Leto XLVI - št.100 - CENA 70 SIT
GLAS
_ Kranj, petek, 24. decembra 1993
Napačno parkiranje v Kranju stane 12.000 tolarjev!
Bog, da te dobi "policaj"...
Kranj, 24. decembra - Preden bo kdo od voznikov v Kranju pustil svojega konjička na nedovoljenem mestu za parkiranje, mu svetujemo, da dobro premisli in ga raje umakne nekaj deset metrov stran, kjer ni nevarnosti, da bi ga preganjal komunalni redar.
Za nekaterimi brisalci napačno parkiranih avtomobilov so se namreč že znašli povsem sveži pozdravi" redarjev v višini 12.000-tolarske kazni. Glede na to, da so na kranjski policijski postaji zatrdili, da policisti podobne prometne prekrške po zakonu o varnosti v cestnem prometu kaznujejo še po starem, to je z 2.250 tolarji, smo za odgovor, ali so kazni, ki jih izrekajo
redarji, res petkrat višje od poucijskih, vprašali na občinski sekretariat za notranje zadeve. Pomočnik sekretarja Jože Gostinčar je pritrdil in razložil, da so se pač po spremenjenem zakonu o prekrških, ki je začel veljati 11. decembra, za štirikrat podražile kazni tudi po občinskem odloku. Torej tudi kazen za napačno parkiranje. Več na 24. strani. • II. J.
Gorenjska ^ Banka
VARNOST ZA ZAUPANJE
^iro ima tudi materialne temelje
Vse dobre stvari so tri
Bled dobiva kulturni center?
Bled - Okoli 500 umetniških del, ki jih je slikar Joie Ciuha z ustanovitvijo Fundacije Joie Ciuha podaril javnosti, naj bi našlo prostor za hrambo in razstavljanje v sedanji Modni hiši Pristava. Za takšno motnost se ogrevajo tudi v radovljiški občini, kjer so pripravljeni tudi finančno in z odpisom sredstev pri obnovi stavbe omogočiti nakup prostorov. Ustanovitev fundacije so slovesno razglasili v ponedeljek v hotelu Toplice. Na slovesnosti, ki se je je udeleiila tudi Jožica Puhar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, sta nastopila violinist Tomaž Lorenz in harfistka Mojca Zlobko, z recitacijo pa igralka Saša Pavček. Več na 6. strani. • L.M.
Kranj, 21. decembra - V prizidku hotela Creina so odprli poslovno enoto SKB banke za Gorenjsko, v pritličju je bančna poslovalnica, v prvem in drugem nadstropju pa bo potekalo poslovanje s podjetji. SKB banka je tako sedež poslovnega enote za Gorenjsko, ki jo vodi Bogomila Mitič,
Ereselila iz Škofje Loke v Kranj, kjer bo bančna onkurenca poslej večja. Pozornost med Kranjčani so vzbudili tudi z balonom, ki se je dvignil s Slovenskega trga. (Več na 7. strani) • M.V., foto: J Pelko
Brdo pri Kranju, 23. decembra - S svečanim podpisom Pogodb o sponzorstvu je slovenski etapni odbor 77. kolesarske dirke Giro d'Italia dobil tudi materialne temelje *a izvedno 12. in 13. etape dirke, ki bo 2. in 3. junija prihodnje leto potekala tudi Po Sloveniji in Gorenjski.
"Vesel sem, da nam je slabe Pol leta pred dogodkom uspelo Podpisati pogodbo s prvimi
tremi sponzorji: Savo, Petro-lom in PTT podjetjem Slovenije. Vse dobre stvari so tri, prepričan pa sem, da bodo zgledom teh treh sledili tudi drugi," je ob priložnostni svečanosti v rezidenčnem objektu kompleska Brdo dejal predsednik etapnega odbora Jelko Kacin. S podpisi pogodb pa so Vilijem Zener, predsednik korporacije Sava Kranj, izvršni pomočnik direktorja slovenske naftne družbe Petrol Zlatko
Šefman in generalni direktor PTT podjetja Slovenije Janez Gril potrdili, da je sodelovanje v velikem športnem spektaklu za njihova podjetja tudi pomemben korak k uveljavitvi tako na domačem kot na tujih trgih, zlasti na italijanskem. Tone Arvaj pa je s pokroviteljstvom nad slovesnostjo naznanil, da se za sodelovanje v
Erojektu Giro zanimajo tudi ranjski obrtniki in podjetniki. • V.Stanovnik, slika: J.Pelko
Triglavski narodni park opozarja
Ni več triglavskih biserov - so le mlakuže
Nekatera jezera so že tako onesnažena kot Blejsko jezero.
Bled, 23. decembra - V Triglavskem narodnem parku na Bledu so upravičeno zaskrbljeni nad rezultati analize o stanju visokogorskih jezer v Sloveniji. Še posebno letos so nekatera jezera zaradi velikega obiska, suše in čezmejnih zračnih emisij ogrožena kot še nikoli doslej.
Krnsko in Črno jezero ter jezero na Planini so z algami in muljem že tako onesnažena kot,
denimo, Blejsko jezero. Krnsko jezero s svojo plažo poleti postaja kar slovenska riviera, jezero se komercialno izkorišča s prodajo dovolilnic za ribolov, ribiči pa v jezera vlagajo ribe - pisance in tako rušijo naravno ravnovesje. Vsak nenaravni poseg v visokogorska jezera se zaradi tega, ker je premalo vode, hudo maščuje - posledice so že tu, saj je kalnost Triglavskih in Krnskega jezera vedno večja. Več na 3. strani. • D.S.
Jaslice na Linhartovem trgu
Radovljica - Na svečano osvetljenem Linhartovem trgu v podhodu galerije Šivčeva hiša so 'ginuli torek zvečer odprli razstavo jaslic. Študent Akademije za likovno umetnost Primož Cerne je predstavil sveto družino v modernem dizajnu in v velikosti več kot en meter. Na otvoritvi Je nastopil tudi trobilni kvartet iz Rodiš na Koroškem, obiskovalci pa so lahko Prigriznili pecivo in poskusili kuhano vino. Jaslice bodo na ogled do 6. januarja 1994. • L. M., foto: Janez Pelko
Voščimo Vam vesele božične praznike
Uredništvo
*4
Oyu
egp
> ■ u.
N' O
Z *
° GRAFIČNO PODJETJE
cnniMBrv
Marjan Likozar
Benedikova 18, Kranj, tel.: (064)311-047
Vsem našim cenejenim strankam želimo vesele božične praznike in srečno 1994!
II
SKB BANKA D.D.
NOVAENOTA SKB BANKE V KRANJU
Obiščite novo poslovno enoto SKB banke v Kranju na Koroški cesti 5.
Odprta je od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1994!
fig
Sprejeta Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije
Narodna zaščita ni del obrambnih sil
Državni zbor ni sprejel vladnega predloga, da bi bila narodna zaščita skupaj s slovensko vojsko del obrambnih sil. Vlogo in položaj narodne zaščite naj določi zakon o obrambi.
Ljubljana, 20. decembra - Resolucija o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije je sprejeta. To ie temeljni dokument, ki ga bosta nadgradila dva zakona, ki sta tudi že v parlamentarni proceduri. To sta zakon o obrambi in zakon o naložbah v razvoj obrambnih sil do leta 2001. Oba zakona naj bi bila sprejeta do sprejetja proračuna za leto 1994.
Vendar zasnova ni takšna, kot jo je predvidevala vlada. Državni zbor je zavrnil njen predlog, da bi bila tudi narodna zaščita del obrambnih sil. Večina poslancev je menila, da bi s tem dobili neko paravojaško organizacijo pod izključnim nadzorom obrambnega ministrstva, v svetu pa je običajno ta organizacija pod nadzorom notranjega ministrstva, saj je uporabljiva v miru in vojni. Narodna zaščita je varnostna sila in v resoluciji sta varnostno in obrambno področje ločeni. Poslanka Vika Potočnik (LDS) je poslancem tudi prebrala mnenje notranjega ministrstva oziroma ministra, v katerem le-ta oporeka uvrstitev narodne zaščite pod obrambni resor. Če pa bo narodna zaščita del obrambnih sil, potem ime ni pravšnje, je menila Potočnikova. Tudi argument vlade, da vključevanje narodne zaščite v obrambne sile zmanjšuje klasično vojaško organizacijo ni bil sprejet. Državni zbor pa je ob tem sklenil, da mora vlada do druge faze obravnave zakona o obrambi pripraviti koncept delovanja in organizacije narodne zaščite. • J. Košnjek
Rekli so:
Dr. FRANCE BUČAR, poslanec:"Opozarjam vas, da bi s sprejetjem dopolnil k zakonu o lokalni samoupravi prekoračili tisti prag, ko našo državo še lahko štejemo za pravno. Glasovanje za to dopolnilo pomeni začetek: stanja, ki lahko vodi v državljansko vojno. V vsakem primeru pa je spodbujanje državljanov k nepokorščini. V prvi skupščini sem ob negodovanju nasprotnikov povedal, da se z njo zaključuje državljanska vojna. Bojim se, da bi ob sprejetju tega neustavnega dopolnila ponovno prešli v stanje državljanske vojne. Ustavo je treba spoštovati. Če je ne bomo, bo te države konec in parlament lahko razpustimo."
MIRAN POTRČ, poslanec:"Glede lokalne samouprave smo v časovni stiski, vendar je nastala prej, ne šele novembra. Zakaj se nismo takoj po sprejemu ustave lotili urejevanja lokalne samouprave? Če želimo imeti aprila prihodnje leto lokalne volitve, bi morali že eno leto imeti ustrezne zakone."
IRENA OMAN, poslanka:"Prepričana sem bila, da bo zakon o varuhu človekovih pravic nepolitičen. Takšen, kakršnega bomo sprejeli, pa to ni. Zato ne bom glasovala zanj."
ZMAGO JELINČIČ, posla nec:"Sem proti hitremu sprejemanju zakona o določitvi višine invalidskih in veteranskih prejemkov za leto 1994. Z njim jemljemo nekomu, ki je bil pripravljen tvegati življenje in zdravje za svobodo Slovenije. To je navadna svinjarija. Ves svet plačuje svojim borcem. Mi bi jim radi pobrali še denar. Zdravja pa tako in tako več nimajo. Samo Slovenija in Hrvaška počneta take neumnosti. S tem bi prihranili milijardo tolarjev. Kje bi lahko prihranili ta denar? Vlada naj bi dala za novo letalo 27 milijard tolarjev. Tam naj se vzame denar." • J. K.
Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Državni zbor in državni svet na zadnjih letošnjih zasedanjih
Prihodnje leto lokalne volitve
Zakon o lokalni samoupravi je z enim glasom večine sprejel tudi državni svet. Tako naj bi drugo leto le opravili lokalne volitve, veliko vprašanje pa je ustavno pokritje podaljšanja mandata sedanjim občinskim skupščinam in sploh vsem zakonom, ki še niso usklajeni z novo ustavo.
Ljubljana, 23. decembra - Po
hudih prepirih in medstrankarskih nasprotovanjih, s takšnimi in drugačnimi očitki, tudi grožnjami, da nas vse skupaj pelje v propad demokracije, v izredno stanje in pogoje državljanske vojne, je državni zbor le sprejel zakon o lokalni samoupravi in lokalnih volitvah, predlog zakona o referendumu za ustanovitev občin pa je prestal drugo obravnavo. Končno se torej le bližamo zakonskim osnovam za preoblikovanje sedanjega komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave z okrog 200 občinami, občinskimi sveti in neposredno izvoljenimi župani. Ustrezno naj bi se reorganizirala tudi državna uprava, vendar je to delo državni
zbor preložil na prihodnje leto.
Kaj se je torej glede lokalne samouprave izcimilo v skoraj dvomesečnem prepiru v državnem zboru. Poslanci so se odločali pod bremenom ustavnosti odločanja. Namreč. Nobena od rešitev ni ustavno popolnoma čista, prav tako pa je razlog za zaplete tudi različna ocena pripravljenosti strank na lokalne volitve, čeprav nihče tega odkrito ne pove. Predlog, da bi sedanjim občinskim skupščinam podaljšali mandate, je padel. Prav tako tudi predlog krščanskih demokratov, da bi do konca aprila opravili referendume za oblikovanje novih občin, do konca julija na bi volili. Zaradi mnenja zakonodajnopravne ko-
Lojze Peterle predlaga
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku pisno in osebno predlagal način rešitve problema lokalne samouprave in reorganizacije drlavne uprave. To naj bi bil po njegovem ključni projekt Slovenije po osamosvojitvi. Lojze Peterle predlaga izvedbo referendumov za nove občine v prvi polovici prihodnjega leta, nato sprejem zakona o določitvi območij občin na osnovi referendumov, jeseni volitve v novih občinah, v začetku leta 1995 pa naj bi nove občine začele delovati. Zato pa bi morali podaljšati mandat sedanjim občinam največ do konca prihodnjega leta, zdrulitev treh skupščinskih zborov v enega ter pooblastitev za opravljanje nujnih zadev. Naloge se je treba lotiti projektno, bodisi v okviru zakonodajnega ministrstva ali v okviru notranjega ministrstva.
misije, da gre za neustavnost, so tudi sami predlagatelji glasovali proti. Sprejet pa je bil kompromisni predlog skupine poslancev, po katerem občinam in delom občin, ki bi se želele na hitro preoblikovati, dovoljuje izvedbo referendumov do konca marca, volitev pa do konca junija. Druge občine naj bi imele volitve aprila , referendume o preoblikovanju pa do konca leta 1995. V državnem zboru pa so se nadaljevala usklajevanja glede usode ustavnega zakona. Ce ne bo sprejet do konca leta, bo lahko vsak spodbijal zakone, ki še niso usklajeni z ustavo (predsednik Ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek meni, da to ne bi bila nobena tragedija), prav tako pa naj bi ustrezen ustavni zakon uredil tudi nejasnosti glede lokalne samouprave.
Prepir o invalidninah
Državni zbor je z dvema glasovoma več sprejel po hitrem postopku zakon o določitvi višine invalidskih in veteranskih prejemkov v prihodnjem letu.Na splošno gre za okrog 30-odstotno znižanje prejemkov, od 1. januarja dalje pa bo osnova za odmero invahdskihprejemkov mesečni znesek osebne invalidnine vojaškega invalida 1. stopnje, veljaven decembra letos. Državni zbor se je v razpravi razdelil v dva tabora. Eni so menili, da je to
grob udarec invalidom, ki so že sicer prikrajšani, posebej pa ljudem, ki so za svobodo tvegali življenje in zdravje in so se odločili za pravo stran, ki je v vojni zmagala in kar priznavajo vse demokratične države, tudi Nemčija in Italija. Druga stran pa je trdila, da je to pravično in da se sedaj upoštevajo tudi kategorije ljudi, ki po vojni niso imele nobenih pravic. Od vlade pa so terjali, naj čim prej pripravi ustrezen zakon za celovito zaščito teh ljudi.
Državni zbor je tokrat sprejel še več drugih zakonov in sporazumov. Med drugim je sprejel zakona o dodatni obdavčitvi (trošanirini) alkoholnih pijač in cigaret, zakon, po katerem mora republika poravnati nad 10 milijard visok dote Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki skrajšuje in poenostavlja postopke za pridobitev zemljišč za avtoceste.Tu ostaja sporna odškodnina in čas, kdaj in kako mora država prizadetim to plačati. Sprejet Je bil tudi spremenjen zakon o deviznem poslovanju.Ta določa, da mora tudi Služba družbenega knjigovodstva dobiti vse podatke o deviznem poslovanju, kar bo omogočalo boljši nadzor. * J. Košnjek
Slovenija bo dobila varuha človekovih pravic
Človek velikega ugleda in spoštovanja
Varuh človekovih pravic bo lahko brez kakršnegakoli dovoljenja vstopil tudi v prostore obveščevalnih služb.
Ljubljana, 22. decembra -
Slovenija se je pridružila tistim demokratičnim državam, ki imajo institut varuha človekovih
Bravic oziroma ombudsmana. ►ržavni zbor je sprejel ustrezni zakon, ki ga je predlagal poslanec Združene liste socialnih demokratov in podpredsednik državnega zbora dr. Lev Kreft. Varuha ali varuhinjo bo izvolil državni zbor na predlog predsednika republike, njegov
mandat bo šest let, na njegov naslov pa se bo lahko pritožil vsak, ki bo menil, da so mu z aktom državnega organa kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, varuh pa bo lahko začel postopek tudi na svojo pobudo. Postopek pri varuhu bo za stranko brezplačen. Varuh ali varuhinja bo imela štiri namestnike, varuh človekovih pravic bo imel imuniteto in pravico vpogleda v vse po-
datke. Državni zbor je zavrnil dopolnilo vlade, da varuh ne bi smel vstopiti v prostore Slovenske varnostne in obveščevalne agencije in sorodne službe VOMO pri obrambnem ministrstvu. Predvsem pa so poslanci poudarjali, da mora biti varuh ah varuhinja človek velikega ugleda in spoštovanja, strankarsko neopredeljen in strokovno na visoki ravni. • J. K.
Dr. Lev Kreft, podpredsednik državnega zbora in predlagatelj zakona o varuhu človekovih pravic
foto bobnar
Skupščina občine Jesenice in izvršni siet
ram želita
l/l /^-^-
Dopolnjen dogovor treh vladnih strank
V vladi tako, v parlamentu drugače
Socialdemokratska stranka Slovenije dopolnitve koalicijske pogodbe še ni podpisala. Premier dr. Janez Drnovšek je kljub temu prepričan v večmo.
Ljubljana, 22. decembra -
Predsednika Liberalno-demok-ratske stranke dr. Janez Drnovšek in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle sta v sredo podpisala dopolnjeno koalicijsko pogodbo o sodelovanju v vladi. Ločeno pa sta dopolnitve k pogodbi o sodelovanju v vladni koaliciji podpisala tudi predsednik Lib-eralno-demokratske stranke dr. Janez Drnovšek in predsednik Združene liste socialnih demokratov Janez Kocjančič. Dopolnitve k pogodbi so bile že nekaj časa pripravljene, vendar do srede niso bile podpisane. Če je bilo sodelovanje v strank v vladi do določene mere usklajeno, čeprav so se tudi tu kazale razpoke, pa je bilo v državnem zboru drugače, saj poslanci vladnih strank pogosto glasujejo hudo različno. Zadnji primer so razhajanja o lokalni samoupravi in ustavnem zakonu za podaljšanje sedanjih prehodnih določb ustave. Bistvo dopolnil je naslednje: poslanci vladnih strank lahko
Dr. Janez Drnovšek, Lojze Peterle in Janez Kocjančič so prepričani v trdnost medsebojnega zaupanja. - slike G. šinik
dajejo pripombe in se medsebojno usklajujejo, še preden gre zadeva na sejo vlade, enako velja za ministre v vladi in poslance, preden gre predlog nekega akta v državni zbor, prav tako pa naj bi bila v prihodnje tudi reakcija vladnih strank na predloge opozicije bolj usklajena. Da bi bila ta določila lahko uresničena, bodo stranke oblikovale koordinacijsko skupino, v kateri bodo enakopravno zastopane vse vladne stranke. Koordinacijska skupina bo morala obveščati poslanske skupine o aktih, ki
jih pripravljajo ministrstva, zbirati pripombe poslancev in poslanskih skupin in skrbeti za usklajevanje med vladnimi strankami in njihovimi poslanskimi skupinami.
Socialdemokratska stranka Slovenije dopolnila k pogodbi še ni podpisala. Janševa stranka naj ne bi bila zadovoljna z obnašanjem liberalnih demokratov. Njihov predsednik in predsednik vlade je povedal, da ga to ne zaskrbljuje preveč, da je to pač odločitev stranke in da bo imela vladajoča koalicija še vedno večino. • J. Košnjek
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski jpolitično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, I.ea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860,211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)215-366 / Mah' oglasi: telefon: 217-960 Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT.
GORENJSKI GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
nešteto glasovanjih so se zbori razšli
Vsi so odhajali, skupne seje ni bilo
Radovljica, 23. decembra - Zbor združenega dela skupščine °"čini' Radovljica se ni strinjal, da bi zasedanje zborov vodil Predsednik skupščine, zato so poslanci zasedali na drugi lokaciji, "d skupnega zasedanja se je poslovil tudi družbenopolitični zbor. y|>a sta nadaljevala s sejo, le zbor krajevnih skupnosti se je °dločil, da sejo preloži na januar.
Po pričakovanju se je na ^davnem skupnem zasedanju ^Upščirie občine Radovljica naj-Pf?J in najbolj zapletlo predvsem
obravnavi zapisnika izredne ^je zbora združenega dela, ki se J* novembra odločil, da bo zase-
ločeno. Med poslanci se je Rjavila dilema, kdo bo zdaj vodil |*Je zbora krajevnih skupnosti in ^užbenopolitičnega zbora. Pre-"Jog, da bi seje izmenoma vodila ?°a predsednika zborov, v družbenopolitičnem zboru ni bil spremi, zbor krajevnih skupnosti pa je jj° posvetu za zaprtimi vrati po a°brem premisleku in glasovanju s*lenil predlagati odhajajočemu *°orU združenega dela, naj o ^°ji odločitvi, da se od skupne-8* zasedanja poslovi, vendarle še "»krat odloči.
.Zbor združenega dela pa je ^drto vztrajal, da bo zasedal na
je po vroči debati, kdo spoštuje in kdo ruši delo skupščine, poslovil od sejne dvorane še družbenopolitični zbor in odšel na novo lokacijo.
drugi lokaciji in tudi - odšel. Še posebej, ker se je izkazalo, da so se poprej na sestanku vsi predsedniki strank, vodje poslanskih klubov in člani predsedstva občine dogovorili, da bodo upoštevali voljo zbora združenega dela, na zasedanju pa nekateri o dogovoru niso nič vedeli oziroma naj bi glasovali v nasprotju z dogovorom.
Ko je zbor združenega dela iz sejne sobe odšel, so poslanci ostalih dveh zborov razglabljali o tem, ali so še skupščina ali ne in kdo naj seje vodi. Po mnenju nekaterih predsednik skupščine nikakor ne več, po mnenju drugih naj bi seje obeh zborov še naprej vodil prav predsednik skupščine občine Radovljica. Ker očitno ni bil sprejemljiv predlog, da bi seje vodila izmenično oba predsednika zborov, se
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor sta sprejela vse osnutke odlokov, tako tudi za zazidalni načrt občine Radovljica In Lisice ter osnutke odlokov za varstvene pasove ob nekaterih zajetjih v občini. Zbor združenega dela je osnutek odloka o zazidalnem načrtu centra Radovljice in Lisic sprejel po skrajšanem postopku.
V sejni dvorani so ostali tako le poslanci zbora krajevnih skupnosti. Medtem ko sta ostala zbora na drugih lokacijah nemudoma začela z delom, so poslanci krajevnih skupnosti trikrat glasovah, ah naj sejo nadaljujejo ali ne. Dvakrat je bilo neodločeno, ob poudarjanju, da je prav zbor
krajevnih skupnosti najmanj kriv, da je do ločitve prišlo in da naj razmere, ki da so jih zakuhali politiki v drugih zborih, kar sami razrešijo in naj zanje tudi odgovarjajo. Predlagatelja nekaterih odlokov sta poslance zbora krajevnih skupnosti zaman prepričevala, da je osnutke odlokov nujno treba sprejeti pred novim letom. Nekateri poslanci zbora krajevnih skupnosti so rekli, da se po vseh teh ločitvah počutijo nemirne in utrujene, zato so z veseljem glasovali za odločilni sklep, da gredo domov in da se zbor sestane takoj po novem letu.
In tako je bila velika sejna dvorana nenadoma - prazna. Poslancizbora krajevnih skupnosti so odšli domov, ostala zbora pa sta sejo nadaljevala na drugih lokacijah. Skratka: v sredo se je v Radovljici kar naprej glasovalo, prepričevalo, leteli so očitki o rušit vi in neodgovornosti. Pa v resnici ločitev zborov ni bila nobena tragedija in tudi skupščina ni razpadla. In ker se je to zgodilo na lep zimski dan, nekaj dni pred božičem in ob pričakovanju skromne zakuske, je kar nekaj poslancev, ki so za nekaj časa ostali v sejni dvorani, pospremilo akt fizične ločitve zborov zelo sproščeno, s komičnimi medklici in nešteto hudomušnimi pripombami. • D. Sedej
Seje vseh treh zborov skupščine občine
Sedež okraja naj bo na Jesenicah
Jesenice, 23. decembra - Jeseniški poslanci Jprejeli osnutek proračuna za prihodnje jeto, ne pa rebalansa za letos. Jesenice spolnjujejo vse pogoje, da je sedež okraja n» Jesenicah, zato bodo vložili amandma.
Vsi trije zbori skupščine občine Jesenice So sprejeli osnutek odloka o proračunu °bčine Jesenice za prihodnje leto, niso pa sPrejeli rebalansa proračuna za letos.
Proračun občine Jesenice obsega prihodke v višini milijardo in 39 milijonov tolarjev, prihodki in odhodki javne porabe občine Jesenice za prihodnje leto pa znašajo Milijardo in 166 milijonov tolarjev.
Med investicijami, za katere se predvidelo tudi sredstva občinskega proračuna, je Ignacija zajetja Jurež s povezavo vodovoda Tamar in rezervoarja v Gozd Martuljku, Vgradnja novega zajetja in povezava s Sedanjim zajetjem Plavški Rovt, obnova vodovodnega omrežja Podmežakla, odsek
Dinos - Vatrostalna, dodatno zajetje v Završnici, povezava z zbirnim zajetjem in izgradnja cevovoda Doslovce - Zabreznica. Odločitev glede izvedbe del bodo opredelili do predloga proračuna glede na skupno višino razpoložljivih sredstev za izvedbo investicijskih del.
V proračunu so opredeljena tudi sredstva za odkup zemljišč za že zgrajene ceste in druge infrastrukturne objekte, katerih lastništvo še ni bilo preneseno na občino. Zahtevka za odkup zemljišča za razširitev pokopališča Blejska Dobrava ni bilo možno zagotoviti v okviru sredstev, predvidenih za osnutek proračuna.
Zagotovili so tudi sredstva za razširitev pokopališča Breznica in za dograditev pokopališča v Kranjski Gori, na področju telefonije pa prihodnje leto ne predvidevajo financiranja iz proračuna. Upoštevali so le zahtevek za izgradnjo glavne merilne regulacijske postaje, za izdelavo projektne
dokumentacije in izdelavo plinovoda Blejska Dobrava, Podmežakla, Tomšičeva cesta in za dokončanje plinovoda Javomik -Koroška Bela.
Pri gradnji kolektorja Jesenice - Mojstrana in dograditvi centralnega skladišča Mala Mežakla gre za sofinanciranje skupaj s sredstvi komunalnih podjetij in predvidenega kredita ministrstva za okolje in prostor. Ne nazadnje pa so zbori občine že lani sprejeli sklep, da proračun da garancijo za vračilo obveznosti najetih kreditov za dokončanje gradnje čistilne naprave. Na Jesenicah ocenjujejo, da bi bila največja obveznost v prihodnjem letu vračilo treh anuitet v skupni višini 8 milijonov in 775 tisoč tolarjev.
Zbori jeseniške občine so glede na dosedanje utemeljitve in stališča izvršnega sveta skupščine občine ugotovili, da ima jeseniška občina zaradi izpolnjevanja vseh pogojev razloge, da zahteva od državnega zbora, da v predlogu zakona o upravnih okrajih določi kot sedež 16. upravnega okraja sedež v sedanji jeseniški občini. Zato jeseniška občinska skupščina vlaga na predlog zakona o upravnih okrajih vlaga amandma k členu, ki opredeljuje sedeže in območja upravnih okrajev. • D. Sedej
^skrbljujoče onesnaževanje visokogorskih jezer
Ni več triglavskih biserov - so le mlakuže
b.
! 23. decembra - Na minuli seji sveta javnega zavoda pj'glavski narodni park so razrešili predsednika sveta dr. Dušana
'uta, ki je že poleti zaradi neurejenega financiranja Triglavskega im a Pr°testno odstopil in za novega predsednika sveta Imenovali Tomaža Banovca, direktorja Zavoda za statistiko.
a'ni za neodgovorne motoriste.
Ob uredbi o izločitvi lova na ,rbrnočju 16.700 hektarov zno-saJ gojitvenega lovišča Triglav J Pojavljajo nasprotujoča 5>enja in stališča. Lovske dru-^> ki imajo lovišča ob robu v i,Ka- se z uredbo ne strinjajo, triglavskem narodnem parku so menili, da je to dolgor-
Pa
>na naloga in da bo postopno v več letih uredbo treba
sničevati. Prav tako se bo
park dolgoročno postopno prilagajal varstvenemu režimu, ki ga uveljavljajo po svetovnih parkih. Triglavski park in britanski park Snowdonija sta tudi že podpisala listino o sodelovanju, ki bo potekalo predvsem na izobraževalnem in vzgojnem področju.
V zadnjem času se pojavlja vedno več motoristov, ki se divje vozijo po parku in ga
uničujejo, zato naj bi jeseniška, radovljiška in tolminska občina sprejele odloke, ki bodo kaznovali divjanje po parku.
O uveljavljanju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij na območju parka je več variant, ki jih bodo v prihodnjih mesecih temeljito proučili. Gre pa predvsem zemljišča, ki so v parku.
Za malo hidroelektrarno Krajcarica je že izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje, zdaj pa čakajo še na gradbeno dovoljenje.
Člani sveta Triglavskega narodnega parka so se seznanili
tudi z raziskavo o stanju visokogorskih jezer. Rezultati pa so za nekatera visokogorska jezera katastrofalni. Jezera so vedno bolj kalna, vedno več je v njih alg, sporno je vedno večje vnašanje rib v jezera. Še posebno letos se je stanje poslabšalo zaradi velikega obiska, kopanja obiskovalcev v teh jezerih, odplak iz planinskih koč, zaradi suše in čezmernih zračnih emisij, ki prihajajo iz drugih držav. Najbolj je onesnaženo Krnsko jezero, Crno jezero in jezero na Planini - ta so že tako ogrožena kot, denimo, Blejsko jezero. A tudi druga jezera, nekdaj biseri našega visokogorskega sveta, postajajo prave mlakuže z algami in muljem. Presenetljivo pa je, da je v dolini Triglavskih jezer ostalo povsem čisto in prosojno le jezero Ledvička. • D. Sedej
Pomanjkljive evidence povzročajo težave
Koliko zemlje sploh je občinske?
Kranj, 21. decembra - V Sloveniji do zakonskega roka, 11. septembra, nobena občina ni uspela pripraviti dokumentov za kmetijska, gozdna in nezazidana stavbna zemljišča, ki se iz občin prenašajo na republiški sklad. Ta podatek je bil kranjskemu izvršnemu svetu zgolj v rahlo uteho ob spoznanju, kako pomanjkljive so evidence o lastništvu.
Na republiški sklad se namreč prenašajo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki jih je imela občina pred 6. aprilom 1941, ter družbena zemljišča, ki so postala občinska last ob uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij oziroma zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Last občine so tudi nezazidana družbena stavbna zemljišča, za katera na dan uveljavitve zakona niso bili izdelani prostorski izvedbeni načrti oziroma niso bila odkupljena ter prenesena v sklad stavbnih zemljišč, pa so bila v upravljanju občine.
V kranjski občini podatkov o občinskem premoženju pred letom 1941 ni veliko, razen tega je bilo območje sedanje občine razdeljeno na enajst manjših občin. Ohranjeni so le dokumenti o lastnini tedanje občine Kranj, ki je imela okrog šestnajst hektarov zemljišč: poti, vrtov, stavbišč, pašnikov, njiv in gozdov.
Vendar pa v Kranju nimajo težav le s predvojnimi lastninskimi dokumenti. Tudi evidence o družbeni lastnini so izjemno pomanjkljive, da ne rečemo površne. Iz lastninskega lista geodetske uprave občine Kranj je razvidno, da je bila kmetijsko zemljiška skupnost kot pravna prednica občine imetnica pravice uporabe 1085 hektarov zemljišč. 46 hektarov kmetijskih obdelovalnih površin ima v zakupu 76 posameznikov. Z odločbami o denacionalizaciji je bilo upravičencem doslej vrnjenih 668 hektarov.
Za stavbna zemljišča je občinski sklad stavbnih zemljišč izvršnemu svetu posredoval le podatke o površini teh zemljišč (1140 hektarov), ne pa še tudi podatka, koliko je nezazidanih, ki ostanejo v občinski lasti tudi po prenosu na državni sklad. Te
f>odatke bo moral sklad pripraviti do konca januarja prihodnje eto ter hkrati podrobneje obrazložiti, kaj se skriva pod 665 hektari neplodnih stavbnih zemljišč.
Občinski izvršni svet je v sredo dal nekaj nalog tudi drugim občinskim upravnim organom; v sekretariatu za občo upravo bodo morali do konca januarja dopolniti pregled predvojne lastnine za vso sedanjo občino Kranj, v sekretariatu za gospodarstvo pa preveriti, kako je pridobila zemljišča, ki so zdaj občinska, kmetijsko zemljiška skupnost. • H. Jelovčan
Konferenca Združene liste socialnih demokratov
Najslabše živijo delavci in upokojenci
Jesenice, 23. decembra - V občinski skupščini je Združena lista socialnih demokratov vložila kar 31 poslanskih pobud. Ljudi je treba seznaniti, kaj dobrega in kaj slabega prinašajo nove občine.
Na dobro obiskani konferenci Združene liste socialnih demokratov Jesenice, ki je bila minulo sredo, je predsednik Oto Kelih najprej spregovoril o delu stranke, ki je v jeseniški občini na volitvah dosegla dober rezultat. Stranka ugotavlja, da so se leto dni po volitvah poglobila nesoglasja v slovenski družbi in da najslabše živijo delavci in upokojenci, zaskrbljujoča pa je predvsem velika brezposelnost, predvsem prvih iskalcev zaposlitve. Ob tem, ko se v Železarni ukinjajo delovna mesta, se na drugi strani spodbuja podjetništvo, a kaj, ko ima 408 obratovalnic v občini zaposlenih le 226 delavcev, od 431 registriranih podjetij pa jih je zaključne račune predložilo le 270.
Stranka je v minulem obdobju v skupščini vložila kar 31 poslanskih pobud. Predsedstvo stranke je povsem podprlo predsednico jeseniškega izvršnega sveta v tem, da je treba v izvršnem svetu dosledno zagovarjati strokovnost, in če bo treba, nekatere člane v izvršnem svetu tudi zamenjati. Stranka ima v izvršnem svetu štiri svoje člane.
Gost konference, član predsedstva Združene liste Peter Bekeš, je med drugim dejal, da analize Bajtovega inštituta kažejo, da se v zadnjih štirih mesecih v Sloveniji odpira vedno več delovnih mest in da je prav Združena lista socialnih demokratov dosegla, da vlada aktivno sodeluje pri uveljavljanju socialnega pakta. Zakon o lokalni samoupravi in novih občinah bodo uspešno uveljavili tisti, ki o svoji občini resno razmišljajo, in ki imajo za novo občino tudi ekonomsko osnovo. Hudi zapleti pri uveljavljanju zakona o lokalni samoupravi pa so tudi zato, ker je v Sloveniji stranka, ki si želi, da bi imeli v Sloveniji 600 občin. Ljudi pa je vsekakor treba predhodno obvestiti, kaj dobrega in kaj slabega prinašajo nove občine. • D. Sedej
IZREDNI POPUSTI V DECEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA:
ORTOPEDSKI JOGI IN SEDEŽNE GARNITURE
Pokličite HT 064/403-871
KOl
TRGOVINA S POHIŠTVOM
Sp. Besnlca 81
^a Jesenicah so pri javni porabi prikrajšani
Dvanajst občin je še vedno prizadetih
jesenice, 23. decembra - V dvanajstih slovenskih občinah - med njimi so tudi esenice - je dovoljena poraba na prebivalca pod 90 odstotki, kar je v *sprotju s sklepom državnega zbora.
• Predsednica jeseniškega prsnega sveta Kina Klinar ^ na ministrstvo za finance
ePublike Slovenije naslovila tr«^°8' da finančno minis-tr*v9 v sodelovanju z minis-in i za ODrarnb°» za šolstvo km   r1, °k°lie m prostor ter
'turo v okviru že določene-^ ?kupnega obsega sredstev t Javno porabo opravi pre-^■Poreditev ter tako odpravi
!*na nesorazmerja. ^ \ada je sicer deloma spre-^ ni'a dovoljeni obseg por-cj0? .za občine - večino je spet
Dl'a Ljubljana - in tako
uresničila del zahtev občin. Ob tem je vlada tudi sprejela sklep, da morajo ministrstva in vladne službe pripraviti ustrezne kriterije za naslednje leto in morajo vključiti tudi predstavnike občin.
Predsednica jeseniškega izvršnega sveta pa ugotavlja, da je nujno še za letošnje leto popraviti dovoljeni obseg porabe, saj je kljub zadnjim postavkam v Sloveniji še vedno dvanajst občin - med njimi tudi Jesenice - kjer je dovoljena poraba na prebivalca pod 90 odstotki, kar je v
nasprotju s sklepom državnega zbora. Na Jesenicah so največja odstopanja na področju zagotavljanja sredstev za protipožarno varstvo in otroško varstvo, nujne spremembe še za letos pa bi morale biti na področju komunale in kulture.
Predsednica v pismu ministru mag. Mitju Gaspariju tudi meni, da so v jeseniški občini storili vse, kar so lahko, zato bi bilo prav, da tudi država pomaga občini in ji omogoči razreševanje nakopičenih problemov. • D. Sedej
V prednovoletnem razpoloženju, za srečanja s prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji v prijetnem okolju
tudi v prostorih za zaključene družbe..,
Z REZERVACIJAMI POHITITE!
ZA SILVESTROVANJE JE NA VOLJO ŠE NEKAJ PROSTORA !
HilaBistricu ZEMOVAMVESELBOŽIČ
M ~&!&XffiisP* IN SREČNO NOVO LETO!
titlo bistrica prijazenkrajzaprijaim ljudi
Integralni proračun
Ob pregledu in ocenjevanju dogajanj po posameznih občinah, krajih in krajevnih skupnostih po Gorenjskem v trenutku, ko se izteka leto, je vse pogosteje slišati poudarjeno ugotovitev o predvsem posredni vlogi (pomoči) občinskih proračunov pri uspehih. Gre za uspehe, ki so jih dosegle krajevne skupnosti predvsem na področju gospodarske oziroma komunalne infrastrukture. Praviloma povsod so morali v krajevnih skupnostih, ali le v posameznih krajih v njih, krajani prispevati najmanj tretjinski do dvetretinjski delet v denarju in po večini še v delu, da so se akcije ali reševanje problema lahko lotili s soudeležbo denarja iz občinskega proračuna.
Ze poznana pravila jim po krajevnih skupnostih letos niso delala težav. Čeprav seveda ni šlo brez pripomb, pa na trenutke tudi očitkov, da takšna pravila preveč mačehovsko "spodbujajo" k uresničevanju želja in potreb po krajih in krajevnih skupnostih predvsem izven mesta, je rezultat po večini ta trenutek, da so naredili več, kot so v začetku leta načrtovali. Zgodilo se je namreč tisto, da so tam, kjer so se odločili, da bodo letos začeli, akcijo pa recimo končali prihodnje leto, ali celo kasneje, "dobili" ponujeno možnost, da se "zadolžijo" na račun denarja za prihodnje leto in delo končajo letos. Podporo v tej smeri je seveda dal občinski proračun ali bolje rečeno občinska vlada. Ta pa je svojo odločitev "naslonila" na integralni proračun in možnosti, ki jih le-ta daje glede na razporejanje denarja v danem trenutku.
Marsikje pa se zdaj vse bolj oglaša zaskrbljenost, kako bo z uresničitvijo takšne poteze na račun jutrišnjega oziroma prihodnjega leta.
Ob opredelitvi, da bo imel v prihodnje tudi integralni proračun povsem določna in natančna pravila igre o razporejanju denarja za različne namene in dejavnosti, marsikje že vidijo nevarnost, aa (če se že ni na račun garancije za prihodnje leto) bo kljub ustaljenim pravilom za razdeljevanje za komunalno infrastrukturo na podlagi različnih natečajev za krajevne skupnosti, delež občinskega proračuna postal zelo priprt.  • A. Žalar
Parlament je sprejel
Nov zakon o dohodnini
Za letos bomo dohodnino obračunavali se po starem, za prihodnje leto pa po novem.
Ljubljana, 24. decembra - Državni zbor je sredi tedna sprejel nov zakon o dohodnini. Prinaša nekaj novosti. Bistvena je ta, da se osnova za dohodnino zmanjša za znesek, ki znaSa 11 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji. Posebna olajšava bo priznana tudi za vzdrževanje družinskih članov. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 10 odstotkov letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji. Za vsakega naslednjega otroka se olajšava poveča za S odstotkov navedene plače, tudi v primeru, če se zavezanca soglasno odločita, da bosta uveljavljala olajšavo vsak za določeno število otrok. Za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju znaša olajšava polovico poprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Novo je tudi to, da zavezanci, katerih skupni prejemki letos ne bodo presegli 350.000 tolarjev, ne bodo prejeli odločbe o morebitnem doplačilu. Sicer ostajajo osnove za obračun dohodnine v glavnem iste kot doslej, prav tako pa tudi olajšave. Na novo je uveden najvišji dohodkovni razred nad 2.570.796 tolarjev, kjer je davčna stopnja 50-odstotna, sicer pa so davčni razponi od 17 odstotkov (osnova do 428.466) do 45 odstotkov v razredu od 1.713.864 do 2.570.796 tolarjev. • J. Košnjek
IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV
Hudo tudi, ko je denarja dovolj
Bistveno izboljšanje stanja v občinskem proračunu povzročilo nezadovoljstvo nad delitvijo.
Škofja Loka, 23. decembra - Nepričakovano razširjeni proračunski okvirji tik pred koncem leta, so občino Škofja Loka očitno "ujeli" nepripravljeno, saj v tako kratkem času niso mogli pripraviti vsega potrebnega za porabo nepričakovanih dodatnih sredstev. Razprava na občinski skupščini pa je pokazala, da je za porabo sredstev kandidatov veliko, le še precej usklajevanj bo potrebno o tem.
Da se je občini Škofja Loka pri delitvi proračunske pogače v preteklih nekaj letih godila "krivica" - spomnimo se, da je bila zato tudi med tisto večino slovenskih občin, ki je lani poskušala organizirano protestirati za drugačen pristop na tem področju - so pokazali prvi kriteriji, ki jih ob prevrednotenju letošnjega proračuna uvaja država. Se ob začetku tega leta, ko se je sestavljal letošnji proračun, je bila občina Škofja Loka po višini državno dovoljene proračunske porabe na prebivalca na 54. mestu med 62 občinami v Sloveniji, po oblikovanju proračuna po kriterijih za nekatere dejavnosti, pa se je dvignila na 32. mesto. To je bil tudi glavni razlog za to, da so na občini poleg tako imenovane renominacije (pre-'rednotenja proračuna zaradi
rasti cen), ki je v pristojnosti izvršnega sveta, pripravili tudi rebalans (spremembo) proračuna, o čemer odloča skupščina. Predlog je bil, da se vsa sredstva ne porabijo takoj, pač pa, do časa, ko bodo nekatere investicije pripravljene, ta denar shrani.
To pa je vzbudilo različne zahteve, proteste in nove predloge. Poslanec Krajevne skupnosti Poljane je protestiral proti delitvi denarja za ceste, predstavnik šolstva opozoril, da so šole še vedno na tem, da bodo imele izgubo, slišali smo, da se področje športa na račun kulture zanemarja, poslanca Krajevne skupnosti Železniki pa je "skrbelo", da se denar ne bo namenjal le za plinifikacijo Škofje Loke, za njihove napore pri toplifikaciji Železnikov pa ne bo nič ostalo.
Druga osrednja tema tokratnega zasedanja škofjeloške občinske skupščine je bilo varstvo okolja in zdravje ljudi. Sklepe ob poročilu o varstvu okolja, ki so jih na poletnem zasedanju skupščine zavrnili, so po zadnjih dopolnitvah izvršnega sveta sprejeli, ob opozorilu škofjeloških zdravnikov o zaskrbljujočem zdravstvenem stanju med prebivalci občine (zlasti pn otrocih) pa potrdili že sprejet sklep, da se naroči temeljita raziskovalna študija o tem, kateri vplivi onesnaženega okolja tako stanje povzročajo. Samo za ilustracijo: ko se je predsednik Zelenih Škofje Loke Bojan Malovrh pohvalil nad uspešno (predvolilno) lansko akcijo zbiranja starih baterij, ki so jih v občini zbrali 15 kilogramov, smo ga povprašali, kam so jih oddali. Priznal je, da jih ima doma...
Kritike na osnutek proračuna
Kranj, 24. decembra • V sredo, 22. decembra, popoldne so se na ločenih sejah sestali delegati vseh treh zborov kranjske občinske skupščine.
Vsi trije zbori so sicer sprejeli osnutek proračuna za prihodnje leto, glede na številne kritične pripombe nanj pa lahko pričakujemo, da bo predlog znotraj posameznih postavk porabe precej popravljen.
Prijetne božične praznite Vam želi
Delegatom, zlasti v družbenopolitičnem zboru, je šlo najbolj v nos (večletno) realno zmanjševanje denarja za t.i. družbene dejavnosti (šolstvo, kultura, otroško varstvo) ob vse izdatnejših "injekcijah" v krajevne skupnosti, posebej pa so izpostavili problem dokončanja plavalnega bazena v Kranju, ki je bil začet kot republiška naložba, potem pa preložen na občinska pleča.
Občina denarja za dokončanje nima, vprašljivi so tudi stroški vzdrževanja. Ob teh zagatah pa osnutek novega proračuna predvideva še eno podobno naložbo: gradnjo smučarskega skakalnega centra.
V zboru krajevnih skupnosti, denimo, so delegati prav v zvezi s tem pa tudi z nameravano post
opno selitvijo osrednje knjižnice v nekdanji dom JLA menili, da je občinska vlada premalo učinkovita pri pridobivanju denarja iz državne blagajne. Podpredsednik vlade Ferdo Rauter je v družbenopolitičnem zboru dejal, da iz republike pričakujejo za dograditev glavnino potrebnega de-
narja (94 milijonov tolarjev), da je razen skakalnice kot prireditev mednarodnega značaja za prihodnje leto Kranju ponujena tudi kolesarska dirka Giro d'Italia in da je pač treba pretehtati, ali naj Kranj ob delni lastni udeležbi ponujeno sprejme ali prepusti drugim. Sicer pa je za osnutek proračuna dejal, da je zrcalo dosedanje občinske "politike"oziroma njeno nadaljevanje ter izpostavil nekatere pomembnejše naložbe v cestno in komunalno infrastrukturo. Zavrnil je očitek Eda Resmana, češ da izvršni svet še naprej načrtno uničuje družbene dejavnosti.
Prav to je namreč Edo Res-man skušal dokazati z izračunom realnih rasti in padcev po posameznih proračunskih namenih in že pred tem ob poročilu o porabi proračunskega denarja v prvih devetih mesecih letos, iz katerega je razvidno, da denar za napredek življenjskega standarda ljudi ostaja neporabljen. Terjal je odgovor, kje prihaja do kratkega stika; ali pri investitor-
Vprašanje načelne narave je odprl predstavnik šolstva, ki je zahteval, da se državni kriteriji za oblikovanje sredstev za šole šolam pošljejo, in da se tudi finaciranje s tem uskladi, saj je dilema v tem, ali mora občina to tudi dosledno upoštevati. Slišali smo tudi očitek, da je občina pri pridobivanju državnih sredstev premalo učikovita (npr. za regionalne ceste, za sanacijo plazov), saj se nekatera strankarska znanstva in zveze pri tem lahko zelo po-mebna (poslanec KS Davča), le strankarske plotove je potrebno preskočiti in strniti sile. Nič čudnega torej, da se je na koncu razprave oglasila tudi poslanka iz gospodarstva, ki je protestirala nad tem, da se prepirajo o tem, kam bi z denarjem, medtem ko nelikvidno gospodarstvo najema drage bančne kredite. Ob vseh pojasnilih, so končno s skromno večino sprejeli predlagani rebalans s tem, da se na odboru za ceste in komunalno infrastrukturo delitev sredstev v ta namen ponovno obravnava in uskladi. • Š. Žargi
ju (izvršni svet, strokovne službe) ali pri izvajalcih.
