936. štev. V Ljubljani, sobota dna 25. fuliia 1914. Uto III. Posamezna ifevifka „Pneva“ stane 6 vin. izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno l-70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 četrtletno 5'50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina pošilja upravništvu. Last in tisk „Užiteljslce Tiskarne". Telefon Številka 118. K, se Neodvisen političen dnevnik. Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin. Uredništvo in upravnico: Ljubljana, Frančiškanska ulita Iv. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Telefon Številka 118. Belgrajska garnizija zapustila mesto. — Pričakuje se intervencija. — Ministrski sveti na Dunaju, Petrogradu in Belgradu v perma-nenei. — Kronski svet v Petrogradu. Svojo noto Srbiji utemeljuje avstrijska vlada na sledeči način: Dne 31. marca 1909 je podal kraljevsko srbski poslanik na dunajskem dvoru v imenu svoje vlade sledečo izjavo: »Srbija pripozna, da ni bila z v Bosni ustvarejnim dejanskim stanom v svojih pravicah nič prizadeta in da se bo temu odgovorno prilagodila sklepom, ki jih bodo ukrenile velesile z ozirom na člen 25 berlinske pogodbe. Ko sledi Srbija nasvetom velesil, se obenem zavezuje, da odloži svoje protestno in odporno vednje, katero je zavzemala glede aneksije od preteklega oktobra in se zavezuje dalje tudi, da spremeni smer svoje sedanje politike naprani Avstro-Ogrski in hoče živeti ž njo v zanaprej v sosedu prijaznih odnoša-jih.« Zgodovina zadnjih let pa in posebno žalostili dogodki dne 28. so dokazali v Srbiji obstoj subverzivnega gibanja, ki ima namen, da odloči od Avstro-Ogrske monarhije gotove dele njenega ozemlja. To gibanje, ki se je pojavilo pred očmi srbske vlade, se je izražalo pozneje onstran ozemlja kraljevine z akti terorizma, s celo vrsto atentatov in umorov. Kraljeva srbska vlada ni samo daleč opustila izvršitev formelnih obvez izjave z dne 31. marca 1909, marveč ni tudi prav nič storila, da bi zadušila to gibanje. Trpela je hudodelsko početje različnih proti monarhiji naperjenih društev in zvez, razbrzdano pisanje listov, poveličevanje povzročiteljev atentatov, udeležbo častnikov in uradnikov pri subverzivnem gibanju, trpela je nezdravo propagando pri javnem poduku in trpela je končno vse manifestacije, ki so lahko zapeljevale srbski narod k sovraštvu proti monarhiji in k zaničevanju njenih naprav. Ta strpijivost, ki jo je zakrivila kraljevska srbska vlada, je trajala še v onem momentu, v katerem so pokazali dogodki 28. jun. celemu svetu strašne posledice take strplji-vosti. Iz izpovedb in iz priznanj hudodelskih pozročiteljev atentata dne 28. junija je razvidno, da je bil zamišljen umor v Sarajevem v Bel-gradu, da so dobili morilci orožje in bombe, s katerimi so bili oboroženi od srbskih častnikov in uradnikov, ki pripadajo »Narod. Odbrani« in da se je izvršil prevoz hudodelcev in njihovega orožja v Bosno od vodilnih srbskih obmejnih organov. Navedeni uspehi preiskave ne puste c, in kr. vladi, da bi še nadalje ostala na stališču prizanesljivosti, katero stališče je zavzemala do sedaj skozi leta na-pram temu početju, ki je imelo središče v Belgradu in ki se je prenašalo na ozemlje monarije. Ti uspehi nalagajo tem več c. in kr. vladi dolžnost, da napravi konec početju, ki tvori stalno ogroženje miru v monarhiji. - Da doseže ta svoj namen, je c. in kr. vlada prisiljena, da zahteva od srbske vlade oficielno zagotovilo, da obsoja proti Avstro-Ogrski na- ! perjeno propagando, to se pravi, vsa stremljenja, ki imajo končni namen, odtrgati od monarhije ozemlja, ki spadajo njej in da se zaveže, da bo zatrla to hudodelsko in teroristično propagando z vsemi sredstvi. Da se da tej zavezi svečan značaj bo kraljevska srbska vlada na prvi strani svojega oficijeinega organa z dne 26/13 julija priobčila sledečo izjavo: »Kraljevska srbska vlada obsoja proti Avstriji naperjeno propagando, to^ se pravi, celokupnost vseh stremljenj, kojih zadnji cilj je, da se iztrga Avstro-Ogrski ozemlja, ki ji pripadajo in obžaluje odkritosrčno grozovite posledice zločinskih dejanj Kraljevsko srbska vlada obžaluje, da so se predimenovane propagande udeležili srbski oficirji in uradniki in s tem ogroževali "liateliske odnoša-je, glede katerih je kraljevska vlada v svoji izjavi z dne 31. mavca 1909 slovesno obljubila, da fffl DO g9l?l8. Kraljevska vlada, ki odklanja in zavrača vsako misel ali vsak poizkus vsakega vmešavanja v usodo prebivalcev bodisi kateregakoli dela av-stro-o^ske monarhije, smatra za svojo dolžnost, da oficirje, uradnike iu celokupno prebivalstvo kraljestva izrecno opozori, da bo v bodoče z največjo strogostjo postopala proti onim osebam, ki bi zakrivile kako slično dejanje, dejanja, kojim bo skušala priti v okom, in se prizadevala, zatreti jih z vsem prizadevanjem. la izjava se istočasno naznani kraljevski armadi z dnevnim poveljem Njegovega Veličanstva kralja in se priobči tudi v oficijalnem organu armade. Kraljevska srbska vlada se dalje zavezuje, da izpolni onih deset točk, ki smo jih včeraj navedli med brzojavkami. K temu je pride-jana sledeča Ložnice, kakor rudi carinski organ Radivoj Grbič iz Ložnice s pomočjo več drugih oseb. Ta nota je dalekosežnega in zgodovinskega pomena, zato jo prinašamo v celoti. Vse drugo je odvisno od današnjega odgovora. Priloga. Kazenska preiskava proti Gav-rilu Prinčipu in tovarišem, zaradi 28. junija izvršenega zavratnega umora, odnosno sokrivde umora, ki se vodi pri sarajevskih sodiščih, je dognala dosedaj sledeče: 1. Načrt, umoriti nadvojvodo Franca Ferdinanda, za časa njegovega bivanja v Sarajevu, so skovali v Belgradu Gavrilo PrinRip, Nedeljko Čabrinovič, neki Milan Ciganovič in Trifko Grabeš s pomočjo majorja Voje TankosiBa. 2. Šest bomb in štiri brovvning pištole z municijo, katerih so se po-služili hudodelci kot orodja za svoj načrt, sta preskrbela in izročila Prinčipu, Crabrinoviču in Grabcu v Belgradu neki Mlan Ciganovič in major Voja TankosiB. 3. Bombe so ročne granate, ki so iz orožarne srbske armade v Kragujevcu. 4. Da se zagotovi uspeh atentata, je poučil Ciganovič Principa, Ča-brinoviča in Gradeša o ravnanju z granatami in jim je pokazal v nekem gozdu pri strelišču v Topčiderju, kako se strelja z browning pištolami. 5. Da je bil Prinčipu, Čabrino-viču in Grabešu omogočen prehod čez bosensko-hercegovinsko mejo in omogočeno vtihotapljenje njihovega orožja, je Ciganovič organiziral čisto tajen prevozni, sistem. Prehod zločincev z vsem orožjem v Bosno in Hercegovino, so izvedli obmejni stotniki iz Šabca (Rade Popovič) in IDRIJA. Slavnost tridesetletnice Delavskega bralnega društva v Idriji. Opozarjamo idrijsko občinstvo, da se nedeljski ljudski koncert in veselica vršita ob vsakem vremenu. Veselični prostor je pod streho in se slabega vremena ni vstrašiti. Kdor v Idriji narodno čuti in misli, pojde v soboto in nedeljo na slavnostne priredbe za prosveto zaslužnega Del. bralnega društva! ZAGORJE OB SAVI. Telovadno društvo Sokol v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 26. julija 1914 javno telovadbo z ljudsko veselico na vrtu poleg »Sokolskega doma«. Spored: Začetek javne telovadbe ob 3. uri popoldne: a) proste vaje članov, b) deški naraščaj, c) gojenke, d) orodna telovadba. e) skupine telovadcev in naraščaja. Po telovadbi ljudska veselica in veliki srečolov s krasnimi dobitki. Pri prireditvi svira sl. zagorska rudniška godba. Vstopnina 40 vin. za osebo. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Odbor. JESENICE. Več oseb, ki je doigralo svojo politično vlogo, se zbira po raznih gostilnah. Imajo važne seje; obiranje in obrekovanje. Snujejo svojo stranko. Po naše naj bi se imenovala ta stranka: smrad značajev. Črna megla se spušča nad jeseniško šolo, zavod napredka in znanstva. Stebri tega se majejo in luč izobrazbe temneva. In vzrok? Skleda leče! Uganka. Sluga nositelja nemškega gibanja, bacek razupitega klerikalnega rogovileža, gromovnik na-rodno-napredne stranke, vse to biti, kako je to mogoče? Prav lahko. Vprašajte Jeseničane, pa vam povedo. Jeseniški avtor pamfleta »Ču-karska vzgoja - je pozabil na svoje sramotno delo in s? ■ pjerad hlini ljudem, ki jih je takrat tako nesramno obdelal. Naj se jim razodene, hinavce. Zupana Čebulja so vrgli med staro šaro. Zvest in delaven kuža je bil ta mož klerikalni stranki. Ščuvala ga je nad nasprotnike, kar je vrlo dobro ubogal. Radi klerikalcev, se je zadobil oz. zabredel v gmotne težkoče, radi njih je sedel v bizoni, radi njih si je na neprestanih agitacijah nakopal bolezen in v največji krizi so ga pahnili v blato. Taki so, spoznali jih bodo tud drugi petoliz-niki, ki niso vredni, da bi Čebulju čevelj odvezali. Naš novi gospod župnik je miren in prijazen gospod. S svojo ljubeznivostjo vidno obsoja politiko svojih srboritih sobratov, ki so s svojimi zdražbami dosegli sramotne odnošaje v stranki. Zdi se nam, da je njegova politika za naš kraj najbolj primerna. Da bi le ne poslušal svojih vročekrvnih svetovalcev — hujskačev! Pevsko društvo »Sava« in tam-buraško društvo sta se povspeli v-precejšnjo stopnjo. O jeseniških društvih pa pozneje. Šiba. Pošljite naročnino, ako je le niste! 12 Zahtevajte novi povečani ee-nik zastonj in poštnine prosto. ! Ne pustite se premotiti ! Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno-znani solidni tvrdki j. H. Suttner, Lastna protok. tovarna ur v Švici. Tvrdka H. SUTTNER nima nobene podružnice v Ljubljani in ne drugje. LISTEK. M. ZEVAKO: Visoka pesem ljubezni. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Vraga,« je pomislil, »nič se ni 2gtxiiio. Sama sreča, da mu prinašam tolažilne besede najine dobre Hu-gete!« Poklical je sina v stran in mu naznanil, da čaka v obliž ju dvorca kakih dvajset rokovnjačev, pripravljenih spremiti maršala, ne da bi on sploh vedel za to. Nato je dal maršal znamenje za odhod. Domenjeno je bilo, da skaze sled radovednežem in vohunom s tem, da zapuste Pariz skozi vrata Sv. Antona, potem pa zavijejo na levo, tako da pridejo na cesto, ki drži v Mon-moransi. Lujza in njena mati sta sedli v kočijo, ki so jo skrbno zaklenili. Maršal se je postavil k desnim vratcem, vitez k levim, stari Parda-jan je zajahal na čelo, zadaj pa je sledila dvanajstorica jezdecev maršalove hiše. Takšna oborožena spremstva niso bila Parižanom nič redkega v tistih nevarnih časih; zato se tudi za Jiaše ni zmenila živa duša, in kočija je dospela ob sedmih do vrat sv. Antona. »Rešeni smo!« je pomislil stari Pardajan. »Zaprto!« se je začul tisti hip osoren glas od stražnice. In pristopil je oficir, ki je zapovedoval posadki. »Kaj pa je?« je vprašal maršal in prebledel. Oficir ga je spoznal takoj in se poklonil, rekoč: »Svetlost, v svoje veliko obžalovanje sem vam primoran zabraniti izhod.« »Kaj mislite, gospod! Ob tej uri so vrata vendar še odprta!« »Oprostite, svetlost, zaprta so: poglejte, mostič je dvignjen.« Maršal se je sklonil, pogledal pod obok in videl v resnici, da je mostič dvignjen in da ni moč priti na drugo stran, razen, če ga spusti oficir ra-dovoljno. »la vrata so torej zaprta,« je dejal, »toda ostala ...« »Vsa pariška vrata so zaprta, svetlost.« »Kdaj pa bodo odprta jutri?« »Jutri ne bodo odprta, svetlost; niti jutri, niti prihodnje dni...« »Ampak,« je vzkliknil maršal bolj v skrbeh, nego ogorčen, -to je vendar tiranija!« »Kraljev ukaz je, svetlost!« »Lepa reč! Tak zdaj ni moči niti noter, niti ven! Po čemu pa jim je Pariz, če ga zapirajo?...« »Oprostite, svetlost: lahko je priti noter kakor ven. Nikomur ne branimo v mesto. Kdor pa ga hoče zapustiti, mu ni treba drugega, kakor da si preskrbi prosto odhodnico pri gospodu velikemu profosu, ki stanuje tik poleg Bastilje. In če želi vaša svetlost...« »Ni treba,« je dejal maršal. Ukazal je obrniti. »Kraljev ukaz!« je zamrmral. > Izborno. Toda proti komu je naperjen ta ukaz? Proti meni? Ali je mogoče? ...« Takoj se je spomnil številnih hugenotov, ki so bili dospeli v Pariz z Ivano Albreško, kraljem Henrikom Navarskim in admiralom Ko-linjrškim. Dogodljaj je bil pomemben. V obče pa je bil Franc Monmo-ransiški vendar še prepričan, da gre za policijsko mero, ukrenjeno proti hugenotom. Med tem je drdrala kočija zopet proti Monmoransiškemu dvorcu. Stari Pardajan pa je bil razjahal in izročil konja enemu izmed jezdecev maršalovega spremstva, naj ga vodi. Hotel je vedeti naftmko, pri čem da je, in se je namenil izprašati oficirja. Pet minut še ni bilo minilo po maršalovem povratku; stari je ravno tuhtal, kakšno bajko bi si izmislil, da razveže oficirju jezik, ko je videl, da odhaja eden izmed stražnih vojakov po ulici Sv. Antona. Sledil mu je, misleč si, da bo laglje izvabiti kaj temu prostaku. Pridružil se mu je torej. »Vroče je, vroče«, je dejal, da bi zapletel razgovor. - Vroče, vroče,« je rekel vojak. »Steklenica svežega vina bi se nama prilegla.« »Prilegla, prilegla, gospod vitez.« »Pa bi jo pili z mano na kraljevo zdravje.« »Pil, pil, bogme da.« »No, stopiva v to krčmo...« »Zdaj že ne.« »Zakaj ne zdaj, ko sva pa zdaj žejna?« Vojak je v prvem hipu kar zazijal nad jasnostjo tega razloga. Toda premagal se je in dejal: »Zato, ker imam opraviti naročilo.« »Kje neki?« Vojak je pogledal radovednega izpraševalca z očividno nezaupno-stjo. Ta hip pa se jc ustavilo Parda-janovo oko na papirju, ki si ga je bil mož zataknil za jopič. »Poslušajte, gospod, kaj vas pa briga to?« je povzel vojak. »Prav nič me ne briga. Toda če vas vodi vaš opravek predaleč, potem seveda...« »Kajpak, kajpak! Veste, proti Tanphi grem.« »V jetnišnico?« »Ne. Samo v bližino.« Pardajan se je zdrznil. Stopal je venomer ob vojakovi strani, premle-vaje v sebi misel, ki se mu je bila porodila v možganih. »Tovariš,« je rekel zdajci, »ali hočete, da vam povem? Vi nesete pismo v Memski dvorec.« »Kako veste to?« je vzkliknil vojak osuplo. »Le poglejte, saj vam gleda pismo izza jopiča; vsak hip mora pasti na tla.« To rekši je prijel Pardajan s palcem in kazalcem za vogal pisma in ga potegnil malo dalje ven. Naglo je preletel naslov s pogledom. Glasil se je takole: »Gospodu maršalu Danvilskemu, v njegovem dvorcu.« Pardajan je pogledal okrog sebe. Bila sta v ulici Sv. Antona, polni pasantov. Iz razdalje kakih dvajsetih korakov se 'je bližala stražna patrulja na konjih. Nemogoče je bilo, polastiti se pisma in zbežati z njim. Pustil ga je torej vojaku. Opazil pa je bil, da je zapečateno jako površno — znak, da se je piscu zelo mudilo. Šla sta dalje, Pardajan s trdnim namenom, ne izpustiti več svojega moža, vojak pa od minute do minute nezaupnejši. »Oprostite,” gospod plemič,« je povzel nenadoma, »to pismo mora biti oddano čim najhitreje, teči moram. Z Bogom torej, in hvala lepa.« To rekši, se je spustil vojak v tek. Toda imel je posla z večjim trmoglavcem, nego je bil sam: Pardajan je stekel tudi. »Tovariš, je dejal, »ali hočete zaslužiti sto liver?« Štajersko. Sokol v Šoštanju. Radi nepričakovanih nastalih razmer — smo javno telovadbo in veselico, določeno na 26. julija 1914, preložili na poznejši čas. Slovenskih veleizdajalcev iščejo. Stotine od države plačanih špijonov išče med nami »veleizdajalcev«. Ti ljudje love- nedolžne žrtve, ker pravili med nami najti ne morejo. Nikdar pa se še ni slišalo, da bi špijoni šli v nemško družbo poslušati, koder bi imeli gotovo povoda tudi res najti državi nevarne elemente. V Mariboru,Ptuju, Celju, Laškem trgu, Slo-venski Bistrici itd., kar mrgoli nemških veleizdajalcev, ampak oni so svobodni in smejo delati, kar hočejo. In vendar bi bilo dobro, da bi pristojna c. kr. državna pravdništva prav pošteno posegla enkrat tudi v razna nemčurska gnezda in tam najprej red napravila. Mariborski klerikalci dajejo nem-čurjem potuho. Og. krog mariborske »Straže« in »Slov. Gospodarja« je ravno tako kot ostali mariborski javnosti znano, kaj Je dejal uradnik juž. železnice Kolb „iiitraj 29. junija v restavraciji juž. železnice. Seveda, tile «narodnl« gospodje molče kot zid, saj gre za Nemca. Ko bi pa šlo za naprednega Slovenca, bi pa takoj alarmirali nebo in peklo. Si bomo tole dobro zapomnili za prihodnjič. Takile ljudje bi se pritoževali, da se jim očita — narodna neznačajnost! Infamije nemških uradnikov na glavnem kolodvoru juž. železnice v Mariboru. »Jugoslovanski Železničar« piše sledeča: »Pobalinski čin uslužbenca brzojav. urada v Mariboru, glavni kolodvor. V času od 5. do 112. t. m. je'neki nadutež v brzojavnem uradu v Mariboru, glavni kolodvor, nalepil na škatljo slovenskega uradnika, ki jo je ta tam shranil iz nemškega časopisa izrezani sliki umorjenega prestolonaslednika in njegov soproge