PRIMORSKI DNEVNIK
________GLASILO	OSVOBODILNE
Leto j V - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din
FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
TRST petek 29. oktobra 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovim
Štev. 252 (1037)
Slin i urnam -raaniu
Waili VM in Velike Britanije sta dvakrat v trek mesecih zatajili dosežene sporazume glede rešitve berlinskega vprašanja - Sile javnega mnenja, ki so naklonjene miru, so premočne, da bi jih hujskači na novo vojno pogaziii
I PREBIVALCI OKRAJA MAGDALENA
MOSKVA, 28. — Danes so inozemskim dopisnikom izročili v zu-ministrstvu vprašanja, ki •* ie dopisnik »Pravde« postavil »'deralisimu Stalinu, in njegove ogovore.
PRVO VPRAŠANJE:	«Kako	o.
'djujete Vi rezultat diskusije v •rnostr.em svetu glede položaja ®erlinu ter postopanje britanske. 7 *bieriškega in francoskega Predovnika v tem vprašanju?«
ODGOVOR: «Smatram jih kot P°Mt>e napadalnega značaja politi-1 engleških, ameriških in franco-ft vodilnih krogov.*
t°RUGO VPRAŠANJE:	»Ali je
£ )e v avgustu t. 1. prišlo do Mrazom* med štirimi državami o vPrašanju Berlina?«
0OGOVOR; «Res je. Znano je, da ' 30. avgusta prišlo v Moskvi do
sptorazuma med predstavniki Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije z namenom, da se podvzamejo istočasni ukrepi za odpravo omejitev prometa z ene strani in da se z druge strani v Berlinu uvede nemška marka sovjetskega področja kot edini denar. Ta dogovor ni prizadeval prestiža nikogar, upošteval je interese strank in jamčil možnost nadaljnjega sodelovanja- Toda vladi ZDA in Velike Britanije sta zatajili svoje predstavnike v Moskvi in izjavili, da dogovor ne obstaja, t. j. prekršili sta ga s tem, ko sta odločili, da predložita vprašanje Varnostnemu svetu, kjer razpolagajo Anglo-ame-ričani z zagotovljeno večino.»
TRETJE VPRAŠANJE: «Ali je
res, da je pred kratkim med razgovori v Parizu prišlo ponovno do sporazuma glede položaja v Berlinu, preden je bil ta predložen Var. nostnemu svetu?«
ODGOVOR: «Da, res je. Argentinski predstavnik Bramuglia, ki je bil hkrati predsednik Varnostnega sveta in ki je v imenu drugih prizadetih držav vodil neuradna pogajanja s tov. Višinskim, je namreč imel v rokah načrt za rešitev berlinskega vprašanja, toda predstavniki ZDA in Velike Britanije so ponovno proglasili ta dogovor kot neobstoječ.»
ČETRTO VPRAŠANJE: «Ali je mogoče obrazložiti vzroke tega nesporazuma?«
ODGOVOR: «To se pojasnjuje z dejstvom, da tisti, ki stremijo po
Vedno večji uspehi
grške demokratične vojske
jgavc polkovnika Shepparda o pogojih demo-Matične vlade za sklenitev mirovnega dogovora
ATENE, 28. — Radio »Svobodna J”šija» poroča, da so edinice de*
°kratične vojske zavzele na gori r®mmos v noči od 23. do 24. okto-Vladne položaje Kiafa, Mavra ;etra, Avnena, Ikoniza, flramusta.
«4:
»e
stoj:
“lice desete brigade demokratič-
vojske so napadle sovražne po-
‘lanka y Agios Nikolaos, Niktis, j"Wli* jn Taksiarhis v Osrednji pkedoniji. Med boji v Agios Ni-°la°s, ki s0 trajali 6 ur, je bil so-. a2nikov odpor razbit in ojačanja, ‘ s° dospela z bojnimi ladjami, *la tud; odbita.
, r^a Peloponezu so oddelki demo-^Mičtie vojske prodrli do sredine . Argos, kjer so napadli mo-^ftistične utrdbe. Uničili so to-hTn° v°inega materiala in en tank, j^Siali go tudi sovražnikova oja-ki so prišla iz Dervenaki. oddelki demokratične vojske ^ Prodrli v vasi Vladusia, Zaki-* lri Limnes na Peloponezu,
^ a sektorju Zahodne Makedoni-bo.*6 demokratični oddeli*! vrgli iz jja v septembru 662 sovražnih vo-in častnikov. V istem času
so uničili 8 vladnih tovarn, 80 utrjenih stavb, 41 tovornih avtomobilov, 6 tankov, 8 železniških mo-stov in en cel ylak. V septembru je stopilo v demokratično vojsko na tem področju 296 novih borcev.
Ejivši poveljnik britanske gospodarske misije v severni Grčiji polkovnik Shepard je na tiskovni konferenci v Parizu izjavil, da se je pred kratkim sestal z več člani grške demokratične vlade v osvobojeni Grčiji in izjavil, da mu je general Markos poveril nalogo, da govori V njegovem imenu v primeru, da glavna skupščina OZN odkloni njegov predlog, da bi predstavniki grške demokratične vlade obrazložili svoje stališče. Kakor je znano, je politična komisija odbila ta predlog. Sheppard je nato obrazložil pogoje, pod katerimi je general Markos pripravljen sprejeti sporazum za podpis mirovne pogodbe: 1. Sestava koalicijske vlade, v kateri naj bodo zastopane vse grške politične stranke; 2. odhod iz Grčije vseh tujih misij izvzemši misijo določeno po OZN, ki pa ne
bi smela vsebovati nobenega predstavnika petih držav ali Varnostnega sveta; 3. svobodne volitve pod nadzorstvom OZN 6 mesecev po
podpisu mirovne pogodbe; 4. vzpostavitev sindikalne svobode; 5. osvoboditev vseh političnih deportirancev.
Na razna vprašanja je govornik izjavil, da se mednarodna preiskovalna komisija za Grčijo ne more upoštevati, ker jo po večini sestav, ljajo angleški in ameriški častniki, bivši inštruktorji monarhistične vojske.
Ob drugi obletnici ustanovitve grške demokratične vojske je 2300 grških otrok, ki so na Madžarskem, poslalo generalu Markosu pismo, s katerim izražajo svoje veliko zadoščenje nad gostoljubjem, s katerim jih je madžarsko ljudstvo sprejelo.
Bitke v Palestini
TEL AVIV, 28. — Uradno poročajo, da so arabske sile pričela da-nes dopoldne ostro ofenzivo, ki jo podpira topništvo in oklopne enote, proti židovskim položajem v Ein Shemaru, blizu Karkura, na cesti, ki vodi od Hedere v Aflo. Neki arabski enoti je uspelo polastiti se višine, drugi napadi so pa bili odbiti. Ostre bitke se nadaljujejo.
Iz židovskih virov poročajo, da so izraelske čete danes dopoldne vkorakale v Isdud, potem ko so se egiptovske čete vdale.
napadalni politiki v ZDA in Veliki Britaniji, se ne smatrajo zainteresirane pri sklenitvi dogovora ali pri sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Ne Želijo nobenega dogovora in nobenega sodelovanja, pač pa erazgovo. res o dogovoru z namenom, da te razgovore razbijejo in da zvalijo na Sovjetsko zvezo krivdo, da bi tako dokazali, da je sodelovanje s Sovjetsko zvezo nemogoče. Vojni hujskači, ki želijo sprožiti nov spo. pad, se bolj kot vsega bojijo sporazuma ali sodelovanja s Sovjetsko zvezo, ker politika sporazuma z našo državo spodkopava njihove pozicije in napravlja napadalno politiko teh gospodov brezpredmetno. Prav iz tega vzroka so se razbili že sklenjeni dogovori in predstavniki teh vlad so s postavljanjem vprašanja Berlina pred Varnostni svet samo kršili ustanovno listino Organizacije združenih narodov. V Varnostnem svetu razpolagajo z zagotovljeno večino, pred katero lahko udokažtjo* vse, kar hočejo. Toda čemu vse to? Zato, da se dokaže nemočnost sodelovanja s Sovjetsko zvezo in potreba po novi vojni. in da se tako pripravijo potrebni pogoji za to vojno. Sedanja politika ZDA in Velike Britanije je napadalna politika.»
Stalin Zapotonkemu
za narodni praznik ČSR
Za trideseto obletnico češkoslovaške neodvisnosti je gene-ralisim Stalin poslal češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku Za-potockemu brzojavko, v kateri želi vse uspeha češkoslovaški državi.
PETO VPRAŠANJE:	«Kako je
treba gledati na postopanje predstavnikov šestih držav v Varnostnem svetu: Kitajske, Kanade, Argentine. Kolumbije in Sirije?«
ODGOVOR: «Očividno podpirajo napadalno politiko.«
SESTO VPRAŠANJE: «Do česa to lahko dovede?«
ODGOVOR: «To lahko dovede samo do sramotnega poraza hujskačev na novo vojno. Churchill, glavni med njimi, je ie zgubil zaupanje svojega naroda in demokratičnih sil v svetu. Ista usoda čaka vse druge. Narodi se še predobro spominjajo strahot zadnje vojne in sile javnega mnenja, ki so naklonje. ne miru, so premočne, da bi jih Churchillovi učenci lahko pogaziii.»
lit resnično svobodne
in demGHraiične volitve
Ljudski volivni odbor iz okraja Sv. Marije Magdalene je poslal anglo-ameritki vojTškl upravi v Trstu protest, s katerim ugotavlja, da odredba 343 o volivnlb imenikih ni v skladu z določbami statuta Tržaškega ozemlja in z določbami mirovne pogodbe.
Zato omenjeni volivni odbor najodločneje protestira in zahteva od vojaške oblasti, da razveljavi to odredbe in izda novo.