Družbenopolitični zbor je po medzborovskem usklajevanju sprejel predlog dopolnjenega odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorsko polje (gre predvsem za večjo dorečenost glede gradnje bencinskih črpalk in servisov) ter pomoč kmetom pri odpravljanju posledic suše v višini pet milijonov tolarjev po spremenjenih kriterijih. Tretji predlog, ki sta ga druga dva zbora tudi osvojila, to je imenovanje novega upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč, pa so znova zavrnili. Franc Goiorej je namreč menil, da je kandidatura Bogdana Dri novca zapredsednika (ali člana) upravnega odbora po odloku
nezdružljiva z njegovo poklicno funkcijo. Razen tega je od kandidature odstopil Jože Šuštar in bo namesto njega potrebno najti novega kandidata.
Zbor združenega dela je sklenil delo s sprejetjem odloka o ustanovitvi sklada za razvoj malega gospodarstva, družbenopolitični zbor s sprejetjem osnutka proračuna za leto 1994, zbor krajevnih skupnosti pa je zavrnil nove kriterije za delitev proračunskega denarja za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti. Delegatom so boli po meri stari kriteriji. Vsi trije zbori bodo torej dokončali sredino delo po novem letu. * H. Jelovčan
ISKRAUl
ISKRATEL, d.o.o., Kranj
Ljubljanska c. 24/a
Cenjene poslovne partnerje
OBVEŠČAMO
da bomo s 1. januarjem 1994 uvedli sistem neposrednega telefonskega izbiranja (IN-DIALING) na naši hišni centrali ISKRA 2000 na Laborah. Dosedanja številka (064) 331-331 torej od navedenega dneva ne bo več veljala.
Poslej boste lahko klicali iz javnega telefonskega omrežja v podjetje na dva načina. Po prvem boste najprej zavrteli številko (064) 27, za katero boste takoj dodali še interno številko klicanega (teh nismo spremenili).
Samo v primeru, da ne veste interne številke, boste klicali (064)2720. V tem primeru se bo javila telefonistka in posredovala vaš klic naprej.
Po novem letu nič več
Kranj, 23. decembra - Pripravljalna dela na rekonstrukciji Oldhamske ceste, mostu čez Kokro in Ceste Staneta Žagarja v Kranju trajajo že nekaj časa, praktično pa se bodo z zaporo mostu čez Kokro začela takoj po novem letu. Drugače povedano, od 3. januarja bo sedanji most čez Kokro za osem mesecev zaprt za ves motorni promet. Takšen je namreč rok za izgradnjo novega, medtem pa se bodo predvidoma spomladi začela tudi že zahtevna dela na rekonstrukciji Oldhamske in Ceste Staneta Žagarja. Ta dela pa bodo trajala potem predvidoma še celo naslednje leto. Čeprav, kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, so zaradi zapore skušali čimbolj praktično urediti obvoze za tranzitni, javni in osebni motorni promet, vsaj prvih štirinajst dni pričakujejo precejšnje motnje, ki pa jih bodo sproti razreševali.
Podrobno bomo vsa dogajanja predstavili v prihodnji številki Gorenjskega glasa. Z novinarske konference omenimo tokrat le še to, da so bili strokovno predstavljeni še trije drugi, za Kranj in občino zelo pomembni, lahko bi rekli tudi zgodovinski projekti: zazidalni načrt za Mlako - Grič, izgradnja kanala GZ 3 in potek plinifikacije v Kranju. • A. Žalar • Foto:
Janez Bartol, sedemdesetkratni krvodajalec
Humanost in solidarnost nista prazni besedi
Janez Bartol iz Naklega ju je v minulih 40 letih, kolikor na Slovenskem vemo za prostovoljno krvodajalstvo, velikokrat potrdil z dejanji. »
Ljubezen in sočutje do sočloveka sta ob božičnih praznikih Velikokrat izrečeni besedi. Janez Bartol, dolgoletni in mnogok-ratni krvodajalec, ju ima redkokdaj na ustih, pač pa ju je v preteklih letih velikokrat potrdil s svojimi dejanji. Za sedemde-setkratno darovanje krvi ga je minuli teden odlikoval občinski Rdeči križ.
Krvodajalec zaradi družabnosti
"Krvodajalec sem od leta 1953, ko sem se preselil v Kranj. Prišel sem iz šole iz Maribora, star 18 'et sem se zaposlil v Iskrini orodjarni in tedaj sem odšel dat kri zaradi druščine, kolegialnosti, solidarnosti, značilni za prve generacije prostovoljnih krvodajalcih. Vseh 40 let sem krvodajalec. Tedaj smo darovali kri kar v iskrini ambulanti, hitro in enostavno je bilo mimo, nihče ni dobil Prostih ur, pač pa smo odšli nazaj delat. Prihodnje leto sem šel v vojsko v Knin, kjer sem dvakrat dal kri. Dala jo je vsa četa in časopis tedanje JLA je na veliko Pisal o "četi pod Drino", ki je darovala kri, naš komandant pa Je bil zelo ponosen na nas.
••• in iz potrebe
Prvotni motiv, ki je mladeniču narekoval humano dejanje, je bil družabni, kasneje pa je splet okoliščin, Janez Bartol jih imenuje prelomnice, narekoval, da je Vztrajal pri krvodajalstvu.
"Bil sem mlad, delaven in *drav, kot ljubitelj sem se vklju-^Val v Rdeči križ. Ko mi je 8-
letni nečak zbolel za levkemijo, sem videl, koliko krvi potrebuje bolnik, in tedaj sem začel darovati kri iz potrebe. Žal nečaku ves trud tedaj ni pomagal, saj tiste čase levkemije nihče ni preživel. Umrl mi je na rokah, ko sem ga nesel iz bolnišnice in tedaj sem si dejal, da bom ostal krvodajalec, dokler bo moja kri lahko komu pomagala. Pred 23 leti mi je brat zbolel za rakom. Spet sem dajal kri v zavesti, da mu pomagam. V teh letih je medicina tako napredovala, da brat še vedno živi. "
Je kdaj vedel, komu je daroval kri?
"Te želje nikoh nisem imel. Pred mnogimi leti sem jo daroval na Golniku, namenjena je bila neko ženski iz Makedonije, ki se je na Golniku zdravila zaradi ženskih bolezni. Sicer sem imel mnogo priložnosti, da spoznam ljudi, ko sem prihajal na zavod za transfuzijo krvi na odvzem. Se danes se poznam z večino tamkajšnjih ljudi. Že dolgo nisem bil na krvodajalski akciji, pač pa sem odhajal neposredno na zavod. Nekoč sem dajal bela krvna telesca, za neko 22-letno dekle iz Kopra, ki je zbolela za levkemijo. Dejali so, da ji
dovajanje mojih belih krvnih telesc vedno zelo pomaga, tako da lahko odide za nekaj dni domov. Povabili so me tudi, naj jokdaj obiščem, vendar tega nisem sprejel. Tako mlad Dolan človek se mi namreč globoko smili. Poleg belih krvnih telesc, ki sem jih dajal pretežno za levkemike, sem največkrat dajal krvno plazmo. Včasih smo pri odvzemu plazme ležali poldrogo uro na postelji, kri je šla v
fiosebno centrifugo, da se je očila plazma, potem so nam kri vrnili. Današnji aparati so veliko sodobnejši, tako da gre odvzem veliko hitreje. Nikoli nisem spraševal, komu dajejo odvzeto krvno plazmo. Nekoč pa so mi povedali,
Božič v družinskem krogu
Po adventnem pričakovanju bo drevi napočil božični večer. Verniki z njim praznujejo Kristusovo rojstvo, manj vernim in nevernim
te praznik priložnost, da se snidejo v družinskem krosu in slovesno začnejo s prednovolet-nimi pripravami. Veselimo se okrašenega drevesca, jaslic in praznične potice, vzdušje
Kbi bilo Se popolnejše, ko bi pokrajino za žič pobelil še sneg.
Andreja Bojanič iz Kranja: "Doma praznujemo božič, kar pomnim. Zberemo se v družinskem krogu, na mizi je praznična večerja. Letos z božičem začenjamo tudi šolske počitnice. Za božič bom sicer doma, naslednje dni pa pojdem kam s prijateljicami."
Franc Horvat iz Vodic: "Vselej praznujem božične Praznike. Dokler sem bd še v službi (kot trgovec), sem bil pred prazniki vedno najbolj zaposlen, tako da sem za božič največ počival. Seveda sem postavil tudi jaslice in užil
praznično vzdušje. Lani pa sem ta čas ravno preživel v bolnišnici po prometni nesreči, zaradi česar sem zdaj tudi invalidsko upokojen. Po lanski odsotnosti bom letos spet praznoval, vendar ne tako kot prejšnja leta. Ker težko hodim, k polnočnici ne bom mogel, tako da si bom zavrtel videokaseto in tako doživel božič. Zdaj so božič-no-novoletni prazniki malo daljši, tako kot v Avstriji, in tudi vzdušje pri nas je pred prazniki podobno kot pri njih.
"Franc Fajfar s Spodnjega Brnika: "Seveda praznujemo božič. Tudi letos bomo sedli k praznični večerji, potem pa bomo po radiu in televiziji spremljali božične oddaje. K polnočnici zaradi zdravja ne morem več, zato jo bom gledal na televiziji, kjer jo znajo lepo prikazati. Jaslice postavim že dan ali dva pred božičem." • D. Z. Žlebir, foto: J. Pelko
da jo nujno potrebujejo za fantka hemofilika iz Kamnika. Vsaka ranica bi bila zanj lahko usodna. Z velikim veseljem sem hodil na zavod za transfuzijo krvi, ker sem vedel, da se bo deček tudi po moji zaslugi lahko igral, tako kot njegovi vrstniki. Zadnje čase iz krvne plazme delajo tudi različna zdravila. Odvzamejo jo kar precej, pol litra, so mi povedali na zadnjem, sedemdesetem odvzemu krvi. Toda krvna plazma se hitro obnavlja in že po treh tednih je krvodajalec že spet sposoben darovati kri. "
Pri sedemdesetih odvzemih je res sklenil končati. Ob tej priložnosti so mu na zavodu pripravili dolgoletnemu krvodajalstvu dostojno slovo.
Izvidi kot pri mladeniču
"Preden odvzamejo kri, v laboratoriju pregledajo sedimenta-cijo, hemoglobin, nato krvodajalca pregleda zdravnik (na zavodu imam zajeten kupček kartotek), mu zmeri pritisk, srčni utrip, povpraša po boleznih in po tem, ali jemlješ kake tablete. Sedemdesetkrat sem dal kri, pa se ne spomnim, da bi imel sedimentacijo slabšo od dvojke. Tudi pritisk ni bil nikoli višji od 140, tudi pri sedanji starosti, tako da so me zdravniki imenovali kar športnik ali mladenič. Edinole, ko so me obdarili ob zadnjem obisku, mi je pritisk od razburjenja narasel na 150."
Pri sedemdesetih odvzemih krvi Janez Bartol sicer uradno končuje svojo krvodajalsko kariero, kar pa ne pomeni, da ne bo nikoli več daroval krvi. Vedno je potreba po krvi in na zavodu jim je zabičal, da ga morajo v nuji poklicati k odvzemu. Sicer pa bi se rad kdaj udeležil krvodajalske akcije s svojimi Naklanci, ki menda komaj vedo, da je krvodajalec
Kako da med krvodajalci ni več mladih? Je ugasnil žar, značilen za generacijo, ki je danes v srednjih letih?
"Mladi so le manj vidni, ker pri krvodajalstvu še niso dosegli tolikšnih rekordov kot mi starejši. Sicer pa na zavodu za transfuzijo srečujem tudi mlade ljudi. Morda jih je nekaj manj, kot bi jih lahko bilo, zaradi zastarelega načina zbiranja za krvodajalske akcije od vrat do vrat. V današnji dinamiki življenja in službovanja, ko so ljudje manj doma, je na tak način težje zbrati mlajšo populacijo. Tako ostanejo večidel že prekaljeni krvodajalci, manj pa je takih, ki bi na novo dali kri."
Janez Bartol je tudi veliko prijateljev nagovoril k plemenitemu dejanju. Sicer pa je prepričan, da krvodajalstvo zahteva precejšnjo samodisciplino.
"Za odvzem krvi sem bil vedno tešč. Pazil sem že pri večerji, da ni bila pretežka, zaradi česar bi bila lahko kri naslednjega dne hitreje pokvarljiva. Izogibal sem se alkoholu. Živel sem normalno življenje, v spoštovanju do svojega organizma in do tistega, ki prejme mojo kri. Tudi sicer sem vedno zdravo živel, se ukvarjal s športom (boks, tek na smučeh, rokomet). Poldrugo desetletje sem bil na Iskrinem šolskem centru predavatelj telesne vzgoje in zato ves čas v gibanju. Do 48. leta starosti sem bil rokometni sodnik. Ukvarjam se tudi s kinologijo in se bom, dokler bom lahko lezel." • D. Z. Žlebir, foto: J. Pelko
Delovni čas: Pon. - Pet.
Kaposi
Telefon: 061/301-831 061/301-722
Avtohiša Kaposi Ljubljana d.o.o.. Linhartova 9. 61000 L|ubijana Pooblaščeni trgovec za celotni Ford program
Pripravite sebi in svoji družini prijetno presenečenje z nakupom novega vozila FORD. Če pa boste to storili med 15. in 30.12.1993  Vas  bomo obdarili še z avtoradiem in steklenico vrhunskega vina.
er
VABLJENI!
4
Narkoman moti stanovalce Gorenjskega odreda 6
Tudi strpnost in usmiljenje imata mejo
Kranj, 21. decembra - Stanovalce bloka na Ulici Gorenjskega odreda 6 že leto dni moti 23-letni narkoman, ki je sprva občasno, zdaj pa že stalno prenočuje v njihovih skupnih prostorih. Obradi so se že na Karitas, Domplan, center za socialno delo in večkrat na policijo, vendar se motečega sostanovalca ne morejo otresti.
Stanovalcem seje fant spočetka smilil, ko je od vrat do vrat beračil za hrano. Tudi njegovo prenočevanje v kleti, kjer si je postlal kar na polici za rože, so še prenašali, celo odejo so mu darovali. Motiti jih je začel, ko se je onesnažil, kamor je naneslo in ko hišna snažilka ni več hotela čistiti za njim. Nasilen sicer ni, poudarjajo stanovalci, pač pa dela škodo po bloku, če dlje časa ne pride do hrane. Ko so zaklenili klet, je legal kar pred vrata stanovanj. Nekajkrat ga je odvedla policija, vendar se je vselej kmalu vrnil in nadaljeval s svojim načinom življenja. V bloku živi tudi fantova mati, vendar nimata stikov. Hišni svet se je v imenu stanovalcev že obrnil na več naslovov, da bi fantu pomagali in se rešili njegove nadležne prisotnosti. Pri Karitas so povprašali, ali obstaja možnost za fantovo zdravljenje. Dobili so odgovor, da je za to potreben njegov pristanek, sicer pa naj bi to zanj uredil kranjski center za socialno delo. Pred mesecem dni so se obrnili tudi na Domplan. Tam imajo s fantom že neprijetne izkušnje. Stanovanje, v katerem je poprej živel z očetom, je namreč popolnoma uničil, zato so ga tožili , tožbo tudi dobili in fanta izselili. Tudi Domplan se je obrnil na center za socialno delo, naj uredijo fantovo namestitev, saj v skupnih prostorih bloka ne more prebivati. Na isto institucijo se je skliceval tudi kranjski župan, ko ga je s problemom seznanila predsednica hišnega sveta.
Na kranjskem centru za socialno delo, kjer smo tudi mi iskali odgovor na očitno težko rešljivo vprašanje, se z motečim narkomanom ubadajo že nekaj let. Prej so reševali probleme fantove družine, od leta 1989 ga socialni delavec Jože Bogataj obravnava kot moteno osebnost, ki je posledica odvisnosti od drog. Socialni delavec, ki je fanta napotil že tudi na zdravljenje v psihiatrično ustanovo, je ves čas v dvomu, kaj storiti v zvezi z motečim narkomanom. Poudarja tudi, da je podobnih primerov v Kranju še ducat in da je pri njihovi obravnavi nenehno v moralni dilemi: jih kaže zapreti v ustrezne ustanove in tako pred njimi zavarovati ostale (normalne) ljudi, ah pa jim dovoliti, da živijo med ostalimi in motijo njihovo (normalno) življenje. V primeru narkomana, ki moti stanovalce na Gorenjskega odreda 6, niso izpolnjeni pogoji za prisilno zdravljenje, pravi Jože Bogataj. To lahko odredijo v primerih, ko je narkoman storilec kaznivih dejanj in je sodno preganjan. Omenjeni narkoman pa doslej ni prestopil meje (razen v primeru, ko je uničil stanovanje in so ga zato doletele znane posledice) in policija ima opravka z njim zaradi klasičnih prekrškov, kot je denimo klateštvo. Ko bi v Kranju obstajale skromne namestitvene možnosti za klošarje, alkoholike in druge potepuhe, ki nimajo kam, bi se dalo rešiti tudi fantov problem. Stanovanja mu center za socialno delo ne more dodeliti, ker jih nima. Bilo bi tudi neodgovorno, problema pa s tem ne bi rešili, saj bi bil fant potem moteč za novo okolico. Jože Bogataj ta čas še ne vidi rešitve, ki bi bila tako po meri stanovalcev kot omenjenega narkomana. Pač pa napoveduje, da bo sklical sestanek s fantovi starši, zdravstvom, policijo in drugimi, ki se (ali se ne) ukvarjajo s fantovim problemom, da skupaj najdejo odgovor. Dodaja pa tudi misel o kulturi ljudi, ki naj bodo strpni do drugačnih od sebe in jih sprejmejo kot del našega skupnega življenja, namesto da jih odrivajo na družbeni rob. • D.Z.Žlebir
Za lažje življenje invalidov
Tržič, 20. decembra - Liberalno-demokratska stranka iz Tržiča je dala pobudo za olajšanje življenja invalidih na vozičkih, ki se zaradi številnih arhitektonskih ovir v tem mestu težko samostojno gibljejo. Posebej kritično je v Bistrici, kjer je ta problem zaradi doma upokojencev še bolj opazen, invalidi na vozičkih pa se morajo prebijati po zelo prometni cesti. Za zdrave ni ovir, za invalide pa je preveč že nekaj centimetrov previsok cestni robnik, da o stopnicah v javne zgradbe (Sole, občine, trgovine, banke) niti ne govorimo. Tržiška LDS opozarja, naj se ovire odstranijo, da se prej ne zgodi kaka nesreča.
V tej stranki so prepričani, da za odstranitev arhitektonskih ovir ni treba veliko denarja. Finančna sredstva bi lahko pridobili pri podjetjih, strankah, občanih, nekaj bi lahko prispevala tudi država, računati pa je tudi na prostovoljno delo.To in pa finančna sredstva je pripravljena za ta cilj nameniti tudi LDS v Tržiču. • D. Z.
Ciciban prazničnim novorojencem
Kranj, 24. decembra - Ciciban International iz Mirna pri Novi Gorici bo vsem državljanom Slovenije, ki bodo ugledali luč sveta med božično-novoletnimi prazniki, med 26. decembrom in 1. januarjem 1994, podaril drobna darila. Starši prazničnih novorojencev bodo do konca januarja prejeli baby copatke. Ob tej priložnosti želi Ciciban iz Mirna vsem mnogo sreče in zadovoljstva ter veselo praznovanje. Vse mamice in očke pa tudi vabijo v svoje prodajalne v Mirnu, Novi Gorici, Kopru in Ljubljani, kjer je veliko možnosti za nakup.
PINESTA po. Kranj Stritarjeva 8,64000 Kranj Tel./Fax. (064) 212-052 /
/ f
Vsem po^lć?vTiim partnerjem / k občanom N ^Iftno vesel \k%&: ^ ter ere&ho in uspešno novo leto!
Nudimo vam možnost zimovanja v počitniškem domu pod Koblo po ugodnih cenah.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Fundacija Jožeta Ciuhe
PRISTAVA ■ SODOBEN DOM KULTURE
Bled - Ali je prav zdaj najprimernejši čas, da Bled s svojo usmeritvijo v individualni turizem in s prostori v Pristavi, ki so sicer obnovljeni doživeli neuspešen trgovski program, uresniči skoraj 25 let staro zamisel o kulturni podobi s kulturnim centrom, in tako - kot znajo na primer Benetke, Salzburg in druga mesta - preplesti kulturo s turizmom?
Vse tako kaže, da ti časi res
Erihajajo in verjetno ne bi azalo čakati še četrt stoletja, da bi Bled, slovenski biser med kraji, dobil še tretjo priložnost -če bi sploh prišla. Zdaj je prišla z ustanovitvijo Fundacije Jožeta Ciuhe. Umetnik je namreč del svojega opusa - gre kar za okoli 500 slik iz različnih obdobij umetnikovega ustvarjanja -poklonil javnosti ob pogoju, da se za slike najde primeren prostor, pa ne le za hrambo,
Eač pa tudi za razstavljanje. Že o je kranjska galerija Bevisa v sodelovanju z Grand Hotelom Toplice predlani v hotelskih prostorih organizirala Ciuhovo slikarsko razstavo, se je porodila ideja, da Bled potrebuje nekakšen likovni center, ki bi ustrezal tudi kulturnim potrebam obiskovalcev Bleda. Zdaj je zamisel končno dozorela in z otvoritvijo druge razstave slik Jožeta Ciuhe v hotelu Toplice v začetku tega tedna, je bila fundacija Jožeta Ciuhe, tudi svečano razglašena. Da bi zaživela tako, kot je projekt tudi zamišljen, bo najbrž potrebno še nekaj časa. Radovljiška občina je sicer projekt podprla in je tudi pripravljena prispevati delež za ureditev prostorov v Modni hiši Pristava, ki ga Almira Radovljica in sovlagatelji prodajajo. K finančni konstrukciji naj bi seveda sodil tudi delež republike Slovenije, saj so pobudniki ideje projekt predstavih tudi slovenski vladi in ustreznim ministrstvom kot projekt nacionalnega pomena.
Zamisel vsekakor je izjemna in pomembna; slikar in grafik Jože Ciuha sodi med velike slovenske sodobnike, ki se je s
svojo umetnostjo na več kot sto samostojnih razstavah uveljavil tudi v tujini. S svojo zadnjo razstavo v Parizu je nedvomno umetnik vzbudil izjemno pozornost tamkajšnje likovne kritike, kar mu je prineslo v naslednjem letu možnost samostojnega razstavljanja na 2000 kvadratnim metrih velikem pariškem razstavišču, kjer za svoje zbirke kupujejo umetnine pomembni svetovni muzeji, razstavo pa bodo kasneje prenesli tudi v Berlin.
Donacija umetnika s kolekcijo okoli stotih olj in akrilov, trideset akrilov na pleksi steklu,
Eetdeset akvarelov, po sto sitos-ov, risb in knjižnih ilustracij, mozaikov, tapiserij in del v drugih tehnikah po sedanjih ocenah presega vrednost milijona nemših mark. Sestavni del zbirke pa bo tudi arhivska dokumentacija, Ciuhova publi-
cistična in literarna dejavnost, fotografije, pisma itd. Tolikšno darilo vsekakor zasluži, da je predstavljeno v primernih prostorih, zdaj se kaže, da bo to v Pristavi.
Zamisel pa je pomembna tudi zato, ker projekt predvideva, da bi se kulturni center, ki naj bi nastal okoli stalne zbirke, sam financiral s svojo dejavnostjo. Poleg razstavnega programa, ki bi obsegal tudi izmenjujoče razstave drugih vrhunskih slovenskih in tudi
tujih umetnikov, je sestavni del delovanja bodočega kulturnega centra tudi izobraževalni program, v katerem bi imela posebno mesto poletna likovna kolonija. Ciuha ima namreč dolgoletne izkušnje z vodenjem seminarja za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji Oskarja Ko-koschke v Salzburgu; poleg tega sodijo zraven še celoletni likovni tečaji za otroke, predavanja za šole itd.
Tretji programski sklop pa sestavljajo spremljajoči programi, kot so koncerti, predavanja, promocije in drugo. Skratka -zamisel prinaša blejski Pristavi možnost preobrazbe v središče srečevanj ne le za kulturo in likovnost zainteresirane publike, pač pa tudi prostor za srečevanje gospodarstvenikov, udeležencev kongresov, združenj in podobno.Vse kaže, da
{'e zdaj na potezi tudi vlada, ki >i lahko z odkupom preostalega deleža stavbe v Pristavi inosta-lih sponzorjih, omogočila nastanek kulturnega centra nacionalnega pomena, nakup stavbe pa bi finančno pomagal tudi sedanjemu lastniku objekta radovljiški Al miri in sovlagateljem. * Lea Mencinger, foto: Janez Pelko
Otroška fotografska šola
Zbor ljubljanske Akademije za glasbo v kranjski župnijski cerkvi
PETA LATINSKA MAŠA S SLOVENSKIM GREGORIJANSKIM KORALOM
Od stavkov masnega proprija (spremenljivih delov) je zbor izvedel introitus-vstopni spev, alelujo, offertorium-darovanjski spev in communio-obnajilni spev, od stavkov masnega ordinarnima (obveznih in nespremenljivih masnih delov) pa Kyrie-Christe-kyrie, Santus z Benedictusom in Agnus Dei. Od samostojnih orgelskih stavkov Girolama Frescobaldija (1583-1643) pa so bili to še samostojni orgelski preludiji v izvedbi organista T. Potočnika: dvoje tokrat, kancon in troje vokalnoinštrumentalnih spevov: Pater Noster, Ave Maris Stella in sklepni Magnificat na šestem tonu (hipolidijski na f). Vsekakor je omenjena strokovna glasbena popestritev katoliškega bogoslužja lep prispevek k dvigu cerkvene glasbene reprodukcije in k realnemu oživljanju Gregorijanskoga korala. Ta kot edinstven zaklad enoglasne, čisto melodične glasbe, lahko vsekakor kar največ vpliva tako na pomen glasbe, čeprav še vedno v službi bogoslužja, kakor na nenehno prisotnost slovenskega Gregorijanskoga korala. Tega je nazadnje pred desetletji še edini gojil prof. Janez Bole, sedaj pa se na AG odpirajo vsekakor povsem nove, večje in trajnejše možnosti.
Značilno za Gregorijanski koral, imenovan je po rimskem papežu Gregorju (590-604), je uveljavljeni primat rimske liturgije, dokončno obliko in podobo pa so omenjeni spevi (kakih 3000 ohranjenih spevov) dobili v letih 750-850 v Franciji. GlasbaGregorijanskegaa korala, ki je izključno vokalna (a cappella=brez spremljave) in enoglasna, je še vedno polna starih židovskih elementov. Besedila zanjo so izključno latinska ne glede na to ali gre za njih izvirne zapise ah za tako imenovani slovenski Gregorijanski koral. Za stavke masnega ordinarija so značilni izvenbibhčni teksti, za stavke masnega proprija pa poetični teksti (himnusi, sekvence), oboje pa seveda zaokroža vsebina psalmov. Iz doslej ugotovljenega repertoarja slovenskega Gregorijanskoga korala pa je na primer zanimivo še dejstvo, da seje prav v Kranju ohranil rokopis božičnih jutranjic (Ms. -rokopisi št. 17) Nadškofijskega arhiva v Ljubljani in je torej pripadal kranjski župnijski cerkvi - njeni knjižnici, dokončan pa je bil v v avgustu 1491. • F. K.
SLIKE OTROŠKE DOMIŠLJIJE
Gorenja vas - Dvajsetletnica obstoja Foto kluba Gorenja vas gotovo ne bi mogla dobiti večje odmevnosti, kot jo lahko da prav
prva razstava otroške fotografije nastale brez fotoaparata z naslovom Mladost in fotografija. Od včeraj je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti (Cekinov grad) v Ljubljani.
Za razstavo je Vlastja Simončič, oče te preproste in zanimive tehnike ter pobudnik fotokluba v Gorenji vasi, odbral iz ogromne količine skrbno dokumentiranega fotografskega gradiva, najbolj uspele izdelke otrok iz vseh šolskih generacij, ki so prve fotografske in tudi likovne izkušnje dobile prav v gorenjevaškem klubu v Poljanski dolini. Seveda ti izdelki niso zdaj prvikrat na razstavi, pač pa so se vsem, ki jih je otroška dejavnost zanimala, pokazali takoj po nastanku, najuspelejši pa tudi med odraslimi razstavljala - v fotogaleriji v osnovni šoli v Gorenji vasi, za katero Vlastja Simončič ne brez ponosa trdi, da je bila z letom 1971 prva stalna fotogalerija na Balkanu. V dveh desetletjih se je v tej galeriji zvrstilo 62 fotografskih razstav, fotografije pa je razstavljalo 1669 razstavljalcev. Med njimi gre poleg domačih omeniti tudi avstrijske fotografe, ki so v Gorenji vasi pripravili trinajst razstav, fotografi iz Gorenje vasi pa so v avstrijskih razstaviščih imeli štiri fotografske razstave.
Ob vsej fotografski dejavnosti pa Vlastje Simončiča ni zapustila misel na ustanovitev otroške fotografske šole. Ko so v kleti doma Partizan v Gorenji vasi leta 1974 uredili moderen laboratorij, se je fotografska šola za otroke lahko rodila. V njej so se s skrivnostmi izdelovanja fotografij brez fotografskega aparata spoznavali že otroci iz vrtca, pa prvošolci, laboratorij pa je seveda služil tudi članom foto kluba. Izdelki te šole so odmevali pred leti tudi na razstavi v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu, otroški izdelki pa so se znašli tudi v spremnem katalogu.
Otroška šola fotografije je bila lani aprila v Frankfurtu tudi mednarodno priznana in sicer z imenom slovenski model fotografske šole za otroke. Obstaja več metod izdelovanja fotografij brez fotoaparata - starogram, kemogram, fotogram, lumogram - vse pa se lahko med seboj tudi kombinirajo. Vlastja Simončič, mednarodni mojster fotografije, je o tej metodi napisal tudi učbenik z naslovom Fotografija brez fotoaparata, ki ga je mednarodna fotografska organizacija FIAP že odobrila, hkrati pa bo izšel v nemškem, francoskem, angleškem, italijanskem in arabskem jeziku, medtem ko bo v slovenskem očitno izšel z zakasnitvijo. • Lea Mencinger
GALA NOVOLETNI OPERNI KONCERT
Festivalna dvorana Bled -1.1.1994 ob 18. uri
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava 160 let Sonetnega venca. V Mali galeriji in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Bienale mesta Kranja 1993.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta tradicionalna novoletna likovna razstava. Na ogled je tudi 12 grafičnih listov mehiških slikarjev na temo 500 let protikolonialn**oa Knio
BLED - V belem salonu Grand Hotela Toplice so na ogled likovna dela akad. slikarja Jožeta Ciuhe.
BEGUNJE • V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec
ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled skupinska razstava Na stenah galerije. V galeriji Fara razstavlja slike Meta Adamič - Bohi. V galeriji Knjižnica-ZKO so na ogled knjižne ilustracije Mirne Pavlovec.
LJUBLJANA - v Muzeju novejše zgodovine, Cekinov grad, je na ogled razstava Tekstilna dediščina Gorenjske, pripravil jo je Gorenjski muzej Kranj. Včeraj so odprli tudi razstavo Mladost m fotografija, predstavitev 20-letnega dela otroške fotografske šole iz Gorenje vasi pod mentorstvom Vlastje Simončiča.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V ponedeljek, 27. decembra, ob 16. uri bodo v Prešernovem gledališču uprizorili otroško predstavo MOJCA POKRAJCULJA - za izven. V petek, 31. decembra, ob 19.30 bo v gledališču novoletna predstava - uprizorili bodo Torkarjevo satirično komedijo REVIZOR 93 .
KRANJ: FOTORAZSTAVA - V galeriji Mestne hiše bodo v torek, 28. decembra, ob 18. uri odprli razstavo fotografij indiapozitivov Pokrajina 93. Projekcija barvnih diapozitivov bo ob 19. uri v dvorani starega župnišča, Tavčarjeva 43. V kulturnem programu sodelujeta flavtistki Anja Burnik in Elena Hribernik.
JESENICE: KONCERT, GLEDALIŠČE - V nedeljo, 26., ponedeljek, 27. in v četrtek, 30. decembra, vsakič ob 19.30 bo v Gledališču Toneta Čufarja novoletni koncert Pihalnega orkestra jeseniških lelezarjev.
V torek, 28. in v sredo, 29. decembra, vsakič ob 19.30 bodo v gledališču ponovili uspešnico Raya Cooneva POKVARJENO.
ŠKOFJA LOKA: BOŽIČNA MASA - V kapucinski cerkvi bo jutri, v soboto, 25. decembra, ob 11. uri dopoldne božična maša, na katero vabi Škofjeloški oktet pod vodstvom Tomaža Tozona z gosti. Na programu so slovenske božične pesmi in latinska maša
ŠKOFJA LOKA: KONCERT - V cerkvi sv. Jurija, Stara Loka, bo v nedeljo, 26. decembra, ob 10. uri koncert Pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke pod vodstvom Tomaža Tozona. Sodeloval bo tudi Moški pevski zbor Zvon iz Mengša. Zbora bosta izvajala Widorijevo maso za dva zbora in dvoje orgel. Pevce bosta na orglah spremljala organista prof. Hubert Bergant in prof. Tone Potočnik. Prireditev sodi v okvir praznovanja f5-letnice zbora.
PODNART. KOLEDVA 93 - V Kulturnem domu bo v nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri ponovitev Koledve 93. Nastopila bosta Moški pevski zbor iz Podnarta in Moški
gevski zbor KUD Stane Žagar iz Krope, oba pod vodstvom Igija Gašperšiča, ter solista Zlata in Dragiša Ognjanovič ter instrumentalni duet - Tomaž Cilenšek, harmonika, in Lojze Velkavrh, klarinet.
ŠENČUR: LUTKE - V Kulturnem domu do v torek, 28. decembra, ob 10. in 16. uri Lutkovna skupina Čav Bav nastopila z igrico Dinozaver v živalskem vrtu.
ŠKOFJA LOKA: BOŽIČNI KONCERT- V kapeli Puštalskega gradu bo v nedeljo, 26. decembra, ob 20. uri božični koncert, na katerem bo nastopil Komorni pevski zbor Loka, kot gostje pa tudi trio flavt. Prireditev povezuje Marko Črtalič.
JEZERSKO: BOŽIČNI KONCERT - V farni cerkvi bo v nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri božični koncert, na katerem sodelujejo: Kvartet bratov Smrtnik iz Kort, Moški pevski zbor Kranj, organist Venceslav Krč in domači Kvartet Jutro. Program povezuje Zane Podjed.
KAMNIK: NOVOLETNI KONCERT - Na Srednji šoli R. Maistra bo v ponedeljek, 27. decembra, ob 20. uri XXIII. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Aleksandra Spasiča.
NOVA ŠTEVILKA ALTERNATIV
Dovje - Mojstrana, 23. decembra - V lepem kulturnem večeru, na katerem sta predstavila svoji novi knjigi Benjamin Gracer in Marko Elsner Grošelj, so minulo soboto na Dovjem predstavili tudi izid nove številke Alternativ, kulturne revije, ki jo izdajajo v Kranjski Gori. Marko Elsner Grošelj je izdal novo pesniško zbirko pod naslovom Odpoljubljeni, Benjamin Gracer pa zbirko pesmi V valovanju časov. Pesniški zbirki sta izšli v knjižni zbirki Josipa Vandota v nakladi po 300 izvodov. Alternative, ki vsebujejo prispevke avtorjev z vse Slovenije in ki želijo predvsem opozoriti na ohranjanje naše kulturne dediščine, je edina kulturna revija, ki izhaja na Gorenjskem. Vendar pa so se že pojavile finančne težave in brez pomoči bodo le težko izdali naslednjo, četrto številko Alternativ. • D. Sedej
Nastopajo:   OLGA GRACELJ - sopran JANEZ LOTRIC - tenor VALENTIN ENČEV - bariton
Orkester: SNG - OPERA IN BALET LJUBLJANA Dirigent:     Igor Svara
Na sporedu bodo arije iz oper Nabucco, Trubadur, Carmen, Riggoletto, Don Carlos.
Prodaja vstopnic agencija j?4ć&ci&ić>£>
Bled, Ribenska 2, _tel. 78-842 78-046_
r      *   v Bled
SONČEKi   (pod hotelom
SUPER BOŽIČNA IN NOVOLETNA PONUDBA
Ob vsakem nakupu zimske konfekcije vam do konca leta nudimo 15% praznični popust
Želimo vam vesel BOŽIČ SREČNO NOVO IJETO
ODPRTO IMAMO:od 9. do 19. ure, OB SOBOTAHiod 9. do 18. ure.
Vljudno vabljeni!
GOSPODARSTVO
Petek, 24. decembra 1993 UREJA: MARIJA VOLČJAK 7- STRAN • GORENJSKI GLAS
SKB je zdaj edina banka, ki pokriva vso Slovenijo
SKB banka širi svoje poslovanje na Gorenjsko
Gorenjska enota je v letu in pol dosegla 50 milijonov mark bilančne vsote.
Kranj, 21. decembra - V prizidku hotel Creina, torej v samem mestnem središču, Id je za banke vselej najbolj privlačen, so odprli poslovno enoto in agencijo SKB banke, d.d., Ljubljana. Sedež poslovne enote so tako iz Škofje Loke preselili v središče Gorenjske, saj računajo, da bodo tako pridobili še več komitentov. V letu m pol je poslovna enota za Gorenjsko dosegla 50 milijonov mark bilančne vsote in je tako najmočnejša med devetimi poslovnimi enotami SKB banke, ki zdaj kot edina slovenska banka pokriva vso Slovenijo.
SKB banka je bila doslej v Kranju pristotna s poslovalnico na Primskovem, ki bo ostala odprta, čeprav bo zaradi skorajšnjega zaprtja kokrš-kega mosta nekaj časa dobro dostopna le s Planine. Odprtje Poslovne enote in agencije v središču Kranja se je torej Časovno dobro ujela. Sicer pa je SKB banka z agencijami
Erisotna še v Škofji Loki, od oder so zdaj v Kranj preselili sedež poslovne enote, v Radovljici ter na Bledu, kjer so poslovalnico odprli letos. Gorenjska je torej za SKB banko Privlačna, s svojo prisotnostjo Pa seveda povečuje bančno konkurenco. Pogovarjali smo se z Bogomilo Mitič, ki vodi Poslovno enoto za Gorenjsko.
"Sedel poslovne enote ste iz Škofje Loke preselili v Kranj, čemu?"
"Prihajamo v metropolo Gorenjske, ker gorenjskega trga ni možno obvladovati drugače kot iz centra. Poleg tega je v Kranju gospodarski Potencial največji, več je potencialnih varčevalcev in SKB s svojo prisotnostjo začenja s konkurenčnim pridobivanjem komitentov v večjem obsegu. Sicer pa je lokacija za banko v središču mesta optimalna, posebej, ker bo zagotovljenih °ekaj brezplačnih parkirnih mest pred banko."
"Ste prostore najeli?"
"Dobili smo jih v desetletni najem, merijo 400 površinskih metrov, ureditev pa je stala 40 milijonov tolarjev, saj je stavba Povsem na novo opremljena, seveda tudi računalniško in varnostno. V pritličju je poslovnica za občane, ki ima kar Pet okenc, v prvem in drugem nadstropju po potekalo poslo-yanje s podjetji. Za začetek so Uposleni trije, do poletja jih bo Pet, število zaposlenih bomo Povečevali glede na promet."
"SKB banka je odprla letos "o Gorenjskem le drugo poslovalnico, nameravate še k«kšno?"
"Na Gorenjskem jim imamo zdaj pet, dve v Kranju, v Škofji Loki in v Radovljici, letos pa je bila odprta tudi na Bledu, v njih je 41 zaposlenih. Po vseh izračunih bi morali zdaj iti v zgornji, severni del Gorenjske; na vrsti so torej Jesenice. Na odpiranje bank vedno gledamo z malce dvoma, češ bolje je odpirati proizvodne zmogljivosti.
Bogomila Mitič, direktorica poslovne enote SKB za Gorenjsko.
SKB banka, dd, Ljubljana je letos za pribliino 30 odstotkov povečala bilančno vsoto, ki se je tako povzpela na 1 milijardo mark, kar jo po moči uvršča na drugo mesto v Sloveniji V prihodnjem letu nameravajo razširiti zlasti poslovanje z občani, saj imajo pri poslovanju s podjetji 14-odstotni delež, ki je torej znatno višji kot pri deležu bilančne vsote, ki je 8-odstoten. Malemu gospodarstvu so letos s sodelovanjem republiškega in občinskih skladov namenili za 8 milijonov mark posojil.
Evropska banka za obnovo in razvoj je SKB banki odobrila (pogodba bo podpisana sredi januarja) 50 milijonov mark posojila, ki je namenjeno privatizaciji in investiranju slovenskih podjetij, posojilo bodo odplačali v sedmih letih, z 18-mesečnim odlogom odplačevanja. Zelo ugodna je tudi obrestna mera, saj je le 1,5 odstotka nad liborjem, kar celo ugodnejše od tujega posojila, ki ga je dobila drlava.
SKB banka se je oktobra sama šla v projekt plačilnih kartic Eurocard, saj se s konkurenco niso uspeli dogovoriti, kartico ima zdaj le 32 tisoč ljudi, po novem letu pa bodo uvedli prvo zlato kartico Eurocard pri nas, namenjena je seveda tistim z večjo kupno močjo. Sprejeti so bili tudi v mednarodni sistem Visa, pogajajo pa se z American express, ki naj bi v Sloveniji ustanovil svoje podjetje. Po praznikih bo moč na bankomatih SKB banke plačevati tudi položnice, vse pa kale, da se bodo z Ljubljansko banko uspeli dogovoriti glede enotne mreže bankomatov v Sloveniji.
Toda, če hočemo imeti dobro in poceni servisirano gospodarstvo, mora prostor imeti nekaj močnih, konkurenčnih bank, saj se bodo obresti le tako še znižale."
"5/ upate napovedati, za koliko se bodo znižale prihodnje leto?"
"Še bodo padale, vendar počasneje, ker se marže stiskajo."
Vodite?"
"V letu in pol se je bilančna vsota povzpela na 50 milijonov mark in lahko rečem, da smo že najmočnejša od deve-
^ Preselitvijo sedeža gorenjske poslovne enote iz škofje Loke Kranj in z odprtjem nove poslovalnice v središču Kranja aceiija SKB banka še boli agresivno pridobivati nove *°mitente na Gorenjskem. Konkurenca torej postaja vse Ve*ja. Foto: J. Pelko
tih poslovnih enot SKB banke po Sloveniji. Poslujemo s 500 podjetji, pri nas ima svoje račune približno 1.000 obrtnikov in 1.200 komitentov s svobodnimi poklici, imamo 12.400 tolarskih in 8.300 deviznih varčevalcev."
"V Škofji Loki ste bili zelo uspešni?"
"Točno, ker je bil tam sedež enote, imamo tam največ komitentov, več sredstev pa ie še vedno zbranih na Primskovem, kar je razumljivo. Računamo, da bomo s konkurenčno ponudbo v Kranju pridobili nove."
"Kako vam je v Škofji Loki to uspelo, v čem je skrivnost?"
"Deloma zaradi starih poznanstev, saj sem že pred leti v Škofji Loki vodila banko. Zanesljivo pa smo bili bolj elastični in predvsem hitrejši v reševanju zahtevkov. Gojimo osebni pristop, nihče, z mano vred, ne odkloni nobenega pogovora, tudi z najmanjšim obrtnikom, do mene ima dostop vsak, ki želi razrešiti problem. Seveda je to v majhni enoti lažje, upam, da zdaj tega ne bo manj, čeprav smo postali večji."
"Koliko manevrskega prostora imate v enoti pri določanju obrestnih mer za posojila?"
"Meja je pravzaprav odprta, vendar moramo paziti, saj smo
odgovorni za dohodek oziroma dobiček, to je sprega, ki ne potrebuje administrativnih omejitev. Vse enote SKB banke, ki so praviloma v regijskih središčih, so profitni centri, kjer se torej ugotavlja tudi uspešnost. Seveda pa je velika samostojnpost velika prednost, saj omogoča hitro odzivanje."
"Se v enoti ukvarjate tudi s poslovanjem s tujino?"
"Opravljamo samo servis, zaradi predpisov Banke Slovenije končno odobravanje poteka v centrali, kar je povsem razumljivo, stranki pa ni treba v Ljubljano. Sicer pa opravljamo vse tolarske in devizne posle za občane in podjetja, opremljeni smo tudi z bankomatom, ki ga imamo tudi na Primskovem in v Kranju, saj tako zapolnimo vrzel pri delovnem času, ki je nekaj krajši kot pri konkurenci. Mislim pa, da je zelo blizu dogovor o enotni mreži bankomatov v Sloveniji."
M. Volčjak
foto bobnar
Franjo Kreačič, direktor RTC Krvavec
Smučarji Krvavca niso pozabili
Kranj, 21. decembra - V petintridesetih letih, kar obratuje smučišče na Krvavcu, se do lani še ni zgodilo, da vseh naprav ne bi zavrteli vsaj nekaj dni v letu. Lani pa na Krvavcu praktično ni bilo niti enega smučarskega dneva. Za največje in najbolj urejeno smučišče, ki je dve leti nazaj dobdo tudi posebno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije in številna druga priznanja (štiri zlate snežinke) pa je bil to hud udarec Kako so smučišče ohranili pri življenju in kaj danes ponuja Krvavec, smo se pogovarjali z direktorjem Franje m Kreačičem.
Tri slabe zime v petih letih so gotovo prinesle mariska-tero spremembo v vašem delu?
"Seveda so slabe zime, posebej lanska, povzročile, da nismo imeli predvidene-/^"■- \ ''^Šp^1 a^fKr I 8a prihodka. S tem so se ^0^^ Wm P°Javili vsi spremljajoči problemi. Morali smo zmanjšati število zaposlenih, česar pa nismo storili z odpuščanjem, temveč smo poskrbeli, da so se zaposlili drugje. Nekateri so bih tudi nekaj mesecev na čakanju, morah pa smo tudi najemati kredite za plače. Kljub temu smo z minimalnimi stroški opravili redno vzdrževanje, v letnem času smo urejali smučišče, pobirali kamenje, poskrbeli za odvodnjavanje, za zatravitve - kar naj bi omogočalo smučanje že ob minimalni snežni odeji."
Letos ste smučišče odprli že novembra?
"Ravno zaradi opravljenih del je bilo že z 20 centimeri snega moč odpreti smučišče, ne sicer celo, vendar pa smo zavrteli tretjino naprav. Smučarje smo opozarjali, naj pridejo k nam s starejšimi smučmi, saj se je sem m tja še pojavljalo kamenje."
Od prejšnjega petka je na smučišču več kot pol metra snega. Kaj pa obisk smučarjev?
"Po lanski suhi zimi smo z negotovostjo pričakovali odziva smučarjev. Toda danes že lahko rečem, da smučarji Krvavca niso pozabili. Minulo soboto je bilo pri nas dva tisoč, v nedeljo pa kar tri tisoč ljudi. Moram pa povedati, da so naši gostje predvsem smučarji, ki znajo dobro smučati. Z novimi elektronskimi blagajnami in kontrolami kart smo poskrbeli, da smučarji pri nas dobijo številne popuste, uvedli pa smo tudi tako imenovano časovno vozovnico, s katero smučarjem, ki se prej kot konec dneva naveličajo smučarije, povrnemo denar za nepresmučane ure."
• V. Stanovnik, slika: J. Pelko
Veselebožične praznike, srečno in uspešno novo leto 1994 mm Mi "LokaSkofia Loka.
je
nakup!
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
*M NA ŠTIRIH KOLESIH
Evropski avto leta 1994
Laskavi naslov za Ford Mondeo
Tako kot že vrsto let so tudi letos novinarji najpomembnejših evropskih avtomobilističnih medijev izbirali evropski avto leta. 58 novinarjev iz evropskih držav je odločilo, da se bo s tem zvenečim naslovom prihodnje leto ponašal letošnji Fordov novinec mondeo. V hudi konkurenci izbranih avtomobilov je mondeo prepričljivo zmagal pred citroenovim tekmecem xantio, novim mercedesom razreda C in malčkoma oplom corso ter renaultom twingom. Imenovanje za evropski avto leta je predvsem v pomoč pri tržnem nastopu posameznih avtomobilskih tovarn in mondeu bo glede na prodajni cilj (že v prvem letu 400.000 prodanih avtomobilov) prišlo zelo prav.