ter ti sliki z rdečim in višnjevim svinčnikom obrobil; tako, da je slika izgledala kakor bi bila s trobojnico obrobljena. Gospode na glavnem kolodvoru resno opominjamo, naj strune nikar preveč ne napenjajo, sicer bi znala počiti. Imamo takih in podobnih izzivanj dovolj! Naj se gospodje ne zanašajo, da jih bodo morda rešili njim naklonjeni predpostavljeni, a la načelnikov namestnik, ki se nam ne more niti v službi obvladati, da ne bi žalil Svojih slovenskih uslužebneev. Garantiramo vam; da bodete s svojim hujskanjem in izzivanjem naših tovarišev, ki vam nič nočejo, v najkrajšem času z lepa ali z grda prenehali. Odslej naprej namreč ne bomo več molčali, ampak vsako tako pobalinstvo objavili, da bo izvedela tudi javnost, kako kolegijalnost prakticirate in koliko je verjeti vašim ostudnim izbruhom proti nam po nemških časopisih. Gradiva se je tekom let, ko smo vse mirno prenašali, nabralo toliko, da se bodo dala ž njim zamašiti usta, tudi izdajalce iščete raje v svoji sredi, kjer Jih najdete dovolj, pri nas jih iščete zaman. Če jih sami ne najdete, vam jih mi lahko pomagamo poiskati! Nam se močno dozdeva, da bi tega falota ne bilo težko najti. >' Maribor. (Pokop vojaka.) Dne 23. t. m. so pokopali onega Bošnjaka, ki Je pred enim tednom padel pri pi-jonirskih vajah v Dravo in utonil. Izvlekli so ga šele blizu Ptuja. Pogreb je vodil vojaški hodža. Maribor. (Vihar.) Dne 23. t. m. Je divjal preko Maribora v opoldanskih urah močan vihar s ploho. Silna sapa je po nasadih drevju in vinogradih napravila precej škode. Vse skupaj je k sreči trajalo samo četrt ure. Nevaren goljuf na potovanju. Pri dunajskem poštnem uradu 40 je vložil neki neznanec na ime Fran Latta, oficiant iz Tropavave, t. č. na Dunaju, 3. okraj, HauptstraBe št. 71, 2 K na pošt. hranil, knjigo in ta znesek na 200 K ponaredil. Na Koroškem je pri več pošt. uradih kratkim potom dvignil po 40 K. Sumijo, da ima več ponarejenih knjižic in, da bo tudi semkaj na Štajersko prišel. Zopet krožijo ponarejeni 100-kronski bankovci. Razločiti jih je lahko. Napravljeni so iz belega velni papirja z rudečo in zeleno barvo v iris tisku na počez. Glava ni modro, marveč rudeče tiskana in sicer na robu. Najlažje pa se ponarejeni bankovec spozna na tem, da je na obeh straneh odtisnjeno nemško besedilo, dočim bi moralo biti na eni strani mažarsko, kot je to pri pravih bankovcih. Iz Ormoža. Naše klerikalne Peteline zopet nekaj srbi. Jim bo treba skoro malo potipati žile. Naš čuken-general že napoveduje po »Straži«, da bo zopet nekaj lagal. Mu svetujemo da tega raje ne stori, če ne ga bomo za ušesa prijeli. Je menda predolgo mir imel! Celje. (Pes ga je popadel.) Dne 20. t. m. je nesel brzojavni sel na graščino Višegrad(?) brzojav. Ko pride črez dvorišče, ga. popade pes- čuvaj in ga na obeh nogah' težko" ogrize. Sel, Fran Plavčak, službe ne more več opravljati. Maribor. (Utopljenka.) 21. t. m. so našli pri Konigovem otoku utopljenko, staro 25 do 30 let, 180 cm veliko, rujavih las, majhnega nosu in pokvarjenih zob. Oblečena je bila v belo jopico, srajco, čevlje za vezati in črne nogavice. Ostala obleka manjka. Ime ni znano, ker ima zadaj na glavi veliko rano — zločin ni izključen. PoskuLin atentat. Celje, 22. junija. V zadnjih nočeh sta se tu zgodila dva slučaja, ki sta precej misterioz-na, zlasti še, ker manjka kljub vsemu in marljivemu poizvedovanju vsaka, tudi najmanjša sled o zločincih. V noči 17. t. m. sta namreč pri smodnišiiici na straži stoječa pešca Ferdo Braznik in Fran Kostomaj zapazila v bližnjem grmovju okoliškega slovenskega pokopališča senco neke osebe, ki se je skušala približati smodnišniCL Oba vojaka sta po predpisih trikrat zaklicala svoj vojaški »stoj«! a odgovora nista dobila, pač pa se je nanju usula toča(?) kamenja in ena človeška postava je začela bežati in zginila v temi brez sledu...« Že naslednjo noč 18. t. m. pa je bil na stražo ob smodnišnici oddan proti 11. uri strel iz — puške. Strel je počil v oddaljenosti kakšnih 250 korakov in straže ni zadel. Tudi v tem slučaju je atentator zginil takoj in brez sledu... _ To oboje se čita kot kakšna bajka in res pozdravljamo vse obsežne ukrepe tako orožniške postaje, kot vojaške oblasti. Čudna je namreč iz«, poved obeh vojakov, ki sta prvo noč na straži stala. Po njih izpovedbi je namreč posneti, da se je na njun klic, usula nanje pravcata toča kamenja. dočim sama v isti sapi hkratu trdita, da je bila videti — samo ena človeška postava, a bi po njuni izpovedbi moralo biti več — recimo: najmanj troje ali četvero oseb. da bi ju bilo mogoče vsprejeti s celo ploho kamenja... Neverjetno tudi zveni poročilo straže od sledeče druge noči. namreč, da je strel padel v daljavi 250 korakov. Na stražo, ob 11. uri ponoči streljati, iz puške na 250 korakov — to bi že moral biti čarostrelec, ki bi si to upal z mislijo na uspeli... 1» če je bil atentator, ali po našem skromnem mnenju: atentatorji tako blifcu — ono grmovje je vendar takorekoč v neposredni bližini, bi bil najbrže nabil orožje — ne pa kamenje, kakor hitro je videl da se ga je izsledilo. Čudno pa je nadalje vedenje obeh straž. Zakaj se niso pobrigale za one misteriozne sence tako, kot drugače veleva strogo vojaški zakon?! Vojak na straži ponoči pred smodnišnico, vendar nima s seboj puške zato — da bi zvezde klatil? Zakaj torej nista rabila orožja? In če že — recimo — ne sme vojak morda streljati v neposredni bližini smodnišnice, ozir. skladišča za smodnik pot.ein gotovo sme to, če gre na gotovo distanco od smodnišnice! Opozarjamo pa merodajne oblasti tudi na možno okolnost, da gre pri vsem samo za navidezne; fiugi-rane atentate. V tem slučaju bodo merodajne oblasti najbolje storile, če posvetijo svojo pozornost gotovim ljudem. Saj je znano dovolj, da gotove kreature uporabljajo danes vsemogoča in nemogoča sredstva, samo za to, da se osumi nas in naše slovanske sosede, s prozornim namenom, proti nam razburiti nele pristojne oblasti, marveč tudi ostalo široko in najširšo javnost. Tudi na naše slovenske merodajne kroge se obračamo s prošnjo, da se za stvar z vso eneržijo zanimajo in ne puste najmanjšega iz vidika. _ Če se bo izkazalo, da gre tu res za atentat v pravem pomenu besede, potem bomo zadovoljni, če se oblastem posreči izslediti atentatorja. Odkrito pa priznavamo, da se nam zdi, da se to ne bo zgodilo, ker je vse skupaj premisteriozno in ima navadno lice prostaško nacionalne lumparije na naš račun. Goriško. Kolesarsko dr. »Danica« v Gorici priredi 6. septembra cestno dirko Gorica—Ajdovščina za goriško prvenstvo. Starti Gorica pri rdeči hiši, cilj Ajdovščina pri pokopališču. Našli so truplo v Soči utopljenega vojaka Schumija, ki se je v nedeljo popoldne ponesrečil pri kopanju. Zopet žrtev Soče. 171etni Roset iz Gradišča se je šel kopat v Sočo, kjer je utonil. Mlekarski shod za Furlanijo se je vršil v Gorici 21. t. m. Zanimivi so bili podatki nadzornika pl. Ripper, ki je povedal, da umre v Gorici vsako leto približno 60—70 otrok vsled poiiianjkapifi dobrega mleka. K©r til šel po zdravnika, je bil Josip Muravec Iz Plave obsojen na 14 dnj zapora. Njegova žena je imela namreč težak porod, na katerem je umrla. Vinorejske razstave v Gorici se bo udeležilo 120 slovenskih in le 20 furlanskih vinogradnikov. To dejstvo bi se moralo seveda upoštevati liri narodnostnem oziroma jezikovnem vprašanju, tako glede oglasov kakor tudi glede razstave same. Bop je preklinjal Franc Bratuš iz St. Ferjana, za kar se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 1 mesec težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsak teden. Med gor iškimi noticami v »Dnevu« je bila zadnjič konfiscirana notica, ki sta jo prinesli »Soča« in »Edinost«. To v pojasnilo onim, ki še ne vedo. Popravek. V četrtkovi notici »imenovanje in premeščenje« se je vrinila tiskovna pomota. Mesto dr. Leomellis mora biti Leoncellis. »Slovenec« naj se gre soliti je zaklical zaveden goriški kmet, ko so mu v tobakarni ponudili ljubljanskega »Slovenca«. »Takih oslarij jaz nikdar ne čitam, še manj pa kupujem!