi okno, žena je stala na pragu.
„Ali ste dobili botra?" je vprašala babico.
,,Dobi]i, dobili!" je odgovorila babica z ihtečim glasom in spet so ji zalile solze oči. ,,Dobili — potepuha, ki se je bil privlekel od bogvekod, otroku v zlo, nam v sramoto!"
,,Ali ste ga krstili?"
..Krstili, krstili!" je zajokala babica.
,,Kako pa mu je ime?" je vprašala ženska in se je čudila.
"Polikarp!"
,,Jezus Marija!"
Ženska je pobegnila v vežo in je zaloputnila duri; zabuhli obraz ob oknu je zazijal topo in je izginil. ..
Babica pa je nadaljevala svojo pot in je od bridkosti omahovala.
"Kako naj se prikažem? Kaj naj ji porečem? Ubogi stvarci, ki je sama še otrok!"
Ker je bilo srce polno strahu in žalosti, je bila pot krajša in blizu je že bila hiša, skrita na klancu.
Plaho je stopila babica v vežo, plaho je odprla duri. Ni pozdravila, ni se ozrla; odgrnila je otroka in ga je položila v zibko.
Iz postelje se je vzdignil droben, bled obraz; velike oči so se ozrle po sobi.
,,Kaj ste že prišli? Ali ste ga krstili?"
Babici se je stisnilo srce, beseda ni hotela iz ust.
..Krstili!"
Velike oči so videle natanko strah na obrazu babice; trudoma se je vzdignila glava, razpleteni lasje so se usuli po vzglavju.
,,Kako mu je ime?"
Babica je sedla na stol poleg zibke, skrila je obraz v predpasnik in je zajokala.
,,Kako mu je ime?" je vprašala mati v drugič; trepetal je njen glas, smrtna bojazen je bila v njem.
"Polikarp!"
Vse je utihnilo v sobi. Mati je nagnila glavo, oči so se zelo razširile in so bile čisto bele. Slišala je mati ime in je ob tistem hipu izdihnila svojo dušo.
V
Zibal se je kamen na grobu, zamaje! se je na levo, zamajal se je na desno in se je odvalil.
Župnik je vztrepeta! in je trepetal zmerom bolj.
„0 Kristus in sveti Frančišek, moj patron — kamen ni bil dovolj težak, ni bila jama dovolj globoka in žeblji niso bili še celo zanič ... O sleparji, neverniki . . ."
Odvali! se je kamen, razmikala se je gomila in se je raz-meknita. Počasi, trudoma je plezal človek iz groba; prst je bila razrahljana in tako se ni mogel pošteno vzpeti; upiral se je s komolci in prikaza! se je naposled ves život. Obraz se je zasvetil v mesečini, črne oči so se ozrle naravnost proti farovžu.
Župnik je iztegnil obedve roki proti oknu in se j< tresel od strahu in srda.


Selitev
Lastovičja družina je stanovala v ličnem gnezdu pod pristreškom kmečke hiše. Znotraj je bito gnezdo obloženo z nežnimi bilkami, dlakami, s perjem in lističi. Mamica lastovica je bila prav ponosna na prostorno in udobno stanovanje; toda kljub temu, da je bilo večje od navadnih gnezd, je postalo že pretesno za številno družino, zakaj pet skoraj odraslih mladičev se je gnetlo poleg mamice in očka v mehko obloženi kotanji.
Mamice in očka se je pričel polaščati nemir. .Vse je treba pripraviti!" je zažgolel očka.
.Kaj je treba pripraviti?" je vprašal najmlajši, širokousten, od sile radoveden mladič.
Mamica ga je s kljunom udarila po glavi. Prav danes je bila zelo živčna, ker sta se spopadli s sosedo vrabčevko zaradi žuželke, ki jo je bila lastovica namenila družini za pečenko, pa ji jo je vrabčevka pred nosom
Uganke
Karkoli mi rečeš, opravim zvesto, pa nimam jezika, sem giuho, mrtvo.
(ouisid)
Skoz zaprto okno skoči šipa v oknu nič ne poči.
(oqoi)9AS)
Zunaj zeieno, za rabo nobeno. Znotraj pa rjavo, trdo kot za stavo.
V sredini je beto — pohrustaš veseio.
(fuo)so)))
Na strehi čepi, siiko iovi.
(DU9)UD /\i)
niček, na katerem se je v lončku kuhala kava. Lonček se je prevrnil in kava razlita. Zdaj sta mamica in očka oba planita na La-steku in ga pričela obdelovati s kljuni in perutnicami. .Še v grob me boš spravil!" je vpila mamica. .Same sitnosti so s teboj! Mar bi se učil bolje leteti, ampak seveda, učiti se nikoli ne utegneš!" je hreščal očka že čisto hripavo. Nazadnje se jima je Lastek izvil, odletel iz gnezda, brž poletel na bližnjo ograjo in si tam pogladil razkuštrano perje. Zdelo se mu je, da se mu je zgodila velika krivica in debela solza se mu je utrnila iz očesa in se mu pocedita po kljunu. Nimajo me radi, je pomislil. Torej pojdem od doma!
In odletel je, kamor so ga nesle peruti, in priletel proti večeru do nekega z bičevjem obraščenega jezera. Vse naokrog je bilo slišati živahno čebljanje, šumljanje in premikanje. Na nekem podrtem mostiču je sedeta družina belih pastiric, ki so nemirno tresljale z repki. Poleg sebe so bile odložile številno prtljago, kovčke, cule in svežnje in očka pastiričar, ki je bi) večji del tovora sam prinesel, si je s perutnico brisal potno čelo.
„Ne vem, čemu jemlješ zmeraj toliko s seboj," je rekel mamici pastirici. .Toplo perilo bi bila lahko pustila doma, saj gremo na jug! Samo zato, do se moram jaz tem huje mučiti!"
.Kakor da ni na jugu nikdar slabega vremena!" je srborito čivknila pastirica. .In
tudi pot bo dolga in nič ne vemo, v kakšne nevihte bomo še zašli."
Lastek se jim je radovedno približal in jih vprašal, kam so namenjeni.
.Ali ne veš?" so vse hkrati zažgolele. .Jesen je in kmalu bo zima, ko ne bo tukaj za nas ne hrane ne obstanka. Pred mrazom bežimo v kraje, kjer je večna pomlad."