Revoz na prehodu v novo leto
Dobra prodaja doma
Novomeški Revoz, močnejša od obeh domačih tovarn in eden največjih slovenskih izvoznikov bo letošnje leto zaključil z manjšo izgubo, ki pa je v pretežni meri posledica še neplačanih lastnikih deležev nekaterih lastnikov. Glede na svetovno avtomobilsko recesijo pa so v Novem mestu zadovoljni, saj so letos na slovenskem trgu Renaultovi avtomobili v povprečju imeli 26- odstotni tržni delež. Predvsem je bil uspešen projekt Clio, ki so mu sredi leta dodali tudi novo limuzino šafrane in v začetku jeseni še malčka twingo. Med pomembnejšimi pridobitvami v novomeški tovarni je ob izdelavi clia tudi povsem nova lakirnica, za katero so končno strokovno ugotovili, da nima škodljivega vpliva na okolico.
V prihodnjem letu nameravajo še bolj trdno postaviti Renaultove avtomobile na vodilno mesto, pripravljajo tudi nekatere novosti v prodajnem programu. Tako bo že v začetku leta stekla proizvodnja in prodaja renaulta 5 v izvedbi z 1,4-litrskim motorjem z enotočkovnim elektronskim vbrizgavanjem in kataliziranim izpuhom, pridružil se mu bo tudi renault express pick up, že spomladi pa računajo tudi na novi Renaultov adut z imenom laguna. Precej pozornosti bodo rjosvetili tudi iskanju možnosti za ugodnejše načine nakupa vozil. •
Elektronsko poslovanje Ljubljanske borze
V začetku tega meseca je šestdeset bank in borzno posredniških hiš, ki so članice Ljubljanske borze, začelo s poslovanjem z vrednostnimi papirji preko elektronskega borznega informacijskega sistema, na kratko BIS. Takšen način trgovanja imajo že na vseh razvitih svetovnih borzah, uvaja pa bistvene spremembe pri poslovanju, ker se s tem zmanjšujejo omejitve trgovanja na borznem parketu. Med prednostmi elektronskega sistema je tudi avtomatizacija borznega poslovanja, s tem pa tudi večja učinkovitost, enostavnost, hitrost in poštenost trgovanja. V prvih dveh tednih poslovanja s sistemom B1S so borzni posredniki trgovali s tremi vrednostnimi papirji, ponedeljek se jim je pridružilo še devet novih, do konca leta pa se bo na ta način trgovalo z večino vrednostnih papirjev. Papirji, ki so že vključeni v BIS, lahko menjajo lastnika le preko sistema oziroma na dražbi dvakrat tedensko. Vsak torek in četrtek v času borznih sestankov je sistem zaprt za trgovanje, v drugih dnevih pa elektronsko trgovanje med pol deseto in trinajsto uro. Vnos naročil in pregled ter popravljanje in urejanje tečajev za ponudbo in povpraševanje je možen ves čas pred odprtjem sistema, v času elektronskega trgovanja pa sistem avtomatsko sklene posel, takoj ko je tečaj povpraševanja enak ali višji kot tečaj ponudbe.
Poleg novega elektronskega sistema bo Ljubljanska borza takoj po novem letu uvedla tudi govorilne ure, ki bodo vsak petek med deseto in poldvanajsto uro namenjene investitorjem, borznim posrednikom, izdajateljem in vsem drugim, ki imajo vprašanja v zvezi s trgovanjem in z vrednostnimi papirji in poslovanjem borze. • M. G.
Oživitev kamniškega turizma
Po nekajmesečnem intenzivnem sekretariata za gospodarstvo pri kamniškem izvršnem svetu se že kažejo prvi rezultatu oživljanja turizma. Pri podrobnem pregledu prenočitvenih zmogljivosti so namreč ugotovili, da v občini premorejo kar 388 ležišč, skupaj z zmogljivostmi v planinskih domovih in kočah pa 578. povprečna zasedenost je približno četrtinska, v času turističnih prireditev pa okoli 60- odstotna. Skoraj vse turistične prireditve so naletele na dober odmev, med turističnimi mesti pa je Kamnik zasedel odlično drugo mesto, kar je tudi zasluga dobre in učinkovite promocije. Pri tem jim je v dobro oporo pred kratkim odprti Poslovno-informativni center, skrbijo pa tudi za brezplačno izobraževanje mladih podjetnikov, ki se zanimajo za turistično dejavnost. V občini uspešno izvajajo nekatere podjetniško turistične projekte, po vsej verjetnosti pa se bodo usmerili v okolju prijazen turizem, kar pomeni, da bo v tem predelu več manjših turističnih kapacitet. Veliko si obetajo tudi od novoustanovljene skupnosti Alpski svet Kamniških Alp, Karavank in Julijskih Alp, v kateri so poleg Kamnika tudi Kranj, Tržič, Domžale in Mozirje. Regija bo eden od kandidatov za pilotno regijo ekoturizma in bo na osnovi pripravljenih projektov in načrtov pridobila sredstva Evropske banke za obnovo in razvoj. Pri študiji, v kateri bo pet pilotnih regij, bo sodelovalo 200 tujih strokovnjakov, za izvedbo pa bo zagotovljenih 25 milijonov ecujev.
V kratkem jih čaka tudi nekaj drugih projektov, med drugimi rešitev Velike planine, izgradnja toplic v Snoviku in sofinanciranje zanimivejših projektov. • M. G.
MEŠETAR
Trgovina AGROIZBIRA Kranj,		
Smledniška c. 17 Tel/fax: 324-802		
Rezervni deli za kmetijsko mehanizacijo		
Akumulatorji:		
12 V 40 Ah	3.500,00	
12 V 45 Ah	4.200,00	
12 V 50 Ah	4.800,00	
12 V 55 Ah	4.800,00	
12 V 75 Ah	6.000,00	
12 V 97-100	8.100,00	
12 V 135 Ah	17.800,00	
Gume:		
600 x 16 TR	5.500,00	
750 x 20	10.800,00	
8.3 x 20	10.800,00	
Olje Super 3, 101	2.200,00	
Olje Super 5, 101	2.790.00	
Bat Zetor 95-100-102	7.000,00	
Lamela Zetor	4.800,00	
Lamela Ursus	4.800,00	
Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12.		
ure. Možnost dobave po pošti in plačilo na več čekov.		
AGROMEHANIKA		
prodajno servisni center.Hrastje 52 a, Kranj, Tel.: 324-033		
CENE RABLJENIH TRAKTORJEV		
IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE		
TRAKTOR DEUTZ - TORPEDO 55 A		11.000 DEM
TRAKTOR IMT 560		8.900 DEM
TRAKTOR TV 732		7.000 DEM
TRAKTOR TV 420		289.000 SIT
TRAKTOR TV 523		269.000 SIT
PLUG PTO - 2 olt		78.540 SIT
FREZATV		36.000 SIT
OBRAČALNIK MOTORNI PETINGER		46.000 SIT
MOLZNI STROJ VITREX		19.900 SIT
OBRAČALNIK ZA SENO TV		40.000 SIT
interfllarheting
PODJETJE ZA GRAFIČNO INI MARKETINŠKO DEJAVNOST, LJUBLJANA 61J17 Ljubljana, Stegne 19, p.p. 10, tel. 061/15-91-318, faks. 061/15-91-634
iščemo
Več terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na področju Gorenjske. Delo je honorarno. Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve. Provizija je stimulativna.
(± Mwsmm
□ NISSAN
Sto Nissanov iz Avtohiše Magister
AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservtsno in trgovsko podjetje d. o. o. Radovljica, Prešernova 21
Avtohiša Magister iz je od sredine letošnjega februarja pooblaščeni prodajalec vozil Nissan na Gorenjskem, že od prej pa so poznani kot pooblaščeni servis. V avtosalonu v stavbi hotela Grajski dvor v Radovljici zastopajo in prodajajo celoten program vozil Nissan, od najmanjše micre in družinskega sunnvja, do prestižne primere in terenca patrol ter kombijev trade largo. Pred kratkim so programu osebnih vozil pridružili tudi program sodobnih Nis-sanovih lahkih tovornjakov, ki so na voljo v različnih izvedbah, kmalu po novem letu pa
prihajata še prenovljeni terenac terrano II v kratki in dolgi izvedbi ter mini van serena.
Dokaz kvalitete Nissanovih vozil je prav gotovo tudi triletna garancija. V Avtohiši Magister vam pri nakupu vozil Nissan uredijo kredit pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi obrestmi, možen pa je tudi nakup na leasing. Za avtomobile skrbijo tudi po nakupu. V avtosalonu imajo pestro ponudbo vse dodatne opreme, v zalogi so rezervni deli, v sodobnem servisu pa strokovno usposobljeni mehaniki poskrbijo za redna servisna opravila in popravila.
V torek so v Avtohiši Magister zabeležili pomemben trenutek, saj so od začetka prodaje v februarju prodali stoti Nissanov avto. Stoti kupec je Mišo Dačič iz Kranja, ki je postal srečni lastnik novega nissana sunnvja 1.4 SLX v limuzinski izvedbi. Ob tej priložnosti so Magistrovi gospodu Dačiču pripravili posebno presenečenje, Zavarovalnica Triglav Območna enota Kranj pa je za srečno vožnjo novemu lastniku podarila enoletno kasko zavarovanje.
Prihodnje leto bodo v Avtohiši Magister posebno pozornost namenili še boljši kvaliteti svojih storitev, hkrati pa načrtujejo, tudi za petino večjo prodajo, kar bo še bolj utrdilo položaj Nissana pri gorenjskih- kupcih.
ogrevanje
Družinsko podjetje ŠTERN se uspešno prilagaja tržnim zahtevam
Zakaj bakrene inštalacije?
■:rJrm'-
Gorice, 20, decembra - Osnovna dejavnost podjetja ŠTERN je izdelava bakrenih in medeninastih spojnih kosov - fitingov, ter konvektorjev za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Vgradnja bakrenih cevi in fitingov je nepogrešljiva na vseh področjih inštalacij, hladno in toplovodnih sistemov, centralnega ogrevanja, kakor tudi najrazličnejših plinskih inštalacij v hladilstvu in medicini. Baker -material v uporabi že tisočletja omogoča sistem inštalacije, ki ji ne moremo omejiti življenjske dobe. Enostavna in hitra montaža, lažja obdelava, manjši premeri cevi, to je le del prednosti, ki opravičujejo izgradnjo bakrenega omrežja.
Sodelovanje s podjetji v tujini podjetju ŠTERN dodatno odpira velike možnosti pri iskanju kakovostnih, optimalnih in sodobnih rešitev.
Ob stalni zalogi bakrenih cevi vseh dimenzij in pripadajočih fitingov, pritrdilnih elementov in izolacij za vse vrste instalacij, so specializirani tudi na področju tehnike spajanja programa Degussa.
Če se torej odločate za bakreno inštalacijo ogrevanja v vašem stanovanju, se oglasite v novourejenih prostorih v Goricah pri Golniku, kjer vam bodo svetovali, saj se s tem ukvarjajo zaradi in za vas.
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na » 061/216766
d.o.o. -061/217-690
« 061/215-476
\ M Kl KOPO! A\( .-šl A\(.ISDIU M I/Dl I KI K t l'< )\ M I (>l) s II DO 21 12 "i S()[ )| I I II |( > \ I W M \1 /KI H 21 1)1 ( I \1HI< \
1. nagrada: 1.000.000,00 SIT
2. nagrada: 400.000,00 SIT
3. nagrada: 200.000,00 SIT
4 nagrada 100 000,00 511
5 nagrada 90 000,00 SIT
6 ncjgrudrj /0 000,00 SIT / nagrada 50 0000 00 Sli
8 nagrada 40 000,00 SIT
9 nagrada 30 000,00 SIT
10 nagrada ?0 000,00 SIT
Javna razglasitev nagrajencev bo na DŽIRLO MEGA ŽURKI.
SLOVENCI SE NE PUSTIJO PREVARATI - ONI SO IZBRALTSVOJEGA ŠAMPIONA MED ČAJI:
ČANG-ŠLANG - ČAJ ZA HUJSANJE
400.000 SLOVENCEV PIJE ČAJ ČANG-ŠLANG.
ČANG ŠLANG — shujševalni čaj
/ /inanjso\ iinjcin lojeMU' lo/o kropili1 organi/Oni
Vsidosedanji preparati ?a lni)š<injc,(\itamiiiski,t<iblotcAliotskipri,p,ir,iti)sur<<r\,ili juiil^tM]i/ni.in]si\ ,u,|,i telesne teže, ne pa tudi ohranjevanj idealno telesne teže l/jema pri tem jo C A\(, M A\'(,, čaj /a reduciranje telesne teže po kitajski rcepturi. Je zdravilen, i/ naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka 7. rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, Vase telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren /a Potiske in moške, stare in mlade, za vse starosti. ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci S pitjem loga časa so obdžali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANG A vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego željene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje.
Isti učinek boste dosegli, če popi jete d ve skodelici ČANG-ŠLANG A pred spanjem;
NOVOLETNA CENA
' ~ Mini urni ■ .■ ri ■  ■ * ;rrr ur,n Ti L^«M^agMBHMMM|M||^(Jmj'
DZIRLOGUARD -
USTNIK ZA TRAJNO UPORABO!
Odstrani do 97 odstotkov nikotina
cena: 999,00
+ PTT-stroški
PREPARAT PROTI SIVIM LASEM GIGIRICCI
REVOLUCIONARNI DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI
! I osi on, ki skl.nl no / naravnim t ikhisom si\ mi lasem \ r.u ,1 prvolilc n,u,n n< i • barvo in ^ i j. i j (iigiriu i je Naga, bre/Ktn .1 r.i/topm,) /a \ branje v lasive Postopno in neopa/no spodlni|,i \ novu no nastajanje pignlenta (ligiruu jo primeren /,1 \sr vrsti' las, Spinlfruja rast, odšlranjirjo prhljaj in proprečujo (Hip,ul.in|e. (iigiriu 1 je znanstveno preizkušen. steklenička vsebuje I ^ ml.
I leden
2 teden
t> teden
4 teden
cena: 2.199,00
i ■ i
• t I < is k I
MINI SESALNIK
- mali strah za umazanijo!
cena: 899,00
+ ITI stroški
KNJIŽNA MINILUČKA
cena: 799,00
I 'TI stroški
ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAČ K A, namengena vsej družini.
O
O
•*
0> 0> ©>
D
e
o
VALI - MALI VARILNIK POLIVINILA
cena: 799,00
♦ Tli stroški
CINDY - brivnik za ženske
cena: 1
+ PTT-stroški
PARNI MINILIKALNIK - LIKANJE NA OBEŠALNIKU
cena: 2.199,00
•+■ T I I si i ošfci
v ceno niso vračunani PTT stroški!
NAROČILNICA
11 M« * lil t " 11 • i
rum, -l
kil 1| in f d .\tli, l si
NAROČAM:
....................................................................................................... KOM
....................................................................................................... KOM
....................................................................................................... KOM
IZDELKE LAHKO NAROČITE NA: p.p. 45, Ljubljana li na tr 061/216-766, rx 061/217-690, tr 061/215-476 TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH
ŽIVILA Kranj
trgovina in gostinstvo
Cenjene kupce obveščamo, da so v petek, 24.12., vse naše trgovine odprte normalno, v soboto, 25.12., pa so zaprte.
V nedeljo, 26.12., so odprte vse dežurne trgovine!
V petek, 31.12. (silvestrovo),
so vse trgovine odprte samo do 15. ure.
V soboto, 1.1.1994, so vse prodajalne zaprte!
V nedeljo, 2.1.1994, so odprte vse dežurne trgovine!
Žudimo vam vesele Božične praznike ter veliko sreče in uspehov v Cetu 1994 l
Prijateljem Radenske!
Ob koncu leta se odtekanje časa navidezno ustavlja. Takrat najdemo poti do svojih prijateljev. Hvala, ker nam zaupate! Naj se vam izpolnijo vse drobnarije vaših želja v letu 1994! Mi v Radenski vam obljubljamo, da vam bomo vse leto prinašali tisto, kar daje narava čisto in neizumetničeno. Pa srečno!
25 nagrad Kovinotehne, blagovnice Fužinar Jesenice
Velika nagradna križanka Kovinotehne, blagovnice Fužinar Jesenice je srečnim izžrebancem prinesla vrsto zanimivih in lepih nagrad. Na javnem žrebanju v blagovnici na Jesenicah se je zbralo veliko ljudi, podelili pa so kar 25 nagrad.
Izidi žrebanja nagradne križanke ob 25-letnici blagovnice Fužinar: 1. nagrada: avto Porsche - Marjeta Logar, Olsevek 3 Iz Preddvora; 2. nagrada: 19 kosov gospodinjske plastike Branka Poklukar, Reševa 18, Kranj; 3. nagrada: 9 kosov gospodinjske plastike Marija Kepic, Dvorje 25, Cerklje. Majico Kovinotehne prejmejo: Anja Žleznina, Struževo 47/ D, Kranj; Mirjam Tavčar, Breg 58, Žirovnica; Samka Bajrektarevič, Titova 45, Jesenice; Romana Razinger, Kovor 140, Tržič; Petra Dežman, v Dobje 9, Ribno Bled; Anica
šubic, Srednja vas 58, Šenčur; Ivanka Mencinger, Gorenjska 1, Ribno. 15 tolažilnih nagrad pa so prejeli: Slavica Stare, Kamnje 9, Bohinjska Bistrica; Miha Sajovic, Aljaževa 25, Mojstrana; Marijana Pleško, Puštal 118, Škofja Loka; Janez Maselj, Bratov Praprotnik 18. Naklo; Zlatko Bogataj, Vrbnje 16, Radovljica; Joži Košnik, Luznarjeva 19, Kranj; Irena Znidaršič, Janka Puclja 5, Kranj; Jože Oster-man, Luže 2, Visoko pri Kranju; Mari česen, šorlijeva 19, Kranj; Mira Golmajer, Deteljica 1, Tržič; Angelo Kuštrin, Šorlijeva 3, Kranj; Brane Košir, Krožna 2, Kranj; Karmen Kokaš, Zoisova 44, Kranj; Bojan Mramor, Frankovo naselje 177, Škofja Loka; Marija Kalan, Stara cesta 21, Kranj. Prvo, drugo in tretjo nagrado naj izžrebanci osebno prevzamejo v blagovnici Fužinar, druge nagrade pa bodo poslali po pošti.
TUĐI V1994 Z VAMI NA POTI
* *   ' ' '     i i       'i, i......
JOŽE KOŠNJEK
Slika: JANEZ PELKO
ANDREJ ŠTER, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve o aktualni problematiki državljanstva in odpravljanju dvojnega državljanstva
Državljan ne more biti sluga dveh gospodarjev
"Če za neko stvar ugotovimo, da je problem, pa o njej nismo pripravljeni razpravljati, se nam bo to vprašanje vrnilo v radikalnejši obliki. V Sloveniji so težnje po referendumskem odločanju in spremembi zakonodaje z zbiranjem podpisov državljanov, vendar nisem prepričan, da je to boljša pot kot način, ti smo ga predlagali mi. Državljanstvo je cel sistem in če ga enostransko spremenimo, potem ta sistem ne deluje več. Državljanstvo je eden od atributov državnosti in pri tem ni šale/' pravi državni sekretar Andrej Šter, doma iz Kranja.
Država Slovenija ureja državljanstvo na novih osnovah. Bistvena novost je ta, da državljanstvo ni več pravica, ampak status, ki ga podeli država na osnovi svojega interesa.
. ŠTER: "Če bi bilo državljanstvo pravica, potem država nima kaj razmišljati in odločati. Pravica je stvar, ki nekomu gre ali ne gre, kot ugotovitev, da Tna vsak polnoletni državljan pravico do osebne izakaznice. Pri državljanstvu gre za sklop Pravic in obveznosti ter za obojestranski razmislek. Nekdo P prizadeva pridobiti državljanstvo, država pa presodi, ali "na interes tega posameznika yzeti v državljanstvo. Prav na ^hodišču, da je državljanstvo slUop pravic in obveznosti in obojestranski status, temeljijo Prizadevanja za spremembo £akona o državljanstvu, ki je °ila v prvem poskusu s strani državnega sveta zavrnjena, in Predlog zakona o odpravi dvojega državljanstva, ki je šel v Parlamentarni obravnavi skozi Prvo branje."
Osem glavnih pogojev za državljanstvo
Kdo je po sedanji zakonoda-
" lahko Slovenski državljan?
ŠTER: "Državljan Slovenije lahko postane vsakdo, ki izpolnjuje pogoje sedaj veljavnega zakona. Omejitve so postavljene v primerih kazenskega Pregona ali odgovornosti in pri zagotavljanju sredstev za preživetje. Zakon podrobneje določa, kdaj državljanstvo, če je bilo dano pogojno, lahko pre-neha. Na primer, da mora Pridobiti še odpust iz dosedanjega državljanstva, pa tega ni storil. Sicer pa velja za pridobitev slovenskega državljanstva °sem glavnih pogojev, ki so |udi v primerjavi z drugimi državami standardni. Sploh ne Moremo govoriti, da so naša perila ostrejša ali liberalnejša *ot v drugih državah v primerih Pogojev za običajni sprejem v državljanstvo. Prosilec mora b,ti star 18 let, to je polnoleten P° naši zakonodaji, da ima 0Q,pust iz dosedanjega državljanstva, da živi pri nas 10 let, od tega 5 let neprekinjeno, da ima zagotovljena sredstva za prebijanje, da zna slovenščino d° te mere, da se lahko normal-n° sporazumeva z okoljem, da J11 bil v svoji državi obsojen za **ko kaznivo dejanje, ki se v ^loveniji preganja po uradni dolžnosti in je zagrožena kazen L^ja od enega leta, da mu ni "da izrečena prepoved bivanja Pri nas in da sprejem te osebe v državljanstvo ne predstavlja |*evarnosti s stališča obrambe, yarnosti, javnega reda in miru. I °vsem drugačno bi bilo merilo 'ojalnosti ali primernosti, ki ga 5,ekatere države, na primer *"rancija, Anglija in Nemčija, "Jed katere tudi mi želimo priti ¥j mednje že sodimo, v primeru ^avljanstva tudi uporabljajo. J-°Jalnost ali primernost je zelo Nedoločen pogoj, ki je zelo Pnrneren za vsakokratno raztezanje ali pa krčenje. Tega se j01 predlagatelji zakonodaje 2°gibamo, saj daje državi prečko možnost izbire. Lojalnost e lahko v različnih časih tretira .^lično. Naš zakon zato pre-^deva konkretna merila, ki so sakokratno določljiva in prebiva. Odločba o državljanst-uje upravni akt, ki je lahko Podvržen presoji do tretje
stopnje, to je do vrhovnega sodišča, ki razsoja v primeru pritožbe posameznika."
Predlog skupine poslancev in vlade za spremembo zakona o državljanstvu je bil zavrnjen, najprej v državnem svetu, nato pa tudi v državnem zboru. Kakšne spremembe ste predlagali.
ŠTER: "Šlo je za konkretizacijo določil, zlasti za odpuste iz dosedanjega državljanstva tistih oseb, ki so dobile slovensko državljanstvo po starših, z naturalizacijo. To so konkretna vprašanja, ki so se kot nedorečena pokazala v dveinpollet-nem izvajanju zakona o državljanstvu. Na te probleme je naše ministrstvo opozarjalo vlado in sem skeptičen ob dejstvu, da parlament sprememb ni sprejel. Odločitev državnega sveta je sicer legitimna in legalna. Zanjo jeosnova, vendar je vprašanje, ali je bila dobra. Če za neko stvar ugotovimo, da je problem, pa o njej nismo pripravljeni razpravljati, potem se nam bo to vprašanje po vsej verjetnosti vrnilo v radikalnejši obliki. V Sloveniji so močne težnje po referendumskem odločanju in po spremembi predpisov z zbiranjem podpisov. Nisem prepričan, da bi bila to boljša rešitev. Zakon o državljanstvu ni samo eno vprašanje. To je sistem. Če ga enostransko spremenimo, ne deluje več. Državljanstvo je eden od atributov državnosti in z njim se ne kaže šaliti."
V razpravi v državnem zboru ste zavrnili očitke, da bi spremenjen zakon o državljanstvu delil državljane na tiste z več in one z manj pravicami.
ŠTER: "Sprememba zakona ne bi ustvarila dveh razredov državljanov. Nikakršna ločnica ne bi bila potegnjena. Da to drži, je potrdil zadnji posvet ekspertov Sveta Evrope v Ljubljani. V javnosti je bilo premalo poudarjeno, da so prišli na naše vabilo. Zainteresirani smo, da imamo stik s sodobnimi trendi pri urejanju državljanskih in tujskih pravic. Potrdili sta se dve stvari. Konkretna zakonska ureditev je popolna pristojnost države in njena suverena pravica. Nesprejemljivo je kakršnokoli reševanje, ki ne bi temeljilo na zakonu. To bi bilo v Evropi zelo slabo sprejeto. Na posvetu smo se ukvarjali zlasti s problemom dvojnega državljanstva. Evropa s konkretnimi rešitvami v posameznih državah in Evropsko konvencijo o dvojnem državljanstvu še vedno zagovarja koncept enojnega državljanstva in na različne načine preprečuje dvojno državljanstvo. Strokovnjakom Sveta Evrope smo predstavili področja, ki so v Sloveniji specifična."
Slovenija je prva uredila državljanstvo
Omenjate specifičnosti Slovenije. Katere imate v mislih?
ŠTER: "Država smo šele tretje leto. Prvi na območju bivše Jugoslavije smo uredili državljanstvo z zakonom in zanimanje za slovensko državljanstvo v drugih delih nekdanje Jugoslavije se povečuje. Tudi Evropa ureja svoje razmere in pri tem uporablja radikalne ukrepe. Moja osebna ocena je, da se Evropa obnaša na način:
poslušajte me, vendar ne glejte mojih dejanj. Evropa bi nam ploskala, če bi naša meja na Karavankah onemogočala pot v Evropo. Odgovorjeno pa ni bilo na vprašanje, kaj pomeni Shen-genski sporazum med najmočnejšimi evropskimi državami, ki nepropustno zapira evropske meje. Vstop azilantom in tujcem, ki zaprosijo za bivanje, se oži na minimum. Ta sporazum je dejansko uveljavljanje pravice močnejšega. Osebno ne vidim nobene potrebe, da bi v Sloveniji do skrajnih meja zaostrovali to vprašanje. Treba je iskati ravnotežje in izbirati med sredstvi, ki so na voljo ter tako dobiti pravo razmerje med potrebami države po priseljevanju in zavarovanju interesov države, ki so omejeni na področju sociale, zaposlovanja, šolanja in zagotavljanju pravic, ki jih daje državljanstvo. V Evropi bi poželi z odpiranjem meja veliko odobravanje, pri tem pa je ponavadi kritik deležen tisti, ki na težave opozarja. Kot državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve sem tokrat v funkciji, da opozarjam na težave in sem deležen tudi kritik."
Za kakšne kritike gre? Zavoljo liberalnega ali radikalnega pristopa?
ŠTER: "Gre za kritike, da notranje ministrstvo želi zapirati meje, da se obnašamo sebično in podobno. Med tehtanjem interesa države in posameznika je treba najti pravo razmerje. Vsaka skrajnost bi bila slaba. Kritike se običajno nanašajo na prehodne določbe zakona o državljanstvu. Menim, da je teh osem pogojev za sprejem v državljanstvo solidna osnova. Spremembe, ki jih je predlagala skupina poslancev,
Ra te določbe konkretizirajo, fekatere so šle v smer zaostrovanja, druge pa v sproščanje, kjer so bile omejitve prevelike. Hoteli smo omogočiti naturalizacijo posvojenih otrok in določiti način, kako se to doseže. Sedanji zakon to rešuje na načelni ravni. Težave so vedno nižje, pri tleh. Upam, da bo v
naslednjem poskusu spremembe zakona v parlamentu več posluha, saj bo izločeno določilo o državljanstvu po rodu, okrog katerega je bil najhujši spor. Zakonski partnerji bodo izenačeni. Sicer bodo težave, na katere smo naleteli v dobrih dveh letih izvajanja zakona, ostale. Sami bi morali predlagati spremembe, kar pa ne bi bilo ugodno sprejeto, saj obravnava problematike državljanstva takoj dobi političen prizvok, kar pa ne pomaga k najboljšim rešitvam."
Eno državljanstvo izločuje drugega
V državnem zboru je že predlog zakona o preprečevanju dvojnega državljanstva. Za kakšno rešitev se ogreva Slovenija?
ŠTER: "Tudi ta zakon je v parlamentu pokazal cel spekter različnih mnenj. Sicer pa ni modela, za katerega bi rekli, da je edini primeren in izvedljiv. Dvojnega državljanstva ni mogoče reševati na način, da bi rekli, od danes naprej pa pri nas tega vprašanja več ni. Tega vprašanja nobena država ni rešila v celoti in popolno."
Vendar, kakšne so večinske rešitve v evropskih državah?
ŠTER: "Zelo pogosta je rešitev, da s sprejemom državljanstva v državi, kjer prosilec zaprosi zanj, s pozitivno rešitvijo preneha prejšnje državljanstvo. To je učinek ex lege. S sprejemom novega državljanstva prejšneje preneha."
Mora prosilec ob teh pogojih prinesti papirje, na primer odpust iz prejšnjega državljanstva?
ŠTER: "Ne. Postopek je zasnovan tako, da gre najprej zaprosilo države, kjer posamezni* prosi za državljanstvo, njegovi matični državi z obvestilom, da je postopek sprožen in da naj matična država pove, če morda odpustu iz državljanstva nasprotuje. Če zaprošena država nasprotuje, potem vpisa v novo državljanstvo ni.
Dvojno državljanstvo je namreč kolizija dveh pravnih redov, kjer si pravice in obveznosti nasprotujejo. Enostavno povedano: gre za služenje dvema gospodarjema in v takih primerih pride do konflikta. Gre za vprašanje služenja vojaškega roka, za davčne obveznosti, lastništvo nepremičnin, volilno pravico in mnogo klasičnih pravic, ki izhajajo iz državljanstva. Večinoma se dvojno državljanstvo preprečuje že v kali, s pogojevanjem novega državljanstva z odpustom iz prejšnjega. Tako je zasnovan tudi naš zakon o državljanstvu, ki pa je v prehodnih določbah omogočal pridobitev slovenskega državljanstva vsem, ki so na dan plebiscita decembra leta 1990 bivali v Sloveniji in so imeli ta dan pri nas prijavljeno tudi stalno bivališče. To je načelo domicila, ki pa ni popolnoma združljivo z načelom enojnega državljanstva. Predlagani zakon o preprečevanju dvojnega državljanstva rešuje problem tistih slovenskih državljanov, ki imajo na osnovi 40. člena zakona o državljanstvu tudi državljanstvo druge države. Dvojne državljane naj bi pozvali k opredelitvi za eno od dveh ali več državljanstev. Vsaka oseba bi potem sprožila postopek za odpust iz tistega državljanstva, za katerega se ni opredelila. Posameznik se na primer lahko odloči, da bo v Sloveniji državljan, v Makedoniji pa na obisku ali obratno. Za vsak tak primer je možana opredelitev statusa. V Sloveniji je nekaj 10.000 ljudi, ki imajo status tujca z začasnim ali stalnim bivališčem. Imajo delovna dovoljenja, poslovne vizume, da so obrtniki, podjetniki in podobno. Zavračam očitke, da je Zakon o preprečevanju dvojnega državljanstva način, da se bomo znebili kogarkoli. Je pa to vprašanje, ki sproža probleme, na primer čas, do Kdaj morajo dvojni državljani urediti svoj status."
Nikogar ne podimo iz Slovenije
Kaj bomo naredili s tistimi, ki si takšnega ali drugačnega statusa ne bodo zagotovili? V Sloveniji ne bodo imeli pravice bivanja. Jih bomo vrnili tja, od koder so prišli?
ŠTER: "Zakon predvideva in zahteva ureditev statusa, bodisi državljana ali tujca. Slednje je možno na osnovi zakona o tujcih. Ob tem pa se pojavljajo neverjetne strasti in ideje, opredeljene s političnimi stališči. Osebno sem se s strokovnjaki iz tega področja trudil, da predpis ne bi bil naravnan zoper nikogar, ampak bi stvari uredil tako in na način, ki so ga izbrale države z daljšo tradicijo. Primerljivih sistemov je malo. Skandinavske države so šli mirno narazen in pri njih je osnova mednarodna pogodba. Če je šla Slovenija sorazmerno mirno stran od Jugoslavije, potem za ostali del bivše države tega ne moremo trditi, pa tudi miru v doglednem času ni pričakovati. Za to obdobje mednarodna pogodba ne pride v pošte v. Sprejemljiva bi bila tudi večstranska pogodba. Bila bi idealna in mi je ne izključujemo. Razen Makedonije in Hrvaške drugih sogovornikov ni. Vprašanje pa je, vsaj v
[>rimeru Bosne, kdo je sploh ahko naš sogovornik. Državljanstvo se ureja, ko začne država normalno delovati. Če je v vojni, običajno ta vprašanja zamrzne. Tak primer je Bosna in Hercegovina, ki ne podeljuje državljanskih odpustov, pa tudi v državljanstvo ne sprejema. Taka je njihova odločitev in mi jo spoštujemo. Smo v neposred-
ni soseščini in težko si privoščimo gesto, ki bi nasprotovala njenim interesom."
Kam pa sploh pošiljamo ljudi, ki so pri nas ilegalno, nezakonito?
ŠTER: "Tudi po mednarodnih pravilih izgon na območja, kjer divja vojna, ni dopusten. Mi ukrep izrečemo, oseba pa čaka v "čakalnici" za izgon. To je velik problem. Le redki odidejo na lastno željo, kar pa ni izgon. Pri tem smo jim
Eripravljeni pomagati. Brez las-anja sebi in naši državi moram povedati, da strokovnjaki Sveta Evrope postavljajo Slovenijo za vzor urejevanja državljanske problematike v bivših državah komunističnega režima. Našo rešitev so svetovali državam, ki so nastale na območju nekdanje Sovjetske zveze. Ob vseh težavah in vprašanjih leta 1990 je Slovenija namenila potrebno pozornost tudi državljanstvu. Te stvari pa niso narejene enkrat za vselej, ampak jih je treba dopolnjevati. Računamo na razumevanje državnega zbora. Mimo njega teh vprašanj nočemo reševati, sajterjajo natančen razmislek. Takšna posvetovanja, ki smo ga pred kratkim organizirali skupaj s Svetom Evrope, bomo še pripravljali. Pravna ureditev na področju migracij in državljanstva je uspešna samo takrat, če je harmonizirana. Točno vemo, v kakšnem položaju se bo znašel naš človek, če bo šel v Evropo in s kakšno pravico nam recimo Avstrija vrača tiste, ki so ilegalno prestopili slovenskoavstrijsko mejo in kaj lahko storimo z njimi. Predpisi morajo biti usklajeni. Če niso, je enako, kot bi kopal luknjo v jezersko gladino. Če recimo sprejmeš sproščen in liberalen sistem, obdan pa si s sosedi, ki tega nimajo, si avtomatično v
EHožaju, da rešuješ probleme, niso ravno tvoji. Slovenija si tega ne sme privoščiti."
Slovenci po svetu izjeme
Zakon o preprečevanju dvojnega državljanstva predvideva izjeme. To so Slovenci po svetu in ugledni znanstveniki, kulturniki, športniki, pomembni za Slovenijo.
ŠTER: "Za Slovenijo je to pomembno vprašanje. Tudi ustava namenja posebno skrb Slovencem po svetu. Če upoštevamo vse rodove, tudi tretjega in četrtega, ki se čuti za Slovence in goji vezi z domovino prednikov, je takih Slovencev na tujem več kot doma. Izjema za Slovence po svetu je bistveno dopolnilo dosedanje parlamentarne razprave in njegova zavrnitev bi postavila pod vprašaj smisel zakona nasploh. Slovencem po svetu je treba omogočiti zadržanje ali ponovno pridobitev slovenskega državljanstva, če je to njihova volja. Kakršnakoli prisila je v tem primeru nesmiselna. Enak položaj je treba omogočiti vrhunskim znanstvenikom, kulturnikom, gospodarstvenikom, športnikom in drugim uglednim posameznikom, ki bi to želeli. O tem odloča vlada na osnovi 13. člena zakona o državljanstvu in gre za izredno naturalizacijo. Gre tudi za ljudi, ki se vračajo v Slovenijo ali želijo ponovno imeti naše državljanstvo, prejšnjega pa nočejo zapustiti, kar bi bilo tudi nesmiselno, da bi jih silili in pogojevali recimo vrhunskemu znanstveniku slovenskega rodu, da bo naš državljan, če se bo predhodno izpisal iz ameriškega. Od 26. junija leta 1991 dalje je bilo podeljenih že 96 takih državljanstev, večinoma Slovencem, ki se vračajo iz emigracije."
HELENA JELOVČAN SLIKE JANEZ PELKO
Ali matura prihaja prezgodap
?
Škofja Loka, 24. decembra - Dijake, ki so zdaj v tretjem letniku srednjih šol, 1995. leta čaka matura. Maturitetnih predmetov bo pet, od teh bodo trije (slovenski oz. materni jezik in književnost, tuj jezik, matematika) skupni za vse, dva pa bosta izbirna. Preverjanje znanja bo eksterno (zunanje), vsi bodo hkrati pisali enake naloge, uspešno opravljena matura pa bo potem vstopnica za univerzo in visoke šole, kjer sprejemnih izpitov ne bo več, razen v nekaterih, ki od bodočih brucev zahtevajo posebna znanja in sposobnosti. Seveda bo na nekatere fakultete, še posebej pa na visoke strokovne šole, mogoče priti tudi brez mature, z zaključnim izpitom, ki ostaja alternativa. Maturitetni katalogi potrebnih znanj za posamezne predmete so od jeseni med dijaki in učitelji, priprave na maturo so tako po vsebinski kot tehnični plati v polnem teku. Toliko na kratko o maturi. Podrobneje pa v pogovoru z ravnateljem, profesorjem in nekaterimi dijaki iz škofjeloške gimnazije, kjer bo letošnji 4. a razred namesto zaključnega izpita opravil poskusno maturo.
Marjan Luževič, ravnatelj
Zakaj ste sprejeli poskusno maturo?
"Predvsem zato, da bi čimprej prišli do čimveč informacij, iti jih bomo vsi skupaj potrebovali za pravo maturo; kaj se bo na maturi zahtevalo, kakšen bo način preverjanja znanja, kako bodo sploh izgledali izpiti... Priprave na poskusno maturo organizirano tečejo v 4. a razredu. Pripravljajo se vsi, prijavnico pa bodo oddali spomladi, tedaj se bodo tudi odločali med poskusno maturo in zaključnim izpitom."
Bodo opravljali poskusno maturo po novih maturitetnih katalogih znanj?
'Ne, pač pa po učnem pro-ramu za zaključni izpit, "amen poskusne mature je
K
namreč preveriti maturitetno tehniko. Dijakom se bo uspeh iz štirih predmetov vpisal v zaključni izpit, vse ocene se jim bodo dvignile za eno stopnjo."
Pravo maturo bodo opravljali letošnji tretješolci. Se bodo vaši gimnazijci odločali za maturo ali zaključni izpit?
"Če lahko sodim po anketi, bo vseh 156 dijakov opravljalo maturo."
Katere izbirne predmete jim ponujate?
"Vse, ki se pojavljajo na gimnaziji, razen strokovnih, to je, vse jezike, vse naravoslovne in vse družboslovne predmete. V anketi se je 12 dijakov odločilo za latinščino, 21 za fiziko, 18 za kemijo, 36 za biologijo, 44 za zgodovino, 57 za geografijo, 60 za psihologijo,
eden za filozofijo, 27 za sociologijo, 30 za nemščino in šest za francoščino."
Se vam ne zdi, da so predmetni katalogi prišli prepoz-no,da bi jih dijaki morali dobiti že v prvem letniku?
"Tako bi bilo prav. Polovica učnega programa, snovi, je zdaj že za njimi."
Kako se na kataloge odzivajo učitelji?
"Različno. So učitelji, ki kataloge jemljejo dobesedno, se sprašujejo, ali so dijakom res vse povedali, ali bodo za maturo znali dovolj, nekatere svoje dvome in strahove prenašajo tudi na dijake. Ta problem je splošen, po vseh šolah, v drugih najbrž celo večji kot pri nas."
Kako pa je pri vas? "Učiteljem sem odsvetoval vsakršno paniko, iim naročil.
Jože Bogataj,
pomočnik ravnatelja in profesor angleškega jezika
"Projekt mature spremljam od vsega začetka. Sem razrednik 4. a razreda, kjer se pripravljamo na poskusno maturo, in član pilotske skupine profesorjev za poskusno maturo. Maturitetni katalog za angleški jezik bo treba prečistiti. V naši šoli je pouk angleškega jezika sicer dovolj kvalitetno posredovan, prilagoditev dela katalogu ne bo problematična, delamo tudi že poskusne vaje, bolj nam manjkajo izkušnje glede vrednotenja znanja. Maturitetni izpit je v 80 odstotkih zasnovan na pisnem testiranju, kar je za predmet, kot je jezik, katerega osnovno poznavanje je komunikacija, slabo. Pisno testiranje je vsekakor varovalka za ocenjevanje, čeprav se tudi jezik da ustno pošteno oceniti."
Jure Klančar,
dijak "poskusnega" 4. letnika:
"Kataloge vseh maturitetnih predmetov bi morali dobiti v prvem letniku, da bi vedeli, kaj bo treba na maturi znati in bi se med letom lahko tudi sami ocenjevali. Katalog slovenskega jezika, na primer, se je iz tedna v teden spreminjal. Pravo maturo bi prestavil. Mi bomo opravljali poskusno maturo po katalogu za zaključni izpit. Razen za skupne predmete se pripravljam še za izbirna fiziko in biologijo, čeprav še nisem trdno odločen, kaj bom študiral. Priprave v okviru nerazporejenih ur so dobre."
Petra Potočnik,
dijakinja 3. letnika:
"Za maturo smo zvedeli prepozno, tudi kataloge smo prepozno dobili, tako da bomo v pičlih dveh letih težko predelali vse, kar matura zahteva. Neskladja so največja pri slovenskem jeziku; predelali
smo, denimo, orientalsko književnost, ki je v maturitetnem katalogu sploh ni. Mature me je strah, bojim se, da bo težko. O njej ne vem dovolj, mislim, da tudi drugi dijaki in učitelji še premalo vedo."
Simon Lukancic, Uetnik
"Za izbirna predmeta se še nisem povsem odločil. Najbrž bom kot prvega izbral biologijo, kot drugega pa tehtam med sociologijo in psihologijo. Nekateri učitelji nas strašijo z maturo. Mislim, da bi morali imeti na maturi vsi enake možnosti. Ni prav, da se raziskovalne naloge ne štejejo. Dijakom (in učiteljem) raziskovalno delo vzame ogromno časa, opažam, da navdušenje zanjže pojenjuje."
Katja Mlinar,
3. letnih
"Matura prihaja prekmalu. Šele od letos živimo z mislijo, da bomo delali maturo. Prej nas nihče ni strašil in tudi ne obveščal o njej. Kataloge smo dobili prepozno, največja odstopanja so pri slo , ." venskem jeziku. Sem za , *
to, da z maturo počaka- $\i ■ jo na dijake prvih letni-      • >x,, |4) kov. Kljub temu se bom \ \ odločila za maturo in ne za zaključni izpit, saj nameravam na študij geografije ali slavistike."
Eva Novinec, '
3. letnih
"Povsem se strinjam z vrstniki. Kataloge smo dobili prepozno, prepozno smo bili obveščeni o maturi. Na informativnem dnevu pred vstopom na gimnazijo so nas prepričevali, da bo ali matura iz dveh predmetov ali zaključni izpit. Pet predmetov je preveč, veliko snovi bo treba predelati, posebno, ker se ne upoštevajo raziskovalne naloge. Vsi učitelji so se začeli držati katalogov, zaostril se je tudi kriterij ocenjevanja. Zdaj mature nima pomena prestavljati."
naj kataloge temeljito pregledajo in delajo naprej tako kot so zdaj. Katalogi namreč pri večini predmetov ne sežejo prek robu sedanjega dela, niso obsežnejši, celo nasprotno, če jih primerjamo s katalogi zaključnih izpitov. Seveda pa mora biti jasno, da vsi dijaki mature najbrž ne bodo naredili."
Šolski minister dr. Slavko Gaber pravi, da bodo nekateri katalogi, ki postavljajo previsoke kriterije, popravljeni. Pri katerih predmetih bi bilo po vaši oceni to potrebno?
"Problem je vsekakor pri angleškem jeziku, čeprav ne toliko za gimnazijce kot za dijake drugih šol. O previsoki ravni govorijo naši biologi, nejasen položaj je pri psihologiji, filozofiji in sociologiji, kjer je vsebina maturitetnega izpita tudi seminarska naloga. Pri slovenskem jeziku je sam katalog manj obsežen, kot je katalog zaključnega izpita, vendar
DER SPIEGEL
se pojavlja drug problem; težko je vse učitelje spraviti v en okvir, učitelji se Čutijo omejevane pri svoji izbiri, poudarjanju posameznih avtorjev. Še večja dilema je, kako bo mogoče maturitetni izpit opraviti kot pretežno pismeni. Za eseje, denimo, niti učitelji niti dijaki niso usposobljeni. Upam, da se bodo v tem šolskem letu vse nejasnosti razrešile."
Kako se odvijajo priprave na maturo v tretjem letniku?
"Tri nerazporejene ure so že v funkciji priprave na maturo. Dva od petih razredov sta bolj naravoslovno usmerjena, ostali trije jezikovno in družboslovno, temu smo prilagodili tudi vse-
bino nerazporejenih ur."
Še več nerazporejenih ur je v četrtem letniku. Pogosti so očitki, da bo pouk v četrtem letniku prvenstveno podrejen pripravi za maturo, manj osvajanju novih znanj, kar naj bi bilo slabo. Kaj pravite na to?
"V četrtem letniku dejansko dobijo enajst nerazporejenih ur predmeti, ki bodo priprava na maturo. Dijaki bodo morali čimprej povedati, katere izbirne predmete bodo želeli opravljati na maturi, da jim bomo lahko omogočili kvalitetne priprave. O podrejenosti maturi pa tole; kaj naj bi vsa štiri leta srednje šole drugega dajala kot osnovo za uspešno opravljeno maturo?"
Ste za maturo 1995. leta ali pa morda menite, da prihaja prezgodaj, da naj bi jo opravljali šele dijaki, ki so zdaj v prvem letniku?
"O tem v šoli ne govorimo, delamo za maturo 1995. let. Misel, damatura prihaja prezgodaj, naj bi počakala na dijake prvih letnikov, pa je dejansko bila v zraku na sestanku s starši dijakov prvih, drugih in tretjih letnikov, ki smo ga pripravili skupaj s klubom staršev. Te dileme naj se razčiščujejo druge; v parlamentu, strokovnem svetu, med starši. Mislim, da je strah pred maturo večji v drugih, manj zahtevnih šolah, ki imajo slabše dijake. Učitelji se boje, da bo krivda za neuspešno opravljeno maturo prevaljena izključno nanje."
Spremenjena oblika
Vroči namigi s katedra: Pedagoginja priporoča učencem na poti k maturi drobne prevare in psihološke trike.
Advent je za večino učencev čas groze. Pred praznikom ljubezni presenetijo učitelji svoje gojence z obiljem spraševanj bolj kot kdajkoli med letom -slovnični testi iz angleščine, tihe vaje o življenjskih navadah amfibij in večurne razlage o učinkih popačenj pri Brechtu.
Cristian je prestal čas pedagoških surovosti brez ščipanja v trebuhu, čeprav od petega razreda dalje ni štel med najboljše učence. Leto za letom je za las ušel častnemu krogu, ki se ga vsi bojijo, in je kljub izrazitim težavam pri učenju napravil maturo z dobro oceno.
