279. štev. V Ljubljani, nedelja dne 6. oktobra 1912. Leto L Posamezna številka 6 vinarjev. „DANW izhaja vsak dan — tudi ob aedetfah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upiavništvu meseSKJ K 1*20, z dostavljanjem na ‘dom K 1*50; 8 pošto celoletno K 20*—, polletno ;K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — !za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naro5t?5«a »e 'r: pošilja upravništvu. n: "v. Telefon številka 118. • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. n Uredništvo to aprnvniStvo: a Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska niica St. 8. Dopisi «e poSiljajo uredništvo. NeTranldrann pismo se ne sprejemajo) rokopisi se oe vračajo. Za oglase se plačat petit vrata 16 v, osmrtnice, poslana ta sahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglaSanJu po« m pnaL “ Za odgovor je priložiti znamko, a • •• ••• Telefon Številka 118. ULga v odločilnih trenotkih. Mir pred viharjem. — Napetost na Balkann je prišla do viška! — Sumljivo tišino poostrujejo redka oficiozna poročila. — Srbija in Bolgarija konfiscirata vsa poro- čila v inozemstvo, — Italijansko-turška mirovna pogodba, znak za vojno. — Turčija obkoljena od štirih strani. — Vojna bo zelo huda. pade z njimi vred gotovo kmalu Carigrad in s tem bo vojna končana. Okolu Drinopolja bodo zbrali Turki 200.000 vojakov s 450 topovi. Polovica jih je že na mestu. Če se Bolgarom, ka- terih armada se računa na 250.000 vojakov 3 750 topovi posreči pričeti z ofenzivo že preje, prodno bodo Turki koncentrirali svojo armado pri Drinopolju, tedaj jili prisilijo lahko takoj v odločilno bitko. Enako ugodnost se seveda nudi tudi Turkom, ako sc takoj z vso silo vržejo na Bolgare. V trenotku so Turki gotovo v precejšnji premoči. Da bi Bolgari čakali na to, da se združijo vse štiri balkanske armade, iia to ni misliti. S tem bi se na eni strani silno zavlekla mobilizacija, na drugi strani pa je to tudi silno težko doseči. Vsaka ura zamude bi bila Turkom v korist. To vedo Bolgari jako dobro. Bolgari se bodo morali torej takoj z vso silo vreči na Turke in preprečiti njih koncentracijo pri Drinopolju. Vojna pozorišča na zapadu. Kosovo polje, Škader in na jugu Tesali ja. kjer bodo operirale srbske, črnogorske in grške čete, ne bodo odločilnega pomena. Ti kraji tudi niso tako pripravni za večje bitke, ampak za večje praske. Najvažnejši kraji na severozapadnem vojnem pozorišču so Priština, Mitroviča in Skoplje. Silno dvomljivo ie, ako bodo mogli Turki vzdržati Kosovo polje kjer bo operirala glavna srbska armada. Bržkone tudi ne mislijo braniti Kosovega polja, ampak ga bodo brez večjih bojev prepustili Srbom. Veliko večjega pomena je za Turke, da ne izgube politično in vojaško silno važne doline reke Vardar, kjer leži tudi Skoplje. Najlažjo defenzivo bodo imeli Turki proti Grkom. Kajti na turško-grški meji je cela vrsta manjših utrdb, tako da bodo Turki lahko z majhno armado dolgo časa zadrževali Grke. Vojno pozorišče se bo torej razdelilo na eno glavno in dve mogoče tudi tri stranska bojna pozorišča. Vsekakor bo ves svet napeto gledal proti dolini reke Marice, kjer bo padla odločitev. Uspeh na glavnem vojnem pozorišču silno upli-va na postranska. Če Turki uničijo bolgarsko armado, bodo potem tudi lahko obračunali s Srbi. Črnogorci in Grki. Če pa pade Drinopolj v bolgarske roke. potem je Turčija izgubljena. Vsa poročila so si danes edina v tem, da je smatrati sedanjo tišino na Balkanu kot mir pred viharjem. Odtod tudi tako suhoparna, tako rezka in kratka poročila, ki ne povedo ničesar novega, vendar pa jasno kažejo, da je vojna neizogibna. Velevlasti sc sicer silno trudijo, toda od 30. septembra, ko je bila proglašena mobilizacija vseh balkanskih držav, nimajo zaznamovati nobenega vspeha. To da veliko misliti! A nekaj čisto drugega se je zgodilo sedaj, ko tako Turčija kakor vse balkanske države z mrzlično naglico izvršujejo svojo mobilizacijo in koncentrirajo svoje čete. Italjansko-turška vojna se bliža svojemu koncu. Mirovna pogodba je samo še vprašanje par dni. Mogoče, da bo sklenjena že preje predno izbruhne vojna na Balkanu. To je najboljši dokaz, da Turčija z vso gotovostjo računa na vojno z balkanskimi državami, in zato je sedaj njena najvažnejša dolžnost, da najprej odprvi svojega največjega sovražnika, to je Italijo. To je za Turčijo najboljša šahovska poteza, katero zamore v teh nevarnih dnevih ukreniti. Govori se že celo, da je mirovna pogodba takorekoč že gotova stvar, da je pa Turčija za enkrat še ne bo obelodanila. Vsekakor pa je med obema držvama v glavnih točkah prišlo že do popolnega sporazuma. Mir z Italijo je za Turčijo velikanskega pomena. S tem bi ona lahko mirno razpolagala s četami, ni se nahajajo sedaj v Dardanelah in pred Smirno m jih poslala proti Bolgarski. Tudi denarna odškodnina za Tripolitanjo ji bo jako dobrodošla. Kar je pa uajvečiega pomena, jc deistvo, da bo potem pričalo lahko operirati tudi turško vojno brodovie, ki igra sedaj popolnoma pasivno vlogo, a je vejiko močnejše kakor grško in bolgarsko vojno brodovje skupaj. Tak je torej danes položaj. Kriza se ni niti za las poboljšala in prihodnji teden pade čisto gotovo odločitev. V tem času bodo tudi vse armade pripravljene za ofenzivo. Srbija in Bolgarska sta uvedli te dni najstrožjo cenzuro za vsa poročila, ki odhajajo v inozemstvo. Zlasti ne dopuščata čez mejo prav nobenih poročil o gibanju čet. Ravno zato so tudi te dni vsa poročila tako mrtva. Med tem pa srbski vlaki pridno Prevažajo svoje vojake posebno pa konjenico na Bolgarsko, na katero so bodo Turki navalili 2 vso silo. Tu bo padla tudi odločitev. Boj na štirih straneh. Turško cesarstvo sc nahaja pred velikanskimi boji. pred bojem za življenje in smrt, ki se bo izvojeval na štirih straneh. Na severu je Bolgarska, na zapadu Srbija in Črnagora, na jugu Grška. Proti vsem tem državam ima postaviti Turčija svoje vojaštvo. Najbolj pripravljen iti vsekakor najbolj nevaren sovražnik so Bolgari. Glavna bolgarska vojska se zbira okolo Plovdiva na reki Marici. Od tu vodi krasna cesta in tudi železnica proti Drinopolju (Adrianopel), kjer je zbirališče Turkov m kjer bo padla odločitev. Če izgube Turki Drinopolj, Vojna bo huda. Boj bo torej silno hud. in vojna čisto gotovo ne bo dolgo trajala. Če sc "lurčiia znebi Italije, potem zanjo položai ni ravno tako obupen. kakor se misli na prvi pogled. Turški vojak je silno hraber. Rusija ie morala 1. 