Zdajci je na mostiček priletela še družina podgrivk. Priletele so z daljnega severa in so bile videti primerno utrujene. Očka pod-grivkar se je jezil na mamico podgrivko, ker ni vzela s seboj nobene prtljage. .Leteli bomo čez morje," je rekel, .in nič ne vemo, kaj se utegne še vse primeriti do Južne Afrike! Dobro bi bilo, ko bi imeli s seboj zalogo posušenih muh in kuhanih črvov, toda ti si seveda skrbela samo za novo popotno obleko!"
Podgrivka je nevoljno zacvrčala in pretegnila kovinasto bleščeče peroti, ki jih je bila opremila z lepimi, sinje se blestečimi novimi peresi. .Kakor da nismo že neštetokrat potovali in zmeraj brez najmanjše nezgode!" je zavpita. .Jaz pa res ne bi bila mogla v stari obleki na pot, da bi se mi potem smejale vse štorklje, ki so si dale za potovanje podložiti plašče z rumenkasto belim puhom, kar je letos v Afriki zadnja moda!"
.Tudi jaz bi šel rad v Afriko," je reke! Lastek, ki jih je ves čas radovedno poslušal. .Mamica in očka me ne marata več, torej pojdem z vami!"
.Z nami? Kaj še!" so zaklicale vse ptice. .Dovolj imamo lastnih otrok, za katere moramo skrbeti!"
v
Čudežni svet
požrla. Mimo tega je vrabčja družina grozila, da si bo zoper vse postave vzela lastovičje gnezdo, ko bodo lastovice odletele na pot.
,Na kakšno pot?" je hotel spet vedeti ši-rokokljuni mladič Lastek.
Zdaj ga je za spremembo kljunil očka po glavi. .Ne mešaj se v pogovor odraslih!"
Užaljeno je Lastek hotel odleteti iz gnezda, da je v tesnem prostoru zadel ob štedil-
Nadica je zagledala v Tivoliju ljudi na čolničih — gugali so se sem in tja — in naenkrat si je zaželela, da bi se tudi ona gugala, toda tako kot še nihče!
Iztrgala se je mami iz rok in skočila na čolnič. Stopila je na poličko, se prijela za železne cevi, upognila kolena in čolnič se je zazibal.
„Nadica!" je zaklicala mama preplašeno in zaskrbljeno.
.Nadica!" jo je poklical oče, a bilo je, ko da bi ji rekel: Le pogumno naprej!
In Nadica je še in še upogibala in stegovala kolena in čolnič se je poganjal kot igračka.
.Še više! Više!" je zaklicala.
Zrak ji je žvižgal okoli ušes, veter ji je privzdigoval krilce,
od veselja so ji žarela lica. Krožila je kot v polmesecu, sem in tja, od temnega neba, se zadrsala mimo rjave prsti in se spet povzpela do temnega neba.
A samo še hip — in čolnič se je prevesil. Zavrtel se je okoli svoji osi in z njim vred se je zavrtela Nadica.
Vrtel se je okrog in okrog, kot v polni luni. Stala je v zraku: na glavi, na nogah, po strani, in iznenada je zagledala Čudežni svet. Cvetoči kostanji, mama s preplašenimi očmi in oče ponosno puhajoč iz pipe, in ljudje in stojnice niso bili več tam kakor prej. Odtrgali so se od zemlje, se zavrteli z Nadico vred in postali dobre volje. Zatem so se pogreznili
v temno nebo in se pomešali med svetle zvezde. Na mah pa so postali majhni, tako majhni kot daljne zvezde same.
Toda tudi Nadica se je upehala.
Spet je krožila kot v polmesecu sem in tja. Spet je zagledala cvetoče kostanje, ki so rasli iz tal, mamo s preplašenimi očmi, očeta ponosno puhajočega iz pipe, in stojnice. In bila je vesela, da je vse po starem.
Spustila se je s čolniča, razprostrla krilce in skočila z razprostrtimi rokami med ljudi. Ljudje so ji ploskali. Nadica je objela mamo in očeta, mislila pa si je naprej in naprej: Sem zmogla to — bom zmogla vse!
Poslednji list
Droben /is; je sam ostg/
Ha ogoljenem dreoesa.
„Aje so bratci, mar zaspa/ oj? jesenskem sem siofesa?
P;Taj feter, naj še jaz na stezico se spastim, tad: zame je že čas, da od vej se poslovim."
Tedaj je bilo na tankih srebrnih žicah pajčevine, ki so bile razpete med dvema trsoma, slišati brnenje in žvižganje in zdajci se je iz posušene sončnice, ptičjega zvočnika, oglasil napovedovalčev glas:
.Pozor, pozor! Posebno obvestilo! Izgubit se je ptiček iz rodu lastovic, po imenu Lastek. Oblečen je v temnosive trenirke in rdečo jopico. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči najbližji postaji lastovičje milice!"
Trenutek nato so že podgrivke, pastirice in mnoge lastovičje družine, ki so bile medtem priletele k jezeru in so sedele po ograjah, brzojavnih žicah, mostičkih in rogovilah dreves, obkolile preplašenega Lasteka in ga prijele med vpitjem: .Ti si tisti!" kakor bi trenil, se je znašla tam tudi lastovičja milica na helikopterju. Lasteka so spravili medse v kabino in ga odpeljali k očetu in mamici, toda ne več domov, zakaj ta čas se je bila tudi Lastekova družina odpravita na jesensko potovanje. Našli so jih na nekem starem zvoniku, kjer so počivali, in prestrašeni Lastek je pričakoval, da ga bosta očka in mamica pošteno nabila. Toda mamica si ga je samo stisnila med smehom in solzami v naročje in očka je zagodrnjal, naj tega nikdar več ne stori. .Zadnji trenutek smo te spet dobili," je dejal, .ker zdaj odhajamo." Lastek si to pot ni upal vprašati, kam, ker se je spomnil, kako ga je očka zadnjič zavrnil. Toda očka je povedal sam: .Odhajamo na dolgo potovanje čez morje, kamor jeseni potujejo vse ptice."
Sonce je pravkar zahajalo in z zvonikov, z brzojavnih žic, z ograj in gred se je vzdignil ogromen roj ptic ter zajadral v nebo, leteč v obliki klina proti jugu. Lastek se je iz velike višine žalostno ozrl za domačim krajem, toda očka mu je v tolažbo povedal, da se bodo spomladi ptice spet vrnile tako za gotovo, kakor se bo vrnila pomlad.
M;'ra Af/Af/Zčeua
.Nazaj, kanalja, nazaj! Kaj te nismo zagrebli po krščansko? Kaj ti nismo zvonili z velikim zvonom, kaj ti nismo celo zapeli na grobu? Ni več hvaležnosti na svetu! Nazaj!"