Samo v enem predmetu je bil zares najboljši: v umetnosti gojenja imidža, niti enkrat ni zamudil nogometnega treninga z moštvom učiteljev, s čistimi zvezki je nadoknadil plehko vsebino svojih sestavkov, in seveda, nikoli ni šprical.
Tudi učenec Armin je bil virtuoz. Ze na nOji stopnji se je pulil za dolga dela za doma. Njegova taktika, ko je moral o svojih delih - ki pa jih pa ni bilo - poročati, je imel kratek provizorični referat o nekaterih geslih. Z najboljšimi v razredu je imel dolgoročno pogodbo o prepisovanju.
Globoko razumevanje za nenapisane zakone šolske vsakdanjosti je oba učenca pripeljalo do uspeha.
"Od tipov, kot sta Cristian in Armin, oi se morali vsi učenci učiti", svetuje sedaj neka napredna študijska svetnica na neki severno nemški gimnaziji. Pod psevdonimom Katharina Block je napisala knjigo, ki
nudi pomoč, z naslovom "Rešitelj gimnazijcev".
Avtorica obravnava v svojem standardnem delu strategije za ravnanje z učiteljsko psiho, za učinkoviti management vrzeli in kalkulacije trud-korist za inova-tivnega učenca. Ne guliti se, temveč taktizirati se glasi formula.
* Katharina Block: "Der Gymnasiasten - Retter. Strate-gien fur Eltern und elevere Schuler." Dichborn Velag, Frankfurt am Main; 184 strnai, 19,90 DEM.
Zato pa morajo učenci in učenke, priporoča izvedenka, ki se je v stvar vživela, dobro poznati postopke učiteljev. Tradicionalni "ohlapni" med pedagogi so zelo sprejemljivi za neizrečene dogovore po vzorcu: "Če boš ti mene pustil pri miru, bom tudi jaz tebe."
Avtoritarni, toda frustrirani učitelji pa zopet usmerjajo veliko pozornost nasocialno obnašanje, na odnos do okolja, in Življenje brez nasilja. Zelo lahko je na njih napraviti vtis s principianimi pripombami. Vzorec za standardno formuliranje: "Zdi se mi, da je treba tu razgovor prekiniti in najprej razčistiti pojme."
Pri "tradicionalnih pristaših trde linije" pa učencem pomaga
samo to, da stlačijo učno snov v kratkotrajni spomin, in da s sekundarnimi krepostmi, kot na primer točnost in vljudnost, zbirajo točke za imidž.
Za domače delo in delo v šoli priporoča Katharina Block dobro pripravo. Po možnosti naj si preskrbijo materiale od tistih učencev, ki so posebno uspešno prebrodili razred, iz prejšnjega lemika, kajti mnogi učitelji leto za letom uporabijo že preizkušene postopke.
Pri prepisovanju naj bi učenci predvsem, tako pravi pedagoginja, pazili na spremenjeno obliko. K mnogim šolskim knjigam obstajajo tudi knjige za učitelje, ki imajo že navedene posebne naloge in rešitve. Zato se splača pravočasno pogledati v šolski knjižnico.
Avtorica poziva tudi starše, da se vključijo kot pomoč za svoj naraščaj. Navedbe o mnogih boleznih, ki naj bi jih imel sin ali hčer ali o škodi, ki jo je otrok utrpel v zgodnjem otroštvu zaradi ločitve staršev, lahko hobipsihologe med učitelji ganejo do solz-
Učencem, ki jim grozi, da kljub vsem drobnim prevaram ne bodo izdelali razred, knjiga priporoča "reševalno akcijo v zadnji minuti" z večstransko strategijo. Potem je treba biti proti učiteljem ponižen, delati se, da se za stroko zanimajo in po potrebi uporabiti zdravniška potrdila.
Kljub vsej premetenosti, pa tik pred knokautom ne preostane drugega, tu ostaja pedagoginja čisto pri preizkušenem, kot pošteno učenje.
Prevedel M. Mulej
Kar se pestrosti tiče, nos te dni tudi vreme ne bo pustilo na cedilu.Včeraj so bile temperature podobne majskim. Za danes nam vremenoslovci napovedujejo oblačno, padavin pa naj bi se v obliki snega ponoči spustile do nižin.
LUNIN€ SPR€M€MB€
Ker je v ponedeljek prvi krajec nastopil ob 23.26, bo do naslednje lunine spremembe, ko bo 29 decembra polna luna nastopila ob 00.05, po Herschlovem vremenskem ključu lepo.
Matjaž Zupan, California
Kranj, 24. decembra - Zlasti mladež skupino dobro pozna, pa tudi ne več tako rosno mladim je lepo zvenela njihova V meni je California, če se spomnimo samo na bržčas največjo uspešnico peterice, ki jo sestavljajo: Matjaž Zupan, vodja in pevec skupine, Igor Potočnik, kitara, Andrej Volčjak, klaviature, France Logar, bas kitara, in Janez Arzenšek, bobni. Te dni je pri založbi ran izšla njihova tretja kaseta Vdihni globoko.
KOLOVRAT DOMAČIH MI • TKZIC'93
PIAe: Drago Papler
ROMA - ZALOŽBA AMADEUS
Roma - Glasbena založba Amadeus iz Ljubljane je začela delovati v drugi polovici letošnjega leta in jo vodi Marija Medved, izkušena menedžerka, ki je spoznala, da je potrebno pomagati mladim še neuveljavljenim glasbenim izvajalcem. Sodelovanje z izvajalcem zabavne glasbe Branetom Drvaričem je vodilo pod skupno streho sove produkcije založniške hiše, kjer ta prekmurski glasbenik kot glasbeni urednik skrbi za glasbeni program. Založba je izdala kot prvo kaseto pevca Braneta Drvariča z naslovom Oprosti mi grehe vse, ki je bila prodana v 8.000 izvodih.
Najnovejši novoletni paket iz Založbe Amadeus sta kaseti pevca Milana Trola - Hollidavja z naslovom Kaj čuti srce in Alexa Cepuša - Basa (ex Mentony), na katerije vodilna skladba Tista, ki jo ljubim.
Seveda pa Založba Amadeus namerava pod svoje okrilje pritegniti nove glasbene izvajalce, tudi s področja narodnozabavne glasbe, ki se ji lahko oglasijo na naslov: Roma, d.o.o., Glasbena založba Amadeus, Malnarjeva 35, Ljubljana, tel.: (061) 572-025.
Na prvi narodnozabavni prireditvi KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ -TRŽIČ '93 je ROMA - Glasbena Založba Amadeus bila sponzor skoraj triurne televizijske oddaje, ki jo je posnela TELE-TV Televizija Kranj in bo v prireditveni obliki na sporedu jutri, v soboto, 25. decembra, ob 20. uri za novoletne praznične dni pa bodo pripravljene tudi tri enourne oddaje z vmesnimi ekskluzivnimi pogovori s sodelujočimi glasbeniki, izšla pa bo tudi video kaseta.
Odgovorite na nagradno vprašanje in kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Izžrebali bomo dva dobitnika kasete. V Gorenjskem glasu se bo Kolovrat domačih viž vrtel do 31. decembra, ko bomo objavili nagrajence 10. nagradnih kuponov.
KUPON - 9
Vprašanje: Naštejte vsaj dve uspešnici pevca Braneta Drvariča?
Odgovor: Ime in priimek: Naslov:
RADIO TRŽIČ - GORENJSKI GLAS - TELE-TV TELEVIZIJA KRANJ
To je že tretja, če se ne motim?
"Res je. Pred dvema letoma smo izdali kaseto V meni je California, lani Pot polno ognja, v začetku tega leta so skladbe z obeh kaset izšle na CD-ju, zdaj smo dobili tretjo kaseto."
Vdihni globoko. Zveni obetavno. Za kakšna besedila gre?
"Večino tekstov smo napisali sami, jih samo uglasbili in sami prvič opravili tudi celoto delo v studiu. Naredili smo dobro kaseto. Glasba je pretežno rockovska, prijetna za poslušanje, besedila pa so izjemno dobra. Pojemo o stvareh, ki so aktualne za ta čas."
Besedila so kasetu tudi priložena. Pojete o ljubezenskem razočaranju, predvsem pa o brezizhodnosti mladih; o lopovih, brezdomcih, svetnikih, velikih idealih. Katera skladba pa je vam najdražja?
"Vsaka po svoje mi je všeč, nobene ne bi mogel postaviti na prvo ali zadnje mesto. Slabih sploh ne bi dali na kaseto. Pesmi se že vrtijo po radiu, na zelo dober odmev med poslušalci je naletela "štoserska" Nisem avtomat", ki je bila, denimo, na radiu Koper, pesem tedna."
Lahko pridete na radie, so odprti za novo glasbo?
"Po pravici rečeno, odprti so, kolikor se uspeš "preriniti". Naj povem manj grobo: glasbeni uredniki so dovzetni za novo glasbo, da ta postane tudi popularna, pa m dovolj samo narediti dobro glasbo. Mislim, da imamo mi kar srečo. Naša glasba je všeč urednikom in tudi publiki."
Večina ste profesionalci. Se da preživeti z glasbo?
"Od prodanih kaset nikakor ne. Za preživetje zaslužimo s koncerti. Največ igramo na Gorenjskem, Primorskem, vse več nas vabijo tudi na Štajersko."
Potovanja in nastopi so bržčas naporna stvar. Kakšno publiko imate?
"Predvsem mlado."
Kot California ste skupaj štiri leta. Kaj zamenjav, trenj?
"Ne. Vsi se že dolgo poznamo, smo iz Kranja, druži nas interes, ki sem in tja zgladi tudi kakšen "sporček". Skratka, ne kregamo se, ne razhajamo."
Tudi vi ste še razmeroma mladi, tam okrog 24 in naprej. Se vaša glasba z leti spreminja, "zori"?
"Nekateri opažajo, da."
Kje boste na silvestrovo?
"Prvič, kar smo skupaj kot skupina, ne bomo igrali." • H. Jelovčan
Jasno je, da vedno so in vedno bodo na vrhove letele strele.
V tem smislu tudi razni predsedniki in šefi vseh drlav tega sveta niso nobene izjeme. Prej nasprotno. Gledati predsedniku v pisker in pod kovtr je prav tako samoumevno, kot je samoumevno in naravno, da vsak dan sonce zjutraj vzide, zvečer pa zaide.
Ta šport pa je na Slovenskem še posebej izrazit in razvit, celo več: zdi se, da ne bo ne konca in ne kraja debat o tisti Kučanovi hiši v Murglah, ki jo je predsednik po črki zakona odkupil tako kot na tisoče slovenskih državljanov. In da ne bo ne konca in ne kraja debat o zaposlitvi njegove hčere...
Medtem ko v kakšni Ameriki vse te zadeve bogato ilustrirajo, da si državljani v živo predstavljajo, v kakšnem okolju in kakšnega premoženjskega stanja je v resnici poglavar države, pri nas vse te slikice obvezno umanjka-jo. Vsi ti očitki, ki frčijo gor in dol, češ predsednik, pa ti tako poceni hišo kupi, bi bile marsikomu babje kvante, ko bi lahko v živo videli vrstno hiško, v kateri prebiva predsednikova družina.
Ne pozna vsa Slovenija tistih davnih hiš v še bolj slavnih ljubljanskih Murglah. Tisti pa, ki so se tam okoli že imeli Priložnost vrteti in poškiliti v notranjost, pa samo zamahnejo Z roko: Daj no! Čisto navadna pritlična hiša, ki verjetno še garaže nima! Ena majhna kuhinja, kjer je prostora samo za kuharico in ena dnevna soba pa Par drugih sob! Grajeno šlam-Pasto, tako da so že vsi morali vse popravit! Na Slovenskem je
na tisoče tisočkrat bogatejših malih podeželskih dvorcev!
Vzemimo, da bi bil predsednik jasnovidec in bi pričakoval, da bo po takem nakupu bajte tak halo. In bi pokončno izjavil: »Jok, jaz pa na ta trapasti zakon o odkupu hiš in stanovanj nič ne dam in bom svojo bajto kupil po tržni ceni!«
Potem bi bil šele halo!
Pod tretjič bi vpili »Blabla-da bo kupil? Predsednik?!? Enoumnik?!? Ta rdeč? Kdaj in kje ste pa že videli enega poštenega in pokončnega partijca?«
Pod četrtič bi vrelo: »Hja! Nas prav zanima, kdo bo cenilec! In kako ga bo predsednik podkupil!«
In pod petič in šestič in sedmič...Vse sorte!
v Kaj pa Stumfek?
Ko se bomo naveličali Kučanove bajte, se spravimo še nad njegovega mačka. Kaj se bo zgodilo, če je maček črn? In - ali sploh kdo ve, kako mu je ime?
Pod prvič in pod urgentno bi mu očitali, da je za eno figo predsednik, če tako omalovažuje zakone, ki se sprejemajo v njegovi državi. Gospod Jazbin-šek, kreator stanovanjskega zakona, bi vil roke in obupoval! Tako predsednik res ne sme govoriti in se spakovati nad mojim zakonom!
Pod drugič bi rekli: »No ja! Saj se ve! On že lahko, saj ima bajno plačo! Kaj pa drugi?«
Zato je pravzaprav čisto vseeno, kako je bila tista atrijska hiša vMurglah odkupljena! Vedno bi bila predmet žarah, vedno bi ji odkrivali streho in kukali v Kučanove piskre!
Saj nič ne rečem: tudi kakšnemu Clintonu kar naprej kukajo! A tam so zadeve na nekem drugem nivoju in jih znatno bolj zanima Clintonov maček, štumfek imenovan kot pa sam predsednik. Vsak Američan, ki
kaj nase da, ve, kako je ime Clintonovemu mačku in kako Žalostno pohajkuje po Beli hiši in se Je nikakor ne more navaditi. Zato bo najslavnejši maček na svetu za božič tudi dobil veliko veliko igračk, da bo malo srečen in bo malo pozabil na stari domek...
Ali pri nas sploh kdo ve, kako je ime Kučanovemu mačku? Ali sploh kdo ve ali je srečen ali je žalosten?
Za nas je to seveda irelevantno. Nesmiselno. Trapasto.
Pa pravzaprav sploh ni. Del normalne ljudske radovednosti in zabave je. Nekaj, kar je zdravo in hecno, kar nikogar ne užali in nikomur ne škodi.
Mi pa ven in ven hočemo drugačno zabavo! Tako, ki strelja v dušo in srce. Če nam le kdo ni všeč, jih dobi, da je veselje.
Če nam bo enkrat že vrh glave odkup Kučanove hiše, se spravimo na Kučanovega mačka ali mačko. A pri nas ne bo dobrodušnega opravljanja in hecanja na račun mačkona ■ to pa že ne! Pri nas bo najprej kraval, zakaj je maček črn - če je po naključju res črn. Nato bomo do onemoglosti debatirali, zakaj mu je tako ime, kot mu je. Kaj bi bilo, če bi bil • spet po naključju - soimenjak ameriškega Štumf-ka? Kaj bi bilo, če bi izvedeli, da mu pečejo torto za rojstni dan?
Človek ne sme niti pomisliti, kakšnih sociološko - psiholoških, socialnih in ideoloških oznak bi bil deležen Kučanov štumfek! Medtem ko ameriški mačkon dobiva na kupe prisrčne pošte, bi naš štumfek najraje kar umrl od same ljube zlobe in hudobe... • D. Sedej
Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi
Kjer sonce
tlC ($/7iWe:lgorK.
"Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik dtroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let, ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letin je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drugo leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na K o krici pri Kranju.
Slovenska ulica
Ja, naša Nordkapp odprava, ki je na cilj prišla kaki dve uri pred nami, je zavzela odličen prostor za kampiranje, kjer smo pravzaprav preživeli naslednjih pet dni. Zadeva je izgledala takole; dolga vrsta šotorov na eni strani, dolga vrsta spačkov in dian na drugi strani "ulice", ki smo jo krstih kar za slovensko, saj so do večera ulico podaljšali še Koprčani, Goričani, Ljubljančani, Celjani, Vrhničani... Prav nam je "hodilo" tudi to, da je bil "ulični teren" travnik in ne kakšno kamenje ali korenine, kar bi zaspanemu lahko uničilo nočno življenje v šotoru, na dosegu noge so bili vsi objekti, ki spadajo v kamp -infrastrukturo (recepcija, restavracija, sanitarije, savna...), "čez bolšjo cesto" pa je bil tudi tako imenovani "Big Tent" v in okrog katerega so se dogajale najpomembnejše stvari.
Kamniti podpis, spačkarji in morje stolpičev v ozadju.
Čao, kako pa Nordkapp
Medtem ko se je naša skupinica podila po južni Skandinaviji, je naša severna odprava, t.j. sneguljčica Maša in devet palčkov dosegla najsevernejšo točko Evrope ali Nordkapp kot nas pouči zemljevid. Po ločitvi na Norveškem, ko smo mi krenili proti Švedski, so "severnjaki" krenili proti Lillehammerju, si ogledali prizorišče prihodnjih zimskih olimpijskih iger in se preko prelaza Dombas (1500 m visoko) spustih v Trondheim, eno večjih pristanišč na Norveškem, nekdaj zelo pomembno za prebivalce norveškega severa, za katere je bilo to pristanišče edina zveza z ostalim svetom. Precej surovo, a hkrati idilično pokrajino širnih gozdov, zasneženih gorskih vrhov, jezerc in fjordov, ki se z obale zalezujejo v notranjost, je pravzaprav motila le dolga ravna cesta. Točka, kjer cesto proti severu seka severni tečajnik oziroma polarni krog, je prava turistična atrakcija. Namreč, na "golem in bosem" področju okrog turističnega centra je kup nekakšnih stolpičev. Navada je namreč, da vsak obiskovalec s kamenjem označi, da je bil tam, tako so tudi naši pustili nekaj "dlake" v obliki citroenovega znaka in napisa Slovenija '93. Poleg spomenika štirih strani neba z grbi norveških mest je naše mladce presenetil napis na sosednjem spomeniku, na njem je namreč v YU jeziku pisalo "...žrtvama fašističkog terora i borcima Jugoslavije... vaši norveški drugovi". (se nadaljuje)
S Potovalno agencijo Alpetour in Gorenjskim glasom
POSTOJNSKA JAMA IN ŽIVE JASLICE
Od jutri do prihodnje nedelje, 2.januarja, bodo v Postojnski jami na ogled ŽIVE JASLICE. Potovalna agencija Alpetour Kranj je pripravila dva izleta v čudežni podzemski svet Postojnske jame - prvi bo pojutrišnjem, drugi pa naslednjo nedeljo. Vse informacije in prijave: poslovalnice Potovalne agencije Alpetour v Kranju (na avtobusni postaji, tel. 222-007); v Radovljici (na avtobusni postaji, tel. 714-621); v Škofji Loki (na avtobusni postaji, tel. 621-755) in v Tržiču (Predilniška 2, tel. 53-370).
Cena izleta: le 1.660 tolarjev za odrasle oziroma 1.220 tolarjev za otroke od 6 do 12 let. V ceno izleta je vključen prevoz s turističnim avtobusom, vstopnina v Postojnsko jamo z ogledom itvlh jaslic in vodenje izleta. Za bralke in bralce Gorenjskega glasa je cena izleta 10 odstotkov nitja, če ob prijavi za izlet v poslovalnici Potovalne agencije Alpetour predložite naš kupon! Pohitite s prijavami
GLAS
KUPON
ZA 10% POPUSTA NA CENO IZLETA 26.12./2.1. "ŽIVE JASLICE"
7.30 Radovedni Taček: Golob 7.45 Lonček, kuhaj!: Medvedji krožnik
7.55 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
8.45 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 9.35 O praznikih: Božič 9.50 Take božične 10.20 Drobtinica II, danski film 11.55 Rim: Urbi et orbi, božična poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla II, prenos s Trga Sv. Petra 12.35 S korakom v dvoje, baletna oddaja
13.00 Večerni gost: Dubravka Tomšič - Srebotnjak 14.00 Giotto: Božična zgodba 14.30 Mednarodni božič, slovaška oddaja
15.15 Za božič bom doma, ameriški film
17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Terra X, nemška dokumentarna serija 18.00 RPL 19.05 Risanka
19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport
20.05 Utrip 20.30 Ona + on
21.20 Korenine slovenske lipe: Domače obrti na Slovenskem, 10. oddaja: Pletarjii
22.15 TV Dnevnik 3, Vreme 22.50 Sova; Ko se srca vnamejo, 4. epizoda ameriške nanizanke; Dinastija Strauss, koprodukcijska nadaljevanka
12.30 Spomin na božič, ameriški film 13.20 Otroci širnega sveta, zadnja epizoda ameriške nanizanke 13.45 Antologija slovenske glasbe: Klavirski trio, 1. oddaja 14.45 Sova, ponovitev 17.00 Košarka, NBA liga 18.00 Kri, znoj in slava, 4. del športnega filma 18.50 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Udobna vožnja, angleška nadaljevanka, zadnji del 21.00 šampanjec, angleška dokumentarna oddaja 21.30 Poglej in zadeni 22.35 Sobotna noč: Sveta noč s Josejem Carrerasom 23.05 En irski popotnik, koncert ob 30. obletnici glasbenega delovanja Vana Morrisona
8.20 Za božič bom doma, ponovitev filma 9.55 Poročila 10.00 Maša, prenos iz zagrebške katedrale 11.50 Poročila 11.55 Urbi et orbi 13.40 Poročila 13.45 Istrske orgle, dokumentarna oddaja 14.25 Božični marsovec, kanadski barvni film 15.35 Hrvaški božič, dokumentarna oddaja 16.20 Božični medvedek, risanka 16.50 Poročila 16.55 Cimarron, ameriški čb filma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Božični koncert, posnetek z Dunaja 21.40 Poročila 21.45 Kralj vseh kraljev, ameriški barvni film 0.25 Poročila 0.30 Sanje brez meja
13.50 TV koledar 14.00 Majski cvetovi, ponovitev 14.50 Želite, milord?. ponovitev 15.40 Bernard in duh, angleški barvni film 16.50 Ročk koncert: Sting, ponovitev 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Božič je prispel v Willow Creek, kanadski barvni film 21.45 Ročk koncert: Bee Gees 22.40 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Poljubi me, Kate, ameriški barvni film
9.05 Divji prašiček, risanka 9.20 Charlie, risanka 10.25Katoliška božična maša, prenos z Dunaja 11.55 Božični govor papeža Janeza Pavla II in blagoslov Urbi et orbi 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.25 Heidi odraste, ameriški film 15.00 Ake in njegov svet, švedski otroški film 16.35 Operacija Dunarea, nadaljevanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Clara, nadaljevanka 18.00 Galec Asterix, francosko-belgijska risanka 19.20 Kristjan v času 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Show Petra Alexandra, božična oddaja
8.00 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.05 Božični pozdravi, zahvala darovalcem akcije Luč v temi 10.45 Prijateljsko prepričevanje, ameriški film 12.35 Sanjski svet lutk, ponovitev 13.25 Luč za vse, zahvala darovalcem akcije Luč v temi 15.00 Ni angel na zemlji, ameriški TV film 16.30 Palača na Ringstrasse 17.15 Opazovalec z okna 18.00 Čas v sliki 19.00 Slika Avstrije 18.30 Desetkrat Avstrija, glasbeno tekmovanje 19.00 Avstrija danes 19.30 Cvrano de Berger-ac, francoski film 21.45 Čas v sliki
8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program
Oddajamo od 16. do 19. ura na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 metrov.
Božični nagovor je pripravil Ja-
8.10 Živ, žav, ponovitev
9.00 Poletje s Selikom, ponovitev
norveške nadaljevanke
9.25 Plešoči osliček, mladinska
gledališka igra
10.25 Take božične, ponovitev 10.55 Mladi slovenski baletni plesalci se predstavljajo 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja
12.30 Vodne pustolovščine, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
13.00 Poročila
13.05 Dežela kock, reportaža iz Legolanda
13.55 Krava, češki film 15.25 Dediščina sončnih bogov, ponovitev dokumentarne serije 16.00 Edvard VII, angleška nadaljevanka
17.00 TV Dnevnik
17.10 Po domače
19.00 Otroci voščijo otrokom
19.20 Slovenski loto
19.30 TV Dnevnik 2, Vreme
19.55 Šport
20.05 Zrcalo tedna
20.30 Športnik leta, prenos iz
Cankarjevega doma
21.30 Koncert New Svving kvarteta,
iz mariborske stolnice
22.25 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport
22.45 Sova; Ludvvig, italijanska
nadaljevanka;
Dinastija Strauss, koprodukcijska nadaljevanka
10.30 Poglej in zadeni 11.35 Joseph Conrad, francoska nadaljevanka 12.30 Ona + on, ponovitev 13.40 Sova, ponovitev 15.50 Papež Janez Pavel II., ameriški film 18.15 Bela krizantema 19.30 TV dnevnik 20.05Slovenski magazin 20.35 S Petrom Ustinovom okoli sveta, zadnji del dokumentarne serije 21.00 Družinska zarota, ameriSki film 22.30 športni pregled
ORBI TER
electronics d.o.o. Kranj, Oprešnikova 82 TV - HiFi- VIDEO SERVIS IN TRGOVINA
Poslovalnici: Kranj, Oprešnikova 82, tel.:217-759
Radovljica, Cankarjeva 27, tel.: 064/714-425
TELEVIZORJI - GORENJE, SAMSUNG že od 48.000 SIT dalje
SATELITSKI SISTEMI - AMSTRAD, STR0NG že od 470 DEM dalje - z montažo
ORBI TER electronics je pooblaščeni servis GORENJE in SAMSUNG proizvodov.
Vesel božič in srečno IQQ^-!
nez Slapar - Temšak, svoje male oglase boste ob 17.30 v eter lahko povedali kar sami, in tudi za najmlajše bo poskrbljeno z večerno pravljico Zlate Volarič.
9.00 Napoved programa - EPP 9.10 Misli o božiču 10.00 Božično-novo-letna voščila obrtnikov in podjetnikov 12.00 Božična poslanica 12.15 EPP - obvestila 13.00 Božično-novoletna voščila obrtnikov in podjetnikov 15.00 Tam stoji pa hlevček 15.15 Božično-novoletna voščila 17.00 Božič - mir v naših srcih 17.15 Božično-novoletna voščila 19.00 Odpoved programa
9.00 CMT 9.45 A shop 10.00 Kino, kino 10.45 Pustolovščine VVilliama Telia, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.15 Teden na borzi, ponovitev 12.20 A shop 12.35 Video strani 17.00 ITV, oddaja za begunce 17.55 BMX, Športna oddaja 18.30 Oddaja študentov FDV 19.00 Risanke 20.00 Modna dežela, oddaja o modi 20.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Nizki udarci, ameriški barvni film 22.35 Poročila v angleščini
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 Glasba je življenje 13.00 Prenos; danes do 13-tih 13.30 Popevka tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski tele-
Sraf 15.30 Dogodki in odmevi >renos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Izmenično: npr.: 20.11. Moja je lepša kot tvoja; 11. 12. Igre na žaru 18.00 Voščila 18.30 BBC novice, odpoved programa
SOBOTA
7.25 TV koledar 7.35 Poročila 7.40 Moj stric, francoski barvni film 9.30 Poročila 9.35 Nedeljski živžav 10.30 Malavizija 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Velike avanture 15.05 Opera box 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Sissi - usodno leto, avstrijski barvni film 18.55 Zajčje zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja
10.05 TV koledar 10.15 Kralj vseh kraljev, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.55 Božični koncert, ponovitev 14.15 Hrvaški božič, ponovitev 15.00 Božični medvedek, ponovitev 15.30 Za božič bom doma, ameriški barvni film 17.10 športna nedelja: NBA liga 17.40 Hrvaško prvenstvo v košarki: Zagreb - Cibona, prenos 19.30 TV dnevnik 20.15 črno-belo v barvah: Življenje je čudovito, ameriški čb film
8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 8.25 Male živali 8.45 BMX 9.20Nizki udarci, ponovitev ameriškega barvnega filma 11.00 Ameriških deset 11.30 Dance sasion 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, čestitke 18.00 London, dokumentarni film 20.30 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.25 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 22.30 Naravni instinkt, ameriški barvni film 0.00 Modro, ki vznemirja, erotična nanizanka
13.00 Cas v sliki 13.10 Kadar se sanje uresničijo, ameriški film 14.35 Pastirska pesem, 1. del 14.30 Žabji kralj in princesa Esmeralda, nemška risanka 14.50 Hudičeva gora, avstralski otroški film 16.25 Mini čas v sliki 16.35 Operacija Dunarea, 2. del nadaljevanke 17.10 Clara, 2. del 17.50 Neskončna zgodba, nemški film 19.30 Čas v sliki 19.50 Šport 20.15 Sanjska ladja 21.45 Zvezde v cirkuški areni
8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Mengeš II 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Točke, metri, sekunde 18.20 Kino
9.00 Risanka
9.10 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica
9.30 Pravljice iz mavrice: Luna gre na pot
9.50 Žabica Regica, glasbena pravljica
10.10 Bach in Bottine, kanadski film 11.45 Znanje za znanje, učite se z nami
12.15 Terra X, nemška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček: Led 17.25 Zimska tekmovanja, francoska risana serija
18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport
20.10 Svet na zaslonu 21.00 Omizje 22.20 TV Dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport
22.45 Sova: Ljubezen na prvi pogled, koprodukcijska nanizanka; Dinastija Strauss, koprodukcijska nadaljevanka
13.45 Forum 14.00 TV mernik 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 športnik leta 15.40 Obzorja duha 16.10 Sova, ponovitev 18.50 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 šport 20.10 Sedma steza 20.30 Marx in Coca-coia, nemška drama 21.30 Zelena ura 22.00 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra
CIMOS CITROEN
SERVIS
avtokleparstvo avtolićarstvo avtoelektrika
TOMOS
)Husqyarna
servis in trgovina • popravilo vseh vrst motornih žag
Gor.Dobrava7,Gorenja vas,tel 064 681 094
Vsem svojim strankam želimo vesel božič ter srečno novo leto 1994
Oddajamo od 10. do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter na srednjem valu 1584 m. Dopoldne se bomo preselili v Deželo mularijo, sledil bo Planinski šopek, pa informacije in nedeljska duhovna misel. Nato še nekaj podrobnosti iz našega vsakdanjika, pa obvestila, glasbene čestitke, ob koncu pa bo gostoval v studiu duo Prestige.
9.00 Napoved programa - EPP 10.00 Novoletna voščila obrtnikov in podjetnikov 11.00 Novice, obvestila - mali oglasi 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi občanov 13.00 Vreme - prometna varnost, Naš zgod. spomin 13.30 Novoletna voščila 15.00 V družbi s športniki 15.15 Novoletna voščila 17.30 Izbiramo športnika leta 17.45 Novoletna voščila 19.00 Odpoved programa
8.00 Dober dan 8.05 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept mojstra Robnika 11.00 Brezplačni radijski sejem 12.00 Voščila 13.00 Nedeljski gost 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R SL) 16.00 Voščila 17.00 Radio v nedeljo 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe, odpoved programa
NEDELJA
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Mali božični koncert 12.00 Poročila 12.15 Luč svetlobe 13.00 Vrzi mamo z vlaka, ameriški barvni film 14.25 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Ali ste vedeli? 16.30 Tistega davnega leta... 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaške katedrale, hrvaški barvni film 21.35 Poročila 21.40 Šport v letu 1993 23.10 Slika na sliko 0.10 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja
16.30 TV koledar 16.40 Mali božični koncert 17.05 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 Odletel bom, ponovitev nadaljevanke 18.20 Kronometer 18.45 Živalski svet, poljudnoznanstvena serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15Japonska, dokumentarna serija 21.15 Murphv Brown, humoristična nanizanka 21.45 Cassidv, avstralska nadaljevanka 22.25 Ciklus filmov Clauda Chabrolla: Ma-dame Bovarv, francoski barvni film
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CTM 10.15 Srečni luka, risanka 10.45 Koala, risanka 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.45 A Shop 12.00 Matlock, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Helena, gledalci čestitajo 16.30 Naravni instinkt, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč sve-
tlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Ameriških deset 20.00 Koala, risanka 20.00 Srečni Luka, risanka 20.30 Najemnik, ameriški barvni film 22.10 Matlock, ameriška nanizanka 0.00 Modro, ki vznemirja, ameriška nanizanka
9.00 Cas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih 9.30 Zadnji cesar, nadaljevanka 10.20 Cirano de Bergerac, ponovitev francoskega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Safari v pekel, ameriški film 14.40 Risanke 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Clara, 3. del 18.00 Čas v sliki 1805 Mi 1830 V stalni pripravljenosti 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Šport v letu 1993 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od strani 21.25 Gremlini, ameriški film 23.05 Čas v sliki 23.10 Moje življenje z Elvisom, 1/2 del ameriškega TV filma 0.35 Primer za profesorja Lattimorja, ponovitev ameriške TV kriminalke 2.05 Poročila/1000 mojstrovin _
11.20 Tisoč mojstrovin 11.30 Luč v temi 13.00 Družinske vezi 13.25 Jakob in Adela 14.15 Narava in človeške roke 15.00 Anton zadnji,
Žemška komedija 16.25 Lepote eške 16.45 Palača na Ringstrasse, 3. del 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Srček
J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 las v sliki 20.00 Kultura 20.15 Kavbojke in rdeče vrtnice 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Industrija na razpotju 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 Šport 23.35 Časi, 2. del dokumentarca o otrocih iz mesta Golzovv 1.10 Satelite sky, Ko so se sateliti naučili leteti 2.05 Poročila/ 1000 mojstrovin
mobitel
Pe KRANJ
S 064/222-616
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 17.20 Parnas 1800 Gorenjska danes, jutri 1820 Juke box
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter
srednjem valu 1584 m. Poleg obvestil, zanimivosti in novosti na številki 92, pripravljamo glasbeno lestvico leta, vmes pa seveda glasbeni turnir Tržič Open.
13.30 Popevka tedna 13.35 Pregled nastopov gorenjskih športnikov in Kako se obnašamo v prometu 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Voščila 18.30 Novice londonskega BBC 1850 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Predstavljamo vam 11.00 Minutka za okolje 11.30 Novice 12.00 Glasbena skrivalnica 13.00 Dogodki in odmevi (prenos Radia Slovenija)
amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 20. uri STORŽlČ amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 16. in 18. uri, amer. erot. thrill. NEČISTI POLICAJ ob 20. uri ŽELEZAR amer. ris. film ALADDIN ob 16. uri, amer. kom. LJUBICA, OTROK JE NARASTEL ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. akcij. krim. BEGUNEC ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ franc. ljub. drama VRNITEV CASANOVE ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. BEGUNEC ob 17.45 in 20. uri RADOVLJICA amer. drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 18. in 20. uri
CENTER amer. kom. ZGUBLJEN V NEW YORKU ob 17. in 19. uri, amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 21. uri STROŽIC amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 16. in 18. uri, amer. erot. thrill. NEČISTI POLICAJ ob 20. uri ŽELEZAR amer. ris. film ALADDIN ob 16. uri, amer. kom. LJUBICA, OTROK JE NARASTEL ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. ljub. drama VRNITEV CASANOVE ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij. krim. BEGUNEC ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. film BEGUNEC ob 17.45 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. PRVAKI ob 19. uri RADOVLJICA amer. drama ZADNJI DOBRI MOŽJE ob 18. in 20. uri
PONEDELJEK
CENTER prem.a mer. ris. ALADDIN ob 16. uri, amer. kom. ROBIN HOOD - MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri STORŽlČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. kom. LJUBICA, OTROK JE NARASTEL ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. fis. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 17. uri, amer. akcij, krim. BEGUNEC ob 20. uri
^31262
REPUBLIKA SLOVENIJE OBČINA JESENICE Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo
Z namenom preverjanja interesa, kot podlage za pristop k pripravi projekta preureditve prostorov in sklepa 113. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice z dne 28. 9. 1993 objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE VLOG INTERESENTOV ZA NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV V LASTI OBČINE JESENICE
1. PREDMET RAZPISA so poslovne površine - pisarne v stanovanjsko poslovnem objektu na Jesenicah, Tavčarjeva 3 b, v pritličju stavbe, v površini 345 m2.
2. Na razpis se lahko prijavijo:
a) podjetja, obrtniki in druge pravne osebe, ki se ukvarjajo s podjetniško pospeševalno dejavnostjo in se konceptualno vežejo na delo Podjetniško informacijskega centra v občini Jesenice
b) podjetniki začetniki, ki se jim da možnost, da za določen čas (1 leto) najamejo prostore -upošteval se bo inkubatorski princip.
3. Izhodiščna najemnina bo 7 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije.
4. Interesenti, ki bodo vložili vlogo za najem prostorov, morajo poleg vloge predložiti ustrezna dokazila o dejavnosti, ki jo opravljajo oz. v vlogi navesti, kakšno dejavnost bodo opravljali ter kakšne so njihove prostorske potrebe.
5. Razpisovalec želi na podlagi tega razpisa pridobiti informacije o možnih interesentih za najem poslovnih prostorov in za dejavnosti.
6. Poslovni prostori v pritličju stavbe na Tavčarjevi 3 b, Jesenice, se bodo namenili za izvajanje programa dejavnosti PODJETNIŠKO OBRTNIŠKEGA CENTRA, v katerem bodo prostorsko povezane vse institucije, ki se v občini Jesenice ukvarjajo s podjetniško pospeševalno dejavnostjo. Temu delu dejavnosti bo namenjen pretežni del razpoložljivih prostorov, ostali prostori pa bodo namenjeni oddaji v najem podjetnikom začetnikom. Pri teh se bo upošteval inkubatorski princip, ki se izraža skozi nižje najemnine in imeli bodo možnost izkoriščanja poslovnih in administrativnih storitev centra (souporaba telefaxa, fotokopirnega stroja, administratorja, financnoračunovodskega servisa, literature,...).
7. Interesenti za najem poslovnih prostorov na tej lokaciji naj pošljejo prijavo na razpis v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Občina Jesenice, Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo, Titova 78, Jesenice, s pripisom: Podjetniško obrtniški center.
8. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite osebno na Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo pri ga. Dominiki Ambrožič soba št. 11 ali po telefonu št. 81-040 int. 219.
Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo
Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, štev. 48/90), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/86 in 39/86 ter RS, štev. 26/90,18/3 in 47/93) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 154. seji dne 24.11.1993 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KRANJ ZA OBDOBJE 1986 - 2000
1.
Javno se razgrne osnutek sprememb dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986-2000.
2.
Osnutek sprememb dolgoročnega plana se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave, v prostorih Skupščine občine Kranj - soba številka 198 ter v krajevnih skupnostih Kokrica, Struževo in Vodovodni stolp. 3.
V času javne razgrnitve bodo organizirane naslednje javne razprave:
- za KS Kokrica, v petek, 14. 1. 1994, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Mraka - Cesta na Brdo 30
- za KS Struževo, v četrtek, 20. 1. 1994, ob 18. uri v Domu krajevne skupnosti Struževo
- za KS Vodovodni stolp, v petek, 21. 1. 1994, ob 18. uri v prostorih KS Vodovodni stolp -Begunjska 10.
4.
Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb dolgoročnega plana.
5.
Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in krajevnih skupnostih Kokrica, Struževo in Vodovodni stolp.
Številka: 30-03/1981-05
Datum: 21. 12. 1993
Predsednik IS Peter Orehar
Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, štev. 48/90), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/86 in 39/86 ter RS, štev. 26/90, 18/ 93 in 47/93) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 154. seji dne 24.11.1993 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRANJ ZA OBDOBJE 1986 - 1990
1.
Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 1990.
2.
Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave, v prostorih Skupščine občine Kranj - soba številka 198 ter v krajevnih skupnostih Bela, Besnica, Duplje, Jošt, Gorice, Kokrica, Naklo, Podblica, Podbrezje, Pre-doslje, Tenetiše in Trstenik. 3.
V času javne razgrnitve bodo organizirane naslednje javne razprave:
- za KS Trstenik in KS Gorice (naselje Letence), v sredo, 12/1-1994, ob 17. uri v Domu krajevne skupnosti Trstenik - Trstenik 8,
- za KS Tenetiše, v sredo, 12/1-1994, ob 19. uri v Domu KS Tenetiše - Tenetiše 80,
- za KS Duplje in KS Naklo (naselje Žeje), v četrtek, 13/1-1994, ob 19. uri v Osnovni šoli Duplje - Sp. Duplje 2,
- za KS Jošt, v petek, 14/1-1994, ob 19. uri v Domu krajevne skupnosti Jošt - Pševo 2,
- za KS Kokrica in KS Predoslje (območje Brdo), v petek, 14/1-1994, ob 19. uri Kulturnem domu Franca Mraka - Cesta na Brdo 30,
- za KS Podbrezje, v sredo, 19/ 1-1994, ob 19. uri Kulturnem domu - Podbrezje 147,
- za KS Podblica, v sredo, 19/1-1994, ob 19. uri v Gasilskem domu - Podblica 2,
- za KS Bela, v četrtek, 20/1-1994, ob 19. uri v Domu krajanov
- Zg. Bela 67,
- za KS Besnica, v petek, 21/1-1994, ob 19. uri v Domu krajanov
- Sp. Besnica
4.
Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana.
5.
Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in krajevnih skupnostih Bela, Besnica, Duplje, Jošt, Gorice, Kokrica, Naklo, Podblica, Podbrezje, Predoslje, Tenetiše in Trstenik.
Številka: 30-03/1985-05
Datum: 21/12-1993
Predsednik IS Peter Orehar
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/86 in 39/86 ter RS, štev. 26/90, 18/93 in 47/93) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 154. seji dne 24/11-1993 sprejel
SKLEP
Republiška uprava za javne prihodke Izpostava Jesenice
objavlja na podlagi 246. člena Zakona o davkih občanov (Ur. I. SRS, št. 36/88 in 8/89 ter Ur. št. 48/90 in 7/93)
oklic o javni dražbi.
Na javni dražbi se bodo prodajali zarubljeni oz. odvzeti predmeti in sicer:
RS,
- cenilna vrednost
- cenilna vrednost enega
- cenilna vrednost enega
- cenilna vrednost enega
- cenilna vrednost enega
- cenilna vrednost ene
- cenilna vrednost ene
- cenilna vrednost ene
94.900,00 SIT 79.166,00 SIT 79.166,00 SIT 62.500,00 SIT 62.500,00 SIT 54,00 SIT 83,00 SIT 75,00 SIT
-1 kom. moško gorsko kolo Scott (nov)
- 2 kompleta visoko kvalitetne nerjaveče posode SUPERSTAR
- 4 komplete visoko kvalitetne nerjaveče posode B. KOCHTOPF
- 3 komplete visoko kvalitetnega jedilnega pribora SOLINGEN
- 3 komplete visoko kvalitetnega jedilnega pribora ROLING
- 61 kom. malih sveč (bele in rdeče) s pokrovčki
- 9 kom. velikih sveč (roza) s pokrovčki -17 kom. bučaste oblike (rdeče in bele) s pokrovčki
Javna dražba se bo opravila v kletnih prostorih Občine Jesenice, na Jesenicah, Titova 78, v četrtek, 30. 12. 1993, z začetkom ob 11. uri. Ogled zarubljenih predmetov je možen vsak uradni dan od 8. do 14. ure, informacije po telefonu 81-040 interna 267.
Javna dražba se bo opravila, če se bo javil vsaj en ponudnik. Zarubljeni predmeti se ne bodo prodali, če ne bo dosežena vsaj polovična cena cenilne vrednosti.
Kupec je dolžan kupljene predmete prevzeti in plačati takoj po končani javni dražbi. Od dosežene cene je kupec dolžan plačati 20 % prometnega davka, ki se obračuna in plača pred prevzemom predmeta.
3.
V času javne razgrnitve bodo organizirane naslednje javne razprave:
- za KS Jošt, v petek, 14/1-1994, ob 19. uri v Domu KS Jošt -Pševo 2
- za KS Podblica, v sredo, 19/1-1994, ob 19. uri v Gasilskem domu - Podblica 2
- za KS Besnica, v petek, 21/1-1994, ob 19. uri v Domu krajanov v Sp. Besnici.
4.
Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku prostorskih ureditvenih pogojev.
5.
Ta sklep se objavi v Gorenjskem
§lasu in na oglasnih deskah kupščine občine Kranj in krajevnih skupnostih Besnica, Jošt in Podblica.
Številka: 352-04/90-04
Datum: 21/12-1993
Predsednik IS Peter Orehar
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/86 in 39/86 ter RS, štev. 26/90, 18/93 in 47/93) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 154. seji dne 24/11-1993 sprejel
V času javne razgrnitve bodo organizirane naslednje javne razprave:
- za KS Trstenik in KS Gorice (naselje Letence), v sredo, 12/1-1994, ob 17. uri v Domu KS Trstenik - Trstenik 8,
- za KS Tenetiše, v sredo, 12/1-1994, ob 19. uri v Domu KS Tenetiše - Tenetiše 80,
- za KS Duplje in KS Naklo (naselje Žeje), v četrtek, 13/1-1994, ob 19. uri v Osnovni šoli Duplje - Sp. Duplje 2,
- za KS Kokrica in KS Predoslje (območje Brdo), v petek, 14/1-1994, ob 19. uri Kulturnem domu Franca Mraka -Cesta na Brdo 30,
- za KS Podbrezje, v sredo dne 19/1-1994 ob 19. uri v Kulturnem domu - Podbrezje 147,
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA ŠKOFJELOŠKO HRIBOVJE
1.
Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za Škofjeloško hribovje, ki ga je izdelal Domplan Kranj, pod št. naloge UD-298-21/91 z datumom november 1992.
2.
Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave, v prostorih Skupščine občine Kranj - soba številka 198 ter v krajevnih skupnostih Besnica, Jost in Podblica.
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA UREDITVENO OBMOČJE KRANJA
1.
Javno se razgrne osnutek sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje Kranja, ki ga je izdelal Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve z datumom 19/ 11-1993.
2.
Osnutek sprememb prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave, v prostorih Skupščine občine Kranj - soba številka 198 ter v krajevni skupnosti Kokrica.
3.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava in sicer v petek, 14/1-1994, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Mraka - Cesta na Brdo 30. 4.
Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb prostorskih ureditvenih pogojev.
5.
Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in krajevni skupnosti Kokrica.
Številka: 350-014/84-04
Datum: 21/12-1993
Predsednik IS Peter Orehar
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/86 in 39/86 ter RS, štev. 26/90, 18/93 in 47/93) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 154. seji dne 24/11-1993 sprejel
SKLEP
- za KS Bela, v četrtek, dne 20/ 1-1994 ob 19. uri v Domu krajanov - Zg. Bela 67. 4.
Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku prostorskih ureditvenih pogojev.
5.
Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in krajevnih skupnostih Bela, Duplje, Gorice, Kokrica, Naklo, Podbrezje, Predoslje, Tenetiše in Trstenik.
Številka: 352-04/90-04
Datum: 21/12-1993
Predsednik IS Peter Orehar
O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA DOBRAVE
1.
Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za Dobrave, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut RS pod št. naloge 1511 z datumom november 1992.
2.
Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca od dneva ob-jave.v prostorih Skupščine občine Kranj - soba številka 198 ter v krajevnih skupnostih Bela, Duplje, Gorice, Kokrica, Naklo, Podbrezje, Predoslje, Tenetiše in Trstenik.
agroles d o.o export-lmport trgovina z lesnimi proizvodi Luže 18.64212 Visoko tel./fc«: 064/326 204
Poslovnim partnerjem in lastnikom gozdov se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje!
Želimo vam vesele božične praznike in zdravo, uspehov polno leto 1994!
68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9
Od 26. julija dalje se ne imenujemo več JUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo
LES PRAVNEGA KOSTANJA
za predelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro.
žjelMo Vam veskue <boži&& <2%&ziHi(x&
IKS%£ČH9 9iCrVO UEflOl
Obveščamo Vas, da smo dobili iz uvoza zelo iskane SlŠnAMPTMA na kondens brez pare.
Količina je omejena in Vas vabimo k ugodnemu nakupu do 31. decembra 1993.
Želimo Vam tudi vesel BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO 1993.
46uW MINI METRO
Ctnjmim l^upcem, f^ajanom, sosedom
Želimo veselo praznovanje boiiinikprazmf^v, Uto, ftprikajapa naj prinese v vase domove obilo zdravjem osebnega zadovoljstva.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
Cf1
A* O'
8*^
i
,€4
Božič
no praznovanje
Do kod seže kulturna dediščina družinskih jaslic
So jaslice pri nas resnično pravi del božičnega praznovanja. Akademik dr. Emilijan Cevc, znani poznavalec jaslic na Slovenskem, Dravi, da smo Slovenci prevzeli nekoliko popačeno, Predvsem pomeščanjeno pojmovanje božiča.