1877 78 napeti vse sile, da je uničila turško armado in nastopila not proti Carigradu. Grško-turška vojna I. 1897 pa je zgledala naravnost smešno in je bila za Turke takorekoč navaden izpre-Iiod na Grško. Kdhem paša je takrat v kratkem času in brez težav obračunal z Grki. * ' • Turško vojno poveljstvo. Carigrad, 4. oktobra. Najnovejša poročila zatrjujejo, da bo vrhovnim poveljnikom nad vso turško armado imenovan vojni minister Nazim paša, bivši minister Mahmud Šefket paša pa vrhovnim poveljnikom turške armade na srbski meji. . Vojna neizogibna. Bukarešt, 4. oktobra. Vse nade na' mirno rešitev krize so splavale po vodi. Izbruh vojne Je neizogiben. Še par dni in na Balkanu bodo pokale puške. Veselo dejstvo je le. da bo vojno pozorišče lokalizovano in da ne pride do evropskih konfliktov. Velevlasti so si edine v tem. da jc treba vojno lokalizirati in tudi gledati, da bo kolikor mogoče hitro končana. To je zlasti želja avstrijskih merodajnih krogov. Združitev srbskih in bolgarskih čet. Belgrad, 4. oktobra. Srbska timavška divizija odide že te dni na bolgarsko mejo, da se združi z bolgarsko armado. Med Sofijo in Dup-nico se zbira poseben srbsko-bolgarski kor, ki bo operiral proti Skoplju. V Nišu se pa zbira srlavtia srbska armada, ki bo najprej udarila na Kosovo polje. Protibolgarske demonstracije v Carigradu. Sofija, 4. oktobra. Včeraj so se vršile v Carigradu velike protibolgarske demonstracije. Turki so se med demonstracijami podali tudi pred bolgarsko' poslaništvo v Carigradu, kjer so razbili vse šipe. Ko so došla tamkaj poročila o napadu na bolgarsko poslaništvo, je prišlo do velikanskega vznemirjenja in bati se ie bilo najliujšega. Nejevolja je tem večja, kei* bolgarski demonstranti v Sofiji postopajo silno korektno in se dosedaj niso še niti pokazali pred turškim poslaništvom. Ruska mobilizacija. Varšava, 4. oktobra. Semkaj je dospel danes poveljnik mobilizačnega oddelka. Tudi prihod carja je v zvezi z mobilizacijo. Vsi državni uradniki, ki se nahajajo v mobilizačnih okrajih, so dobili povelje, naj pripravijo vse potrebno, da sc v nujnem slučaju izselijo v notranjost Rusije. Varšava. 4. oktobra. Guverner na Ru-skcm-Poliskem jc obvestil vlado, da ie ljudstvo vsled mobilizacije silno vznemirjeno. Guverner z&hteva, da se nad vse mobilizačno ozemlje proglasi obsedno stanje. Kakor zatrjujejo, bo vlada narodih njegovim zahtevam, da ne pride do kakih nemirov. Italijansko-turška mirovna pogajanja. Pariz, 4. oktobra. Italiiansko-turška vojna se_ bliža svojemu koncu. Mir stoji pred durmi. Mirovna oogaiania bodo sklenjena na sledeči podlagi: Turčija bo izjavila, da vsled nevarnega položaja na Balkanu ne more več braniti Tripolisa in bo zato dovolila avtonomijo, nakar bo Italija Tripolitaniio anektirala. Višja cerkvena oblast bo v rokah zastopnika kalifa, zaupnika itoliianske vlade. Italija bo dala Turčiji za Tripolitaniio ono denarno odškodnino, katero bo zahtevala. 50.000 Bolgarov v Ruščuku. Ruščuk. 4. oktobra. Tu" je sedaj koncentriranih 50.000 bolgarskih vojakov. Čete so v popolni vojni opravi. V mestu in v okolici jc proglašeno obsedno stanje. Slovenska zemlja. Opomba k notici v »Slovenskemu Narodu«: »Nehonetno in podlo postopanje«. Iz Radovljice: »Resnica oči kolje«. Naj- prvo bodi povedano, da smo vajeni takih fraz, kakor so v tej notici. Da je ta »individij« pod ravno takim klobukom, kakor g. F„ kažejo vzorni izrazi, kakor »banditstvo«, ki jih tudi g. F. ne manjka. Sicer je pa ta notica dobrodošla. Če že ravno hočete, smo pripravljeni, da nadrobno pregledamo obisti takih® prepričanih in zanesljivih« naprednjakov in vzornarodnja-kov. I11 kot eksempelj lahko seciramo ravno lega gospoda. Če bi mu bilo ravno po volji, da odpremo zgodovino, ne vemo. Vendar bi se potem najbrže predrugačilo mnenje, kdo je in ni vreden odvezati temu gospodu umazanih čevljev. Žal, da se dandanes zadovolji gotova gospoda, ko stojimo na vrhuncu političnih bojev, da si gotovi ljudje natikajo na obraz predpustno šemo naprednjakov in narodnjakov. Maščevalo se je že in se še bo, kakor se je tudi v Radovljici. Gospod F. pa naj se tolaži le s tem. da ga preganja furija osebnega sovraštva. S tem se lahko tolažijo vsi. ki jim vest enako očita in naj si žele zadoščenja za svoje grehe. Ni napačno, da se gre razžaljenega. To je farizejstvo, ki pa ne bo pomagalo. — Za osebno žaljenje ima ta gospod na razpolago dovolj potov, da dobi zadoščenje. Vse drugo zadoščenje se pa lahko doprinese, le bojimo se, da bo za tega gospoda kislo in ne baš prijetno. — Torej, po prilični volji! Križevska opekarna. Križevci. Naši klerikalci ne mofejo mirovati. .lezi jih pač agilno delovanje naših naprednjakov. predvsem g. ing. Križaniča. Kjer morejo lopnejo po njem — zadnjič zopet v »Slovenskem Gospodarju«. On se sicer nc zmeni za take neosnovane napade, a da bodo videli kakšni so naši klerikalci sledeče: Popolnoma klerikalno vodstvo »Križevskc opekarne« je to narodno podjetje tako »zafuralo«, da se je nekaterim deležnikom zdelo že preveč. Na prošnjo in zahtevo senatnega predsednika g. dr. Ploja in drugih deležnikov je prevzel ureditey g. Franc Križanič, in sedaj mu predbacivajo klerikalci, zakaj ni raje šel v »bogoslovje«, namesto da lovi take »muhe«. So mu že takšne »muhe« ljubše kot klerikalne »oslarije«. Menda ne prijemlje klerikalnih brivcev preveč nežno in nc vedo. kako bi se ga odkrižali. Pa ne bo šlo. »Križevski opekarni« ki zasluži vsestransko podporo, pa častitamo k tako energičnemu in vestnemu uradniku kot je g. Križanič. Klerikalni boj proti gasilnim društvom Iz Kranja se nam piše: V »Domoljubu« z dne 26. septembra t. 1. naskočuje nek dopisun gasilna društva iz »Kranjske okolice« in trdi, da veje iz njih »v zadnjem času « liberalen duh — in to le pri posameznih članih. Nadalje navaja, da nima nič proti prireditvam požarnih bramb za nabavo raznega gasilnega orodja, če se iste vrše — na dostojen način. A v isti sapi toži tudi. da bi radi Kranjski liberalci ustvarili si na kmetih s pomočjo požarnih bramb nekake politične organizacije, ki bi imele nalog, trositi svobodomiselne blodnje med ljudi, za kar sc posebno trudi kranjska — pokveka. (Dopisnik ogledalo v roke, in videl bodeš, da visoko nadkriljuješ našega kranjskega sotrudnika.) Končno, da so jim gasilne vaje z orodjem le postranska reč. ter da ie liter in plesišče zanie LISTEK. M. ZEV AKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Jaz sam! Od Satana prihajam; prebil sem nocojšnjo noč v enem njegovih najboljših hotelov.« »Kako to? Izrazi se iasneje!« »Ali veš, kaj jc monfokonska mrtvašnica? No, vidiš, gospod De Monklar si je umislil, pa me ie vteknil vanjo.« Lantnč je vztrepetal. »Ta človek si nakopava sovraštvo.-ki bo strašno zanj, kadar izbruhne«, je dejal zamolklo. In v njegovih besedah, še bolj pa v.glasu, s katerim jih je izrekel, je bilo silno, napeto sovraštvo — tako divje, da bi se .bil veliki profos gotovo zgrozil nad njim, ako bi ga bil slišal. Odkod jc izviralo to sovraštvo? Kakšna žalostna usoda ie bila vzrok, da sta stala drug zoper drugega, vsa divja, besna in neizprosna, ta dva moža, ki je bilo ime enemu Monklar, drugemu pa Lantne? Tudi to izvemo kmalu... Čelo v dlani, oči temne od napetega premišljevanja, je sedel Lantne par trenutkov, ne da bi izpregovoril. Nato ie zimml z glavo. »Kako si mu le ušel?« je povzel s strmečim glasom. »To je dolga istorija! Povem ti jo,* je dejal Manfred, brskaje po omarici; našel je kos paštete, kruh, steklenico vina — vse. kar je bilo potrebno za skromen zajutrek. Začel je jesti z velikim tekom ki sc 11111 ne moremo čuditi. »Tako! Zdaj lahko govoriva,« je povzel. »Naznaniti ti moram, da irnam iako resen sestanek.« ; Dvoboj?« »Kje neki!« »Z žensko?« »Ah, ah! O ženskih mi nikar ne govori, dragi moj... Fcj!« »Kaj je potem?« »Sestanek s kraljem francoskim.