Človek pa se ni zmenil, že je stal na gomili in se je prešerno zleknil po naporu. Župniku se je celo zdelo, da je pomežiknil veselo s temnimi očmi in da se je nasmehnil hudobno.
„Nazaj, kjer je tvoj dom! Počivaj v miru, kanalja! Dodeli ti Bog večni mir in pokoj, malopridnež! Kaj se klatiš zdaj tod okoli, ob tem tihem času, opolnoči? Pomisli rajši na svoje grehe in pusti pri miru poštene ljudi! Nazaj!"
Še poslušal ga ni človek; komaj da se je malo odpočil, se je napotil z dolgimi koraki proti zidu in ga je preplezal čudovito ročno.
„Glej ga, malopridneža!" se je razsrdil župnik. „Na moj vrt je poskočil, naravnost v rože! — Ali se spraviš od tam? — Kakor krava ti haca po gredah! Vse bo polomil, vse povaljal! Da bi hodil vsaj po stezi, po pesku! — Ali ne vidiš poti, ali imaš zadaj oči? — Že prihaja bliže, o Bog in vsi svetniki nebeški! — Nazaj! Kdo te je dramil iz poslednjega spanja, kdo te je klical na to ponočno pot? Vrni se — moja vest je čista, dolgo sem se pokoril za svoje grehe in vsi so odpuščeni... nazaj!..."
Kakor senca se je pomikal človek preko vrta. Ni odgovori), ni ustavil koraka in ga tudi ni pospešil. Šel je mirno v ravni smeri proti farovžu, kakor človek, ki vidi svoj cilj in se ne zmeni za nikogar. Župnik je bil prikovan k oknu; še na misel mu ni prišlo, da bi se ganil, da bi pobegnil. Le ob tistem hipu, ko se je skril mesec za tenek bel oblaček in je nenadoma ugasnila luč na vrtu, mu je šinilo mimo duše: „Ali ne sanjam z bedečimi očmi? Ali ne vidim le duhov, porojenih iz bolnih, od kesanja utrujenih možgan? . . ." Šinilo je, izginilo; mesec je prisija) izza oblaka, bela luč se je razlila po vrtu .. .
Že je stal človek pod zidom, prav nič se ni pomišljal, še poskusil ni, da bi odklenil vrata, temveč vzpel se je spretno na trto ter je plezal navzgor. Župnik je sklonit glavo skozi okno in je gledal nanj z velikim strahom. Tako je bil že blizu, da bi ga lahko dosegel s palico.
.Doli, doli, ponočnjak! Kdo ti je ukazal plezati po trti?
Saj boš vse polomil! Nič se ne zmeni in kar pleza — apage!..."
Odskočil je od okna in je iztegnil roko; ves spačen mu je bil obraz od groze, široko odprte so bile oči. Na okno pa se je vzpenjal človek; prikazala se je najprej kuštrava glava z globoko udrtimi, temnimi očmi; prikazal se je že ves život, komolca sta se uprla in že je klečal na oknu, že je poskočil v sobo . ..
Najprej si je obrisal z robcem prah od kolen, nato se je globoko oddahnil in se je ozrl na župnika z veselim pogledom.
„No, no, nič se me nikar ne bojte! Včeraj ste me posetili vi, zato se spodobi, da vas danes jaz posetim . . . Nimam veliko časa, jadrno hite minute ... Ali bi prižgala luč, ali bi sedela kar tako v mesečini? ..."
Pomaknil je stol k oknu, sedel je ter je položil lepo udobno noge navzkriž. Očitno je bilo, da je bil zelo vesel župnikove bojazni, in ustnice so se mu nalahko tresle, kakor da bi pritajeval glasen smeh.
.Ampak to pa moram reči, gospod župnik: presneto ste me bili zapažili, korenito zabili! Pa kaj so ovire, kadar kliče človeka dolžnost! Razmaknil bi egiptovsko piramido . . . Posebno tisti žeblji in koliko jih je! Razbijalo je po pokrovu in razbijalo, tako da mi je bilo že neprijetno, konca pa ni bilo . . . Pravim vam po pravici: ko bi bil malo starejši, ko bi ležal, po priliki, že mesec, prav nič bi se mi ne ljubilo razmikati te kolibe . . . Zakaj pa stojite?"
Župnikova lica so bila čudno sivkasta, tudi iz oči je bilo izginilo življenje. Slonel je ob zidu, roke so mu visele mrtve ob životu. Na ukaz neznanca je stopil neokretno k mizi in si je postavil stol ob okno. Sedel je, sklonil je život globoko naprej, roke je položil na kolena.
.Tako, glejte, tako je prav, gospod župnik! Zdaj pa se pomeniva, kar je treba, govorila bova čisto prijateljsko . . . Ali nimate ure pri hiši?"
.Polu ene je natanko . . ."
.Ej, časa veliko!. .. Najprej, gospod župnik — saj me pač poznate?"
„Ne poznam te!" je odgovoril župnik z nedolžnim gla-
som in je tresel z glavo. Neznanec se je zasmejal naglas.
.Zakaj pa tajite? Na obrazu se vam pozna, da ste se zlagali! . . . Kam pa ste spravili listek, tisti listek, ki je bil v moji suknji?"
„V brevir sem ga spravil!" je odgovoril župnik ponižno.
„Kaj pa je bito zapisano tam?"
Zmerom bolj široko se je smehljal neznanec, oči so mu lezle skupaj in trepalnice so narahlo trepetale.
.NiČ ne vem, kaj je bilo tam napisano!" je odgovoril župnik jecljaje in nedolžno in je gledal sramežljivo v tla. Neznanec pa je napravil zelo resen obraz in tudi glas njegov je bil nenadoma trd in osoren.
„Tam je bilo napisano ime, ki ste mi ga bili dali pri krstu. Kako se glasi?"
Župnik se je prestrašil in je nekoliko umaknil glavo.
.Kako si precej jezen! . . . Napisano je bilo Polikarp . . ."
Neznanec se je nasmehnil prijazno in vsa osornost je izginila iz njegovih oči.
„No, glejte, tako se govori! Kdo bi lagal na stara leta, ko ima mladih grehov dovolj? . . . Saj sem vedel, da ste me bili precej spoznati! Že v tistem trenotku ste me spoznali, ko ste se sklonili v hlevu nad mojim truplom in ste mi pogledali v obraz . .. Polikarp vas pozdravlja! . . . Roke vam ne ponujam, bilo bi vam mraz; tam zunaj namreč ni toplo ... Samo zategadelj sem prišel, glejte, da vas pozdravim; kaj ni to velika hvaležnost? .. ."