Cen. Mrey pri Benin
LONDON, 28. (ARE) — Bevin je daneg sprejel generala Aireya, guvernerja vojaške uprave v Trstu, ki mu je poročal o celokupnem položaju na Tržaškem ozemlju.
BROSIMA OBLETNICE ČSR V BEOGRADU
Skupna borba in resnica
se ne morejo izbrisati
rmmmg——mmmanmmmir mmm • — ■— rai i m k w j a—tr im * •- —; nmi—. vvuv nmamanmavr.1. wu.«aMmmaB
Brzojavka gen. Maslgriča Gottwaidu - Komentar „Borbe"
Hongres ieienirlevpi
BEOGRAD, 28. (Tanjug) Jutri se bo pričel v Beogradu drugi kongres tehnikov in inženirjev Jugoslavije, ki se ga bo udeležilo okrog 400 delegatov v imenu 6000 članov. Na kongresu bodo med drugim razpravljali o nalogah, ki jih je jugoslovanskemu gospodarstvu in tehniki postavil V. kongres.
BEOGRAD, 28. — Za 30. oblet
nico češkoslovaške republike se je vršila zvečer V Beogradu slovesna predstava Smetanove »Prodane neveste«. Slavnostne predstave so se udeležili poleg jugoslovanskih predstavnikov in češkoslovaškega poslanika tudi veleposlanik SZ in poslaniki Bolgarije, Romunije in drugi člani diplomatskega zbora. Pri proslavi je govoril univerzitetni profesor Bogdanovič'.
List »Borba.« je objavil članek, v katerem govori o borbi češkoslovaškega ljudstva in slovanskih narodov za osvoboditev. Nadalje govori o borbi za ustvaritev prave ljudske države proti reakciji in proti antidemokratičnim elementom. Članek omenja zmago ljudskih množic v februarskih dogodkih in politične ter gospodarske posledice te zmage, ki omogoča danes češkoslovaškemu ljudstvu, da v novih pogojih praznuje 30-letnico svoje republike. «Borba» omenja nadalje uspehe, ki jih je dosegla ljudska oblast, povečanje proizvodnje ter Uspeh pri ustvaritvi dveletnega načrta.
Na koncu omenja članek neutemeljeno klevetniško kampanjo proti Jugoslaviji in zatrjuje, da tisti, ki so izzvali to kampanjo ne bodo mogli doseči nikakega uspeha.
Ko se je zahvalil diplomatskemu zboru, ki mu je danes dopoldne prišel čestitat ob priložnosti češkoslovaškega državnega praznika, je predsednik Gottwald med drugim izjavil: «Z velikim zanimanjem sledimo pogajanjem v OZN, kjer SZ,
IZ JAVE VIŠINSKEGA PRED POLITIČNO KOMISIJO OZN
Ošštno	vmešavan
!LSJL*LlLtSlL£JL
Govor bolgarskega delegata - Grški delegat ..skromno" izjavila, da so grška vojaška sodišča izrekla ..samo 2.600 smrtnih obsodb"
PARIZ, 28, — Bolgarski minister sicer o kršitvi premirja pri Negevu. V Parizu Vladiguerov je danes pred V glavnem gre za vprašanje posesti
V sovjetskem delu Berlina
povečani obroki Ime
BERLIN, 28. — Po nalogu maršala Sokolovskega se bodo 1. novembrom povečali obroki sladkorja, maščob in krompirja v sovjetskem sektorju Berlina in sicer za vse kategorije potrošnikov.
cen v Italiji narašča
ikV
Sl?6
J00).
, je narasel žiuijsnjskih stroškov od *nol na 5275 enot (1938 -
»Ut- za 1,9 od,t' olavni po" so: stroški Za prehrano 3,1
kurjava in razsvetljava 2,2
jL41« obleka 0,8 odst. Od celo-
p življenjskih stroškov od-
obl na Prehrano 67,4 odst., na
ra/*10 20-7 odst., na kurjavo in
hin tljauo odrt-' na naiem~
It n Zaradi stanovanjske zaščite to9,90 odst. in 6,7 odst na razne Pra>1 *a^° je naras*^ *n" ^ 5 cen o trgovini na debelo, i» j j®1, uradno določenih cen za ij	kar se v glavnem nana-
lfya. c<>he živil. Od septembra uTaA	narasel splošni indeks
ett0,n° določenih cen na 5700 T; (l0is - 100J ali za 10,6 odst. ***** so najobčutljivejši za TKjj. c sl°je potrošnikov, ker je Je > indeks za izdelke kar za za polizdelke pa le 7,9
na medna-
•*06fnib sejmih
RiZ\niHr"tvo zunanje trgovine v lot,ajl P°roča, da bo Italija sode-v prihodnjem letu z urad-pav..,kolektivnimi razstavami in Po-,,	1 na velesejmih v Pragi,
Pogrebu, na Dunaj-1, v
zu> Bruslju in Utrechtu.
Napredovanje
ttrije v ČSR
0. s, '*Jooi ministra za industrijo e°hte, je dosegla češkoslovo
Gospodarske vesti
ika industrijska proizvodnja 87 odst. one iz l. 1937, kljub temu da se j* število prebivalstva znižalo za 20 odst. in s tem razpoložljivost delounih modi in kljub težavam v preskrbi s surovinami. V primeri < predvojno produkcijo je zadevni odstotek za proizvodna sredstva 110, Za proizvodnjo potrošnik dobrin pa 80 odst. Minister je izjavil, da bo znašal narodni dohodek ob koncu letošnjega leta 200 milijard Kč in ob zaključku petletnega načrta 300 milijard. Ti poviški imajo svoj Izv Or predvsem v težki industriji, katere produkcijska kapaciteta bo narasla za 300 odst.
Premca ix Porurja za Trat
VU je podpisala s kontrolno komisi jo za premog v Essenu pogodbo za dobavo 80.000 ton premoga. Dobave se pridno novembra t. I. Cena je določena na 14,50 dolarjev za tono /ob Rotterdam (okrog 8.340— IW po uradnem tečaju). Ker je tovornina za prevoz razmeroma nizka, se pričakuje, da bo cena premogu na lokalnem trgu padla. Doslej je namreč bil uvožen iz ZDA in razdalje pri prevozu so vplivale tudi na ceno. Anglo-ameriikl premog je stal clf Trst 10.300.— lir za tono premoga običajne uporabe iu lir 8.350.— za tono premoga za plinarno. Razlika med ceTiami
tujih dobaviteljev in cenami na tržaškem trgu so previsoke! Tako stane na uradno nakazilo (!) tona premoga 15.025.— lir franko prosta luka in tona koksa 17.975.— Ur jranko ILVA odn. 21.000.— lir v skladišču veletrgovca. Pri premogu navadne potrošnje, ki stane na drobno 17.000.— lir za tono znese torej pot iz pristanišča do kupca skoraj 70 odst. prvotne cene, pri koksu pa, ki je dragocenejše kurivo, od ILVE do kupca le 17 odts. Urad za cene bi moral pri stvari poseči temeljito vmes ter obrezati razne odstotke, ki se spotoma nabirajo, prav tako pa mora biti tudi uradna cena premoga znižana ie sedaj in pri pošiljkah novega po-rvrskega premoga še bolj.
Cene surovin na svetovnih trgih pod vplivom ameriške politike
Gibanje cen za surovine na svetovnih tržiščih pokazuje trenutno velike razlike in motnje. Nekatere vrste blaga in surovine, n. pr. pšenica, žitarice za živinsko kitno in bombaž beležijo nenadne padce z dosedanjih najviše zabeleženih točk. Zopet druge, kakor olja in maščobe so trdne v cenah, ali pa zaznamujejo le neznatne nagibe navzdol. Končno pa kažejo cene kovin in
posebej svinca še nadalje tendenco k naraščanju.
Letošnja obilna žetev v Severni Ameriki in Evropi bi bila mogla v celoti spremeniti položaj na svetovnih tržiščih surovin. Gotovo je, da bi danes težile cene na splošno navzdol, ako ne bi tega preprečila dva činitelja, ki sta oba v zvezi z položajem v ZDA.
Prvi obstaja v politiki držati cene visoko, ki jo imata v programu tako republikanska kakor demokratična stranka. Drugi tak činitelj pa je načrt za oboroževanje ZDA in zlasti• ie oni del tega načrta, ki določa vskladiiče-nje ogromnih strateških rezerv.
Cene ameriškega trga za žitarice, bombaž in rastlinska olja so trenutno visoke in blizu skrajne meje zmogljivosti trga — povpraševanja in odkupa. Pod pritiskom povečane ponudbe blaga, ki je v jesenski dobi posledica priliva nove žetve na trg, bo nastopila nevarnost za dosedanje visoke cene, ki bi se v tem trenutku normalno morale zganiti in gibati, seveda navzdol.
V tem primeru bo moral zaradi uradne politike visokih cen, kar je program obeh strank v ZDA, nekdo nositi stroške take politike. Ker ni verjetno, da bi se cene na svetovnih kapitalističnih tržiščih mogle oddvojiti od cen na ameriškem trgu, ki danes diktira kapitalističnemu gospodarstvu, je gotovo, da bo do tega tudi prišlo. Tisti enekdos, ki bo moral plačati te dobičke, bo dvojen: po eni strani prebivalci ameriških mest in po drugi strani evropske države, ki uvažajo iz ZDA.
politično komisijo OZN, ki je razpravljala o grškem vprašanju, izjavil, da bolgarska ylada odločno odklanja kot neupračičene vse obtožbe proti Bolgariji, ki jih navajata obe poročili tako imenovane komisije za Balkan.
Poudaril je, da so vse obtožbe med seboj v protislovju in nelogične. Eri tem je navedel številne kršitve meje s strani grških vladnih čet.