« Lantne je skočil pokoncu. Zdelo se mu je, da vidi v Manfredovih očeh nekakšno vročično veselje, radost tiste zloobetajoče vrste, ki vzbuja v človeku strah ... »Kaj hočeš reči?...« »To, da sem napovedal kralju francoskemu sestanek v.njegovem Luvru. da mu povem pred vsem dvorom, da je lopov.« »Manfred! Ti blazniš ...« »I11 da pojdem v Luver še nocoj... Ali me spremiš?« »Če se ti zdi, da ima kak koristen pomen, ako se dava nocoj ubiti, te spremim... Toda pomeniva se najprej pametno. In povej mi najprej podrobno vse, kar se ti je pripetilo.« Manfred je začel pripovedovati, spremljaje svoje besede z vzkliki in udarci ob mizo. Lantnč ga jc poslušal z globoko pozornostjo. »No?« je zaključil Manfred. »Ali me spremiš? Zapomni si pa, da sem danes prvič v svojem življenju primoran, ponoviti takšno vprašanje.« »Manfred«, je rekel Lantnč, »najprej te poprosim za dokaz zaupanja, ki ga lahko imaš v mojo vdanost.« »Ali jc treba dokazov? Zaupam ti bolj kakor samemu sebi. Toda govori.« »Torej: prosim te, da ne greš v Luver prej kakor čez nekaj dni... kadar ti porečem.« »Česar me prosiš, je važnejše, nego si misliš ... Toda ker si me ujel s sklicevanjem na moje zaupanje, naj velja: počakam.« »Hvala ti. brat!« je vzkliknil Lantne v resničnem genotju. »Obljubljam ti, da te ne bom pusti! čakati predolgo... Toda to še ni vse: prisezi mi, da se ne ganeš odtod do dne...« »To ti rad obljubim. Dolgčas mi jc tako, da ne vem česa početi... Prespal bom ta čas ... da, da, to je najboljše opravilo, kadar ...« Prekinil se jc Toda Lantne je dovršil namesto njega: »Kadar jc človek nesrečno zaljubljen!« »Kdo pravi to?« jc vzkliknil Manfred. Lantne ga je prijel za roko: »To je slabo, Manfred ... Skrivaš mi svoje bolečine ... meni!« »Kdo ti pravi, da imam kake bolečine? Ali mar nisem več kavalir, ki pretika po Parizu tja do njegovih naizloglasnejših kotičkov? Ali sem prenehal biti marljivi gost madame Gregoar in neustrašeni ljubitelj njenega suren-čana, ki ga toči s svojimi belimi, mehkimi rokami? Živela madam Gregoar. smrt božja! In če je treba, dodam rogovilam, ki sem jih nasadil njenemu dičnemu soprogu Gregoarju, še par svežih brstik! Nesrečno zaljubljen! Ah, ah. Hudiča! Poglej me vendar, prijatelj, in povej mi, ali nisem več prejšnji srditi pouličnjak, strah mestne straže, najhujša skrb velikega profosa, moreči sen pariških purgarjev — ali nisem več tisti, ki ga preklinjajo menihi, opravljajo farji, ženske ljubijo, možje pa se ga boje — Manfred, ki ga vse pozna po rožljanju njegovega rapirja in po njegovem veselem smehu!« »Kar čudim se ti. Manfred, ko te gledam!« »Tudi jaz se čudim tebi!« »Da, občudujem tvoje plemenito srce! Ti ohranjaš svojo žalost zase, ker hočeš deliti z rfiano samo veselje ...« »Bogme, preveč me poveličuješ... Bodi brez skrbi: kakor hitro bom imel kako resno žalost, ie boš deležen.« »Ali mar ni resna žalost, če je človek nesrečno zaljubljen?« Manfred je prebledel. Oči so se mu skalile. Pokril si jih je s stisnjenimi pestmi. In ie zamrmral: »Ljubiti! Nesrečno ljubiti... brez nade!« »Odpusti mi. brat,« je vzkliknil Lantnč. »Srčne rane potrebujejo vročega železa. Ali so te zabolele moje besede, kaj? Daj, ne zadržuj solza: solze, dragi moj, nam je dala materinska narava kot prerodilne studence, da odplavljajo s svojim Čistim kristalom vso navlako ki skruni našo dušo. Ti ljubiš, ubogi prijatelj. Ljubiš brez nade ... Ne veš, kako me boli srce, da ne morem vzeti nase polovico tvojega gorja. Toda ne obupuj! V tvoji starosti ni tako težko, pozabiti nesrečno ljubezen. Saj si mlad, pogumen, ponosen in lep in lahko izbiraš med najlepšimi in najodličnejšimi damami, čas bo zacelil tudi tvojo rano!« Manfred je zdaj naslanjal glavo na prijateljevo ramo in plakal rahlo, s tihim, neslišnim glasom. »Kako sem nesrečen!« je dejal z zamolklim^ glasom. »Torej jo ljubiš zelo?« Manfred je pokimal z glavo. *- (DaUeOi glavna stvar. Torej — na tako dostojen unčm stezajo klerikalci svoje grabežljive prste tudi jv vrste vzvišenih gasilnih društev, katera so za nas ne samo najvažnejša, temveč tudi najpotrebnejša društva in štejemo si le v svojo sveto dolžnost, da opozorimo pravočasno javnost, kako nameravajo ti tonzurirani in netonzurirani ljudski osrečevalci vgnjezditi tudi v te človekoljubne in v občni blagor služeče naprave svojo [umazano strankarsko politiko. Gasilna društva ‘ki so ustanovljena izključno za to. da izpolnjujejo drugo božjo zapoved: »Ljubi bližnjega! naj !bi se tako izneverila svojemu glavnemu smotru« »Na pomoč!« Torej tudi ta humanitarna društva naj postanejo žrtev klerikalne današnje gonje! In sv. Florijan, zaščitnik teh društev, odložiti bo moral klerikalcem svojo skromno gasilno koritce — katero se bo izpremenilo v pravo korito! Naše mnenje je, kakor hitro bi ipostala gaslina društva politično-barvana, bi izgrešila svoj pravi poklic in namen, kajti, poltem bi se več ne uprašalo: »Kje gori? ampak samo: »Komu gori!« -— Tedaj bi pa javnost ispoznala, kako satansko zloben namen imajo klerikalci, ki bi radi napravili iz popolnoma nepristranskih strokovnih društev stvore, ka-jteri bi jim služili za njih politično organizacjo. Mi pa vprašamo: »Čemu vendar delajo polarne brambe na deželi štafažo. čemu se vde-iležujejo iste procesij in raznih drugih prireditev?« — Taki uniformovani nastopi gasilnih društev ne nasprotujejo samo načelom gasilstva, temveč so jednake osebne garde po nazorih pametnega človeka povsem tudi nekaj [netaktnega in celo smešnega. Vam pa, katerim [so posvečene gorenje vrstice, pa kličem: »Proč iVaše umazane prste od tako vzvišenih društev, ikakor so gasilska, tu ni tal za Vaše spletka-Venje ter ne zastrupljajte še to edino, ki deluje le v blagor in korist svojemu bližnjemu! Končno si dovoljujemo pa ponižno vprašanje na slavni deželni odbor, ter prosimo slavnoistega, jSda blagovoli objaviti, kako in katerim društvom razdeljujejo podpore iz stražno-gasil-nega zaklada. Kajti, znana šo nam gasilna društva, ki životarijo v tako skromnih gmotnih razmerah, da si ne morejo nabaviti niti najpotrebnejšega orodja in ki so poleg tega še zadolžena, pa vendar ne dobe od slavnoistega na vsakoletne prošnje nikakc podpore. DNEVNI PREGLED. Bode ]&♦ bode! Ce se pribije klerikalno pristranost deželnega odbora pa klerikalci upi-jejo, da se jim dela krivica. Tako tudi sedaj dr. Zaie, kot šolski referent pri deželnem od-iboru. Pribili smo resnico in jo še pribijamo, rda se je pristrano pri podeljevanju dopustov -učiteljem, ki se udeleže meščanskega tečaja. Saj »Slovenec« sam prizna pristranost, ko pravi: »Resnica je le, da so dobili dopust s popolno plačo le oni učitelji, ki vestno vrše svoje dolžnosti in od katerih je pričakovati, da napravijo meščanski izpit.« — In kdo so oo nazi-ranju dež. odbora oni učitelji, »ki vestno vrše svojje dolžnosti v šoli?