Kranj, 23. decembra - Najprej gre zahvala vsem, ki ste se odzvali UaŠi pobudi, da v čas božičnega praznovanja lahko morda malo .'j poglobljeno, za nekoga pa tudi nenavadno, spregovorimo o Jaslicah. Ko smo se namreč odločili, da skušamo na Gorenjskem Nti najlepše družinske jaslice, smo v želji, da bi bila po končanem iskanju ocena čimbolj strokovno pravilna, in po Jjasvetu prijaznih svetovalcev v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, prišli do akademika dr. Emilijana Cevea. Ne le, da ni odklonil sodelovanja in bomo zato po Precejšnjem vašem odzivu tja do konca januarja najbrž s
Erecejšnjo gotovostjo imeli resnično marsikaj videti in izbirati, •r. Emilijan Cevc, ki se je minulo soboto odzval povabilu fdruženja prijateljev umetnosti Lumen v Tržiču z razlago o jaslicah, je posredno pripomogel tudi k današnjemu prazničnemu "^žičnemu zapisu.
Ko govorimo o jaslicah, o tem, kako jih delamo in kakšne naj bodo, da bodo vsebinsko in Cstetsko ustrezne, se srečamo z *aČetkom; s Kristusovim rojst-vom. O njem, Kristusovem r°jstvu, o njegovi mladosti in [jjegovem življenju, pravi akademik, imamo zelo malo podatkov. O sporočilu sv. Luke in Poklonu sv. treh kraljev v Matejevem evangeliju ni nobenih avtentičnih sporočil, kako je la dogodek potekal.
"Imamo le neprave evange-'lje, kot so Jakobov, Matejev in Marijin, ki pripovedujejo dogodke in je vprašanje, ali je v [Jjih kaj pravega izročila. Utrinki so morda res takšni, kot so bili v resnici. So podatki, da je °ila votlina razvalina Davido-Vega gradu, da so bile ob rojstvu fudi babice, da se je Marija, ko Je rodila, naslonila na steber sredi votline. In ta steber večk-l*t najdemo tudi v jaslicah. Ne
eftio pa natančno, ali je bila ta y°tlina, ki se je danes spominjao v jaslicah o gospodovem [°jstvu, tista, v kateri se je Kristus res rodil. Poročilo se Oslanja na sv. Hieronima, ki da Je sam v tej votlini v Betlehemu nekaj časa bival."
Praznik treh modrih
Prvi kristjani praznika gospodovega učlovečenja niso slavili 25. decembra, ampak je bil to Praznik Treh modrih. To je bil Ukrat pravi božični praznik. sele od 4. stoletja naprej se je Praznovanje Kristusovega rojst-]?a preneslo na 25. december. £ato so tudi prve upodobitve *ega prizora povezane predvsem s poklonom Treh mod-^h, ki so se potem v srednjem veku spremenili v tri kralje. Kaj *° v resnici bili (odhčneži, državniki, zvezdoslovci) niti ni Pomembno. Bili so vsekakor kralji modrosti v svojem Miodnjaškem rodu. Vsekakor Se Trije modri od vega začetka P°javljajo na slikah in kasneje v I^slicah in sicer se klanjajo deteti v Marijinem naročju.
Podobno, kot nimamo prave-*>a pojasnila o treh modrih, tudi ni pravega in predvsem natanč-
Prve upodobitve segajo v čas katakombnega slikarstva v 4. ali 5. stoletju. Vedno in povsod pa so bili upodobljeni Trije modri, ki se klanjajo detetu in Mariji.
nega podatka, kdaj so se začele jaslice. Po razlagi dr. Cevca najdemo posamične premične figure, ki se lahko prestavljajo, v 14. stoletju v Neaplju, Milanu. Da pa bi bil začetnik jaslic sv. Frančišek Asiški, kot večkrat slišimo ali beremo, ne drži. Leta 1223 je res v neki votlini poskušal približati vernikom tisti ambient, v katerem se je rodil Kristus. V votlino pa je
Eostavil jasli, osla in vola, ni ilo pa zraven otroka, Marije in Jožefa. Zato danes velja, da so jaslice in njih kulturo razširili po Evropi jezuiti v poznem 16. oziroma 17. stoletju.
Jaslice in škof Tomaž Hren
Na Slovenskem so prve premične jaslice omenjene v letu 1641. Omenja jih tedaj vizita-cijski kopist v cerkvi v Gornjem Gradu. Vse kaže, da jih je naročil ljubljanski škof Tomaž Hren, ki mu je bil Gornji Grad druga škofovska rezidenca. Naročilo pa je prav gotovo prišlo na spodbudo jezuitov, s katerimi je prijateljeval. Tri leta kasneje so potem jezuiti v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani tudi imeli premične jaslice.
Hrenove jaslice se niso ohranile. Domneve pa so, da so bile figure precej velike in bogato
V cerkvi Marija Snežna v Rimu imajo shranjene deščice, ki da so bile menda shranjene v Betlehemu, v votlini, kjer naj bi stale Jezusove jasli. Takšnih lesenih jasli, vsaj v pastirski votlini ni bilo. Palestinske jasli v ovčjih hlevih so bile zgrajene iz ilovice ali zasilno izklesane iz skale.
Obiskali bomo tudi akademskega kiparja Vinka Ribnikarja iz Tržiča. Njegove jaslice, kot je razvidno iz izrezanega Časopisa, so postavljene v Veroni.
Dr. Emiliian Cevc - poznavalec jaslic na Slovenskem.
pozlačene. Postavljali pa so jih samo za praznik gospodovega rojstva in niso stale v cerkvi celo leto. Sicer pa je po srednjeveških cerkvah, tudi pri nas, na stenah več upodobitev Kristusovega rojstva; tako v Senič-nem, Crngrobu, na Blejskem otoku. To so bile seveda podobe in niso imele tistega značaja kot jaslice. Bili so bolj spodbudni prizori iz evangelija, ki naj bi ljudem predočevali njegove resnice.
tudi cerkev, čeprav ne pogosto, dela reklamo), slišimo za različne materiale. Pa veste, da so včasih jaslice delali iz kruha. V Lučah so na primer dekleta naredile figurice iz kruha, in menda so potem romale celo v Rim. "Da pa danes delajo jaslice iz slame in da tiste slamnate čoke postavljajo, je brez vsake vsebine. Prav tako ni sprejemljivo, da so iz nekih cunj zložene. Recimo, da so iz ilovice zgnetene. Vendar pa naj bi jaslice imele določeno lepoto, tudi nekak realizem in poleg vsega tudi nekaj Uričnosti in celo romantike. Betlehemski prizor z jaslimi res ni imel veliko romantike, vendar je imel veličastno sporočilo. In ali ni materinstvo Čudovita lirič-nosl." In prav v tem lahko pokažemo naše predstave o rojstvu, tako v domačih kot cerkvenih jaslicah. Pa vendar celo po cerkvah najdemo marsikatere jaslice, nad katerimi bi se lažje razjokal, ali pa te postane celo strah pred njimi. Figur niti doma ne bi postavili namesto vrtnih škratov.
Jasličarska pravila
Med jasličarska pravila vsekakor sodi tisto osnovno, da se dve figuri nikdar ne smeta držati skupaj; niti pastir in
Slika je iz Besnice, okrog 50 figuric pa je iz lipovega lesa. Jaslice so družinska dragocen t ost, saj jih je izdelal lastnikov oče 1945. ali 1946. leta. Bil je to Janez Smolej - Žanč'k, doma iz Tržiča.
Pomeščanjeno pojmovanje božiča
Akademik dr. Emilijan Cevc pravi: "Jaslice, kakršnekoli že so, so vendarle spomin na čudež, ki se je zgodil v božičm* noči. Največkrat mislimo, da so dobre (jaslice namreč), če jih imamo v nekem majhnem reliefu, nekje pod dokaj nepotrebnim božičnim drevescem, sredi vseh mogočih ropotij in daril, ki jih prejemajo otroci. Mislim, da je to popačeno, predvsem pa pomeščanjeno pojmovanje božiča. Otroci seveda raje gledajo darila. Na ta način pozabljamo vsebino božiča. Zato mislim, da je prav, da družine obdarujejo otroke na Miklavža, ob božiču pa dajejo poudarek jaslicam. In tudi ne božičnemu drevescu."
Morda smo drevesce dobili od Germanov, ali od kod drugod. Sicer ne moti, saj Slovani nenazadnje še tega nismo imeli. Imeli smo pač samo običajen navaden čok, ki smo ga žgali na ognju. Torej je še vedno boljše božično drevesce, ki pa z darovi naj ne bi begalo izročila o jaslicah.
Kultura jaslic
Zelo odkrit in nedvoumen je dr. Emilijan Cevc, ko govori o kulturi jaslic. Danes vidimo (in
ovca. Prav tako ne velja čreda ovac z dvema pastirjema. Na ta način si zaprete pot. Smisel jaslic je, da jih vsebinsko in ustvarjalno sami postavljate in da potem vsake jaslioce "spregovorijo". Zelo monotone postanejo jaslice, če so v eni kepi, ali v reliefu. Ni čudno, da se danes kar številni sprašujejo, kje bi dobili primerne jaslice. S kipci po različnih trgovinah ni več težava. Še vedno pa pogosto drži, da so bile doma zrezljane, iz lipovega lesa obdelane ja-
Tole sliko smo dobili kot odziv na našo spodbudo; in to brez posebnega pojasnila. Očitno gre za zanimivo povabilo, naslovnik pa je napisal samo telefonsko številko. Seveda se bomo oglasili.
Najmanj tri rodove so stare tele jaslice iz Grada pri Cerkljah. Hlevček je bil kupljen menda v Kamniku. Nekaj figuric je po pripovedi naredil Konjedič iz Stražišča, kamelo pa Poštarjev ata iz Cerkelj. Gre za značilne kotne jaslice.
Hrvatje so nas trapili z nekimi na časopisnem papirju tiskanimi in zamazanimi figurami. Kupovali smo jih in izrezovali. Potem je Gaspari naredil jaslice v ljudskem slogu, kjer je Marija imela avbo na glavi. Vmes je bila še kakšna pokveka s čudno kučmo. Tako so nenadoma iz slovenskih nastale jugoslovanske jaslice in sredi zvezde je bil celo napis SHS(l). Res pa je, če bi iz vseh Gasparijevih figur odbrali le nekatere, bi lahko dobili kar lepo sestavo jaslic.
slice, čeprav malce "okorne", najlepše. Saj so bile narejene s srcem. Ene najlepših jaslic v Sloveniji so nastale med vojno. Ko je bila še študentka, jih je naredila Saša Ivančeva, ki danes živi na Korziki. Tiste jaslice je naredila po figurah naših srednjeveških fresk. Bile so zelo prijetne in so dobile javno pohvalo. Šlo je za papirnate jaslice, vendar ne za
Dr. Emilijan Cevc dopušča "presaditev" jaslic v domače okolje in sodobnejši čas. Tole sliko, ki morda nakazuje takšno izvirnost, smo dobili iz Mojstrane.
takšne, s kakršnimi so nas zalagali Hrvati, mi pa bi jih najraje razgrabili. Ko so bUe jaslice Saše Ivančeve pripravljene za tisk, so nenadoma izginile... Po vojni je skušala delo ponoviti, vendar niso bile take sreče kot prva varianta.
"Še danes, ko toliko tiskamo, ko imamo toliko katoliških založb, do natisnjenih domačih papirnatih jaslic še nismo prišli. Poznane pa so prenekaterim lepe Tirolske jaslice, ki jih je bilo moč izrezati iz razglednic Sicer pa je jasličarstvo imelo tradicijo na Gorenjskem v Tržiču, pa v Kropi imamo priče o njih. Morda se bo cez čas našel vendarle kdo, ki bo poskrbel za lepe jaslice. Zame so najlepše takšne jaslice, ki niso statične, ki niso iz enega kosa, ampak so pregibne in lahko menjajo drzo. S takšnimi jaslicami je po božičnem času moč narediti recimo tudi Beg v Egipt, v Adventu pred božičem pa na primer iskanje prenočišča.
Morda nam bo uspelo odkriti zares lepe, izvirne gorenjske družinske jaslice v pobudi, ki smo jo letos začeli v uredništvu. Več kot trideset povabil smo dobili in tudi nekaj slik ste nam poslali. Nekatere danes objavljamo. Obljubljamo pa, da se bomo potrudili, vas obiskali, si vaše jaslice ogledali, jih poslikali oziroma posneli in se potem na podlagi strokovne ocene odloČili. Inseveda velja, kot smo zapisali, da bomo nazadnje za tri najlepše in izvirne domače oziroma družinske jaslice podelili lepe nagrade. Do takrat pa lepa hvala za odziv, povabilo in sodelovanje ter vsem veselo božično praznovanje. A. Zalar
PREJELI SMO
Država sama spodbuja pravni nered II
Čeprav sem si sposodil naslov članka g. Miha Jerine, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 10. decembra 1993, ne nameravam polemizirati z njim.
G. Jerina, ki se zelo aktivno vključuje v iskanje rešitev v zvezi z nelegalnim pasjim zavetiščem na Visokem, si je pač o dogajanjih ustvaril neki vtis in nam bralcem posredoval tudi svojo presojo dogajanj, do katere ima vso pravico. Menim pa, da moramo zaradi popolnejše slike bralcem posredovati vsaj nekaj informacij tudi s strani Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko.
Upravni postopki so praviloma dolgotrajni.
Žal se v praksi v upravnih stvareh velikokrat srečamo s strankami, ki imajo različne interese in je zaradi tega odloči-
tev o pravicah ali obveznostih strank vezana na zelo zahteven postopek in ne na prosto presojo posameznika. V postopku je treba ugotoviti vsa dejstva, zaslišali stranke in zbrati materialne dokaze, kar je predpogoj za pravilno in zakonito odločitev. Ker ima stranka po zakonu na odločbo prve stopnje tudi pravico do pritoibe, smo verjetno le našteli nekaj razlogov, ki pripeljejo do "izgube časa" v upravnih zadevah. Inšpekcijsko nadzorstvo je tudi ena od upravnih nalog. Izvajajo ga inšpekcije, ki so trenutno po organizacijski plati vezane na lokalne skupnosti (občino), po strokovni plati pa "podrejene" državi oz. njenim Ministrstvom (inšpektoratom), ki kot organi druge stopnje odločajo v primerih pritoib.
Čeprav se morda zdi, da okolišimo, so po moji presoji nanizane informacije nujne, zaradi boljšega razumevanja srži
p o KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ ■ LJUBLJANSKA 22,TEL223-276
Avtomobili Renault <^fc)<^fc)'^te
še po STARIH CENAH R5, Clio, Twingo.   DOBAVA TAKOJ
KREDITI STARO ZA NOVO
Atfiet&m IRemoHt yeti vtem (fa&tjfam \ fouHJcuK 94, pntdvum
problema. Inšpekcije se v reševanje problematike nelegalnega pasjega zavetišča na Visokem, intenzivneje vključujejo od letošnjega junija, ko je bilo s strani veterinarske in urbanistične inšpekcije ugotovljenih niz nepravilnosti in sta bili izdani ureditveni odločbi. Ker nepravilnosti navedene v odločbah niso bile odpravljene, sta v mesecu avgustu veterinarska in sanitrana inšpekcija ponovno opravili ogled in izdali odločbi o prepovedi reje psov in mačk v obliki zavetišča z rokom ureditve 9. septembra 1993.
Ko sta obe odločbi postali izvršljivi, je bil s strani obeh inšpekcij v skladu z zakonom -stranki izdani Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je opredeljen tudi rok in način izvršbe (odvzem psov in mačk).
Stranka se je na oba sklepa v zakonitem roku pritožila na upravni organ druge stopnje. Republiški sanitarni inšpektorat je v zvezi s pritožbo z odločbo odpravil Sklep o dovolitvi izvršbe in zahteval uvedbo ponovnega postopka, Republiška veterinarska uprava pa je pri-
tožbi stranke delno ugodila, tako da je zavezanki z odločbo podaljšala čas za izpolnitev naložene obveznosti, to je do 30. aprila 1994.
Zoper odločbi organov druge stopnje ni dovoljena pritožba po redni upravni poti, možen pa je upravni spor. Iz opisanega vidimo, da problematiko rešujemo in da aktivnosti tečejo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Osebno mislim, da smo na pravi poti, ki vodi k cilju - to je odpravi tistega, kar je
mobitel
Pe KRANJ
Đ 064/222-616
Vsem občanom, kmetom, obrtnikom, podjetnikom, podjetjem in njihovim zaposlenim, krajevnim skupnostim ter kulturnim, športnim, humanitarnim in verskim ustanovam v občini Kranj želim vesele božične in novoletne praznike ter zdravo, uspešno in mimo novo leto.
t
Vitomir Gros, dipl. inž., župan kranjski
NOVO V ŠKOFJI LOKI JE ODPRT NOV TRGOVSKI CENTER KRONA V I. in II. NADSTROPJU V PRENOVLJENIH PROSTORIH NAD GOSTIŠČEM KRONA MESTNI TRG 32.
PESTRA IZBIRA OTROŠKIH, ŽENSKIH OBLAČIL USNJENE GALANTERIJE ROČNIH DEL IZ IDRIJE,
KOZMETIKE. NOGAVIC. ČEVLJEV IN T.D.
Pridite in si oglejte CENE UGODNE
Obenem Mmo vsem vtsdt božične praznilje in S1&ČHO V&VO UEflO 1994 j
vese'e urice
petek popoldan in v soboto dopoldan
za vaše otroke!
OTROCI! *s* od JO. d& J2. une
Od ponedeljka do četrtka, 27. <>t* SO. cUce*t£>ui, t&l vas v TC Dom Naklo
čaka vaš FERPO^^, J5  ^ jg ^
		
TC DOM Naklo		
		C/
Za starše pa NOVOLETNI PRODAJNI PROGRAM: novoletni okraski: kroglice, Že Ocl 682 SIT; girlande, od 177 SIT; perle, od 223 SIT glasbene lučke, sneg, svečke, umetne smrečice, naravne smrečice v lončkih.
in dobra izbira igrač.
v nasprotju z zakonom.
Kaj lahko k zaprtju spornega azila prispeva občina Kranj oz. njen izvršni svet? Osebno mislim, da trenutno nič, ker na izdane odločbe ne more vplivati. Tudi Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske ne more odločati o "zaprtju azila", dolžni pa so izvajati ukrepe, ki jih določa odredba o kontumacu psov in mačk. Apeliram na strpnost.
Menim, da iskanje raznih bližnjic ne bi prispevalo k temu, da se hitreje približamo cilju.  • Pomočnik načelnika
Matej Ferbar
Tudi kmečki otroci so steber naroda!
Zimsko vreme, ki že kar nekaj časa traja, čeprav še ni koledarska zima, tudi nam kmetom daje možnost, da imamo nekaj več časa za poslušanje radia ali prebrati nekaj več časopisja. Veliko je govora v parlamentu, radiu in časopisih, kakšni so pogoji za pridobivanje raznih pravic do štipendij, do nadomestila porodniškega dopusta za kmečke otroke, oz. Žene kmetice itd. K pisanju me je spodbudil tudi članek v Kmečkem glasu št. 49 gospoda Franca Tušek iz Mar-tinj vrha, ki opozarja g. ministrico Puharjevo naj spremenijo način štipendiranja. Pravice do štipendij, ki jih izračunavajo po katastrskem dohodku niso sprejemljive in tudi ne poštene. Zdrava kmečka pamet lahko vsakemu razodene, da številke KD pomnožene s številko 22 ne povedo resničnih in poštenih rezultatov. Čeprav smo kmetje navajeni potrpeti in sprejemati udarec raznovrstnih palic, ki nas tepejo, smo pa tudi toliko pametni, da vidimo krivice ki se nam dogajajo oz tudi našim otrokom. Kmet ima hvala Bogu dandanašnji bolj razgledno obzorje, in vidi tudi po svetu, kako in kaj se kje dogaja.
Prizadela me je tudi izjava tedna, ki je kruta, toda resnična v K.G. št. 49 kmeta Damjana Bučarja, ki je napisana na najbolj vidni strani in se glasi -Kmeta je treba ubiti, gospoda bo pa potem sama pocrkala! Upajmo, da ne bo ne eno in ne drugo, vendar pa moramo opozarjati odgovorne ljudi, predvsem pa naše poslance, ki smo jih svobodno izvolili v upanju, da se bodo borili za boljši danes in jutri tudi za kmečkega človeka. Res smo kmetje bolj nerodni za pisanje, ker žuljave in zgarane roke težje držijo pisalo kot mestni izobraženci. Mislimo pa, da toliko smo pa le sposobni, da, kar nas hudo boli in teži pri srcu, pa že znamo spraviti na papir, čeprav s preprosto besedo, brez raznih popačenih tujih izrazov razumljivo vsakemu Slovencu.
Vemo in priznajmo radi ali neradi, da so že zdavnaj in tudi še sedaj kmečki sinovi in hčere na visokih in odgovornih položajih. Veliko slovenskih kulturnikov in zdravnikov, ter teologov in pravnikov, pisateljev in pesnikov je rodila kmečka mati in jim dajal poštene nauke in zglede kmečki oče. Tudi če se krivično odmerjajo štipendije kmečkim otrokom oz. jih ne dobijo. Predvsem velja to za hribovska in demografsko ogrožena območja. Zemlja ne daje povsod enako in niso povsod enaki pogoji za dohodek. To bi morali vedeti tudi odgovorni za to, tudi g. Puharjeva in drugi. Upajmo, da bodo naši poslanci vsaj iz SLS in SKD sprožili ta problem tudi na parlamentu in zahtevali ustrezne popravke.
Kmečki sinovi in hčere bodo pogumno in vztrajno hodili v šole in se učili, ker vemo, da so sposobni in znajo tudi za ceno brezskrbnega otroštva potrpeti se odpovedovati raznim ugodjem samo, da dosežejo želeni cilj, ki je Se kako pomemben in potreben na poti življenja.
Upajmo, da bo g. poslanec SLS Marjan Podobnik oz. predsednik SLS, ki je odločna in pokončna osebnost, ter se bori za pravice kmečkega človeka in za ohranjanje podeželja tudi hribovskega, zmožen prepričati odgovorne, da moramo dati
vsem enake pogoje kmečkim in delavskim otrokom za izobraŽevanje. Le tako bomo lažji korakali proti Evropi. Občutek imamo, da se v parlamentu vse preveč ukvarjajo z nepomembnimi zakoni in sejejo nepomembne stvari. Zagotovljeni pa so, saj imajo zagotovljen prelepo visok osebni dohodek, ki tako dvigne povprečne plače delavcev, da se le sprašujemo, kako se to izračuna, če pa vemo,da veliko delavcev v tovarnah ne dobi niti 30 tisoč tolarjev plače. Mesec pa ima za vse enako število dni. Nespametno se mi je zdelo tudi, ko sem poslušala oddajo na radiu studio ob 17., ko so govorili o pravici za pridobitev porodniškega in starševskega dodatka, ko je odgovorna na tej oddaji pojasnjevala, da imamo kmetje, kmetice možnost sami odločati, za kakšen obseg pravic se pok.in invalidsko zavarujemo. To ni res! Vsak bi se rad čimvišje zavaroval oz. da bi imel tudi plačano bolniško in 6b upokojitvi ustrezno pokojnino. Toda tega nam ne dopušča finančno stanje oz. premajhni dohodki in previsoke dajatve oz. plačila prispevki za širši obseg pravic. Tu nismo izenačeni kmečki in delavci v tovarni, to se bi morali zamisliti in ukrepati naši ljubi, tudi na kmetih in v hribih rojeni, poslanci.
V novem letu, ki je pred nami pa čimmanj sovraštva in jeze med ljudmi. Pa da bi z veseljem in odgovornostjo opravljal vsak svoje delo, za katerega je sposoben in odgovoren.
Pa blagoslovljen božič.
Cilka Štucin
Sveta Trojica ali recept za nove obdavčitve nedolžnih II
G. Stane Boštjančič nadaljuje v svojem znanem slogu, to je z javnim blatenjem in žaljenjem vsakogar, ki si drzne javno zapisati nekaj, kar njemu ni povšeči. Zato Ti, g. Boštjančič, kar se tiče lucidnosti svetujem, da se enkrat malo bolje pogledaš v ogledalo. Brez dvoma bol lahko na podobi videl marsikaj lucidnega.
Kdo bi moral g. Boštjančiču poleg g. Markiča odgovoriti na njegove trditve o nepravilnosti delovanja Sklada g. Boštjančič prav dobro ve, ampak se, vsaj kar se mene tiče, spreneveda. G. Boštjančič, kot bivši podpredsednik Izvršnega sveta občine Kranj, ki je zelo močno svetil v Upravnih organih občine Kranj, bi lahko vedel, da je delo v upravnih organih porazdeljeno in da področje delovanja Sklada ni tisto, na katerem bi svetila moja malenkost. Sicer pa mislim, da bo o utemeljenosti njegovih navedb odgovorila skupščinska komisija. Kljub trditvi g. Boštjančiču, da članka "Sveta Trojica..." ni pisal kot predsednik ZL, je v tem članku kar nekajkrat poudaril, da je predsednik IS g. Peter Orehar član SKD in to ne samo popoldne. Nadalje navaja, da je g. Tadej Markič politični somišljenik g. Petra Oreharja in zato takšna kumulacija omogoča takšno obračanje denarja, kot je po volji posameznim oblastnikom, kar pa je običajno v navzkrižju s širšimi interesi (glej članek z dne 19. novembra 1993). Sicer pa, kaj je narobe, če se javno zapiše, katere stranke je on predsednik. Očitno g. Boštjančič raje deluje v ilegali. Res pa je, da stranki SKD in SDSS nista spreminjali svojih imen, kot je to pogosto v navadi stranke, ki ji pripada cenjeni g-Boštjančič.
Kot sem že povedal, je g-Boštjančič mojster za sprenevedanje. Zato tudi ni odgovoril na moje vprašanje. Namreč splošno znano je, da s e je g. Boštjančič napajal ne le pri občinskem, ampak tudi pri beograjskem koritu (bil je predsednik Mladine Jugoslavije). Glede na to, da ljudje vedo, kdo se napaja pri koritu, si g. Boštjančič lahko predstavlja, kaj si ljudje o njem mislijo, da je. • Franc Golorej
Tuji del:
1. MEAT LOAF: I do anvthing for love
2. Mr. Big: Wild VVorld
3. Billy Joel: River of dream
4. Aeroimith: Crv'n
5. Bon Jovi: I believe
Tuji predlog: SOUL ASYLUM: RUNAWAY Train
Domači del:
1. SPIN: V imenu ljubezni
2. AGROPOP: Slovenske noči
3. JAN PLESTENJAK: Želim si
4. DOMINIK KOZARIČ: Ti imaš vse
5. DUO PRESTIGGE: Zvezda mojih sanj
Predlog: CALIFORNIA: Nisem avtomat
živio! Malce nesrečna vam sporočam, da se je odvrtela zadnja lestvica v letošnjem letu. Novoletni praznični program Radia Žiri nam bo na žalost prekrižal še eno srečanje, pred tistim Krasnim dnem, ko si ponavadi sežemo v roke in si zaželimo vse lepo. Bomo pač to storili takoj v začetku prihodnjega leta, saj bo lestvica ponovno zaživela 5.1. 1994, ko bomo zanjo upihnili tudi prvo svečko na torti in za takrat pripravljam velik žur z vami in glasbeniki, ki bodo takrat naši goste. Kdo? Skrivnost.
Sicer pa je bil z mano v studiu v sredo Matjaž Zupan, ki je predstavil novo kaseto skupine California in jo tudi poklonil Urši Ržen, Bukovica 4, Selca. Izžrebali pa smo še vrsto drugih nagrad, ki pa jih je preveč, da bi vse naštevala. Presenečenje po pošti torej. Nagrade pa poklanja založba Mandarina iz Ljubljane. In za konec prejmite vsi en časopisni poljubček od mene, ki naj vam prinese veliko sreče v novem letu. Ostajam vaša Saša.
Domači predlog
Tuji predlog _
Ob klepetu s _ Naslov
KUPON
KUPONČKE POŠLJITE (na dopl»nlCl) NA RADIO ŽIRI. 64226 ŽIRI.
GLAS
ŽIVUl
zbiramo najduhovitejša mnenja
Zakaj se je skremžil dr. france?
, Prvi od lepih slovenskih tolarskih bankovcev je bil "prešeren", ki I* nedavno dobil tudi svojega dvojnika. Banka Slovenije je ob u*edbi 5.000-tolarske "kobilce" v plačilni promet dala v obtok tudi novega, popravljenega "prešerna" za tisoč tolarjev, na katerem so °dpravili napakice, ki so se vrinile zaradi naglice v času, ko so nam Enolično ponarejali tisočtolarske začasne bankovce.
Natančni bralci so nas opozorili, da se stari in novi "prešeren" ne r"zlikujeta le v podpisu dr. Franceta Prešerna na bankovcih, {emveč je na novem tisočaku precej drugačna tudi podoba Največjega slovenskega pesnika. Ce je bil dr. France na starem ^očaku rahlo nasmejan, so se mu na novem bankovcu kotički "ftnic pobesili in na obraz vrinile gube. Skratka, na novem *'°venskem bankovcu za 1.000 tolarjev se je dr. France -^rtmill
Vabimo Vas, da skupaj ugibamo, zakaj se je na novem 'kočaku dr. France skrtmill! Vaše mnenje napišite na dopisnico 9Ji v pismo in ga pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova L Seveda bomo najbolj izvirna In duhovita mnenja bralk ter bralcev Gorenjskega glasa objavili; za najbolj izvirno **isel pa smo pripravili lepo nagrado - eno "kobllco". Kot se za Pfednovoletnl čas spodobi, pa bomo poleg te nagrade podelili še '0 tolalilnih v vrednosti enega "prešerna". Da pa Vam ne bo "*oo iskati po denarnici, če je res kaj razlike med starim in "ov/rn tisočakom, objavljamo oba. RAZLIKA JE OČITNA!
Natečaj za profesionalna studijska snemanja
Radio Študent, ŠKUC - Ropot in Radio Slovenija razpisujejo natečaj za profesionalna studijska snemanja na Radiu Slovenija in za izbirne klubske nastope za Novi ročk
Natečaja se lahko udeležijo glasbene skupine, ki delujejo v Sloveniji in ki še nimajo profesionalnih posnetkov in niso nastopile na prireditvi Novi ročk.
Prijava mora vsebovati kaseto ali magnetofonski trak s Posnetki najmanj petih skladb ali dvajsetih minut lastne glesbe, besedila, če jih skupina ima, od katerih sta najmanj dve v slovenščini, ime skupine in druge pomembne podatke (predstavnika, naslov, telefon) ter poimensko sestavo skupine •n kratko delovno biografijo.
Prijave pošljite na naslov: Radio Študent, Cesta 27. aprila 31, Ljublj ana ali na Radio Slovenija, Glasbeni program (Jane Weber), Kolodvorska 2, Ljubljana, z oznako "Za Novi ročk
Natečaj traja do 15. maja 1994.
TOREK, 28. decembra 1993
P1S€ SIMONHHBO
VSHHO SOBOTO OPOUDNf N« HHOIU TRIGIHV J«S«NIC€ /96.0 MHZ/
MED NAMI ZUNANJI MINISTER GOSPOD PETERLE
Naši ministri so zelo zasedeni in upam, da mi pri gospodu Peterletu ne bo spodletelo in ga bom uspela odtrgati od njegovega dela ter povabiti v oddajo Glasba je življenje.
Moram povedati, da sem bila z ministrom za finance gospodom Gasparijem zmenjena petkrat pa je vedno odpovedal sestanek. Še dobro, da se je minister Gaspari poročil, ko tako odpoveduje sestanke...
Upam, da bo šlo z ministrom Peterletom lažje in bo na božični dan gost naše oddaje.
Zanj imamo pripravljenih kar nekaj zanimivih vprašanj. Vsi vemo, da je minister dober pevec in harmonikar. Povedal pa nam bo, ali kdaj na meddržavniška srečanja vzame s seboj tudi harmoniko in ali mu pevski talent na tem področju tudi kdaj prav pride ...Glas' a pač ne pozna meja...
še posebej vas ta teden opozarjam na nagradno igro SOLA, saj bo nekdo od sodelujočih dobil prelepo božično darilo, to je športna jopa iz UNI TEAM COLLECnON. Jožu Kuzma iz Rogaševcev bomo
B>slali uro Šola, Janu Plutu iz Ljubljane, Mileni Grabner iz Velenja in ori Tonejc iz Lesc pa bomo poslali po dve majici. Čestitamo! V zbirki 1001 šala, je ostalo še 1000 šal - ena pa je tale:
- Kako je bilo na izpitu?
- Svečano in pobožno.
- Svečano?
- No, oba s profesorjem sva bila lepo oblečena.
- Razumem; ampak, zakaj pobožno?
- Ko je profesor vprašal, sem se pokrižal jaz, ko sem jaz odgovoril, se je pokrižal profesor.
• Simona 1120
11 JI		D L
		
Hoj
A vidite, kako je zadeva hitro naokrog, misl'm obletnica rojstva Betlehemskoga pa nov' let', pa te zadeve. Pol' pa čestitke, pa vesel ta pa vesel gun, Američanom se recimo dobesedno strga takrat, ko je Christmas tirne. Ampak oni so že tako al' tako malo čudni, a ne. Kaj čemo, tak je Irfe. Tudi Bajaga bi moral prejšnji teden nastopiti v Sloveniji, pa ni bik) nič od tega, ker ga niso spustili v Slovenijo. Sam sem naprimer moral iti celo do madžarske meje, da je lahko žrebal dopisnice (saj se spomnete prejšnji teden). Naj se vrnem na "...džing'l bells, džing'1 bells ta da da da da..." vsem, ki ste se potrudili z voščilnicami, se iz srca zahvaljujeva, pravzaprav gre za dva komada tistega rdečega mesa, ker sva midva z Aligatorjem tudi dva. Dva različna, namreč res je, da Zlatoroga oziroma "Kozla", ne pijejo samo Sank Ročki ampak tudi Aligator, kot je vedela Mojca. Ker je šlo za točno ta zelen pir, je tokrat žrebal en kozorog in se odločil za Renato Petrinjak, (a si kozorog po horoskopu?), Gorenjska cesta 31,64202 Naklo, će nisi ti tista, ki piše v vetru, naj me pa tudi koklja na nogo pristavi. Ulet' po nagrado, a ne. Samo v brezvetrju.
TOP 3
1. Zanzibar - Čuki (jasno, a kdo upa podvomit o tem)
2. Ko si na tleh - Pop Design
3. Spaghetti Incident - Gunsi
NOVOSTI
Zanzibar pa to... pa še nekaj na z, namreč "Zimzelenčki" ■ zabavna glasba iz šestdesetih let in pa seveda kup novih cedejk. Naprimer Prince The Hits/ The B sides" (na treh cedejkah je kar 56 komadov), The Lemonheads "Come On Feel", Ramones "Acid Eaters", Chris Rea "Espresso Logic", Unplugged kompilacija (Iggv Pop, REM, Duran Duran, Talkina Heads...). Pa še nekaj je, Aligator bi se rad rešil navadnih plošč (longplejk ali LP imenovanih), zato razglaša eno razprodajo.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 116
S kakšnim prevoznim sredstvom se v najnovejšem videospotu vozijo čuki? Ker je vprašanje težko, kot decembrska svinja, vam nudim dodatno vprašanje, namreč a veste, kateri za AIDS-om umrli pevec se je rodil na Zanzibarju. Nagrada jasno bo, zna pa se dedku Mrazu uhtrgat in bo kaj presenetil. Dopisnice čakam do torka, 28. decembra, na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". Vesna, jaz sem po horoskopu tist, kar si ti najmanj misliš, Alenka, a veš kva, a se ti oglasiš, samo kadar čuki izdajo kakšno kaseto (a sem bil dost' hud), sicer pa šalim se, kakšen novoletni predlog bo padel naslednjič, tisto s srečo pa je kot, da mi bereš misli, ej res, Katarina, tvoja voščilnica se mi prav dopade, veš jaz sem jih pred leti tudi sam delal, pa še full ušival sem zraven, Mojca, kaj naj rečem drugega, kot d' best, posebno prva kitica, ko se gre nazaj pod kovter. Naj za trenutek odloži Delo oziroma Dnevnik draga mladenka Boži, mi pa ji ob njenem ... (mene so učil', d' se o letih pri ženskah ne govori") rojstnem dnevu podarjamo naslednjo skladbico (tisto, k' jo zdajle žvižgam). Ostanite še naprej z nami. čav.
V V
ZKLIS(yL%$(TVO
-predelava zdravilnih zeCisč
TORKAR Antonija in Anuša Begunjska 23,64248 Lesce Tel.064/718-340
Našim pacientom in drugim občanom, želimo vesele božične praznike, sreče, zdravja in osebnega zadovolstva v letu 1994
9.00 Pravljice iz mavnee: Zvonček z rožnega grička
9.50 Baziljko sliši glas, ameriška lutkovna oddaja
10.20 Kamniti lisjak, ameriški film 12.00 Marx in Coca-cola, ponovitev nemške drame 13.00 Poročila 14.35 Sobotna noč 16.05 Sedma steza 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Lonček, kuhaj!, Krepilni napitek
17.20 Poletje s selikom, norveška nadaljevanka
17.40 Vili, povej, kratki igrani film
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Pari, TV igrica
19.15 Otroci voščijo otrokom
19.30 TV Dnevnik 2, Vreme
19.55 šport
20.10 Žarišče
20.40 Boben de k
21.15 Osmi dan
22.40 TV Dnevnik 3, Vreme
22.50 Šport
23.15 Sova: Medvedja usluga, angleška nanizanka;
Dinastija Strauss, zadnji del kopro-dukcijske nadaljevanke
T V SLOVENIJA 2
15.20 Svet na zaslonu 16.00 Ljudje zemlja 16.30 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik, Vreme, šport 19.56 šport 20.05 Železni Gustav, nemška nadaljevanka 21.05 Intervju 22.06 Videoš-pon 23.00 Svet poroča
V
10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.36 Krokodili 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 ček je že odposlan, ameriški barvni film 14.30 Monoton 15.16 TV razstava 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.06 Glavni odmor 16.30 Obnova Hrvaške 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Hrvaška v letu 1993 22.15 Poročila 22.20 Akustioteka, glasbena oddaja 23.05 Slika na sliko 0.06Poročila v angleščini 0.10 Sanje brez meja
16.25 TV koledar 16.36 Krokodili, ponovitev 17.00 Skrivnosti, ponovitev ameriške nadaljevanke 17.25 Cassidv, avstralska nadaljevanka 21.40 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 22.40 Dokazi, ameriška
9.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.46 Koala 11.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 12.00 Matlock, ponovitev 13.00 A shop 16.15 Najemnik, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Jazzbina, ponovitev 19.25 CMT 20.00 Risanka 20.30 Kup laži, ameriški barvni film 22.10 Matlock, ameriška nanizanka 23.00Poročila 23.06 Jazzbina 0.00 Modro, ki vzmenirja, erotična nanizanka
9.00 Cas v sliki 9.06 Pri Huxtablo-vih 9.30 Zadnji cesar, 2. del 10.20 Skozi divji Kurdistan, nemško-španski film 12.10 Tiha noč, sveta noč, ponovitev 12.45 Comedv Capers 13.00 čas v sliki 13.10 Mogambo, ameriški pustolovski film 15.00 Smrkci 15.15 Morjeplo-vec 15.40 Čez galaksijo in potem levo 16.10 Otifanti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Clara, 4. del 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 V stalni pripravljenosti 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Reke iz leda 21.00 Animo - živali in ljudje 21.07 Pogledi od strani 21.20 Na lastno nevarnost 22.10 Kje si bil, očka?, ameriški TV film 23.40 čas v sliki 23.45 Ator - gospodar ognja, italijanski film 1.15 Noč lovca, ameriški film 2.40 Poročila
foto bobnar
mobitel
Pe KRANJ
O064/222-616
8.30 Vremenska panorama 11.20 Tisoč mojstrovin 11.30 Luč v temi 13.00 Družinske vezi 13.25 Jakob in Adela, 2. del 14.15 Narava iz človeške roke, 2. del 15.00 Pogrešana žena, avstrijska komedija 16.25 Ciraue soleil, cirkuška umetnost 16.45 Palača na Ringstrasse, 4. del 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih ia30 Da ali ne 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Cas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Kavbojke in rdeče vrtnice 21.00 Animo - živali in ljudje 21.07 Habsburžani, 8. del 22.00 Cas v sliki - večerni studio 22.35 Divje palme, 2. del 23.20 Malteški sokol, ameriška kriminalka 0.56 Poročila/1000 mojstrovin
radio triglav
96 MHz
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri
radio triglav
96,0 MHz
101,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ
64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064 861 302
Oddajamo od 16. do 19. ur« na UKV stereo 88,9 In 96 MHz tor srednjem valu 1684 m. Poleg
zanimivih informacij lahko prisluhnete glasbeni lestvici Slovenca, ob 17.30 ste vabljeni k sodelovanju v oddaji, v kateri sprejemamo pripombe, pritožbe, pohvale, ob 18. uri pa se bo začel športni obzornik.
8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.30 Novice 12.00 Gibljive slike 13.00 Danes do 13-tih (prenos Radia Slovenija) 13.30 Popevka tedna in Bracova lestvica Devet izpod Triglava 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.40 Pogled v jutrišnji dani inodpoved programa
9.00 Napoved - EPP 10.00 Novoletna voščila obrtnikov 12.00 EPP -obvestila 13.00 Novoletna voščila 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-inform. oddaje RA Slovenija 16.00 Novoletna voščila obrtnikov in podjetnikov 18.00 Novice - športni utrinki - obvestila -EPP 19.00 Odpoved programa
TOREK
CENTER amer. ris. ALADDIN ob 16. uri, amer. kom. ROBIN HOOD -MOŽJE V PAJKICAH ob 18. in 20. uri STORŽlČ In ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA franc. ljub. film VRNITEV CASANOVE ob 20 uri
Mifiiog
/kG RAD NA K H šZAIMKA
iiiii.;:,.;.,.,;..;:■;;■„
^| JEKLO
Utehna
A
ŽELEZNIMA,
Škofjeloška 56, Kranj
Tel. 311-378, 311-984, faks 311-984
NOVOLETNA PONUDBA BELA TEHNIKA PHILIPS
elektro inštal. material orodje vijaki, žičniki armature
sanitarna keramika svetila na senzorje svetila za novoletne jelke peči za central, ogrevanje cisterne in gorilci delovni čas:
od 8. do 12. in od 15. do 19. ure sobote od 8. do 12. ure
Za srečne izžrebance smo pripravili tri lepe nagrade:
1. nagrada bon v vrednosti 15.000.- SIT za nakup v trgovini JEKLOTEHNA ŽELEZNINA ZAPLOTNIK
2. nagrada bon v vrednosti 10.000.- SIT za nakup v trgovini JEKLOTEHNA AGILE
3. nagrada bon v vrednosti 5.000.- SIT za nakup v trgovini JEKLOTEHNA AGILE Tri nagrade prispeva Gorenjski glas.
Vpisano geslo na kuponu pošljite do četrtka, 30. 12., na naslov: JEKLOTEHNA ŽELEZNINA ZAPLOTNIK, Škofjeloška 56, 64000 Kranj.
JAVNO ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE bo 30. 12. ob
17. uri v trgovini JEKLOTEHNA ŽELEZNINA ZAPLOTNIK. Želimo vam obilo užitka pri reševanju in dobrodošli na žrebanju!
^1 JEKLO w TEHNA
Zgornje Bitnje 1
Žabnica - Stražišče tel./faks. 311-675
barve - laki čistila
gradbeni material crne in pocinkane cevi PVC kanalizacijske cevi pohištvene cevi
Odprto vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 8. do12. ure
ZNANA AM UNIVERZA
LEV1PR DONAVE V ROMUNIJI
URIN
SESTAVIL F KALAN
R0VT
GOVEDO
RIMSKI DRŽAVNIK
IGRALKA MASSARI
SLOV ZDRAVNIK VINCENC
DUŠAN IVANOV
KARENINA
NEM. FIL. MARX
SLAVKO ĆERMEU
NAPAKA
JAN NERUDA , 7. MORJFMl OBDANO KOPNO
PROPELERJI
KOLIBA
10
RJAVO-RUMENA QUNA
MIT0L. LETALEC
ATLETSKA DISCIPL
OKVARA HRBTENICE
20
KRAT ZA ULTRAVI-J0LIĆAST
SEVANJE
MOŠTVO
RIMSKI GRIČ
SL. SKLAD. RIST0
16
ŠOLSKO BERILO
V GR MIT 0REST0VA SESTRA
KRALJEVO POKRIVALO
FR. IGR. DEPARDIEU
PIKAJ OCA MRČES
GRŠKI OTOK
FR. TEOLOGI IN REF0R MATOR JEAN KATRAN
12
IZRAEL. P0UT. MEIR ISRABREŽ BESED
18
4
MODEREN PLES
TKANINA
POKLIC
URADNI SPISI
PREBIVALCI NA NASPROTNI POLUTI
PRITR-DILNICA
DRŽAVA V AFRIKI
ESEJIST FINCI
PRISTANIŠČE
LETNI GOZDNI POSEK
14
POVRT-NINA
ELEKTRONSKA NAPRAVA
MLADO GOVEDO
23
BICIKLIST
MONGOLSKI VLADAR
GERM. PLEME
NESKLAD. ZAČETKA IN KONCA STAVKA
25
ZVOK
ČARE ZVONE
SREDIŠČE M0LDAV1JE
FILMSKA ZVEZDA
RTV NOVINAR TERGEK
MESTO V ITALIJI (0RIG.)
USODNA NESREČA
NOČNI METULJ
26
ARABSKI ŽREBEC
HČERIN MOŽ
ČEŠKO DA
13
GRŠKI OTOK
ŠPANSKI OTOK
SULTANOV UKAZ
BUKOV PLOD
19
15
NAMERA
GR. MUZA POEZUE
1	?.	3	i	§--1
	1	3	9	10
11	12 j	13	14	15
16	17	18 j	19	20
21	22	23	24	25
26				
FRANC AVSENIK
Ni za "cagavce", pač pa za pogumne in vztrajne
!jgkateri bralci se bodo spomnili pogovora članov avstrijske delegacije kmetijskih strokovnjakov s predstavniki SKZ-LS, ilLfla je objavila novinarka R.R. pod naslovom "Kapital je v ljudeh", dne 16. septembra 1993, v tedniku Slovenske IžTazde. Kratko poročilo g. F.A. o obisku in vsebini pogovorov Izbilo zabeleženo tudi v Gorenjskem glasu, 5. oktobra 1993, Bgd naslovom Dobre možnosti za sodelovanje s sosedi. Z gvstrijske strani so se udeležili tedaj pogovorov g. Karlo M. ijujber, direktor avstrijskega instituta Communal Conzept iz Salzburga, g. Herman Rosenstatter, predsednik kmetijske Zbornice za pokrajino Flachau na Salzburškem, in župan kfaja Seekirchen, g. Hans Spatzenegger. Naši sobesedniki Sobili enotni v oceni, da je s slovenskim kmetijstvom možno Sodelovati v interesu obeh dežel.
V razmislek nam je bila Ponujena njihova pripravlje-nost, da pomagajo postaviti in tudi spremljati - strokovno in Metodično - nekatere projekte ^revitalizacijo podeželja in so Pripravljeni pri tem nositi tretjino lastnih stroškov.
MIHAELA ZUPAN
Metoda njihovega dela temelji na osebnem angažmaju, ki ga imenujejo kar humani kapital, na solidarnosti do drugega in na osebni odgovornosti vseh udeleženih. Gre torej za dosledno poštene, resne in studiozne
priprave (ok. 200 strani delovnega načrta), pripravljene po temeljitem in poglobljenem razmisleku (tudi v klavzuri!). Menimo, da bi pomenilo zavrniti tako dobronamerno pomoč, ko nam marsikje drsi voz s ceste, zgolj zaradi nepoguma in nepripravljenosti s strani politike delno finančno pokriti podjetje - za nas pravi defeti-zem in klavrno podobo o nas samih, ko se nam hkrati s strani Zahodne Evrope očita pomanjkanje agresivnosti. To pa gotovo ne velja zgolj za prodiranje v Evropo, ampak še bolj za odsotnost pogumnih dejanj kar tu doma - ko premnogi le iščejo noše za zavarovanje sebe ali celo za lastno okoriščanje, namesto da bi z nekaj več premišljene in pretehtane drznosti uveljavili skupno dobro v lastni državi. Zgodovina dokazuje, da smo Slovenci učljivi ljudje, pa tudi korajže nam doslej ni manjkalo.