Ponovil je nato pridržke bolgarske vlade glede posebne Komisije za Balkan in pripomnil, da to ne pomeni, da Bolgarija ne želi sodelovati Z OZN.
Sovjetski delegat Višinski je izjavil, da jp posebna komisija prekršila sklepe glavne skupščine od oktobra 1947 in nezakonito prevzela funkcije, ki ji niso bile dodeljene. To je tako jasno, da je morala avstralska delegacija izreči svoje pomisleke v poročilu komisije.
Višinski je prj tem omenil blazne teritorialne aspiracije atenske vlade, ki jih je predložila na mirovni konferenci do svojih sosedov Albanije in Bolgarije, ih je poudaril odgovornost grške vlade, da ni vzpostavila diplomatičnih odnosov s tema državama. Izjavil je dalje, da je cčito vmešavanje ZDA v Grčiji tisto, ki ogroža politično neodvisnost Grčije. Zaradi tega ne bo sovjetska delegacija štedila z napori, da se odbije resolucija, ki so jo politični komisiji predložile Kitajska, ZDA, Francija in Velika Britanija, in da bo glavni skupščini predlagala, naj priporoča: 1. grški vladi, da podvzame potrebne ukrepe, da odpravi ukrepe o diskriminaciji med grškimi državljani makedonskega jn albanskega porekla; 2. vladam Albanije, Bolgarije in Jugoslavije obnovitev ali sklenitev obmejnih konvencij; 3. umik vseh tujih čet in tujega vojaškega osebja iz Grčije; 4. razpustitev posebne komisije OZN za Balkan.
Sledi! je govor brazilskega delegata, ki je hvalil ameriško pomoč Grčiji, in nato je grški delegat Pi-plnellis glede na izjave jugoslovanskega delegata o terorju v Grčiji izjavil, da so grška sodišča izrekla »samo 2.600 smrtnih obsodb, od ka-terih j« bilo 1.500 izvršenih«.
Negeva, ki je na podlagi razdelitve Falesting pripadel židovski državi, a je pozneje posredovalec Berna, dotte predlagal, naj to ozemlje pripade Arabcem.
Posredovalec Ralph Bunohe je danes izjavil, da je prejel sporočilo egiptskega vladnega predsednika, da Egipt sprejema pogoje za ustavitev ognja na področju Negeva glede umika čet na položaje, ki so jih zavzemale pred zadnjimi in. cidenti.
Britanski delegat je predložil ki-tajsko-britansko resolucijo^ ki nalaga židovski vladi, naj umakne svoje čete na položaje, ki so jih zavzemale 14. oktobra, ter predlaga ustanovitev odbora petih stalnih članov Varnostnega sveta ter delegatov Belgije in Kolumbije* ki naj nujno preuči ukrepe, ki naj bi jih podvzeli na podlagi 41. člena listine, če «na od obeh strank ne sprej, me poziva posredovalca v doioče. nem Času in če ne pošlje Varnostnemu svetu poročila.
2idovski delegat je izjavil, da se je treba y smislu resolucije od 19. oktobra glede umika čet pogajati. Pri tem je pripomnil, da Varnostni svet ni niti mignil, ko so Egipčani vdrli na ozemlje, ki jim ne pripada, ter da je cele tedne iskal sredstva, da ne bi nastopil. Dejal je na. to, da skuša Varnostni svet sedaj omogočiti Egipčanom uspeh, ki ga niso mogli doseči z orožjem, ter jim dati pobudo za nov napad. Libanonski delegat je izjavil, da si bodo Arabci ^dali zadoščenje sami, če jih OZN ne bo podpirala, Pripomnil je. da angleško-kitajska resolucija podpira Arabce.
Kanadski, belgijski in francoski delegat so izjavili, da podpirajo gornjo resolucijo.
Sovjetski delegat Malik je poudaril, da se ne sme prenagliti in da se mu zdi ustanovitev pododbora prezgodnja, ker ta organizem bi lahko vezal roke posredovalcu, ker je njegova naloga ta, da olajša ne. posredna pogajanja.
Debata o angleško-kitajski resoluciji se bo nadaljevala jutri.
Francoski železničarji
solidarni s stavkajočimi rudarji
Danes popoldne je glavni odbor
Zveze železničarjev povzal vse železničarje, naj v znak solidarnosti z rudarji, ki stavkajo, ne odpremlja-jo vlakov, ki prihajajo iz inozemstva natovorjeni s premogom, kakor tudi naj preprečijo prehod takih vlakov čez mejo in pa raztovarjanje v pristaniščih. V Nantesu so pristaniški delavci sklenili, da nobena ladja s premogom ne bo raztovorjena, dokler bo trajala stavka rudarjev. Danes popoldne so prista-riiSčniki v Paulllaku prekinili z raztovarjanjem dveh italijanskih premogovnih ladij. V Rouenu, kjer pristaniščniki stavkajo, je situacija nespremenjena: 12 ladij s premogom čaka na raztovori en je.
Notranje ministrstvo je objavilo, da je bilo izgnanih 52 tujcev, ki so jih aretirali med demonstracijami za časa stavke. Pri tem niso všteti oni tujci, ki so še v zaporih* in bodo pred izgonom še prišli pred sodišče.
nnunOnnSn Na zim3teenl dirkališču »e je vče-VUrMRie 1 ra) vršilo veliko zborovanje za mir, . .	.	ki	ga je organiziral francoski od-
PPBU Varnostnim SVOtOm bor Mednarodne demokratične zve-
PARIZ, 28. — Zaradi odsotnosti ze- Govorniki so slavili ideal miru,
predsednika skupščine Evatta je bL la plenarna skupščina, ki je bila določena za jutri, odložena na torek.
Varnostni svet je danes razpravljal o palestinskem vprašanju, in
ki preveva francosko ljudstvo, ter so kritizirali politiko francoske vlade.
Glede na stavko francoskih rudarjev Je predsednik sindikata ameriških rudarjev John Lewis poslal
Willtamu Greenu, predsedniki AFL (ameriške zveze dela), odprto pismo, v katerem zatrjuje, da bi »predsed nik Truman lahko uporabil svojo oblast, v kolikor gre za nadzorstvo fondov Marshallovega plana, in zah. teval, da bi francoska vlada odstopila od svojih metod, ki so vredne metod totalitarne države in bi pre nehala z vojno proti rudarjem in to še celo na stroške ameriških davkoplačevalcev«.
Politični urad francoske KP je ob zaključku svoje današnje seje pod presedstvom Toreza objavil poročilo, v katerem izjavlja med drugim: »Francoska, angleška, belgij ska, holanska in luksemburška vlada so sklenile, da svojo bruseljsko vojaškozvezo spremenijo v atlantski blok z udeležbo ZDA in Kanade. Tako se metodično nadaljuje pripravljanje imperialistične vojne proti SZ in ljudskim dmokracijam 5.sodelovanjem Francije in zapadne Nemčije, ki je oproščena obveze, da dobavlja reparacije, medtem ko je Francija prisiljena, da poveča svoje že tako težke vojne stroške. Politični urad obsoja te sklepe, ki imajo za cilj napraviti iz Francije bojno polje za ameriško vojno in pa dobavitelja za pehoto«.
V zaključku poziva politični urad k enotnosti in k dejanju vse Francoze, ki so odločeni, da zaprejo pot vojnim hujskačem in da čuvajo mir.
njeni zavezniki in druge države razpravljajo o novem gospodarskem in političnem redu na svetu. Trdno verujemo, da bo prišlo do sporazuma in da bo prevladalo novo in zdravo pojmovanje, ki bo lahko zagotovilo svetu mir in vsem narodom srečo.«
KONGRES ESJ
povdrovlja borbo
francoskih In Italijanskih delavcev
BEOGRAD, 28. — Kongres Enotnih sindikatov Jugoslavije je danes na zaključni seji sprejel resolucijo o mednarodnem položaju, v kateri se poudarja volja jugoslovanskih sindikatov še povečati svoje sode; lovanje s sindikalnimi gibanji drugih držav in še posebno s Sovjetsko zvezo in državami ljudske de* mokracije.
Resolucija obsoja nato britanske sindikate, ameriško AFL in druge sindikate, desničarskih socialistov in vse tiste, ki skušajo razbiti sindi-. kalno enotnost v Svetovni sindikalni zvezi. "
Kongres pozdravlja nato francoske in italijanske delavske množi, ce, ki se borijo za obrambo svojih pravic, in prav tako osvobodilna gibanja v Grčiji, na Kitajskem, v Španiji, v Indoneziji in y VietS namu.
Kongres poudarja zvestobo jugo, slovanskih sindikato.v komun istier^ partiji in njenemu voditelju maršalu Titu ter obsoja klevetniško gonjo proti Jugoslaviji in njenim voj diteljem.
Kongres je poslal pozdravne bel zojavke maršalu Titu, centralne;rj« komitetu KPJ in Svetovni sindikalni zvezi. Poslal je tudi brzojavita OZN, s katero protestira proti ati sodbi na smrt španskega sindlkaljp sta Joseja Satuaja. Dopoldne je legate sprejel maršal Tito.