« To so po klerikalnem naziranju — samo klerikalni učitelji. To je klerikalna nepristranost! Zakaj se bojite sedaj pristranosti in se je Sramujete? Saj se svoj čas ni kerikalna stranka na Kranjskem bala javno napovedati in oznanjati politiškega bojkota. Saj je bil ravno ftr. Zajc tisti deželni odbornik, ki je prvi vrgel kranjskega davkoplačevalca in deželnega odbora — kot deželni odbornik in uradnik — v praktičnem izvajanju politiškega bojkota. Seveda. ko je bil S. L. S. pri moči, se je napihovala, sedaj pa, ko že poka njena moč. hoče biti — nedolžno jagnje. Kašprlteater. Velik’ utis, ki ga je napravila obrambna razstava, ne da spati »Slovencu«, jptepa okoli sebe, kakor Kašperl in z velikim kolom mahne po vsakem, ki se mu približa. Pa jKašperlu sploh zameriti ne moremo, da maha in razbija črepinje, saj nima svoje volje in tolče Stako, kakor potegne žica. tesno združena s Kašperlom. Tudi bode bržčas pri »Slovencu« jše nekaj ljudi, ki uvidijo, da ne delajo prav, če zagovarjajo uvoz nemškega uradništva na slovensko ozemlje, da jim ni vseeno, kai je počenjal Khan na Koroškem in kaj dela Schuster «a Štajerskem, ampak žica vleče tako in uredniki »Slovenca« ne smejo in ne morejo drugače. Najžalostneje pa je, da se morajo celo ljudje. Ki Od »Slovenca« dosti odvisni niso, pokoravati in pošiljajo pozive, ejet pravijo, da niso nikdar trdili, da gre v okrilje S. L. S. Radovedni smo, kai bo g. Smodej sedaj napravil, ko ne more do pisma, v katerem je to šc pred kratkim trdil. — »Slovenec« pa zelo nerodno spravlja v zvezo nepravilno ljudsko štetje z našim nazadovanjem. Nekoliko več žurnalistič-nih zmožnosti smo mu na vendar prisodili. Saj se je včasih tudi v tem izkazal. Napredno časopisje je opozarjalo na nemške in laške nasilnosti ob priliki popisovanja ljudstva. Davna resnica je že in vsi vemo, da c. kr. ljudsko štetje ni pravilno, kar centralna statistična komisija celo sama pripoznava (glej zadnji »Slovenski Branik«). To je tudi obrambna razstava nazorno dokazala, predvsem pri mestih. Ampak tak izgovor kot ga prinaša »Slovenec« pri resnični germanizaciji severne meje, posebno v celovški okolici, kjer so škofje divjali proti slovenskim matrikam, je zelo obupen. Vsa debata je dosedaj pokazala, da sedanje politične in gospodarske razmere niso ti god o e za razvoj Slovencev. Avstrijska nemška vlada ni nedolžno jagnje. Politična taktika klerikalcev pri nas samih in »narodna odrevenelost«, ki vlada od vlade S. L. S. po »Slovenčevem« zatrdilu na Slovenskem, so pa dale bržčas podlago prof. Šarabonovi hipotezi, da Slovenci v 200 letih izginejo. Čudno bi ne bilo. Ampak prof. Šarabon bi lahko pomislil na to, da niso vsi Slovenci klerikalci. Krščanska ljubezen je umrla, izkušnja kaže. da je dandanes kmečko ljudstvo veliko bolj občutljivo, za prazne tožbarije veliko bolj vneto, kakor sloji v mestih. V Ljubljani se dajo nasprotniki vsaj pred sodnikom poravnati. Na deželi so taki poskusi skoro nemogoči, šetina iz Ootne vasi je predsednik tretjega reda, pri vsaki procesiji če ne nosi križa, opleta rožni venec tako pobožno in glasno naprej, da ga sliši cela procesija. Njegova žena istotako pobožna se je sprla s svakinjo, ki ni preveč brihtne glave. Med njima so padle neke žaljive besede, med temi tudi ime živali, katere meso radi jemo, posebno če je prekajeno. Ta krščanska družina se ni mogla poravnati doma, sorodnica je gnala sorodnico pred sodnika. Ali bi ne bilo po krščanskem nauku lepše, da si druga drugi odpustite, jima svetuje sodnik. Obe ne in ne! Kaznovana mora biti! Ti pa tudi! Ampak vsaj je Kristus tudi odpustil svojim sovražnikom. pripomni sodnik. Vem, saj rada storim, kakor morem, ampak tega pa ne trpim, da bi me ta zmerjala. Obsojena mora biti! Po dolgem trudu se je sodniku vendar posrečilo, obe sorodnici pomiriti in se med seboj poravnati. Že sta bili vun, razprava je bila končana, kar privihra mož notri in čujte, on, prve vrste tercijal, zahteva, da bodi njegova sestra kaznovana. Seveda ga je sodnik primerno zavrnil, — Drugi slučaj. Dve že nad 60 let stari ženici tudi obe tercijalki nekje iz hribov, sta se skregali. Ena je drugi očitala, da je prekleta baba, in da je vse požrla. Alo. takoj k »doktorju« in od tam na »rihto«. Vse prigovarjanje naj srt obe ženi spravite med seboj, ni nič pomagalo* Ker ni bilo dovolj prič, je razžaljena tercijalka, ki se je še sklicevala na Kristusa pred njo, zahtevala novih prič, še enkrat boste prišle dolgo pot od doma do sodišča. »Mora biti štrafana«, s temi besedami je krevsala iz sodne dvorane. — Tam v Tomaževi vasi pod Viniin Vrhom so se sprli zaradi petelina. Stari mož, ki je sosedu veliko dobrega storil, je od tega sinu v naglici rekel, da mu je petelina ubil. Fant komaj 15 let star se je že čutil razžaljenega, dal svojega dobrotnika »doktorju čez« in ga tiral pred sodišče. Tudi tu ni bilo dovolj prič, zaradi petelina bodo še enkrat prišli 3 ure daleč. — In tako naprej v tisočih slučajih. Da, res, kaj bi Kristus rekel, če bi vse to videl in slišal. Krščanska ljubezen je izumrla in z njo vred tudi milijoni po imenu kristjanov. Smola pr! prepovedani igri. Orožniški stražmojster Šimak, ki je letos postal slaven, ker je knezu Auerspergu ustrelil kosmatinca, je imel tudi v pretečenem mesecu posebno srečo. Zasledil je v Božičevi hiši na Lazah yeč železniških delavcev pri prepovedani igri »ferbel«. Igrali so kar po »groš« ter imeli precejšnjo »banko« na mizi. Ko je Šimak vstopil v sobo, so kvartopirci hitro pograbili »banko«; pa jo naglih nog odkrili. Posrečilo se mu je dobiti štiri, med njimi Miha Boževiča ter Ilijo r .....j -j — ------------■...----------------------- Mudrlča. Pa tudi 3 K 68 v denarja je polovil za bežečo »banko«. Igralci so bili večinoma Hrvatje, in boljše plačani delavci pri postaji Laze. Po tem dogodku so jo tički popihali čez mejo. Ker ni bilo nobenega izmed ovadenih k razpravi, jih je novomeško sodišče obsodilo kar »in contumatione« na 24 ur zapora pa z izgnanstvom iz avstrijske države. Novomeški glavni drevored je zadobil novo lice. Obdali so ga z novo ograjo; spodej betopski podstavek, zgorej železna ograja, kakor se rabi navadno pri cestah. Če se je že ta hvalevredni korak storil, naj bi se drevoredu preskrbela vsaj malo bolj okusna ograja. K razširjenju novih stavb v Novem mestu je sklenil svoj del prispevati tudi primarij ženske bolnice g. dr. Strašek. Kupil je od trgovca Božiča (»vorn deutschen Franzel«) gospodarsko poslopje na Loki za 1200 K. To poslopje stoječe tik pod žensko bolnico se zdaj podpira in na njegovem mestu si g. dr. Strašek pusti zgraditi lično vilo zase. Tako bo ta preje najbolj zanemarjeni del mesta sedaj eden najiep-ših, kar bo napravilo tem ugodneji utiš na tujca, ker gre tu mimo belokranjska proga. Dr. Straškovo vilo gradi mestni stavbenik Sbrizzai. Slavna še iz francoskih časov. Gdčno. Ano Lepitsch, »katholisch, ledig. stark iiber kano-nisches Alter« iz Novega mesta še poznate od zadnjič. Takrat je tožila gdčno. Ano Kondrič, ker jo je le ta vrgla vun iz svojega stanovanja. Ker je bila obtoženka tedaj oproščena, je njena nasprotnica obtožbo razširila radi nekih besed, ki jih je pa slišala sama gdčna. Ana Lepitsch. Da bi vsaj to pot bolj držalo, je napisala lastnoročno obtožbo nemški naslovljeno na »Hohes Oericht«. Pa vraga, da gospod sodnik niti nemške obotožbe ni vpošteval. Morda ker je bila tako lepo sestavljena. Ta že drugi neuspeh je sicer zelo pobožno gospodično tako razburil, da je svoji nasprotnici kar pred sodnikom vrgla v obraz »Sie unverschamtes .Mil-del«. In s tem se je sama vjela, orožje