Župnik se je nekoliko oddahnil.
.No, to si že opravil; zdaj pa pojdi!"
Začudil se je Polikarp, očitaje in zlovoljno je pogledal župnika.
.Kaj? Komaj sem prišel, pa me že gonite? O! Ali je to gostoljubnost, prirojena našemu narodu in posebno kranjskim župnikom? Ali so to tista čutila, ki bi jih morali gojiti do Polikarpa? .. ."
Ob poslednjih besedah je nekoliko pomežiknil, župnik pa je pogledal v stran in se je v precejšnji zadregi pogladil z dlanjo po stegnu.
('D^/je v prihodnji številki)
Vtisi iz Giobasnice - Vtisi iz Giobasnice - Vtisi iz Gio
Z Jezerskega vrha se spusti cesta v giobino proti Železni Kapli. Če je dan veder, kakor je bii 26. september 1976, se človek ne more ubraniti miku, pa obstane na kateri izmed številnih razpotegnjenih, vendar ostro zašiljenih in mestoma strmih kačjih rid, da bi z očmi objel koroško deželo, ki se v vsej svoji otožni lepoti razgrne pred njim. Svet med Obirjem in Peco se niža, poveša, skalnate stene tonejo v temino jelovih gozdov; tu in tam se med lesovi beli domačija, vzpenjajo se senožeti, na osojah samevajo nicine. Daleč na dnu obzorja je razprostrta Podjuna, tam nekod sta Dobrla vas in Sinča vas, kraj njiju Klopinjsko jezero. Še dlje na severu se urezuje v pokrajino Drava.
Nobena meglica ne zastira pogleda. Koroška — ukleta kraljična — je odgrnila pajčolan svojcu, ko prihaja čez Karavanke radostnega, a tudi težkega srca, k njej povasovat.
Shod je bil napovedan v Globasnici, ravninski vasici pod skrajnimi obrobji gor Topiče in Pece, nedaleč od vasi Podjuna, Šteben in Bistrica. Prispel sem dobro uro pred začetkom, vendar je bilo v sadnem vrtu Šoštar-jeve gostilne že vse živo. Pot do tja so mi ustrežljivo, ne da bi jih vpraševal, pokazali policaji, ki so se v mnogih desetinah postavili okrog gostilne, pred parkirnim prostorom na travniku in na številnih križpotjih kilometre pred vasjo. Z vseh strani so že tudi peš, s kolesi in avtomobili prihajali k Šoštarju pražnje opravljeni možje in ženske z otroki vseh starosti, vse do tistih, ki so komaj prerasli stajice in srajčke. Veliko je bilo fantov, deklet v majicah, na katerih je pisalo po slovensko ali po nemško: „Koroški Slovenci — tujci v domovini". Množica se je zgrnila pod orehe, pod jablane, v gostilniške sobe na pivo, v društveno dvorano, kjer bi bila prireditev ob slabem vremenu, k šanku pa k ražnju, okrog katerega se je že kadilo in dišalo po pečenem mesu. Že je bil postavljen govorniški oder, zadaj za njim pa se je bočil kos blaga kakor jadro in na tej beli podlagi v krepkih črnih črkah natisnjene tiste štiri besede, ki so bile v minulih mesecih in bodo tja do 14. novembra na Koroškem največkrat tzšepetane, izpovedane, izkričane: „Ne damo se preštevati!" In spredaj pred odrom sem naštel nad 40 godbenikov, ki so na stolih, sede in s pihalnimi instrumenti v rokah, čakali, kdaj se bo začelo. Že same živopisne uniforme muzikantov — bila je to godba ravenskih železarjev — so navdajale srca ljudi s lovesnim občutkom in pričakovanjem. Kmalu se je na odru za godbo razvrstil moški zbor iz Podjune; pred oba ansambla je stopil sloviti koroški pevovodja Foltej Hartman in že je pomenljivo zadonela pesem: Le vkup, le vkup nboga gmajna . . .
V zajetnem polkrogu se je zbralo okrog odra vsaj poldrug tisoč ljudi iz bližnjih in daljnih koroških krajev. Zadaj so stali možje, resnobni kmetje v temnih klobukih, pa mnogi, katerih sodobnejša oprava je izdajala delavski ali uradniški stan. V notranjih krogih so stale in sedele na prinesenih stolih ženske, največ kremenitih kmetic, katerih obraze bi človek spoznal za naše slovenske, tudi če bi jih srečal na koncu sveta. Prav spredaj se je gnetla nemirna otročad; zares, kar nesorazmerno veliko je bilo število teh Lojzekov, Honzekov, Ši-njejev, Anic in Mojc, trdoživih sadik, ki zagotavljajo, da ta zemlja nikoli ne bo narodnostni kras; da noben hudournik ne bo odplaknil od rod slovenskega življa.
Tabor je bil to, zbit, iz ljudske snovi nerazdružno zgneten tabor, prav takšen tabor, kakršen se je v Rožu ali Podjuni pred stoletji tolikokrat postavil Turkom v bran; kakršen je za kmečkih puntov tolikokrat nasta-yil gole prsi meču fevdalcev; kakršen je hlepeče vpijal slovenske pridige v dobi reformacije; kakršen je, spremenjen v eno samo uho, sledil gledališču svojega bukovnika Drabosnjaka, besedi Mohorjeve knjige, knjižnim Pobudam Antona Janežiča in Andreja Einspielerja in kakršen je v Pliberku, Žopračah in Buhljah že pred dobrim stoletjem odločno izpovedal svojo narodno zavest.
Ta današnji tabor pri Šoštarju v Globasnici, vidim, slišim in še bolj ču-
tim, sprejema z zadnjim vlakom svojega organizma pozdrave in izraze solidarnosti, ki jih izrekajo koroškim Slovencem gostje, prijatelji, člani narodnih manjšin z Gradiščanskega pa iz slovenskih krajev pod Italijo, Italijani in Madžari iz Slovenije, zastopniki solidarnostnih komitejev z Dunaja, iz Salzburga in Celovca, predstavniki vseevropskega manjšinskega boja iz Francije, Danske. Marsikatero oko se zaiskri v ganjenosti, dlani samogibno udarjajo bučne aplavze, iz grl se trgajo spontani klici navdušenja vsakokrat, kadar govorniki na odru izgovarjajo ime Jugoslavija. Občutje olajšanja spremlja zagotovila, da bo močna zaščitnica onkraj sanžermenske spletkarske meje še in še podprla boj koroških Slovencev za pravico, da bo še in še bedela nad tem, kako se bodo izpolnjevala določila 7. člena meddržavne pogodbe iz leta 1955.