Prodajalci megle
Vse, kar zna povedati Vidalijeva glasilo o ogromnem uspehu kopjfi ske razstave gospodarske delavnosti istrskega okrožja, o kateri ni sevtf da doslej zinilo niti besedice, ji povedalo -včeraj pod kričečim na, slovom *Le forze sane in Jugoslah uia si janno sentire e sono temuten, naslovom vrednim revolversikM «Ultimisime», za katerega m!sff znameniti uredniški zbor, da zadm stuje, da bo tržaško delavstvo jelo pripovedkam, ki jih CLN-ovšfc.i tisk trobi v svet ii tri in pol ležaj o »težkem položaju v Jugoslavijišj Toda, ko prečitoš besedilo pod kr% čečim naslovom, se temeljito prepiši čaš. da vidalijevski uredniški slav* ni zbor pač tudi to pot prodaja meglo, a ime tovariša Regenta, čla« na CK KPJ vlači pri tem na dan samo zaradi tega, da bi ga kot zna> nega tržaškega prvoborca za prat>4 ce tržaškega proletariata prikazal kot človeka «brez hrabrosti in zaupanja v bodočnosti. Toda tisti, M je prečital Regentov članek v našem dnevniku pred nekaj dnevi, se je pač lahko ponovno prepričal o njegovi resnični hrabrosti in zaupanju v zmago resnice in pravice, ki jo je nosil v sebi in prenašal na tržaški proletariat, odkar je pred davnimi štiridesetimi in več leti zal Čel z borbo, s katero nadaljuje dosledno markiizmu-leninizmu z nezmanjšanim zanosom tudi danes kljub izlivom strupenega sovraštva Vidalijevega uredniškega zbora, katerega člani Regentu ne segajb niti do gležnjev in ki so v svoji fantaziji videli nekakšna »ustavlja, nja gostov na Rižani«, da ene Bi prišli v kontakt s tovariši iz cone A», ki jih Je bilo po priznanju sati mih teh urednikov v Kopru zeltj mnogo, kar pa je seveda najboljiš dokaz, da ljudstvo v coni A prači nič ne verjame lažem istega Pida* lijevega glasila o terorju v coni B,
laž ima pač kratke noge in vse, kar se na njej gradi iz zadrževdf nega sovraštva do nove Jugoslavije se mora nujno zrušiti v prah sar. mo ob sebi v očeh vsakega pošte? nega človeka in hkrati popolnoma onemogočiti vsakega lažnivega pi* suna.
POPRAVEK
V včerajšnjem članku «Mednarodne pogodbe in naše gospoddr. stvo» se je dogodila neljuba porrnjv ta. Na 3. strani v drugi koloni, se v drugi vrsti od zgoraj glasi pravilno «v višini 858 milijard lir bi namreč naneslo 0,65 odst.« Ob koncu odstavka od besed «potrebe nj& ne uprave» je bilo Izpuščeno: (čl. 1. drugega marčnega sporazuma) za katere... Prav tako se glasi drugi odstavek prve kolone na prvi strah ni pravilno: Spretno režirana kof medija, ki so jo odigrali na omenjeni konferenci predstavniki lokalnol šovinističnega tiska, je v resnici V odstavku «Tržačani sami naj vladajo v Trstu« se glasi besedilo od besede prividi pravilno: «spričo gospodarske upraven...
jjoričani. volivci in volivke I Glasujte v nedeljo za kandidate DFSI
'V1^R ALFIIED telJ - Gorica
KUMAR KARLO trgovec • Gorica
ŠULIGOJ MARTIN urar ■ Gorica
MAKUC ANTON trgovec • SUodrež
PAVLIN BOGOMIL gostilničar . Gorica
BASTJANCIC STANIbLAV delavec r Podgora
HROVATIN SIKST računovodja - Gorica
MIKLUZ KARLO delavec - Revma
PRIMOŽIČ FRANC kmet • Oslavje
HESCIC ANTON teieznlčar • Staudrež
PAGLAVEC ANDREJ uradnik . Podgora
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2
29. oktobra 1945
Melanholični spomini
Včeraj je bil 28. oktober in za marsikaterega skritega ščurka spominski dan. ko so — danes — u-radno pokojne črne srajce korakale na Rim in s tem začele ero za nas tako žalostnega spomina.
Prav zaradi tega so včeraj v zgodnjih jutranjih urah nekateri častilci tega dneva razmetali po trgu pred stolnico Sv. Justa in po drugih krajih mesta razne letake z vzkliki živel fašizem, živela MSI (italijanska socialna republika). Nekako ob treh zjutraj pa so ob vznožju Verdijevega spomenika našli steklenico zavito v črno dolgo zaži-galno vrvico. Vendar pa je bila vsebina v steklenici navadno žaganje.
Vsi ti znaki bi bili tu pri nas v drugačnih okoliščinah res klavrna šala, toda prav v okoliščinah, v katerih živimo, dajejo svoj pečat, preko katerega ne moremo iti molče. Le ozrimo se na domače razmere na razne napade šovinističnih band na demokrate, poleg tega na zadnje ukrepe, na podlagi katerih so se škvadristi povrnili na svoja službena mesta med uslužbence in delavce. ki so bili do včeraj od njih te. rorizirani. Seveda lahko opažamo isto ofenzivo v istem pravcu povsod v zahodnem svetu, kjer je na dnevnem redu rahabilitacija vseh nacistov in fašistov pod legitimacijo an. tiko munizma.
Z zavezniškega sodišča
Nič posebnega včeraj pred višjim zavezniškim sodiščem, kateremu je predsedoval kapitan Leaning. Dva mala procesa sta privabila le kakega radovedneža, ki se ni vedel, kam spraviti zaradi dežja, ki že nekaj dni sem moči tržaški tlak. Prvi proces se je vršil proti nekemu Frančišku Cassanu. Ta se je moral zagovarjati, ker je od nekega ameriškega vojaka dobil nekaj kosov vojaške obleke. Na razpravi se je pokazalo, da je obtoženec dobil to blago, vredno 10 tisoč lir, ker je s tem vojak poravnal dolg, ki ga je imel do Cassana. Obleko pa je ameriški vojak izmaknil nekemu svojemu tovarišu, vojaku prav tako. Obtoženec se je včerai izgovarjal, da so mu nekateri kosi vojaškega hlaga služili za krpanje oprane obleke ameriških vojakov, katerim je on pral. Sodnik je do govoru odvetnika Carlinija qbsodil Cassana na 10 tisoč lir globe ali pa na 30 dni ječe.
Drugi obtoženec v drugem procesu je bil Alojzij Giovannini. Ta se je moral zagovarjati, ker ga je policija pred časom začopatils, ko je od nekega znanca iz Kopra na pomolu Sartorio dvignil 10 zažigal-nikov za morske torpede. Zažigal-nike je pripeliala neka barka in jih je Giovannini mislil prodati za staro železo. Zato ga je včerai sodišče obsodilo na 25 tisoč lir globe ali pa pogoino na dva meseca ječe, če ne bo globa plačana najkasneje v sedmih dneh. Obtoženca je branil odvetnik Sblattero.
TRŽAŠKI
DNEVNIK
Slovensko učiteljstvo bo kot doslej vodilo
dosledno borbo za zmago pravic vsega delavstva
Odi tega ga ne bodo odvrnili niti podli in lažnivi napodi razbijačev Zveze ES ter demokratičnega gibanja na Tržaškem
Promet v tržaški luki
Včeraj je priplula iz Benetk holandska ladja Tneseus s 170 tonami mešanega tovara. Se istega dne je ladja odplula v Reko s 100 tonami mešanega tovora. Iz Benetk je priplula italijanska ladja Campido-glio 7. 680 tonami lanenega semena in z 10 potniki.
Iz tržaške luke na je odplula v Patras švedska ladja Gamma z 328 tonami lesa.
Kot smo že javili v naši včerajšnji številki, je oil v torek zvečer izreani občni zbor zveze prosvetne siroKc, ki ga je sklical izvršilni odbor LS. dami člani izvršilnega odbora, ki so se zbora 'udeležili v precejšnjem številu, niso niti malo prikrivali svojega namena, ki jih je vodil, da so sklicaii izreani občni zbor z namenom za vsako ceno razbiti to zvezo, ki se kljub njihovemu velikemu trudu ni hotela vključiti v razbijaško politiko Vidalijevih likvidatorjev, temveč je trdno vztrajala na poti resnične borbe naše sindikalne organizacije za uresničitev zahtev in pravic vsega delavskega razreda. Destradi, ki je na tem zboru govoril v imenu izvršilnega odbora ES, je bil celo tako naiven, ali če bi lahko rekli nerodno odkritosrčen, da je kar v začetku svojega govora hotel dati zbranim učiteljem in profesorjem majhno lekcijo o tem, kaj so naloge sindikata in kaj je njegovo delo. Poudaril je, da so lahko v našem sindikatu vključeni vsi delavci ne glede na njihovo politično ali nacionalno pripadnost ter je izjavil, da morajo biti tesno povezani med seboj delavci vsega sveta. Hvala za pouk!
Potem pa res ne vemo, kako naj si tolmačimo njegove besede, če pogledamo na nedavne izključitve nekaterih članov iz ES? Kakšni sd bili pa takrat vzroki, da se izvršilni odbor ES ni držal pravil, ki jih narekuje statut naše sindikalne organizacije? Zakaj ni danes prostora v ES za vse tiste, ki se le upajo omeniti Jugoslavijo ter se niso pridružili nesramni gonji proti jugoslovanskim narodom, ki jo vodijo Vidali in njegove sence? Toda mi dobro vemo, kaj se skriva za vsemi temi visokodenečimi frazami današnjih voditeljev ES — njihova glavna skrb in namen je danes razbiti prosvetno stroko, v kateri so včlanjeni slovenski in italijanski učitelji ter profesorji. To je tudi jasno povedal Destradi, ki si je dovolil celo s prstom pokazati na vrata, da je bolj nazorno pokazal, kako mislijo odstraniti lz voie sredine vse tiste, ki so jim pri njihovem razbijaškem početju v napoto.
Ker bi pa hoteli to svojo likvidatorsko politiko nekako opravičiti s kakršnim koli sindikalnim razlogom, so privlekli na dan »nesindi-kalno» stališče slovenskih učiteljev v zvezi s vprašanjem stavke, ki se je vršila 21. septembra. Seveda se o tej zadevi malo globlje niso upali razpravljati, ker so dobro vedeli, da ta njihova «dlaka v jajcu* preveč šepa, saj se je vendar ta stavka vršila v času počitnic, ko naših učiteljev še ni bilo na službenih mestih in do druge stavke »ploh ni prišlo.