se je zasukalo zdaj je bila ona tožena. Ker je sodnik vedel, da jo mora obsoditi, ji je priporočal* naj prosi tožiteljico za odpuščanje. O tega pa ne »Hohes Gericht«, tega pa ne morem. Zakaj mi smo še iz francoskih časov v mestu. Sodnik: Ste res rekli: Unvetsch&mtes Miidel. Obtoženka: Res. res! Pa ne »Madel«, ampak rekla sem ti »Unverschamtes Liignerin« in da laže, ja laže. Da se spozna katoličanstvo te znane tercijalke, bodi omenjeno, da je rabila izraz »Miidel«. Ker pa so ji dale novomeške gospe denar za kazen, se je hotela nalašč nad naprotnico znositi še s tem, da je zdaj pri sodišču prvotni izraz »Miidel« izpremenila v »Liignerin«. Že je bila nasprotnica pripravljena ji odpustiti tudi to, pogojno, da jo prosi odpuščanja. Ho, da bi jo bili videli kako je pobožna ženica skočila pokonci! Nič ni pomagalo, da jo je sodnik lepo opominjal na Kristusove besede. Dasi bi po vsej pravici zaslužila ostro kazen, se je je sodnik usmilil. Že za to ker je slavna še izza francoskih časov, ji je naložil le 5 kron globe. jubilej zvestobe in dela. Iz Šniariete na Dolenjskem se nam poroča: Te dni je v naši bližini v graščini Klevevž ondotni oskrbnik g. Ignacij Kržan praznoval za današnje razmere redko slavje zvestobe in dela. Obhajal je 25-letnico, odkar nepretrgoma opravlja svojo odgovorno službo na klevevški graščini. Graščina je med tem menjala tri gospodarje, a on je ostal zvest v svoji službi. Pri tej slavnosti se je g. Kržan spomnil tudi svojih pomočnikov s primernim okrepčilom. Prav iz srca mu želimo vsaj še enkratno ponovitev takega slavja! Trdo pred vojno. Te dni smo nekje čitali, da je trdo pred vojno. No pa menda ne bo ravno tako trdo! Požar v Bohinjski Bistrici. Predvčerajšnjem se je pokazal rudeč petelin na hiši posestnika Ivana Žnidarja v Bohinjski Bistrici. Bila je velika nevarnost, da ne bi nastal večji ogenj, ker stoji Žnidarjeva hiša na sredi vasi. Gasilcem pod vodstvom g. Markeša se je posrečilo, da so ogenj pogasili in da se požar ni razširil. Imenovanje. Orožniški stražmojster Ignac Skaza je imenovan za kanclista pri okrajni sodniji v Slov. Gradcu. Potrjene volitve v Konjicah. Zoper občinske volitve, ki so se vršile v Konjicah dne 25. in 26. julija t. 1., sta vložili priziv obe udele- ženi stranki: akademična (po domače dok- torska) in pa obrtniška (po domače čevljarska) stranka. Slednja ja pri zadnjih volitvah propadla, ker so Slovenci volili s prvo. Sicer pa je čevljarska stranka v narodnem oziru skoro nestrpnejše nacionalna kot doktorska. Na-mestnija je priziva zavrnila in volitve potrdila. Tatvina v banki. Iz Ljubnega se poroča, da |/ie podružnica štajerske eskomptne banke dobila skoro svoto 90.000 K nazaj. Manjka baje samo kakih 3000 K. Velik del se je našlo v kovčku pokojnega Mlakarja, 50.000 K pa je 2. t. m. prinesiel neki Mlakerjev prijatelj iz graške okolice k glavnemu ravnateljstvu banke v Gradcu.^ Povedal je tam obenem, da je v pondeljek prišel Mlaker k njemu, in izročil zavojček, naj mu ga shrani, da pride kmalu ponj. Bilo ga pa ni več, in ko je prijatelj izvedel, da se je Mlaker ustrelil, je zavojček odprl in našel v njem za 50.000 K bankovcev, zraven pa listek na Mlakerjevo ženo. Mlaker ji piše, da upa, da bo denar dobila in ji naroča, kako naj ž njim razpolaga. Iz politične služite. Namestniški konceptni praktikant Viktor Kastner-Pohner v Ljutomeru ie imenovan za nam. koncipista. Zopet požar pri Mariboru. V Karčevini pri Mariboru ie dne 3. t. m. ponoči na doslej neznan način nastal požar v mlinu Hansa Marxa. Poslopje je zgorelo do zidovja, tudi zraven stoječe skladišče, stroji (razun dveh Dieselovih motorjev) in 10 vagonov žita in moke. Škode je 50.000 K, ki je skoro vsa pokrita z zavaro valnino. »Nadstrankarski« list »Sloga« se v svoji zadnji številki s smešno nadutostjo zaganja v »celjsko narodno stranko«. Odgovarjati na take hudobnosti ljudem, ki vidijo na sebi same dobre, na drugih pa samo slabe lastnosti, se pač ne splača. Ne vemo. zakaj ne pustijo narodnjakov v miru tisti ljudje, katerim je ljudstvo iz samega usmiljenja odpustilo neštete njihove politične grehe. iz Polenšaka v Slov. Goricah se poroča? Ormoški okrajni zastop je skoro dovršil nadaljevanje okrajne ceste iz Brezovec skozi Tihobe v Moškanjce. Za velik del spodnjega ptujskega polja je ta cesta važna in potrebna. Menda bo zdaj tudi ptujski okraj spolnil svo-ječasno obljubo. — Naš župnik bi rad, da b* dali za prenovljenje in dozidavo farovža 54. do 60 tisoč kron. Pri volji smo dati 20.000 K: kdor zahteva od nas več, nas žene naravnost v gospodarski pogin. Zanimiva odkritja. Zadnja »Sloga« ve poročati na eni strani, da hoče državni poslanec Brenčič postati tudi deželni poslanec in — deželni odbornik. Da ima tako poželjenje, je verjetno. — Ista »Sloga« pa tudi odkriva nekatere dogodke pred leti ob priliki volitev v ptujski okrajni zastop. Takrat je baje »madi in neizkušeni« Brenčič v zvezi z minoriti intrigiral pri volitvah in srečno pripomogel s svojim delovanjem, da so Slovenci v veleposestvu propadli. »Sloga« očita Brenčiču nadalje, da je on kriv. da ie njegov oče prodal svojo opekarno tujcem, in končno, ckt ie on sokriv, da so pr« občinskih volitvah v Leskovcu zmagali nemškutarji. Radovedni smo, kaj bo gospod Miha na to povedal. Pri Sv. Križu na Murskem polju se tamoš-nja Srazredna šola razširi v 6razredno. Iz Gornje Radgone se poroča, da je bila za 27. sept. sklicana seja okrajnega šolskega sveta, h kateri pa niso bili povtbljeni člani novega okr. šolskega sveta, katerega pravilno izvolitev je ministerstvo potrdilo, ampak le člani bivšega okr. šol. sveta. G. glavar pl. Bouvard, ali bo treba začeti z veliko metlo? Žalostna smrt alkoholika. Iz Maribora poročajo: Pri tukajšnji tvrdki Scherbaiim je bil uslužben pekovski pomočnik Ivan Šebeda. Bil je dannadan pijan, zato ga je tvrdka odpustila iz službe. Včeraj bi bil moral iti k naboru. Na predvečer je pil v neki gostilni, ne daleč od Maribora z več naborniki. Med pijačo je prišla na vrsto tudi stava, in Šebeda je trdil, da izpije na dušek pol litra žganja. Začel je res piti in ko je izpil, se je nenadoma zgrudil na tla. Zdravnik, katerega so poklicali, je konstatiral smrt. Dve krasni veselici C. M. podružnic sta se vršili dne 22. m. tn. v Lavrci pri g. Ogrinu in v Medvodah pri g. Jak. Kolencu. Zaradi glavne skupšične v Trstu ni mogla glavna jCONAN DOYLE: Zpodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Toda jaz sem se pobral kakor blisk — in segel čez zid po uzdi svojega konja. Ko sem jo poklical in potegnil za jermen, skočila je vrla žival čez vrzel; naslednji hip je stala poleg Inene, jaz na z nogo v stremenu. Ko sem bil spet v sedlu, mi šine v glavo heroična misel. Če bi mi Prusi sledili čez svinjak, so mogli priti le drug za drugim, in njih napad ni mogel biti bogvekako hud: saj se ne bi mogli prej odpočiti po skoku. Zakaj jih ue bi prav mirno počakal in jih pobil drugega za drugim, kakor bodo skakali čez zid? Misel le bila velikolepna. Ah, naj vidijo, da Etienne G6rard ne zna samo bežati. Segel sem po meču — in zdaj, mes amis. si predstavljajte moje Občutke, kio sem prijel za prazno ivožnico. Sablja ie bila zdrknila