Gospa, vi pa kar doma?
Župnijski urad Dravi je je letos izdal knjigo sodelavkami: Gospa, vi pa kar doma?
Nenavaden, drugačen naslov in z optimizmom prežeta otroška risba na naslovnici sta pritegnila mojo pozornost. Ko pa sem še opazila, da knjiga niza poglede avtoric na Vjednote dcužine in družinske vzgoje otrok, je nisem odložila, dokler ni bila prebrana.
Bojazen, da bodo dobri predlogi in načrti doživeli neuspeh zaradi obotavljanja ljudi, ki bi morali o tem kaj reči, me spodbuja k temu pisanju. Ker obstaja pri našem ministrstvu za kmetijstvo že program Centra za razvoj podeželja in vasi (CRPOV), ki je v marsičem sorodno naravnan kot Communal Conzept, čeprav seveda ni isto, bi bilo smiselno predlagane metode Communal Conzepta integrirati vanj, oz. jih sprejeti za določene projekte, posebej še, ker se ugotavlja, da CRPOV ne deluje povsod, kot bi bilo treba.
Katalog CRPOV omenja na strani 15: "... žal lahko ugotovimo, da kljub dobrim namenom in zajetnemu obsegu sredstev ni praktično nobenih pomembnejših rezultatov..." Prav tam se sprašuje, zakaj prihaja do slabših ah celo ničnih rezultatov. Podobno še na strani 16: "Sredstva se izdajajo nekontrolirano, dostikrat neodgovorno...", na strani 26 pa govori o potrebi, da se prekine praksa nepreglednosti nad investicijami in celo njihovi nesmrtnosti.
TADEJA KERN
Prosim, da se mi zaradi teh citatov ne očita napadalnost, v njih vidim pretresljivo, pošteno samokritiko, sam pa mimo tega priznavam tudi pozitivne plati CRPOV, npr. izraženo potrebo
ro redefiniciji podeželja 1, 12)
- po novem načinu usposabljanja, za iskanje drugačnih rešitev (str. 15, 16)
- po preseganju kmečko-proizvodnega in zgolj kozmetičnega (str. 19, 20)
- po večplastnih, strateško dobro premišljenih političnih, upravnih,organizacijskih in strokovnih, izvedbeno-uporab-nih odgovorih (str. 25)
- po reanimiranju iz apatije, dvigu samozavesti, proučevanju zgodovine (str. 28)
CRPOV torej zelo dobro ve, kaj je treba. Zadevnim službam na ministrstvu so zamisli avstrijskih predlagateljev poznane, tudi lastna udeležba pri projektu menda ne bi smela biti sporna, čutiti pa je nelagodje zaradi predložene metode, ki zahteva večjo subjektivno obvladanje objektivnih danosti.
Ob upoštevanju vseh vseh naštetih argumentov pa CRPOV še nadalje vztraja "pri širokem političnem konsenzu vseh nastopajočih" (str. 24 in 25), četudi istočasno ugotavlja škodljiv vpliv vojske strokovnjakov, ki ni zmož-
na ali tudi ne voljna preseči standardnega načina razmišljan-ja.Torej se strinjamo, da je tisto, kar je neuspešno v projektih CRPOV, pripisati dejstvu, da delujejo stvari, po zakonu vztrajnosti, t., po starih matricah, usidranih v globljih plasteh naše zavesti. Glavni virus teh matric pa je strah pred lastno iniciativo, ki je hkrati tveganje in odgovor-nost in to osebna; odgovornost za vsak prejeti ali pridelani tolar.
Communal Conzept je korektiv prav tega, oziroma gradi na reanimaciji in revitalizaciji prav vseh človeških lastnosti in sposobnosti. Vodilo Communal Conzepta je namreč doslednost, vztrajnost, higiena odnosov in dela, za nobeno ceno ne ostati na pol poti - za uspeh pa prevzemajo garancijo.
Gre za vprašanje, ali obstaja pri nas volja, da si pustimo svetovati, ko je na drugi strani
Eoštena pripravljenost za to. Ijihov interes je imeti za sosedo razvito državo, problem gorskih kmetij v Avstriji je zelo podoben našemu in enako ogrožen od evropskega pridelovanja hrane. Res je le to, da smo zaradi revščine še bolj ogroženi mi, in je humani kapital za nas še toliko pomembnejši...
Ali nam bo vlak tudi tokrat odpeljal?
Že dolga leta namreč delam v vrtcu in prav toliko let se Postavlja predme vprašanje ^miselnosti in vrednosti vrtca *pt institucije. Kajti reči vrtcu OA je zame prav toliko, kot reči DA smiselnosti mojega dela.
Knjiga nam predstavlja iskre-Ja pnčevanja trinajstih mater in *ena, intelektualk, ki so se bile odločile (začasno) zapustiti svoj Poklic, svoje ukvarjanje v "svetu" in se povsem posvetiti svoji družini. Z odkritostjo, ki je vredna občudovanja in posnemanja, so netendenciozno razprostrle pred nami svet svojih stališč in vrednot, ki so jim narekovale za našo družbo nevsakdanjo, nekam čudaško odločitev. Kako poredkoma so 'Judje pripravljeni tako iskreno Povedati drugim, katere in kakšne vrednote usmerjajo njihova ravnanja! Kaj jih je vendar Privedjo do tega, da so dovolile bralcu vstopiti v intimnost njihovega razmišljanja in čustvo-vanja, i v intimnost njihovega doma?
Čtpvek se k temu pripravi le tedaj, ko nekaj tako jasno in nedvoumno spozna, da ga spoznanje kot "goreč ogenj" priganja, naj ga deli z drugimi. . Kar so nam želele sporočiti, J? v kratkem tole: "Družina ie GRAVITACIJSKO SREDIŠČE LJUBEZNI, ki v veselju in trPljenju priteguje tiste, ki pripadajo drug drugemu, jim daje yarnost in zatočišče, jih spodbuja in ščiti, hrani in varuje, ^Premija od rojstva do smrti. *^a bi ohranili takšno središče dejavno, je vsekakor potrebno 2anj nekaj storiti.
Postati koristen družini je nedvomno najlepša izpolnitev Srnisla človeškega bivanja."
Teh besed pa ni napisala *vtorica knjige niti jih niso spisale njene sodelavke "ki so Vse skupaj" nekaj storile za to Sravitacijsko središče ljubezni" * odpovedale so se zaposlitvi in se docela posvetile družini.
Besede, ki tako dobro povzemajo vse tisto, kar so nam Povedale, je zapisala dr. Elisa-~eth Lukas, učenka slavnega dunajskega psihiatra Viktorja
Frankla, klinična psihologinja in voditeljica južnoameriškega inštituta .za logoterapijo v
Furstenfeldbrucku. Zapisane so v knjigi Družina in smisel (Mohorjeva družba 1993).
O družini pravi še tole: "Družino imenujemo zarodna celica vsega človeškega življenja, toda družina je več kot to, je kratkomalo središče življenja. Še nikdar doslej, v nobenem prejšnjem obdobju, nismo bili v to tako prepričani kot danes, ko smo spoznali kritične posledice decentralizacije družine. Stari so izseljeni v domove, sorodniki se odmikajo drug od drugega, matere in očetje razmišljajo o ločitvi, napol odraščeni otroci bežijo od doma, majhne otroke vzgaja televizija in o nerojenih se postavlja vprašanje, ah naj bodo sploh še donošeni..."
Tako Alenka Vojska-Kušar s sodelavkami kot tudi Elisabeth Lukas torej ugotavljajo, da je z družino v sedanjem času in sedanji družbi - čeprav gre za dva povsem različna tipa družbe - nekaj hudo narobe. Avtorica knjige "Gospa, vi pa kar doma?" in njene sodelavke vidijo (delno) rešitev problema v tem, da mati ostane v družini in se ji posveti. Pustimo zdaj ob strani, kje vidi rešitev E. Lukas (o tem kdaj pozneje).
Zame je nadvse važno odgovoriti si na vprašanje, ali je zaposlenost žene in matere v resnici tisto zlo, ki načenja družino. Kajti če je tako, so vrtci posledično zlo in je njihovo ohranjanje, delovanje in napredek nepotrebno.
Odgovor se porodi po daljšem razmisleku in ni kategoričen. Ni mogoče preprosto reči, da je tako in tudi ne, da ni tako.
Prvi razmislek se nanaša na dejstvo, da je družina v sedanjem razvitem (in manj razvitem) svetu ogrožena tako v zahodnih deželah, kjer matere večidel niso zaposlene, kot tudi v deželah, ki so se izvile iz komunistično-socialističnih sistemov. Poleg zaposlenosti mater torej vpliva na obstoj in stanje družine še mnogo drugih dejavnikov.
Drugi je namenjen ugotovitvi, da je za odločitev matere, da bo ostala doma pri družini "potrebna izpolnitev nekaterih pogojev", kot pravi ena od avtoric. "Bistveno se mi zdi, da mama spozna, daje za otrokovo
Alenke Vojska-Kušar s
vzgojo in razvoj nujno potrebna, da v taki odločitvi soglašata oba zakonca, da vladajo med njima medsebojna ljubezen, spoštovanje in zaupanje. Če kateri od teh naštetih pogojev manjka, bo vladala v družini napetost, občutek izkoriščanos-ti in manjvrednosti."
Sama bi k tem pogojem dodala še tega, ki je v sedan-
tem času še neobvladljiv: čeprav )i bili izpolnjeni vsi pogoji, ki smo jih zgoraj našteli, so vendar mnoge družine v preveliki finančni stiski in jim en sam dohodek na noben način ne zagotovi preživetja. (Pri tem se povsem zavedam, da je za dostojno življenje družine dovolj manj materialnih dobrin, kot smo običajno pripravljeni priznati.)
Takšen svet vrednost, stališč, kakršnega so si zgradile avtorice knjige in na njihovem temelju oblikovale svojo globoko premišljeno odločitev, ni prisoten v vseh družinah. Ni mogoče, da bi bil. Kajti prav tu so vpleteni tisti drugi za družino ogrožuaoči faktorji, o katerih je že bilo govora.
Samo pustiti zaposlitev in ostati doma pri družini, namreč ni dovolj. Le kadar je določitev posledica zavestno doseženega, z vrednotami in stališči podprtega odrekanja, ki ne pomeni občutka prikrajšanosti, ampak veselje in izpolnitev, bo mati
f>ostala "luč" v družini. "Kjer ni uči, se širi tema."
Po drugi strani za vzgojo otrok ni dovolj le ljubezen do otrok. Potrebno je tudi znanje o vzgoji in o medčloveških odnosih nasploh. Avtorice opisujejo, kako so si to znanje pridobivale. Tudi pridobivanje tega znanja je napor, ki ga vsakdo ne zmore ali pa si ga ne želi naložiti.
Kakorkoli torej avtoricam že pritrjujem, je vendarle očitno, da se vse slovenske družine ne bodo mogle ali pa se ne bodo želele dokopati do enake odločitve in ravnanja. Mislim tudi, da avtorice tega tudi niso nameravale doseči. Povedale so nam, kako so se odločale in kako dobro se je odločitev obrestovala.
Zato bodo vrtci v naši deželi, ki se predvsem trudi zgraditi si nov sistem vrednot in stališč (čeprav to ni tako očitno kot nekatera bolj konkretna dogajanja), še potrebni. Zaradi vsega, kar so nam avtorice povedale, bodo še bolj neizprosno stali pred zahtevo po večji kvaliteti. Pa tega ne bodo mogli doseči, če jih družba ne bo priznala za svoje in jim pomagala biti "po njeni meri".
Belo je tako lepo, jaz pa ga popacam
Vinko Tušek je rojen 5. septembra 1936 v Ljubljani, Slikarstvo je študiral na ALU v Ljubljani pri profesorjih: F. Mihelič, G. Stupica, B. Jakac, R. Debenjak. Ukvarjal se je s pedagoškim delom, bil strokovni vodja za likovno umetnost pri ZKO Kranj. Od leta 1984 deluje kot samostojni kulturni delavec, Njegovo delo je raziskovalne narave. Ustvarja ambientalno plastiko, kipe in grafike. Leta 1982 je dobil nagrado Prešernovega sklada.
Kako bi predstavili sami sebe?
Sem Kranjčan. S kulturo oz. slikarstvom se ukvarjam že od otroštva. Vsak človek se v življenju ukvarja z nečim, in jaz pač slikam. Zdi se mi, da sem rojen pod srečno zvezdo, ker opravljam poklic, ki sem si ga vednoželel in ga verjetno s svojo trmo tudi dosegel.
Ste družinski človek?
Seveda. Nočem biti posebnež. Boemov ne razumem, ker se mi zdi, da se izločijo iz življenja in ga zaradi tega poznajo manj kot ostali ljudje. Življenje moraš živeti, ne gledati.
Če bi morali družino in delo razvrstiti na vrednostno lestvici, kaj bi premagalo?
Družina. Absolutno, Toda jaz razmere zmeraj tako obrnem, da se delo in družina prepleteta. Slikanje je del življenja, družina je del življenja. To je zame vse isto. Problemov je pa tako in tako zmeraj veliko. Na srečo moja žena kar prenaša slikarja, saj je tudi sama rada risala. Hčerka še študira, sin pa tudi slika.
Ste ponosni na sina?
Ja, fletno se mi že zdi. Toda sence mu ne smem delati.
Nočete nanj nič vplivati?
Ne, to bi bilo samo slabo. Naj ima svobodo Saj je ima že tako bolj malo, ker sem jaz slikar, Marko bo vedno Tušek drugi. Ima sicer prednosti, ker sta material in literatura že vsa doma. Toda moralno mu je vsekakor težje.
Kako nastane vaša slika? Pravijo, da je vaše ustvarjanje ena sama igra. Je to igranje naključno, ali delate s pomočjo skic?
Tako enostavno pa to spet ni. Delo je v veliki meri odvisno od razpoloženja. Vsi emocionalni dejavniki zelo vplivajo na umetnika. Ali pa točno določeno okolje. Npr. jaz se zelo rad sprehajam po gozdu. In enkrat se mi je vse to zelenje zazdelo
krasno in sem si rekel: "Madonca bi bilo fajn, če bi eno tako sliko naredil!" Skico v takem primeru naredim na terenu in če je dobra, jo v ateljeju prenesem na platno, Recimo, ta gozd sem sestavil iz samih zelenih barv. Kar tako sem nanašal barve na platno; malo sem, malo tja. Potem sem preoblikoval - zvečal, zmanjšal in tako dobil elemente. Igral sem se, užival. Smisel vsega raziskovanja je, da ugotoviš bistvo pojava.
Bi lahko slikanje primerjali s kakšno drugo umetnostjo/
Z glasbo. Za neko prijetno, intimno glasbo skladatelj uporablja točno določene elemente, ki skladbo naredijo tako. Ritem, glasnost, izbor instrumentov, vse to vpliva na končno podobo. Nekateri elementi so pomembnejši od drugih, prav vsi pa so potrebni za sistem. Glasbenik ima na razpolago veliko proizvajalcev zvoka, slikar pa likovne tehnike. Glasna glasba učinkuje na človeka bistveno drugače, kot neka nežna balada. Podobno je z barvo. Predstavljate si, da bi bile stene v sobah rdeče. Vsaka barva ima svoj psihološki in fiziološki pomen. Ni važna samo ideja. Bistven je način, kako nekaj poveš.
Ko začutite, da bi nekaj radi naredili - naredite to takoj, ali v sebi neko idejo še premle-vate?
Jaz bi rad vse čimprej in dobro naredil, pa ne morem.
Zakaj ne?
Včasih se zbudim sredi noči in vidim v mislih sliko že vso narejeno. Grem v atelje in do jutra je slika že končana, a je čisto zanič. Ni taka, kot sem jo videl.
Kje je vzrok?
V ideji o nekem pojavu. Recimo, da bi narisal nebesa ali pekel. V sanjah to vidiš optično, na platnu moram pa to prikazati z materialnimi barvami. Ideje ne znam tako čisto izpeljati. Kar nekako pozabim.
Praktično delam celo življenje eno samo sliko, pa je zlepa ne morem naredit. Zmeraj bi rad
naredil malo bolje, kot prejšnjo, pa se vedno kaj pokvari. Slikanje ni stvar rekordov, je stremljenje. Že če je samo za malenkost boljša, sem kar vesel. In tak način pelje k uspehu, Saj vem, da drugi naredijo boljše kot jaz. Bi se mi pa fino zdelo, če bi bil jaz enkrat boljši.
Kdo pa postavlja kriterij, kaj je dobro?
Sam sebi. Jaz hočem nekaj povedati, in ne zato, da bi bil najboljši v Kranju, ali v Sloveniji.V meni je bitka, ker hočem resnico čisteje povedati. To je smisel in to vem sam. Samokri-tičnost je v tem primeru absolutno pomembna.
In ko ste v krizi?
V krizi sem takrat, če ne morem biti sproščen in skoncen-triran. Takrat ne slikam, raje delam kakšne težke fizične stvari. Velikokrat takrat sekam drva. Ali pa grem na pivo in s kolegi kakšne traparije govorim. To je tudi dobro, opereš si možgane. Slikam pa zmeraj z užitkom, nikoli s silo, ker drugače vse samo pokvarim.
Kakšen je občutek, ko stojite pred belim platnom?
To je najhuje. Belo je tako lepo, jaz pa ga popacam. Že če samo naredim piko, to ni več belo, ampak je platno s piko. Potem pa naredim tri pike in se začne. Če imaš čisto idejo, je vse hitro rešeno. Zato, ker je platno kot nogometno igrišče, kjer se nekaj dogaja. Jaz kar brez misli mečem barve na platno. Potem pa preoblikujem in dobim elemente in se lahko pogovarjam. Če se ne morem pogovarjati in primerjati, je cela stvar zanič. Motiv mi da temo.
Je slika kdaj končana?
Končana je takrat, ko nimaš nobenega izhoda več, da bi še kaj popravil. Včasih bi še kaj dodal, pa se bojim, da ne bi tistega podrl in raje naredim drugo sliko na isto temo. Včasih sem veliko radiral in premazoval, pa sem vse podrl. Boljše je, da pustiš tisto, kar imaš in naslednjič poizkušaš narediti boljše. To je velik užitek.
radio triglav
96 MHz
"Nespamet" božičnega oznanila
h afere v meglo
"Kje je modrijan, kjer je pismouk, kjer je učenjak tega sveta? Mar ni Bog modrosti ?ega sveta obrnil v nespamet? Ker pač svet s svojo modrostjo ni spoznal Boga v njegovi nodrosti, je Bog sklenil rešiti tiste, ki verujejo, po nespameti oznanila. Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo Kristusa, kriianega, ki je Judom v spotiko, poganom nespamet. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, oznanjamo Kristusa, božjo moč in božjo modrost. Zakaj to, kar je nespametno pri Bogu, je moartjše od ljudi, in kar je Bogu slabotno, je močnejše od ljudi" (1 Kor 20-25)
Navedene besede so iz Pavlovega Prvega pisma Korintča-nom. V njem deli verujoče na tiste, ki za potrjevanje svoje vere potrebujejo vedno novih znamenj, na one, ki Boga prepoznavajo po modrosti, skriti v stvarstvu (ko jo enkrat odkrijejo, je sama sebi zadostna) in na "poklicane", ki zmorejo najvišjo obliko vere - ki verujejo zato, ker je (kakor je sv. Pavlu pritrdil sv. Avguštin) nespametno. Ob tej delitvi se lahko vprašamo, kako je z različno verujočimi in neverujočimi danes.
Mnogi še danes potrebuje "znamenj": cerkev, obrede, o boliču jaslice in o veliki noči bo i ji grob, pa žegnane potice in šunko, zvonjenje in - kakor se sliši - nekateri celo pokajočih petard. Taka je večina, podobna starozaveznim Judom. Na robu te večina so tisti, ki še zmeraj, po Zgledu starih Grkov, prisegajo na modrost; to razpoznavajo v svetu, naj bo ta božje stvarstvo ali ne. Tak je bil, denimo, med Slovenci Josip Vidmar. Svoj odnos do katolicizma je opisal takole:
MATJAŽ JERAM
Miha Naglic
"Zmeraj je globoko prizadeval moj človeški ponos s svojo osnovno mitologijo. Vsemogočni in vsevedni je ustvaril svet in človeka po svoji podobi. Kljub temu se mu je Človek spridil in da bi ga vsedobrotni le rešil večne kazni, je sklenil žrtvovati svojega edinega sina ali svojo drugo osebo, ki naj bi odkupila ali oprala grehe tega sveta. Od koga, pred kom in kako? S trpljenjem in smrtjo? Čudna igra vsevednega pred samim seboj s svojo drugo osebo, ki je nisem mogel nikoli ne sprejeti ne razumeti, ker pač nimam sposobnosti za tiste vrste vero, ki je o sebi izjavila: čredo, quia absurdum - verujem, ker je nesmiselno..."
(Obrazi, 1979, str. 163) -Vidmarja navajam zato, ker je vprašanje, koliko je danes sploh še ateistov, ki bi si upali tako kategorično prisegati na pamet, ki je sama sebi zadostna in vere sploh ne potrebuje.
Ostanejo nam, po Pavlu, še tisti, ki verujejo ravno zato, ker je na videz nespametno. Koliko je takih, ne vem; vem le, da so. Vera je pač ena najvišjih obok duha. Celo Hegel, Marxov duhovni oče, ji je s svojem sistemu
odmeril visoko mesto. V njem je religija ena od treh oblik samozavedanja absolutnega duha, na sredi med umetnostjo in filozofijo. V umetnosti se duh daje na način zrenja, v čumo nazornih podobah, v religiji z močjo predstav, v filozofiji s čistim, pojmovnim mišljenjem. Boga, ki je duh, je potemtakem mogoče spoznati po umetniških "znamenjih", v religioznih predstavah ("po nespameti oznanila") in s "čisto" znanostjo. Kakorkoli že; vera je ena temeljnih razsežnosti duha, ki "pokriva" tiste duhovne potrebe človeka, katerih umetnost in znanost ne moreta: "vera, upanje, ljubezen". Bog se je učlovečil (in v tem je nespamet božičnega oznanila), da bi odgovoril nekaterim duhovnim potrebam svojega stvora - človeka: po veri v Njega samega, po upanju v nesmrtnost, po ljubezni in odpuščanju. To so za "najvišjo", znanstveno pamet sila nespametne reči - ker se jih ne da razumsko dognati. Vanje je treba enostavno verovati!
Razlike med verujočimi samimi in neverujočimi so torej očimo še in so velike; enim se Bog daje tako, drugim drugače, tretjim sploh ne. Je med njimi zato tudi kakšna hierarhična družbena razlika? Se tisti, ki so poklicani v "nespamet oznanila", lahko okličejo za "božjo stranko", ki ima na tem svetu večje pravice (in dolžnosti?) od drugih, ki lahko poučuje in usmerja tiste, ki za svojo vero potrebujejo znamenj ali one, ki iščejo le modrost kot tako? -Bog ve, jaz ne. Sicer pa se zdi, da se bo na Slovenskem v času, ki je že nastopil, o tem in podobnem še veliko razpravljalo. Dotlej zaželimo vsem vesele praznike in vse dobro v novem letu 1994!
Potopis:
PUSTOLOVŠČINA "MAMA KORZIKA"
Življenje na prelazu Col de Vegrio (1477 m). Vsak ima svoje probleme in užitke. Prašiči se sončijo, jaz pa veselo počivam.
Zagledam ga ravno v trenutku, ko odceja špagete. To bo dobra večerja. Stane je pravi zemljevid Korzike, saj jo je prekolesaril že po dolgem in počez. Počutim se kot doma. Trije veliki dnevi lenarjenja S skupino Reisezeita naredimo izlet v prelepo dolino reke Asco in uživamo, samo uživamo. Ob odhodu sem bil Stanetu hvaležen in nevoščljiv hkrati. Fant bo še lep čas puščal sledove po Korziki.
Pot me vodi čez vročo puščavo Agriates, turistični St. Florent, vinorodno pokrajino Patrimonio, čez prelaz Teghime, ki se ga še posebej spominjam po številnih degustacijah dobrega vinčka muškata in roseja. Že tako je bilo precej ovinkov, pa ni šlo drugače kot da sem delal še umetne. Počasi začenjam razumeti, zakaj se nekateri vedno znova vračajo na Korziko. Zasvojenost? Radovednost? Dolgčas? Kje pa, enostavno ne zdržijo brez.
Po mesecih izredno burnih razprav, polemik in strankarskih spopadov je tako imenovana "orožarska afera" uradno končana. Temeljno javno tožilstvo v Mariboru je ugotovilo, da "v zadevi ni bilo storjeno kaznivo dejanje", zato so več glavnih osumljencev oprostili sumov kaznivega dejanja. Tožilstvo je zavrglo kar štiri od osmih ovadb in tako se bodo "a zatožni klopi znašla le nekatera dokaj nepomembna imena. V primerjavi z vsemi namigovanji, govoricami, špekulacijami in vsem podobnim, kar smo spremljali ves ta čas od odkritja orožja na letališču naprej, se je ta največja slovenska afera sedaj spremenila v enega najbolj navadnih sodnih postopkov. Politiki in mediji so po tej logiki dolge mesece po nepotrebnem trošili svoj čas in energijo.
Vse torej lepo in prav, če za sodniško odločitvijo vendarle ne bi stalo nekaj dejstev in sicer, da gre za grozljivo količino 120 ton orožja, streliva in minsko-eks-plozivnih sredstev, ki je skoraj devet mesecev ležala (med drugim še neustrezno zaščitena) v mariborskih letaliških skladiščnih prostorih. Eden od glavnih obtožencev Milan Hmelak naj bi bil po obtožnem predlogu mariborskega sodišča navzoč na letališču, ko je posebna skupina delavcev v skladišču prelagala stvari v manjše zaboje in tedaj tudi ugotovila, da gre za orožje. Po sedanji verziji je Hmelak o tem odkritju obvestil svojega predstojnika Silva Komarja, vendar nihče od njiju ni obvestil carinskih organov ter
Marko Jenšterle
notranjega ministrstva. Takšna je torej uradna resnica, ki naj bi ji javnost tudi verjela. Ker pa je slednja v zadnjem času pri slovenski politiki že spoznala, da spopadi med različnimi stru-jami potekajo na vse mogoče načine, si najbrž tudi v tem primeru pridržuje pravico do svojega internega mnenja. Toliko bolj, ker sumi o pravih krivcih za afero prihajajo celo z najvišjega vrha. Pričakovano je bilo, da bo rezultate afere prvi komentirala ravno obrambni minister, ki je med drugim navedel, kako sodišča obsojajo ljudi za nekaj litrov izpuščene barve v potok, tokrat pa mariborsko ni reagiralo niti za povzročanje splošne nevarnosti, kar neustrezno skladiščenje 120 ton orožja nedvomno je. Absurd je tudi v tem, da je mariborsko sodišče ugotovilo, da je imel Hasan Čengič pooblastila predsedstva BiH za trgovino z orožje, ki naj bi veljalo tudi za Slovenijo, zaradi česar mu naše sodišče ne more nič. Tožilstvo je tako sklenilo po pregledu doku-
mentacije predsednika BiH Alije Izetbegoviča ter pisma namestnika ministra za obrambo BiH. Tako je sedaj vprašanje ali navsezadnje v naši državi lahko tujci počnejo, kar hočejo, če imajo le pooblastila svojih držav? Ali ista logika velja tudi za pranje umazanega denarja in podobne mafijske zadeve?
Ilegalna trgovina z orožjem je izredno delikatna zadeva, proti kateri se v svetu že dolgo borijo in jo zato še posebej skrbno spremljajo. Znano je tudi, katere države se z njo bolj ali manj ukvarjajo ter komu je orožje namenjeno.
Najbrž za Slovenijo ne bi bilo ravno prijetoo, če bi v tujini namesto slovesa prijazne turistične dežele imela podobo mafijskega raja. Ker si naša država po razpadu Jugoslavije v svetu svojo podobo šele gradi in ima pri tem zaradi stalnega zamen-javanja s Slovaško in Slavonijo precejšnje probleme, je ravno v tem času izredno pomembno, s kakšnim predznakom (pozitivnim ali negativnim) bomo začeli nastopati v tujini.
Ozadja afere z orožjem je očitno za slovenske politike tako boleče, da ga hočejo prikriti za vsako ceno, saj bi ob njegovi razjasnitvi omajali pozicijo marsikaterega med njimi. Tako pa so za obrambo lastnih interesov ter interesov svoje politike pripravljeni žrtvovati kar ugled države. Pri tem je najhuje, da se niti ne zavedajo, kako ravno na ta način dolgoročno uničujejo tudi svojo sedanjo pozicijo in interese, v katerih imenu si zdaj rešujejo glave.
Demokracija - s figo v žepu
Sedim v praznem pristanišču in čakam na ladjo. Še debele štiri ure do plovbe. Jasna noč. Polna luna. V žepu imam še 15 frankov, pravzaprav nič več, odkar imam v rokah liter iskrene kapljice. Še sreča, da sem v pristanišču srečal nasmejani Berlinčanki, Hello in Konzu-mello, da smo lahko skupaj nazdravili na "zbogom Mama Korzika".
V jutranjem svitu priplujemo v La Spezio. Dolge kolone čakajočih na Korziko, mi dajo vedeti, da so se v Italiji začeli dopusti. Policaja vprašam - KAM? Pove ta svoje in 20 km ovinek je tu. V najhujši vročini s kapo na glavi, brisačo za vratom in Pengovom na ušesih, pribrcam na 1090 m visoki prelaz Cisa. Kot kaže se mi ni treba bati za kondicijo v Dolomitih, ki se vztrajno približujejo.
(se nadaljuje)
Držanje fig v žepu postaja na Slovenskem očimo način politične drže in opredelitve. Najbolj znane so seveda fige v uniformah, tiste na ljubljanskem stadionu malo pred koncem druge svetovne vojne, pa tiste v JLA. Tako vsaj govori eden gorenjskih poslancev, ampak najbrž je mislil metaforično: v mislih so držali fige v žepu, saj vojaški predpisi ne predvidevajo držanja rok v žepu, ko je vojak v "stroju" in ko prisega, kar pač prisega: dajanje in žrtvovanje Življenja za te in te cilje in pod tem in tem vodstvom. Si namreč sploh lahko predstavljamo bataljon mladcev, ki bi kot Kocijančič na Rogu balinčkali. Ne, ne - samo misliš si svoje in prav ti bo prišlo. Koza je cela in volk je sit, proti vetru ne moreš. Slabost obeh omenjenih vojska je zdaj tako tudi razjasnjena. Njeni vojaki so "mislili".
To, da stranke ne mislijo, kar
fovorijo, vedo že tudi "figarji", i, kot pravijo, tudi mislijo. Samo narediti da se ne da nič. Molčiš, opazuješ, celo pokimaš ali dvigneš roko, če že tako drugi počno. Gre za preživetje, drugo bo že, še vedno je bilo. Bolj se je zaradi vsega omenjenega bati tistega, kar ljudje, stranke, vladne, programske ali naključne koalicije, mislijo, a ne govorijo. Ampak delajo: glasujejo in izsiljujejo. Predlagajo in rušijo. Taktizirajo. Politika, nalik igri šaha. In obenem se trobi o dogovornosti ljudstvu, nekakšnim načelom, nekakšnemu etosu celo.
Toda, ali kdaj protestiramo? Ja, če je treba, kvečjemu zoper drugi tabor, drugi stranki, drugi poslanski skupini - če se funkcionarji sploh potrudijo, da pride do tega. Ko se v državnem zboru norčujejo iz nas in iz sebe pravimo; takšna je pač politika. Odtujenost oblasti se potaplja v nespamet, če samo pomislimo na homatije ob sprejemanju proračunskega memoranduma, sprejemanju lokalne samouprave in zakona o upravi (ter neločevanju obeh), nespoš-tovanju lastne zakonodaje in kršenja ustavnih določil.
Janez Poštrak
Do nerazsodnosti se spolitizira Že vsak navidezni problem. Saj, glavni in pomembni so namreč aduti v igri izsiljevanj in tihih dogovorov. Ki pa se jih spet ali drži ali pa tudi ne. Hočemo v Evropo in hočemo biti zaplan-kani v svojo krnico. Komu tedaj delajo težave pri sprejetju evropsko zasnovane lokalne samouprave? Kljub različnim seminarjem v tujini in instrukcijom doma. Kaj koga žuli, ko predlaga segregacijski zakon o državljanstvu in dopolnila o dvojnem državljanstvu? Ustavi navkljub in demokraciji v zas-meh. In s sprenevedavim sklicevanjem na obubožane in izigrane delavce, ki da jim nedelavni južnjaki odžirajo delo, z dvojnim (koliko jih ga sploh ima?) državljanstvom pa da ustvarjajo novo Jugoslavijo. In ko neka stranka končno - pa čeprav s podmladkom - dvigne glas proti nestrpnosti in ksenofobiji, se nanjo vsuje plaz Žal-
jivk in podtikanj. In skorajda grabeža proračunskega denarja.
Smešijo nas in mi smo tiho. Če bomo samo gledali... Ampak, saj smo vendar držali fige v žepu, ko smo z vedno hujšo socialno stisko prisluhnili netiv-cem in samozvanim rešiteljem, sicer skreganimi med seboj, a jih druži "idejno mrhovinarstvo" (kot pravi njihov M. Poljšak). Že viden scenarij. In (so) znane posledice. Se pa človek vendarle vprašuje, naj mi bo oproščeno, kaj smo pridobili z zamenjavo sistema? Balkansko politikantstvo, fašistoizacijo družbenih medsebojnih odnosov, sprevračanje vrednot?
Seveda so ostali strokovnjaki Sveta Evrope nevtralni glede dvojnega državljanstva, a imeli so načelne pomisleke. Seveda lokalna samouprava in uprava v zbirokratiziranih glavah in mišljenju vnaša strah neraume-vanja, a v Evropi je uspešna. Nacionalne stranke sveda s pravnimi sredstvi (in parlamentarno) širijo nestrpnost med državljani s svojo netolerantnostjo, toda članice Sveta Evrope (tudi s podpisoma dr. Drnovška in Peterleta) so nosilke kampanje zoper nestrpnost in vse oblike diskriminacije.
Skušamo torej tudi v demokratično Evropo priti s figami v Žepu? Za vsak primer, in da se komu ne zamerimo.
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek.............................................................................................
Točen naslov...............................................................................................
Pošta (štev.).................................................................................................
Naročilnico pošljite na naslov; ČP Gorenjski glas 64000 Kranj
Datum: Podpis _ Odločite se izvirno in podarite GORENJSKI GLAS.
Priložnost uresničiti vizijo Iskre %
Upokojencem in nekdanjim Iskrašem se ponuja priložnost pomagati pri uresničitvi vizije Iskre, ki smo jo gradili pretekla desetletja.Vemo namreč, da je še živa tista iskraška zavzetost, na katero je velika večina nekdanjih Iskrašev tako ponosna. V procesu lastninjenja lahko zdaj tudi mi pridobimo kapital- sko-lastniško povezanost z Iskro, kar je pravi temelj sodobnega tržnega gospodarstva.
Lastninski certifikati seveda niso denar m ne vrednostni papirji, pomenijo pa pravico do nakupa delnic in s tem solastništvo v enem ali večih slovenskih podjetjih.
Nekdanji vodilni delavci Iskre, ki smo podjetje vodili v času največjega vzpona, smo skupaj s sedanjim Poslovodnim odborom Iskre d.d. zasnovali zamisel o vlaganju lastninskih certifikatov. Oblikovali smo iniciativni odbor, katerega člani smo Gojmir Blenkuš, Marjan Dvoraček, Slavko Fatur, Silvo Hrast, Joie Hujs, Vladimir Klavs, Ivo Klešnik, Miloš Kobe, Boris Mužič, Simon Primožič, Anton SHpanič in Milan Železnik.
Skupaj razmišljamo o dveh možnostih vlaganja lastninskih certifikatov:
- v nastajajoči koncem elektro in elektronske industrije Iskra
- v nastajajočo pooblaščeno investicijsko družbo Iskra.
Z vlaganjem v koncem bi pridobili delnice podjetja, kije lastnik perspektivnih programov s področja elektro in elektronske industrije. Sovlaganje v Iskrin koncem pa navsezadnje zanima tudi tuje investitorje. Z vlaganjem v pooblaščeno investicijsko družbo pa bi pridobili delnice za naložbe delno v podjetja Iskre, delno pa tudi v druga podjetja. V obeh primerih bodo prednosti lastništva teh delnic pred udeležbo v lastninjenju posameznega podjetja predvsem v tem, da bodo kotirale na borzi, naložbe bodo zato bolj varne in dolgoročno donosnejše.
Ce podpirate našo zamisel in ste pri njeni uresničitvi pripravljeni sodelovati, vas vabimo, da izpolnite spodnji obrazec in ga pošljete na naslov Iskra d.d., Ljubljana, Kotnikom 28 (za iniciativni odbor). V naslednjih mesecih boste na vaš točen naslov prejemali izčrpnejše informacije o poteku obeh lastninskih projektov. S tem, da obrazec izpolnite in ga pošljete iniciativnemu odboru, ne prevzemate nobenih materialnih obveznosti, pomenil pa bo vsem nam podporo za naša nadaljnja prizadevanja za uresničevanje vizije Iskre.
Iniciativni odbor Iskrašev Ljubljana, november 1993
^ Dodatne informaciji po telefonu 067/133 53 01
Poslovodni odbor Iskra d.d
1. Ime in priimek _
2. Točen naslov/telefon _
3. Podjetje Iskre, kjer ste bili zaposleni
4. Ime in priimek družinskih članov, ki bodo sodelovali pri lastninjenju
5. Skupna vrednost certifikatoi' v SIT, ki bi jih vložili v Iskro
Ka ŽMJENIE FOTUEBUIE VAMNOST
NIMH >
lig?!
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d
OBMOČNA ENOTA Kranj
Vsem zavarovancem in vsem,
ki se Še odločate, da postanete naši zavarovanci, telimo prijetne prazniine dni ter srečno in uspešno poslovno leto 1994
zavarovalnica triglav
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
Prijateljem, partnerjem, potrošnikom prav prijetne, prijaznosti polne praznike. Pa prisrčen pozdrav!
PETROL
Slovenska naftna družba
Vfcem poslovnim partnerjem in kupcem želimo vesel božič in srečno Novo leto.
i LOG s<
2AŠN1CA d.04>. Sr. 8ttn]» 70, B4208 Zabnfc*, $tov*n?f»
Adriatic
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
MAD01OO
Trojica z ukradenim oplom
Vlom v bencinski servis
Radovljica, 24. decembra - V sredo, 22. decembra, okrog 4.15 so trije neznani moški z osebnim avtom opel astra liubljamke registracije U 862, parkirali na kolovozu za Petrolovim bencinskim servisom v Radovljici ob Kranjski cesti.
Skupaj so odšli do stavbe, razbili svetilko in preščipnili ključavnico, nato so razbili še steklo, eden od storilcev se je povzpel v notranjost in pregledal prostore. Odnesel je več zavitkov cigaret, nekaj.Čokolade in kave.
Na radovljiški policijski postaji so za vlom slišali ob 4.27. Patrulja je storilce zalotila na kraju dejanja. Vlomilska trojka je reagirala bliskovito. Može so sedli v opel astro in naglo odpeljali proti Kranju.
Njihov avto so policijske patrulje zasledile v Medvodah, kjer so zasledovanje prevzeli ljubljanski policisti. Ker pa so imeli storilci hitrejši avto kot policisti, so zasledovalcem ušli.
Policisti so ugotovili, da je bil avto, s katerim so se vozili vlomilci, 18. decembra ukraden v Ankaranu lastniku iz Ljubljane. Preiskava še traja. • H. J.
Nadaljevanje s 1. strani
Po nezgodi odpeljal
Radovljica - V torek ob enajstih je bila prometna nezgoda v križišču Gorenjske in regionalne ceste Radovljica - Kropa, zunaj Lesc. V nezgodi je bil huje ranjen 68-letni kolesar Stanko S. iz Radovljice. Peljal je po prednostni cesti od Lesc proti Radovljici, v križišču mu je izsilil prednost neznani voznik osebnega avtomobila, ki je zavijal v levo. Z avtom je zadel v zadnji del kolesa, kolesar je padel in se huje ranil.
Voznik neznanega osebnega avtomobila bele ali sive barve, kranjskega registrskega območja, je po nezgodi ustavil, kasneje pa odpeljal, ne da bi kolesarju pustil kakršnekoli podatke. Prometni policisti ga prosijo, naj pokliče na št. 92 ali na radovljiško policijsko postajo. Oglasijo naj se tudi tisti, ki bi o povzročitelju ali nezgodi vedeli kaj povedati.
V skladovnico drv
Boh. Bistrica - V sredo ob 10.45 sta bila v prometni nezgodi na Savski cesti v Boh. Bistrici huje ranjena voznik S. V. iz Jereke in sopotnica S. M. Odpeljali so ju v jeseniško bolnišnico. Voznik je z avtom peljal od Jereke proti Bledu. V levem ovinku je zapeljal naravnost v skladovnico drv ob cesti. Škoda je ocenjena na pol milijona tolarjev. • H. J.
Ponovno sojenje Bučanu prekinjeno
Obtoženec proti sodnikoma
Kranj, 24. decembra - V sredo zjutraj je 20-letni Erik Bučan že na samem začetku ponovnega sojenja poskrbel za prekinitev. Predlagal je izločitev predsednika senata, sodnika Antona šubica, in predsednice temeljnega sodišča v Kranju Jože Osolnik. O morebitni izločitvi bo odločalo Višje sodišče v Ljubljani.
"Predlagam, da se sodnika Šubica izloči zaradi neobjektivnosti, ker je vse dokazne predloge obrambe zavrnil, hotel mojo mamo postaviti na laž, da v zdravstvenem domu ni iskala pomoči zame, nesramen je bil tudi do mojega očeta. Predsednico sodišča Jožo O šolnik izločam, ker ni objektivna v postopkih, ki jih na sodišču vodi moi oče," je dejal Erik Bučan, sodni senat pa je nato obravnavo prekinil.
Višje sodišče v Ljubljani je namreč odločbo o devetletni zaporni kazni, ki jo je Eriku Bučanu maja letos izrekel petčlanski senat enote temeljnega sodišča v Kranju, razveljavilo. Erik Bučan je bil na enotno kazen devet let zapora obsojen za tri kazniva dejanja, in sicer umor 32-letne sosede Marije šubelj 17. decembra lani na hodniku bloka na Trgu Rivoli na Planini, poskus umora njene hčerke Natalije in spolnega napada nanjo.
Kot je v uvodu ponovne glavne obravnave proti Bučanu
pred istim
senatom dejal sodnik Anton Šubic, je Višje sodišče v Ljubljani oktobra razveljavilo sodbo in vrnilo zadevo v ponovno sojenje. Sodišče je takoj zaprosilo za izvedensko mnenje na Centru za mentalno zdravje v Ljubljani, ki je določil team treh izvedencev (dva psihiatra, psiholog), ki so, potem ko so pregledali sodni spis in obtoženca, o njem napisali izvedensko mnenje. Iz tega izhaja, da naj bi Erik Bučan zagrešil očitana kazniva dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Bučan je bil iz zavoda na Dobu 18. oktobra premeščen v zapore v Radovljici. • H. Jelovčan
Bog, da te dobi "policaj"
•tt
... in ne kranjski komunalni redar. Zaradi pravilnega razumevanja dopolnjenega zakona o prekrških smo poiskali Uradni list, v katerem je določeno, da se zgornja meja predpisanih denarnih kazni za prekršek zli. decembrom zviša za štirikrat.
Za tolmačenje pravne podlage o dragi kranjski "parkirnini" smo zaprosili tudi vodjo sodišča za prekrške v Kranju Lidijo Bajželj. Potrdila je, da se po dopolnjenem zakonu o prekrških za štirikrat povišajo samo zgornje meje predpisanih kazni, torej samo za tiste prekrške, za katere je kazen določena v razponih. Za fiksne kazni, kar je tudi denarna kazen za napačno parkiranje oziroma nespoštovanje prometnih znakov, to ne velja.
Na kakšni osnovi torej kranjski komunalni redarji kaznujejo voznike z 12.000 tolarji (prej 3.000). Lidija Bajželj na to ni znala odgovoriti, povedala je, da takšne kazni niso upravičene.
Podpis k slikhNapačno parkiranje stane v Kranju 2250, če listek zatakne policist, in 12.000 tolarjev, če pride mimo komunalni redar. • Foto: J. Pelko
Policisti torej ravnajo pravilno. Vse mandatne kazni, ki jih' lahko izrečejo na kraju prekrška, ostajajo enake kot pred 11. decembrom. Spremeni se le - če še enkrat ponovimo -zgornja meja predpisane denarne kazni pri sodniku za prekrške od 12.000 na 48.000
PETARDE !?
Oslepitve, opečeni prsti, požari, prestrašeni sosedi... Je vredno poka petarde?
želimo, da Živite varno i
meso1 roma
MERCATOR - MESO-IZDELKI, d.o.o. ŠKOFJA LOKA na osnovi določil Statuta in sklepa skupščine razpisuje prosto delovno mesto
VODENJE PROIZVODNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo za navedeno delovno mesto, poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo visoko (VII. stopnjo) strokovne izobrazbe, smeri živilske tehnologije ali smeri dr. veterinarske medicine
- da imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj v živilski ali klavni tehnologiji
Izbrani kandidat bo imenovan za nedoločen čas.
Pismene prijave s podatki o dosedanjih delovnih izkušnjah in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa z oznako "prijava na razpis" na naslov: MERCATOR - MESO-IZDELKI, d.o.o. Škofja Loka, Mestni trg 20.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po končanem postopku.
Popravek
V petkovem Gorenjskem glasu smo na 20. strani pod naslovom Zaradi mamil vlamljal in kradel poročali o sodbi obtoženemu Goranu Puzinu. Ob tem smo spregledali, da ga je za dve toženi kaznivi dejanji (krajo 80.000 tolarjev in neporavnan hotelski račun) sodišče oprostilo. Za napako se Goranu Puzinu in bralcem iskreno opravičujemo. • H. J.
mnummmmmm
KRANJ.MIadlnska 2. p.p.93
Tel.: 064/221 336.211 324.216 563
Fax.: 064/215 570
Enota TRŽIČ, Predllnlška 6
Tel.: 064/51 193 Fax.: 064/50 190
Enota JESENICE, Maršala Tita 20
Tel.: 064/81 141. Int.: 218
VSEM ČLANOM IN GRADITELJEM, LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ V UPRAVLJANJU ZADRUGE, KOOPERANTOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO, USPEŠNO IN SREČNO NOVO LET01994
f-'    '"-^---' 1
tolarjev. Kako naj torej ravnajo vozniki, ki jih po "novem" oglobijo redarji? Ne glede na to, kako radi bi v Kranju vzpostavili red pri parkiranju, so te kazni neupravičene in jim je treba ugovarjati.
Tudi pn kaznih za prekrške, ki so predpisane v razponih, je
vprašanje, v katerih primerih bodo sodniki za prekrške sploh lahko uveljavili zgornjo mejo kazni 48.(XX) tolarjev. Prejkone bodo najvišje kazni udarile po žepu le redke, dovolj premožne kršitelje, če bi jih policisti, denimo, večkrat zalotili pijane za volanom, če bi prezrli rdečo luč na semaforju, se požvižgali na varnostni ukrep prepovedi vožnje in podobno.
Štirikratno zvišanje zgornje meje denarnih kazni za prekrške je torej dvignilo precej prahu, napačnega razumevanja, učinek pa bo bržkone pičel. Kako naj kaznuje kršitelja z 48.000 tisočaki, če ima mesečne plače komaj 30.000 tisočakov, se sprašuje tudi škofjeloška sodnica za prekrške Podobnikova. Že zdaj se vse pogosteje dogaja, da kaznovani, namesto da plačajo kazen, raje odidejo za nekaj dni v zapor. Z dnevom zapora odslužijo tri tisočake kazni.