Celo tako daleč s« iti tj gospodje, da so hoteli na vsak način dokazati navzočim, da niso bili obveščeni o tem, da so morali slovenski
učitelji pred nastopom šolskega leta 1946—47 podpisati na vojaški upravi izjavo, v kateri so se obvezali, da se ne bodo udeleževali nobenih stavk, sicer bodo izgubili službo. Kako to, da je na te stvari pozabil tudi prof. Ferlan, ki je bil vendar do nedavna dobro obveščen o vseh vprašanjih slovenskih šol ter slovenskih učiteljev? Ali je v svoji preobremenjenosti, ko mora tekati z enega kraja na drugi razbijati slovensko-italijansko bratstvo že popolnoma pozabil na vse to? Razen tega bi pa vprašali prof. Ferlana, ki se je udeležil samo zadnjih dveh občnih zborov zveze prosvetne stroke, sledeče: Kje je bil takrat in kakšna je bila njegova zaposlitev, da mu ni dovoljevala udeležiti se tudi drugih sej in občnih zborov te zveze in da je prav sedaj, ko hočejo Vidali in njegovi pristaši vnesti razdor v vse naše demokratične organizacije in tudi v ES, našel toliko časa, da se je lahko udeležil kar dveh zaporednih zborovanj? Pa ne da mu je to narekovala skrb za »okrepitev* zveze prosvetne stroke?
Dolžnost Enotnih sindikatov bi bila podpreti naše slovensko učiteljstvo v njegovi borbi proti šovinističnim napadom ter v borbi za njegove zahteve in pravice. Toda kot je sam Destradi nesramno poudaril niso ES storili za to ničesar. Celo nasprotno! Sam Destradi je z njemu prirojenim cinizmom in hudobijo priznal, da je sam napisal Članek v «Lavoratore», ki je bil objavljen dne 6. t. m. in ki je bil najbolj podel napad na slovensko učiteljstvo. Torej to je bila tista skrb in podpora našemu učiteljstvu v njegovem sedanjem težkem položaju?
Toda Destradi je v teku občnega zbora hotel pokazati še druge svoje vrline ter si je v nekem trenutku, ko so se zaradi njegovih nesramnih laži navzoči glasno zgražali, dovolil primerjati slovenske učitelje in profesorje z živalmi. Kaj in kako bi mu bili odgovorili naši delavci, ki so na raznih plenumih že neštetokrat izrazili glasno svoje nezadovoljstvo zaradi enega ali drugega razloga, ko bi jih primerjal Destradi z živalmi? Mislimo, da bi dobil od njih tako pošteno lekcijo, da bj je nikoli več ne pozabil. V svojem govoru, ki je bil sicer precej kratek, je Destradi prišel celo z očitki, da stoji za šolskim sindikatom neka politična organizacija. ki daie direktive za razbitje sindikata. Kdor je vsaj nekoliko sledil poteku sindikalnega življenja v zadnjem času, je lahko sam Spoznal, kdo je tisti, ki danes razbija sindikalno organizacijo, kajti vsa akcija zadnjih mesecev, ki je imela za posledico izključitev iz odbora raznih sindikalistov, ima edini namen, resnično uničiti revolucionarno borbo naših sindikatov.
Kljub temu da se je Destradi močno trudil, da bi čim bolj oblatil naše slovensko učiteljstvo ter po možnosti razbil zvezo prosvetne stroke, ter mu je pri tem pomagal zgovorni prof. Ferlan, jima ni uspelo preslepiti vseh navzočih ter doseči svojih nakan. Na jasno vprašanje, kaj je storil IO ES v obrambo stanovske in politične časti naših učiteljev, niso prejeli kljub temu, da so dvakrat vprašali, navzoči nobenega odgovora kot to, da sta Destradi in prof. Ferlan še podkrepila svoje izpade, ironične nasmehe ter nesramno vedenje.
Toda izglasovanje resolucije, ki so
jo razen nekaj izjem podpisali vsi navzoči, je bilo jasen odgovor Destradiju in njemu podobnim. Naj ti le dobro pomnijo, da slovensko učiteljstvo ne bo nikoli vpraševalo Destradija in drugih, ali smejo biti v sindikatu, ali ne, kajti-nito IO niti noben drugi odbor nimata pravico razpuščati katere koli Zveze ES. Zato pa bodo naši slovenski učitelji in profesorji nadaljevali kot doslej neustrašeno borbo za zmago pravic vsega delavskega razreda ter ostro borbo proti vsakemu resničnemu »turškemu terorju*, ki ga uvajajo pri nas Vidali in njegovi za njim capljajoči.
Turneja pevskega zbora Slavko Škamperle"
po L R Sr bi J i
a
Z veliko nestrpnostjo so pevci pričakovali večera, ko so imeli v Beogradu svoj prvi pevski koncert, ki se je pričel točno ob 20 s himno «Hej Slovani». Dvorana je bila razprodana. Naval je bil tako velik, da mno-go ljudi ni moglo prisostvovati koncertu. Koncertu so prisostovali zastopniki vse mestnih in republiških ustanov ter zastopniki vojaških Oblasti. Po pozdrava zastopnika glavnega odbora sindikatov Srbije je pevski zbor sSlavko Škamperle» začel pod vodstvom tov. Venturina s svojim programon. Koncert je umetniško uspel.
Najbolj so vžgale preproste narod, ne pesmi. Veliko uspeha sta želi Venturinijema »Znamenje« in pa «Osamljeno doni zvonček mili«, Kozem Rožica, ki je pela solistične dele v posameznih pesmih, je s svojim lepim glasom osvojila srca vseh poslušalcev.
Po končanem tretjem delu sporeda so prišle na oder delegacije sindikalnih in kulturnih organizacij, zastopnik sindikatov, delegat mesta Beograda, predsednik »Slavka Škamperle» ter zastopnik SHPZ. V dvorani je navdušenje vedno bolj naraščalo. Delegacije iz tovarn in iz drugih ustanov so prinašale s seboj razne darove ter čestitale pevskem zboru k velikemu uspehu. Pevski zbor »Slavko Škamperle» je ob tej priliki poklonil glavnemu odboru ES Srbije minaturno zastavico prosvetnega društva, svetu me-sta Beograda pa so Tržačani podarili miniaturni kip spomenika bazoviških žrtev.
Naslednji dan je odšel pevski zbor na Kalimegdan, kjer so položili vence na grob herojev Lole Ribarja in Milutinoviča. Tam so zapeli Venturin ijevo žalostinko e Bratom«. Nato je sledil ogled vojnega muzeja na Kalimegdanu. Pevce je vodil v muzeju častnik Jugoslovanke armade tov. Stepančič, ki je domačin Trsta. Pevci so st ogledovali z velikim zanimanjem
vojni muzej, ki je edinstveni primer, kjer si lahko obiskovalci ustvarijo popolno sliko čez vso narodnoosvobodilno borbo od prvih partizanskih uporov v letu 1941 preko formiranja brigad in korpusov ter demokratične ljudske oblasti, vse do leta 1945.
Popoldne so odšli pevci z avtobusi v Kragujevac, kjer je prisostvovalo sprejemu več tisoč ljudi. Ljudje so prišli s transparenti ter vzklikali slovansko - italijanskemu bratstvu ter obsuli tržaške pevce s poznim jesenskim cvetjem. Koncert v Kragujevcu je bil še isti večer. Dvorana je bila nabito polna. Ker ni moglo vse ljudstvo v dvorano, so postavili mikrofone, tako da so ljudje tudi zunaj lahko poslušali koncert. Pevski zbor je pel izredno dobro. Se in še so morali ponavljati več pesmi; navdušenja ni hotelo biti konca. Od vseh strani so prihajale različne delegacije, ki so prinašale pevcem razne spomine in darove. Kozem Rožica, ki je nastopala kot solistka, je prejela v dar kompletno šumadinsko narodno nošo. Po koncertu so pevcem priredili svečano kosilo, na kateri so jih pogostili tudi na slovanski način s pristnim »narodnim jelo m«.
Drugega dne so si pevci šli ogledat enega izmed grobov 7.000 talcev, ki so bili ustreljeni med na-rodno-osvobodilno borbo od SS oddelkov in ki so pokopani na 36 mestih. Tukaj so bili ustreljeni poleg Srbov tudi Hrvatje in Slovenci, ki so jih Nemci izgnali iz svoje rodne zemlje v Srbijo. Nemci so streljali le moške v starosti od 14 let naprej. Pri eni izmed prvih ustrelitev so postrelili tudi vse dijake šeste, sedme in osme gimnazije s profesorji vred. Svetoivanča-ni so položili na teh svetih tleh, ki je odškropljena s krvjo tisočev in tisočev talcev, venec ter zapeli žalostinko »Bratom«.
Odkrita tihotapska druščina
ki jetihotapiia vžigalnike iz Avstrije
19. t. m. je civilna policija iz Devina prepeljala v Trst nekega 26-letnega Rajka Kobalda, katerega je prejšnji dan ustavila policija v bližini tamkajšnje policijske postaje, ker ni imel pri sebi dovoljenja za vstop na Tržaško ozemlje. Skupno z Kobaldom so prejšnjega dne u-stavili tudi 231etnega Škerlja Luci. jana; toda tega so kmalu nato spustili.