iz nje, ko se je spoteknil konj nad tisto prokleto svinjo. Od kakšnih prismojenih malenkosti zavisi včasi naša usoda — na eni strani svinja, na drugi polkovnik Gč-jard! Ali naj skočim čez zid in poberem sabljo? Nemogoče! Prusi so bili že na dvorišču. Obrnil sem svojega arabca ter nadaljeval svoj Toda za hip se mi je zazdelo, kakor da tičim zdaj v še hujši pasti kakor prej. Bil sem na sftdnem vrtu; na sredi so stala drevesa, Ob straneh pa so bile gredice. Ves prostor je bil obrobljen z visokim zidom. Vendar: pa sem delal sam pri sebi, da mocaimeti žekjekak dohod; saj ni bik> mogoče, da skačejo .vsi čez svinjski plot. Jahal sem torej ob zidu in našel, kakor sem pričakoval, vrata s ključem v ključavnici. Skočil sem s konja, odklenil in odprl. Takrat pa zagledam šest čevljev pred seboj — pruskega ulanca! V prvem hipu sva zazijala oba. Nato zaloputnem vrata in jih zaklenem iznova; z druge strani vrta pa zaslišim zdajci tresk in vzkrilc. Videl sem, da je eden izmed mojih sovražnikov padel pri poizkusu, preskočiti svinjak, ter se poškodoval. Kje je bil izhod iz te zagate? Nekateri izmed družbe so bili očividno objahali dvorišče, dočim so mi sledili drugi naravnost. Da sem imel svojo sabljo, bi bil lahko pobil ulanca, ki je čakal zunaj pred vrati — jahati ven brez orožja, se mi je zdel pa samoumor. Z druge strani s.em vedel, da jih pride gotovo še nekaj peš za mano čez svinjak, ako bom čakal predolgo; in kaj potem? Odločiti se je bilo treba na mestu, drugače sem bil izgubljen. V takšnih tre-notkih delujejo moji možgani nenavadno naglo, in moja dejanja se vrste z brezprimerno točnostjo. Vodeč konja za vajeti, sem tekel ob zidu kakih sto metrov daleč, ob tisti strani, kjer je stražil ulanec. Obstal sem, podrl zgoraj na zidu z vso silo par zrahljanih kamnov in stekel s konjem v največji naglici nazaj proti vratom. Nisem se bil zmotil; ulanec je mislil, da hočem uiti na tistem kraju, in slišal sem ga, kako je zdirjal tja, da mi prestriže pot. Pri vratih sem se ozrl in zagledal jezdeca v zeleni uniformi, ki je imel svinjak za sabo in je drevil z radostnim krikom divje čez vrt — bjl je grof Stein. »Predajte se, veličanstvo, predajte sel« je rjul nad mano, »saj vam damo pardon!« Skočil sem skozi vrata, a nisem jih imel časa zkleniti za sabo. Stein mi je bil tik za petami, in tudi ulanec je bil že obrnil konja. En skok — pa setn sedei na svojem arabcu, ki je švignil zopet dalje, preko velikega, širokega travnika. Stein je moral razjahati in odpreti vrta, spraviti konja skoz in ga spet zasesti, preden je mogel za mano. Njega sem se bal bolj od ulanca, ki je imel težjega in bolj upehanega konja. Galopiral sem dobro miljo daleč, preden sem se upal ozreti; Stein je bil streljaj za mano, ulanec ravno toliko za njim, izmed ostalih sem naštel samo tri. Število mojih preganjalcev se je bilo torej skrčilo; a tudi eden je bil še preveč za neoboroženega človeka. Čudno se mi je zdelo, da na vsem tem dolgem lovu ne vidim nobenih beguncev naše armade. Sklepal sem po tem, da sem se oddaljil preveč#proti zapadu od smeri njihovega bega in da moram jahati bolj proti vzhodu, ako se jim hočem pridružiti. Če se mi to ne bi posrečilo, bi me obdržali preganjalci bržkone pred očmi, in tudi ako me ne bi dohiteli sami, bi me vendar gnali tako daleč, da bi mi od severa njih tovariši zaprli pot. Na vzhodu sem videl v daljavi dalji dolg oblak prahu, ki se je vlekel milje daleč po okolici. Bila je gotovo glavna cesta, po kateri se je umikala naša nesrečna armda, Kmalu pa sem srečal dokaz, da so zavili posamezni zaostali tudi na stranska pota: naletel sem nenadoma na konja, ki se je pasel v travi, nedaleč od njega pa je ležal njegov jezdec, francoski kirasir; bil je strašno ranjen — očividno se mu je bližala smrt. Skočil sem s konja, pograbil njegovo dolgo, težko sabljo in jahal z njo dalje. Obraza siromakovega, ko me je pogledal z u**11*8-jočimi očmi, ne pozabim do smrti. Bn Je star vojak s sivimi brki, eden tistih starih, pristnih^ fanatikov, ki se mu je zdela za poslednja prikazen cesarjeva gotovo razodetje z onega sveta. Strmenje, ljubezen in ponos se je zarisal na njegovem mrtvaškobledem obrazu. Rekel je nekaj — bojim se, da so bile njegove zadnje besede —toda nisem jih imel časa poslušati; moral sem dirjati dalje. ... Ves ta čas me ie y°dn beg po travnikih, prepreženih s širokimi jarki. Maisikateri ni bil mnogo ožji kakor štirinajst do petnajst čevljev, in kadarkoli sem skočil čezenj, vselej se mi je »treslo srce: najmanjši spotiki jej je pomenil moj pogin. Toda, naj je izbiral cesarjeve konje kdorkoli, opravil je dobro svojo stvar. Izvzemši tistikrat ob Sambri, ko se mi je uprla, me je ubogala krasna žival izvrstno. Preskočila sva sleherno oviro. A kljub temu se nisva mogla iznebiti teh vražjih Prusov. Ko sem imel vse vodne jarke za sabo, sem se ozrl z novim upanjem; toda Steiu na svojem lahkonogem rjavcu je drevil za mano z isto lahkotnostjo kakor jaz sajn. Moj sovražnik je bil, a moral sem ga spoštovati, tak® se je izkazal tisti dan. Vedno iznova sem ceml razdaljo med njim in naslednjim. Mislil sem že na to, da bi se obrnil in ga posekal, preden bi mu prišli tovariši na pomoč, kakor sem napravil s huzarjem. Tod* tudi ostali so napeli moči in niso bili več daleč zadaj. Pomislil sem tudi, da je ta Stein najbrže enako dober sabljač kakor jezdec in bi me torej nekoliko zamudil, preden bi ga obvladal. Medtem pa bi mu priskočili ostali na pomoč, in bilo bi po meni. Zdelo se mi je potemtakem prebri-sanejše, nadaljevati beg. ■z**v4^ /k s *— 'družba poslati zastopnika. Čudno, da prireditelji niso dosednj poročali v časopise o izredno lepo uspelih veselicah. Vsaka teh veselic je dala okrog 400 K prebitka. Za veselico v La-verci ima glavno zaslugo poleg ostalega odbora posebno rodoljubna Ogorelčeva hiša iz Škofljice. Tudi ves odbor nove medvodske podružnice je bil marljivo na delu. na čelu mu predsednik g. lak. Kolenc z gdč. hčerko Zorko. ga. Jesihova, gdč. Uršičeva, g. Babič itd. Hvala prirediteljem, naj jih tudi v bodoče ne strašita delo in trud za najblažje narodne namene. Veselo poročilo iz Koroške. Prvenstvo med koroškimi C. M. podružnicami jo prevzela boroveljska podružnica. Dne 15. m. m. je priredila v Podljubelju lepo uspelo veselico, ki je .vrgla 47 K čistega dobička. Dne 21. t. m. priredi boroveljski Sokol vinsko trgatev na n rati, od katere dobi naša šolska družba polovico prebitka. V zadnji seji pa je boroveljska C. M. podružnica sklenila, da mora v letu 1913. prispevati glavni družbi toliko, kakor so prispevali lani vse koroške podružnice skupaj. Slava delovnemu odboru! Morda bo ta krasni Sklep zbudil tudi ostale še živeče podružnice na Koroškem. Poleg odbora boroveljske podružnice je posebno deloven g. Urek, vodja ondotnega konzumnega društva. Ponovno opozarjamo naše gospodinje na izborno Kolinsko kavno primes, ki je po soglasni sodbi vseh, ki pijejo kavo, kateri je ta kavna primes pridejana, najboljši kavni pridatek sploh. Obenem je tudi edino pristno domače blago te vrste, h vseh vzrokov toraj priporočamo našim gospodinjam Kolinsko kavno primes, prepričani smo, da bodo z njo najbolj zadovoljne. Roparski napad na lajnarja. Iz Godinga se poroča: Včeraj so našli na Godingški cesti nekega lajnarja, Rauto po imenu, ki je bil brez zavesti in ki je krvavel iz več ran. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je izpovedal, da ga je napadel neki potepuh in mu ukradel 5 K 20 v. Pri napadu je Rauta zadobil težke telesne poškodbe, vendar zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. Ljubljana. — Občinski svet ljubljanski. V torek ob 6. uri zvečer se vrši redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je med 'drugim tudi ponudba akad. slikarja Riharda Jakopiča za nakup njegovega umetniškega paviljona. — Občinski svetnik Milohnoja je izstopil iz kluba napredne večine ljubljanskega občinskega sveta in namerava baje tudi odložiti svoj občinski mandat. Njegov korak je v zveži z oddajo ravnateljskega mesta pri »Mestni hranilnici«. Olede ravnateljskega mesta pri »Mestni hranilnici« je pa »Dan« že zavzel svoje stališče, pri katerem je v interesu zavoda tudi potrebno vstrajati. — Stanovanjski odsek za sokolski zlet I. 19*3. Seja načelnikov pododsekov vrši se v ponedeljek 7. t. m. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. Vabljeni bratje se prosijo, da se seje zanesljivo udeleže. — Cimentavanje sodov. Ker so adaptacijska dela v prostorih tukajšnjega c. kr. meros-ku-šnega urada Pred Prulami št. 17 dovršena, se bo ondi s cimentovanjem sodov zopet pričelo tekom prihodnjega tedna. — Aretacija blaznega človeka. V petek dopoldne je prišel ključavničarski pomočnik Avgust Žitnik v neko hišo v Streliški ulici, kjer se ie sprl z materjo svoje nezakonske hčerke radi izplačila alimentacij. Ko je zapazil svojo lOletno hčerko na hodniku, je vrgel za njo veliko sekiro, a je ni zadel, ker se je še v pravem času umaknila. Ker je nato hotel napasti še njeno mater, so poklicali stražnika, ki je nasilneža aretiral. Na podlagi policijske zdravniške preiskave so spoznali Žitnika za blaznega in so ga radi tega odpeljali z rešilnim vozom v opazovalni oddelek deželne bolnice. — Nasilna železničarja. V petek zvečer se je .vračal neki pleskarski pomočnik po Martinovi cesti domov. Kar mu stopita nasproti dva pijana železniška delavca. Eden potegne za nož in ga rani parkrat z nožem po glavi. Pomočnik je konečno zbežal v neko gostiiuo in zaprl vra-ia. To je pijanca tako vjezilo, da sta začela udrihati z vso silo po vratih in skušala vlomiti. Ker le ni bilo miru so poklicali dva stražnika, ki sta pijanca nato odpeljala v luknjo. — Občni zbor »Nar. soc. Zveze«, ki se vrši danes ob pol 10. dopoldne v Ljubljani v Nar. domu, se ne vrši v mali dvorani temveč v restavracijskih prostorih. Trst. »Krščanski socijalci« v tržaški okolici. V Skednju pri Trstu so pričeli agitirati nekateri iielavci za krščansko-soefaino delavsko organizacijo. To organizacijo, ki je prava kapitalistična štafaža, pozna gotovo vsak, imenuje Se »jugoslovanska strokovna zveza«. Pa tudi iz ne-katerih drugih okoličanskih vasi nam poročajo, da plazijo gotovi ljudje naokrog in govore o Idelavski organizaciji na krščansko-socijalni podlagi. V Skednju agitirajo najbolj." Agitacija se vrši zelo mirno. Morda traja že dalje časa. Radi tihe agitacije se do danes ni moglo izve-tleti nič. Klerikalci so kunštni, prebrisani in zviti: Javno agitirati za »Jug. strok, zvezo« se baje ne upajo, ker je ta klerikalna zveza že preveč razkričana. Klerikalci do danes v Trstu niso mogli opraviti ničesar, od zanaprej pa še manj. Ljudstvo se vendar bolj in bolj vzbuja. Z ljudskim spoznanjem pa pada klerikalizem. Mi vemo, da slovenski delavci ne bodo sedli na limanice klerikalnim agitatorjem; vzlic temu pa se nam zdi potrebno opozoriti slovensko delavstvo, in sicer zato, ker pravijo klerikalni agitatorji, da Jugosl. strok, zveza ni klerikalna, temveč strogo nepolitična organizacija, ki ima samo to nalogo, da se bojuje za povzdigo delavskega ljudstva. Mi pa pravimo, da je to predrzna laž. Jug. strok, zveza je strokovna samo po ■neon, v resnici pa Je politična. Tej organizaciji niso prav nič mar delavske koristi; ona jc sarno zato bila ustanovljena, da delavstvo premoti in ga spelje na krivo pot, na pot protinarodnega klerikalizma. Jug. strok, zveza je breznarodna, je kapitalistična opora, je organizacija, ki delavstvo poneumnuje in uklepp 'r verige. Delavstvo se mora take organihizogibati. Po vseh jugoslovanskih pokrajinah je razprostrta Narodna delavska organizacija iovemo odkrito, da ne bomo molčali, ampak napisali še marsikako gorko in trpko besedo. Prihodnjič se pomenimo še nekoliko natančneje, in priobčimo tudi imena. Ce ne gre zlepa, pojde zgrda, in zato ne bodemo prizanašali nikomur, vštevši naj-viŠjo osebo, ali pa tudi najslabšega pismonošo. Prizadeti Goričani. Obrambna razstava v Gorici. Tudi tukaj v Gorici smo imeli priliko si ogledati obrambno razstavo. Jaz mislim, da ni nobene druge poti, ki bi tako širila narodnost med Slovenci, kakor ravno ta razstava. Tukaj vidi človek, kako silovit je pritisk Vsenemcev na naš mali narod. Le škoda, da je število udeležencev te razstave tako pičlo. To razstavo so obiskali večinoma sami dijaki; tistim pa. ki je bila ta razstava namenjena, manj zavednemu občinstvu, ravno teh je tako malo. Čudne razmere. V resnici čudne razmere vladajo na goriškem državnem kolodvoru. Res je. da so na kolodvoru trojezični napisi; nemško, slovensko in italijansko, toda kaj pomaga vse to, če nekateri uradniki ne znajo oziroma nočejo govoriti slovensko. Če pride stranka ter jih ogovori slovensko, odgovori gospoda seveda nemško. Če me razumeš prav, če ne tudi! Sedaj se pa vprašajmo kako je to mogoče. Tukaj je skoraj polovica prebivalcev, slovenske narodnosti, vslužbeni na kolodvoru so večinoma Slovenci in ne pretirivam. če rečem, da je polovica potnikov tudi slovenska. — Želelo bi se, da bi ravnateljstvo podučilo talce gospode, da na slovensko vprašanje, odgov. oktobra, Tu računajo že Za gotovo, da bo vojna napovedana dne 10. oktobra. Na bolgarsko-turški meji je ustavljen ves promet. Podonavske luke, posebno pa Ruščuk so kakor bi izumrle, ker so vsi delavci stopili pod orožje. Carigrad, 5. oktobra. Ta se vrše velike demonstracije proti balkanskim državam. Ljudstvo neprestano vpije po ulicah: »Dol s Srbijo! Dol k Bolgarsko! Dot z Grško!« Zunanji minister Koradungliian le Izjav j/, da tako ne otnre iti dalje. Kriza se bo morala rešiti z orožjem v roki. N i: e potrpežljivosti jc konec. Balkanska vjna bo p&dobna strašnemu klanju. Mi smo pripravljeni na vse. Carigrad, 5. oktobra. Tu se jc danes splošno opazilo, da povodom sultanovega rojstnega dne na poslaništvih balkanskih držav niso visele zastave, kakor vedno ob takih prilikah, iz tega se sklepa, da so napetosti dosegle svoj vrhunec. Dunaj, 5. oktobra. Od včeraj do danes se ijoložaj ni niti poslabšal, niti poboljšal. Velevlasti niso izročile danes svoje nameravane kolektivne note. Tu se govori, da velevlasti niti nočejo kolektivno nastopati; ampak bodo vsaka zase separatno intervenirale. Za slučaj pa, če se zgodi kaj izrednega, bodo mobilizirale tudi velevlasti. Petrograd, 5. oktobra. Ruski interesenti na jugu so vložili na vlado prošnjo, naj energično protestira proti temu, da bi Turčija ustavljala vse balkanske ladje, ki vozijo pod grško in bolgarsko zastavo. Vlada je obljubila, da bo v tem oziru takoj ukrenila vse potrebne korake. Belgrad, 5. oktobra. Srbska mobilizacija je končana. Priglasilo se Je 99 odstotkov vseh vojaških obveznikov. LISTNICA UREDNIŠTVA. »Iz Lesec do Radovljice«: Je popolnoma prava oblika, le predolgo je.Zato moramo skrčiti v dva dela in pride na vrsto, po »Krjavlju na obisku pri kaplanu v R.