Seveda ob kranjskem primeru ne moremo trditi, da občinski možje razmišljajo napačno. Promet v mestu dejansko odraža kaotično sliko, red bi bilo mogoče vzpostaviti le s strogim nadzorom ob hkratnih močnih udarcih po žepih kršiteljev. Tudi za to bo bržkone že kmalu prišel čas. • H. Jelovčan
UPRAVA (064) 81-744 O Z
81-744     81-744 81-744
JEKLO
sas »-.IP?1*
	QOAJNI S A	
JESENICE, C. v ROVTE 1 2a Tel. / fax: 064/861 -551, uprava 81 -744		
O
O
o
o z
<
M
>
X
<
u
< z
o > o z
DEL. CAS: 8-18 \(J/j SOBOTA: 8 - 12
PRODAJA MATERIALA
J vodovodni material J sanitarna keramika  J ogrevanje J plinske naprave B0SCH, JUNKFRS, BERETTA, UNICAl, SIME, OCEAN
PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA J plinskih naprav J centralne kurjave
J vodovodnih inštalacij J propanskih cistoin
SERVIS
J plinskih trosil   J plinskih in oJjniii gorileov
SVETOVANJE
J / vseh področij hišne energetike
I
PONUDBA MESECA
Termostat IMITTLSCMP 3.500,00 Sli
Pipe kroglične BUGATTI1 /2" 390,00 Sil
Koleno potinkono 3/4" ART 90 91.50 SIT
Novoj 2/2 pocinkano ART 2801 /2 61,90 SIT
Prčvijolo pocinkono ART 330 1 /2" 221.00 SIT
Baterijo zo bide s sifonom 13.383,90 SIT
Boilef električni 51 10.100,00 SIT
Bojler električni 101 10.900,00 SIT
W( desko lesena oreh 4.913,00 SIT
Termostotski ventil 3/8" ravni 2.244,00 SIT
Garnitura koparnSko Bela Sfrumka 17.990,00 SIT
Baterija tu? s pomično prho 6.295,70 SIT
Univerzalni strgclnik EASY STRIPPER 3 499,00 SIT
Garnituro ODLIV PRELIV 1.195,00 SIT Rezervoar za tekoči naftni piki
z vso pripadajočo opremo 1000 kg 207.284,00 SIT jn^en^uo^stn^
O co
< <
Z X
LU
O
MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE IN KREDITA NA 3 LETA. PLINSTAL 064/861 551     PLINSTAL 064/861 551
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
pen/ion Miklič v Kranjski Gori - Minuli torek so pod hotelom Alpina v Kranjski Gori odprli zelo sodoben penzion Miklič s stomatološko ordinacijo. Penzion visoke A kategorije, ki 8* je domačin Slavko Miklič zgradil z veliko okusa in smislom za Zahteve današnjih gostov, ima 850 kvadratnih metrov čiste
Eovršine, v njem pa so komfortne sobe, taverna, pizzerija, v kleti otiček za fitness, masažni bazen, smučarska garderoba, v zgornjih Prostorih sejna dvorana. Še posebej pa je zanimivo, da je v njem stomatološka ordinacija z najsodobnejšo stomatološko opremo in Jentgenom. Penzion, ki mu na Gorenjskem zanesljivo ni enakega, Je zasnoval arhitekt Milan Žitnik, dela je vodil Marjan Zupan z Jeseniškega Gradisa, opremo so naročili pri Alplesu. V njem bo zaposlenih pet ljudi. Penzion je izjemna pridobitev za turistično •kranjsko Goro, zanimanje zanj pa je zaradi vsega udobja in domačnosti, ki ga nudi po zmernih cenah, med domačimi in tujimi Sosti že zdaj izjemno. • Foto: D. Sedej
LB ponovno na mednarodnem trgu kapitala
Kranj, 22. decembra - Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana in največja britanska banka Barclavs Bank kot predstavnica devetih bank kreditodajalk sta 20. decembra v Londonu podpisali pogodbo o najemu srednjeročnega sindiciranega posojila v višini 15 milijonov dolarjev.
Posojilo pod ugodnimi pogoji je namenjeno predvsem izboljšanju ročnosti oziroma nadomestitvi dosedanjih dražjih virov sredstev, s čimer bo Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana lahko doma dodeljevala ugodnejša posojila.
Odziv tujih bank je bil zelo velik, saj je bilo na povabilo Barclavs Bank kot glavnega agenta za sindiciranje prvotno predvidenih 10 milijonov dolarjev povečanih kar za polovico. Tuje banke so tako pokazale veliko večje zaupanje v Slovenijo in kreditno sposobnost največje slovenske banke, posebej, ker gre za prvo sindicirano posojilo slovenski banki po osamosvojitvi Slovenije, za Ljubljansko banko pa prvo po dvanajstih letih.
Kritično o plačah
v
Sola podjetništva
Kamnik, 20. decembra - V okviru projekta Agencija mladih pripravja kamniška občina brezplačno izobraževanje za mlade in bodoče P°djetnike in obrtnike, ki bi radi tržili svoje zamisli, storitve in fcoclke.
Program izobraževanja obsega trženje v turizmu, marketing in trenje izdelkov in storitev, podjetniške oblike poslovanja, nove posle ^ podjetništvu in informacije za podporo podjetniški dejavnosti, predavanja bodo potekala v popoldanskih in večernih urah na občini Kamnik, ob torkih in četrtkih od 16. do 20. ure. Udeležba je brezplačna. Prijave sprejema Podjetniško informacijski center, Glavni lrg 24, tel: 061/831-470.
Seminar za trgovce
Radovljica, 23. decembra • PIC bo v torek, 28. decembra, ob 9. uri v občinski sejni sobi pripravil seminar za trgovce.
Seznanili ji bodo z vrstami in načinom vodenja evidenc o nabavi in prodaji blaga ter trgovksih storitev, ki so dolžni voditi prihodnje **a, saj pravilnik začne veljati 1. januarja.
Ljubljana, 23. decembra - Društvo za vrednotenje dela, strokovna organizacija s področja plač v Sloveniji, je včeraj sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so izrazili svoje nasprotovanje tekočim dogajanjem na plačilnem področju pri nas.
Govorili so o osnovan plačilnega sistema, primerjali plače v državnem sektorju in javni upravi s plačami v gospodarstvu. Kritično so ocenili osnutek socialnega pakta v delu, ki zadeva plače in seveda govorih o menedžerskih plačan. O slednjih menijo, da niso previsoke, problematično je le to, da jih ne spremlja velika odgovornost menedžerjev.
Sicer pa so bili predstavniki društva: dr. Bogdan Lipičnik, dr. Stane Uhan, mag. Milena Majcen, mag. Mirko Macher, mag. Janez Zeni in Peter Mlakar prepričani, da bi politika morala ponuditi dolgoročno vizijo tudi na področju plač, saj bi to povečevalo motivacijo za delo. Vsi so se strinjali, da bi bilo še kako prav, da bi na tem pomembnem področju politika in stroka hodili za roko v roki. • M. A.
Nezgodno zavarovanje za imetnike Active
Kranj, 23. decembra - V Gorenjski banki so se odločili za privlačno tržno potezo, vsi imetniki kartice Activa bodo po novem letu nezgodno zavarovani.
Vsi, ki bodo na novo pridobili ali obnovili plačilno kreditno kartico Activa bodo po novem letu deležni posebne ugodnosti. Pri zavarovalnici Adriatic bodo nezgodno zavarovani in sicer za primer smrti za 300 tisoč tolarjev in za primer invalidnosti za 1,2 milijona tolarjev.
V Gorenjski banki je kartice Activa pridobilo že 7 tisoč varčevalcev, kar je približno 10-odstotni slovenski delež. Z njimi je moč plačevati že na 900 prodajnih mestih. Z Activo pa ni moč plačevati goriva na Petrolovih bencinskih črpalkah, saj Petrol uvaja svojo plačilno kartico Magna, v katero pa se Gorenjska banka ni vključila. Za potrošnike bi bil nedvomno najbolj sprejemljiv obojestranski dogovor.
M.V.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
	HAKVMmCDAOn 1					
MENJALNICA	1 DE	M	1 ATS		100	ITL
						
A BANKA (Trtic, Jesenka)	7SJS5	76,90	18,78	1048	747	743
ADUT Tržič (Deteljica)	76,50	78,85	10,83	10.83	7.70	7.88
AVAL Bled, Kranjska gora	7SJ9J	78,75	1845	18.80	7.77	745
COPIA Kranj	78.50	78.95	18.85	18,85	7.78)	7,85
CREDfTANSTALT ribenka IJ.	75.68	77,00	1840	10.85	745	745
ER0S(Stai1 Mayr), Kranj	76.60	76,90	10.84	10,93	7.7»	745
RAlRTrZK (Deteljica)	7158	78JH	1845	10.80	7.72	748
GEOSS Medvode	76,65	76,85	18.85	10.90	7.75	745
HRAMLMCA LOK, d.d.Kran|	7IJMJ	7848	104*	10.91	745	7,7«
HIDAtrtnlca Ljubljana	76.60	76.85	18,82	1048	7.85	745
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenke	7MI	77.05	1040	10.95	747	74«
INVEST Škofja Loka	75,40	76.85	18,82	18.90	7.55	748
LB-430REMJSKA BANKA Kran|	75 .60	77,18	184*	1847	745	748
LEMA Kranj	76.80	76.80	10,84	10,84	7.73	744
NERKUR-Partner Kranj	75.78	7538	18,77	1848	7.7«	7.78
MERKUR-Žel. postaja Kranj	75,78	75.98	10,77	10.88	7.74	7,78
MlKRStražlice	7SJ5	7640	18.83	10.92	7.75	745
OTOK Bled	7154	78.83	18,84	18.88	7.73	748
POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah)	75.53	7848	1845	1048	745	748
SHP-Slov. hran. In pot. Kranj	78,60	76,88	16,85	18,98	7.74	742
SKB Kranj (Radovljica, Šk, Loka)	75.78	7548	18,77	1848	7.7*	7.71
SLOGA Kranj	7*55	76.90	18.75	18,85	740	7.75
SLOVENUATURtST Boh. Blatnca	75,80		1844		745	
SL0VENIJ ATURJST Jesenice	78.85	76,95	18.80	1848	747	7.77
ŠUM Kranj	78J8	7845	1845	1848	7,75	745
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka	76.85	78,90	10,88	18,61	7.75	745
TJASA Kranj	78,75	7645	1845	1842	7.70	7.78
UKBŠkLoka	7BJ)0	76,98	18.75	18,82	740	742
mim Kranj	75,78	7840	1048	1041	7.7«	745
VALFAN Radovljica, Grajski dvor	78.60	78,88	18,84	10.91	7.70	748
POVPREČNI TEČAJ	7848	78,82	1040	10,81	74«	743
Pri Šparovcu v Avstriji je	ATS ob nakupu blaga po				10,80	tolarjev.
PH nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije.
Vaš najboljši partner w pri menjavi deviz
Žcltma anm ae&ele ha žične pvnzxxlhe trt ssrečrtrr xiaixa letal
P.E. KRANJ, Delavski dom tel. :064/211 387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.:714 013
M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska c. 5
IME1
sort
KROMPIR
DESIREE, JAERLA, SANTE in RESY
lahko dobite po ZELO KONKURENČNIH CENAH v skladišču krompirja v Šenčurju. Pri večjih količinah priznamo še dodatni popust.
Informacije po tel.: 064/41-017 in 064/211-252. POHITITE, KOLIČINE SO OMEJENEI
Posojila za ohranjanje delovnih mest
Radovljica, 23. decembra - Posebna komisija pri radovljiškem izvršnem svetu je razpisala kratkoročna posojila za ohranjanje delovnih mest v malem gospodarstvu v višni 3 milijone tolarjev.
Občinska uprava za gospodarske in družbene dejavnosti bo vloge sprejemala do četrtka, 30. decembra, do 15. ure, zamudnikov ne bodo obravnavali. Prijavijo se lahko male gospodarske družbe in obrtniki, posojila bodo odobrili za največ tri mesece, po 1-odstotni obrestni meri z upoštevanjem velikega R, med letom pa ga bo moč najeti dvakrat. Višina posojila je omejena z bruto plačami zaposlenih, povečani za bruto plačo na novo zaposlenih delavcev.
LLifffllJ HRANILNICA
jime gostinskega (objekta
SPECI ALITETE MENU
GOSTILNA rVrrimožk	PristOVO   | vvak dan kosilo in malice	{kosilo
	pri TriiČU 1 »»ifrstijadip« naročilu	; 600.00SIT
	laMMWa, Lt.ni.ii        ,,,„.,,,......,»«■■	m  h-r ■.■nnnnmmvAn«
vsak dan 9-23 tel.:57-585
GOSTILNA ZARJA 49-305
GOSTILNA Pod Dobrčo Tel.: 56-009
RESTAVRACIJA "RAJ TEL: 50-691
BREZJE pri f nedeljsko kosita vse Tržiču      1wste i'0"' P° noroalu
wd   I mdke, kosilo. ' jedi po naročilu
vsakdan 8-24 pet.-sob. 8-02 ned.,-praz. 10-24
Trgovina in storitve d.o.o.
Seljakovo naselje 29» 64000 Kranj
če se peljete po stari cesti iz Kranja proti Škofji Loki in v Stražišču na križišču, kjer se gre desno na Jošt, zavijete levo, boste našli hišo, v kateri ima svoje prostore Klevi, d.o.o. To je delovna organizacija, ki se ukvarja z dvema dejavnosti-ma, frizerskim salonom in s trgovino s frizerskimi pripomočki.
Frizerski salon Ivanka
je odprt že sedem let in je namenjen ženskam, moškim in otrokom. Ker si želijo, da bi bil z njihovim delom zadovoljen prav vsak, ki se pri njih ustavi, se je lastnica salona, gospa Ivanka Klevišar, odločila, da bo uporabljala le najkvalitetnejše, predvsem uvožene preparate, med katerimi je zelo pomemben Harologi. To je preparat, s katerim vaše lase, preden se odločite za barvanje ali trajno skodranje, najprej testirajo in tako lahko vidijo, kako kakšna barva oziroma preparat na las deluje in se tako odločijo za ustreznega. Ugotovijo tudi, kakšna je struktura vaših las in vam svetujejo pri nakupu primernega šampona in drugih preparatov, ki jih nato lahko pri njih tudi dobite. Skratka, v frizerskem salonu Ivanka se vam posvetijo od trenutka, ko v salon vstopite do takrat, ko ste s svojo novo pričesko popolnoma zadovoljni.
Pokličite jih po telefonu 312-455 in se domenite za datum in uro vašega obiska. Salon imajo odprt vsak dan od 13. do 20. urp, razen sobot, ko ženske dopoldne ali pa že zgodaj zjutraj z veseljem uredijo za poroke ali druge svečanosti.
V sklopu delovne organizacije Klevi pa je tudi
trgovina s frizersko galanterijo
Njen lastnik, gospod Božidar Klevišar, pravi, da mu tradicija v hiši zelo prav pride, saj mu žena pri nakupu frizerskih pripomočkov iahko veliko svetuje. Prodajajo le kvalitetne artikle, kot so krtače Regincos in Nelson, glavnike Saegemann in Nelson, navijalke Usiflock in Permstyler, škarje Matsuzaki in Jaguar, sušilce za lase Soliš, sterilizatorje, razne sponke, skratka vse, kar potrebujete za Vaš frizerski salon.
Pokličite jih po telefonu, najraje od 18. do 20. ure, v soboto pa lahko tudi dopoldne, od 9. do 12. ure, in se domenite za obisk njihovega zastopnika. Ob istih urah pa jih lahko obiščete tudi osebno, v Selja-kovem naselju 29, v Stražišču. Številka telefona in telefaksa je 312-455.
Vsem svojih strankam in poslovnim prijateljem želijo veliko sreče in uspeha v letu 1994.
KMETIJSTVO
UREJA:CVETO ZAPLOTNIK
ostkomunistična Češka
\a pol poti do Zahoda
Po koncu* realsocializma in ločitvi s Slovaško skuša današnja Češka živeti po vzoru Zahoda, pri tem pa se pogosto spotikajo ob svojo miselnost V začetku decembra se je na dvodnevni strokovni ekskurziji na Češkem na povabilo podjetja Gorenje Trgovina iz Velenja mudila skupina slovenskih novinarjev, ki se je udeležila razgovora s češko kmetijsko zbornico v Pragi in si ogledala tovarno traktorjev zetor v Brnu.
še ne tako dolgo nazaj je bila Češka tudi pri nas priljubljena izletniška dežela, da o številnih
nezaupljivo pregledovali vse, kar je prišlo na mejo, danes pa so pri mejnih formalnostih celo bistveno hitrejši od občasno prav zoprnih avstrijskih mejnih organov.
Pokrajina se seveda ne more spremeniti tako hitro. Še vedno je pusta in siva, ponekod izjemno redko naseljena, v mestih pa je mogoče še vedno videti dolgočasno oglate stanovanjske bloke, slabo vzdrževane hiše in podobno. Vendar se vseeno obrača na bolje: v zadnjem času je nastalo ogromno zasebnih podjetij, tudi s pomočjo
razreševanju problemov in spodbuja kmetijsko podjetništvo. Položaj kljub temu ni rož-nat. Privatizacija in denacionalizacija v kmetijstvu se šele začenja, za razliko od nas pa Čehi privatizirajo preko posebnih tako imenovanih društvenih skladov, del članov posameznih kmetijskih zadrug pa na podjetniški način ustanavlja družinske farme. Kaže se velika prezaposlenost, saj se bo število zaposlenih v kmetijstvu od sedanjih 500.000 skoraj prepolovilo. Poleg tega jih pesti tudi izredno slaba zaščita domače kmetijske proizvodnje in seveda cenen uvoz. Delno vlada posega samo v cene mleka in mesa, vse ostalo pa je prepuščeno pogosto krutim tržnim zakonitostim. Letos so imeli rekordno letino krompirja, vendar bo vlada subvencionirala sredstva za samo 100.000 ton. Večina kmetijskih podjetij izkazuje izgubo, za zdaj pa se rešujejo s prodajo osnovnih sredstev. Kmetijska zbornica si
Z razgovora na Češki kmetijski zbornici.
prizadeva, da bi ohranili vsaj dve tretjini kmetijstva.
Zgledno sodelovanje Gorenja Trgovina in Zetorja Gorenje Trgovina iz Velenja je eno od tistih slovenskih podjetij, ki intenzivno poslujejo s Češko. Že v sedemdesetih letih so tja prodali prve gospodinjske aparate in belo rtehniko, danes pa imajo na tem trgu kar četrtinski delež, pri njihovem uvozu pa so udeleženi več kot polovično. V Pragi je Gorenje Trgovina usta-novdo svoje podjetje, ki uspešno razvija prodajno in servisno mrežo, svoj ugled pa so pred letom dni potrdili s podpisom
Tudi Zetorjevi traktorji namenjeni v Slovenijo morajo prestati izhodno kontrolo.
nakupovalnih izletih sploh ne govorimo. Toda časi so se spremenili in Čehi se po ločitvi s Slovaško, svojo nekdanjo polovico skupne države, intenzivno usmerjajo proti Zahodni Evropi. Znamenj o tem je dovolj, prvo prijetno presenečenje pa čaka že na avstrijsko češki meji, kjer že zdavnaj ni več sledov o strelskih jarkih, niti o strah vzbujajočih carinikih, ki so včasih cele ure
tujega kapitala in ob cestah je veliko kričečih reklamnih tabel s kombinacijo češkega jezika z modernimi angleškimi izrazi.
Kmetijstvo je v krizi
Čehi so pred tremi meseci na podlagi zakona o kmetijski zbornici, v Pragi ustanovili Češko kmetijsko zbornico, ki se ukvarja s problematiko kmetijstva, zastopa kmete pri državnih ustanovah, pomaga pri
pogodbe za generalno zastopništvo traktorjev Zetor. Tovarna Zetor iz Brna je od letošnjega leta delniška družba, proizvodnja traktorjev pa teče že od leta 1960. Tovarniške površine merijo kar 113 hektarov, zaposlenih pa je 6.000 delavcev. V preteklosti so v Zetorju naredili tudi do 30.000 traktorjev letno, zaradi izgube številnih trgov (med njimi tudi bivšega jugoslovanskega) zdaj samo še 10.000. Postopno oživitev pričakujejo prihodnje leto, sčasoma pa naj bi proizvodnjo dvignili na 15.000 traktorjev. V nekdanjo Jugoslavijo so prodali tudi po 3.000 traktorjev na leto. Zetor je najprej obnovil sodelovanje s Slovenijo. Najprej so sodelovali z več slovenskimi podjetji, potem pa so zaradi njihovih finančnih težav in težav pri servisiranju začeli iskati uveljavljeno podjetje, ki bi poskrbelo za celotnozastopst-vo. Pogodbo so sklenili s podjetjem Gorenje Trgovina, ki je v dobrem letu uspelo prodati 1.000 traktorjev, v prihodnje pa predvidevajo prodajo 600 trak-
torjev letno. V Zetorju izdelujejo traktorje z močjo od 33 do 67 kilovatov, razvili so tudi že izvedbo uporabo brezazbestnih materialov, za serijsko proizvodnjo pa je tudi že skoraj povsem nared motor, ki ga poganja bio nafta. Ta traktor bo imel katalizator, ki zagotavlja čistost izpuha po strogih ameriških predpisih. V naslednjem letu pripravljajo tudi dizelske motorje s turbinskimi polnilniki z močjo 58 kilovatov ter trivaljni turbodizel z močjo od 33 do 43 kilovatov. Tudi za večje modele pripravljajo podoben motor s 66 kilovati, ki bo poleg turbinskega polnilnika imel tudi hladilnikom polnilnega zraka. V razvojnem oddelku pripravljajo tudi doslej največji in najmočnejši Zetorjev traktor z imenom Zet 105, za zdaj pa je znano, da bo motor zmogel največjo moč 75 kilovatov. Podjetje Gorenje Trgovina se z Zetorjem dogovarja tudi o možnostih za kooperacijo s slovenskimi podjetji. Tovarna Zetor je že pripravila seznam komponent, ki bi jih lahko izdelovali v Sloveniji, kmalu pa pričakujejo tudi prve odzive.
Gorenje Trgovina je od podpisa pogodbe že vzpostavilo razvejano prodajno servisno mrežo v Sloveniji, imajo pa tudi tako imenovani leteči servis, ki poskrbi za hitra popravila kar na terenu. Ocenjujejo, da je v Sloveniji od skupnih 88.000 traktorjev kar okoli 30.000 Zetorjevih, kar je dober dokaz za kvaliteto. Poleg takojšnje dobave traktorjev in rezervnih delov bodo v kratkem zagotovili tudi možnost nakupa z ugodnimi posojili in po sistemu staro za novo. Do zdaj so s prodajo Zetorjevih traktorjev v Sloveniji ustvarili za okoli 15 milijonov nemških mark prometa. • Besedilo in slike: M. Gregorič
Mejni prehod pri mestu Znojmo: strelskih jarkov in strogih carinikov ni več.
A Agromehanika
*ivs5w ^9  64001 KRANJ ■ Hrastje 52/a
Kako do boljše kakovosti mleka?
Kakovost mleka kot surovine za obdelavo in predelavo postaja vse bolj odločilen dejavnik konkurenčne sposobnosti mlekarn na prostem domačem in na mednarodnih trgih. Prav zato je potrebno stalno dodatno izobraževanje vseh, ki imajo opravka z mlekom, torej kmetov, kontrolorjev zbiralcev, prevoznikov, mlekarjev, trgovcev in tudi porabnikov.
V Gorenjski mlekarni v Kranju so letošnjo jesen spet nadaljevali s tečaji za doseganje tega namena. Najprej so bili na vrsti prevozniki mleka. Obiskovali so predavanja iz osnov mlekarske tehnologije, oskrbovanja in vzdrževanja zbiralnih cistern za mleko ter teoretičnega in praktičnega dela vzorčenja mleka. Na voljo so imeli učno gradivo, pridobljeno znanje pa
so zagovarjali pred izpitno komisijo. Z razumevanjem in prizadevnostjo je udeležbo na tečaju sprejelo tudi vseh 15 kontrolorjev iz odkupne mreže kranjske mlekarne, zato so bili tudi uspešni pri preizkusu znanja.
V tem mesecu je v mlekani potekal tečaj za zbiralce in zbiralke mleka z območja kmetijskih zadrug Sloga in Naklo. V učnem gradivu je bilo poleg ostalega tudi poglavje o gradbeni in tehnični ureditvi zbir-
alnic in vzdrževanju higiene. Preizkus znanja je uspešno opravilo 17 zbiralcev in zbiralk.
Gorenjska mlekarna Kranj bo v prvem trimesečju prihodnjega leta priredila tečaje in preizkuse tudi za ostale zbiralce in zbiralke s svojega odkupnega območja. Tako se bo vseh tečajev udeležilo okoli 70 oseb. Osvežitev in novo znanje bo koristna pomoč pri zagotavljanju čimvišje kakovosti surovega mleka, ki je že doslej med najboljšimi v Sloveniji. • M. G.
Prednovoletno srečanje podeželske mladine
Društvo kranjske in podeželske mladine ob izteku leta za svoje člane prireja prednovoletno srečanje, ki bo v sredo, 29. decembra, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Naklem. Za dobro razpoloženje in ples bo skrbel priljubljeni ansambel Monroe. Vstopnine ne bo. • M. G.
VESELE B0ZICNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO
		(D
		
		L. ^
VAM ZELI
TRGOVINA S PREMOGOM IN PREVOZNIŠTVO ZAPOGE 3 d VODICE
Mercator - Meso - Izdelki Škofja Loka
Ker vemo, da naš klasični program že dobro poznate, vas, cenjeni kupci, Mercator - Meso-izdelki Skorja Loka samo obvešča, da vam v tem času nudimo odlične domače koline, v prodajalni Butik - Meako Škofja Loka, Mestni trg 20,
pa lahko izbirate med klasičnim programom in med novo ponudbo konjskih dobrot, divjačinskih speciaiJtet in zamrznjenimi ribami, za povrh pa si še lahko privoščite kakovostno buteljčno vino in še kaj.
Naj vas še spomnimo, da vam v vseh naših prodajalnah ponujamo kakovostne mesne izdelke, za katera smo v tem letu prejeli 13 odličij -znak Slovenske kakovosti, ki jo prejmejo samo izdelki, ki povsem ustrezajo vsem strogim organoleptičnim kriterijem.
V predprazničnih dnevih vas vabimo, da nas obiščete in se prepričate o naši ponudbi in kakovosti.
Hkrati pa vam želimo prijetno praznovanje in uspešno 1994. leto. M-MESO-IZDELKI
USM100
UREJA: Vilma Stanovnik
V TREH DNEH DVE ZMAGI ZA SLOVENSKO SMUČANJE
ZAČELI FANTJE, NADALJEVALA DEKLETA
Komaj se je poleglo slavje po spektakularni zmagi Mojstrančana Jureta Koširja, že je za zmagovalne stopnice stopila obetavna Mariborčanka Katja Koren ■ Bosta tudi Kranjska Gora in Pohorje "slovenska"?
Kranj, 23. decembra - Po ponedeljkovi slalomski zmagi 21-Ietnega Jureta Koširja, ki so jo poznavalci smučanja ob začetku sezone lahko vsaj slutili, so v sredo za veliko presenečenje poskrbela še dekleta. Osemnajstletna Katja Koren je s štartno številko 66 ugnala najboljše smučarke sveta in na široko odprla pot do slovenskih zmag tudi v hitrih disciplinah. Ob uspehih Koširja in Kore-nove pa je treba poudariti, da je Juretu na šestem mestu sledil Gregor Grilc, Katji pa na petem Alenka Dovžan.
Začetka letošnje smučarske sezone vodstvo naših smučarskih reprezentanc in trenerji niso pričakovali pretirano dobro razpoloženi. V maloštevilčni Ženski in moški ekipi je bilo poleti kar nekaj poškodb, nekatere so se vlekle še iz prejšnje sezone. Tik pred začetkom nastopov je poškodbo roke staknil še naš prvi up Jure Košir. Vsepovsod je bilo treba varčevati, tako da so si morali mlajši tekmovalci in tekmovalke poti na treninge čez Lužo plačavati sami. Toda poguma jim ni vzelo!
Mojstrančan Jure Košir je že na prvih tekmah v Ameriki, kljub roki v mavcu, dokazoval, da letos zmore in hoče biti med najboljšimi. Trmast in prepričan vase je po odličnih uvrstitvah piko na i dodal v ponedeljek, ko je naslavnejšemu slalomskemu asu zadnjih sezon Albertu Tom-bi, zmago odnesel na domačem tekmovališču. In da bi bil uspeh še popolnejši je odlično smučal še Gregor Grilc, njima pa so se na veleslalomski in supervele-slalomski progi pridružili še drugi naši reprezentantje.
Toda tudi dekleta niso hotela biti slabša. Kot bi jim Juretova zmaga vlila novih moči, so v sredo drvele po supervelesla-lomski progi. "Reprezentanca je izredno mlada, imamo dve mladinki, Katjo Koren in Alenko Dovžan, od katerih lahko več pričakujemo na mladins-kemsvetovnem prvenstvu, v svetovnem pokalu pa bo vsaka uvrstitev med trideseterico lep uspeh," je cilje deklet pred začetkom letošnjega svetovnega pokala opisoval trener Jaro Kalan.   Toda dekleta se niso
Kar trije Gorenjci so v tem tednu segli med šest najboljših smučarjev sveta: v slalomu sta blestela Jure Košir in Gregor Grilc, v superveleslalomu pa mlada Alenka Dovžan, ki je dopolnila zmagoslavje Mariborčanke Katje Koren. Foto: J. Pelko ,
Številne čestitke našima zmagovalcema - Ob uspehu Jureta Koširja in nato Katje Koren so se po številnih svetovnih časopisih, radijskih valovih in televizijskih kanalih pojavljali komentarji o naši državi, o naših nekdanjih in sedanjih uspešnih športnikih. Da pa se velike vloge športa za promocije države zavedajo tudi v vodstvu naše države, so potrdili mnogi naši ministri, na čelu s predsednikom vlade Janezom Drnovškom in predsednikom države Milanom Kučanom, ki so športnikoma poslali čestitke z najboljšimi željami.
dala. Če zmoremo na treningih, nam bo prej ko slej uspelo na tekmah," so zatrjevale mlade reprezentantke: Špela Pretnar, Urška Hrovat, Lea Ribarič, Alenka Dovžan in Katja Koren. Toda takrat seveda tudi same niso slutile, da bo zmaga za našo ekipo prišla tako kmalu, že pred novim letom. Na prvi superveleslalomski tekmi v Fla-chauu so presenetile sebe in svetovno javnost, ki je Italijanko Perezovo že skorajda proslavila za prvo letošnjo superveleslalomistko. Takrat je v cilj prišla Alenka s presenetji-vim četrtim časom in le nekaj minut za njo še Katja. Avstrijci,
ŠEŠIR
OMET
SE NE B
Škofja Loka - Rokometni prvoligaši so s tekmami 11. kola drugo soboto v decembru zaključili z jesenskim delom prvenstva. Med dvanajstimi najboljšimi ekipami v prvi državni ligi so tokrat prvič nastopili tudi škofjeloški rukometaši.
Po velikih pričakovanjih in po ugodnih napovedih z igrami na turnirju prvakov v avgustu je bilo pričakovati precej več, kot pa kaže trenutni položaj na prvenstveni lestvici. Škofjeloški Šešir je s štirimi točkami na predzadnjem mestu na lestvici in kar šest točk zaostajajo za 10. mestom, ki zagotavlja prvoligaški status tudi v naslednji sezoni.
Takoj po končanem prvenstvu je vodstvo kluba pod predsedniko-vanjem Mira Duiča sklicalo sestanek upravnega odbora kluba. Smernice za naprej so jasne. Rokometni klub Šešir se ne bo vdal v usodo. Napeti je potrebno vse sile, da bi se nekako le dokopali do odrešilnega 10. mesta. Perspektive so sicer zelo temne in oddaljene, toda puške še ne gre metati v koruzo. Dokler so vsaj teoretične možnosti (o prakitenih je težko razmišljati), se Ločani ne mislijo predati. Predvsem si veliko obetajo od prestopnega roka, ki poteka v tem tednu. Res je, da je na rokometnem trgu zelo malo kvalitetnih igralcev, toda pri Seširju se dobro zavedajo, da ne morejo biti križem rok in čakati na odločitve drugih.
Analizo neuspeha v prvem delu je pripravilo strokovno vodstvo. O nadaljevanju prvenstva je bilo več različnih mnenj. Ob koncu pa je prevladalo to, da se obdržijo vsi igralci, ki bodo o svoji minutaži v igri odločali s svojo pripravljenostjo. Ena ali dve okrepitvi pa bi samo prispevali k večji konkurenci za posamezna igralna mesta, ki so nekaterim v moštvu že v naprej zagotovljena, kar pa vsekakor ni dobro. Možnost v pripravljalnem obdobju, ko bodo Ločani odšli tudi Za teden dni na Dunaj k avstrijskemu prvaku West VVienu ,bodo dobili tudi nekateri mlajši.
Žal so Ločani v prvem delu prvenstva svoje navijače razveselili le enkrat. Presenetljivo so premagali Gorenje iz Velenja. Dobre tekme smo si ogledali tudi proti Preventu in Kolinski Slovanu, ki pa ste objektivno boljši ekipi. Poraza z Rudarjem in neodločeni izid z Andor Jadranom pa si Ločani na Podnu ne bi smeli dovoliti. V drugem delu, ko bo vsaka tekma kvalifikacijska si v domačem športem hramu, razen s Celjani, poraza Ločani ne bodo smeli privoščiti. Dve (najmanj) zmagi pa bo potrebno ujeti tudi na gostovanjih. Psihični pritisk na igralce bo tako zelo močan, od njih pa je v največji meri odvisno, kako se bo izteklo v prvenstvu 1993/94. Upanje vsaj zaenkrat še obstaja. Po nekaj nesoglasjih in po ponujnem odstopu predsednika pO so se razmere v vodstvu kluba normalizirale. Sedaj so na potezi igralci. • Dare Rupar
ki so takrat že končali prenos, so komajda ujeli njeno vožnjo skozi cilj. Na ekranu pa se je pojavil napis "presenečenje".
smemo biti slabše," je ponosno dejala mlada Mojstrančanka Alenka Dovžan. In imela je prav! Če zmorejo drugi, zakaj
In res je bil marsikdo presenečen. Toda le do takrat, ko smo mladi smučarki zvečer .
videli v studiu Televizije Slove- Alenka, Katja, Urška, Špela nija. "Če zmorejo fantje, mi ne      • V. Stanovnik
ne bi zmogli naša dekleta in fantje. Če so zmogli Križaj, Strel, Franko, Svetova, zakaj ne bi tudi Jure, Gregor. Matej,
JURE BO ŠE "STRESEL" TOMBO
Prva zmaga našega alpskega smučarja v samostojni Sloveniji
t'c požela veliko navdušenja med Slovenci. Se posebej] pa smo >ili ob tem ponosni Gorenjci. Kaj pa o Juretovi zmagi pravijo gorenjski športniki?
Urban Franc, smučarski skakalec z Bleda: "Ponedeljkova slalomska tekma v Madonni di Campiglio je bila edina tekma svetovnega pokala alpskih smučarjev, ki sem si jo v tej sezoni uspel ogledati po televiziji. Kaj naj rečem? Špica! Mislim, da je pri Juretovem uspehu odločilo, da je zelo zanesljiv tekmovalec, da ga nič ne vrže iz tira. Ob tem je še kako pomembno, da ima v ekipi še koga, ki je sposoben podobnih rezultatov - kot je bil tokrat Gregor. Tudi v Kranjski Gori mislim, da bo Jure "stresel" Alberta Tombo. Vsekakor ima na domačem terenu več motnosti kot Italijan."
Mohor Razinger, hokejski vratar z Jesenic "Če imam le čas, si po televiziji rad ogledam nogometne tekme, pa tudi smučanje. V ponedeljek sem gledal Juretovo zmago v Italiji in zdelo se mi je zelo dobro, da je vendarle zmagal. Posebno dobro se mi je zdelo, ker je iz našega konca, ker je Gorenjec. Sicer pa mislim, da to ni zadnja Juretova zmaga, da jih bo še kar nekaj. Mislim, da mu bo prvič ponovno uspelo le v Kranjski Gori."
Alenka Kejžar, najboljša slovenska plavalka iz Radovljice: "Če le utegnem, po televiziji rada gledam smučanje, pa tudi košarko in drsanje. V ponedeljek slalomske tekme iz Madonne di Campiglio sicer nisem gledala, saj sem bila v šoli, novico o Juretovi zmagi pa sem slišala po radiu. Zelo sem bila vesela njegovega uspeha, predvsem zato, ker je Slovenec. Vedela sem, da so naši smučarji in smučarke letos dobri in mislim, da so se ravno z Juretovo zmago ponovno začeli uspehi, kot smo jih bili vajeni v času Bojana Kriiaja in nato Mateje Svet. "
V NEDELJO V CANKARJEVEM DOMU
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM
Kranj, 24, decembra • To nedeljo zvečer bosta v Cankarjevem domu v Ljubljani kar dve veliki športni prireditvi. Slovesnost ob razglasitvi najboljši Športnikov si bo ob 20.30 uri moč ogledati tudi na prvem programu slovenske televizije.
športna zveza Slovenije bo na posebni svečanosti ob 18.15 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma pripravila svečano podelitev priznanj Športnikom in trenerjem za vrhunske dosežke v minevajočem letu. Po tej prireditvi pa bo ob 20.30 sedaj že tradicionalna prireditev "ŠPORTNIK SLOVENIJE", ki jo pripravlja društvo Športnih novinarjev Slovenije. Prireditev si bo moč ogledati po televiziji, vsi ljubitelji Športa pa ste prisrčno vabljeni tudi v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. • V. Stanovnik
POČITEK DO NOVEGA LETA
Kranj, 24. decembra - S 13. kolom drugega dela državnega prvenstva so hokejisti včeraj zvečer za letos končali z nastopi. Že 2. januarja pa bo v Celju nov derbi med domačo ekipo in Acroni Jesenicami, ki ga bo prenašala tudi televizija.
Torkovo 12. kolo je minilo brez presenečenj, saj so domačini povsod zanesljivo slavili. Triglav, ki je gostoval pri Olimpiji Hertz, se ni izkazal ne v obrambi in ne v napadu, končni izid srečanja pa je bil temu primeren 17:2 (5:0, 4:1, 8:1). Edina gola za Triglav sta dala Oven in Leonov. Tudi v Celju so bili domačini pretrd oreh za Mariborčane, domačini pa so zmagali z 10:3 (1:0, 4:0, 5:3). Podobno se je razpletlo tudi na Bledu, kjer so nov poraz doživeli hokejisti Slavije. Blejci so zmagali z izidom 14:2 (3:1, 8:1, 3:0).
Včeraj zvečer je bilo na sporedu zadnje kolo pred novim letom, vendar se tekme do zaključka redakcije še niso končale. • V.S.
DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLEZANJU
SKORAJ STO MLADIH V TRŽIČU
Tržič, 23. decembra - Šport no-plezalni odsek Tržič je minulo nedeljo uspešno izvedel državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše kategorije, na katerem je sodelovalo 93 tekmovalcev. Obenem je to bila zadnja letošnja tekma za slovenski pokal.
Pri cicibankah je zmagala Metka Bogataj (ŠPO Idrija), druga je bila Špela Žula (ŠPO Radovljica), tretja pa Žana Jereb (AO Ziri). Pri cicibanih so si 1. mesto delili Blaž Rant (PK Škofja Loka), Klemen Bečan in Tomaž Valjavec (oba ŠPO Tržič); za njimi sta se uvrstila Aleš Česen in Anže Štremfelj (oba PK Škofja Loka). Med mlajšimi deklicami je prvakinja postala Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), druga je bila Urška Šeliga (Šaleški AO), tretja pa Blažka Klemenčič (PK Škofja Loka). Pri mlajših dečkih je zmagal Boštjan Potočnik (AO Impol), na 2. mesto se je uvrstil Matjaž Jeran (AO Matica), na 3. mesto pa Tine Zupan (ŠPO Tržič).
Končni seštevek slovenskega pokala za mlajše kategorije po štirih tekmah pa je takle: CICIBANKE: 1. Žana Jereb (AO Žiri, 65 točk), 2. Metka Bogataj (ŠPO Idrija, 54,3), 3. Špela Žula (ŠPO Radovljica, 48); CICIBANI: 1. Blaž Rant (PK Škofja Loka, 81,7), 2. Aleš Česen (PK Škofja Loka, 65), 3. Anže Štremfelj (PK Škofja Loka, 48); MLAJŠE DEKLICE: 1. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka, 90), 2. Urška Šeliga (ŠAO, 54,5), 3. Blažka Klemenčič (PK Škofja Loka, 48,5); MLAJŠI DEČKI: 1. Boštjan Potočnik (AO Impol, 64), 2. Rok Perčič (PK Škofja Loka, 52), 3. Uroš Grilc (ŠPO Radovljica, 46). • S. S.
PRIZNANJE TUDI ZA LANGERH0LČEV0
Kranj, 24. decembra -Včeraj so v Ljubljani podelili priznanja najboljšim atletom in atletinjam Slovenije. Na osnovi ankete med športnimi delavci in novinarji je pri dekletih zmagala Bukovčeva pred Bilačevo in Javornikovo, pri moških pa je najboljši slovenski atlet Kocuvan, ki je zmagal pred Vindišem in Šalamunom. Med Gorenjci je treba omeniti uvrstitev Škofjelo-čanke Langerholčeve, ki je v kategoriji mladink osvojila drugo mesto. • V. S.
SMUČARSKI TEČAJ ZA NAJMLAJŠE
Kranj, 24. decembra • Alpski smučarski klub Triglav je po doseženih rezultatih eden najboljši slovenskih klubov. Da pa bi vzgojili tudi nov rod mladih smučarjev pa v času od 27. do 30. decembra organizirajo alpsko šolo smučanja za cicibane letnik 1984, 85, 86 in mlajše. Alpska šola smučanja se bo začela z zborom dne 27. decembra ob 10. uri na zgornji postaji žičnice Krvavec, kjer bodo cicibane sprejeli vaditelji in učitelji smučanja. Dodatne informacije dobite po telefonu 45-265 (Slavko Zupane) ali v pisarni ASK Triglav 215-523 (Mitja Krampi). Tečaj bo potekal od 10. do 13. ure in je brezplačen. • V. S.
03
IflNJE
USPEHI KADETOV IN PIONIRJEV TRIGLAVA
V nedeljo, 19. decembra, so imeli v Cerknici kadeti zaključne boje za državnega prvaka v ekipni konkurenci. Na prvenstvu je sodelovalo 7 ekip.
Prvak Slovenije je postala ekipa Bresta iz Cerknice s 1259 keglji, drugo mesto je osvojila ekipa Proteusa Postojna s 1179 keglji, tretji pa so bili predstavniki Triglava iz Kranja s 1159 keglji v postavi: u. Kavčič, D. Zaje, N. Zelnik in M. Dežman. Najboljši posameznik je bil M. Meden iz Cerknice s 435 podrtimi keglji.
V Celju pa so končali zaključne boje za posameznega prvaka Slovenije pionirji. Pri Triglavanih se je najbolje izkazal J. Lužan, ki je zasedel 2. mesto, 4. mesto D. Škrjanc, 8. mesto J. Fleischman in 10. mesto P. Zupan. • Tone Česen
MIRA stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica razpisuje prosto delovno mesto
VODJE ODDELKA STAVBNEGA MIZARSTVA
Pogoji:
- najmanj V. stopnja izobrazbe lesarske smeri
- da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
- da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pisne vloge z vsemi dokazili pošljejo do 5. 1. 1994, na naslov: MIRA mizarstvo Radovljica, Šercerjeva 22.
tfddbctn
INTERNATIONAL d.0.0.
CICIBAN INTERNATIONAL, d.O.O., MIREN PRI NOVI OORICI BO VSEM DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE. KI BODO UGLEDALI LUČ SVETA
f  MED BOŽIČNO - NOVOLETNIMI PRAZNIKI ^\ ( OD 25. DECEMBRA 93 DO 1. JANUARJA 94 \^_PODARIL J
BABY COPATKE, KI JIH BODO STARŠI PREJELI DO KONCA JANUARJA 1994
V PRIHAJAJOČEM LETU 1994 ŽELIMO VSEM MNOGO SREČE
IN ZADOVOLJSTVA TER VESELO PRAZNOVANJE.
VSE MAMICE Vi OČKE VABIMO V NASE PRODAJALNE V
MIRNU, NOVI GORICI, KOPRU IN I JI BI JAM. SAMI SE BOSTE LAHKO PREPRIČALI O NAŠI PONUDBI
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ
Kadrovska komisija pri IS Številka: 108-S14/93-01
Kadrovska komisija pri IS občine Kranj v skladu s 5. členom odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gasilsko reševalna služba p.o. Kranj (Ur. I. RS, št. 28/91)
razpisuje prosto delovno mesto i
DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ
Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje po statutu zavoda:
- končana VII. stopnja izobrazbe ekonomske, pravne, organizacijske ali tehniške smeri
- najmanj 5 let delovnih izkušenj
ali
- končana VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
- najmanj 10 let delovnih izkušenj
Izbran kandidat bo imenovan za štiri leta.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj najkasneje v 15 dneh po objavi pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter kratkim življenjepisom s podatki o zaposlitvah Kadrovski komisiji pri IS SO Kranj, Slovenski trg 1,64000 Kranj.
mm PRI NAS DELIMO SREČO! N KUPITE KARTICE PODARIM-D08JM V MALOOGLASNl SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA! v
Republika Slovenija
OBČINA TRŽIČ
Oddelek za prostor in okolje
Oddelek za prostor in okolje pri SO Tržič na podlagi sklepa 12. seje Komisije za stanovanjsko gospodarstvo, z dne 16. 12. 1993 objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo trisobnega stanovanja v najem s profitno najemnino
1. V najem se odda trisobno stanovanje v izmeri 72,00 m2, na Deteljici 2 v Bistrici pri Tržiču.
2. Stanovanje se odda v najem za nedoločen čas, s profitno najemnino.
3. Ponudniki naj v svoji ponudbi navedejo višino najemnine, ki so jo pripravljeni mesečno plačati za najem. Prednost pri dodelitvi ima ugodnejši ponudnik.
4. Stanovanje obsega kuhinjo, tri sobe, kopalnico z WC, predsobo, balkon, ložo in klet. Stanovanje je centralno ogrevano in se nahaja v 5. nadstropju stanovanjskega bloka. Interesenti naj svoje ponudbe pošljejo po pošti - priporočeno na naslov Občina Tržič, Oddelek za prostor in okolje, Trg svobode 18, Tržič ali oddajo v zaprti kuverti v sprejemni pisarni SO Tržič, s pripisom "za najem stanovanja".
Ponudbe sprejemamo v roku 15 dni od dneva objave v Gorenjskem glasu.
Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
Druge informacije po tel.: 064/53-051, int. 55 ali int. 40.
tapetništvo radovljica
p. o.
TAPETNIŠTVO Radovljica, p.o., Gorenjska c. 41, Radovljica
razpisuje prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
Z naslednjimi pogoji:
- VI. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri
- ustrezne delovne izkušnje
- znanje tujega jezika
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev.
Nudimo možnost dodatnega usposabljanja, kreativno delo, urejeno delovno okolje in stimulativno nagrajevanje.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Z vsemi kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo opravili razgovor, vsem prijavljenim pa bomo pisno odgovorili na prijave.
TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ - TEP MREŽA oddaja v podnajem poslovne prostore na BLEDU v MODNI HIŠI -PRISTAVA, Cesta svobode 22.
- opremljen poslovni prostor v netto površini 51 m2
- neopremljen poslovni prostor z izložbo in sanitarijami v netto površini 57 m2
interesenti naj posredujejo ponudbe v roku 15 dni po objavi na naslov: TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ, TEP MREŽA, 64290 TRŽIČ.
Informacije po telefonu (064) 53-260 int. 622 - TEP MREŽA.