Med pregledovanjem Kobaldovih osebnih dokumentov so policisti našli neki v nemščini napisan brzo. jav, oddan v Celovcu od neke Lilly Waldner na nekega Viktorja Humra-ka iz Vidma. V brzojavki je bilo go. vora o pošiljatvi osmih paketov. Na stavljena vprašanja ni hotel Kobald skraja dati nobenega pra-.vega odgovora. Na vse načine se je zvijal, da so to neki paketi z živili in podobne reči. Toda po dolgem zaslišanju je končal z izpovedjo, da ima ta brzojavka opravka z nekim načrtnim tihotapstvom blaga iz Avstrije v Italijo Povedal je, da je Lilly Waldner prve dni t. m. poslala iz Celovca pošiljko 4 tisoč bencinskih vžigalnikov. Poslala pa jih je po nekem zavezniškem tovornem avtomobilu, katerega je vozil neki Smithson. Ta bi bil moral vžigalnike prinesti v Videm, tam pa bi jih moral izročiti Humraku.
Podjetni šofer pa je izrabil priložnost in si je prisvojil pošiljko. Namesto da bi jo izročil naslovljencu, jo je odnesel v Trst. Onim, ki Pa so pričakovali blago kakor so se zmenili, pa jim je pravil, da mu je vso pošiljko zaplenila italijanska policija.
Ker je bil zapleten v tihotapstvo tudi ta Smithson, je civilna policija, ki je vršila preiskavo, obvestila o tem tudi S.I.B. S pomočjo a-gentov te policije so prišli na sled nekemu Smerharju Edu, ki je u-služben v garaži NAAFI št. 3615. Na domu tega so zaplenili blago, ki mu ga je izročil Smithson. Pri nadaljnji preiskavi so agenti na do-
AL! SI 2E NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA
mu nekega Rozza Ezia zaplenili še ostalih 155 vžigalnikov- Te je s po. trebnimi kamenčki prodal Smerhar. Vendar so se policisti spomnili še na Škerlja. Pri njem so zaplenili že 48 vžigalnikov s kamenčki. Škerlj se je izgovarjal, da mu je blago prodal neki železničar na trgu Liberta.
Policija je vse blago zaplenila in je sedaj deloma v rokah civilne policije, deloma v rokah SIBa. Kobald Škerlj in Smerhar so bili pa aretirani. Preiskavo je vodila sekcija kriminalno-preiskovalnega oddelka pod vodstvom inšpektorja Barbara, podinšpektorjev Buranel. la Rappa in Serasinija. Prav tako je kot superintendent CIDA-a vodil preiskavo podpolkovnik Hare.
združenje bivših političnih
PREGANJANCEV
Tajništvo Združenja bivših političnih preganjancev antifašistov vabi vse svoje člane, da še udeleže konference, ki jo organizira Zveza partizanov v ne. deljo 31. t. m. ob 10 v Kinu ob morju, V soboto 30. t. m. ob 20 na okrajnem sedežu pri Sv. Ani sestanek vseh političnih preganjancev. Vabljeni so vsi in sicer tisti, ki so že' včlanjeni in tudi tisti, ki niso še včlanjeni.
DlfDM
Petek 29. oktobra
Ida, Svobodin Sonce vzhaja ob 6.40, zahaja ob 16.58. Dolžina dneva 10.18. Luna vzhaja ob 2.38, zahaja ob 15.49
Jutri 30. oktobra
Klavdij, Slavin
SPOMINSKI DNEVI:
1889 je umrl N. G. Cerniševski, veliki ruski pisatelj, publicist in revolucionar.
1945 se je pričel v Londonu svetovni kongres mladine.
29. oktober je dan Komsomola, komunistične mladine.
PRESKRBA
Razdeljevanje olja. Danes bodo začeli v mestu in podeželju deliti navadnim potrošnikom po 4 decilitre oljčnega olja na odrezek VHI-olje živilskih nakaznic.
Istočasno bodo delili olje na dodatne nakaznice na odrezke masla. Nadaljuje se tudi delitev olja na dodatne nakaznice za mesec oktober, ki je bila predlčasno prekinjena. Konec razdeljevanja 10. novembra. Cena v mestu 450, v podeželju 452 lir za liter.
ENOTNI SINDIKATI
Opozorilo. Opozarjamo vse uslužbence javnih lokalov, posebno pa kavarn, barov, slaščičarn in podobno, da si preskrbe «Delovno pogodbo* imenovanih skupin, ki je pravkar izšla v obliki brošure in ki jo prodajajo sindikalne podružnice.
Slovenski tečaj pri ES. Tajništvo ES v ul. Monfort 3 sprejema prijave za nadaljevalni tečaj slovenskega jezika. Istočasno sprejema prijave za nov tečaj. Pojasnila daje in sprejema tajništvo ES v u.l Monfort 3 dnevno ob 8.30 do 12.30 ter od 15.30 do 19. Tel. 3675, 29-008.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Vojko* Prosek-Kontovel priredi v nedeljo pevski koncert s sodelovanjem pevskega zbora »Ivan Cankar*. Na sporedu so pesmi, ki jih je zbor pel po turneji v Jugoslaviji.
Prosvetno društvo Opčine ponovi v nedeljo 31. t. m. ob IS Žižkovo ljudsko igro »Miklova Zala* v dvorani Prosvetnega doma na Opčinab. Cisti izkupiček gre v prid Dijaške matice.
Prosvetno društvo »Franc Marušič* - Rocol priredi v soboto 30. t. .m ob 20 «Koroški večer*. Poleg predavanja o Koroški so na sporedu recitacije, prizor iz Miklove Zale in koroške narodne pesmi, ki jih bo izvajal pionirski -tamburaški zbor. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
28. oktobra 1948. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 6 oseb in poroke so bile 4.
Civilne poroke: uradnik Borri Fe-ruccio in uslužbenka Oliva Bagriella.
Cerkvene poroke: kovač Suman Er-nesto in gospodinja Godina Blagia, strojnik Badich Ernešto in gospodinja Zuglia Emilija, trgovec Križaj Bogdan in gospodinja Bačer Marija.
Umrli so: 75- letna Bisiani Josipi-na, 67-letna Suban Marija, 76-letna polettini Francka. 45-letna Kozina Valerija, 67-letni Spetti Edoardo, 75-letni de Galateo Ferdinando.
SLOVENSKO IMKUUIVU GLEDALIŠČE
za Tržaška ozemlju
PREDSEZONA
V nedeljo 31. t. m. ob 16.30 gostovanje v dvorani prosvetnega društva »Ravbar*
na Greti
z Molierovo komedijo
„Skopuh“
Dijaška predstava.
RADIO III
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja Sia*£ 7.45. Poročila. 11.30. Simfonična antologija. 12.00. Sodobna Anglija- 12.N-Iz romantičnih glasbenih del. 12-Poročila. 13.00. Glasba po željah. 1J-«-Znani violinisti. 14.00. Poročila. 14- •
Dnevni pregled svetovnega
tiska-
17.00. Plesna glasba. 18.00. Nasa P> vest. 18.15. Glasbeni lik Johanne” Brahmsa, 19.00. Tehnika in S05Po0’L stvo. 19.15. Poročila. 20.00. P® ,i
koncert basista Milana Pertota.
20.15-
kul'
Glasbena medigra. 20.30. Tržaški f.,,.«: T-->-zrri»Hi on	Onemi	OUcv
turni razgledi 20.45. Operni^ ^
21.00. Mojstri 'besede - Horatius cus: Satire-. 21.30. Simfonična glasu ’
Tržaška borza
Zlat šterling 9600, papirnata Step ling 1700, dolar (telegr.) 656, ou 650 švicarski frank 167, ffan
650, švicarski frank 167, tt3n' frank 140, avstriski šiling 19.
KINO
ROSSETT. 15: «John Doe prihaja*, Cooper.	g,
EXCELSIOR. 15: «V morju 'i'av'”’ FENICE. 16:	«Gospodovalec nnorj
Douglas Fairbanks.	nriava
FILODRAMMATICO. 16: enotnost*, S. Tracy.	u)ii
ITALIA. 16: »Izgubljeni v haren ALABARDA. 14: »Komu zvone zvn
vi», I. Bergman.	j#i
IMPERO. 14.30: «Tarzan in beli w GARIBALDI. 15.30:	«Mesto	Sr“
VIALE. 16: «Ne reci zbogom*, ° j* g, MASSIMO. 16: ((Bostonski velikan”'
KINO ^OB MORJU. 16: «RaSPutin’’
Banev.	rtjn;
NOVO CINE. 16: »Mali velikan*, u ni in Pinotto.	^t-
ODEON. 16: «Kitajsko dekle*.
£omery-	RO-
IDEALE. 16: «Zena s podobe*,
binson.	mnada”'
MARCONI. 16:	«Roman	zap
Wayoe	,
ARMONIA. «Zena plaže*, Benneu AZZURRO. «Bambi».	...	je
BELVEDERE. 15:	»Pobegli	J'tnl
potrkal na vrata*.	j,
KINO SKEDENJ: «Zena plažCP,
Bennet.	-cracy.
SAVONA. «Tajno poslanstvo*, 1	^
VITTORIA. 16: «Cvet pod očm»>
'Magnani.	vmctii-
VftNEZIA. 15: «Morilec sem*, lsln
RADIO. 16: «Južne vode*. ADUA: «Gospodična in cowbojf*-
Volivci, volivke! Program DFS je program vsakega poštenega Slovenca v Italiji!
GORIŠKI- O \ E V \ I H
Tri dni pred občinskimi volitvami
Živahna volivna propaganda - Zborovanj« slovenskih volivcev v Pevmi - Kaka} ne na* hoje nasprotniki ?
V predzadnji noči in včeraj so e zadnje izmed devetih strank, ki lastopajo s svojimi kandidati pri ibčinskih volitvah v Gorici, stopile r papirnato bitko z neštetimi le-aki in lepaki in danes so vsi zi-lovi prepleskani z lepaki vseh barv, ;i obljlibljajo svojim volivcem grad n pristavo, ako jih bodo izbrali svoje zastopnike.