Ko gledam vaškega očanca, ki stoji
rodov priboril priznanje slovenskega imena; neštetokrat prej in pozneje so mu kajpak umikali dano besedo, ga skušali s pritiski in triki oddvojiti od skupnega narodnega drevesa; kratili njegovim otrokom pouk materinščine; si izmišljali ..znanstvene" teorije, po katerih so mu dovoljevali zgolj pogovorni jezik, odrekali pa zmožnost in obstoj knjižnega jezika; razširjali spet sramotne teorije, da poteka njegov rod od Venetov in Windov ... Ta grča tu na protestnem shodu v Globasnici se mi vidi kot živ simbol tragičnega, toda neodjen-ljivega borca, ki se je tolkel in propadel v Maistrovih, Malgajevih, Pri-možičevih, Lavričevih bojih za severno mejo, preživel razočaranje goljufivega plebiscita, doumel cinično geslo Heimatdiensta: „Avstriji zvesti niso Slovenci", bil izigran leta 1927 v prizadevanju za kulturno avtonomijo, doživel in preživel Maier-Kai-bitschevo ..renesanso" Heimatdiensta
ščila iz njih slovenske zavesti.
Dve uri in več že traja shod v Šo-štarjevem sadovnjaku. Ljudje stoje, poslušajo, ploskajo, niso ne utrujeni ne naveličani. Saj gre za vprašanje njihovega obstanka, za njihovo človeško svobodo in neodvisnost!
Toda, mar je mogoče, da dobrih trideset let po drugi svetovni vojni in več kot dvajset let po pogodbi, ki so jo podpisali zunanji ministri štirih velikih zmagovalcev, v demokratični avstrijski republiki še zmerom ni zagotovljena slovenski manjšini enakopravnost, ali je res ogrožena njena individualna kultura in jezik? Po vsem tistem velikodušju Titove Jugoslavije, ki se je v najširšem interesu svetovnega miru morala odpovedati slehernim ozemeljskim zahtevam tam gori, naj so bile še tako upravičene. Ali so vsa ta retorična vprašanja zares umestna?
Žal, vse to je mogoče. Celo tujec, ki ne bi ničesar vedel o razmerah,
„Gre za vprašanja obstanka, za čioveško svobodo in neodvisnost"
poleg mene, kako pozorno, skoraj negibno in napeto sodelujoče jemlje vase vsako sporočilo, vsak podatek, slehreni del skupnega dogovora o strategiji in taktiki boja, ki bo dosegel vrhunec na dan napovedanega preštevanja, kako mož vselej z neverjetno naglo in pomensko natančno odzivnostjo zavpije „Tako je!" ali pa „Fuj!" — kakor pač terja soglasje z govornikoma dr. Matevžem Grilcem in dr. Francijem Zwittrom — kako torej ta starosta, ki mu je življenski boj posivel glavo ter vklesal v obličje nešteto globokih črt, izpoveduje svoja čustva in premisleke z nenadno mladeniško strastjo, da mu spet in spet zažvenketa srebrna veriga s tolarji na žametastem telovniku, ko gledam, pravim, to alegorično osebnost, čutim, da v meni kopni tesnoba. Dokler bo on tu, očak, bo rod obstal. V njem vidim silo nadaljevanja, poosebljen genij koroškega slovenstva. Saj to je on, kosez od Gospe svete, svobodnjak, ki je umeščal lastne narodne kneze; on je tisti tlačan, ki so mu stoletja krivili hrbet Eppensteini, Spanheimi, Ortenburžani, vovbreški in celjski grofje, Habsburžani, brezštevilni cerkveni mogotci — toda pritisniti k tlom ga niso mogli; preganjali so ga s širnih zahodnih in severnih ozemelj, ki so jih bili naselili skoraj pred poldrugim tisočletjem njegovi pradedi, ga potiskali niže in niže na jug, dokler ga niso stisnili pod obronke Karavank; hoteli so mu vzeti njegov jezik, narodnostni princip in dušo, storiti, da bo postal Nemec; da to je tisti možak ki si je s svojo žilavostjo ter s Kopitarjevo in Miklošičevo pomočjo ob pomladi na-
ob Anschlussu 1938, ko so nacisti ukinili na Koroškem še zadnje slovenske šole, pač pa odprli 60 ponem-čevalnih otroških vrtcev in se spravili z nezaslišanimi pogromi nad vse vzgibe slovenskega gospodarskega kulturnega in družabnega življenja. V tem kmetu prepoznam naposled ljudskega silaka, ki je bil kos Hitlerjevi in Himmlerjevi strahovladi po letu 1941, ko je bil slovenski jezik na Koroškem preprosto prepovedan, slovenska inteligenca izseljena, zaplenjeno vse premoženje slovenskih društev, hranilnic, zadrug in drugih organizacij. Samo takšni možje, kot je ta podjunska korenina, so dvignili na Koroškem upor, izoblikovali koroške partizanske vode, čete, bataljone, odrede, povedli neštete diverzantske akvcije in drzne napade proti hitler-jancem sredi njihove trdnjave, prestali herorične žrtve, ko so v desetinah padali koroški borci in mladi kurirji, ko je sovražnik ubijal talce in odvedel nekaj sto slovenskih družin v taborišča po vsej Nemčiji. Takrat, v osvobodilnem boju, so slovenski Korošci še enkrat s krvjo potrdili, kateremu narodu pripadajo — tistemu, za katerega svobodo so se šli v velikem številu bojevat tudi izven svojega ozemlja; tistemu, ki je med temeljne točke programa OF zapisal osvoboditev in združitev slovenskih Korošcev; tistemu, ki je poslal Korošcem na pomoč II. grupo odredov; tistemu, ki jim je v maju 1945 pomagal, da so osvobodili svojo deželo nacizma . . .
Zares — dokler bo ta plečati hrast zadiral korenine v koroška tla, ne bo nobena, še tako rušilna erozija izlu-
bi se na globaškem shodu kaj hitro poučil o njih.
Vsa leta po vojni se je nadaljeval raznarodovalni pritisk proti koroškim Slovencem v mnogoterih oblikah. Nacistični volk se je samo pritajil, menjal dlako, a čud mu je ostala. Prav kmalu si je zver opomogla in se spet postavila na noge. Polagoma si je drznila vdreti v ožilje strankarskega in vsega drugega avstrijskega parlamentarizma, zarenčala v obraz sledečim si vladam. Volčja logika, oprta na pozicije sile na arzenale in programe svetovne protiljud-ske reakcije, si je med drugimi cilji postavila tudi tega: dokončati na Koroškem tisočletni proces germanizacije.