K 3 KERN Kranj, d.o.o
MEK<EMICMIME
• NAKUP, PRODAJA, MENJAVA
• NAJEM IN OCENITVE -STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ, PARCEL POSLOVNIH PROSTOROV
(l\JI\IM STRANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MNOGO SREČE V LETU 1994
in foslovnm prtturpn vmims mtlt Mmupmiik insmnonon leto 1994!
BankVVustria
Ljubljana
Z občutkom m minon!
Denar za čestitke bomo nakazali v dobrodelne namene!
Spoštovani zavarovanci!
Do kakovostnih sprememb ni mogoče priti čez noč, temveč je to rezultat procesa. Na Zavodu smo ga zastavili premišljeno in postopno v obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.
Izrazili ste nam visoko stopnjo zaupanja. Prijetno smo bili presenečeni in veseli, da se vas je kar 1.200.000 že v prvem letu odločilo prostovoljno zdravstveno zavarovati pri nas. S tem ste nas zavezali in nam omogočili, da tudi prihodnost prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja razvijamo na zastavljenih načelih -strokovnosti, stabilnosti, varnosti in kakovosti
In še najnovejše sporočilo: na podlagi naše uspešnosti ostajajo premije za pakete doplačil ZZZS tudi po 1. januarju 1994 nespremenjene. Ohranjamo vse dosedanje popuste, dodajamo pa tudi nove.
Zahvaljujemo se vam za zaupanje!
Naj vam bodo prazniki lepi in leto 1994 prijazno!
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
MALI OGLASI I tgTTff» I
>«s   «1 m rm ELECTRONICS |
g 217-960
APARATI STROJI
Prodam PRALNI STROJ gorenje.
lir 70-705 28*76
Prodam ŠTEDILNIK ISKRA KORONA 2 plin+2 elek. S50-475, vsak dan po 16. url_28979
Prodam industrijske šivalne stroje.
041-643 28981
Brusilne stroje za brušenje tračnih ali gatarskih žag izdelujemo. 0064/65-
038 28984
Prodam TRAČNO 2AGO. Ogled na domu. Potrebuješ Nikolaj, Todraž 7
28986_
Prodam ELEKTROMOTOR 3 fazni, 2,2 KW, 1400 obratov. »66-486
29003
Prodam industrijski OVERLOCK SINGER. ©218-366 29011
POSEBNA PONUDBA MESECA BARVNI TELEVIZOR S5cm teleekran, raven ekran samo 57.760 SIT • 5% POPUST
Iz ostalega programa: TV37cmTTX 39.444 SIT
TV51cmTTX 45.520 SIT
TV55cmTTX 53.124 SIT
TV 72 cm TTX, stereo 102.600 SIT HIFISTOLPIzCDod      37.240 SIT
C.Talcev3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure
S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI
1
I
Ugodno prodam VIDEOPLAYER in SINTESIZER. Ribič, Kokr. odreda 11, Lesce 29013
RAČUNALNIK Commodore 64, prodam. O 59-125 29019
Rabljene OLJNE GORILCE ugodno prodam - možna montaža. 0215-
545 29031
Prodam REZKALNI STROJ - WAP. O733-260. od 8. do 13. in od 15. do 18. ure 29033
Prodam rabljeno traktorsko KABINO za zetor IMT. O 733-697 29047
Zelo ugodno prodam barvni TV iskra, star 4 leta, v dobrem stanju. &329-058 29052
Prodam BTV GORENJE z daljincem, ekran 54. 0326-662 29055
Prodam trajno gorečo peč CENTRAL SPECIAL 24 in termoakumula-djsko peč. 0241-676, po 16. uri
Prodam novo, še zapakirano PEČ za centralno kurjavo Feroterm 30.000 Kcal, 10 odstotkov ceneje. 0631-
144 29069
ZVESTIM KUPCEM, ČLANOM KLUBA K0$RA, POSLOVNIM PARTNERJEM flBR VSEM OBČANOM
VESEL BOZIC
Vele blagovnica Globus vabi cenjene kupce in njihove otroke na obisk dedka Mraza v GLOBUSU: v torek, 28.12., sredo, 29.12., in četrtek, 30.12. 1993, ob 18. uri.
Trgovska DO Kranj
*O.I00
Prodam industirjski šivalni stroj 5INGER za šivanje usnja - levoroč-ni-©43-160 2908?
Prodam novo krožno ŽAGO 900 x 4, 35 odstotkov ceneje. 045-528 29085
satelitski sistemi od 415 dem z
Montažo, možen kredit. Skupinski in Vrtljivi sistemi, dekoderji. 0719-014
Prodam pralni stroj CANDY brezhi-Nrv 0212-953_29096
Prodam vgradno zamrzovalno omaro. 0 061/627-713 29099
RECEIVER PIONEER 2x60 W in ZVOČNIKE VVharfedale laser - 50, Prodam. O 45-223 29134
GOTOVINSKO POSOJILO
V ENEM DNEVU, GARANCIJA: ČEKI, AVTO, ZLATO, SLIKE.
TRGOVCI
ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH STRANK Z ZAMIKOM PLAČILA
MESTNA ZASTAVLJALNICA
CANKARJEVA 4/1 LJUBLJANA (PASAŽA NEBOTIČNIKA) OD 10. D016. URE.
ŽIVILA Kranj
Restavracija PARK Kranj
Odlična gostinska ponudba Sobotni plesi ob iglasti Družabniplesni večeri ob SREDAH 1EL21U41 Plesni tečaji plesne šole
Prodam cirkular, vlečno kljuko, televizor, slamoreznico, gramofon.
©67-037 29166
Prodam CO 2 450 amperski VARILNI APARAT. 051-458 29168
Prodajam mlekarska pomivalna korita in sestavljive tople grede. 0325-576 _»m
Prodam kompletno razvodno elektro omarico. 0327-319 29177
Prodam TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 4806 C, letnik 1987, cena po dogovoru. O 632-846, od 19. -20. ure vsak dan 29200
NAJCENEJŠA TRGOVINA S POHIŠTVOM
sedaj tudi v Škofji Loki I
BOŽ/ČND fi/Dl/DCET/VASMPERAtCC/JSKA
prodaja pokišfca p- trpovi'*/'
MAŽA
Škofja Lokajitov trg 7 (na avtobusni postaji) tel. 064 623-276
Do 30. 12. 93 vam nudimo tudi
do 40 % AKCIJSKI POPUST!
3 M kuhinje 86.801 SIT dnevna soba 77.015 SIT otroška soba 78.897 SIT
ali celo ceneje...........
nmaM
Ugodno prodam dobro ohranjeno
Motorno žago alpina 45.
8*214-306 29103
Kupim dva ležajna ohišja fi 170 x 70 PT». 0242-397 29108
Prodam štiri tristopenjske kaloriferje *a centralno ogrevanje delovnih Prostorov. 0242-397 29109
Gom?prPr^!?7m^Tl0 rab'jen °'jni FREJTONARICO, kot novo, prodam. MORILEC. 047-438 29121 zelo ugodno. 070-015 28966
Prodam pralni stroj Gorenje za 15000 SIT. P621-336_29218
MIZARSKO KOMBINIRKO Robland K 31, večja, pet operacij, malo rabljena, cena 7000 DEM, prodamo. O 064/622-481 29245
GLASBILA
SATELITSKE ANTENE
nemške in angleške
NEUHAUS in PACE
Z montažo že od
469 DEM
možnost
NA OBROKE
GARANCIJA SERVIS in KVALITETA
*zr 064-422-585 421-108 I   0609 617-778
V ' SflT TRflDEiu
JV. ekran 68, star 4 leta, cena 500 ?tM, prodam. O 47-345, Zg. Duplje
29138
Jarup - stroj za uničevanje krom-P'rjeve cime prodam z 10% popus-5>m. KOZINA, d.o.o., 0328-238
18152
J^rodam stroj za briganje plastike.
^681-146_29155
Ugodno prodam termoakumulacijski Htčl aeg 3 in 4 KW. 0213-922291S9
SINTESIZER FUJIHA 2100, 5 oktav, 6 ritmov, 6 glasbil, dolžine 90 cm, primeren za začetnike, cena 400 DEM. 077-390 29083
Prodam SINTHESIEZER YAMAHA PSR 200 nov z adapterjem, cena 550 DEM. 045-441_ 29178
GR. MATERIAL
Prodam PUNTE. ©328-218 28978
Prodam 13 m2 talnih KERAMIČNIH PLOŠČIC 10x 20 cm. Tušek, Selca
151 29049
Prodam DESKE COLARICE. 092
t697-
29129
OKNA JELOVICA 2 kom. nova 140 x 100 z žaluzijo, prodam. 043-546
29160
Cementno sivi STREŠNIKI, novomeški, novi, prodamo 90 kom. ©66-
052_29179
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram matematiko za srednje In osnovne šole. 0332-605 29060
Poučujem FRANCOŠČINO za vse stopnje, konverzacija. 0327-358
SILVESTROVANJE
v KINU DOM KAMNIK 31.12. ob 21. uri Igra ansambel BRATOV POUAH|||
Informacije in rezervacije;
061/817-670, 831-470, 832-662
mmmBiJENo zawbbq
■■■   HRANO iN PIJAČO! .
Instruiram matematiko, fiziko, kemijo, angleščino, nemščino in računalništvo. O51-506 29120
KUPIM
Kupim tečaj NEMŠČINA 2000 S -druga stopnja. 0620-560 28983
Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja od 200-500 m2. ©0609/615-
785 28998
Kupim brezhiben motor za NSU PRINC 1200 ali tip 110. Ribič Janez, Kokr. odreda 11, Lesce 29012
Kupim bikca simentalca, starega od 10 do 14 dni 0891-152 29030
Dobro ohranjeno opremo za živilsko trgovino kupim (tehtnica, blagajna, salamoreznica). 077-609 29035
Kupim TELIČKA simentalca, starega 14 dni. 065-411 29036
Kupim OKNO višina 120 cm, dolžina 140 cm. 0212-409 29124
Kupim BIKCA simentalca, težkega do 100 kg. 0738-170_29167
Karamboliran avto, letnik 1985, dalje kupim. 0061/841-266 29180
Kupim TRAKTOR IMT 533-539 s kabino. 077-092 29181
Malo rabljeno OTROŠKO KLAVIRSKO HARMONIKO, prodam. O 422-
825 29025
Invalidski voziček, odlično ohranjen, ugodno prodam. 077-609 29034
Prodam polovico mladega BIKA.
046-138 29077
Prodam kovinske DELOVNE MIZE z lesenimi predali in policami. ©874-
361 29092
Poceni prodam BILJARD. ©329-642 29110
Prodam programirane VIDEO IGRE CONSOLE. ©310-537_29112
Prodam RISALNO DESKO robotron RAISS ordinat III. ©623-040 29122
Zelo lep ROGOS za ikebane, ugodno prodam. ©45-532 29130
Prodam novo govejo kožo - ustrojeno. ©66-306 29172
Smrekove PRIZME 8 cm, plohe in colarice, ugodno prodam. S 76-474, popoldan. 29191
LOKALI
Prodajamo odpisane gostinske stole, še dobro ohranjene in po zelo ugodni ceni. Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, ©221-874 28987
Oddam mali lokalček, plačilo mesečno 10.000 SIT. ©78-572 29184
OBVESTILA
Vsak petek nakupovalni izlet v Munchen, cena 59 DEM. ©82-104
28973
ŠAHOVSKA SOLA
Začetek 8.1.1994 ob 9. uri,
Tomšičeva 7, Kranj; informacije do 8. ure zjutraj tel.: 328-547 in od 17. ure dalje po tel.: 327-1421
Recimo nestrpnosti do drugače mislečih NE! Slovenska odgovor-nostna stranka SOS ali OSS Mestna ubožnica škofja Loka. Vabi 25. t.m. na ogled brtogca (sobice 3x4 brez sanitarij) štiričlanske družine druga-čemislečega na Lontrgu 9/a in nekaj stanovanj stoštirideset, stošestdeset in več m2 pravilno mislečih posameznikov (ena sama oseba v velikem stanovanje), za volilce SKD od 10. do 11. ure in za neprevarane kristjane od 11. ure naprej. Še posebej sta vabljena g. Kovačeviš in g. Demšar, da bi jim izrekli zahvalo za neizmerno dobroto. Vsem bralcem pa želi blagoslovljen Božič in srečno Novo leto. Za SOS ali OSS Benedikt Pančur. 29135
Nakupovalni dan: PALMANOVA, PORTOGRUARO, GORICA, dne 30.12. Prijave na ©691-624 29169
OBLAČILA
VERMAS - obiščite izposojevalnico poročnih oblek z dodatki na Jenkovi 1, Kranj, ©312-207 28965
Prodam ali zamenjam večjo količino mošpkih svilenih SRAJC. ©861-306
29127
OTR. OPREMA
Prodam novejši globok otroški VOZIČEK. Rožna dolina 11, Lesce
29053
Prodam otroško posteljico z jogijem in kuhinjske elemente. Šturm, Begunjska 9, Kranj 29076
OSTALO
Suha bukova in sveža drva. 345
Prodam MESO od mladega BIKA. ©422-585 ali 421-108 28992
V Kranju iščem mlado dekle do 25. let za nego in družba v večernih urah. Sem Invalidno dekle na invalidskem vozičku. Plačilo po dogovoru. 00601/21-643 29008
421-
29193
PRIDELKI
Prodam drobni KROMPIR. «328-
2 1 8 28977
SENO prodam. ©733-487 29217
POSESTI
Prodam njivo najboljšemu ponudniku. Ahčin, Zg Brnik 34 28970
Starejšo HIŠO z malo vrta kupimo: Gorje, Bled, Radovljica. ©725-374,
PO 20. Uri 28972
V najem oddam skladišče 40 m2 v Naklem. ©50-852 29002
Zazidljivo PARCELO v Šenčurju 360 m2, prodam. V račun vzamem avto. 0327-605 29054
Prodam PARCELO z lokacijskim dovoljenjem na lokaciji Jesenice-Gorje na Polanah. ©725-176 29072
HOTEL Transturist Škofja Loka
vabi na SILVESTROVANJE 31.12. in na
NOVOLETNI PLES 1. januarja Rezervacije po tel.:064/621-261
PRIREDITVE
TRIO BONSAJ igra na ohcetih in zabavah. © 421-498 29140
POSLOVNI STIKI
Nujno potrebujem 4500 DEM. Vračam po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 2914a
SATVSERVia
- RTV SERVIS
- TV antene
SM antene (439 DIM)
tel.: 064/738 032
RAZNO PRODAM
Prodam BUTARE in plastične 100 litrske SODE. ©327-027 28962
EMO PEČ novo, peč Plamen 80 cm visoko, skoraj novo, novo okno širina 90 cm, višina 100 cm, ugodno prodam. ©736-578 28997
Prodam prašek Oskar, toaletno milo, nagrobne sveče, vse ugodno. ©53-218, zvečer 29040
Nerabljen MIKSER, prodam 30 % ceneje, smrekove PLOHE, špirovce 5 cm in lege 6 cm. 0 46-255 29139
Mešana DRVA, meso od bika, prašiča za zakol, prodam. 0422-582
Zimske GUME za FIAT 750 in siporeks 5,10 cm. 0312-322 29186
Prodam DRVA. Jovič Jovo, Na Kresu 14, Železniki 29214
STAN. OPREMA
Prodam rabljeno sedežno GARNITURO. 0212-761 29059
Prodam dobro ohranjene klopi za kmečko sobo in kuhinjo. 0623-040
29123
NEPREMIČNINE
^Cjc^eseC božič in srečno novo Četo 1994
APRON D.O.O., KRANJ Likozarjeva 1a
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi
ANTON BALAŽIČ
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 24. decembra 1993, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Meblo POSTELJO, rabljeno 3 leta, ugodno prodam. 0 324-372 29192
Ugodno prodam fotelj, raztegljiv v posteljo (nov). 0061/376-808 ali
218-087 29231
ŠPORT
HOKEJSKO OPREMO z drsalkami za starost 6-7 let, prodam. 0 215-
659 29020
Rabljene drsalke vseh velikosti - v račun vzamemo vaše. Trgovina Rubin, 0215-545 29032
DRSALKE-CCM in BOTAS
- nove in rabljene (prodaja staro za now}
- palce za hokej in brušenje drsalk
sobna kolesa in kolesa SCOTT, tudi modeli 94 • lakiranje in peskanje okvirjev za kolesa SLAVKO ŽA6AR-VALV, tel.:215-750 Kokrica, Betonova 16 a, Kranj
1-sobno STANOVANJE v šk. Loki 38,5 m2 komfortno, prodamo po ugodni ceni. 0061/614-629 29149
V Kranju oddam neopremljeno SOBO, cena 10.000 SIT. 078-572
29185
V najem oddam GARSONJERO, vseljiva takoj. Šifra: OPREM UENA
29190
Medicinska sestra najame GAR-SONJERO v Kranju. 0331-082 29215
VOZILA DELI
Prodam ali menjam avtomobilske snežne verige 145, 13 za 175, 70,13.
0620- 038 28985
Zadnjo levo luč za tipo prodam za 100 DEM. 0632-465 29045
Prodam vlečno kljuko za Z 101.
0621- 354 29057
Za polovično ceno prodam dve novi GUMI 145 x 13. 0242-065 29088
Prodam PRTLJAŽNIK za smuči za GOLF II. 047-916, zvečer 29178
Prodam lovski LOK.
29043
t326-574
Bele PANCERJE ALPINA št. 40, prodam za 5000 SIT. 077-390 29084
Prodam otroške smučarske HLAČE in pancerje št. 37. 041-669 29095
VOZILA
STORITVE
Nudim prevoze do 5000 kg. ©324-
634 28969
KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, vrata, izdelujemo po naročilu. 082-104 28974
SERVIS in popravilo vseh vrst pralnih strojev. 0329-102 2S9so
Diplomske in druge tekste, vnos podatkov, administrativne storitve na računalniku.....0631-522 29040
Izdelujemo oblačila po vašem naročilu! ŠIVILJSTVO KALIOPA 29094
SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna. 0324-457 29104
Montaža kuhinj, svetovanje, servis,
Žarancija. KO LES...0217-974, zve-er 29116
BOŽIČNE JASLICE vam izdelam po najnižji ceni. 0242-331 29ns
KOMBI PREVOZI tovora do 1500 kg in manjše selitve. 0215-211 29185
Izposoja strojev za GLOBINSKO ČIŠČENJE. 0 46-149 29241
STANOVANJA
Mlad par brez otrok išče 1-sobno stanovanje v Kranju. Možnost predplačila. Hedel Anita, Mestni vrh 106
A, PtUJ 28995
Nujno vzamem v najem 1-sobno, vsaj delno opremljeno stanovanje v Kranju. 0328-841 29086
V škofji Loki stari del, prodamo STANOVANJE 33 m2 IV. nadstropje, cena ugodna. 0061/614-629 29102
Mlada družina išče prazno 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE. 0327-
147 29117
Z 101, letnik 1986. ©324-350 28960
Prodam ROVER 416 GSI 16.V, star 1 mesec, možna menjava za cenejše vozilo. ©325-981 ali 242-300 28963
Prodam Z 101 special 1300 cm3, letnik 1979, reg. do septembra.
©622-775 28964
Prodam R 4, letnik 1986. ©242-221,
int. 29 28967
Prodam Z 101, letnik 1983, reg. do 11/94. ©217-437 28968
Prodam JUGO SKALA, lentik 8/94, rdeča, prvi lastnik. ©681-086 28971
Prodam Z tip JUGO 1.1 GX 55, letnik 1987, registriran do 4/94. ©64-262
28975
ŠKODO 135 L, letnik 1991, 25000 km, kot nova, ugodno prodam. ©331-503, 331-061_28990
Prodam bel JUGO 55. letnik 1990, prevoženih 24000 km. ©802-089
28991
Prodam R 4, letnik 8/1991, cena 7200 DEM. ©215-129_28993
Prodam Zastavo 101, letnik 1986, reg. do 12.10.1994, cena po dogovoru. Vojinov Miroslav, Planina 5, Kranj 28996
Prodam KOMBI IMV. letnik 1988, prevoženih 55000 km. ©0609/615-
785 28999
Prodam Z 128, letnik 1987, cena 2700 DEM. «45-532_29000
GOLF diesel, letnik 1984, izredno dobro ohranjen, prodam. ©718-371
29004
Prodam GOLF GTI II, letnik 1985, nikoli karamboliran, lepo ohranjen.
0241-016 29005
Prodam ŠKODO 136 LS, letnik 1991/7. 051-956_29009
Prodam tovorni avto Z 645 kiper, letnik 1982. ©70-145_29010
Prodam ohranjen in garažiran JUGO 45, letnik 1987, reg. do 9/94. «872-
525 29014
Trgovina MINIMAX v škofji Loki
KJE?
V prostorih Kompasove poslovalnice v Škofji Loki !
Najcenejši novoletni okraski!
od so sit do 280 srr
Mala novoletna darila !
od 230 SIT do 600 SIT
Postelje iz naravnega lesa !
SAMO 114.850,00 srr
PRIDITE, m BO VAJI ZAL t
Tel: 064 621-957
Prodam R 18, letnik 1984. 0801-079 po 16. uri 29016
R 4 GTL, letnik 1984, odlično ohranjen, garažiran, brezhiben, nujno ugodno prodam. Smid B 725-
904_29017
R 4 GTL, letnik 1984, karamboliran, v voznem stanju, prodam. Zajec. Q 324-318 29022
Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL 55, 7/85, reg. do konca 7/94. 0324-
I764 29028
Ugodno prodam BMW, letnik 1983.
»217-706 29029
Prodam Z 101, letnik 1983, neregistrirano, rdeče barve. 053-176 29037
Prodam Z 101, letnik 1986, rdeče barve, reg. do 7/94, cena 2400.
053-176 29038
AUDI 80 1.6 bencin, letnik 1991, prodam za 23000 DEM, prepis možen januarja. 0632-465 29046
R 4 GTL, letnik 3/89, 66000 km, registriran do 9/94, prodam. 0633-
045 29050
SUPER BOŽIČNA IN NOVOLETNA PONUDBA!
PIVO UNION zaboj 998.
LAŠKI RIZLING Palic 133.-
KAVABAR 100 g 69.-
PREŠANA ŠUNKA 690.-
SIR gauda 590.-
MARGARINA Petra 500 g 117.-
R0ZINE 1 kg 249.-PRALNI PRAŠEK AVA4.5 kg 1450.-
MEHČALEC 41 299.-
76, tel.
Vsem strankam, prijateljem in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno NOVO LETO 1994.
Delovni čas: od 7.30 do 19. ure, sobota od 7.30 do 17. ure, nedelja od 7.30 do 12. ure.
GOLF JGL, Ietnik1981, regi. do 2/94 prodam za cca 3.700 DEM ali menjam.«218-647
UNO 60 S. letnik 121/87, regi. celo leto, prodam.a 326-649 popoldan
Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1988 in 126 P, letnik 1988. 077-985 290se
Prodam Z 101, letnik 1984, reg. do 31.11.1994. 053-678 29061
Prodam OPEL KADETT 1.3, športna izvedba, letnik 1983. 046-735 ?eo6;
Prodam ohranjen 126 P, letnik 1979 reg. do 11/94. 0216-528, popoldan
29067_^^^^
Prodam Z 750, letnik 1982, reg. dc 10/94, cena po dogovoru. 084-357
29068
Prodam JUGO 45 KORAL, letnit-1988, reg. do novembra 94. 0312-
364 2907(
Prodam Z 101, letnik 1989. 041
341 2907'
Prodam ŠKODO LX, staro 3 mesece. 0620-775 2907;
Prodam GOLF 1.1, letnik 1980, reg do 5/94, cena ugodna. 0326-174
290/4
Prodam ZASTAVO 101. Zg. Duplje
12 2907!
Prodam R 5 CAMPUS, letnik 10/88 0326-510 2907t
Prodam JUGO 45, letnik 1986 al zamenjam za večji avto. 0 328-263
29089
Auto - Krainer
CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.:0043-463-21415
VOZ!LA*NAD.DELI*SERVIS
GOVORIMO SLOVENSKO
R 5, letnik 1982, AUDI 80, letnik 1982 po delih, prodam. 0332-503
29091
TERENSKI AVTO SUZUKI SAMOR-Al, letnik 1990, ohranjen z dodatne ogremo ugodno prodam. 0714-132
FORD FIESTA 1.1 CL - 1987, svetle zelen metalic, v brezhibnem stanju, prodam za 9500 DEM. 0216-778
29098
126 P, letnik 1982, reg. 4/94, lepe ohranjen, rdeče barve, prodam za 900 DEM. 083-735 2910c
Prodam Z 101, letnik 1988 december, rdeče barve. Štular Vojko, Gale-tova 22, Kokrica 29101
Ugodno prodam TAVRIO, letnik 1992, dobro ohranjen, cena 5500 DEM, greg. do 12/94. 057-28529ios
Prodam FIAT REGATO 70 S, letnik 1985 in FORD ESCORD 1.6 CL, letnik 1989. 0331-867 29106
Prodam FORD FIESTO, staro 5 mesecev ali zamenjam za cenejše vozilo. 0880-884 29111
Prodam Zastavo 101, letnik 1984, reg. do 16.4.1994, 1350 DEM.
0325- 862 29113
Prodam Z 750, registrirana, letnik 1984. 0422-610 29115
Poceni prodam odlično ohranjen osebni avto ALEKO, letnik 1992, 5 vrat, reg. do 19/11/94. 078-525, po 15. uri 29119
Prodam JUGO SKALO 128, LETNIK 1990. 056-092 29126
Nov GOLF 1.4 I GL CAT, 3 v, 5 p, z radiom W GAMMA, ugodno prodam. Mošnje 22, Radovljica 29131
Z 101, letnik 1979, ugodno prodam.
0 217-015 29136
LADO 1500, letnik 1979, reg. celo leto, ugodno prodam. 0 214-628
29137
YUGO KORAL 45, letnik 1991, prodam. 0 331-852 29141
GOLF, diesel, letnik 1984, reg. do 9/ 94, cena 5500 DEM, prodam. 0 77-430 29144
Prodam LADO SAMARO, letnik 1987, reg. do 2/94 in 126 P nereg. v voznem stanju, letnik 1984. 0633-
949 29146
Ugodno prodam Z 101, letnik 1980, reg. do 16.5.94. Jeltič Ninko, Hrušica 171 D, Jesenice 29147
GOLF, letnik 1982, reg. do 3/94, lepo ohranjen, prodam. 0 733-288, po
13. Uli 29156
Zelo ugodno prodam ŠKODO 105 L, letnik 1988. 0622-391 2915B
126 P, letnik 1987, reg. 21.12.1994, prevoženih 45000 km, prodam.
0326- 142 29161
JUGO 45, letnik 1985, reg. 7/94, prva barva, prodam. 050-826 29162
Prodam JUGO SKALA, letnik 8/89, prvi lastnik, rdeča. 0681-086 29163
GOLF diesel, I. 89/90, reg. celo leto, prodam za 13.700 DEM. 0061/614-
540 29164
Zastava 101, letnik 1982, reg. do 6/ 94, garažirana, zelo ohranjena, ugodno prodam. 045-170 29171
Prodam FIAT UNO FAIR, let. 12/88, registriran celo leto. 0 49-442 29174
Prodam Z 850, letnik 1984, registriran do 5/94. cena 800 DEM. Sučur, Groh. nas. 5, Šk. Loka 29175
FIAT PANDO FIRE, letnik 1990, dodatno opremljen, prodam. Cena 8200 DEM. 0064/70-590 29188
Prodam R 4 TLS, letnik 1982, obnovljen. 0713-262 29189
R 5 Campus, letnik 1990, bele barve, 5 vrat, prodam. 0 70-075 29194
HYUNDAI limozina, letnik 1991, metalne barve, odlično ohranjen, kot nov, prvi lastnik, prodam. 0 217-528
29196
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1989 in FORD FIESTA, letnik 1980, prodam. 0 325-882 29197
UNO 55, letnik 12/84, prva barva, lepo ohranjen, prodam. 0 312-255
29198
ŠKODO 135 L, letnik 1991, kot nova, ugodno prodam. 0331-503, 331-
061 29206
ALFA 33 1.3, letnik 1985, kot nova, ugodno prodam. 0331-503, 331-
061 29207
Prodam JUGO 45, letnik 1989 in Z 750, reg. celo leto, starejši letnik. 0622-581 29210
Prodam AUDI 80, letnik 1985 diesel in LITA PLATIŠČA 13 col z gumami. 0621-860 29211
GOLF JXB, letnik 10/88, prevoženo 100.000 km, cena 10.300 DEM, prodam. 0 801-303 29240
Z 101, letnik 1978, pravkar reg., cena 50.000 SIT, prodam. 0 622-
605 29243
SUZUKI SWIFTGLX 1.3, letnik 1990, prodam. 0 312-470 29244
ZAPOSLITVE
V živilski trgovini na Jesenicah zaposlim KV TRGOVKO s prakso. 0861-520 od 8. do 13. ure 29006
Iščem delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 29015
Vas zanima prodaja potrošnoga artikla Pokličite 0 211-642 29021
Iščem redno delo vratarke. Tišler Balos 7, Tržič 29041
iščem redno delo prodajalke. Tišler, Balos 7, Tržič 29042
Upokojena s SSI sprejmem pogodbeno oz. honorarno administrativno-referentsko delo. 0326-270 29064
PRODAJALKO v tekstilni trgovini na Jesenicah zaposlimo. Šifra: VESTNA
29132
Iščem simpatično dekle za strežbo. 0422-515 ali 422-694 29154
Iščem gostinca - upokojenca, da bi skupaj delala v mojem lokalu. 078-
572 29183
Za delo v kava banj iščemo prijetno dekle. 0331-720, int. 20 po 15. uri
29201
Takoj zaposlimo KV KUHARJA.
0712-020 29216
Takoj zaposlimo PEKA, možna tudi priučitev. 0 725-326 ali 41-37729239
ŽIVALI
Prodam PRAŠIČE težke od 20 do 70 kg. Kapus, Zagoriška 16, Bled 28982
Kupim BIKCA SIMENTALCA, starega tri tedne. 046-276 28988
Ugodno prodam NEMŠKE OVČARJE, stare tri mesece. 0061/ 739-477 do 13. ure, po 13. uri 061/
738-406 28989
PRAŠIČE 20-100 kg prodam. Voglje , Letališka 7, Šenčur 28994
ZAJKLE in ZAJCE za pripust v mesecu marcu, prodam. 045-537
NOVOFUNDLANDCE stare 2 meseca z rodovnikom, prodam. 077-571
29007
KRAVO v osmem mesecu brejosti, prodam. Češnjevek 8, Cerklje. 29018
Čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, ugodno prodam. 0 891-660, po 16. uri. 29024
Rjave, cepljene, mladiče NEMŠKE BOKSERJE, z rodovnikom, prodam. 0 312-470 29026
Domače PRAŠIČE do 150 kg ugodno prodam. 0069/82-065 29027
Prodam 2 PUJSA za zakol krmljena z domačo krmo. Krajnik, 0621-275
29039
Prodam kravo 4 tele, brejo simen-talko. Sr. vas 2, Bohinj 29044
Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom. 0712-331 29051
TELICO 300 kg težko, simentalko, prodam. 064-114 29058
Prodam BIKCA simentalca. Bašelj 23, 045-337 29063
Prodam PUDUE - male apricot. Bajželj, Radovljica, Gradnikova 93,
0710-739 29066
Prodam PRAŠIČA 40-50 kg. 0620-
582 29079
PRAŠIČA 150 kg, domača reja, prodam. 064-201 29oeo
Prodam 7 mesecev staro TELIČKO in dva PRAŠIČA za zakol. 041-724
29081
TELIČKO simentalko, 100 kg, prodam. 0422-609 29090
Prodam BIKCE stare nad 10 dni. Sp. Duplje 56 29107
Prodam domačo SALAMO, enega prašiča 5 kg in 6 prašičev po 20 kg. 0 736-690 29114
KOKERŠPANJELE, čistokrvne, brez rodovnika, zlatorumene, enkrat cepljene, stare devet tednov, prodam. Cena 150 DEM. 0 622-915 29125
Ljubiteljem živali oddam 7 tednov starega PUDELJČKA. 0421-397
29128
Visoko brejo težjo TELICO SIMENTALKO, prodam. 0 736-616 29133
Mladega Sibirskega TIGRČKA, starega 2 meseca, prodam. 0 59-109
29H2
PRAŠIČE 150 kg težke, prodam. 0
43-026 29143
Prodam BIKCA frizijca, teža 150 kg, cena po dogovoru. 0 58-373 29145
Prodam več OVC in jagnjet. 0421-
256 29150
KOBILO, staro 9 let, mirna vozna, 570 kg, prodam. 049-326 29151
Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Tonejc, Sp. Otok 24, Radovlji-
PIŠČANCI za zakol 1 kg/200 SIT. Suhadole 12, Komenda 29170
Prodam čistokrvnega črnega PU-DLA brez rodovnika, star 9 tednov
070-505 29182
Prodam odojke. 0401-165 29187
BIKCA SIMENTALCA, do 80 kg težkega, kupim. 0 70-593 29195
PRAŠIČA za zakol, domača krma, prodam. Kolodvorska 18, Bled. 29199
ŠKOTSKE OVČARJE (lassie), čistokrvne, z rodovnikom, vrhunskega porekla, prodam. 0217-148 29212
Rjave JARKICE tik pred nesnostjo ter ODOJKE prodam. Stanonik,
065-546 29235
ZAHVALA
Umrla nam je naša draga
ANKA ROGELJ
Pokopali smo jo dne 15. decembra 1993 na pokopališču v Zg. Bitnjah. Hvala sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti.
VSI NJENI Stražišče, Kranj, Reteče, 21. decembra 1993
OSMRTNICA
Umrl je naš dragi mož, oče, striček in stari ata
FRANC HUDOVERNIK
Od njega smo se poslovili v družinskem krogu, v soboto, 18. decembra, na blejskem pokopališču.
Žalujoči: žena Anica, sinova Matko z družino in Mitja ter Cita in Marta z družino.
Bled, 18. decembra 1993
V SPOMIN
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan; težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman.
In morala sva, oh, narazen, sam Večni ve zakaj, zakaj? Nek duh je dihnil neprijazen in ločena sva vekomaj...
Upal sem, oh dolgo upal, nada, zdaj le zgini, le; več slepilnih žarkov tvojih nečem piti, ne!
(S. Gregorčič)
24. decembra mineva leto žalosti, odkar si za vedno odšla od nas, ljubljena in nenadomestljiva žena in mami
DRAGI POLAJNAR
Tvoji: mož Lojze, sin Boštjan, hčerki Mojca in Beti Kokrica, 24. decembra 1993
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, tasta, strica
ANTONA GRAŠIČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebno zahvalo izrekamo mag. dr. Marjani Zupančič - Rutar, dr. Ani Veternik - Debeljak, dr. Udirju, Cilki Kavčič, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem iz Kokrice za lepo zapete žalostmke. Zahvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kokrica, 10. decembra 1993
ZAHVALA
Ob prerani boleči izgubi drage hčerke, sestre, vnukinje, tete, nečakinje in sestrične
JANE OKORN
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju UKC Ljubljana, g. župniku za lepo opravljeno poslovilno mašo in pogrebni obred. Pevcem za lepo zapete žalostinke in iskrena hvala tudi podjetju Navček za organizacijo pogreba. Se enkrat iskrena hvala imenovanim in neimenovanim, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih
trenutkih.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Tiho mirno si zaspal utrujen od bolečin dragi mož, oče, stari oče, stnc in brat
LOVRO ŠPENKO
Iskreno se zahvlajujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu podarili cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku, gasilcem in pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi Z, pogrebniku Navčku in Milki Ropret. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marinka, sinova Bojan in Darko z družino, vnuka Miša in Karli
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, tašče, sestre in tete
MARIJE OVSENIK
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in podjetju Akris.
VSI NJENI Zg. Dobrava, Sp. Luša, 14. decembra 1993
ZAHVALA
Ob boleči nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata, strica in tasta
LUDVIKA ROZMANA
*c iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ker ste nam v teh težkih jrenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Stanovnikovi in sestri Štefki na Onkološkem oddelku, g. župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku g. Ljubicu iz PTT Ljubljana, Pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke pri maši in ob odprtem grobu, zahvala tudi Pogrebnemu podjetju Navček za vso skrb in organizacijo pogreba in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Ani, hčerka Dragica z družino, brata in ostalo sorodstvo
Šenčur, 17. decembra 1993
ZAHVALA
Nazaj ne bo ga nikdar več. Postal je val, oblak goreč, postal odmev, ki se lovi na hudi poti k večnosti.
(T. Pavček)
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, nečaka in vnuka
MARKA JERALE
iz Praš
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za vso pomoč, Podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se Zahvaljujemo gospodu župniku s Primskovega za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi za °digrano Tišino in govornikom za poslovilne besede. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še
enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi. Za vedno bo ostal v naših srcih. Kranj, 20. decembra 1993
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestrične, tašče in ostalega sorodstva
MARIJE KRKUTA
roj. Stroj
?e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem za krečena ustna in pisna sožalja, darovalcem prekrasnega cvetja in spremljevalcem na njeni Zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem iz Nakla in gospodu župniku Cirilu Berglezu za lep Poslovilni obred. Najlepša zahvala njenim zdravnicam dr. Olgi Leskovar, jdr. Jožefi Jeraj, dr. Tereziji Potokar zi njihovo dolgoletno skrb in zdravljenje. Vsem in vsakemu iskrena hvala!
VSI NJENI Stražišče, Kranj, Podbrezje, 14. decembra 1993
ZAHVALA
Kakor bi sledil ugašajoči svetlobi sonca nad zasneženimi Poncami za domačo hišo, tako je tiho
in mirno ugasnil naš dragi tati
MAKS JUVAN
Vandotov Maks iz Rateč
Kadar se koraki tistega, ki smo ga imeli radi, nikoli več ne vrnejo na domači prag, je tako dobro vedeti, da v žalostnih urah in dneh nismo sami. Iz srca hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in se mu s stoterimi cvetovi, iskreno pesmijo, dobro mislijo in hvaležno besedo zahvalili za vse, kar je dobrega storil v življenju: sorodnikom, domačinom, prijateljem, znancem, še posebej pevcem, gasilcem in njegovim lovskim tovarišem iz domačih ter sosednjih društev in družin, tudi gospodu župniku. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Njegovi: žena Franca, hči Minca, sin Janez s Katico, posebej njegova vnukinja Marjeta Rateče, Kranjska Gora, Kranj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, tasta, brata, svaka in strica
VALENTINA BOHINCA
kolarskega mojstra v pokoju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre g. dr. Tonetu Martinčiču za obiske na domu, g. župnikoma Alojzu Kepicu in dr. Silvu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega ter cerkvenim pevcem iz Križ za občutno zapete žalostinke. Posebna zahvala tudi govorniku g. Janezu Škriancu, Komunalnemu podjetju Tržič, ZB, GD, zastavonoši in praporščakoma, sodelavcem in sindikatom: AC-AVTO OBNOVI Ljubljana, ISKRI TEL Kranj, MERCATOR-PRESKRBI Tržič, TPD PEKO Tržič, ZAVODU ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE Tržič. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat
iskrena HVALA! S hvaležnostjo:
VSI NJEGOVI Žiganja vas, 13. decembra 1993
ZAHVALA
Po hudi bolezni in boleči izgubi naše drage žene, mami, sestre, omice, tete, tašče in svakinje
KRISTINE GROS
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sostanovalcem, znancem, prijateljem in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli ustna in pisna sožalja, poklonili cvetje in jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre sestn ANICI, snahi JANI in dr. RAVNIHARJEVI, ki so ii do zadnjega trenutka njenega življenja blažili bolečine in jo negovali. Zahvala gre tudi g. župniku GERDENU za lepo opravljen pogrebni obred in besede slovesa, pevcem iz Naklega, trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči mož RUDI, sin BORIS z družino in vsi njeni Kranj, 20. decembra 1993
		ZAHVALA
		Ob smrti naše drage mame, stare mame in babice
		MARIJE URBANC
		se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter se poklonili njenemu spominu. Iskrena hvala dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi bivšim sodelavkam in g. Vinku za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.
		Žalujoči: hčerki Zdravka in Majda z družino Sebenje, Žiganja vas, Kranj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tašče, tete in prababice
ZOFIJE ERJAVEC
roj. Burnik
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, društvu upokojencev in gasilcem. Hvala tudi kolektivu Petrola TOE KRANJ, SAVE - energetika Kranj, Slovenskih železnic Ljubljana in delavcem bencinskega servisa Labore ter članom KZA Nove Brazde. Vsem, ki ste karkoli pomagali, še enkrat prav lepa hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI
(gCSSŠ^KMM GLAS GLAS
PRVI SLOVENSKI ČASTNIKI IZ DOMAČE ŠOLE - Včeraj dopoldan je bila v Republiškem centru za obrambno usposabljanje svečanost ob koncu šolanja prve generacije slušateljev Šole za častnike. Ob prisotnosti vladnih predstavnikov in delavcev ministrstva za obrambo so izročili diplome M slušateljem, med katerimi sta tudi dva Gorenjca. To so prvi slovenski častniki, ki so si pridobili podporočniški čin z izobraževanjem v domači šoli. Tam predavatelji iz več fakultet in iz slovenske vojske od začetka oktobra usposabljajo drugo generacijo častnikov, v kateri je 53 slušateljev, med njimi tudi dve ženski. • S. Saje - Foto: Janez Pelko
i\TAJA\XJAMO
Igrica za otroke
Škofja Loka - Turistično društvo in ZKO Škofja Loka vabita otroke na ogled igrice Obuti maček, ki bo v dvorani Loškega odra danes, v petek, ob 18. uri in tudi v sredo, 29. decembra, ob 18. uri. Vstop je prost. Prireditev bosta obiskala tudi Božiček in dedek Mraz. • L.M.
Planinsko društvo Križe obvešča
Planinsko društvo Križe obvešča, da bosta zavetišče v Gozdu in ki>ča na Kriški gori med prazniki odprta, is sicer od 25. decembra 1993 do 2. januarja 1994. • L. C.
Obvestilo borcem brigad ustanovljenih v Sovjetski zvezi
Pripravljalni odbor za izvedbo srečanja borcev brigad, ustanovljenih v Sovjetski zvezi, obvešča borce 1. in 2. pehotne brigade in borce 2. tankovske brigade, ustanovljene leta 1943 - 1944 v Sovjetski zvezi, naj sporočijo svoje naslove in naslove borcev, ki so jih poznali in so padli na Sremski fronti ali pa
so umrli v povojnem času. Naslove in svoje spomine na vojne čase naj borci pošljejo na naslov: Pripravljalni odbor za izvedbo srečanja borcev brigad, Snediceva 12 - Kokrica, Kranj. Srečanje bo aprila 1994 v Celju. • L. C.
Silvestrovanje na prostem
Kranjska Gora, 23. decembra
- Tudi letos bo Turistično društvo Kranjska Gora poskrbelo, da bo na silvestrovo zabavno. Tako kot lani bodo na zadnji dan v letu pripravili na prireditvenem prostoru pred Prisankom silvestrovanje na prostem. Lani se je kljub hudemu mrazu silvestrovanja udeležilo veliko ljudi, dober obisk pričakujejo tudi letos. Novo leto bodo tako domačini kot gostje v Kranjski Gori lahko pričakali ob glasbi na prostem, Turistično društvo pa bo ob polnoči odprlo 100 steklenic šampanjca. • D. Sedej
Božiček in dedek Mraz za Jelenom
V trgovskem centru za hotelom Jelen je po pooblastilu Božička že v petek prišel na obisk dedek Mraz. Ker je bil prisrčno sprejet, bo za Jelenom
gostoval vsak dan popoldne, približno od 16. do 18.30 ure. Center pa bo obiskal tudi Božiček sam. Otroci, dobrodošli, saj imata oba bombone vedno s seboj, z otroki pa se rada tudi slikata. • L. C.
Novoletno srečanje upokojencev Brezje - Mošnje
- Ljubno
Društvo upokojencev Brezje
- Mošnje - Ljubno prireja Že tradicionalno novoletno srečanje svojih članov, ki bo letos v gostilni Zvon na Brezjah, in sicer v sredo, 29. decembra 1993, z začetkom ob 19. uri. Upokojence, ki se zaradi bolezni srečanja ne bodo mogli udeležiti, bodo obiskali na domu. • L. C.
foto bobnar
<3AflJ
DPAGA t ČAKAM, t>A Ct£t*
K PolUCČVICl.
Za praznike na kolektivni dopust
Kranj, 24. decembra - Letošnji božični in novoletni prazniki "padejo" ravno na soboto, dan državnosti celo na nedeljo. Če si ne bi delovni kolektivi drugače uredili, bi ljudje užili malo prostih dni. Tako pa se je za praznike večina velikih podjetij odločila za kolektine dopuste. Sava, Planika in večina Isker v Kranju bo v prihodnjem tednu kolektivno do-
Eustovala, ponekod so prosti ožično-novoletni teden že v začetku leta vnesli v letni koledar. Delajo le v tistih podjetjih, ki jih zadnje decembrske dni preganjajo naročila. Kot so nam povedali na Svetu kranjskih sinid-lcatov, kjer so se s svojim delovni-kom tudi prilagodili urniku večine kranjskih kolektivov, bodo prihodnji teden zaradi naročil delali v Števcih, na praznični dopust pa pojdejo sredi tedna.
Že v začetku šolskega leta je bilo tudi jasno, da bodo ves teden med božičem in novim letom prosti tudi šolarji (in šolniki). Nekateri zaposleni starši so torej lahko že tedaj načrtovali predno-voletni dopust, kjerkoli si ga pač lahko privoščijo. Mnogi bodo namreč vpreženi čisto do konca, zlasti v trgovskih podjetjih,. D. Ž.
Vsak teden ena srečna družina več
Tokrat je bila naša nagradna igra, v kateri morate na naših bralnih straneh poiskali svoj naslov, malce bolj zapletena. Verjetno ste mnogi ugotovili, da imamo na Gorenjskem kar dva kraja z imenom Studor, enega pri Gorenji vasi in drugega pri Srednji vasi pri Bohinju. Vendar pa nas iz Studorja pri Gorenji vasi ni poklical nihče, menda zato, ker v vasi nimajo toliko hiš, da bi imela ena izmed njih hišno številko 18. Zalo pa so nas toliko bolj navdušeno klicali vaščani Studorja pri bohinjski Srednji vasi. Tokratni srečni dobitnik naše nagradne igre, 20.000 tolarjev, je tako postala drulina Pekovec, ki so si hišo postavili na pravem naslovu, to je v Studorju št. 18.. Poklicala nas je gospa Francka in povedala, da je to prva nagrada, ki jim jo je prinesla sreča, saj na raznoraznih nagradnih igrah še niso sodelovali, še en razlog več, da pozorno prelistate torkov Gorenjski glas in morda srečo pripeljete k vam na dom.
Božič in dan samostojnosti
Zavezani narodni spravi na temelju resnice bomo na Sveti dan 25. decembra ob 17. uri zopet postali ob Lipi sprave in Odrešenikovem znamenju na ljubljanskih Žalah, da bi počastili cerkveni praznik za mir in Dan samostojnosti, s posebno željo, da bi v letu 1994 naša Republika Slovenija kot dedinja komunistične Ljudske republike Slovenije m Socialistične republike Slovenije po svojem državnem zboru zbrala moralno moč in sprejela državni akt, v katerem bi izrekla obžalovanje za vse žrtve in krivice, ki jih je storila prejšnja komunistična oblast slovenskemu narodu.
Kranj, 22. decembra 1993 Za združene ob Lipi sprave Stanislav Klep
PTT
PIT PODJETJE SLOVENIJE, p.o. PE PIT KRANJ
Pohitite z oddajo čestitke. Odločite se za telegramsko čestitko. Izberite med prazničnimi IX glasbenimi in drugimi telegrami, ki jih nudimo na telefonski številki 96
Najnovejše informacije
ob vsakem času vam omogočajo
naši avtomatski odzivniki s klicnimi
številkami
9822 - vremenski podatki
9864 - športni rezultati
9862 - igre na srečo
9869 - vaš dnevni horoskop
9860 - pravljica za vašega nadebudneža
Pokličite in se prepričajte !
Želimo vam lepote in veselja za Božič ter srečno in uspešno Novo leto 1994
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
VESEL BOŽIČ, SREČNO, ZADOVOUNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 94 ŽELI VSEM RAZSTA VUALCEM, OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