Od teh devetih strank sta samo Ive, poleg Demokratične fronte Slovencev, ki sta se spomnili na las in imata slovenske kandidate la svoji listi. Prva je KPI. ki si-er v svojem programu gorjškim Slovencem nekaj obljublja, kar pa e za nas mnogo premalo, ker ima-no Slovenci pravico do mnogo več n zahtevamo, da se tem našim pra-'icam v celoti ugodi.
Druga je tako zvana Slovenska iemokratska slovenska zveza, ki f samovoljno prilašča kot volivni
kulturne, gospodarske in socialne koristi slovenskega človeka.
V sredo zvečer so imeli volivci iz Pevme svoje zborovanje. Na tem je tov. Nanut orisal pomen pred-stoječih nedeljskih volitev, ko imamo goriški Slovenci možnost prvič poslati v občinski svet svoje zastopnike, da bodo gledali na prste tistim, ki so doslej neovirano in brez vsake kontrole zapravljali naše občinsko premoženje. Leta 1926 so nasilno priključili slovenske okoliške občine k Gorici, se polastili njihovega premoženja, dali pa niso ničesar. Poglejte n. pr., kako je zanemarjen Standrež, kjer imajo zelo slabo električno razsvetljavo in so še sedaj brez vodovoda. Leta 1926 so takratni oblastniki pobrali cevi, ki jih je štandreško ljudstvo ku-pilo, da bi si samo napeljalo vodovod. V St. Mavru n. pr. še sedaj nimajo elektrike, čeprav so plafe-
SLOVENCI! VOLIVCI, VOLIVKE! PREMALO NAS JE, DA BI SI MOGLI PRIVOŠČITI CEPLJENJE NAŠIH SIL. EDINO ENOTNI NASTOP PRI OBČINSKIH VOLITVAH NAM LAHKO ZAJAMČI URESNIČITEV PROGRAMA DFS!
iak tisto lipovo vejico, ki je bila pod fašizmom sunbol naše bor-• za kulturne, gospodarske in so-alne pravice Slovencev pod Ita-jo. Toda čeprav so se skrili za ta avni znak, vendar jim to ne bo unagalo, ker je naše ljudstvo te Idi že do dobra spoznalo.
To so tisti ljudje, ki so pri vo-vah v aprilu hoteli vpreči naše rvenske volivce v demokrščanski jz in ki bi tudi jutri, če bi imeli oje zastopnike v občinskem sve-. ne stopili pred ljudstvo in ga jrašali: Kaj nočete, da predlaga-o in zahtevamo za vas? Ne, oni :do šli k svojim demokršcanskim ispodarjem in k škofu po navo-la, kaj in kako smejo delati.
Vse to goriški Slovenci dobro ve-o in zato je naša izbira lahka, ar nam je jasno, da je edino De-okratična fronta Slovencev, ki im * svojim programom in s svo-mi. na množičnih sestankih od udstva izbranimi kandidati jamči, 3 bo le ona v polni meri zaščitila
vali občini vse davščine tako, ali pa še bolje, kakor vsi oštali Občinarji.
Pri tem niti ne govorimo o potujčevanju, ki so ga z vsem pritiskom izvajali nad Slovenci vse doleta 1945, ko smo si šele z narodnoosvobodilno borbo, s pomočjo naših partizanov in narodne vojske priborili naše šole.
Italijanskih šovinistov tudi zadnja vojna ni ničesar naučila in od leta 1945 do danes še niso čutili niti dolžnosti niti potrebe, da bi poklicali kot občinske svetovalce zastopnike slovenskih vasi in gori-ških Slovencev na splošno. Nasprotno pa se še sedaj tik pred volitvami repenčilo in rotijo meščane, naj dokažejo, da je Gorica italijanska, to se pravi, da bi oni radi dokazali, da v Gorici ni Slovencev in da torej nimajo pravice imeti svoje zastopnike v mestnem občirj^kem svetu. Oni se boje teh zastopnikov, katerim je pri srcu napredek in blagostanje naše občine in ne umazane strankarske koristi. Saj ima
DFS edina na programu poleg drugega tudj tesno gospodarsko sodelovanje z naravnim mestnim zaledjem, kar bi edino moglo preprečiti popoln gospodarski propad Gorice.
Sinoči pa so bili še trije vr.livni shodi DFS. in sicer v Gorici, Oslav-ju in Podgori, o katerih bomo poročali jutri.
Udeležba na mednarodnih sejmih v lehj 1949
Zveza trgovcev v Gorici opozarja zainteresirane mesarje, gostilničar, je itd. na predpise zakona za nakup in prodajo zaščitene divjačine. Divjačina, ki je naprodaj v tekoči lovski sezoni, se sme prodajati le, če nogi pečat občinske lovske sekcije, katere član je lovec, ki jo pro. daja. Vsakdo, ki bo imel divjačino brez te oznake, bo kaznovan po zakonu.
Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo sporoča, da proučuje Državni zavod za trgovino z inozemstvom italijanske udeležbe na naslednjih mednarodnih sejmih, ki bodo v prvi polovici prihodnjega leta:
Sejem v Pragi 13. do 20. marca; na Dunaju tudi marca: v Utrechtu 29. aprila - 7. maja; v Bruslju 30. aorila do 15. maja; v Poznanju od 23. aprila do 10. maja: v Parizu od 21. maja do 6. junija; sejem v Zagrebu maja (točen datum bomo še najavili) in v Barceloni v juniju.
Zaradi pravočasne in dobre organizacije pri udeležbi je potrebno, da tvrdke, ki se nameravajo udeležiti teh sejmov, čimprej iavijo Državnemu zavodu za trgovino z inozemstvom, katerega sejma se bodo udeležbe, koliko prostora potrebujejo, kaj bodo razstavile in vrednost razstavljenega blaga
Poslovanje votivnega urada
Občinski volivni urad v Gorici je odprt vse dni vštevši nedeljo 31. t. m. z neprekinjenim urnikom od 9. do 17. Urad izdaja duplikate izgubljenih ali pokvarjenih volivnih listin. Tam se tudi vračajo tiste listine, ki jih ni bilo mogoče izročiti neslovljencem. ker so začasno odsotni ali pa ni znano njihovo bivališče.
Kako je z goriško prosto cono?
Na svojem zasedanju preteklo sredo je finančna komisija rimskega parlamenta odobrila zakonski osnutek glede proste goriške cone.
Pri tej priliki je govoril poslanec Schiratti, ki je orisal težak položaj, v katerem se je znašla Gorica, odkar je bila potegnjena nova meja. Priznal je, da se je v Gorici stekal ves promet in trgovina Soške in Vipavske doline, ki so tukaj zamenjavale svoje proizvode z drugimi potrebščinami. Ho mirovni pogodbi pripadata sedaj obe dolini k Jugoslaviji in od 2790 kv.km, kolikor jih je imela prej goriška dežela, jih je ostalo pod Italijo le 240 in od 42 občin jih je pod Italijo še 9, dočim jih je prišlo pod Jugoslavijo 33. Zaradi tega je izgubila Gorica svoje normalne potrošnike in trgovine so v brezdelju, kakor tudi tovarne, ki nimajo naročil.
Ko je Schiratti priznal vsa ta dejstva, o katerih smo mi vedeli, da morajo nujno nastopiti že takrat, ko so začrtali krivično mejo, je dejal, da bo prej ali slej prišlo do ponovnega poživljenja trgovine in prometa na tem področju. Se-
ZELJA SLOVENCEV V ITALIJI JE, DA POSTANE GORICA MOST PRIJATELJSTVA IN MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO, KAR EDINO LAHKO PRIPOMORE NAPREDKU IN PROSPEHU NAŠEGA MESTA!
veda se je previdno izognil vsaki podrobnosti in ni povedal, kako in kdaj naj bi to poživljenje nastopilo. Govornik je potem primerjal položaj Gorice z onim, v katerem so bile Reka in Zader po prvi svetovni vojni, ko sta bili odrezani od svojega naravnega zaledja in jima je bilo treba dajati umetne injekcije, da sta mogli životariti. Ko je govornik končal, je komisija sprejela osnutek zakona za prosto cono v Gorici s 30 glasovi proti 1. Senat je osnutek že prej odobril.
Ta odobritev parlamentarne komisije naj bi bila nekak volivni golaž tik pred goriškimi občinskimi volitvami. Vendar tudi prosta cona ne bo mnogo pomagala in ne bo poživila goriškega gospodarstva, če se zopet ne navežejo stiki s tistim zaledjem, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji. To pa bi se lahko doseglo samo s prijateljskim sodelovanjem s Slovenci to in onstran meje Dokler pa se bodo šovinistične stranke zaražale že ob sami misli na možnost, da bodo morali hjihovi zastopniki sedeti v občinskem svetu skupaj s «s’ciavb>. pu tako prijateljsko sodelovanje ne bo mogoče in vsi poizkusi rešiti Gorico gotovega pogina bodo ostali brezuspešni.
Spremembe voznega reda
Železniško ravnateljstvo je odločilo, da bodo s 1. novembrom ukinili naslednje vlake: Iz Tržiča v Gorico, ki je prihajal v Gorico ob 13.03; iz Gorice v Videm, z odhodom iz Gorice ob ”13.30; iz Tržiča v Gorico s prihodom v Gorico ob 14.09; iz Tržiča v Videm s prihodom v Gorico ob 21.09 in odhodom ob 21.14; iz Vidma v Tržič s prihodom v Gorico ob 14.12 in odhodom ob 14.20.