« Tako je govoril preprost kmet iz goriške okolice. »Dnevov« poročevalec se je nato začel pogovarjati z zavednim kmetom, ki je povedal marsikaj, kako misli ljudstvo zlasti o novostrujarskem »Novem Času«. Prihodnjič priobčimo njegove besede! Strašen je bil pogled na žrtve eksplozije, ko so ležali vsi trije v mrtvašnici, polni ran in opeklin. Zlasti truplo Makucove žene je zbujalo grozoto in globoko pomilovanje. Gorica. (Tudi nekaj.) Kakor smo zvedeli, so preskrbele sestre sv. Križa na Franc Josipovem korzu po posredovanju goriških kapucinerjev tudi slovenski napis nad vhodom. Bi že bilo. ko bi bil ta napis tudi na pravem mestu! Slovenščina mora biti v Gorici vsaj na drugem mestu, kar bi lahko vedele tudi imenovane sestre! Radi neprestanih konfiskacij »Dneva« so goriški Slovenci zelo ogorčeni. Dočim smejo drugi listi zlasti nemški, nemoteno prinašati največje politične hujskarije, se prepoveduje nam najnedolžnejša objava resnice! Goriški Slovenci dobro vedo, da vsled tega trpi »Dan«, in ga zato oridno kupujejo in čitajo. Širite In zahtevajte »Dan« povsod 1 Še o grozni eksploziji v Gorici. Vzrok nesreče. Makučeva služkinja 14ietna Pavla Soban iz Vipave je bila v trenutku eksplozije v kuhinji. Ona pripoveduje, da je videla vse tri ponesrečence pred delavnico na travniku, ko je ista eksplodirala. Zato se domneva, da je povzročil nesrečo električni kratki stik. Stroje je uam-reč gnala elektrika. Gotovo seveda tudi to ni. V trenotku eksplozije je bila imenovana služkinja v kuhinji, katero je zračni pritisk vrgel z vso silo vznak, da je skoraj omedlela. Isti čas pa se je peljal mimo po cesti ravno zidarski mojster Alojzij Mozetič, ki je urno tekel na kraj nesreče, kjer je videl Makuca in delavca že mrtva. Potem se je začela zbirati vedno večja množica, prihiteli so ognjcgasci in vojaki, ki so branili ljudem dostop na kraj nesreče, kjer so še vedno eksplodirali manjši kosi smodnika. Slučajno se je rešil Makucov oče, ki je hotel ravno obiskati sina. a je slučajno ostal doma. Sorodniki ponesrečencev, ki so prihiteli na kraj nesreče, so vzbujali najglobokejše sožalje in pomilovanje. Dočim sta prišla Makucev oče in njegova sestra že isti večer, kjer sta videla grozno razmesarjeno truplo ponesrečenca, je prišel brat Makucove žene še le v Četrtek zjutraj, kjer se je razjokal. Pogreb. Včeraj dopoldne se je vršil na pokopališču skupen pogreb vseh treh ponesrečencev. Na pokopališču se je zbralo veliko ljudi, ki so z žalostnim srcem spremljali pokojne do groba. V mestu so zvonili skoraj vsi zvonovi. * Nemška kultura. Na kraju eksplozije se je nahajal tudi neki Nemec ki je vpričo mnogoštevilne množice rekel: Ein Hund weniger! (En pes manj!) To-dejstvo je zopet jasen dokaz nemške kulture in brutalnosti. Tega človeka bi bilo najbolje poučiti -rr- človekoljubja. •' • . . v ■ **■ .|K===H-=e-Sk Dnevno. Bo konec obrekovanja In sumničenj?! »Slovenec« se je povspel do podlega sumničenja, češ, da je »Dan« podkupljen od tuje strani. Državni in deželni poslanec g. Gostinčar je kot odgovoren urednik »Slovenca« že dobil svoj del, ker s svojim imenom krije podle laži. Nesramna je taktika naših deželnih kristjanov? sumničiti kolikor se le da. Napraviti razpoloženje proti »Dnevu« proti »Učiteljski Tiskarni« in proti učiteljskemu stanu oz. proti naprednemu delu učiteljstva. V svojem srcu ti lumpi sploh ne verujejo tega, kar pišejo. Ne gre jim za resnico temveč glavno je, da se napredno učiteljstvo očrni in izpodbijejo tla gospodarskim podjetjem, ki so v zvezi z naprednim učiteljstvom. Da bi to dosegli, hodijo ti ljudje celo k šefu deželne vlade lagat o subvencijah iz inozemstva. Toda mi teh laži ne bomo več pustili nekaznovanih. Bomo kmalu prišli na tiste ljudi, ki širijo takšne lumparije in potem na svidenje pred sodiščem! Se ne bomo ozirali na nikogar! Fraze! »Slovencc« se dobro zaveda, da je njegovo nastopanje proti jugoslovanski misli velika lumparija in zato jo hoče ublažiti s frazo o Veliki Hrvatski. v kateri naj se utopijo Slovenci in Srbi. Jugoslovani ne smemo biti, tako pravi »Slovenec«, Hrvati pa, in sicer kar Velikohrvati. Ljudje se smejejo tej »Slovenčevi« farbariji in »Slovenec« naj bo prepričan, da na Slovenskem nikogar ne pridobi za t. zv. Velikohrvatstvo, v katerem bi odločevali klerikalci, frankovci in Turki. Kvečjemu kak fanatičen duhovnik se morda navduši za to »idejo«, ki pravzaprav nobena ideja ni, temveč navadna fraza, ki so jo vrgli klerikalci v svet zato, da se na nekak način opravičijo radi svoje podle gonje proti jugoslovanskemu gibanju. Mi, seveda, nimamo nič proti Hrvatom, nasprotno, Hrvati so gotovo ljubši nam kot pa klerikalcem, ki razodevajo Hrvatom svojo ljubezen samo zato, ker upajo, da jih pridobijo za svoje temne protinarodne In protiljudske namene. Ampak kot Jugoslovani smo ravno tako proti velikohrvatstvu kot proti velikosrbstvu, ker eno kot drugo je ekskluzivistično, protijugoslovansko. Skupna pota Jugoslovanov so samo mogoča na podlagi popolne medsebojne ravnopravnosti in »Slovenec« naj si nikar ne domišlja, da bo na Slovenskem delal Velehr-vate! Pri naš res ni tal za tako politiko, posebno, ker jo odklanja tudi velika večina Hrvatov samih. Klerikalci in frankovci se nahajajo v deželah, iz katerih bi hoteli oni napraviti Veliko Hrvatsko — v manjšini, to in pred vsem to naj si zapomnijo klerikalci in frankovci. Proti narodnim Jugoslovanom se da vladati na slovanskem jugu samo z nasiljem, in vlada z nasiljem je zelo riskantna! Vsaj do sedaj se taka vlada še nikjer -ni obnesla, pravica je še povsod zmagala in bo zmagovala tudi v bodoče. Klerikalci delajo slabo uslugo državi, alco jo pozivajo k temu, da se poslužuje proti narodnim Jugoslovanom takih političnih metov, ki jih moderna država ne sme poznati. Sicer so pa takointako vse velike besede naših klerikalcev o Veliki Hrvatski ravnotako gole fraze, kakor so bile vedno samo gole fraze njiho- vi veliki govori za narodne pravice Slovencev. Rezultat vsake klerikalne »narodne« akcije je bil še vedno ta, da smo bili še bolj preganjani. Hegemonija, t. j. nadvlada enega naroda nad drugim, ali enfe kon-fesije nad drugo, je nemoralna in krivična. V Avstriji imamo hegemonijo Nemcev, ki so v državi v manjšini in vendar vladajo nad slovanskimi narodi, ki so v večini in jih pritiskajo kjer in kolikor le morejo. Slovenci bridko občutimo to nemško hegemonijo na našem hrbtu in ves naš narodni boj ni pravzaprav nič dru-zega kot boj proti tej nemoralni in krivični nemški hegemoniji. Tudi klerikalci pravijo, da so proti tej hegemoniji, tudi oni so proglašali vsako hegemonijo za nemoralno in krivično, sedaj pa so sami začeli propagirati nemoralno In krivično hegemonijo in s tem iemliejo sjovenske« mu narodu iz rok najvažnejše njegovo orožie v boju proti nemški hegemoniji, največil argument: moralo in pravico! »Slovenec« namreč zahteva na jugu ustanovitev Velike Hr-vatske s hegemonijo katoliških (t. j. klerikalnih Hrvatov in Slovencev). Ker so na slovenskem ozemlju, na Hrvatskem. v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini katoliški klerikalci v manjšini, je jasno, da bi bila ta hegemonija, kakor si Jo zamišlja »Slovenec«, ravnotako nemoralna in krivična, kakor Je nemška hegemonija v Avstriji In madžarska hegemonija na Ogrskem. Iz tega se vidi, kako necKikiito.srčni so klerikalci v vse^ mu: govorijo Za ravnopravnost, ob« enem pa sami nastopajo proti ravno* pravnosti, zahtevajo hegemonijo in s tem opravičujejo nemško in mad^ žarsko hegemonijo. Dokler bo taka stranka vodila slovenski narod -» gorje njemu! > Nedavno so prinesli naši listi h Idrije notico o dišečem Oswaldu, ker so se šolski otroci pritožili nad neznosnim smradom, ki ga v šoli njih katehet razširja. Se vse drugo povest bi pa lahko povedal utrujeni potnik^ kadar zaide slučajno med to idrijsko duhovsko gospodo. Pri pol* nih kozarcih, žarečih obrazov, sedijo dan za dnem pri igri in dozdeva se ti, da si stopil v zloglasno igralnico, tak dim in toliko škisov ti v obraz buti, da marsikoga kar ven vrže. Če si se pa skorajžil in prisedel k prazni mizi na večerjo, takrat pa vid in vonj občutita blagodejno obližje blagoslovljenih igralcev. Razne dišave kar želodec obračajo izpod igralne mize se pa taki glasovi oglašajo, da je fagot v turški muziki prava otročja piščalka v primeri z grmenjem, Id se okoli te družbe razlega. Tem "brez okusnežem bi morala postreči katoliška bukvama s knjigo: Nauk o lepem vedenju! Potnik. »Panslavizem«, pod tem naslovom smo priobčili včeraj notico, ki pa se v resnici mora glasiti tako:' Imenovani Dermota iz Ljubljane je nosil kravato v slovenskih barvah, katere pa sedaj ne nosi, ker tržiški regnikoli precej dobro znajo rabiti laško narodno orožje »nož«. Dermota se nahaja na svobodi in vživa nemoteno čisti morski zrak. — O tej kravati sta priobčila notico tudi ljub. »Slovenec« in graška »Tagespošta«. Seveda je bila notica očividno tako zavita, da bi lahko spravila ubogega Slovenca v ječo. Navedena lističa sta poročala, da le Dermota nosil kravato v ruskih barvah od takrat naprej, ko je bil usmrčen nadvojvoda in njegova žena. Vsak lahko sedaj vidi, kako delajo s Slovenci naši klerikalci v roki z najbolj zagrizenimi Švabi! Ker klerikalci vedo, da sami spadajo v ječo, bi najraje spravili tja vse dobre Slovence. V Domžalah gostuje neki gospod ki je prišel s Krasa ,izdaja se za ve* likega narodnjaka, a napredek ima samo na jeziku. Švabari kakor bi bil kje s Pruskega, govori jako veliko, napravil je pa še jako malo za narodno stvah Najprej Nemec, potem narodnjak, če kaj nese, in še z enim očesom malo škiliti na klerikalna korita! Ampak je že malo pozno, jih je že zmanjkalo. To so značaji! — Ter-zinski. Iz Logatca. Kakor vsako leto, tako je tudi letos tukaj polno tujcev, letoviščarjev, kakor jim tukaj pravijo. Logatčani radi in prijazno sprejmejo vsakega in ga tudi dobro postrežejo. V toliko je vse dobro in prav, da do letos ni bilo pritožb. Med drugimi prihajajo že par let tudi rodbina pl. Luschanova, podpredsednika Kranjske hranilnice, in rodbina Josip Krisperjeva, veletrgovca s kolonialnim blagom v Ljubljani, kateri vidno in povsod za-ničujeti slovenski jezik. Ko so v nedeljo člani slovenskega gledališča gostovali v Logatcu je gospa Krisperjeva in pl. Luschanova agitirala med tujci-letoviščarji, naj nikar ne gredo k predstavi, ker Slovenci niso vredni, da bi se jih podpiralo. Tu so na letovišču Italijani, Hrvati. Ogri, po pretežni večini Italijani, a vsi so dostojni in ne žalijo slovenskega čuta. Kakor smo mi strpni in ne žalimo nikogar, ravno tako zahtevamo od ljubljanskih posili-Neincev, da ne žalijo nas, kar že predpisuje olika, posebno še takozvane višje inteligence. Nove markacije S. P. D. Slovensko planinsko društvo naznanja svojim članom, da se obnove v letošnji sezoni markacije potov S. P. D. ter je to delo že v tiru. Sedaj se obnavljajo markacije v Kamniških planinah, ki bodo izgotovljene že koncem t. m., nato pa pridejo na vrsto one v Julskih planinah. Izpopolnile in popravile se bodo torej vse markacije od dolinskih postojank do naših koč, obnovile predvsem zveze med kočami in domovi, koder je turistov-ski promet največji, ter od njih na posamezne vrhove, tako da bo v letošnji seziji vse v redu v tem oziru in odpravljeni vsi pomisleki, ki so morda mnoge, posebno nevajene tu-riste-novince še zadrževali doma. 4- Ker nudijo koče in domovi S. P. D. izborno oskrbo, kar posebno tuji turisti v spominskih knjigah naših koč radi pohvalno naglašajo, ter se nam obeta lepo vreme, pohitimo torej v naše planine v času dopusta in počitnic in izrabimo letošnjo ugodno priliko turistovske sezone konec julija in avgust! Pridiga o škapulirjih, obleka dela človeka —- ali laži na prižnici Te dni je pridigoval neki pater v, Križevniški cerkvi o tem, kako je lepo, če se nosi škapulir. Rekel je, da ie to orava nebeška obleka za ta V soboto ob pol 9. in v nedeljo ob 9. Soboto 25. Nedeljo 26. družabna drama v treh delih. koncert vojaške godbe. p^Jj* 27. OTROČJE SRCE, OROŽNIK BREZ HLAČ, "TT&SJr* svet, ker po obleki se pozna človeka. Vendar — je rekel — ne smemo vsaki obleki zaupati! To nam kaže znani pater Macocli. Pater Ma-cocli je res nosil meniško obleko — bil pa je — ruski špijon. Ako bi bil pater Macoch to, kar ga je predstavljala njegova obleka, bi ne mogel zagrešiti takih zločinov, kakor se je to zgodilo, da je umoril lastnega brata in uganjal svinjarije. Macocli ni bil duhovnik —‘ ampak špijon. —* Tako je govoril pobožni gospod na prižnici. Menda je pozabil, cla je v cerkvi več dam, ki čitajo liste in dobro vedo, kdo je bil Ma-fcoch. Ta pridigar bi dobro storil, 'da bi ne pozabil na svojo obleko in he zavijal resnice. Tam zunaj na kmetih bi še morda kaj opravil s takimi lažmi — ampak v mestu se mu bo slabo posrečilo. Dame so sonaravnost čudile, kako more pridigar pripovedovati take laži. S tem izgu-Tbi pridiga vso vrednost in mu ne bo nihče ničesar verjel. Posebno ker dobro vemo, kaj se pogosto skriva pod škapulirji in pod duliovsko obleko. Fran Stayer, strojni mojster, Britof, Divača, nabral za družbo sv. Cirila in Metoda v gostilni Magajna, Famlje pri Divači, 2 K. Počitniški tečaj za učitelje in Učiteljice priredi »Slovenska Šolska Matica« v dneh od 30. avgusta do ,12. septembra. Dijaške gospodinje in drugi, ki bi imeli za ta čas proti primerni odškodnini na razpolago proste sobe, oziroma postelje, naj 'sporoče to ustno ali pismeno »Učiteljski tiskarni«. Na občnem zboru Ciril-Meto-dove podružnice za Posavje, v gostilni pri Ruskem carju na Ježici, je bil voljen sledeči odbor: Ivan Žirovnik, predsednik; Antonija Černe, podpredsednica: Franja Pečnik, tajnica: Ivan Škerlj, namestnik; Minka Žirovnik, blagajničarka; Ivan Hvastja, namestnik. Pregedovalca računov Anton Zibert, Peter Presetnik. ‘Odbor: Ludovik Cunder. Jernej No-iVelli. Iv. Dobravec. Josip Kregar, i Z Jesenic. Društveni izlet pri- redi »Slov. kolesarsko društvo Zlatorog« v nedeljo dne 26. julija 1914 ,v Boh. Bistrico k izviru »Savice«. 'Zbirališče v gostilni g. K. Neu-mana na Savi. Odhod točno ob 7. zjutraj. Kdor želi skupno kosilo, naj to takoj naznani društvenemu tajniku (S. Potrato, občinski tajnik). Udeležba je dovoljena tudi nečlanom! — Odbor. 1 Posebni vlaki v Postojno. Dae 2. avgusta, ko se vrši velika poletna iveselica v Postojnski jami. bodo vozili posebni vlaki za polovično ceno iz Ljubljane. Gorenjske. Trsta. Re-|ke. Celovca, Pulja. Beljaka in Kor-inina, ter posebni parniki v zvezi z omenjenimi vlaki iz Benetk in Por-torose v Postojno. Abs. jur. Vinko Rapotec iz Kozine je bil dne 23. t. m. promoviran za doktorja prava na staroslavni univerzi Karlo Ferdinandovi v Pragi. Obupna obramba lovskega nadzornika. V bližini Magdeburga je imel lovski nadzornik Kramer boj z 'divjimi lovci. Pri tem je ubil nekega ključavničarja Helda. Ne ve se, ali Slučajno, ali v silobranu. Kramer je bil zaslišan in izpuščen. Občinstva pa se je lotilo razburjenje in je zahtevalo, da se Kramerja zapre. Ljudje so se gnali proti Kramerjevi hiši, Kramer pa je začel na ljudi streljati in je šest oseb nevarno ranil. Pozneje so ga orožniki prijeli. Tomšič II. V Devi se je dogodil slučaj, ki spominja na znanega Tomšiča. ki je streljal iz zvonika. Neki slaboumni Budruk je vdrl predsnoč-njim v cerkev in je začel zvoniti. Ljudje so hiteli skupaj. Budruk pa le nanje streljal z zvonika in je štiri ranil. Domači policaj je šel v zvonik z nekaj možmi. Budruk je policaja zabodel v trebuh, enega moža pa v oko. Ob 4. zjutraj je Budruk skočil iz zvonika in je bil na mestu mrtev. Razbil si je glavo. Nesreča v tovarni. V tovarni v Goričanih je zgrabilo kolo delavca (Železnika za obleko in ga zavihtelo po zraku. Pri tem se mu je raztrgala obleka in delavec je padel v stran in zadobil težke poškodbe na celem telesu. Prepeljan je v bolnico. caiie s Ljubljana. — Občinstvo bo moralo sedaj vpoštevati to, da se bo v časopisju ■najmanjša opazka, ki bi bila v navad- nih časih nedolžnost, sedaj konfisci-rala. In če to hočemo, da pride list pravočasno v roke svojih bralcev, potem se bomo morali ogibati vsemu, kar bi dalo povod za konfiskacije. Sploh so konfiskacije sedaj silno ri-skantne, ker se lahko v najmanjši besedi sumniči velika kamela in bi se državne oblastnije kmalu čutile opravičene in primorane storiti potrebne korake, da se širjenje takšnega lista prepreči. To naj vpoštevajo tisti, ki imajo precej prostora v svojih ustih za »kritiko«. Lahko se kriči, dokler se nima odgovornosti. Z odgovornostjo se pa položaj nekoliko izpremeni. Naša pot je jasna; miroljubnost in resnica. — Čudni ljudje. Ko se je v Ljubljani zvedelo iz »Dneva« za noto, ki jo je avstro-ogrska Vlada izročila srbski vladi, je rekel inteligenten Slovenec, da ne veruje v resničnost poročila, dokler se ne prepriča o tem Iz — »Tagespošte«. Bil Je opozorjen na to, da »Tagespošta« še ne more imeti poročila, ker je bilo besedilo note izročeno časnikarjem na Dunaju še-le okolu pol dvanajstih po noči In »Dan« je bil Še lahko telefonično obveščen in je mogel besedilo note tudi priobčiti, ker izhaja zjutraj, »Tages-pošta se pa zaključi že okoli 11. ure zvečer, ker je ob 6. uri zjutraj že v Ljubljani. In res: včerajšnji jutranji graški Usti nimajo še note, uradna »Laibacher Zeltung« jo je pa včeraj opoldne priobčila in s tem dokazala omenjenemu Inteligentnemu Slovencu, da je »Dan« poročal resnico. Omenjamo to radi tega, da se vidi, kako celo najbolj zavedni in pametni naši ljudje dajo nekaj samo na ono, kar vidijo tiskano v nemških listih, slovenski list naj pa prinaša še tako zanesljiva poročila — ta poročila niso zanesljiva, ker jih pač priobčuje slovenski list! Res, skrajni čas je že, da bi se naša inteligenca vsaj malo emancipirala od nemških listov. Ta slučaj ni osamljen in niti zameriti ne moremo dotičniku, ker taka je povečini vsa slovenska inteligenca, kriva je pa tega vsa naša vzgoja, ki gre za tem, da nam vliva rešpekt pred vsem kar je nemško, tega nas pa nihče ne uči, da bi upoštevali in cenili svoje, s kritičnim očesom premotrivali tuje in primerjali z našim. Nemški vpliv na nas je prevelik, mi smo kot hipnotizirani in skrajni čas je že, da se iz te nemške hipnoze zbudimo, •— Konštaiiramn. da v&trajčnjJ »Slovenec« nič več ne hujska. Čudno je to, in se da razlagati samo na dva načina: ali je zopet prišlo v klerikalni stranki do male revolte, ali pa so tudi v »Slovenčevem« uredništvu končno prišli do prepričanja, da vendar ne gre dolžiti veleizdaje avstrijskih državljanov, ki bodo morda tudi poklicani pod orožje, da se vojskujejo za Avstrijo! Mogoče je eno in drugo. Saj je znano, da je radi protislovan-ske pisave »Slovenca« prišlo v klerikalni stranki da revolte 1. 1912. in ker je- »Slovenec« sedaj še hujše pisal kot 1. 1912., ne bi bilo nič čudnega, da je zopet prišlo do revolte, ker nied klerikalci se dobi še vedno ljudi, ki čutijo slovensko in slovansko. V drugem slučaju je pa morda »Slovenec« dobil celo kak migljaj v smislu, kakor zgoraj omenjeno. Prepričani smo namreč, da bodo morali v slučaju vojne tudi avstrijski srbski vojniki vzeti puško na ramo in oditi na bojno polje in vendar se ne bi spodobilo, da se te ljudi označuje za veleizdajnike. Naj bo eno ali drugo, »Slovenec« dela zelo žalostno figuro. V četrtek Je še na ves glas trobental, da se mora avstrijske Srbe uničiti, in izročiti klerikalcem (slovenskim in hrvatskim) na milost in nemilost, v petek pa že molči kot riba in ne omenja Srbov niti z besedico več! Tako je. ako Je bil Ust na vse strani odvisen! — Odbor Sokola I. uljudno vabi vse člane odsekov, odbor »Zenskega tel. krožka«, br. telovadce in sestre telovadke, vse paviljonske dame in gospodične itd., ki so aktivno pomagale k gmotnemu in moralnemu uspehu zadnje prireditve .19. t. m., da se udeleže prijateljskega članskega sestanka, ki se vrši v soboto 25. t. m. zvečer v gostilni br. Zupančiča na Ahacljevi cesti. Na dnevnem redu je poročilo o gmotnem izidu zadnje priredbe in o bodočem delu Sokola I. Vstopnine ni, tudi sicer brez direktnih ali indirektnih dohodkov. Društveni orkester zaigra nekaj koncertnih tčok. -- VI. župni zlet ljubljanske sokolske župe. V nedeljo, dne 9. avgusta 1914 priredi ljubljanska sokol- i ska župa svoj zlet na dirkališču. Vse priprave se marljivo vrše. Podrobnosti še poročamo. Slavna društva se prosi, da se ozirajo na dan prireditve. — »Matica Slovenska« izda za 19141. te-le kniigei 1. Slike z dežele; spisal Fr. Ks. Meško, 2. Izvirni roman »Pertinčarjevo pomlajevanje«, spisal E. Kristan. 3. Izvirni roman »Njeno življenje« (motiv: materinsko trpljenje), spisala Zofka Kveder, 4. Slovenske narodne pesmi, 5. Hrv. srbske narodne pesmi (lirske), 6. Shakespeare: Sen kresne noči« in »Komedija zmešnjav«, prevel O. Zupančič, 7. Korespondenca dr. Jos. Vošnjaka, I. del, uredil dr. D. Lončar. — Prosimo lepo gg. poverjenike in člane, naj nemudoma pošljejo udnino za tekoče leto. Vabimo vljudno vse tiste, ki do zdaj še niso Matičarji, naj blagovolijo pristopiti, članarina znaša letno 4 K, ustanovnina 100 K. — Moška ln ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Spodnji Šiški priredita v nedeljo dne 26. t. m. vrtno veselico pri P. Stepiču v Spod. Šiški. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 vinarjev. — Šišenski Sokol nastopi s prostimi vajami in orodno telovadbo. Pevski zbor Čitalnice zapoje več lepih zborov. — Sodeluje tamburaški zbor Čitalnice. — Skrbljeno bode vsestransko za zabavo in pričakuje se, da bode vse zavedno spodnješišensko prebivalstvo v kar največjem številu posetilo podružnično veselico in tako pripomoglo naši prekoristni družbi do primernega dohodka. — Sokol »Vič« priredi v nedeljo dne 26. t. m. javno telovadbo in vrtno veselico na vrtu gostilne gosp. Ferd. Balija na Glincah (pri Bobenč-ku). Ker je vse požrtvovalno na delu in v sokolskem delu naše bodočnosti za nas in narod, vabimo vse prijatelje k temu javnemu nastopu in vrtni veselici najuljudneje. Razveseljivo in dokazljivo je, da smo pri velikem in plemenitem sokolskem delu, zato dokažimo, da znamo ceniti sokolski pomen, in se polnoštevilno udeležimo. Prijave glede telovadcev so povoljne, in naš nastop bodi tak, da bode imponiral nasprotniku, da prodre sokolska ideja v širše ljudske kroge in da se zanimanje za to mlado viško društvo Sokol, ki vzbuja s svojim delom mladost in svežost za življenje in borbo. Začetek veselice ob pol 4. uri popoldne, potem javna telovadba (proste vaje članov, vaje s prapori mlajšega naraščaja, orodna telovadba članov, proste vaje članic in nastop vzorne vrste ljubljanskega Sokola. Po končani telovadbi se razvije vesela vrtna, veselica, sre-eofoviiJTes ftcr.Trri veselici svira »Viški tamburaški zbor«. Vstopnina 40 vinarjev. Otroci v spremstvu star-šv vstopnine prosti. Torej kličemo še enkrat vsem nasvidenje in krepki na-zdar! — »Skrivalnica za nagrade«. Pred kakima dvema mesecema je prinesel »Domoljub«; tako skrivalnico pod naslovom: Tkalnica Austria v Češka Čerma 106. p. Nahod — Češko. Rešitelji te uganke naj bi dobili dobitke v blagu visoke vrednosti. Neki gospod, opozorjen od neke osebe iz Katoliške tiskarne, da prinese drugi dan »Domoljub« tako skrivalnico, je takoj sklenil isto rešiti, Drugi dan zgodaj pošlje kupiti »Domoljuba« katerega pa ni dobil v petih trafikah, ampak šele v »Katoliški bukvami«. Takoj zjutraj odpošlje rešeno uganko in znamke na naslov tovarne. Mislil si je: ker sem prvi rešitelj, mogoče dobim par metrov kakih ostankov, katerih imajo v tovarnah dovolj. Toda zaman, niti odgovora ni do^il. Pisal je dopisnico, tudi nič odgovora! Čez nekaj dni je pa reklamiral odgovor. To Je še le izdalo. Dobil je kot rešitelj — pet žepnih robcev. Isti robci ga stanejo po 40 vinarjev ko-mad, vredni pa niso niti po 20 vin. Tako torej delajo ljudje po časopisih reklame za svoja podjetja. Lahkoverno ljudstvo jim pa plačuje prostovoljno njihove inserate s tem, da jim pošilja znamke. Občinstvo naj bo torej previdno pred sleparskimi iuse-rati. — Vojna med Bolgari in Grki je našim čitateljem še gotovo v živem spominu, zato jih bo brezdvomno zanimala v Kino Metropol drama iz teh časov »Čar pesmi«, v kateri igra glavno vlogo bolgarski prostovoljec Krasni prizori iz bolgarskega tabora, nadčloveški napori mladega junaka, ki v boju in nevarnosti išče zdravila ljubezni, se vrste v vedni napetosti drug za drugim. Film ima samo hr-vatske napise, kakor je pač za dejanje iz jugoslovanske zgodovine edino primerno. Istotako ima hrvatske napise »Dalmacija«, ki nam kaže najkrasnejše prizore z jadranske obali. Predstave v soboto in ponde- 1 ljek ob pol 9. v nedeljo ob pol 3. 4., pol 6., 7., pol 9. zvečer v Kino Metropol v areni Narodnega doma. — Nesreča pri cerkvenih popravilih. Včeraj zjutraj se je pri popravilih v viški cerkvi ponesrečil dekorater Letnar. Revež je padel 7 metrov visoko med kloni. Kliub vi- sokemu padcu se ni poškodoval drugje kot na bradi in roko si je zlomil. — Nepreviden kolesar. Predvčerajšnjim je po Tržaški cesti proti Viču podrl nek kolesar petletnega otroka Kristino Oblakovo in jo poškodoval. Kolesar jo Je odkurll. — Vandalizem. Te dni je neznan zlobnež olupil v novozasaje-nem drevoredu na Prulah enega izmed najlepših kostanjev. Skoro je nemogoče, da bi zlobneža ne bil kdo. videl, saj se izprehajajo tam ljudje od ranega jutra do pozne noči, poleg tega je pa tam mnogo igrajoče se mladine. Mestna občina žrtvuje tisočake za javne nasade, pa pride zlobna roka in v par minutah uniči petletni trud. Komur je ta vandal znan. naj ga brez prizanesljivosti naznani magistratu. Pripominjamo pa, da Je občinski svet svoj čas sklenil, da se dajo onim, ki bi take škodljivce naznanili, nagrade. Ali bi ne bilo umestno, da se ta sklep tudi po javnih nasadih in parkih objavi na posebnih deskah? Ker gotovo niso vsakomur znani sklepi občinskega sveta. — »Smejati se je zdravo!« Pod to devlzo stoji ta teden kinematograf »Ideal«, ki nam kaže od danes v soboto 25. pa do pondeljka prvovrstno sliko »Orožnik brez hlač«. Ta film povzroča bučen smeh in zabava gledalce prav viharno. Slika Je krasna v nje pikantni, pa dostojni izvršbi in prisili tudi najbolj zagrizenega črnogledca k smehu. Da se vidijo sem in tja tudi nežne ženske nožiče se tudi ne sme prezreti in bode gotovo gospode poznavatelje k temu privedlo, da sl ogledajo ta film »Orožnik brez hlač« v kinematografu »Ideal«. Trst. VELIKO VRTNO VESELICO S PLESOM. priredi »Pevski zbor Z. J. Z.« jutri v nedeljo, dne 26. t. m, pri g. županu Ukmarju v Avberu pri Dutovljah. Spored: 1. »Poputnica Nikola Jurišiča; 2. »Povejte ve, planine«; 3. »Oblaček«, 4. »Vasovalec«, poje pevski zbor Z^ J. Z.); 5. »Zamujeni vlak« šaloigra; št. 6 »Ljubljanski berač«, kuplet; 7. Šaljiva pošta; 8. Ples in prosta zabava. Pri veselici in plesu svira godbeno društvo »Lira« in Sv. Križa. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 50 vin., sedeži 40 vin., k ob 3. url popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu skladu, se preplačila hvaležno sprejemajo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. .DVA SAMOMORA. Trst. 24. julija. Danes zjutraj je bila okoli 9. pozvana v Rojan zdravniška postaja. Kmet, Josip Jakopič, 451etni posestnik iz Rojana se Je namreč ustrelil z revolverjem v srce. Ostal je na mestu mrtev, in prispeli zdravnik mu ni vedel pomoči. w Okolu 5. ure zjutraj Je opazil neki stražnik, v ulici S. Marco na tleh ležečega moža. Sprva je mislil, da Je slučajno zaspal vsled pijanosti. Ko ga je pa potresel in prijel za roko, je sprevidel, da Je bil nesrečnež mrzel in mrtev. Tudi ta človek, po imenu Pavel Predouzan, 32 letni mizar, se je ustrelil s samokresom v desno sence. — Pri prvem so vzrok samomora domače razmere, pri drugem je vzrok neznan. V rabukl Jo Je Izkupil 231etni težak Ivan Novak, ki se Je nahajal v noči od četrtka na petek v neki ške-denjski gostilni. Novaka so zabodli z nožem. Rana blizu senca je dolga 8 cm in je zelo nevarna. Desno nogo sl Je zlomila pri padcu na cesti 72letna, v ul. Farneto stanujoča U. Bitanič. Prepeljali so Jo V bolnišnico. Otrpna slabost Je napadla včeraj zjutraj 271etnega vojaka 97. pešpolka Petra Valdemarina. Valdemarinu Je pomogla zdravniška postaja. Istotako je bilo s posestnikom Martinom Va-mom iz Kopra. Blizu Chiozzinih obokov je morala iz istega vzroka zdravniška postaja pomoči nekemu gospodu. Cirkus Charles se je odločil, da podaljša rok svojih predstav v Trstu, in sicer do torka, 28. t. m. V torek bo poslovilna predstava. Rojake opozarjamo, da si veliko cirkuško podjetje, ki nudi obiskovalcem obilo zabave, ogledajo te dni. Naval občinstva k produkcijam je tolikšen, da Je moralo vodstvo prav zategadelj podaljšati čas svpjeca bivanja v našem mestu. ; . . Ustanovni občni zbor podružnice NDO. pri Sv. Ivanu se vrši danes, v soboto ob 8. zvečer v sveto-ivanskem »Narodnem domu«. Veselico pri Sv. Ivanu priredi »Nar. dei. organizacija« jutri, v ne« deljo, in sicer v prostorih »Narodnega doma«. Začetek bo ob 4. popoldne. Na sporedu je godba, petje, ples itd. Sodelovalo bo svetoivansko pevsko društvo. Iz Trsta bo skupen odhod izpred »Nafc. doma«. Zbirališče pred »Nar. domom« v Trstu bo ob 3. pop. Vabimo pristaše in prijatelje NDO.- da posetijo to veselico v obilnem številu. Narodno-socijalna mladinska organizacija naznanja, da se bodo zbirali člani v nedeljo popoldan do pol 3. v dvorani NDO., odkoder odkorakajo potem skupno na slavnost Narodne delavske organizacije pri Sv. Ivanu. Prosimo člane za mnogoštevilno udeležbo, pripeljite s seboj tudi prijatelje. ENAJSTLETNI ZAŽIGALEC. Trst, 23.' Julija. Blizu Ferdeniča je zadnje čas« večkrat izbruhnil v nekem gozdu ogenj. Okoli sedemnajstkrat. Naravno Je bilo. da Je ogenj nekdo podtikal in znal podtikanja prav srečno izvesti, kajti sledi za storilcem ni bilo mogoče najti nikofi. Slednjič so se nekateri odločili, da morajo podtikača ognja končno vendarle izslediti. Tej nalogi se je najpazljivejše posvetil gozdni čuval Ivan Malalau. Pazil je in opazoval in slednjič tudi Iztaknil. .V gozdu Lanci je te dni zagledal enajstletnega Franca Šemrova, ki se je prav previdno pripravljal na požig. Spravil je na kup nekaj drva in trsk, jih nametal na neko travo, izvlekel žveplenke in užgal. Lepo je začelo goreti. Ko se je ogenj razširil čez najbližjo okolico in ko se je začel oprijemati dreves, pa jo je jel Šemrov prav pridno pihati. Proti cesti, seveda. Poten in izmučen je prisopihal do ceste. Tu pa — o groza, o strah! — ga prime nekdo kar odzadaj: »Aha! Pa smo te vendar ujeli!<* Šemrov ni rekel ničesar. Obrisal si je pot najprej z desnim rokavom, nato potegnil še z levim preko čela in gledal v tla. Gozdar pa ga je ošteval. »Dobro delaš. fant. Ti boš še naša slava in ponos!« Šemrov je grenke besede težko požiral. Nato pa se Je ojunačil in se pričel izgovarjait na nekega neznanca. In neznanec ga je izdal: ne vedoč ne imena, ne drugih pojasnil o »neznancu«, Jo Je Šemrov, »frdeni-ška slava in ponos« izkupil. Fanta so pretehtali in ugotovili, da je sedemnajstkrat srečno zažgal, in da bi jim tudi osemnajstič skoro ušel. Vsi požari, ki jih je povzročil llletni Šemrov So uničili nad 400 kvadratnih metrov gozda; škoda je tore) tehtna in ne bo brez težkih posledic. K AVSTRO-OGRSKI NOTI. Belgrad, 24. Julija. Avstrijska nota, ki Jo Je včeraj Izročil avstrijski poslanik srbski vladi, Je vzbudila v srbskih vladnih krogih silno razburjenje. Zvečer se Je sestal ministrski svet pod predsedstvom prestolonaslednika - regenta. Nikdo ne ve, kal se bo zgodilo. Razširja se mnenje, da se Srbija ne bo udala. Srbija Je začela z nepopisno naglico mobilizirati. Celi dan so se vršila ministrska posvetovanja. Pašlč je Imel ponovne konference s prestolonaslednikom - regentom. Vojaškim konfrencam predseduje še! general« nega štaba vojvoda Putnik. Dunaj, 24. julija. Oficiozno se Izjavlja, da se rok ne bo podaljšal. Sobota, 6. ura popoldne je rok. Tudi se ne spušča Avstro-Ogrska v nobena pogajanja, kakor tudi odklanja vsako posredovanje. Avstro-Ogrska vztraja pri svojem. Vlada samo Izraža upanje, da se Srbija uda; politični krogi presojajo položaj bolj pesimistično. AVSTRO-OGRSKA NOTA IN , EVROPA. Budimpešta, 24. Julija. Kakor se poroča Iz Bukarešte, Je uvedena na Rumunskem stroga cenzura. Listi so dobili poziv, da ne smejo priobčevati nikakršnih vojaških vesti. London, 24. Julija. Angleški listi poročajo, da so morali nemški častniki prekiniti počitnice in se vrniti k s volim earnlzilam. avstrijske zahteve in srbska USTAVA. Belgrad, 24. julija. Večina zahtev, ki iih stavlia Avstrija v svoji noti, ie nezdružljiva z jasnimi določbami srbske ustave. Srbska ;vlada ne more zatirati časopisja in ne more razpuščati društev, ker listava izrecno garantira srbskim državljanom slobodo tiska, zborovanja in z d r u ž e v a n j a. Ako bi vlada tudi hotela v tem oziru zadovoljiti avstrijske zahteve, bi s tem kršila ustavo, ki je ne sme menjati niti narodna skupština, niti kralj, temveč samo izrecno v to svrho sklicana velika narodna skupština v sporazumu s kraljem. Vse, kar bi Srbija mogla storiti, ie to, da uvede preiskavo, ako imajo sarajevski atentatorji sokrivce na ozemlju srbske kraljevine, to bi pa srbska vlada sama od sebe storila že zdavnaj, da ji je bil dostavljen materijal o sarajevski preiskavi. NALOGA AVSTRO-OGRŠKEGA POSLANIKA V BELGRADU. Dunaj, 24. julija. Uradno se poroča, da je avstro-ogrskemu poslaniku v Belgradu naročeno, če v soboto do 6. ure zvečer ne bo zadoščeno avstrijskim zahtevam, da takoj zapusti Belgrad. KOMUNIKE SRBSKE VLADE. Belgrad, 24. julija. Popoldan je bil izdan komunike, v katerem se na kratko sporoča, da vsebuje avstro-ogrska notq zelo težke pogoje in določa zelo kratek rok za odgovor. Položaj je zelo resen in kritičen. Ministrski svet je v permanenci. V urad za zunanje zadeve ie prišlo mnogo diplomatov in konferiralo. KAKO JE V SRBIJI. (Tozadevne in nadaljne vesti moremo dajati le po c. kr. kor. uradu.) Belgrad, 24. julija. Razpoloženje je zelo bojevito. Govori se, da se na avstro-ogrsko noto sploh ne bo odgovorilo. Posadka v Belgradu ie odšla iz mesta. Čete so dobile povelje, da se potegnejo v notranjost dežele. Srbija pusti pohod avstrijskih čet v Belgrad brez vseh ovir, ker vlada misli, da pride po zasedanju Bel-grada do posredovanja velesil. VTIS IN RAZPOLOŽENJE V RUSIJI. Petrograd, 24. julija. Vest o vsebini avstro-ogrske note je tu vzbudila velikansko presenečenje. Ministri so prekinili svoje dopuste in se vrnili v Petrograd. Prvi vtis je bil, da je s tem položaj postal silno, silno resen. Pri tem so si vodilni krogi svesti, da odvisi razvoj nadaljnih dogodkov, kar se Srbije tiče, od držanja ruske vlade. Popoldne je bil ministrski svet; zvečer se ie sestal kronski svet pod predsedstvom carja. Srbski poslanik Spalajkovič je konferiral s Sazono-vom. »Novoje Vremja« pišejo zelo ostre članke. AVSTRO-OGRSKA. Išl, 24. julija. Notranji minister Heinold je bil sprejet v avdijenci pri vladarju. Šlo je za notranje ukrepe, ki so v zvezi z zunanjim položajem. Tudi Bilinskega ie sprejel vladar avdijenci. Dunaj, 24. julija. Vse je prekinilo svoje dopuste in se vrnilo na Dunaj. Ministrski svet je v permanenci. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 60 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji InserenU v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. mi n K. LINHART U 9*211* Ljubljana, Marije Ter. c. 7. Zaloga vseh ^rst žepnih ur, zlasti ,,Omega“, nikljaste in srebrne, dalje ur na nihalo, stenske ure in budilke. Specialist za popravila. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, ,«», perilo in vsako ■; modno blago. '■&' Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar tlfihljana, Stari trg 9.' Lastna hiša. I Neprekosljiva v otroških oblekcah in rojstni opravi :: Učenka se išče za modno trgovino. Ista bi imela tud priložnost se šivati učiti. Ponudbe na A. Poschl, Marija Terezije cesta štev. 7. najfinejše kakovosti po 5, 7, 9. in tS^ŽJile: — fiil^fe^teade^in: druge potrebščine z a. markiranje, vse po zelo zmernih cenah prfporoča Štefan Strmoli brivec In lasničar Ljubljana, PodTrančo št. 1, : (Vogal Mestnega In Starega trga). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okus-no. ^Kupuje^zmeSftne^in rezane ženske lase. ♦tednarodno spedioijsko podjetje. > R. RANZINGER, Ljubljana. TJstanovlj en.o 1S7©. Telefon, štev. 60. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Stavbni prostori. Iz konkurznega sklada zapuščine pok. dr. Evgena Gallatia, zdravnika v Ljubljani, se proda 5 stavbnih parcel ob Elizabetni cesti; krasna lega, posebno prikladno za vile. Proda se ta prostor, ki meri 46 a 42 m2, tudi skupaj. Pojasnila daje upravitelj konkurznega sklada, dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani. H r ■ a ■ ■ a aaa a a a a a a aaa Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo J Izgotovljene štedilnike golidno domače delo, prodaja po Jako nizkili cenah Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopniščne in balkonske ograje, i: rastlinjake, 1.1. d., ter vsa popravila. s: ■ a a a aaa aaa a a :: aaa aaa :: a a a a a a a a a a aaa a a a a aaa aaa a a a a Svetujemo Vani, da kupite modne srajce bele in barvaste, turi-stovske, mehke ovratnike, kravate itd. pri Engelbert Skušek v Ljubljani, Dunajska cesta 7, ker je zares najcenejši. _____________________________ Iščem mizarskega učenca. Josip Kože, mizar v Rojanu, Trst. 744-2 Pekarija, dobro idoča se odda v najem ali pa tudi proda. Poizve se pri Ivanu Mavcu, Ljubljana, Prečna ulica Št. 3._____________________________ 451—3 Lepa stanovanja po dve sobi š pripadki se oddajo; eno za takoj, drugo za november, na željo tudi z vrtom. Tržaška cesta št. 43 ih 45. ................................. 747—2 Skoro novo kolo znamke »Waf-fenrad« se proda. Naslov v »Anončni ekspediciji«, Ljubljana. 748—1 FE. P« Ljubljana* O* Največ,ja tovarniška zaloga najsolidnejših gramofonov in plošč. Plošče Columbia, Favorite, Odeon, Premier avstr, družbe „Angel“ in „Zonophon“ itd. itd. aiamofoni že od ZEC 25. naprej. TPloišče „ „ „ 1-30 „ j Cenilci "brezplačno. Vsa popravila se fzvržujejo točno in solidno. f. I. B lOi. Ulili, SMim ii 1 i. Puške, samokresi, avtomatične pištole, lovske priprave, popravila. DODODDODaDaDa Topi ž „SALUT“. “«BMnMnnn Priprave za ribištval Umetalni opjl C. kr. prodaja smodnika! PBIte po novi ceniki Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike In v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v a, & e, sicaberač Mesta! trg* štev. 10. ^elifea izfloira! Solicina postrežba! gfrerig? r PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA-4 \ ^p-ZDR^iK:FramRiJ ■ DR-FR. DERGANC Zaradi pozne sezije. Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakit po globoko znižanih cenah. MINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg Stev. 21. ■S* miim Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podražni trgovini --------- tvrdke R. MIKLAUC -------- g- „Pri Skofu“ 31 Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : PoeeTcen cdclelelc v prvem nadetro^so,. ? Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Dobro in poceni KAVO priporoča M. SPREITZER, skladišče Vojaška ulica st. 2, na Taborju v lastni hiši Telefon St. 245. V L j U b 1 j a n i. Telefon St. 245 Velika zaloga kave v Ljubljani in v Trstu. Surova kava: St. 1. Santos • . K 2’— St. 13. Salvador zeleni . . K 3-- „ 2. Rio naravna . . » • . „ 2-16 „ 14. „ zc’o fina . • » 3-10 „ 3. „ zelena . . , t . „ 2-20 „ 15. „ najfinejša . • » 3-20 „ 4. „ naravna . . . • . . 2-30 , IG. Guatemala .... • „ 3- „ 5. Minas • . „ 2-40 .17 • . 310 „ 6. Santos Superior » • . . 2-60 „ 18. Portorika fina . . . • . 3 20 „ 7. „ Primes . , • • , 270 19 » 1 » Ji * • • • , 3-30 „ 8. „ Perl naravna , • , 3‘- jj 20. . najfin. Piraldl • * 3-60 „ 9. „ „ zelen . • . , 3-10 v 21. Ceylon • n 3-30 » 10. Lave • . , 2-80 „ 22. Ceylon, zelo fina . . • , 3-50 , 11. Prima naravni . , m . . 3'- „ 23. Ceylon nnjfin. . . • , 3-80 „ 12. Salvador naravni . • . . 3'20 , 24. Cuba, zelo močna . • . 3-60 Pražena kava: St. 1. . .K 2-64 St. 3. . . K 3-- Št. 5. . . K 3-40 St. 7. . • K 3-80 » 2. . . „ 2-80 4. . . , 3-20 „ 6 3-60 Naročil po pošti od 4'/2 kg naprej, ter po železnici v vrečah oi 25 kg do 60 kg franko Vaša postaja. Zamofenje se ne računa. Čudovito znižane cene! Pristni panama poprej K 10-—, 15’—, sedaj K 5'— Girardi slamniki „ „ 3’—, 4‘—, „ „ 1*— lister obleke v modnih barvah „ „ 20’—, 24’—, „ „ 8'— bele in sive sako za friserje samo „ 3’— letne plašče za dame „ „ 20'—, 24‘—, „ „ 6’— Modne obleke za gospode. Najnovejše v damski konfekciji. Kimono plašči, bluze, eponge kustumi in etamni obleke po znatno reduciranih cenah! Zaloga se mora po možnosti do konca avgusta razprodati, ker rabimo prostor za jesensko in zimsko konfekcijo, katero dobimo v ogromni izbiri. Oglejte si 18 izložbenih oken. Angleško skladišče oblek 0. rami Liljana, Hi trg iv. 5-6. Telefon iv. ffi. HI r Sprtima zavar^nia človeškega življenja po najraz-lejiih kom.umacijah pod tako ugodnii* ,1'«goJlli ko nobena druga zavarovalni^., Mart z I i ifcsh * ugMgo zavarovanj« ha doiivetj* 'o liianjšatučlmi se vplačili. Rezervni t«*dl odškodniae In v NAVIJA * zajemno zavarovalna Da Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo. n li u v Pragi. Vi« pojasnila daje Generalno zastopstvo v Ejubljani Gosposka ulica št. »■ j Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjili ccnah. Skodc ccnjnje takaj In naj-kulantncje. Uživa najboljši koder poatafr. Bozofti-Sprejem tudi zararoraaf* pwti vlunsakl Utrtnf ppd ugwM»l pogoji. — Zafc»ev*tte p*e*pekt«.