« Tudi »Cvičkarji« in članek — pride. Vsled oblllh telefonskih In ekspresnih poročil iz Balkana prosimo vsled pičlega prostora malo potrpljenja. Odgovorni urednik Radi voj Korene. Last In tisk »Učltellske tiskarne«. Mali oglasi. Dobro ohranjena uniforma za prostovoljca se ceno proda. Poizve se Pod Trančo št. 2, III. nadstropje. _ Hiša r. vrtom v Novem Udmatu št. 81 se takoj proda. Naslov pove »Prva anončna pisarna«._____________________ 689—1 Brat In sestra z dežele, želita v svrho zabave korespondirati z naobraženo fino gospico, oziroma gospodom pod šifro »Cigan?, »Ciffan-ka« poštno ležeče Mokronog, Dolenjsko._ Modistka Ivanka Stegnar-Vičlč, Ljubljana, Rimska cesta 5. II. priporoča cen. damam naj-novejše vzorce po najnižjih cenah. Sprejme tudi učenko. Ravne tam se prav ceno proda starejše vrste glasovlr, z močnim glasom ter dobro ohranjen. 688—1 Vsako soboto in nedelfo sveže riževe in krvave KLOBASE domačega izdelka pri Rusu, Marije Terezije c. 8 i Mazilo za lase j napravi gospa Ana ICrižaJ v i Spod.. Siliti 883 pri Ljubljani. j V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za j i rast las. j Zadostuje samo ena steklenica. I : »iiiiMMiiiitiiiitiiiiMitiiiiMiHMiiiilMiitiiiiiiiJiliHtlVIffiHrtilftiiirtitJtiOitfiiHiimimiiiM imi 1,1111 1 m,~ ~in n" m" i# Ceno posteljno perje! Najboljši žeSkl nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pti-Ijenoga 2 K; boljšega 2’40 K; priina polbolega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelegn, puljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega 8 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prani puh 12 K. Naročila od 5leg naprej franko. Zgotovljene postelje ali rumenega nankingn, pernica 180 cm dolga, 120 cm Jirofca, * dvoma ^glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena 7, novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, lo K zglavni«? 8 K, 3 50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Hit. 4-50 K 5 20 K, 5-70 K, spodnja fernica i* močnega, črtastega g radia, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko ae franko zamenja za neugajaioCe Š6 vrne denar. — Natančni cenovnlkl gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. t- - - Češki salonski briketi, Češki kosovni premog, najboljše in najcenejše kurilo za peči, štedilnike itd. itd. najbolje priporoča J. PAULIN, Nova ni. 3. OT8P* Mikako zvišanja aan! t «n Nin iTin i nmnf ti Oenisch -- -•-■'r-riTTv NajHnejšI iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 ROSNjSR Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. . --- Specialna trgovina muz finih ročnih del TONI JAGER v Ljubljani, Zidovska ulica 5. Predtiskarija. — Tainburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. !! POZOR !! Slavnemu občinstvu tu in na deželi, se priporoča za izdelovanje moških in ženskih oblek po najnižji ceni. Z velcspoštovanjem Josip Ahčin, krojač Ljubljana, Francevo nabrežje št. 30 Štampilje vaeh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver In IzdelovatelJ kavčukovih Stampillj. Ljubljana, s*»-» trg it. m. $ Ceniki flranko. KLOBUKI moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno : Minka Horvat Ljnbliana, Stari trg št. 21. : Popravila točno in najceneje. : Tvrdka Bilina& Kasch nasi.PriPV,—a, sv.°i° veliko zalog, glazc in raznovrstnih i iujvu drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, -s -i j.ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, M 11 n er L Kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline pasove, * v*. »vr m. w ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh j , s evrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna Ljubljana, ZldOVSk? Ul. O in solidna. Vnanja na. učila se točno izvršujejo. «34 MAČEK & B, LJUBLJANA založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefn cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. Strogo realna postrežba. Nainlžje cene. JULIJA ŠTOR I Ljubljana Prešernova ulica štav. S. največja z^ga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goissersklh gorskih čevljev. Elegantna In Jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. (L O) cj "■S m. I/) C3 CJ •£*> rt rti > ot 2 3 ir w o *a »D n e CJ rt N CJ 2 > rt c/) CJ J* a. ^ S? OJ k- C* TSB = Gostilna „LEON“ = Florijanska ulica 6. ima na razpolago vsak četrtels: in. rn.ed.elj o purana, srno, divje zajce in drugo divjačino najokusneje m-ipravljeno. — Vse druge dneve razne špecialitete. Točijo se zajamčeno pristna dolenjska In štajerska vina ter dvojno marčno pivo Iz sodčka. — Za obilen obisk se priporočata Leon in Fani Pogačnik. :;ž *’(W o I—* S' T3 Em m —• a m n «• a o co O 3 ca 3 O < O Ana ; V^. / Ljubljana Trgovina samo Marije Terezije cesta 14 s kolesi in (Pri Novem svetu)' posameznimi Najboljše pnevmatike deli. Tzposojevanje koles. Ljubljana, Pred škofijo 21, 11. nadstropje, zraven rotovža. d JZ A* več sto pelerin s kapucami ali pa otročje oHUlO PO IV I oblekce (kostumi). r:r ...—-== T rkA ir g* daljše pelerine ali pa kamgarnaste lilače oamo po IV o za gospode. ■ ■" , -- q A |T Q» najdaljše pelerine ali pa moderno izdelane OctlllU P” ° obleke za gospode. —-----~ V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke. , „Angleško skladišče ob!ek“ II O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. &Jf zz# Novo! Tukaj prvikrat! Novo! Samo nekaj dni v Ljubljani v Latormanovom drevoredu Velecenjenim damam se vljudno priporoča modni salon za damske klobuke Alojzija Vivod - Mozetič. Sprejemajo se vsa popravila. Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstropje, zraven rotovža. Jesenske novosti = Vsakovrstna obuvala avstrijskih in ame- rikanskih tovarn priporoča trgovina Zlatorog na Mestnem trgu 13. 609 Moderne kras iz svile, gaza, cipk, etcnnina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v največ ji izbiri po zelo ugodnih cenah v modni in športni trgovini P. Magdič, nasproti glavne pošte. zverinjak odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer.^ Bogata zbirka interesantnih zveri brez primere, zaprtih v posebno zgrajenih vagonih. — Zbirka krasnih papig na prodaj. Vstopnice I. mesto 40 vin., II. mesto 20 vin. — Učencem in dijakom v spremstvu učiteljev po zelo znižanih cenah. Krmljenje divjih zveri ob 7. uri zvečer. Neuporabljive konje se kupuje za krmljenje zveri. Spoštovanjem Ravnateljstvo. O isa o Ph Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah! O tsa o p* Radi velike zaloge vseh šolskih in uradniških potrebščin kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno m debelo. Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom: FR. IGLIC, Ljubljana Mestni trg št. 11.—13- - Mestni trg čt. 1L—13. T O ES O T O ES O