Zahtevali so in dosegli ugotavljanje slovenske manjšine. Posrečilo se jim je odpraviti dvojezično šolstvo, dvojezične krajevne napise in označbe, ukiniti dvojezičnost v sodstvu in upravi. Uspelo jim je vzpostaviti „za-konita" navodila za življenje manjšinskih kultur. V zametku so znali minirati sleherno pragmatično rešitev za nemško-slovensko sožitje, pokazali neverjetno spretnost, kako metati javnosti pesek v oči z deklarativnimi obljubami o enakopravnosti narodnih skupnosti. Vsemu svetu mečejo v brk tudi čudovite formule: dialog, kon-sens, sporazum, pragmatična rešitev, zakonitost in kar je še takih lepih besed, v praksi pa so vseskozi uveljavljali in še naprej uveljavljajo pritisk in dosledno diskriminacijo proti Slovencem v vseh življenjskih območjih. In metode teh pritiskov so iste, kakor so jih vpeljali nekoč nacisti v Nemčiji; vključujejo bojne po-
hode, šovinistične nastope, samovoljne policijske in žandarmerijske intervencije, ki so čisto originalne proti slovenskim državljanom; pravico za vse te in številne druge, zahrbtnejše posege, si jemljejo na podlagi porazno delujoče anahronistične miselnosti, da je vse dovoljeno storiti zoper tistega, ki je številčno majhen. In da bi takšna fašistična praksa še laže prišla do veljave, zategadelj so pri vladi zahtevali in dosegli, naj bi Slovence 14 novembra letos spet prešteli. Z naslado hočejo ugotoviti, da je Slovencev na Koroškem res že zelo malo, da jih po njihovem skorajda ni več, da bo to pač samo še zadnje formalno preštevanje pred dokončno genocidno asimilacijo . .. Vsepovsod, kjer bi po občinah s štetjem ugotovili, da tam prebiva še več kot četrtina Slovencev, pa bi sile reakcije dobile tarčo za stopnjevanje pritiska — priložnost za preizkus, kako so ohranile doktrino, ki so se je naučile v „mitu 20. stoletja" in jo tako skrbno prakticirale v židovskih in slovanskih getih: „Popolna ureditev je smrt."
Ljudski zbor v Globasnici je razgrnil vsa ta spoznanja ter določil, kako se je Slovencem upreti preštevanju. Glasovali bodo neveljavno, mnogi kratkomalo ne bodo prišli na volišča, ali pa bodo oddali glasovnice z napačnimi znamenji. Storili bodo, kar morajo in morejo storiti, da bi otopili ostrino diskriminacijskemu postopku.
Oglušljivi spontani aplavzi so potrdili dogovor slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.
Polkrožni tabor se je po shodu razdrl. Ljudje so se nazkropili po treh gostilnah. Pozno v večer so pri Šoštarju, Šteklu in Jueni praznovali dan protesta, dan odločitve v moderni zgodovini narodnostnega boja.
Pogovarjal sem se z rojaki, kako sicer živijo, kako jim gre pri delu, kaj snujejo. Neštetokrat sem se moral zamisliti: ali sploh ve njihova domovina, ali sploh hoče vedeti, oziroma, zakaj zlepa noče vedeti demokratična Avstrija, kako zveste, iskrene in ustvarjalne državljane ima v koroških Slovencih? Zakaj se ne zave, ta naša prijateljska soseda, da v njenem sorazmerju sama državotvorno in moralno slabi, ko dopušča, da ji notranja in mednarodna reakcija ma-sakrira integralni del telesa? Ali res apni idejni krvotok Avstrije, ali ne čuti ta dežela prihajajočega zmagoslavja demokratizma v svetovnem prostoru in času? Ali je resnično slepa za dialektično dejstvo, da trajen mir in svoboda večine ne moreta temeljiti na zatoru manjšin? Ali se je tako malo naučila izza Hitlerjevih časov?
Skoraj ni mogoče verjeti, da si republika Avstrija ne bi danes, jutri izsekala poti skozi srobot mračnjaštva, ki jo hoče oviti do vratu pa spodjesti in vreči na tla njeno deblo!
Vračam se iz Globasnice. Dohitim starko in jo vprašam za pot. Sploh ne pomislim, da bi jo ogovoril kako drugače kot po slovensko. Drža, korak, značilno zavezana ruta, ves osebnostni slog in obraz pričajo o njenem narodnostnem poreklu. Topla je njena beseda, stisk roke hkrati mil in čvrst in zadržujoč, kakor more biti samo stisk matere s kakega klanca siromakov.
..Pozdravljeni," pravim.
„Srečno pot, tovariš," mi zaželi. „Pa pridite še kaj."
Njene oči, iskreče se v domotožju, v neki neizrekljivi melanholiji, se vdano vtisnejo vame. Čutim jih, da mi slede.
Kakšnih sedemdeset let mora imeti ženica, si mislim.
Prešine me nejasen spomin, da jo od nekje poznam, da sem jo že srečal, zares pred mnogimi leti sem jo srečal, prav to koroško Slovenko.
Morda, morda je ona Mojcej, tista Prežihova pastirička, vihrajoča ob čredi živine onkraj versajskega plotu .. .
,,0-le, o-le, Mojcej!" pokličem sam vase, ko se povzpnem visoko gori v ovinke nad Železno Kaplo. In slišim, slišim njen odgovor pastirčku:
„01e, ole, Šimej!"
„Nič, Mojcej, nama ne more versajski plot.
Nič nama ne more preštevanje.
Zvone Kržišnik
14. novembra se ne bomo zapisati za Siovence!
!zbra!i bomo eno izmed nasiednjih možnosti
bojkota:

Zapisati bomo drug jezik Giasovaii bomo neveijavno Oddaii bomo prazno giasovnico Oddaii bomo prazno kuverto Ostaii bomo spioh doma
ŠPORTNI VESTNIK	ŠPORTNI VESTNIK
	
# SLOVENSKt ATLETSK! KLUB USPEŠEN — ZMAGA NA METLOV)
Veliko število navijačev ter ljubiteljev nogometa je v nedeljo spremljalo slovensko enajsterico na Metlo-vo, da bi jo podprlo v težkem spopadu z domačim moštvom.
Vrata Slovenskega atletskega kluba je v nedeljo branil drug vratar SAK-ja Malle, in to uspešno. Igra se je začela dokaj borbeno in zagnano. SAK je imel nekaj lepih priložnosti, da bi povedel, toda napadalci jih niso znali izkoristiti. Popolnoma nepričakovano pa je povedla domača enajsterica z 1:0. Slovensko moštvo je začelo močneje pritiskati, toda napadi niso prinesli zaželenega uspeha.
Dočim je bila igra v prvem polčasu nekoliko izenačena, je v drugem polčasu slovenska enajsterica popolnoma nadigrala domačine. Toda naši fantje niso in niso znali izrabiti najlepših možnosti. Ko so se nekateri navijači že sprijaznili z dejstvom, da bo SAK dožvel na Metlovi poraz je uspelo Hoblu prekaniti nasprotnikovega vratarja. Veselje med slovenskimi nogometaši in njihovimi navijači je bilo po tem zadetku nepopisno. Sedaj
vičeviča iz Ljubljane. Hitre in dolge podaje, ki jih predvsem obvlada Marjan Pandel in Gustl Zablatnik. Sploh je treba omeniti Marjana Pan-dla, ki se je tokrat pokazal iz svoje najboljše strani ter s svojo tehniko navdušil tudi Metlovčane. Pravzaprav ga lahko imenujemo „očeta zmage" na Metlovi. Sicer pa je treba tokrat pohvaliti celo moštvo.
Postava SAK-ja: Malle; J. Pandel, Hribar, Voschitz, Lampichler; M.
Ljubitelji nogometa pozor!
Sobota, 16. 10. 1976 Košatovo igrišče
Nedeija, 17. 10. 1976 Kožatovo igrišče
13.00	ura	SAK ii proti Annabichi ii
15.00	ura	SAK i proti Annabichi )
15.30 ura SAK miad. proti
SV St. Vid ob Giini miad.
Pridite na igre stovenskih moštev v obiinem števiiu!
CtCtBAN TELOVADi
(za 3- do 6-letne otroke)
Ravnateljstvo Zvezne gimnazije za Slovence daje, z dovoljenjem deželnega šolskega sveta, na razpolago gimnazijsko telovadnico. Gospa mag. Maja Kupper bo telovadila s 3- do 6-letnimi ob petkih od 16. do 17. ure. Prva ura bo v petek 29. oktobra 1976. Otroci naj prinesejo s sabo majco, hlačke in brisačo. Telovadili bodo bosi. Gimnazija je v Ebentaler Strahe 14.
pa je SAK pokazal, česar je zmožen. Stalni napadi na nasprotnikova vrata in izvrstna kondicija sta dovedla do še večjega uspeha. Tik pred koncem igre je namreč uspelo Foltiju Wald-hauserju s prefinjenim strelom zabiti drugi gol za svoje barve. Igra se je končala s stalnimi napadi SAK-ja.
Slovensko moštvo je v tem spopadu pokazalo nov način igranja — solo izvrstnega trenerja Božidarja Jo-
Pandel, H. Wieser (Rogi), Zablatnik; K. Blajs (F. Waldhauser), Hobel, Fera.
Slovenski atletski klub je po tej zmagi na petem mestu s sedmimi točkami, vodeča pa je enajsterica Maria Rojach z desetimi točkami.
Rezervno moštvo SAK-ja v nedeljo ni nastopilo proti drugi enajsterici iz Metlove, ker se je zbralo premalo igralcev.
#	MLADINSKA ENAJSTERICA SAK-JA TOKRAT PRIJETNO PRESENETILA
Slovenski mladinci so tokrat gostovali v Št. Vidu ob Glini in iztržili proti mladincem SCA-ja z rezultatom 2:2 prvo točko, to pa kljub temu, da so morali igrati samo z devetimi igralci. Zmaga bi bila lahko brez dvoma v rokah slovenskih fantov, če bi mogli nastopiti polnoštevilno. Oba gola za slovensko moštvo je dal Marjan Velik.
#	SELAN) PORAŽEN)
Selško moštvo je doživelo povsem nepričakovan poraz proti enajsterici iz Šmarjete v Rožu. Kljub velikim možnostim za Selane se je igra končala z rezultatom 1:0 za Šmarjeto. Selani pa še kljub porazu zasedajo na lestvici prvo mesto.
SLOVENSKA ŠOLA
za olroke, ki se želijo učiti slovenskega jezika, pa v šoli nimajo te možnosti.
Pouk se prične v petek 15. oktobra 1976, ob 15. uri (do 17. ure), v hiši Mohorjeve družbe (drugo nadstropje), Viktringer Ring 26, v Celovcu. Pouk bo vsak teden ob istem času. Poučeval bo g. učitelj Janko Urank. K prvi uri naj prinesejo učenci s sabo liniran zvezek DIN A4, svinčnik in barvice.
Izdajatelj, zaloinlk In lostnlk: Zveza *!o-venskih orgonlzaclj na Koroškem, glavni urednik: Rado Tanežlč; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In upravo: 9021 Klogenturt - Celovec, Gotometergosse 10, tel. Š2-5-50 —Tltka: Zoloinlška In tlekartka druiba z o. j. Drova, Celovec — Borovlje
ZAHVALA
Globoko ganjena ob tolikih izrazih sočustvovanja ob smrti najinega nepozabnega očeta in tasta
Franca Aichholzerja
šolskega ravnatetja v pokoju
se iz srca zahvaljujeva vsem, ki so nama v teh težkih dneh pomagali in stali ob strani.
Prisrčna hvala številnim č. gg. duhovnikom za so-maševano sv. daritev, zlasti domačemu župniku Jakobu Škofiču za ganljivi poslovilni govor in prot. Petru Stickerju za maševanje, moškemu zboru SPD Jepa-Baško jezero, pod vodstvom Šimeja Triesniga, pa za lepo sodelovanje pri sv. maši in obredih.
Hvala tudi zdravstvenemu svetniku dr. Maxu Stauda-cherju in dr. Erhardu Staudacherju za zelo požrtvovalno zdravniško oskrbo ter obema medicinskima sestrama.
Iskrena hvala vsem govornikom: gg. dr. Franciju Zwittru, dr. Mirtu Zwittru, dr. Matevžu Grilcu, šolskemu nadzorniku prot. Rudiju Vouku, šolskemu ravnatelju Rajku Wie-geletu, Šimeju Martinjaku ter zastopniku iz Kotelj; prav tako pa tudi darovalcem vencev in cvetja in za denarno podporo združenju staršev na slovenski gimnaziji.
Spodnje Dobje, dne 11. 10. 1976
Za)ujoča hčerka Vida z možem Kartljem
_____ JUGOSLAVIJA
SOBOTA, 14. 10.: 10.00 Šot-ska oddaja — 14.55 Nogomet — 18.10 Obzornik — 18.25 Mozaik — 18.30 Lesene pištoie, fiim — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepoiitični komentar — 20.00 Viva Zapata, fiim — 21.50 Moda za vas — 22.00 Dnevnik — 22.15 625.
NEDELJA, 17. 10.: 8.15 Poročita — 8.20 Revija miadinskih pevskih zborov — 10.20 Otroška matineja — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročita — 16.30 Košarka — 18.15 Moda za vas — 18.25 Siva obata — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar —
20.00	Beograjske povesti — 21.00 Srečanje v tnnsbrucku — 21.40 Dnevnik.
PONEDELJEK, 18. 10.: 8.10 šotska oddaja
—	17.20 Nori besednjak — 17.35 žužetke —
18.00	Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.20 Zakaj, zato — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Hiša iz kart — 21.05 Kutturna kronika — 21.45 Mozaik kratkega fitma.
TOREK, 19. 10.: 8.00 šotska oddaja — 16.05 Fašizem včeraj in danes — 17.15 Ugibajte z nami — 17.31 Pavet v akciji — 17.55 Obzornik — 18.35 Mozaik — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Diagonate — 20.55 Pusto-tovski Simpticissimus — 21.50 Dnevnik.
SREDA. 20. 10.: 8.10 šotska oddaja — 17.10 Viotinski ktjuč — 17.20 Rembrandt — 17.55 Obzornik — 18.10 Od zore do mraka — 18.40 Mozaik — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Koroška — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mumija, fitm.
ČETRTEK. 21. 10.: 8.00 šotska oddaja —
15.00	Fašizem včeraj in danes — 18.00 Beti detfin — 18.15 Obzornik — 18.30 Mozaik — 18.35 tzumirajoči svet — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kam in kako na oddih
—	20.10 Jabotko ne pade dateč od drevesa.
PETEK. 22. 10.: 8.10 šotska oddaja — 17.10 Križem kraiem — 17.30 Stovenci v Avstrij!
—	18.00 Obzornik — 18.15 Jazz na ekranu
—	18.40 Mozaik — 18.45 Sociaiistična avtonomna pokrajina — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.05 Vzpon in padec Žike Proje — 20.40 Na pomotu čaka Janson — 21.10 SOS — 22.20 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
SOBOTA, 16. 10.: 9.45 Od pesmi do pesmi,
NEDELJA, 17. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši ietji.
PONEDELJEK, 18. 10.: 13.45 Dnevnik — Ljudske viže — Podoba sodobnega stovenske-ga pesništva.
TOREK, 19. 10.: 9.30 LandanderDrau — Dežeta ob Dravi — 13.45 Dnevnik — Šport Otroci, postušajte!
SREDA, 20. 10.: 13.45 Dnevnik — Rekti so.
ČETRTEK, 21. 10.: 13.45 Dnevnik — Stoven-
PETEK, 22. 10.: 13.45 Dnevnik — tz kuttur-nega živtjenja koroških Stovencev.
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA. M. TO.: 5.00 Dobro jutro — 4.20 Rekracije — 7.20 Beseda na današnji dan — 9.08 Gtasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Revija mtadinskih zborov Stovenije — 10.45 Turistični napotki — 11.05 Sedem dni na radiu — 12.10 Godata v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseti domači napevi — 14.05 Gtasbena mtadina Stovenije — 14.25 S pesmijo in besedo po Jugostaviji — 15.45 S knjižnega trga — 18.OS Gremo v kino — 18.15 Ljubtjanski jazz an-sambet — 19.45 Z ansambtom Jožeta Kam-piča — 20.00 Radijski radar — 21.15 Za prijetno razvedrito — 21.30 Oddaja za stoven-ske izsetjence — 23.05 S pesmijo in pte-som v novi teden.
NEDELJA, 17. 10.: 5.00 Dobro jutro — 7.00 Jutranja kronika — 7.30 Za kmetijske pro-izvajatce — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.47 Sktadbe za mtadino — 9.05 še pomnite, tovariši — 10.05 Na naši utici — 11.00 Pogovor s postušatci — 11.15 Voščita — 13.20 Nedetjska reportaža — 14.05 Nedetjsko po-potdne — 17.50 Zabavna radijska igra — 19.45 Gtasbene razgtednice — 20.00 V ne-detjo zvečer — 22.20 Jugostovanski umetniki pred mikrofonom —	23.15 Ptesna
gtasba.
Pavtihova pratika
za teto 1977 je izšta
Vse tiste, ki jim je do zdravega humorja, bo gotovo razveseiiia vest, da je PAVLiHOVA PRATtKA za ieto 1977 že izšla. Marasia je v zajetno knjižico s skoraj 400 strani, kjer prinaša pester izbor zanimivih, koristnih in poučnih nasvetov, predvsem pa zvrhan koš veseiih zgodb insmešnicvbesediinsiiki.
Le nekaj utrinkov iz bogate vsebine: Koledarski del s slikami — Slovenci v svojih pesmih — Mali športni leksikon — Poezija prometa — Horoskop — Kaj pa vaša družabnost! — Arabsko ugibanje usode — Planinska enciklopedija — Sončni in lunini mrki — Naše male živali — Koledar kmetijskih opravil — Zanimivosti od tu in tam itd. Poleg tega še betežni koledar s spominskimi dnevi, strani za bistre glave in seveda to in ono za razvedrilo.
PAVLIHOVO PRATIKO lahko dobite v knjigarni „Naša knjiga v Celovcu, Pavličeva S-7. Cena samo 18 šilingov.
Proti preštevanju
za demokratično rešitev manjšinskega vprašanja
Pod gornjim naslovom prireja KPA solidarnostno prireditev, ki bo v soboto 23. oktobra 1976 ob 19. uri v veliki dvorani Doma gtasbe v Celovcu
S cetovečernim sporedom bo nastopi) stovit) tržaški PART) ZANSKt PEVSK) ZBOR s vojimi 13$ člani pod vodslvom dirigenta Oskarja Kjudra.
Poteg tega bodo sodelovali Heino Fischer in Rudi Burda z avstrijskimi antifašističnimi pesmimi ter Reinhard Settner z dunajskimi btuest tn drugimi avstrijskimi domovinskimi napevi.
Govorita bosta Hans Katt, čtan potltičnega biroja CK in Mirko Messner, član dežetnega vodstva Komunistične partije Avstrije.
Vsi prisrčno vabljeni!
Deže/no uo&tuo KPT zd Koroško