Prav tako s 1, novembrom pa bodo začeli voziti naslednji novi vlaki: Iz Vidma v Tržič s prihodom v Gorico ob 13.57 in odhodom ob 14.25; iz Vidma v Gorico s prihodom ob 16.17 in odhodom ob 16.40; iz Tržiča v Videm s prihodom v Gorico od 12.58 in odhodom ob 13; iz Tržiča v Videm s prihodom v Gorico ob 13.59 in odhodom ob 14; iz Tržiča v Videm s prihodom v Gorico ob 20.45 in odhodom ob 20.50.
Pooblaščene prodajalne kruha
Sepral je določila, da bodo za november in december 1948 poslovale naslednje pekarije kot pooblaščene prodajalne za kruh:
Terpin Bianca, ul. Veniero 6; Salvaterra Renzo, ul. Garibaldi; Varli Karel, ul. Raštel; Stabile Fer-ruccio, ul. Favetti; Tonet Leone, ul. Carducci; Pecile Marija, ul. XX Settembre; Bregant Emil, korzo Roosevelt; Azzano Gaetano, Ločnik.
Poleg običajnim potrošnikom bodo te prodajalne lahko prodajale kruh tudi na živilske nakaznice iz drugih občin, ki pa morajo biti prej predložene občinskemu prehranjevalnemu uradu, da pritisne žig «Spaccio autorizzato*.
Prodaja blaga za račun države
Državni zavod za trgovino z inozemstvom (I.C.E.) prodaja razno blago Za račun in v korist države. Seznan tega blaga, kakor tudi pogoji prodaje, so na vpogled zainteresiranim pri Trgovski zbornici, oddelek za zunanjo trgovino.
KINO
VITTORIA. 17: »Odsev z južnih morij* L. Averman In P. Reed.
VERDI. 17: «OnečaSčena», H. Lamar in D. 0'Kecfe.
CENTRALE. 17: »Junak ceste*, Maca-rio in C. Ninchi.
MODEHNO. 17: »Pustite, da pojem*. J Durante in R. Tauber.
EDEN. 17: «Slavna pustolovščina*, G. Cooper in R. Owen.
ISTRSKI D S E V S I ^
im za
i
Zveza PP za Istrsko okrožje je prejela iz Trsta zahvalno pismo družine padlega borca Sabadina Glauca - Whymper-ja. ker je delegacija zastopala na pogrebu vse istrske partizane. Pismo je kratko, toda zelo značilno, zato ga priobčujemo v celoti.
Sprememba vezanih cen perutnini
Nove odkupne vezane cene za perutnino so: piščanci 150 lir za kg; kokoši 144; pegatke 160; gosi debele 184; gosi mršave 128; race debele 175; race mršave 128; pu rani 144 lir za kg.
Gornje cene veljajo za perutnino žive teže, odkupljeno pri kmetu. Cenik stopi v veljavo 1. novembra 1948. S tem dnem prenehajo veljati odkupne vezane cene za perutnino, določene z navodilom it. 13 z dne 27. 7. 48. — Iz okrožnega urada za cene v Kopru.
Delitev toaletnega mila za november
Pri podjetju »Istra-Prerad* je na razpolago za koprski okraj 8.700 komadov toaletnega mila, ki bo razdeljeno potrošnikom garantirane preskrbe kakor sledi: odrezek Rl-XI-129 1 kom., odrezek R2-XI-229 1 kom., odrezek R3-XI-329 1 kom., odrezek Dl-GI-429 1 kom. Z ostalo količino razpolaga okrajni odsek za preskrbo. — IOLO — Oddelek za gospodarstvo.
Delitev paradižnikove mezge za november
£a november je na razpolago 4 ti3oč kg paradižnikove mezge, ki bo razdeljena potrošnikom zagotovljene preskrbe po 500 gramov na osebo na odrezke R1-XI-128, R2-XI-228. R3-XI-328. Ostale količine bo-do razdeljene menzam, odnosno dane na razpolago mestnim LO,
IOLO, oddelek za gospodarstvo
Pogreb zavednega mladinca
V sredo ob 16 je bil pogreb tov. Fortuna Pavla iz Gažona pri Kopru. Dolga vrsta borcev z žalnim vencem se je pomikala v sprevodu od njegove rojstne hiše proti pokopališču. Najštevilnejše je bila za-stopanu mladina, ki je nosila šope cvetlic, da mu jih položi na krsto.
Po končanem cerkvenem opravilu je pri odprtem grobu spregovoril tovariš iz vasi. ki je dejal: «Ko se poslavljamo od tebe, zavednega in aktivnega borca, se ganjeni spominjamo tvojega sodelovanja v času borbe in tudi sedaj, pri delu za obnovo. Tvoj zgled bo ostal živ v spominu vseh borcev in mladine našega sektorja. Dajal nam bo še večjo spodbudo, da bomo z navdušenjem stopali v novo življenje.* Mladina iz Gažona
vajski voz št. 1. Ko so ga a8“Iu.
Kili'
vajajvi »’'o,. x. ivu	... a nOl1
povabili, naj bi jim sledil *ia., cijsko postajo, je Bon mahni ^
uijorvu* pijoiaju, jv,	---	q\)‘
kega policista podčastnika P ^
ra,n «	in	.On nnteTTl. KO *	„
razu s pestjo. Se potem, ko. ■" -9 v policijskem spremstvu peu .c8 policijo, mu fantu ni dala * j^j,
Ribiči iz Ancone
Sinoči ob 23 ie bil zajet ribiški čoln s štirimi ribiči, ki so ribarili v naših vodah. Do nadaljnjega so bili pridržani v Kopru. s
KINO
KOPER: »Cini orel*.
I20LA: Arrigoni; »Zaznamovanec*.
Odeon: (zaprto).
PIRAN. Tartini; »Tajnost medaljona*.
Italia: »Iskre dveh src*.
Zvezi primorskih partizanov • Koper
N c najdemo besed, da bi vam izrazili hvaležnost, ki jo kot starši občutimo. Vaše sodelovanje pri počastitvi, ki ste jo izkazali s svoio udeležbo pri pogrebu našega ljub Ijenega sina — edinca Glauca Sabadina, ki je nosil partizansko ime Whymper, nam je bilo v veliko uteho.
Tovariši partizani!
Partizan Whymper in vsi, ki so padli za svobodo, naj bodo v vzpodbudo vam, ki ste žrtvovali vse. ter pri tem niste nikdar pozabili svojih tovarišev iz borbe!
Smrt fašizmu - svoboda narodu!
Hvaležni Sabadin Bianca in Renato Trst . via del Ponte, 6/1/7.
TRST
Aretiran nasilnež
Včeraj ponoči je policija aretirala 22-letnega Bona Flavija iz ulice Flavia 333. Aretiran je bil zaradi tega, ker se je upiral policijskim organom, jim grozil in se nasilno vedel do njih.
Bona se je namreč hotel odtegniti policijski patrulji, ki mu je naložila globo, ker se je obesil na tram-
miru. Se vedno je brcal, »■-- ,e zmerjal in grozil. Toda zam bilo vse to. Na policiji se 3	jC
pač streznil in bo najbrže za	,)
budalosti moral odgovarjati	y
sodnikom, ki mu bo PosV glavi, kaj je dostojnost.
Koncert Dijaške matic®
Dijaška matica priredi danes oktobra cb 20 v dvorani ob morju vokalni koncert, bof, rem bodo nastopili Komorni moški zbor Ivana Cankarja J |(|, ivanskl mešani zbor »S. Ska® počisti dobiček je namenjen *» P ro siromašnim dijakom
SPORED	4.
I. Zbor »Ivan Cankar*. nec: Slovenska zemlja; 2. ti u0 s' Lucipeter ban; ,?. Ravnik: lepa; 4. Simonitti: Bol n \
5. Juvanec: Šopek; 6. Adam’- ■ it jevanje; Simonitti: Le .	. v0dt
vkup, uboga gmajna. zto tov. Švara Vladimir. ^ Apih-V% j
II. Komorni zbor.
bec:	Bilečanka;	2. Adamič- » «;
junak; 3. Jenko: Lipa z* Mntz: ^ 4. Adamič: Huda zima; 5. ,|td našem selu; 6. Vrabec; o rrrabeC Zbor vodi tov.
pesem
Ubald.
bata.	moerle*’
III. Zbor «Slavko Skamp ^c. 1. Mirk: Ej uhnjcn; 2.	<j0-
Drugi šopek; 3. Adamič:	fltjiCth
Inr- 4. Venturini: Pohojena r1 Acn>
lor; 4. Venturini: Pohojena tr d£)l,i
ior; s. Venturini; runvja v; 5.ruska narodna Osamljen	t>i
(M UJMI fšUMJUUU' w  ......... •	“
zvonček; 6. Mirk Na	Ve11'
h ar. — Zbor vodi tov. Fran
turini.
OGLAS*
MALI
LESENO POSTELJO z
otroško posteljico, oboje d°D njeno, prodam. Morclj-R°co1 705 - Trst.
t
Potrti od globoke ž® naO01" veščamo prijatelje in z re-je preminul 27. t. in. na
da
ljubljeni oče in ded
JOŽEF UKMA*
lz Šmarij pri /Sežani št. počiva v miru!	^
Sinovi FRANC, J°zE’ »jn* MAN, STANKO in
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6,	III.	nad. -	Telefon št	»3-808. - UPRAVA: ULICA K. MANNA St. 29 - Telefon 27-847 tn 27-947	]	NAROČNINA: Cona A: mesečna 26D. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna	2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ:	55, 165, 230,	650^jj
OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tet 27-847.	Cene	oglasov:	Za vsak	mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, ftnanfino-pravni 60, osmrtnice 70 lir	Poštni tekoči r^čuri za STO ZVU: ^Založništvo Primorski di.evnika, Trst	11-T 74; za FLRJ: ^Primorski dnevnik«, uprava:	Ljubljana
Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D Z O. Z. — TRST. —	Odg.	urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod.