m IZ,
V Ljubljani, g soboto, dne 16. jonuorjo 1909.
Velja po poŠti:
sui telo leto naprej	K 26-—
sa pol leta „	„ 13'—
na tetrt leta „	„ 6 50
sa en mesec „	„ 2 20
V upravniStvu.
m celo leto naprej	K 22 40
m pol leta „	„	it-20
ji« ietrt leta „	„
en mesec „	„	190
.As po$ilJ. na dom 20 h na
mesec.
ftisameznc Stev. 10 h,
Clredništvo Ie " Kopitarjevih ulicah St. J (vhod «ei
----dvoclife nad tiskarno). — Rokopisi sr
5f« vratajo; nelranklrana pisma se ne sprejenajo. Uredniškega t e I e I o n a Stev. 74.

iSti
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVII.
Inserat!:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... U „ za trikrat .... 9 „ za vel! ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
—- Vsprejema naroinino, Inserate
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
-J^" Današnja številka obsega 16 strani.
naše jezikovno vprašanje.
(Piše državni poslanec dr. B e n k o v i č.)
Med tem ko je težišče notranje-poli-tičnega položaja že desetletja, skoroda celo ustavno dobo nepretrgoma v rešitvi jezikovnega spora na Češke m, med tem ko je vsaka vlada takorekoč hipnotizirana od poskusov rešitve perečega češko-nemškega jezikovnega vprašanja, siovenski narod še ni prišel preko rekri-minacij, ki se perijodično v javnosti ponavljajo radi zapostavljanja našega jezika, zlasti v obmejnih kronovinah.
Na dnevnem redu so slučaji, da nem-škonacionalni naduti uradniki odrekajo vsako pravico vporabe našemu jeziku; pri oblastih, katerih delokrog obsega po večini slovenske okraje," se zavračajo slovenske vloge, četudi so te še v polpreteklem času neovirano sprejemale (vide Koroško!), na slovenske vloge se izda jejo samonemške rešitve, v popolnoma slovenskih okrajih se slovenski govorečim pričam in celo obtožencem, ker tudi nemški razumejo, z globami hoče izsiliti nemško izpovedbo (vide Ljutomer in Brežice!) itd. Vse pritožbe ali ostanejo nerešene ali pa jih višje oblasti s polovičarsko rešitvijo spravijo na postranski tir, izogibajoč se vsaki načelni rešitvi. Piscu tega članka se je kot obtožencu n. pr. zabranilo siovenski izpovedati; višje deželno sodišče pa je vsi cd pritožbe salomonski izreklo, da je obtožencu po zakonu na prosto voljo dano, svo.io izpovedbo na zapisnik narekovati kakor jo hoče, ne da bil sodniku zaukazalo, da sam v slovenskem jeziku vodi zaslišanje. Zadeva še danes ni končana, ker obtožencc ni hotel sam zapisnika narekovati, sodnik ga pa ni hotel v slovenskem jeziku zaslišati! Sploh pri večini oblastij v jezikovnem oziru vlada popolna anarhija, bolje rečeno revolucija nemškonacijonalnih uradnikov zoper zdravo pamet, celo zoper jasno besedilo trohice jezikovnega prava, katero nam je zajamčeno v raznih ministrskih naredbah.
Da v tem postopanju vlada neki sistem, da ima to sistematično prezi-
ranje slovenskega jezika zaslombo pri najvišjih magistraturah, to je za vsacega očito, ki je kedaj poskusil poseči v sršenovo gnezdo našega jezikovnega spora. S ciničnimi zavijanji, s hladnokrvnim pre-ziranjem, z neko mrzlo kratkostjo uradnega sloga se gre mirno preko vseh pritožb; suhoparno se diktira občutne globe onemu, ki se drzne nc odzvati se nemškemu povabilu in zahtevati slovensko povabilo. Računa se najbrže na prirojeni nam fatalizem, ki se nas je polastil glede naših jezikovnih zahtev, celo več, — tudi glede naših celokupnih narodnih zahtev. Ravno jezikovno vprašanje je eden najvažnejših delov našega narodnega vprašanja. Z nemškim uradovanjem pride nemško liberalno uradništvo; nemško uradništvo pa je glavna opora takozvanih nemških manjšin po nemških mestih in trgih, ki se brez moralične, materijclne in številne opore v tem uradništvu ne more vzdržati.
Ti s pomočjo uradništva nemško pobarvani otočiči v zaključenem slovenskem ozemlju pa imajo veliko asimilujočo silo na slovensko okolico; kajti davno so minili časi, ko je prevladoval vpliv dežele na mesta in trge. Značilno je, da jc nemško uradništvo najagilnejši podpornik »štajer-cijanstva«, ki je že široke mase ljudstva odtujilo ne lc slovenstvu, ampak tudi kr-
ščanskemu naziranju. Pri tem razmo-trivanju puščam popolnoma na stran gmotno škodo, katero povzroča nemško uradovanje slovenskemu, zlasti kmečkemu prebivalstvu, četudi ta točka najbolj
podpira naše zahteve v jezikovnem oziru na zgoraj. Saj je celo štajerski namestnik
v jesenskem zasedanju deželnega zbora brez ugovora nemške večine izjavil, da jezikovne razmere pri spodnještajerskih političnih oblastih niso vzdržljive vsled gmotne krivice, ki se godi ljudstvu.
Nerazumljiv je fatalizem, ki se jc polastil naše javnosti vspričo tega žalostnega položaja, vspričo očitnega n a z a -d o v a 11 j a slovenskega uradovanja v obmejnih pokrajinah in istočasnega umetnega širjenja nemščine, ne le v uradih, ampak avtomatično tudi v našem javnem življenju na škodo slovenstva. Sempatja kakšna nedolžna notica v časnikih, suhoparno regitsriranje novih krivic, kak papirni protest, kaka interpelacija in stvar je končana. Nikjer smotrenega po-
stopanja, nikjer pičice programatičnih zahtev in primernega povdarka tem zahtevam! Ravno sedaj, ko na severu države stopa polagoma v odločilno fazo boj za enakopravnost jezikov, ki jc predpogoj mirnega- razvoja narodov, ravno sedaj je naša brezbrižnost nasproti rešitvi jezikovnega vprašanja tembolj usodepolna. Ko sc reši češks-nemški jezikovni spor, potem bodemo v boju za naše jezikovne pravice osamljeni. Naše jezikovno vprašanje mora sedaj priti na dnevni red in nc sme z dnevnega reda, dokler ui rešeno! Naše stališče v tem boju bo tem ložje, ker nam prija deloma češko-narod-110, deloma stališče čeških Nemcev. Na Kranjskem se približujemo čcško-narod-nim zahtevam notranjega uradnega jezika, v obmejnih severnih pokrajinah pa nam bolj ugaja stališče čeških Nemcev. Kar je za češke Nemce pravično, je deloma tudi za nas dobro. Ne bode nam težko v soglasje spraviti težnje osrednjih in obmejnih Slovencev.
Približno te misli so vodile »Slovenski klub « poslanske zbornice, ko je v njem lansko poletje prodrla misel, da treba s konkretnimi predlogi za rešitev jezikovnega vprašanja na jugu stopiti pred avstrijsko javnost, zlasti pred vlado, da treba zlasti našo domačo javnost zainteresirati za stvar. »Slovenski klub« je izvolil jezikovni pododsek, v katerem so zastopani osrednji, primorski ter štajer-:ko-koroški Slovenci; ta pododsek je po daljših študijah izdelal načrt jezikovnega zakon a, katerega hoče sedaj predložiti j a v 11 o s t i v s v r h o diskusij e, in potom »Narodne Zveze« v poslanski zbornici započeti primerno akcijo v njegov prid.
Pisca teh člankov kot referenta pododseka zadene dolžnost, javnosti podati glavne p o t e z e in važnejše podrobnosti tega trudapolnega dela, zlasti vodilna načela pododseka in zopet druga načela, katera je pododsek po treznem prevdarku moral odkloniti.
Pododsek je uporabil celo obširno literaturo, vsakovrstne materijalije, tu-ter inozemsko jezikovno pravo itd. Zlasti v že veljavnih jezikovnih naredbah ter ukazih za naše pokrajine je našel obilo početkov našega jezikovnega prava, v kojih okviru si more naš jezik pridobiti saj del vindiciranih pravic.
Nov udarec v we slovenskemu narodu, vsem Slovanom v lice.
Svojim očem nismo mogli verjeti poročilu iz Rima, ki ga je prinesel dunajski »Vaterland« 10. novembra pravkar preteklega leta. Po vsestranskih temeljitih informacijah smo se pa prepričali, da je ta za nas Slovence naravnost strašna novica resnična. Zloglasna germanska pravica pesti še ni izumrla: nasilno so nas izrinili iz zavoda Sta. Maria deli' Anirna v Rimu. »Dobro nemško čuteči« (der gut deutsch gesinntc) rektor »Anime«, prelat dr. Loh-ninger, jc predložil sv. Očetu za ta zavod nov statut; in po tem štatutu smejo biti sprejeti kot kapelani le duhovniki nemške narodnosti (natione germani), da v Rimu nadaljujejo in izpopolnujejo svoje študije, bodisi v filozofiji, jusu, teologiji.
Odkar jc bil izdelan Statut za kape-lanska mesta s prostim stanovanjem in hrano in malo mesečno plačo, smo imeli avstrijski Slovani in seveda tudi Slovenci pravico se te ugodnosti posluževati. Saj je bilo v tem štatutu iz leta 1859., ki ga je objavil papeški brcve 15. marcija istega leta, izrecno rečeno, da nimajo pravice do teli prostih mest lc Nemci, ampak vsi tisti, ki so politično pripadali takozvani »nemški zvezi«: »Ker jc »nemška zveza« v gotovem oziru stopila na mesto cesarstva, se je zdelo kajpada pravično, da tudi oni uživajo hospic, ki sicer po rodu niso Nemci, pa jih politično prištevamo k nemškim zaveznikom,« tako sc glasi dotični odstavek v brevu.
Nihče si nam ni upal te pravice kratiti, dokler ni ta »dobro nemško čuteči prelat« premotil sv. Očeta, da je nepoučen potrdil ta, za vse avstrijske Slovane krivični statut, ki bije v obraz vsaki pravici.
Zdi se, kot da se vračajo časi sv. Cirila in Metoda, ko jc nevoščljivi nemški episkopat zaprl svetnikoma pot do Rima in se delal, kakor da dela v sporazumu in po naročilu Rima. Pa kar se takrat ni posrečilo celemu episkopatu, se tudi danes ne sme enemu prelatu, čc jc še tako »deutsch gesinnt«! Katoliško, pravično čuteč bi moral biti cerkveni prelat v prvi vrsti in če ga njegova šovinistiška zagrizenost še tako razjeda. Kako nai pač prelat one cerkve, ki je vedno oznanjevala
LISTEK.
M mestih straJne$n potrese.
m.
Sirakusa.
Sirakusa! Kolikokrat se je imenovalo to mesto, ko smo pohajali šole! Koliko spominov na zgodovinske dogodke vzbuja to ime! Poleg Rima in Aten je Sirakusa liki zvezda v zgodovini starega veka. Tu se je večkrat odločevala usoda narodov.
Vzbujali so se mi ti zgodovinski spomini, ko je vlak neprestano drdral po svetli ravnini. »Piano d i C a t a n i a« pravijo danes tej livadi, ki je skoraj le ena sama njiva. Stari so jo imenovali Iesfcri-gonsko polje in Cicero pravi o njej, da je »Siciliae uberrima pars« — najrodovit-nejši kraj. Ze nekdaj so bila navidez tako suha, rjava tla neizčrpljiva žitnica, iu so še dandanes. Njive so naorane, pr^t jc spravljena v nepregledne kopičke, vse je tako suho, mrtvo, oko ne vidi nc hiše, nc živali, nc žive duše- Jesen je in tudi plo-donosna prst potrebuje počitka. A kdo obdeluje neprozorna polja, ko ni vasi?
Pač, tam na desni se vidi na višavi večji kraj. Na zemljevidu je zaznamovan; pravi se 11111 M i s t e r b i a 11 c o. Zdaj se
ustavi tudi vlak in sprevodnik kliče, a čisto tiho: B i c o c c a. V ravnini jc doma morilka malarija in prebivalci si morajo poiskati višje, zdravejše kraje. V novejšem času imajo zasajenih mnogo evkalipt, ki so menda najboljši pripomoček zoper mrzlico močvirja. Čudno, tako rodoviten kraj in obenem tako nevaren.
V Bicocci se odcepi proga proti Pa-lermu. Juhe! hajdimo po tej progi skozi Sicilijo.
Vozimo se čez dva potoka, ki se pred zalivom v morje združita; le v enem je malo vode, a oba imata dosti gramoza, znamenje, da je njih pohlevnost Ie navidezna. Pozimi je pogostorna cela planota pod vodo in promet na cestah ustavljen.
Zavijemo med hribovje, ki je lepo ozelenjeno in posejano z bodičjeni indijskih fig; zopet se mi zdi, da sem na Galilejskem- Ob robu jc vendar nekaj poslopij. Rdečkasta živina je videti mršava, med poslopjem stopa nekaj razcapanih mož. Slama je spravljena v ogromnih kopicah, porabi se za steljo; le na eni postaji sem videl stiskalnico, znamenje, da sc nekaj slame tudi razpošlje. Obdelovalci teli rodovitnih krajev so revni najemniki; lastniki razsežnih posestev stanujejo v palačah po mestih. Neke vrste suženstvo še ni izginilo!
Bližamo se velikemu, z visokim bi-
čevjem obraščeneniu kotlu; med travo se lesketa voda. To je 1 a g o d i L e 111 i n i, največje jezero na otoku, ki pa ob času grških naselbin še ni bilo. Med bičevjem so cele trume vodnih ptic; ob poletju se voda večinoma posuši in okužuje celo okolico.
Približno eno uro oddaljeno se vidi med bujnimi nasadi mestece L e n t i n i, stari L e o n t i n a , ena izmed najstarejših grških naselbin. Ze zgodaj so se v tem mestu pričele homatije sosebno s Sira-kuso. Leontinec Georgias jc pregovoril Atence, da so se začeli mešati v sicilske zadeve; tako se jc pričela vojska, ki je Atencem prinesla pogubo. Staro mesto jc bilo bolj proti jugu- Sedanje zidave so šele od potresa I. 1693., ki je mesto popolnoma razrušil.
Na postaji vstopita dva gospoda s finimi, saraccnskimi obrazi.
Proga se bliža morju in zavije v dolino reke Leonardo; stari so 11111 rekli T e-r i a s. Med hribčeki so neznansko prijazne zelene dolinčice. Po vinogradih čuvajo visoke ciprese, na pobočjih se svetlikajo oljke, na vrhih pa samevajo poetične pi-nije; tu pa tam se vidi modra morska ravan. Rajska pokrajina.
Vlak dirja navzdol. Zdelo se mi je, da vozi naravnost v morje; proga vodi sredi velikih salin. Nekoliko oddaljeno od
samotne postaje je mesto Avgusta, na mestu stare naselbine K s i f o n i a. Kraj ni star, a ima dobro pristanišče. V bližini so Francozi pod poveljstvom admirala Duquesne premagali brodovje nizozemskega junaka Ruyter, ki je bil ranjen in je potem umrl v Sirakusi.
Železnica vodi ob morju- Nekdaj je stala tukaj cela vrsta mest: K-sifonia, Me-gara, Hiblea, zdaj ni niti razvalin; na ka-menitem pobočju se pase nekaj bivolov. Nekoliko na višini je mestece M c 1 i 11 i, velika romarska pot k sv. Sebastianu. — Tam se je prideloval tudi slavni h i b 1 e j-s k i med, katerega stari pesniki tolikrat omenjajo.
F.dino selo je P r i o 1 o. V morju se vidi poluotok M a g 11 i s i. Tu jc bilo zasidrano atensko brodovje; kraj se je tedaj imenoval Tapsos.
Zopet smo v malem zalivu, menda nekdanji T r o g i 1 u s , kjer je bilo Mar-c c I o v o brodovje. Na polju se vidi neka zidava, pravijo ji » t o r r e del Marceli« «, a njegov grob ne bo tu. Bližamo se stari Sirakusi. Velike police apnenika zaznamujejo kraj obzidja starosirakuške-ga predmestja A h r a d i n e. Železnica prereže zidovje stare T i h c , se bliža rtu P a 11 a g i a in vodi po strmem pobočju kamenitega roba. Prikažejo se prve hiše,
pravičnost, ki je pogosto edina pavico branila, branila zatiranega pred krivični-kotn — kako naj zagovarja svoje dejanje, ki mora celemu narodu, pa kaj pravim enemu narodu, vsem slovanskim narodom vcepiti nezaupnost v pravičnost cerkve, svete stolice, zadnje varihinje od vseli strani preganjanih Slovanov?
Ali se ne pravi to v današnjih hudih časih ljudi tirati Los von Rom, proč od Rima? Kar niso pri Slovanih in specifično pri Slovencih dosegli nemški razgrajači, da bi tudi slovanske strehe užgali z bakljo pročodrimske gonje, to zdaj poizkuša cerkveni prelat s svojimi šovinistiškim: tendencami! Moj Bog, če nam cerkev pravice vzame, vzame za sto in tisočletja naprej, kje naj jih potem še iščemo?
Olasan, obupen krik se nairi trga iz prsi. krik. ki nas najhujše zato boli, ker ga je povzročil oni, ki mu je naloga, krivico preganjati in nam braniti pravico. Krik, ki se mora slišati na Dunaj pred prestol presvetlega cesarja, saj je On pro-tektor »Anime«, On naš varili in od Boga postavljeni branitelj, ki ni in tudi sedaj ne more dopustiti, da bi se nam ta prevelika krivica zgodila. Slišati se mora v ministrstvo, saj je plačan z avstrijskim denarjem rektor »Anime«, oni rektor, ki deluje zoper Avstrijce; saj je javna tajnost, da ni izgnal le avstrijskih Slovanov, ampak — on Avstrijec — odriva tudi avstrijske Nemce! — Letos je en sam Avstrijec v zavodu! Torej cerkveni prelat najprej rajhovec, potem Avstrijec, nazadnje, ko nič več ne ostane, pa cerkven in pravičen? Cerkev v Avstriji, zgani se, brani naše in svoje pravice!
Prodreti mora naš krik do Rima, do prestola sv. Očeta, ki nas od njegovega prestola sirovo, krivično in zavratno pehajo in nam iz ust trgajo kruh. ki so ga nam v Rimu pripravili dedje. On, prijatelj siromakov, tega ne more in ne sme dopustiti; naš žalostni krik ne sme in ne bo prej utihnil.
Krik naš mora priti do vas, zaupniki ljudstva! Poslanci, kje ste? Tu gre za eminentne kulturne koristi! In imamo Slovenci še posebne pravice do zavoda: Prvi ljubljanski škof Žiga Larnberg je bil velik dobrotnik »Anime« in tudi iz našega slovenskega denarja se še dandanes zavod vzdržuje. — Kje ste drugi Slovani, ki ste tudi vrženi na cesto? Dvignite na Dunaju z našimi vred svoj glas, če vatn je res za pravice slovanske!
Da, kot en mož se moramo vsi Slovani dvigniti, da odbijemo železno nemško pest, ki nas je udarila v obraz, ki nam je zdrobila naše pravno zajamčene pravice in hkrati oskrunila naše najsvetejše svetinje; v stran je treba potisniti človeka, ki ga je cerkev odlikovala s prelatsko častjo, da potem lažje sramoti oseb ) sv. Očeta in io skruni in hoče v očeh vseh Slovanov in sploh Avstrijcev napraviti za krivičneža Njega, branitelja in varilni pravice zatiranih.
Ne moremo molčati; prehud je udarec, preveč nepričakovan; ne bomo molčali, dokler se nam ne vrnejo naše pravice : preveč skeli, prehudo boli. Kdo bi si upal tak rop zagovarjati pred Bogom in pred pravično čutečimi ljudmi? Kdo bi hotel biti odgovoren za vse zle posledice?
Idrijske noulce
i Javni shod so napravili naši napred-njaki in socialni demokrati pretečeno soboto. Mladi Tavzes je zabavljal proti ge-rentu in klical vladnega komisarja v Idrijo. On naj vodi vse občinske posle in odstavljenega tajnika naj zopet sprejme v službo. Kristan Tonče tudi pravi, da se mu tajnik Julče smili, a liberalci so sami krivi. Kaj se pa pajdašijo s klerikalci- V Ljubljani se objemajo, v Idriji se pa ob službo devajo. A to zopet ni všeč prvemu govorniku Tavzesu, ki očita socialnim demokratom, da se premalo ogrevajo za našega tajnika. Naprednjaki bi bili sami lahko zmagali pri volitvah (Klici: Oho! Saj ni res! Potrebovali ste nas!), a iz ljubezni do sodrugov so pritegnili k sebi socialne demokrate, ki jim pa sedaj slabo plačujejo uslugo, ko tako mirno prenašajo gerentstvo. Druga točka se je glasila: Belar. O tej je govoril rudar Straus in spo-polnil ga je seve Kristan, češ, da se gre vse le za oslovo senco. O slovenskem vseučilišču v Ljubljani se je Tone Kristan zaničevalno izrazil, da bode le navadni lemenat. Sploh klerikalci in univerza je po njegovem enako kakor maček in pa klobasa. Tudi Šusteršič je prišel na vrsto. Navzočih je bilo skupaj 70, med njimi ko-mandirani Sokoli, nekaj žensk, volivcev ne 30. Bil je zelo klavrn shod. Zakaj pa? Zato, ker ljudje spoznavajo, cki gerent bolj dela, kakor župan, in če je tajnika odstavil, pisarna radi tega nič ne trpi, pač pa zadolžena občina letos nekaj stotakov prihrani. Kristan več ne vleče s svojimi »do-vtipi« in njegovega vednega zabavljanja so se ljudje že naveličali. Po čemu bom hodil na shod, pravi priprost rudar, ko že naprej vem, da bo le čez klerikalce sploh in čez duhovne posebej zabavljal, kaj pametnega tako ne bo povedal, saj ni zmožen- ln tako je prišlo, da se je zadnji javni shod korenito ponesrečil, morda celo socialni demokrati spoznajo, da so dobili slabega zaveznika v liberalcih, ker se sedaj na konju kar šopirijo, češ, tudi brez vas demokratov bi mi lahko jahali.
i Obsojene so bile pred okrajnim sodiščem 12. januarja štiri osebe, ker so govorile, da je imel Gorski župnik nečastno razmerje z znanim dekletom, ki je izginil« 2. decembra. Kaj vse so obrekovalci napletli, niti zapisati ni. Zlasti, odkar je bila v zadnji številki »Napreja« tista laž-njiva nesramna notica, katero smo omenili pretekli ponedeljek v »Slovencu«, so kar očitno blatili imenovanega duhovnika. Naravnost prisiljen je bil iskati pomoč pri sodišču. Obžalovanja vredne so žrtve. Je pa tudi čudna, slepa vera, ki jo imajo nekateri v to, kar berejo v rdečem »Napre-ju«. Obsodba se je glasila ria teden dni zapora z enim trdim ležiščem in postom.
i Sankanje je tudi pripravilo nekega rudarja posestnika v nesrečo. Obsojen je bil na 20 kron globe in 6 kron odškodnine, češ, da je poškodoval realen .Jenčiču sani, ker jih je pahnil pod cesto. Menda ga je tožil zastopnik državnega pravdnika, Dra-gotin Lapajne, pri katerem stanuje Jen-čič. Bolje pa bi bilo, da bi bil naznanil sebe in gojence v svojem penzijonatu, ker so se vozili po javnih, a tesniti potili, kjer so bili pa pešci radi tega v nevarnosti-
Zanimivo je, da je bil imenovani rudar tožen, da se je dne 2o. decembra pregrešil nad Jenčičevimi sankami, ko se tistega dne ni niti najmanje dotaknil kakih sani. Dragotrn se vedno bolj prikuplja delav-cem-posestnikom. Za Balantom je kmalu prišel Vončina.
i Dragotin Lapajne upa zopet priti na županski stol. O tem pa o drugi priliki.
i Rokodelski pomočniki v Idriji pri-rede veselico v prid obrtniški bolniški blagajni v nedeljo, dne 24. t. in., v pivarni pri »Črnemu orlu«. Začetek je ob 8. uri zvečer. Vstopnina je 40 h za osebo, pre-plačila se hvaležno sprejemajo. K tnnogo-brojni udeležbi vabijo uljudno rokodelski pomočniki-
i Slovensko poveljevanje bode odslej pri nastopih našega veteranskega društva. Tako so sklenili društveniki na občnem zboru zadnjo nedeljo 10. januarja. Ker so se marsfkateri odtezali doslej javnim nastopom največ radi nemške komande, bode tem veličastnejši oni nastop, ko se bodo pokazali vsi veteranci kot možje slovenskega prepričanja ne samo v besedi, mar-v,eč tudi v dejanju. Lep in časten za Slovence je bil sklep, naj bode tudi dosledno delovanje!
i Vincencijeva družba je društvo, ki podpira siromake, ne da bi si ogledala prepričanje, kakšnega je revež, ki potrebuje podpore. V preteklem letu 1908. je imela dohodkov 1897 K, stroškov pa 2208 kron. Primanjkljaja je torej 311 K. Obupa-vali pa delavni člani Vincencijeve družbe gotovo ne bodo, ker bodo gotovo tudi v prihodnje našli dobra srca v podporo ubožnih oseb in družin, ki jih ne manjka pri nas. Družba je dobila okroglih 200 K .več podpore, kar priča o naklonjenosti ljudstva, izdala pa je .350 K več nego lani.
JssenlJKe noulce.
j Županstva pozor! Zgodil se je sledeči slučaj. Nekdo se je pritožil zoper županstvo na Jesenicah pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici, ker je županstvo dalo napraviti majhen vodovod, in je navedel za to svoje vzroke. Okrajno glavarstvo je vprašalo nato županstvo, kaj ima zoper to pritožbo odgovoriti. Županstvo je odgovorilo, da ta pritožba nima podlage, dotičnik, ki se je pritožil, je le pokazal, da ljubi osebnosti in dela zgago, saj je pred dvema leti sam županstvo pismeno prosil za ta vodovod, ki se je zdaj zgradil. Stvarnih razlogov zoper vodovod ne more imeti, ker je sam prosil zanj, imeti more torej le osebnosti zoper sedanjega vedite-Ija županskih poslov. In kaj se je zgodilo? Dotičnik, ki se je pritožil zoper županstvo, je vložil pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjskigori tožbo zoper voditelja občinskih poslov na Jesenicah, češ. da ga je razžalil, ker mu je v uradnem dopisu na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici očital, da ljubi osebnosti in dela zgago. Kje jc izvedel, kaj se je pisalo v uradnem dopisu? Kako je mogel vložiti tožbo, če ni imel v rokah dotičnega uradnega dopisa, da se je prepričal, kaj je v njem pisanega o njem? Torej županstva pozor, pazite, kaj pišete c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici!
j Železničarjem socialnim demokratom, ki jim je zadnjič »Slovenec« nekaj resnic povedal, ni všeč, da si vzame »Slovenec« tako svobodnost ter jih opomin.a, naj ne preganjajo svojih tovarišev, če so drugačnega prepričanja. Toda se že bodo morali privaditi na to, da jim bomo v prihodnje posvetili večjo pozornost. Dokler bodo mirni in ne bodo vsiljevali svojih rdečili nazorov, jih bomo pri miru pustili, a molčali ne bomo, če bodo celo v službi tovariše nadlegovali in terorizirali, ker nočejo pristopiti k njihovi rdeči organizaciji. Danes opozarjamo tistega mojstra na progi, da vemo, kako postopa proti delavcem. Še malo manjka in mera bo polna. Država ne sme plačevati agitacije za socialno demokracijo!
Štajerske noulce.
š S čegaviin denarjem se Spodnji Štajer ponemčuje in razkristianjuje. »All-deutscher Verband« v Hamburgu je poslal protestanškemu pastorju Fritzu May v Celju 2000 mark za Nemce v Sevnici. Pastor Fric May se je nato »Verbandu« zahvalil v jako značivnem pismu, ki je prišlo v javnost. Pismo je brezsramno, da ga je v istini zmožen le tak protestanški felitač, kakršen je May. May se namreč tu imenuje pastorja »katoliških in evan-gelskih Nemcev« v Sevnici ter se Ham-buržanom zahvaljuje za njihove marke, češ, le taka podpora bo mogla ohraniti spodnještajersko nemštvo, ki pa bo uspešno proti Slovanom zavarovano le, ako vsi Nemci z ženami in otroci zavržejo katol. cerkev, ki »poslovanjuje in nima tistih duševnih in nravnih vrednot, s katerimi razpolaga protestantstvo.« Naposled poživlja Hamburžane, naj za Sevnico pošljejo še nadalje denarja, kajti »Slovenci v tem okraju očito razpolagajo z denarjem iz Rusije iu Vatikana«. Mi samo to pravimo: Ce Hamburžani verjamejo pravljicam Fri-ca Maya, potem je pač neopravičen glas. ki jili označuje za najbolj prefrigane ljudi v Nemčiji. Značilno je, da Nemci v Spodnjem Štajerju grade šole in kupujejo posestva z denarjem iz rajha, zakar je Fri-covo pismo očiten dokaz, obenem je pa tudi zabavno videti pastorja, kako nesramno fehta in zraven tega psuje ljudi, sredi katerih živi. Ali ne bi bilo dobro, ako bi naša inače talko občutljiva vlada take hujskače čez mejo pognala, posebno zdaj, ko se ji ni treba bati kakega Eulen-burga, da bi interveniral? Ampak naša vlada tega ne bo storila, ker ji je več za privandranega Nemca, kakor za Slovence domačine.
š V celiski bližini tri četrt ure od mesta je na prodaj velika opekarna (Ringofen) ter bi podjetje prav dobro neslo. Cena bi bila okrog 140.000 K. Dalje je lepa velika žaga pri Št. Jurju ob južni železnici na prodaj- Kdor se za eno ali drugo podjetje zanima, naj se obrne na »Trgovsko društvo« v Celju.
š Prva Slovenka kot urarska pomočnica- Iz Ljutomera se piše: Vrla hčerka narodnega urarja Martina Čagrana, bila je na dan Sv. Treh kraljev oproščena v . svoji stroki in je prva slovenska urarska i pomočnica.
bujni nasadi, lepe vile, dospeli smo ob kakih treh popoldne v S i r a k u s o.
Postaja je neznatna- Ko bi kraj ne bil tako rajsko lep, bi se srca lahko lotila otožnost, ko človek vidi na kraju slavne nekdanje Sirakuse skoraj priprosto mestece.
Onmibus hotela »Villa Politi« zasedejo poleg mene še mlad mož in dve gospici. Pomenkujejo se francoski, a njih obrazi so slovanski. Na večer smo se bolj seznanili, bili so Rusi.
V elegantnem hotelu je hitro vse urejeno. Danes si hočem ogledati ostaline slavnega mesta, jutri grem v sedanji Si-j* ^ k u s
Hotel je zunaj mesta prav v središču starega Sirakusa. Sledovi so iz površja sicer skoraj popolnoma izginili, a tla jih hranijo še v izobilju.
Z dobrim načrtom v rokah jo udarim proti zapadu. Nekaj časa gre pot prav po višavi; oko sega daleč na okoli; vse je prazno, pusto, le tu pa tam kaka hišica;
v trdem kamenu se vidijo sledovi, da je moralo nekdaj tudi tukaj vrveti življenje.
Zavijem bolj proti pristanu. Za visokim obzidjem so obsežni vrtovi južnega sadja; prijetna vonjava širi prša, povsod se med glasnim smehom obira sad. Da bi bilo mogoče prebivati v tem raju!
Naveličam se potov in hočem kar počez, da prej pridem k razvalinam grškega gledališča, a ni šlo- Na majhnih tablicah so napisi, da je lov tu prepovedan. Mislim, mene to ne briga, saj ne bom streljal s svojim solnčnrkom. Kmalu p;> vidim, da
so napisi vendar tudi za-me. Površje je vse razrito, zdi se mi, da sem na grobišču. Skačem navzdol, plezam navzgor; namah pa stojim pred širokim jarkom z navpičnimi stenami, stene so preprežene z zimzelenom, na dnu je bujna rast. Oranže in limone z zlatim sadom. Stojim torej pred eno takozvanili »latornia«. Ti velikanski jarki so značajni za Sirakuso. Bili so ogromni kamnolomi, ki so pa obenem tudi služili za jetnišnice; vojni jetniki so morali tukaj delati celo življenje. Koliko vzdihov in gorja so čule navpične stene, koliko solz je porosilo tla, ki so sedaj neizmerno rodovitna.
Stal sem ob latornia di Sa. Venera. Grem zopet na pot. Kmalu sem pri drugi latorniji »del paradiso« ji pravijo, v resnici pravi raj; skoraj omamljiva dišava je puhtela iz njenih vrtov-
Blizu je grško gledališče, odkoder je krasen razgled ob solnčnem zatonu.
(Še je čas. da si ogledam ostanke in razvaline.
Najprej grem k rimskemu arjifiteatru, ki jc eden izmed najbolj ohranjenih in največjih na Laškem. Zidali so ga ob času Avgusta; z rimskim kolozejem se ne da primerjati.
I'ar sto korakov proti zapadu so ostanki velikega oltarja, katerega je postavil Hiero II. Oltar je bil okoli 200 metrov dolg, 22 metrov širok in 10 metrov visok; imel je dvoje orjaških stopnic. Tu so klali živino, zgoraj so darovali. Severni del je sklesau iz žive skale, južni sestoji i/ ogromnih kvadernikov, Na tem orja-
škem žrtveniku so se kadile hekatombe 450 juncev, katere so darovali vsako leto v spomin, da so pregnali trinoga Trasi-bula (466 pr. Kr.). Božanstvo, kateremu je bil oltar posvečen, ni znano. Zarujavel, črnook fant se me loti in ponavlja v vseh
jezikih: »Mistr, mosje, 'err--hire —«
pri tem se prijema za svoje uho- Dasi sem vedel, kaj hoče, ga vendar vprašam italijanski: »Cosa« — in kakor bi odprl napolnjen žakelj, se je usulo iz njega, da mi jioče pokazati »Dijonizijevo uho«.
No, si mislim, imej par soldov, in grem za njim, akoravno sem sam znal kam.
Na zapadni steni prej omenjene rajske latornije je namreč iz skale izklesana 23 metrov visoka in 65 metrov globoka jama. kateri se vidi podoba velikega S in, če ima kdo malo domišljije, razloži lahko tudi podobo ušesa. Ogromni rovi se zgoraj zjedinijo v odprtini, ob kateri se sliši vsaka v globočini izgovorjena beseda prav razločno. Pravljica gre, da je Dijo-niz tukaj poslušal govore jetnfkov, zato so skali dali ime: »orecchio di Dionysio«.
Fant dobi solde in jaz grem proti grškemu gledališču. Menda je bila to največja stavba te vrste. Ohranjenih je še 46 vrst sedežev, bilo jih je pa bojda 6t1. Osem širokih stopnic vodi k sedežem, ki so bili razdeljeni po dveh hodnikih. Spod-.ii j i sedeži so bili obloženi z marmorjem; vidi se tudi še nekaj grških napisov v živo skalo. Grki so znali poiskati gledališčem lepe kraje.
Solnce se je bližalo hribom. Splezam
,na višavo, kjer je bil Nimfeion, velika jama- Vsedem se in čakam zatona.
Okoli mene je mir, nekaj tujcev hodi doli po gledališču, tam spodaj pa drvi po ozkih ulicah mesta življenje.
Vitke ciprese imajo dolge sence, ra-,hla morska sapica pa zašumi v oranžah. Zdi se mi, da gledam, kako vstajajo iz gajev, morja, izza starega obzidja in iz razvalin podobe iz vihrave preteklosti tega kraja.
Bojda so prišli sem najprej stari Fe-ničani. Leta 734 so si osvojili kraj Ko-rinčani in v kratkem postali gospodarji cele bogate pokrajine. Sirakusa je postala največje mesto ne samo Sicilije, ampak celega grškega sveta. Njena zgodovina je zgodovina Grkov sploh. Neštevilni boji so se izvojevali ob njenih zidovih in v njenih pristaniščih. Tu je bila zdrobljena moč slavnih Aten za vselej in Tukidid sodi po pravici: »To je bil najimenitnejši dogodek grške zgodovine.« Cela vrsta slavnih mož je živela tu: Ešil (Aischylos, Pidar, So-fron, Simonid, Teokrit, Arhimed. Moč si-rakusanskih kraljev je segala daleč na okoli." Ogromni zakladi umetnosti so bili .nakopičeni po obrežnih svetiščih, bogastva je bilo brez mere- Cicero imenuje Sirakuso: Največje grško in najlepše mesto — in to potem, ko so Rimljani odpeljali, kar so !e mogli.
Rimljan je bil za mesto turško kopito. Slavna Sirakusa je postala navadno mestece in sc nikoli ni več dvignila; taka je še danes. Kjer je bila nekdaj njena moč.
I. priloga „Slovenoa" itev. 12. dni 16. januarja 1909,
š Slovenska zmaga. Dne 12. t. m. vršila se je volitev občinskega odbora v Rihtarovcih pri Radgoni. Zmagali so združeni Slovenci ter vrgli celi nemškutarski odbor, z nad dvetretjinsko večino.
š Duhovniške vesti- V začasni pokoj 1 je zaradi bolezni stopil č. g. Janez Horjak, j kaplan pri Kapeli. Na njegovo mesto pride | č. g. Vlad. Capuder, doslej kaplan pri Mariji Snežni. — V 'pokoj je stopil' č. g. Matija Kelemina, knezoškof i jski duhovni svetovalec in župnik v Št. llju v Slov. goricah. Župnija je razpisana do 17- februarja.
š Dva otroka zgorela. Na posestvu Ormož je izbruhnil ogenj v stanovanju hlapca Alojzija Feguša. V sobi sta bila j zaprta hlapčeva otroka, deklica in deček, ki sta v ognju zgorela.
š Umrla je v Oradcu gospa Elizabeta Sirak, soproga ključavničarskega mojstra, i V Mariboru je umrl lesotržec Roman Merkl. Istotam je umrl 70-letni hišnik katoliškega tiskovnega društva Franc Babič.
š Č. g. Jakob Rauter, župnik v Pil-štajnu, se jc moral podati v Gradec k usmiljenim bratom, ker se mu je vnel slepič. Kakor izvemo, je operacijo srečno prestal. Sicer pa se priporoča sobratom v molitev.
š Roparski napad na poštnega sela.
Ko je nesel poštni sel Zorko iz Ptuja brzo- . javko na Borel grad, ga je napadel kočar Andrej Krajnc iz Stojne in mu vzel 5 K iz žepa. lake sadove rodi nemškutarstvo.
š Kot notar se naseli v Slovenjem Gradcu s 15. januarjem dr. lians Winkler, dosedaj v Rožeku.
š Umrl ie v Ormožu 83 let stari po-setnik J. Fuchs.
š Maribor. Vsled nameravane stavbe novega mostu je zvišal občinski svet v zadnji seji hišno-najemninski davek od 6 na 9V1>%.
š Rogatec-Slatina. Tukajšnja podruž niča šulverajna si je izvolila novi odbor, v katerem sedijo: dr. tioisei, inženir Mi-glisch, učitelj Leitgeb in vrtnar Kader-sehka.
š Konjiški glavar Lehman ima vsled bolehnosti štirimesečni dopust. V tem času ga bo nadomestoval komisar Ehren-\vert.
Iz krosov poštnih uslužbencev.
Poštni uslužbenci, necertifikatisti, so bili v jubilejnem letu tako dobro regulirani. da so dobili taki, ki imajo po 19 do 22 let službe, z vojaškimi leti celo po 23 do 25 let, po 20 kron stalne plače na leto več. Kar bi se moralo že zdavnaj zgoditi, da bi se uredilo napredovanje po službenih letih, se tudi sedaj ni izvršilo, ker so marsikateri mlajši v višji in starejši v nižji plači. Plača se jim je tako razdelila, da bi mogli po celih 47 let služiti, da pridejo do najvišje, in sicer devet stopinj po tri leta, je 27 let, dve stopinji po pet let, znaša 37 let, tri voiaška in sedem provizoričnih let, je skupaj 47 let. — V svoji opravičeni prošnji, zaradi napornega dela, se je izrazila želja znižati službo na 35 let. No, sedaj pa bode moral služiti 47 let, če bode hotel priti do viška. Državni poslanci se prosijo, delati na to, da se ta krivica popravi. Poštna služba je težavna, in če kdo. zasluži poštni uslužbenec pošteno plačo in pravilne razmere.
Društvo.
Za »Slovensko dijaško zvezo« so darovali: Hranilnica in posojilnica v Vipavi 20 K; omizje tarokkstov 4 K 56 vin.; mon-signor Frainjo Dovgan, prošt v Metliki, 10 K; dr. Jos- Mal in dr. Ivo Pregelj vsak 5 K mesto promocijskega naznanila; J. Mulaček 2 K. — Vsem častitim darovalcem prisrčna hvala! Naj bi našli kmalu mnogo požrtvovalnih posnemalcev! Zgled naj nam bodo Nemci, ki žrtvujejo za Siid-marko vsako leto nad rnilijoa — Darove je pošiljati na predsednika iur. M. Natlačen, Dunaj VIII., Strozzigasse 42.
Predavanje društva »Pravnik«. Društvo »Pravnik« v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 18. t. m., ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani društven večer s predavanjem gosp. okrajnega sodnika dr. Mohorrča o »načelu uradnosti pri izvršilnem postopanju«. Odbor vabi uljudno k obilni udeležbi.
Vič - Glince. Minulo nedeljo popoldne je bil v tukajšnji društveni sobi občni zbor slov. katol. izobraževalnega društva- Po poročilu tajnikovem in bla-gajnikovem so bili enoglasno izvoljeni v društveni odbor: predsednik Valentin Sever; odborniki: Alojzij Čatar, Fr. Gorjup, Iv. Jezeršek, p. Avguštin, Fr. Pavlič in Iv- M oljk. Z novim odborom so si člani izbrali novih, za društveno življenje vnetih zanesljivih moči, kojih imena nam jamčijo, da smemo pričakovati, da bo društvo ustrezalo svojemu namenu, da bo skrbelo za izobrazbo in pravi napredek mej žup-ljani in da bo svojim udom nudilo koristne zabave in potrebnega razvedrila. Z veseljem se je sprejel sklep, da se v društvu sestavi moški pevski in tamburaški zbor. Prihodnjo nedeljo, t. j. 17. januarja popoldne po krščanskem nauku bomo imeli v svoji sredi g. Franc Terseglava, ki nam je obljubil zanimivo predavanje. Člani, zlasti mladeniči, ne zamudite lepe prilike in prihitite v obilnem številu k predavanju.
Ij I. Ljubljansko delavsko konsumno društvo. Opozarjamo na naznanilo občnega zbora »I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva« v inseratnem delu. Tekom pretepenega leta je društvu pristopilo na novo 97 članov. Prodalo je društvo blaga za 111.793 kron. Crstega dobička je pa napravilo 10.161 K 48 h- Člani dobili bodo zopet pet odstotkov od vsote naikupljenega blaga in 4 odstotke od deležev, t. j. med okroglo 350 kupujočih članov se bo razdelila vsota okroglo 6000 K. Pač lepo novoletno darilo. Društveni prostori se nahajajo v Ovijačevi hiši v pritličju, Kongresni trg št. 2.
—	Nova zadruga v Istri. Na otoku Krku se je ustanovilo »Gospodarsko trgo-vačko družtvo u Staroj Baški«.
—	Zabaven popoldne z dvodejansko igro »Sveta Neža«, petjem, dekiamacijo in srečolovom je priredila 3. in 6. t. m. dekliška zveza v Loškem potoku.
Kranjski deželni zbor.
Včerajšnja budgetna debata je bila pač ena najsijajnejših, kar se jih je sploh vršilo v kranjskem deželnem zboru, odkar obstoji. Narodnonapredna stranka se je izčrpala v dr. Tavčarju, ki je, presojal septembrske dogodke bolj iz občečloveš-
š Mački napadli žensko na mrtvaškem odru. Sliši se iz fare Zavrčke grozna novica. Umrla je 8. t. m. stara ženica, ime nam ni znano; ker so pa pustili mrtvo ženo samo v hiši na mrtvaškem odru, napadli so jo mački in so ji odgrizli nos, brado in pa jezik. Ne puščajmo mrličev samih!
š 15 tisoč kron za plemstvo! Šoštanj-ski Hans Woschnagg bi rad dobil plemstvo. Mož se je peljal v Slovenji gradeč in ponudil tam okrajnemu glavarju 15 tisoč kron kot fond za ustanovitev hiranilce v okraju, če dobi plemstvo. Pa so se njegovi tisočaki zavrnili in Hans v Slovenji gradeč, Hans iz Slovenjega gradca!
š Bivše shajališče »Siidmarkovcev« v slovenskih rokah. Iz Sevnice se piše: Tudi v tem trgu so pričele nemške trdnjave pokati. Zloglasni »Hotel«, edino središče vsenemcev, je te dni prešlo iz rok gospe Mrazove v lastnino gospoda Juvančiča, posestnika na Zidanem mostu.
š Socialni tečaj v Ptuju. Vse naše somišljenike v ptujskem okraju opozarjamo na socialni tečaj, ki ga priredi S. K. S. Z. v Ptuju dne 25. in 26. januarja. Prosimo somišljenike, da agitirajo v svoji okolici za obilno udeležbo k temu tečaju. Kdor bi se ta dva dni ne mogel sam gmotno vzdržati, bo za njega poskrbljeno. Vsi na tečaj, da bo časten obisk.
š S. K. S. Z. za Štajersko. Naša nepolitična organizacija vkljub vsem nasprot-niškim nakanam krepko napreduje. Zveza razteza svoje delovanje vedno bolj in bolj v posamezne kraje, posebno pozornost obrača na jezikovno mejo. V zadnji seji je sklenila ustanoviti zopet novo knjižnico v neki, v narodnem oziru zelo izpostavljeni župniji, eni knjižnici knjige zamenjati in dvema društvoma posoditi več knjig. Zadovoljno so sc obnesli od »Zveze« prirejeni socialni tečaji, ki so povsod dosegli lepe uspehe in ostavili najboljše vtise. Vršili so se do sedaj v Slov. Bistrici, Veliki Nedelji, Sv. Križu pri Slatini, Ljutomeru in Šoštanju. Kmalu pridejo še drugi kraji na vrsto. Svoje zastopnike pošlje »Zveza« mnogim društvom ob priliki prirejanj občnih zborov. Z mlado duhovščino na Koroškem po dogovoru stopimo v to zvezo, v svrho ojačenja na-rodno-obrambenega dela. Društvom se priporoča, da ob priliki prirejanj raznih veselic kolekujejo vabila in vstopnice z obmejnim kolekom. Ker sta pristopili društvi na Vidmu in na Rečici, je zdaj v »Zvezi« včlanjenih 106 društev. Vse rodoljubne Slovence prosimo, da nas podpirajo z denarnimi prispevki in knjigami, ki jih porabimo za svoie brate na jezikovni meji. Poročati nam je še, da S. K. S. Z. tudi letos vzame prireditev romarskih vlakov v lavantinski škofiji v svoje roke.
š Iz šole. Gdč. Kavčič, učiteljica v • Zrečali, se je službi odpovedala ter ,se poročila z gosp. Sitarjem v Žalcu. Na njeno mesto pa pride gospodična Preželj, dosedaj učiteljica na Stranicah. Tu je pa zopet v službo vstopila gospa Bobičeva, soproga tamošnjega nadučitelja. — Na dekliški ljudski šoli v Ptuju je nastavljena kot učiteljica Ernestina Elsner iz Ljubljane. — Stalna učiteljica ženskih ročnih del v Št. Kancijanu je postala Jurko Vida iz Raz-borja. — Učiteljica Frančiška Hrovat v Ljubnem je dobila dovoljenje za možitev z učiteljem Martinom Sotlar istotam.
tam se sedaj po kamenitih tleh pase drobnica.
Solnce je zatonilo. Čudovit kras sc je razlil nad pokrajino, zdi se mi, da je tu kos raja na zemlji. Nedosežna harmonija barv, ki švigajo nad morjem, mestom, obrežjem in se zgubljajo za prijaznim hribovjem, tvori podobo, ki je sama vredna, da si jo gre ogledat tudi najbolj oddaljeni tujec.
V	mestu in na nebu zalesketajo prve lučice. Skoraj me pretresava večerni ':lad ,in hitro jo maham preko dišečih vrtov.
Na oslu me dojde kapucinski brat, ki prihaja iz »bere«, kakor priča ne preveč poln žakelj. Vprašam ga radi katakomb, Ii katerim je vhod pod njih cerkvijo. Za sedaj, meni, je prepozno, naj pridem jutri. Jutri dan pa ni bilo časa in tako nisem videl podzemeljskih rovov, ki so obsežnejši od rimskih, a še malo preiskani.
V	hotelu je vse po amerikanski šegi. Pri majhnih mizicah je v obširni obedniei vsakemu gostu odmerjen poseben kraj; le zakonski so skupaj. Vse se pogovarja čisto tiho, večinoma angleški. Jesti moraš, kar so ti kuhinjske vile ali menda »vilarji« pripravili, sam ne smeš zahtevati posebnih jedil, pač pa imaš dosti na razpolago. Moj pošteni slovenski želodec je jel že protestirati, ko so Amerikanci še vedno jedili, kakor bi bil jutri dan začetek 40-danskega posta. Malo sram me je pa bilo, ko sem imel jaz skoraj edini buteljko slad-
kega iz Etne pred seboj, a dober je pa bil, i da bi bil primojkuš še tri izpil, če bi ne .bilo treba »sramote«.
Tiho smo se razšli. V »fumoirju«, kadilnici. srno začeli pogovor z Rusi. Ker smo bili v francoščini vsi bolj »švoh «, smo si povedali eno in drugo po domače, in šlo je. Jaz gospode nisem vprašal, kdo da je, pač pa je bila ena gospodična radovedna radi mene. Ko povem, da sem duhoven. so me vsi začudeno pogledali in postali precej mrzli. Neumni predsodki!
Odredim vse potrebno za jutri dan. Noč v Sirakusi je bila ena izmed najslad-kejših-
Na vse zgodaj sem na nogah.
Tik ob hotelu je vhod v latornia dei Cappuccini, ki je hotelirjeva lastnina. Kamnolomi so ogromni, stene tvorijo cele gore. pod oboki bi lahko stale obsežne palače; edino odtod so spravili nad 800 tisoč kubičnih metrov kamna! Res žalostna je bilo usoda onih sedem tisoč Atencev, ki so v teh ječah poginili. Zdaj je vse lepo pospravljeno, med bujnimi nasadi so krasni cvetličnjaki — stene, ki so čuie nekdaj stok ubogih jetnikov, gledajo sedaj šeta-joče amerikanske milijonarje!
Na cesti stoji moj vetturino: poravnani »amerikanski« račun in se vsedem.
Ravno se je dvignilo solnce nad mestom in Sirakusa blišči v novem krasu. Po morju prihaja velikanska jadrnica. Živo me spominja na prihod sv. Pavla, ki je
! tukaj za nekaj časa stopil na suho. Prvi škof je bil sv. Makarion. katerega je poslal sveti Peter iz Antiohije. Zaščitnica mesta je pa sv. Lucija. Vozaču ukažem, naj me pelje najprej v cerkev, ki je sezidana na mestu, kjer je bila sveta Lucija mučena- Zidovom se pozna starost. Užaljen sem bil, ker je vse hudo zanemarjeno.
Cez železnico zavijeva preko postaje v mesto, ki je na poluotoku Ortigia in šteje okoli 30.000 prebivalcev. Ta del se je še ohranil. Kjer so nekdaj stala mesta Ahra-dina, Tihe, Epipole in Neapolis, tam so sedaj le posamezne hiše ali praznote. Na desni je pristan, ki je poln raznih ladij. Trgovina z južnim sadjem in žitom je živahna. Ulice so ozke, hiše še precej snažne.
Vozač obstoji pred škofijsko cerkvijo, kjer ga odslovim.
Katedrala je skoraj edino poslopje, ki se je še ohranilo, dasi seve ne čisto v prvotnem stanju. Cerkev je vzidana v mogočne dorične stebre svetišča, ali Diane ali Minerve, se ne more dokazati. Cicero omenja v svojem popisu Sirakusc kras in bogastvo tega svetišča. Drugače je notranjščina sedanje cerkve neznatna- Pri stranskem oltarju je ravno sveta maša. kateri prisostvuje prcccj vernikov. Tudi Sirakusanci imajo poseben tip. Laška je samo njih govorica, obrazi so grški in sa-racenski. Vsi so molili izredno pobožno.
Za muzej ni dosti časa. Ogledam si še palazzo Montalto. znamenito stavbo z
•kega kakor iz politiškega stališča, naslednji govorniki njegove stranke pa so ponovili tiste vsakdanjosti, ki jih javnost po časopisju že zdavna pozna in ki nc kažejo globljega umevanja usodnih pojavov. Zlasti en govornik narodnonapredne stranke je — gotovo le na svojo roko in iz svojega lastnega okusa vpletel v svoj govor tolike banalnosti in osebnosti, da jc s tem debato proti vladi spravil na nivo pouličnega revolucionarstva, ki vpliva na maso, nima pa nobene stvarne veljave. Šele ko se jc oglasil k besedi dr. Šusteršič, kar je vzbudilo med poslanci in na galeriji napeto pozornost, je budgetna debata dosegla višek, kakršnega je redkokdaj. Dr. Šusteršič je takorekoč absorbiral vse, kar so prejšnji govorniki govorili, zbral vse momente, ki so sc navajali in jili pokazal z njemu lastno politiško daleko-vidnostjo v novi luči; vse jc stalo pod vtisom, da govori resnični politik, ki gleda dogodke globoko v njihovih izvorih in z moško odkritosrčnostjo pove, kaj je resnično, kaj pretirano. Dr. Šusteršič je s tem dal vladi veliko hujši udarec kakor tisti, pi hočejo ves svet zrevolucionirati, pa se vendar udeležujejo aktivne politike. In zlasti eno ie bilo, kar jc včeraj dr. Šuster-šiču žc od prvega početka zagotovilo sijajen uspeh: povedal je. kar dežela, kar ljudstvo, kar vsi pametni in razsodni elementi v resnici mislijo: iz njega je v istini govorila ljudska duša! Na enaki višini — pa z drugega stališča, s stališča nad dnevne dogodke visoko vzpenjajočega se univerzalnega duha — je bil govor dr. Krekov, ki je našel tako globoke momente — zlasti ko je slikal lepoto maše dežele in njenega ljudstva, ko je postavil teniu nasproti omejenost in ozkosrčnost vlade in birokracije — da je celo zbornico in galerijo vnel s tisto idealnostjo, ki ni ravno prepogost gost v zbornicah. Zelo interesanten pa je bil tudi baron Schwegei, mož, ki je že po svoji preteklosti ena najzanimivejših prikazni kranjskega veleposest-va. Imel jc, kakor oba prejšnja govornika, zbrano okoli sebe vso zbornico. Mož, tu in tam zastarel po nazorih, prebogat po izkušnjah, plemenit po obliki, pravi tip starega Kranjca. Ti trije govorniki so včeraj dali pečat celi razpravi, vse drugo je izginilo.
Ob 4. popoldne deželni glavar Šuklje zopet otvori sejo.
Dr. Oražen
govori o faktorjih, ki podpirajo kranjsko nemštvo. Dvomi, da žele Nemci mir. Očita kranjskim Nemcem, da so v kazini odobravali vse napade na Slovence na Štajerskem in Koroškem. Naglaša, da se bo kranjsko nemštvo ugonobilo. Dr. Eger-ju očita, da ceni slovenščino, kadar se gre za trgovino njegovega očeta. Govornik napada nato »Kranjsko hranilnico«. O podporah »Kranjske hranilnice« trdi, da pred vsem služijo nemško-nacionalnim namenom. Za nemško gledališče je spravila »Kranjska hranilnica« že 600-000 kron. Nato napada dež. predsednika Schvvarza. Dež. glavar: »Prosim govornika, bolj mirno.« Med poročevalci dež. vlade je en rsam Slovenec. Med 15 praktikanti je samo 5 Slovencev. Navaja več smešnih, kako znajo vladni uradniki slovensko. Graja pristransko postopanje dež. vlade pri razdelitvi ustanov. Končno poživlja Schvvarza. naj sam odstopi.
grškimi okni iz srednjega veka, potem krenem k vrelcu Aretuze, ki je obdan s polukrožnim zidom in obraščen s papirom. Pravljica pripoveduje, da je vodni bog Alfej zasledoval Aretuzo iz Elisa do sem, Diana jo je spremenila v vrelec, da uide zasledovanju. Vsled potresa je postala voda slana.
Ob pristanu je krasen park in sredi nasadov lepa soha slavnega matematika Arhimeda. Napis, da bi bil z neke vrste zrcalom zažgal v pristanu zasidrano rimsko brodovje, ne odgovarja zgodovini.
Pri postaji sreča vajo me cele vrste sicilijanskih vozov, ki gredo na trg. Vozovi so podobni našim »garam« z dvema kolesoma. Strani so popackane v najživej-ših barvah; podobe predstavljajo dogodke iz svete in posvetne zgodovine, pri katerih je tekla kri! V narodu je kljub starodavne omike še vedno nekaj divjega. Na opravi jc polno peres, zvončkov, pestrih trakov; zdelo se mi je, da sem na kaki ulici v Kaliiri.
Ko sedim že v vozu. pride snažit mož, ki je pa sam bolj umazan, kot vozovi; tu pa tam malo polisne in gre dalje. Mislil sem: vsaj voljo imajo, dasi je delo, da se Bog usmili.
Dolgo gledam še iz voza nazaj na ta znameniti kraj; končno zgine Sirakusa izpred oči. a nikoli mi ne bo iz spomina.
Približno opoldne dospemo v Bicoc-I co, kjer je treba menjati vlak.
Glavar Šuklje
odločrro zavrača zadnji stavek dr. Tavčarjevega dopoldanskega govora, ki je dejal, da ležita dva mrtveca ne samo med Slovenci in Nemci, temveč tudi med Slovenci in dinastijo. Ta trditev je v flagrantnem nasprotstvu i. istinitirni čutili celega slovenskega ljudstva! (Odobravanje pri poslancih S. L- S.)
Gangl predlaga, da se izpremeni kranjska meja.
Omenja, da imajo učitelji v Idriji uniforme X. činovnega razreda, plače pa premalo. kar 011 obžaluje. Pritožuje se glede na Idrijo, katero dežela vali na državo, država pa na deželo. Ali naj se Idrija le na božje usmiljenje zanaša? Nato razlaga filozofijo srednjih šol, osobito realk. (Med govorom se dvorana skoro popolnoma izprazni.) Gangl nadalje povdarja, da je v Idriji šolska mizerija. Mesto edino kaj stori za rudarje. (Pegan: Na to glejte, da Novaki in Tavzesi ne bodo ubogih rudarjev pri sodiščih za malenkosti ovajali!) Gangl: To ne spada sem. (Pegan: Spada, spa!) Gangl v veliki zadregi nadaljuje, govoreč o zahtevah moderne vede. (Vse, kar je Gangl v proračunski debati povedal dobrega (jako malo), je prinesla predzadnja »Naša Moč«.) Gangl pravi, da je dvorana pri »Črnem orlu« v Idriji hlev. Nato citira dr- Krekovo predavanje o »Psihologiji mas«. Nato prehaja na idrijsko vprašanje o novi palači za izobrazbo, katero je, kakor on meni, v soglasju z načeli dr. Ivana Evangelista Kreka. O gospodu Goliju pravi govornik, da je pameten človek, čeprav je pristaš S. L. S. Potem govori še pol ure, ko ga je deželni glavar opomnil, naj govori manj dolgovezno. Stavi 'predlog, da se kranjske meje izpremene in Idrija pride pod Tolmin! (Strašen krohot v zbornici in na galeriji.) Pravi, da je za to govoril, da bodo njegov govor v Idriji brali. (Velika veselost tudi med liberalci.) Stavi resolucije glede na podporo 40.000 K, nadalje prezidavo poslopja za čitalnico, in da se Novaka zopet nastavi za tajnika.
Poročilo deželnega predsednika.
Baron Schwarz odgovarja tiho, da je skoro nerazumljivo, na različna očitanja, ki jih je slišal tekom deželnozborskega zasedanja, in sicer pred vsem glede septembrskih dogodkov. Izvaja, da se je vsled agitacij za shod v Mestnem domu bilo bati, da bo prišlo do demonstracij. (Klic: Se ni agitiralo!) Da bi se to preprečilo, je vlada vse potrebno ukrenila: koncentrirala je orožništvo, pripravila vojaško asistenco in poklicala ža opazovanje državne policijske uradnike.
Dne 18. septembra opoldne je svetnik Wratschko vprašal župana, ali bo treba žandarmerijske asistence. Župan je to zanikal. Ko je bil župan popoldne pri deželnem predsedniku in mu je poslednji izrazil svojo skrb. da se bo demonstriralo, je župan zopet rekel, da bo mogel vzdržati red s svojimi organi. Zvečer ie svetnik VVratschko obvestil policijskega svetnika Lauterja, da je na razpolago 30 orožnikov, na kar je svetnik Lauter izjavil, da bo po svojem mnenju izhajal s svojo policijo. Kakor se je pozneje pokazalo, je bilo to zaupanje neopravičeno. Ker mestna
oblast žandarmcriske pomoči ni hotela, je bilo pričakovati, da bo postopala krepko, da prepreči silovitosti. Zgodilo se je pa, da je šlo po zborovanju mnogo oddelkov ljudi brez zadržka skozi policijske kordo-ne, da je bil prostor pred kazino v kratkem poln ljudi in so se zgodili znani izgredi. Ko se je to godilo, je dobil vladni uradnik Fink policijskega svetnika Lauterja ter ga opozoril, da je žandarmerij-ska pomoč nujno potrebna, na kar je svetnik Lauter odgovoril: Odklanjam vsako pomoč. To je g. Fink deželnemu predsedniku telefonično sporočil, na kar je bila takoj rekvirirana žandarmerija in vojaštvo. Zal, da so izgredniki takrat že bili dovršili svoje že dolgo pripravljene naklepe. (Klic: Ni res.)
Glede na te dogodke je jasno, da je bilo treba za prihodnji večer (19. sept.) posebnih naredb, da se preprečijo nadalj-ne silovitosti. Deželni predsednik je odredil, da so bili pripravljeni žandarji in vojaštvo v bližini poslopij, ki so bila najhujše napadana, dal je tudi sestaviti mešane patrulje, da bi ne ostali drugi kraji mesta brez varstva.
Dne 19. septembra je župan stališče, ki ga je bil imel prejšnji dan, predrugači) in sam zahteval vojaško asistenco. (Klici: Čujte! Poslanci narodno-napredne stranke ugovarjajo, češ: Saj ni res!) Poslanec dr. Šusteršič vpraša deželnega predsednika: Ali je to res? Deželni predsednik pritrjuje. Dr. Šusteršič: Kdaj je to bilo? Deželni predsednik: Popoldne. (Klici na galeriji: In to je Vseslovan? Saj mu je le za vseslovansko banko, ne za slovanstvo.)
Tudi 19. septembra so se dogajale upornosti in silovitosti, da so morali žandarji in vojaki red in mir napraviti. In vkljub temu, da so bile dne 20. septembra enake moči pripravljene, tako da ljudstvo ni moglo dvomiti o resnosti položaja, se je ljudstvo obnašalo izzivajoče, kar je, žal, imelo žalostne posledice . . .
Potem so gruče ljudi hodile po mestu in od trgovcev in obrtnikov zahtevale, da odstranijo nemške napise in jih tudi proti volji lastnikov same odstranjale. Mestna policija se je pokazala nezmožno, da bi to preprečila. (Klic: O 20. septembru nimate nič več povedati?) Dopustila je celo razširjanje letakov hujskajoče vsebine. (Nemir.)
Predbacivalo se mi je, nadaljuje deželni predsednik, da sem vporabil žandar-merijo v mestu, ne da bi mi prej pritrdil župan. Mnenje, da bi to bilo potrebno, je napačno. Citira §§ 3. in 17. žand. zakona, iz katerih izhaja, da dejanska uporaba oborožene sile od privolitve župana ni odvisna.
Nato se deželni predsednik bavi z bojkotom proti nemškim trgovcem in obrtnikom in graja tozadevno delovanje enega dela časopisja. Obžaluje omenjene izgrede zategadelj — to pravi nemški — ker se je s tem mirnemu delu prebivalstva storila bridka krivica, in sicer delu prebivalstva. ki bi kot manjšina zaslužil posebne obzirnosti, a se ga je, neglede na veliko materijelno škodo, plašilo in strašilo. Slovenski nadaljuje: Postopanje brezvestnih hujskačev zna povzročiti napačno mnenje o ljubljanskem prebivalstvu. Obžaluje izgrede zaradi žalostnih posledic.
Protestira, da se dela za dogodke
odgovorno državno oblast in zavrača odločne napade na vojaštvo. Te napade obžaluje tem bolj, ker je bilo vojaštvo že v dnevih demonstracij žaljeno in psovano. Zavrača posebno napad na kornega poveljnika, kateri gotovo dobro vč, kaj mu je storiti in prevzame odgovornost za vse svoje korake.
Padle so besede, kakor morilec. Gospoda, morilec je tisti, (Klic: Ki zahrbtno strelja . . . Deželni glavar: Prosim, ne motite!) ki namenoma (Dr. Tavčar: Saj je bil »Schnellfeuer«. — Dež. glavar: Gospod Tavčar, prosim! — Dr. Tavčar: Prosim!), ki s hudim namenom uničuje človeško življenje. (Klic: To je bil umor!) Ta trditev je talko strašanska, da se obsoja sama od sebe (Klic: Ah, seveda!) in ni treba dati na njo posebnega odgovora.
Kar se tiče očitanja zaradi uporabe orožja, opozarja, da je podal v delegacijah vojni minister izjavo (Klic: Na podlagi napačnih informacij) in da je obljubil na podlagi poizvedb dati nadaljnja pojasnila. (Dr. Tavčar: Na sodni dan popoldne ob štirih!) To bo storil gospod vojni minister v delegacijah ali pa brambeni minister v zbornici poslancev. Poslanci Hribar in tovariši so itak vložili v tej zadevi nujen predlog: deželni zbor ni pristojno mesto, (Klic: Oh! — To so bili naši fantje! Zadoščenje nam dajte!) v katerem bi se moglo to stvar končno dognati.
Brani orožništvo in vojaštvo, češ, da se je prepričal, da se je strogo po predpisih ravnalo. (Dr. Pegan: To pa ni res! Dr. Zajec: No, malo divji so že bili!) Navaja § 28. službenih instrukcij in predpise, ki so merodajni za častnike za slučaj asistence.
O slučaju v Auerjevi gostilni, kjer je bil aretiran inženir Prelovšek, pravi, da se je po poročilu svetnika Wratschka najbolj izkazal z vpitjem g. Prelovšek. (Dr. Pegan: Pod prisego je drugače izpovedal. Dr. Tavčar: To so uradna poročila!)
Enemu se je očitalo, da se je dne 20. septembra po streljanju izrazil: »Noch einmal Živio rufeii, so wird geschoBen!) Tega pa ni storil; vzrok je v krivem razumevanju. Izrazil se je tako: »Jetzt schreien sie Živio, wo doc'h geschoBen wurde!« (Dr. Zajec: Ta pa ne bo res; ta pa ne bo držala! To je prišlo šele čez dva meseca!)
Po vsem tem je torej neopravičeno, če se vladi ali njenim organom očita nekorektno postopanje. (Klic: Vlada je nedolžna!) Pravi krivci žalostnih posledic, ki so jili imele demonstracije, so tisti, ki so izgrede pripravili in uprizorili, in vse one osebe in faktorji, ki so s svojim vedenjem posredno ali neposredno izgred-nike zavajali v misel, da se sme osebe in lastnino (Dr. Tavčar: Lastnino?) nekaž-njeno v nevarnost spravljati. (Klici: Kdo je to? Kaj sumničite? Z imeni na dan!)
Kar se tiče opazke med današnjo debato, da sem se v kabinetni pisarni izrazil v slovenskemu narodu sovražnem smislu, izjavljam, da takega ali sličnega izraza nisem storil v kabinetni pisarni niti drugod.
Slišal sem popoldne celo vrsto vprašanj. Na nekatera ne odgovarjam in ne bom; zavračam jih- Na nekatera sem vedno pripravljen odgovoriti na podlagi
dotičnih spisov, ki sedaj niso na razpolago; na nekatera takoj odgovarjam.
Pod geslom »Gerrnanisierungsbestre-bungen« se mi posebno očita sprejem Nemcev in pripadnikov drugih narodnosti v politično službo. Temu nasproti opozarjam, da obstoji po predpisih numerus dau-sus in je mesta le za deset praktikantov. (Dr. Oražen: Numerus clausus je samo za Slovence!) Pravi, če je bil v položaju, da je sprejel praktikante ne glede na njfh narodnost v smislu zakona z dne 21. decembra 1867, po katerem se od javne službe nihče ne sme odbiti. (Dr. Tavčar: Če slovenski ne zna, ne more služiti med Slovenci!) Res je, da je enemu prosilcu prošnjo vrnil, ker je bilo število polno m se mu je zdelo v interesu prosilca, da se mu takoj pove, da mu ni mogoče ugoditi. Izmed devetnajst konceptnih praktikantov je osem Slovencev, devet Nemcev in dva Čeha. (Klic: Torej Slovencev manj ko Nemcev, ki ne znajo slovenski!) Pred desetimi leti je bilo v politični službi na Kranjskem devet Slovencev, danes jih je 26. (Klic: Brez Vaše zasluge!) Predbaci-vanje o nekem poročilu na ministrstvo, da je že preveč Slovencev v politični upravi je gola izmišljotina. Če je malo kompe-tentov, za to ne more biti odgovoren deželni predsednik. Nasprotno je govornik v ministrstvu izrecno naglašal važnost, če bi stopilo več juristov v politčno upravo. Očitanje ponemčevanja je torej popolnoma neutemeljeno-
Kar se tiče Kranjske hranilnice, je res, da je deželna vlada dala izvršiti po Go-zaniju in dr. knjige, da se je izjava ponatisnila v neuradnem delu »Laibacher Zei-tung« in da se je naložilo okrajnim glavarstvom, naj prebivalstvo z ozirom na vsebino te izjave pouče, da je denar v Kranjski hranilnici varno naložen. Očita se deželni vladi, zakaj se zavzame za čisto privaten zavod. (Klic: Kaj pa je s čistim dobičkom?) V to je vlada opravičena, kajti naskok na ta zavod izvira iz narodnega nasprotstva; to je bojkot. Dela se na to, da bi se zavod uničilo, in to je protizakonito. (Khc: Paragraf!) Državna oblast ne sme mirno gledati, da bi se motilo mirno, pridobitno, delavno ljudstvo. Paniko, ki bi utegnila nastati, treba ovirati. (Dr. Krek: Kako je pa Hein delal? Tožil nas je na Dunaj!) S tem vlada ni pokazala pristra-nosti; njena 'dolžnost je preprečiti vznemirjenje. Notorično je, da ta gonja more imeti slabih posledic. Ni res, da bi komisarja dobila honorar za pregled hranilnič-nih knjig. To se ne godi nikoli in se ni tudi zdaj zgodilo.
'' Kar se tiče slučaja Laschan, ki je raztrgal slovenski sodni poziv, bar- Schwarz in merilo vse priznava; le to trdi, da se stvar tiče le sodišča, da Laschan ni imel namena, da bi žalil slovenski jezik, da je zadeva interna in internim potom končana.
Končno pravi: V svojem dolgoletnem službovanju mi je bilo vedno prvo načelo pravičnost (Klic: Proti Nemcem!) in spoštovanje zakonov. To smatram za dolžnost vsakega dostojnega človeka, za izvir dostojnega mišljenja. In kot tak ne želim nikomur škoditi, ampak koristiti vsakomur in spoštovati vsak narod. Mislim, da mi v tem oziru ni treba izgubiti več
Pismo Boltatuio Pepeta.
Gespud redehter!
»Čez sedem let use prou pride«, je reku enkat edn, ke je zagledu na
tleh en star močn žebel, ga pubrau in spravu u varžet in čez sedem let se je res na tist
žebel mužakar ubesu.
»Čez sedem let use prou pride,« je reku tud gespud Ribnikar, ke je soj cajt prejeti ud gespud kaufman lgliča en pu-prauk za »Umladina«, ud kere je biu gespud Ribnikar slamnat redehter in scer zavle tega. ke je rekla »Umladina«, de je gespud Iglič nemškutar. »Čez sedem let use prou pride«, je holt reku tekat gespud Ribnikar, pustu gespud Igliču puprauk lepu u »Umladin« nadrukat, ta napisanga je spravu pa u varžet. I11 lej! Ni še putekl sedem let ud tistga cajta in gespude Rib-nikari ie Igliču puprauk tku lepu prou pršou, de ga je lohka iz ena mejhtia spre-
.... , ' . t .. MMs^t-

mm
j • "* • ' t
'Hšm^:-.:
memba u'»Sluvenca« puslou, de je vesele. Kašn marter b mou gespud Ribnikar iz tem, če b mogu en tak puprauk iz soje glave pugruntat in skp spraut. Ja, tu b na ble mačkene souze, in vem, de b desetkat raj pustu, de b mou »Sluvenču« puručvauc prou, ke je Idi na Ribnikarjum shode sam ajnfoh vidu iu ne topit, kokr jh je Ribnikar, koikr de b se te muj pudvrgu in tak puprauk skp sklamfu, ke gespud Ribnikar za pisatela res ni, pa nej 111 nekar na zamer; zatu pa morm rečt, de energičen je pa tku, kokr mal kdu. Tu mu pa morma pestet; al te eneržije se je navadil sam ud inojga bika.
Tu je blu pa tkula:
Enkat se je moj bk na enino durhcuk neki prehladu in začel ga je tku trgat pu zubeti, de je cela nuč tulu. Jest sm mu kumilce kuhu, tud iz utrobm nabasan žaklček sm mu na nafa prvezu in iz cikam pu zubeh mazu, pa use skp mu ni nč pu-magal, zatu m zjutri ni druzga čez ustal, kokr de sm hitr skoču pu gespuda Ribni-karja, de mu je pršou pugledat zube in dat kašn miti. de b mu bulečinc preguou.
Gespud Ribnikar je, kokr vestn žvinsk dohtar, bike use zube natančn pre-iskou in nazadne reku, de ni druzga »litina, kokr de mu mora zube plumberat, ke zdert b jh blu škoda, ke še niša hedu falen.
Ke s nism vedu drgač pumagat, bk pa tud ne, sm prosu gespuda Ribnikarja, nej mu zube holt plumbera. če misl, de u tu dobr. In tku je pršlu, de mu je začeu gespud Ribnikar iz ena mašina pu čelusteh brskat, kar sc pa mojmo bike uekokr ni
dupadl, zatu ie breriu gespud Ribnikarja u trebuh, de mu še zdej uteka. Jest sm mislu tekat, de se u gespud Ribnikari tu kej fržmagal, de ga gre tlela en bk u trebuh brcat, pa se mu ni prou nč. Prjeu se je sam za trebuh in žalastn zdihnu: »O. če b mel mi Sluvenci taka eneržija, kokr ja ma toj bk in de b usacga prec brceln, ker b tou kej pu našeh rečeh brskat, b bli dons že druh gespudi in ulada b mela pred nam kc; tku nas pa tefta kulkr nas more in ker nas more. No, pa jest um že pukazu, kuku se morma na pauce pustaut; le zanes se name, Pepe; uš vidu, če na u res.« In ud tistga cajta je gespud Ribnikar tku energičen, de more jt use 11 kot, kamr 011 pride.
No. jest mam gespuda Ribnikarja rad že zavle bika vole. ke ga je znou tku lepu ontlat; in Buge bod putožen. de sa ga pu-klical preč ud dumačeh žval in sa mu dal češple pa jabuka čez. Pr te reč pa na vem, če se u tku zastopu, kokr se je na žvali. ke tu je čist en druh dinst. Scer je hodu ene šternajst dni h gespude Plajvajse u tist kurs, ke se uči zdrou sadje razlučvat ud nezrelga. No. pa u šternajsteh dneh se tud na more Buli ve kaj navadet. tu sc je pukazal prec ta perukat, ke je šou brajnu-kam in Ipaukam pu korbali brskat. Gespud Plajvajs mu je tekat puvedu, de tu ni nč težkega in de je treba sadje kar čez sreda prerezat, pa se prec vid al jc sadje zdrou al nazdrou. Če ma bele peške, ie nazdrou in ga more pestet prec vsga u Iblanca zmetat, če ma pa črne peške, je pa zdrou in dobr za predajat.
Gespud Ribnikar se je res držti tega furtlna. šou ke na sadu plač h en Ipauk.
uzeu pumaranča iz korbe, ja prerezu čez sreda, in ke je vidu, de ma bele peške, je pustu cela korba pumaranč 11 Iblanca strest, in tku je šlu naprej, dokler je blu še kej pumarač na plac. Sevede, brajnuke in Ipauke sa upile in se kregale, pa gespud Ribnikar je energičen člouk, zatu vs ta kregajne in upitje ni nč zalegu, pumaranče sa plavale pu Iblanc preke Bužiin grob, pa je blu aus. Če u pršlu zdej zavle pumaranč du tožbe, jm um že puvedu. Če u pa gespud Ribnikar jm puslou spet puprauk, ke ma furmular še spraulen, de tu ni res, kar sm jm jest ud pumaranč pisu, nej ga pa le probčja, u saj spet špas, sej sma, kar se špasu am tiče. tku precej na slabem pr nas.
Preden denem peru iz rok, nej jm pa še pišem, de 111 je Zancek ta teden puvedu, de je že več ket tristu zajcu pršlu na rotuž pu auslondpos, ke misija jt 11 Amerika, in usega tega je uržah sam gespud dohtar Zaje. ke je u deželnem zbore tku šimfu čezne in jm pu žeulejn stregu. Tu je res čudn; tak zaupajne sa mel zajci na sojga zastopnka, zdej je pa tku. Če zajci že res tulk škode nardeja kmetem pu pul in na dreveseh, sej b se lohka na kašna druga viža pumagal: lohka b naredi kuntamac in b zajcem torbe na gobčke prvezal, pa b blu use dobr, ne pa kar pu žeulejn jm strečt iz pulfram in kuglam; sej murde zajci nisa Sluvenci. de b se mogl tku iz nim ukul jt.
II. prilog« »Sloveno«11 Hav, 12. dn6 16. januarja 1909.
besede. To velja za vse uradnike. Prepuščam sodbo o našem uradovanju vsem sa-mostalno, trezno in objektivno sodečim ljudem (Klic: Volksratu!) in boni vztrajal na poti, ki sta mi jo začrtala vest in zaprisežena dolžnost, ne da bi se dal z nje odriniti po neopravičenih napadih.
Za besedo se oglasi poslanec dr. Šusteršič.
Govor načelnika S. L. S.
Dr. Šusteršič replicira najprej na zahtevo poslanca dr. Wilfana, naj bi dežela kupila 'blejski grad- Govornik je bil deželni odbornik, ko je posestnik zahteval za to posestvo 1,200.000 kron, dočim ga je pred štirimi leti ponujal za 820.000 kron. Da bi se dežela dala od katerekoli privatne osebe tako slepariti, tega S. L. S. ne bo nikdar trpela, dokler bo imela kaj vpliva v deželi. (Odobravanje.)
Nato se bavi s pritožbami poslanca Gangla glede razpusta idrijskega občinskega odbora. Navaja celo zgodovino spora med občino in deželnim odborom ter izjavlja: Avtoriteta deželnega odbora se mora v vseh okoliščinah varovati vsaki občini nasproti. Gospod poslanec Gangl bodi potolažen. da bo deželni odbor enako postopal proti vsaki občini, ki se bo tako renitentno obnašala, kakor občinski odbor idrijski pod komando Antona Kristana. Kristan lahko terorizira občinski odbor idrijski, deželnega odbora pa ne bo, dokler bo imela v njem S. L. S- kaj govoriti. (Pritrjevanje.)
Nato govori
o politiškem položaju v deželi in o dogodkih lanske jeseni.
Jaz imam, pravi govornik, morda nekoliko drugačno stališče napram položaju, nego marsikdo drugi. Osemnajst let sem v političnem življenju in mislim, da se mi lahko ta čas šteje kot vojna leta, torej dvojno. Življenje mi ni bilo ravno lahko. Jaz sem si vedno štel v svojo dolžnost v vseh okoliščinah brez strahu resnico povedati napram vladi, napram prijateljem in nasprotnikom, resnico napram ljudstvu, napram volivcem.
Gospoda moja! Ljudstvo me je postavil^ bi rekel, na najvišje mesto, katero ima v deželi oddajati, in sicer že opeto-tovano. Ne smatral bi se vrednega tega zaupanja, če bi ne imel poguma, v vseh okoliščinah vsakemu nasproti resnico povedati. Včasih resnica tnalo v oči bode; . tega se ne smemo ustrašiti. Včasih je veliko bolj popularno, dati duška ljudski razburjenosti, ljudski strasti. Dolžnost moža pa je — in tukaj se mora pokazati mož — ki zasluži biti voditelj ljudstva — brzdati ljudsko strast. Ako se ne brzda, lahko zaide na napačna pota in ost se obrne zoper lastni narod, zoper tiste, ki so se udali strasti-
Po tem uvodu izjavlja, da hoče v svojih izvajanjih deliti solnce in senco po možnosti pravično.
Govornik povdarja, da so mu bile besede dr. Tavčarja v velikem delu simpatične, ampak eno je obžaloval in to bo obžaloval vedno, da se ikrono uvaja v debato. To smatra za nekonstitucionelno, za neparlamentarno. V ustavni državi se moramo v vseh okoliščinah držati odgovorne vlade, ne pa faktorja, ki ne nosi nobene odgovornosti. Nasprotno stališče je atavi-stiško, odgovarja nemodernemu pojmu države, ko je bil vladar neomejen gospodar države. Tega je že davno konec, položaj se je bistveno spremenil, zlasti ko se je z dovoljenjem našega cesarja — in za to mu bodo vsi narodi vedno hvaležni — uvedla splošna in enaka volivna pravica. (Pritrjevanje.) Mi imamo opraviti z odgovorno vlado in s tistimi, ki jo reprezen-tirajo.
Pred vsem hoče govoriti o tistem dogodku, ki je v zadnjem času najbolj pretresel vso našo javnost, o ne samo nesrečnem, ampak nečuvenem činu, vsled katerega sta 20. septembra padli dve človeški žrtvi- Ne more se zadovoljiti z izvajanji gospoda deželnega predsednika, češ, da je obtožba, da bi se zgodil umor, tako strašna, da se obsoja sama ob sebi in da zaradi tega ni treba odgovarjati. Kam pa bi prišli po tej teoriji, če bi se ista uveljavljala nasproti državnemu pravdni-ku. Cin lajtnanta Mayerja in njegovega oddelka je popolnoma neopravičljiv; na ljudstvo se je streljalo, kakor strelja lovec na divjačino. Deželni predsednik kot lovec naj preišče svoje srce, kak namen ima, ko nameri puško na zajca. Avtentični tekst izvajanj vojnega ministra Schonai-cha v vojnem, odseku je zelo poučen. Na podlagi lastnih poizvedb je moral priznati, da se jc na bežeče ljudi streljalo. Govornik sam je dognal, da se vse objektivne priče s tem strinjajo. Prvi strel je padel, ko so ljudje že bežali. To je umor. To se ne da opravičiti. Obžaluje metodo, da mislijo, da
morajo kriti vojake z vojaško in državno avtoriteto, namesto da bi uvedli strogo preiskavo in brez odloga kaznovali tistega, ki je kot vojak obrnil svoje orožje zoper svoje someščane. Nujno potrebna je reforma asistenčnih predpisov; dispozicije nad vojaštvom naj ima civilni organ. V Pragi so trajali mnogo hujši izgredi tedne, ne da bi se rabilo orožje- Neki višji častnik je rekel, da je praško vojaštvo za take slučaje rutinirano. Zakaj ni prišlo v Ljubljani do konfliktov s 17. pešpolkom in z domobranci? To naj vojaška oblast pojasni.
Govornik navaja nejasnosti v asistenčnih predpisih, ki so sila nevarni in potrebujejo reforme.
Govornik se bavi podrobno z demonstracijami ter pritrjuje izvajanjem predgo-vornikov. Res je tudi, da je vsega kriv mob v spodnještajerskih mestih, osobito v Ptuju. Toda, ako imajo Nemci v Ptuju mob, ali zahteva naša narodna čast, da ga tudi mi moramo imeti? Nemci naj ga imajo; to ponižuje nemškil narod, in ako Nemce smatramo za sovražnike, jim ga moramo privoščiti. V imenu S. L. S. in ogromne večine slovenskega naroda izjavlja: Mi najodločneje obsojamo tiste izgrede; za nje so odgovorni samo tisti, ki so se jih udeleževali. Ako se pa za te izgrede dela odgovoren slovenski narod, slovensko ljudstvo v deželi, proti temu mi odločno in jasno protestiramo.
Izgredi so se po nemških listih silno pretiravali- Kdor je to čital, je moral misliti. da je Ljubljana roparsko gnezdo, kjer se Nemec ne sme pokazati na ulici. Govornik je 19. septembra videl med množicami čisto mirno sprehajati se po vsej Ljubljani znane Nemce, in nobenemu se ni nič zgodilo. Primerjajmo, kaj se je godilo v Ptuju proti telesni varnosti! Tam so bili izgredi bistveno hujši. Ce imam izbirati med tem, da se me tepe, ali da se mi okna pobijejo, sem za okna!
In kako različno sodi to časopisje popolnoma slične izgrede. Govornik čita brzojavko iz Reichenberga z dne 26. •septembra 1908. »Nationale Demonstratio-nen.« Kako nedolžno se to čita! Ce bi se na Slovenskem godilo kaj takega, kar so tam počenjali Nemci pred češko »Besedo« in na češki šoli, bi bile cele strani polne krvoločnih člankov o naši surovosti. In vedno se še najdejo ljudje, ki mislijo, da morajo časopisom verjeti, ker jih plačajo. Taki potem dobe čisto krive pojme o naši deželi.
Govornik je takoj po izgredih iste javno obsojal. Obžaluje pa, da tovariš dr. Eger ni našel niti ene besede, ki bi obsojala ptujske izgrede.
Prehaja k vladnemu sistemu v deželi. Istina je, da imamo v deželi vladni sistem, ki nam Slovencem ne more ugajati. Mi bomo z vztrajnim in sistematičnim delom reformirali ta sistem. Ta vladni sistem pa je vpeljal baron Hein nesrečnega spomina. Glavna pritožba bi morala iti na adreso tega moža, o katerem je visok dostojanstvenik rekel cesarju: »Baron Hein passt nicht nadi Krain, denn er hasst das Volk.« Danes imamo opraviti z ostanki tega sistema. Spominja se pa časov, ko se tega sistema ni tako ostro napadalo in prizora, ko je poslanec Kalan barona Heina opravičeno ostro prijel, mu ta arogantno odgovori1! in se šli nekateri poslanci — tudi eden naše stranke, ki je potem presedlal — k baronu Heinu opravičevat . . . Pec-catur intra et extra muros! Te razmere so še iz Heinove desetletne dobe, to je glavni vir nesreče. To učinkuje naprej, in gotove osebe, ki so bile protežeji barona Heina. so zdaj okolica deželnega predsednika. Baron Schvvarz je osebno tudi žrtev Heinovega sistema, ker mora gledati skozi očale ljudi, ki jih je Hein zapustil. Tako je prišlo tako daleč, da nima deželni predsednik v deželi nobene stranke, na katero bi se mogel osloniti. Tega sistema ne bomo trpeli, tega mora biti enkrat za vselej konec! (Odobravanje.)
Ako se pa kritikuje deželno vlado, za katero ostane odgovoren sedanji deželni šef, ako se njega kritikuje, potem bi govornik prosi1!, da se stvari ne pretirava na tako nečloveški način, kakor se je od neke strani zgodilo. Ce se ga primerja z volkom, ki pije človeško kri, je to tako, kakor če bi kdo primerjal našega tovariša Turka, ki ga imamo vsi radi, — s krotkim jagnjetom. Ne pretiravati, ampak samo kritikovati! Moja kritika, pravi govornik, jc stroga in nevarna, kar bi vedel povedati tudi gospod baron Schvvarz, ampak nekoliko pravice mora veljati tudi nasproti deželnemu predsedniku.
Eno spričevalo se mu mora dati. Ljudstvo, ki ima posla v uradih, ve in priznava. da tam ne vlada več tisti ljudstvu sovražni duh, kakor pod Heinom-
Nato slika blagonosnO delovanje barona Schvvarza povodom štrajka v Vevčah in Medvodah. Ednajst sto delavskih rodbin je stalo pred popolnim poginom, ko je baron Schvvarz posegel kot pravi prijatelj delavstva vmes in pomagal delavstvu do častne zmage.
Ndk socialni demokrat hoče z galerije nekaj ugovarjati, na kar nastane v zbornici nepopisno ogorčenje. Zahteva se odstranitev motilca.
Dr. Šusteršič: Socialnim demokratom je zgodovina tega štrajka silno neprijetna. Izmed 1100 delavcev se je dobilo samo ,deset stavkolomilcev in ti so bili sami socialni demokratje. Soc. demokracija je jz tega štrajka prišla pokrita s sramoto. O tem vedo povedati delavci v Vevčah, ki s temi ljudmi niti več ne občujejo. Naj soc. demokrati molčijo v lastnem interesu!
Kar se tiče postopanja barona Schvvarza o priliki demonstracij, bi bila krivica odgovornega ga delati za čine lajtnanta Mayerja in njegovega oddelka. Komando pri asistenci imajo vojaki.
19- septembra asistenca ni bila potrebna. Smešno je bilo videti, kako je post festum stražil vsako razbito okno kazine po en žandar.
Danes smo čtfli, da je asistenco zahteval sam župan Hribar. Baron Schvvarz je rekel, da more to dokazati. Ne'smemo se postaviti na stališče, da nič ni res, kar trdi dež. predsednik. (Klic: Audiatur et altera pars!) Dobro! Vnela se bo pravda med Obema strankama, ki bo pojasnila, kdo ima prav.
Pa ne smemo tragično vzeti, če bi bil župan res zahteval asistenco. On je bil takrat najbolj razburjen človek v Ljubljani. Kot šef policije je moral imeti tudi to pred očmi, da je v nevarnosti avtonomija mesta! Ampak 18. septembra ni bilo dovolj preskrbljeno za 'varnost. Zupan se je zanašal preveč na svojo policijo, ki jo je pač premalo za take slučaje. Ce bi ljudstvo prvi dan čutilo, da ima postava močno roko, bi ne bilo žrtev.
Grešila sta oba: dež. predsednik je verjel žifpanu, da bo shajal s policijo, ta pa se je preveč zanašal na svojo policijo. S tega stališča treba vso stvar presojati.
Res je, da naš narod tudi na Kranjskem še ni dosegel ravnopravnosti, kar je v zvezi s splošnim sistemom v državi; res je, da je še veliko hujše na Štajerskem, Koroškem in drugod. S tem, če bomo pobijali okna in psovali, pa ne pridemo naprej, ampak s sistematičnim složnim delom za blagor in napredek našega ljudstva. Toliko smo se ojačiii, da nas Nemci pri tem motiti ne morejo. Naš boj mora biti ustaven boj za ustavne pravice, postavno delo za kulturno in gospodarsko povzdigo .našega ljudstva. Ustvarimo tu predpogoje za življenje našega naroda in potem se ,tudi tistega marša Nemcev proti Adriji prav nič ne bojimo. (Burno odobravanje.)
Tisto nemško velesilo, ki je sanjarila O mostu do Adrije, so Angleži in Francozi potisnili v ozadje in mora biti zadovoljna, da si ohrani to, kar ima. Kompas Avstrije pa kaže proti slovanskemu jugu! In tukaj hočemo roko v roki z našo dinastijo, koje pravi interesi so identični z interesi avstrijskega juga, tukaj hočemo roko v roki 7. njo z realnim delom in z vsemi močmi stremiti za tem, da bo kmalu, — ali da vsaj to naši potomci dožive —- plapolala ponosno v zraku zastava jugoslovanske države pod žezlom habsburške monarhije! (Burno odobravanje.)
Baron Schwege!
je zadovoljen s tem, da se ni predlagalo sedaj zvišanje deželnih doklad. Obširno sc bavi nato z bojkotom in narodnim bojem. On obsoja vsak bojkot, zlasti se mu zdi krivičen in poguben gospodarski bojkot v Kranjski deželi. Slavi Kranjsko deželo kot silno pripravno za visok razvoj industrije in trgovine zaradi vodnih sil, bližine morja in pridnosti prebivalstva. Samo kapitala treba, a ta ni političen, ampak je internacijonalen.
Dr. Lampe: Politiki so pa posestniki kapitala.
Kranjska hranilnica.
Baron Schvvcgel nato brani Kranjsko liranlnico, češ, da so neopravičeni napadi nanjo. Cc se je mnogo denarja dvignilo iz nje, se je s tem le okrepila varnost ostalih vlog. Opozarja na to. da jc češka hranilnica v Pragi imela prestati podoben bojkot, (dr. Šusteršič: Tam so dvignili 22 milijonov kron) a ta jo je Ic okrepil. Naj-ostrejše obsoja, da Slovenci bojkotirajo Nemce.
Dr- Lampe: Prvi bojkot jc bil ta, da so Nemci Slovence vr^li iz Kranjske hranilnice.
Mandelj: Zadnjega fajmoštra so vrgli iz hranilnice!	i
Baron Schvvcgel dalje brani Kranjsko hranilnico in poziva k skupnemu delu obe narodnosti.
Dr. Lampe: Ekscelenca, naredimo kompromis, da bo v hranilnici pol Nemcev in pol Slovencev!
Cirof Barbo: A, to bi vi radi imeli! (Veselost.)
Poročevalec dr. Krek
v končnem govoru naglaša, da mora izginiti vsaka korupcija. Schvvegel je govoT ril o bojkotu. Vlada nas politiško bojkotira. Pošilja k nam najslabši uradniški ma-terijal. Ob morju živimo. A nič ne stori za naše dežele. Menda čaka, dokler ne postanemo hlapci nemštvu. Izprosili so nekatere drobtinice poslanci. Leta smo prosili za slovenski gimnaziji. V realkah še v spodnjih razredih ne dosežemo slovenskega učnega jezika. In slovensko vseučilišče? — Peča se nato z demonstracijami. Naglaša, da jih osebno obsoja. Vzrok demonstracij v Ljubljani je, da nimajo stranke izvedenih politiških organizacij. Nemci so obsojali demonstracije v Ljubljani, obsojajo naj tudi kočevske demonstracije. Vsako izzivanje pa rodi reakcijo. Govor dr. Krekov jc bil sprejet z velikanskim navdušenjem.
Začasni proračun odobren.
Zbornica nato soglasno odobri začasni proračun. Nato se pooblasti deželni odbor, da sme dovoljevati miloščine tudi v prihodnjem letu.
Ganglovi predlogi.
Odkloni se predlog, da sme prezidati idrijska občina hišo št. 509. Odobri, naj sc pospeši izdelava načrtov za ureditev Ni-kove. Odkloni se predlog, da se razveljavi odpoved idrijskemu občinskemu tajniku Novaku. Sprejme sc predlog, da izdelaj deželni odbor regulačni načrt Idrije. Odkloni se predlog, da se dovoli Idriji 40.000 kron podpore za vzdrževanje realke.
Končno se odobri besedilo postave o najetju melioracijskega posojila po besedilu, ki ga predlaga poročevalec komerčni svetnik Povše. Dr. Eger prosi, naj bi se pri melioracijah ozirali tudi na kočevski okraj. Dr. Pegan: Pojte no, to ni v Vašem, marveč v mojem volivnem okraju. (Veselost.)
Ob^pol 10. zvečer zaključi deželni glavar Šuklje sejo. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldan.
VIII. seja-
Ljubljana, 16. jan. 1909.
Deželni glavar dvorni svetnik Šuklje otvori sejo. Po kratki formalni razpravi se odobri zapisnik VII. deželnozborske seje. Vlado zastopata deželni predsednik baron Schvvarz in grof Cunighl. Poslanec Lenarčič se je oprostil od današnje seje. Zbornica nato sprejme resolucijo, naj glede na sankcijo deželnih financ priskoči država deželi izdatno na pomoč in resolucijo, ki zahteva ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Dopolnilne volitve v pridobninsko deželno komisijo in osebno dohodninsko prizivno komisijo.
V pridobninsko deželno komisijo se izvolijo člani: Anton Kobi, Borovnica; Alojzij Pavlin, Podbrezje; Anton Belec, Št. Vid; namestnika pa: Karol Pollak st-, Ljubljana in Frančišek Demšar, poslanec, Cešnjica.
Pri dopolnilnih volitvah v osebno dohodninsko prizivno komisijo se izvolijo kot člani: dr. baron Maks Wurzbach; prelat Andrej Kalan, posl. Fr. Košak; Alojzij Tr-šan (Tacen); kot namestnike pa: baron Born; Josip Turk; Janez Kuralt, župan, Mavčiče; poslanec Fr. Jaklič; župan Ja-kob Dimnik, D. M. v Polju in Ivan Zabret.
REORGANIZACIJA DEŽELNIH URADOV.
Dr. Šusteršič.
Predložiti in utemeljevati imam predloge glede na reorganizacijo deželnih uradov. Stališče, ki je zavzemam jaz in S. L. S., ki nas je vodilo, da smo vložili nujni predlog, ic: Mi presojamo to vprašanje zgolj s stališča ljudskih koristi. Deželni uradi morajo služiti ljudstvu in morajo biti tako urejeni, da bodo lahko kar najbolje dosegli svoj smoter. Tako kakor so urejeni uradi zdaj, tega smotra ne dosežejo in jc zanje porabljeni denar vun vržen. Razume sc. da bodo preosnovani uradi več veljali, bodo pa tudi potem zadoščali svojemu smotru v službi ljudstva in dežele iu bodo vendarle glede na efekt cenejši, ker bodo ljudstvu in deželi koristili. Računati imamo žc letošnje leto z večjim izdatkom okroglih 80.000 kron, ko bo polagoma reorganizacija popolnoma dovršena, sc večji potrošek za deželne urade zviša na okroglo 185.000 kron, ali
računajmo rajšc sigurno in previdno z okroglo vsoto 290.000 kron. Storili smo v zadnjih dneh važne sklepe za gospodarski in kulturni napredek našega ljudstva. Opozarjam na melioračno postavo, na sklep o lovski in cestni postavi, o novih šolskih postavah, glede na deželno banko in deželno zavarovalnico itd. Vsi ti sklepi se morajo izvršiti. Ne smejo ostati na po-pirju, morajo postati kri in meso. Da se pa to zgodi, za to potrebuje dežela urad, ki bo v stanu vse to izvršiti. To je smisel našega, odnosno predlogov odseka.
Ko je nastopila vlado v deželnem gospodarstvu in v zakonodaji S. L. S., je takoj pogumno poprijela iniciativo v tem važnem vprašanju, ker ona hoče svoj program izvršiti, dejansko izvršiti, ne pa samo govoriti. Ona hoče ljudstvu to dati, kar mu je obljubila, ko je bila še v manjšini in zato mora ustvariti tudi aparat, ki je potreben, ne glede na stroške. Aparat, ki je potreben za to. da se ustreže željam in potrebam ljudstva, v kolikor je to sploh mogoče v okviru deželne zakonodaje in uprave in z ozirom na razpoložljiva sredstva, odnosno na financielno moč dežele.
I- lz izpremembe opravilnega reda deželnega odbora.
2.	Izpremembe službene pragmatike uradništva in
3.	reorganizacija deželnih uradov.
Predlogi odseka glede na prvi dve
točki obsegajo le nekatere določbe, katerih izprememba je najnujnejša, da se zje-dnostavi poslovanje deželnega odbora in popolnoma zagotovi tek deželne uprave.
Tretja točka pa obsega tri predloge:
1.	reorganizacijo deželnjh uradov v ožjem zmislu,
2.	reorganizacijo služabništva,
3.	reorganizacijo pisarniškega osobja.
Odsek se je postavil na stališče, da
se ne sistemizira toliko mest, kolikor jih je trenutno potreba, marveč poleg tega še neka reserva, ki je na razpolago deželnemu odboru, odnosno deželnemu zboru, da se osobje po resnični potrebi izpopolni.
Razven tega se je odsek postavil na stališče, da je treba deželne uslužbence brez izjeme glede na službene prejemke enako dotirati, kakor so dotirani državni uslužbenci. To ne samo zaradi tega, ker je deželni zbor to že 1. 1898 načeloma sklenil, marveč v vitalnem interesu dežele, ki zahteva, da dobi deželna uprava najboljše moči na razpolago.
Pri služabništvu gremo še korak dalje kakor država, ker predlagamo, da se službena doba za vse uslužbence določi na 35 let, a s to omejitvijo, da se noben služabnik definitivno ne nadomesti, dokler ne doseže 25 let starosti.
Za uradništvo
se določi 8 plačilnih razredov, ki odgovarjajo V. do XI. činovnem redu državnih uradnikov. Samo II. plačilni razred dela v toliko izjemo, da stoji v sredi med V. in VI. činovnim razredom državnih uradnikov. Iz predlogov, ki jih je poročevalec prečital, posnamemo sledeče podrobnosti. Ustanove se sledeča uradniška mesta.
Deželno tajništvo.
1 ravnatelj deželnih uradov,
1 podravnatelj,
3	deželni svetniki,
4	tainiki 1. reda,
4 tajniki 2. reda,
4 komisarji,
3	koncipisti,
1 konceptni praktikant.
Deželni stavbinski urad
1 stavbinski nadsvetnik, 2 stavbinska svetnika, 5 nadinženirjev, 6 inženirjev, 6 adjunktov, I pisarniški asistent. 4 prakti-kanti.
Deželni kulturni urad bo nov.
Imel bo:
1 deželnokulturni nadzornik, 2 travniška mojstra, 3 mesta VI. odnosno VII. plačilnega razreda.
Konkretalni status za knjigovodstvo, blagajno in upraviteljstvo:
4	službena mesta V, 6 VI., 8 VII., 8 VIII. činovnega razreda in 4 praktikanti.
Deželni pomožni urad.
1	pisarniški načelnik, 2 pisarniška ad-junkta, 2 pisarniška oficijala l. in 3 II- reda, 1 praktikant.
Zdravniško osobje.
a) D e ž e 1 n a bolnic a.
5	primarijev, 1 začasni primarij, 2 asistenta, 8 sekundarijev.
b) B I a z n i c a na S t u d e n c u.
2	ordinarija.
Prisilna delavnica.
1 ravnatelj, 1 kontrolor, 1 adjunkt, 1 kurat.
Deželni muzej.
1 kurator, 1 asistent.
Nadzorništvo deželnih doklad.
1 nadzornik, 2 revidenta.
Šola na Grmu.
1 ravnatelj, 1 adjunkt, 1 učitelj.
Mašinist v bolnici.
1 mašinist.
Uradni služabniki.
Število definitivnih služabnikov za deželni odbor, deželne urade in deželne zavode se določi na 17.
V kategorijo služabnikov spadajo tudi nadpazniki in pazniki prisilne delavnice.
Nadpazniki doibe naslov »podurad-
nik«.
Stalnega pazniškega osobja je: 2 nad-paznika, 30 stalnih paznikov. Stalno nameščeni služabniki dobivajo 1. plačo, 2. aktivitetno doklado, 3. starostno doklado,
4.	užitek službene obleke. Vsak na novo sprejeti paznik mora vsaj dve leti provi-zorično služiti, predno se stalno nastavi.
Plače znašajo na leto za poduradnike, služabnike in paznike: poduradnik: 1. plačilne stopnje 1000, 2. 1080, 3. 1160, 4. 1240,
5.	1320, 6. 1400, 7. 1480, 8. 1560, 9. 1640 in 10 1800 kron. Za služabnike in paznike: 1. plačilna stopnja: 900, 2. 970, 3. 1040, 4. 1110, 5. 1180, 6. 1250, 7. 1320, 8. 1390, 9. 1460, 10. 1530 in 11. 1600 kron. Pomikanje na višjo stopnjo se vrši vedno po vsakih treh letih.
Po štirih na najvišji plačilni stopnji dosluženih službenih letih se prizna uslužbencem starostna doklada, ki znaša 100 kron na leto. Po preteku daljnih štirih službenih let se prizna uslužbencem dalj-nja starostna doklada v isti meri.
Aktivitetna doklada
znaša za vse stalno nameščeno služabniško osobje 35% od vsakokratne plače. Aktivitetna doklada je; izplačevati v trimesečnih obrokih in sicer zadnjega dne meseca januarja, aprila, julija in oktobra. Kdor ima naturalno stanovanje, se mu od aktivitetne doklade odračuna polovica.
Aktivitetna doklada se ne skrajša, če se odkaže služabniku prosto stanovanje iz službenih ozirov.
Na grmski šoli
se določijo plače tako-le: hišnik doibi na leto 900, upravnik 1200, sadjar 100, vrtnar 1000 in vinščak 840 K.
Šolski babici se zviša plača na 1000 kron, aktivitetna doklada pa na 1000 kron. Pomožna babica dobi plačo 800 kron.
Pisarniško osobje.
V	kategorijo pisarniškega pomožnega .osobja spadajo: pisarniški ofieijanti in pisarniški pomčniki.
Plače pisarniških oficijantov se določajo: od 3—6 let 900, od 6—10 1020, od 10—14 1140, od 14—18 1260, od 18—22 1380. od 22—26 1500, od 26—30 1620 in čez 30 let 1740 K. Aktivitetna doklada se določi s 360 K letno.
Prosim, naj se predlogi odobre.
Na predlog poslanca Gangla se sprejmejo vsi predlogi brez debate en bloc. Glavar na to prekine za četrt ure sejo in naznani, da se na to vrši tajna seja, v kateri se imenujejo funkcionarji.
Imenovanja.
V	tajni seji je deželni zbor imenoval za ravnatelja deželnih uradov Matijo Zaiti i d n , za podravnatelja dr. Fr. Zbaš-n i k a , za deželnega stavbinskega nad-svetnika Antona K 1 i n a r j a. Vpokojeni so: Jožef P i c h 1 e r, Andrej K r e m ž a r.
Bivšemu deželnemu glavarju Otonu pl. Deteli-
ki ie bil 25 let deželni glavar, se je 'soglasno na predlog grofa Barbota priznalo častno nagrado v znesku letnih 4000 K, pričenši z 1. 1908.
Sedaj se javna seja nadaljuje ter je na dnevnem redu -poročilo o obrtnem pospeševalnem uradu. Poroča dr. Žitnik.
XXX
-f- Interpelacija zaradi ljubljanskih tržnih razmer. Poslanec Dimnik in tovariši so stavili na deželnega predsednika barona Schvvarza sledečo interpelacijo: Danes, 16. januarja zjutraj, sem hodi! po Vodnikovem trgu ko so ravno policaji in tržni nadzornik pregledovali mleko. Opazil sem, da se je s kmeticami naravnost kruto ravnalo. Neki Mariji Škrjanc iz Jarš št. 8. zliii so mleko kar na tla češ, da ni naravno. Obenem se ji je povedalo, da bode še kaznovana. V pravni državi mora biti vendar vsakemu možna pritožba- Kako pa naj se vpelje pritožba, če se na tla zlito mleko ne more natančneje preiskati? V naglici se vendar ne more pristnost ali nepristnost mleka konstatirati. Temeljito zamore to določiti samo preiskuševališče. Ker se podobni slučaji vrše dan za dnevom in se kmetsko Ijudstvc gotovo prav velikrat po krivici oškoduje, saj vedo ve-Ščaki, da ima pogostokrat mleko samo toJščobe, in le tolščobo je mogoče v naglici določiti, bi bilo potrebno, da se vselej, kadar se dvomi o pristnosti mleka
ali drugih živil, odvzame mala količina in izroči kmetijskemu preizkuševališču v Ljubljani v takojšnjo preskušnjo. Da se to zgodi, je nujno potrebno, da ne bodo naši kmetovalci po krivici kaznovani. Vprašam torej deželnega predsednika, visoko-rodnega g. barona Sclnvarza, če hoče ukreniti, da bode tržno nadzorstvo v tem smislu postopalo? V Ljubljani, dne 16. januarja 1909. Mih. Dimnik in 17 tovarišev.
X X X Poslanec dekan Lavrenčič je izročil dežeLnemu zboru prošnjo cestnega odbora Kamnik, da bi se sedanja okrajna cesta Kamnik-Črnca (štaj. meja) sprejela med deželne ceste; nadalje več občinskih cest med okrajne in sicer: 1. od deželne ceste v Podgorju do deželne ceste Kamnik-Mengeš pri vasi Šmarca; 2. Moste-Mengeš-Homec; 3. cesta Buko-vica v vodiški občini z zvezo do okrajne ceste Vodice-ljubljanska meja; 4. cesta ob levem bregu Bistrice čez vasi Godič in Mekinje do Kamnika; 5. cesta Radomlje-Rova; 6. cesta Radomlje-Vir; 7. cesta Crna-Luča; 8. cesta Kanmik-Tunjice; nadalje za pomoč občini Palovče za zgradbo poti iz Kamnika.
X X X K poročilu o melioracijskem zakladu,
.katerega |je z ozirom na nujni predlog dr. Šusteršiča podal poslanec Povše, je še navesti uravnave voda in cest tako: 1. Uravnava Vipave in vipavskih potokov in hudournikov; 2. cesta Drašiče-Vido-,šiče-Kavranka; Veselica na hribu pri Metliki, Čez-Vejar-Kodeievec na Drašički cesti; 3. med vodovodi: vodovod Suhor-Lokvica, Radovica-Metlika, potem vodovod za Čerila-Soržaki; 4. cesta Št. Vid pri Cirknici na Zilce.
XXX V naše predvčerajšnje poročilo o predlogu poslanca Matjašiča se je vrinila pomota. Poslanec Matjašič je zahteval, naj s« odpravijo coklje pri vozeh in nepotrebno zvonenje pri vprežni živini, kakor določa sedanji cestni red.
Dnevne nnuite.
VSESLOVENSKI KMEČKO - STANOVSKI SHOD.
ki se bo vršil v nedeljo, 31. t. m., ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«, bo velezanimiv.
Obravnavalo se bo starostno zavarovanje, poselsko vprašanje in vprašanje vzajemnega delovanja »Kmečkih zvez«. Na shod bodo povabljeni zastopniki kmetov iz vseli slovenskih dežel. Zanimiv bo shod tudi zaradi tega, ker bodo Vipavci, Dolenjci in Štajerci razstavili svoja pristna domača vina in se bo po shodu vršila vinska poskušnja. Vsled letošnje vinske krize je to vprašanje velevažno- Kdor se udeleži shoda, naj to naznani tajništvu S. L. S. saj do 24. t. m. — Poročevalci bodo gg. dr. Krek, vodja Povše, poslanca Mandelj in Val. Benkovič.
XXX
+ Kdo je klical vojaštvo nad slovenske žrtve? Včerajšnja debata v kranjskem deželnem zboru je bila silno zanimiva in je prinesla toliko poučnih podrobnosti, da res ni bil izgubljen čas, ako je trajala do četrt na deseto uro zvečer. Vse stranke so prišle do besede, da so se izjavile, pokazale svoj značaj, svoje mišljenje in težnje. Narodn-o-napredna stranka jc na široko obdelavala dogodke 20. septembra ter pri tem ostro napadala vojaštvo, zlasti pa barona Schvvarza, ki so ga delali tudi osebno odgovornega za vse, kar se je zgodilo. Z največjo napetostjo je pričakovala vsa zbornica, kako se bo branil deželni predsednik. Izvajanja barona Schvvarza so bila medla, brez alkcenta, sestavljena po aktih. Po časovnem redu je razlagal dogodke nesrečnih dni, kolikor se tičejo poslovanja deželne vlade. Informacije, ki jih je dobil od vojaštva, so poslanci z glasnimi klici označevali kot neresnične-,Kar se pa tiče sebe samega, je izjavil baron Schvvarz sledeče: Da ni bilo poskrbljeno za varnost dne 18. septembra po protestnem shodu, na katerem sta govorila dr. Oražen in dr. Triller, je prišlo od tega, ker je njemu župan Hribar odločno trdil, da bo sam vzdržal red s svojimi policaji. To pa ni bilo res. Drugi dan, 19. septembra, je pa župan Hribar, spoznavši svojo onemoglost, sam prosil deželnega predsednika, naj naredi vojaštvo red. Deželni predsednik se toraj glede obeh očitkov, ki mu jih delajo — Nemci mu namreč očitajo, da jih je premalo varoval,.Slovenci pa mu ,očitajo, da je vojake nadnje poslal — glede ,obeh očitkov se torej zagovarja baron Schvvarz s tem, da se je ravnal po svetu, oziroma po prošnji županovi. Da je vojaštvo streljalo, je pa stvar poveljnikova, ki ima vso odgovornost za vojaštvo. — Odkritje, da je župan Hribar prosil za vo-
jaško asistenco, je zbudilo veliko senzacijo, kajti doslej se je ravno nasprotno govorilo in pisalo ln tudi izjave Hribarjeve so protislovne s tem. Nekdo ni resnice govoril! — Za baronom Schvvarzem se ni oglasil k besedi več noben poslanec narodno-napredne stranke, pač pa je dr-Šusteršič posnel v velikem, globoko premišljenem govoru vse dogodke in govore in je prostodušno in breohzirno, kakor jnora storiti pošten politik, delil hvalo in grajo vsakemu, kakor jo je zaslužil s svojimi dejanji. Tudi dr. Šusteršič se je seveda moral baviti s Hribarjevim nastopom. Sodil je milo. Dr. Šusteršič je razlagal Hribarjevo ravnanje psihološko, češ, da je bil tisti nesrečni dan tako zmešan in konfuzen, da si ni vedel drugače pomagati, kakor da je šel prosit za vojaško pomoč, iz česar je izvirala potem obžalovanja vredna nesreča. Napako barona Schvvar-ze je videl dr. Šusteršič v tem, da je vedno Hribarju verjel, in kadar je Hribarju verjel, je kaj napačnega ukrenil. — To so glavne misli iz debate, kolikor se tiče vprašanja, kdo je klical vojaštvo nad ljubljansko prebivalstvo. Brez dvoma je bil župan Hribar neposredni vzrok, da je deželna vlada storila osodepolno pomoto. Zupan, ki kliče vojaštvo nad svoje volivce! Župan, ki sam obupa nad svojo oblastjo. Hribar je načelnik narodno-napredne stranke, ki je priredila demonstracije, in ravno tista oseba kot župan kliče bajonete in puške nad demonstrante! To je nečuveno. Vsa čast psihološki razlagi, ampak istina pa je, da tako ne sme postopati nikdar noben župan! Hribar se je umaknil nekam, ^a ga ni videti. Gotovo je pričakoval, da pride njegovo postopanje v deželni zbornici v razgovor. A to ga ne odveže, da mora kot žu'pan dati moški .odgovor o svojem ravnanju tisti nesrečni dan, ko je, kakor je trdil včeraj baron Schvvarz, od njega poklicano nemško vojaštvo po Ljubljani prelivalo slovensko kri!
+ Jugoslovani. V Splitu se je vršil sestanek županov in poslancev dalmatinske »Hrvatske stranke«. Shod je protestiral proti laškemu vseučilišču v Trstu, zahteval je slovensko vseučilišče v Ljubljani ter popolno priznanje naukov in izpitov v Zagrebu za tostransko državno polovico. Zahteval je priklopitev Bosne in Hercegovine Hrvatski in Dalmaciji. Skupščina stranke prava v Dalmaciji, ki se je vršila 10. t. m. v Šibeniku je sprejela predlog, ki zahteva, da se vsi slovanski poslanci Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Istre, Gorice, Kranjske in južne Koroške s zastopniki Bosne in Hercegovine sesta-nejo na zborovanje, da še pred konferenco velevlasti zahtevajo združenje teh zemelj v eno celoto. To zborovanje naj bi se vršilo v Zagrebu, če bi ga pa vlada zabra-nila, pa izven Avstrije, morda v svobodni Švici.
+ Vodja notranjega ministrstva proti nemškim šovinistom. Smešni poslanec .Malik pripoveduje v »Grazer Tagblattu«, da je bil v ponedeljek pri vodji notranjega ministrstva baronu Haerdtlu, da ga je pa gospod baron takorekoč vun vrgel. Malik je namreč ministra poživljal, naj nastopi z vso ojstrostjo proti Slovencem, ki bojkotirajo Nemce v Ljubljani in bogve kaj še vse. Pokazalo pa se je, da je minister boljše informiran o razmerah kakor Malik, zato ga je precej ojstro zavrnil. Malik si je hotel nato s tem pomagati, da je ministru dejal, če ne podpira Nemcev, se bo na Kranjskem utrdil panslavizem v korist Rusiji in Srbiji. Minister pa je ogorčeno protestiral, da na Kranjskem ni takega panslavizma, kakor ga slika Malik. Nato je Malik izginil skozi vrata in sedaj bruha svojo jezico po umazanem graškem listu. Baron Haerdtl pa je pokazal, da pozna naše ljudstvo bolj kakor naši Nemci, ki lezejo dan na dan okoli ministrov, da bi izprosili proti Slovencem bajonete in kroglje.
+ »Velik moment«- Velik in spomina vreden dogodek za našo slovensko politiko je volivna reforma v deželnem zboru kranjskem in s/tem dosežena večina S. L. S. Ta sprememba nam prinaša docela novo dobo v našem političnem in narodnem življenju. Prestavil bo našo politiko na vfs drug tir in nam prinesel v deželo novo mlado veselo življenje. Sprememba v osrednji deželi slovenski bo pa vplivala tudi na periferijo; tudi ta bo par-ticipirala ob veselem preobratu na Kranjskem- Vreden je ta pomembni dogodek, da se mu postavi kak, če še tako skromen, spomenik, ln tak hoče biti knjižica, ki ie izšla te dni v Katoliški tiskarni z naslovom: »Velik moment. Politično razmišljanje ob veselem preobratu v deželi kranjski.« Knjižica predočuje čitateiju velikansko važnost ravnokar izvršene politične spremembe. Spisal jo je opazovalec naših razmer, ki je nabral iz javnega življenja najbolj karakteristične pojave. To ni publikacija stranke, zato ima svoj indi-
vidualen značaj. Pisana je živahno in z igorkim občutkom za sveto stvar, za kamero se nam gre pri vsem političnem boju. Razdeljena je v dva dela: Pogled v preteklost in pogled v bodočnost. V prvem markira kratko in krepko glavne faze ravno končanega boja med slovenskima strankama, v drugem podaje nekaj per- ; spektive za prihodnjost. Knjižica se bo j razposlala v prihodnjih dneh cenjenim i naročnikom »Slovenca«. Cena 40 vin-, po j pošti 35 vin. Gotovo jo bodo radostno | sprejeli in z zanimanjem prečitali-
+ Notranje ui'adni jezik idežel. odbora je po sklepu deželnega zbora slovenski. Po Ljubljani se pa govori, da se rabi v notranjem uradovanju med prisilno delavnico in deželnim odborom nemščina. Naravnost škandal je, da se upajo deželni uradniki uradovati proti sklepom deželnega zbora nemško. Omenjamo le, da je referent o prisilni delavnici grof Barbo, ravnatelj prisilne delavnice pa Poljanec.
+ Podpora vsled pomanjkanja krme. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo za nabavo krmil še 100.000 K podpore. Vsled tega je c. kr. deželna vlada ukrenila, da se razdelitev pospeši. Razdelitev se bo vsa izvršila po »Gospodarski zvezi«. Vsa podpora za seno znaša sedaj 600.000 kron, kar je zasluga intervencije poslancev S. L. S.
+ Nemško časopisje. »Grazer Tag-blatt«, znana nemško-nacionalna cunja, napada v uvodniku 12. t. m. slovenskega deženiozborskega poslanca prof. Jarca, ker je v deželnem zboru upravičeno grajal nestrpnost graškega rektorja in ondotnih nemških buršev. Očitki so osebnega značaja in tako grdi, da so »Graz. Tagblatta« popolnoma vredni. Profesor .Jarc na čelu inoba. jc mastno odborniško plačo, junak revolverjev itd. — v tem prelepem tonu se gibljejo izvajanja graških pomij. Odgovoriti nam je na to le, da je vodja kranjskih Nemcev, dr. Egger, v deželni zbornici to pisavo »Grazer Tagblatta« ojstro obsodil. Časnikarski petrolerji v Gradcu naj to vzamejo primerno na znanje.
+ Lex Axmann so dunajski krščanski socialci, kakor nam poroča odlični politik te stranke, v prvi vrsti zaraditega vložili, da preprečijo ustanovitev laške fakultete na Dunaju v Favoritnu. Seveda to še ne opravičuje predloge, ki bi uničila, ako se sprejme, tudi češko šolstvo na Nižjem Avstri.skem.
>-• • Popravek. Včeraj smo poročali, kar je govorila galerija, da je gospodu deželnemu poslancu Turku spisal govor Bončar, popravil ga pa dr- Triller. Naš poročevalec se je informiral glede na to govorico pri gospodu dež. poslancu in se prepričal, da je gospod Turk sam spisal svoj govor, kar resnici na ljubo konsta-tiramo.
—	Abstinentje — poslancem. Zaupni sestanek prijateljev protialkoholnega gibanja je v četrtek sklenil, da se izreče gosp. deželnemu poslancu dekanu Lavrenčiču in tovarišem, ki so mu pritrjevali, javna zahvala, da je v deželni zbornici-pri šolskem vprašanju govoril v prilog našemu gibanju. Obenem pa sestanek prosi in poživlja vse gospode deželne poslance, da bodo če ne v tem pa vsaj v prvem prihodnjem zasedanju ukrenili vse, kar se more storiti od strani dežele v omejenje alkoholizma. Saj se gre pri tem v živo za interese in blagostan deželi in deželanov. — Ravno tako pa tudi p. n. člane deželnega šolskega sveta prosi, da bodo ukrenili vse potrebno glede šolskega pouka in šolske mladine v tem oziru. Svoje tozadevne želje si bomo dovolili v kratkem še posebe predložiti. Nadejamo se najizdatnejše podpore našega pravičnega stremljenja od strani poklicanih gospodov, ki jim je v roke položena skrb za blagor dežele.
—	Čuden odlok. C. kr. finančno ministrstvo je z odlokom z dne 23. decembra 1908, št. 91.169, sporazumno s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom razlagajoč §§ 32 in 40 zakona o davku na žganje z dne 20. junija 1888, drž. zak. št. 95, iz leta 1888. ki se je deloma spremenil z drugim delom cesarskega ukaza z dne 17. julija 1899, drž. zak. št. 120, iz leta 1899, ukrenilo, da so prištevat' žganjarne, v katerih se predelujejo suhe slive, pod določbo S 32 III. navedenega zakona, ker i je drozgo iz suhih sliv smatrati kot teko- I čino z višjo sladkornostjo. Vsled "tega niso j podvržene te žganjarne narejnini, marveč \ potrošnini in tudi ne smejo c. kr. davčni uradi sprejemati več naznanil o kuhi žganja iz suhih sliv od žganjarn. ki so podvržene narejnini. Ker se v kronovini j Kranjski pogostoma dogaja .da prekuha- ! vajo narejnini podvržene žganjarne droz- j go iz suhih sliv, usoja se podpisano c. kr. j finančno ravnateljstvo naprositi, da izvoli ; slavno uredništvo opozoriti na zgoraj i omen;eno naredbo prizadeto občinstvo s
kratko notico med dnevnimi novicami. Pri tem naj se pripomni, da zamorejo stranke vse natančnejše poizvedeti pri vsakem c. kr. davčnem uradu in oddelku c. kr. finančne straže na Kranjskem!
Ta odlok finančnega ministrstva je kruto zadel veliko kmetovalcev, ki imajo že namočene in za kuho pripravljene slive. Kaj hočejo narediti s temi? Ali naj jih zmečejo na gnojišče? Finančna uprava naj bi take odloke naznanila ljudem vsaj toliko preje, da se obvarujejo škode. — Poslanec Gostinčar ie bil danes zaradi tega pri g. deželnem finančnem ravnatelju, kateri je obljubil, da se bode takoj obrnil do ministrstva za dovoljenje poku-liati vsaj one slive, ki so že namočenei. Poslanci pa bodo storili tudi potrebne korake.
+ Nemški deželni šolski nadzornik na Primorskem! Pri primorskih dež. šolskih svetih uslužbeni dunajski profesor Nemec dr- Robert Kauer je imenovan za deželnega šolskega nadzornika na Primorskem !!
—	Slovenska šolska sestra umrla v Ameriki. V .lolietu je umrla slovenska šolska sestra M. Rufina, rojena Lina ivanšak, stara 25 let. Bila je vzgojena v Ameriki. Učiteljevala je v mestih Chicago, Strea-tor, Johnsto\vn in Joliet. Povsod je bila dobrodošla kot izborna učiteljica, ki je govorila poleg slovenščine angleški, nemški, češki, poliski, slovaški itd. Škoda je tem večja, ker čč. šolskih sester vsepovsod primanjkuje no slovenskih naselbinah v Ameriki. Svetila ji večna luč!
—	Slovenski pisatelj gosp. dr. Karol Glaser je slavil pred kratkim 40-letnico svojega pisateljevanja in 25-letnico, odkar je na Dunaju prorhoviral. Slovenska javnost se hvaležnim srcem spominja tega dogodka.
—	Toplice. Prihodnjo nedeljo, dne 17. januarja, je veliki shod pri sv. Antonu nad Meniško vasjo, pičle pol urice od Toplic. Vabimo vse častivce sv- Antona pu-ščavnika, ki slovi med ljudstvom kot mogočen varuh domače živine in pomočnik v slučaju bolezni, da pridejo k božji službi. Letos se bo še posebno slovesno vršila: Ob 10. uri slavnostni govor, sv. maša in običajno darovanje v mesnini in denarju. Kako se je ta božja pot vsled uslišanih prošenj povzdignila, pa tudi reja domače živaldi (Dolenjec pravi »živand«. ne žrval ali živina) in ž njo blagostanje naraslo, se vidi iz tega, da je milošnja, ki jo ta dan podružnica sv. Antona dobi, petkrat večja kot pred 10-timi leti. — Prvo krmo z drž. podporo smo dobili in že pokrmili. Zeljno čakamo druge poslatve, sicer bodo kmetje prišli v veliko zadrego.
—	Nemškutarenje v Novem mestu. Če pride tujec v Novo mesto, ne bo verjel, da je to popolnoma slovensko mesto. Nemškutari se vse vprek. Posebno našim damam je menda prav težko govoriti med seboj slovenski. Marsikatera, ki pri narodnih priredbah iu veselicah fungira kot »narodna gospa ali gospodična«, govori doma in na ulici izključno nemški. Obrnili bomo tem narodnjakinjam posebno pozornost.
—	Predavanje o živinoreji. Jutri, v nedelio, 17. t. m. ob 3. uri popoldne, predava g. mlekarski konzulent Legvart v Šmartnem pri Kranju o živinoreji.
—	Imenovanje pri pošti. Višjim poštnim komisarem imenovana sta poštna komisarja Riccardo Marignoni in Ivan dr. Slejko. poštnim kontrolorjem pa višii poštni oficijali Scarpa. Lindtner in Verša.
Štrajk slovenskih voznikov v Trstu. Cela tržaška okolica doslej dosledno vstraja pri štraiku in trdno upa uspeha, kajti Trst bi si mogel voznike oskrbeti k večjemu iz Furlanije, kar bi pa povzročilo ogromne stroške in ni verjetno. Včeraj so štrajkuioči vozniki zasačili na cesti voznika. ki ie delal kljub štrajku in so mu voz z gramozom naložen sredi ceste — pre-vrgli.
—	Nemški šolski nadzornik R. Peerz
je nakrat v veliki nemilosti pri nemškem naprednem učiteljstvu. Glasila tega uči-teljstva ga ostro napadajo, ker je povodom sestanka avstrijskih okrajnih šolskih napil dunaiski mestni občini kot gostiteljici — in dr. Luegerju.
—	Tatvine in vlomi v Novem mestu. Zadnji čas pojemljejo, dasiravno še niso fl)opolnoma zginili. Kdo so oni tički. ki so izvršili žt več predrznih vlomov v trgovine, se še ne ve, baje pa jim je orožništvo že na sledu- Nek osumljenec se nahaja v preiskovalnem zaporu okrožnega sodišča.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano vabi na predpustno veselico s prosto zabavo iu petjem, ki jo priredi v nedeljo 17. januarja ob pol 4. uri popoldne v Cebavovi dvorani. Spored: I. P. H. S.: Opomin k petju; poje mešan zbor. 2. Na goro; poje mešan zbor. 3- Piskro-vez, kuplet; poje L. Hafner. 4. P. H. S.: Po zimi i/, šole; poje mešan zbor. 5. De-
klamacija gosp.-Cirila Zakotnika. 6. Ve- I seloigra v enem dejanju: Tukaj se odda soba- Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 80 vin., III. sedež 60 vin. in četrti prostor .40 vin. Čisti dobiček je namenjen za gasilno orodje. — K obilni udeležbi vabi Odbor.
—	Semenj v Kandiji je preložen na četrtek 28; t. m., ker bo 19. t. m. veliki letni semenj v Novem mestu. — Županstvo Šmihel-Stopiče.
—	Mestno županstvo v Novem mestu je sklicalo na 17. t. m. ob 11. uri v mestni dvorani javen ljudski shod, na katerem bosta govorila d. dr. Ivan Oražen in g. dr. Jak. Schegula o razmerah na avst. univerzah in slovenskem vseučiliškein vprašanju ter reprociteti Zagreba iu slovanski stolici na dunajski univerzi, imenovanju nemškega deželnošolskega nadzornika in novomeškem gimnazijskem vprašanju.
—	K obravnavi proti velelzdaji osumljenim osebam se nam poroča, da je knjiga zagovornikov že izšla, a državno pravdništvo je zaplenilo vseh 2500 izvodov.
—	Aretiran srbski ogleduh. V Ze-
munu so aretirali srbskega častnika Pe-rišiča. Dolže ga, da je srbski ogleduh, ki je dalje časa bival v Zagrebu.
š O ptujskih dogodkih. Kakor znano, so bili svoj čas radi dogodkov v Ptuju razni demonstrantje obsojeni, med njimi tudi Karol Linhart. 13. t. m. se je vršila prizivlna razprava v Mariboru- Pri itej ,ie bila prva obsodba Linhartova razveljavljena. Razprava se bode torej še enkrat vršila, l
+ Osebne vesti. Postajenačelnik v Opatiji-Matulje g. Ludovik Kebat je premeščen kot voditelj in prometni kontrolor k nanovo ustanovljeni prometni ekspozituri v Gorici. Na njegovo mesto pride postajenačelnik iz Tržiča (Monfalcone) g. Nikolai Fabianich. — Definitivni asistent g. Matko Miklič pa je premeščen iz postaje Opatija-Matulje v Postojno. — G. Ignacij Bajt, učitelj v kaznilnici v Gradišču, je pomaknjen v X. činovni razred. —
V	Velikih Zablah je umla županova soproga Marija Trolie roj. Čermelj, stara 51 let.
—	Graščino »Dol pri Ljubljani« z zemljiščem vred, je kupil od dosedanjih posestnikov Fr- Bartol in Fr. Fajdiga, gospod drž. in deželni poslanec Fr. Povše za 70.000 K.
—	Ustrelil se je 14. t. m. Jožef Ja-klitsch. posestnik v Kočevju v postelji ležeč. Revežu se je hipno zmešalo in v tej zmešanosti si je pognal krogljo v srce. .Bil je takoj mrtev.
—	Utonil. Dne 12. t. m. ob pol 9- uri zvečer je čakal 53 let stari posestnik Fr. Jelnikar iz Kresniške Poljane na bregu Save pri Kresnicah, na Janeza Smere-karja, da bi ga pripeljal čez Savo v Zgornje Ribče. Stal je na brvi, kar ga prime božjast; mož pade v Savo in utone, predno mu je mogel priti Smerekar na pomoč.
—	Novomeška kazina. Kazino je postavil hotelir in kavarnar g. Jakac v Novem mestu na zrak. Ker bi se pa naši nemškutarji v predpustu vseeno radi razveseljevali, so moledovali po Novem mestu za prepustitev kakega lokala, a so bili povsod odslovljeni. V Kandiji pa jim je bila sreča mila. G. Windischer, sicer Slovenec, si je mislil: »profit je profit« in jim prepustil salon, kjer so v torek nemoteno hajlali ter se po svoje zabavali. Po našem mnenju bi g. Windischer lahko pogrešal ta profit!
—	Častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje je dobri umirovljeni višji davčni oskrbnik g. Rihard Murgel.
—	Prestavljen je sodnik dr. Karol Krauseneck v Koper.
—	Dom celovške trgovske in obrtne zbornice. Celovška trgovska in obrtna zbornica bo zidala lastno hišo. Zidala jo bosta arhitekta VVoIschner iu Trefel.
—	Poštni urad oropan ni bil v Lescah, ampak na Bledu.
—	Dve novi avstrijski bojni ladji bodo letos spustili v morje in sicer: bojno ladjo »Radecky« in križarko tretjega razreda »Admiral Spaun«.
—	Umrl je 5. t. m. nekdanji okrajni glavar celovški, Jožef Kronik v starosti 91 let. Bil je vedno značajen Slovenec. —
V	Spodnjem Ljubelju je umrl posestnik in gostilničar Mihael Schellander.
AVSTRO-OGRSKA.
Glede na jezikovne konference se poroča, da se bodo razun Nemcev iz Češke povabili nanje tudi drugi nemški politiki, ki se pa meritornih razprav ne mislijo udeležiti. Pač pa bodo pri meritornih razpravah navzoči tudi voditelji krščanskih socialcev. Sicer pa se vlada trudi konference omc.Mti na kolikormogoče ozki krog.
: Češki radikalci se jih ne bodo udeležili.
»Pester Lloyd< je poročal, da sta grof Andrassy in vojni minister Schon-aich izdelala vojaški kompromis. Tega kompromisa pa cesar ni sprejel. Danes poroča »Fremdenblatt«, da tvorijo v »Pester Lloydu« priobčene točke kompromisa željo ogrskih strank, da se pa o njih nikoli niso vršila meritorna pogajanja. V vojnem ministrstvu celo izjavljajo, da jim o tem kompromisu ni ničesar znanega.
Včeraj je priobčilo državno pravdništvo obtožnico proti Velesrbom. Obtoženih je 52 oseb zaradi veleizdaje. Delali so na to, da se Kranjska, Hrvaška in Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina odcepijo od avstro-ogrske monarhije. Obstojala je tozadevna organizacija pod vodstvom belgradskega »Slavenskega Juga« in srbskih sokolskih društev. Po jugoslovanskih deželah so potovali srbski zarotniški častniki. Obtoženih je tudi več Srbov, da so hoteli podkupiti priče. Vseh prič je 270. Obtožence ho branilo 33 odvetnikov.
BALKAN.
Bojkot proti avstrijskemu blagu še ni ponehal, ker je bojkotni odbor sklenil, da bojkot opusti šele tedaj,, ko bo turško-avstrijska pogodba podpisana in od parlamenta odobrena.
Otok Adakaleh na Donavi, ki je formalno še vedno turška last, pripade po pogajanjih med Avstrijo in Turčijo Avstriji in sicer ogrski državni polovici.
V Belgradu so se nekoliko oddahnili. Poudarjajo, da se bo konferenca vzlic eventualnemu sporazumu med Avstrijo in iiirči o morala ozirati na srbske zahteve. Ministrstvo Velimirovičevo bo detnisijo-niralo in stvorilo koalicijsko ministrstvo, kateremu bo načeloval Pašič.
Kar se Turčije same tiče, izgubljajo mladoturki vednobofj1 na vplivu. V zbornici se grupira nacionalna stranka okoli svečenikov.
POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM.
Portugalski časopisi že dalje časa sumljivo naniigavajo, da bodo izbruhnili nemiri. Republikanski mestni del je pod najstrožjim nadzorstvom. Ministrski svet je izvršil obširne odredbe za varnost kraljevo. Na mestnih vogalili so se prikazali veliki lepaki, ki pozivajo k uporu proti vladarju. Že od II. t. m. je med vsemi iz inozemstva došlimi brzojavkami uvedena preventivna cenzura. Splošno se pričakuje republikanskega prevrata. Čete so koncentrirane v LisabonL vojne ladje, ki so usidrane v Taji, so pripravljene na boj. Danes se vrši ministrski svet in vojaška konferenca. Izvršenih je mnogo aretacij.
LNMianske novice.
lj Javno predavanje v S. K. S. Z. Prihodnji torek prevada v S. K. S. Z. g. cand. pliil. Jos. P unt ar. Začetek točno *ob '/j8. uri zvečer. Udeležite se v obilnem številu zanimivega predavanja. Vstop vsakemu prost.
Ij Predavanje »Leonove družbe«. V sredo, dne 20. t. m. ob 6. uri zvečer priredi »L. D.« predavanje v knjižnični dvorani »Katoliške Tiskarne« (III. nadstropje št. 17). Predaval bode prof. dr. J. Gruden o »Edinstvu slovenskih dežel in o Napoleonovi Iliriji«. Ker je tvarina zelo zanimiva in aktualna, zato pričakujemo, da se bodo somišljeniki v obilnem številu odzvali vabilu.
Ij Iz ruščine se zopet prične poduk danes zvečer ob 7. uri. kakor po navadi v Kršč. soc. zvezi.
Ij Seja odbora »Ljubljane« bo prihodnji torek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
Ij Včerajšnji koncert na čast slovenskim dežel, poslancem je zbral v »Unio-nu« polno dvorano najodličnejšega občinstva. Častno mizo za poslance je ravnateljstvo »Uniona« krasno dekoriralo s cvetjem iu slovenskimi trakovi. Navzoči so bili skoro vsi slovenski dežel, poslanci. »Slovenska filharmonija« si je s svojimi izvrstnimi proizvajanji pridobila mnogo novih simpatij.
Ij Ljudski koncert »Slovenske Filharmonije«. »Slovenska Filharmonija« priredi v% nedeljo, dne 17. t. m., običajni ljudski koncert v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 00 h. Koncert se vrši ob pogrnjenih mizah.
Ij Nove preiskave? Tistega brivskega pomočnika, ki jc ob priliki zadnjih demonstracij pisal državnemu pravdništvu, da je 011 sam vse šipe pobil, potem pa pobegnil iz Ljubljane, so prijeli v Dalmaciji. Pripeljali so ga v Ljubljano. Mnogo oseb ie bilo že nanovo zaslišanih. Čujemo, da namerava državno pravdništvo dvigniti proti dr. Žerjavu obtožbo radi zločinstva radi zadnjega njegovega govora v »Mestnem Domu«.
I i Ljubljana kot potrebni epicentrum. Dunajski profesor dr. Viktor Uhlig izjavi! se je o mnenju nekaterih strokovnjakov.
Ja bi bila Ljubljana potresni epicentrum, da so te vesti neopravičene. Ce bi bil zadnji potresni sunek izhajal iz Južne Avstrije. ne bi bilo mogoče, da bi bil sunek močnejši v Benetkah kot v Ljubljani. Naj-jednostavnejše tolmačenje je to, da se je oni, ki je v Rimu opazoval, zmotil. Potresni teren je tudi pri zadnjem potresu bila Italija. Menim, da ta potresni sunek ni bil v zvezi s potresom v Messini in da se v Ljubljani ni bati močnih tresljajev.
Ij Aha! Poroča se nam: Ravnatelj nemških predstav, Wolf, je zagrozil slovenskim biljeterjem, da jih bo odpustil iz službe, ker baje oni poročajo v javnost, da je nemško gledališče vedno na pol prazno, itd. Zdaj pa si je mož premislil in vsled odločnega nastopa biljeterjev — zlezel pod mizo! Nič ne pomaga tako smešno maščevanje, ko ve v Ljubljani vsak čevljarček, da poje nad nemškim gledališčem čuk že: Memento mori!
lj Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 19. januarja 1909 ob petih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Poročilo o dopisu županovem glede ustanovitve mestne zastavljalnice; o nenadnej škontraciji mestne blagajne dnč 19. novembra 1908; o prošnji »Slovenske filharmonije« v Ljubljani za letno in za izredno podporo; o proračunu zaklada splošnih ustanov za leto 1909; o proračunu mestnega zaklada za leto 1909; o prošnji »Slovenske filharmonije« za delegovanje treh občinskih svetovalcev v njen odbor; o porabi dotacije za božičnici na I- in II. mestnem otroškem vrtcu; o dopisu županovem v zadevi nadaljncga vzdrževanja Obrtnih nadaljevalnic; o odloku deželnega odbora, s katerim se je razveljavil sklep občinskega sveta glede stavbnega 'dovoljenja za neke prezidave v hiši dr. pl. Va-lente v Frančiškanskih ulicah; o dopisu mestnega magistrata glede prezidave^ kanalov v mestni klavnici; o prošnji Ema-nuela Zolinke za odpis polovice stroškov za začasno polaganje vodovodnih cevij v njegovo vilo ob cesti na Rožnik št. 5; o proračunu mestne elektrarne za leto 1909; o dopisu županovem glede premembe sklepa občinskega sveta, tičočega se voznega reda električne cestne železnice na Dolenjski cesti in revizijo voznega tarifa. Tajna seja. Poročilo o prošnji neke šolske služkinje za zvišanje službenih prejemkov; o proračunu potrebščin za leto 1909; o prošnji Franca Breskvarja za podelitev gostilniške koncesije in enake prošnje Ivana Markežiča.
lj Predpustna veselica podružnice državnih slug v Ljubljani v hotelu »Union« dne t. m. mnogo obeta, kajti trditi sc sme, da je priredba za to predpustno veselico, bodisi glede dekorativnega dela dvorane, kakor tudi glede postrežbe taka, da bo gotovo zadovoljila vsakega obiskovalca ter mu bo gotovo ostala v prijetnem spominu.
Ij Socialni demokratje v ljubljanski tobačni tovarni so pa res kunštni ljudje. Ko je v deželnem zboru dr. Lampe poročal o deželnih financah in predlagal, da se pobirajo dosedanje deželne doklade in so časopisi prinesli tudi zaznamek višine do-klad, so v tobačni tovarni rdečkarji zagnali grozen hrup. No, sedaj pa imate, vse bo dražje, »klcrikalci« zahtevajo do-klade na meso itd- Duševne revce niso znale, da so tc doklade staro breme. In taki učenjaki hočejo poučevati ljudstvo. Skoraj za počit.
lj Slovenska elektroinštaiacijska obrt. F r. S a x , na katerega današnji inserat opozarjamo, uvaja in popravlja telefone, hišne telegrafe, šibkotočno razsvetljavo, preskušuje strelovode. Priporoča izvrstne in cene gospodinjske telefone (za huhinje).
Ij Nova slovenska manufakturna trgovina na debelo. Gospod Franc Souvan mL, ki je pred kratkim kupil od g- Grobel-nika manufakturno trgovino na debelo, je dal zdaj obesiti svoj sanioslovenski napis na steno liiše: Franc Souvan, sin, skladišče manufakturnega blaga na debelo. — Tudi tvrdka Mrkusch jc dala napraviti zdaj sanioslovenski napis.
Ij Sanioslovenski ulični napisi in hišne tablice so naročene in dospo v kratkem v Ljubljano.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Vnovič opozarjamo na .prelepo, izredno zanimivo dramo »S i m o u e«, ki sc igra danes zvečer ter je posneta po krasnem romanu Champolovcrii.
KAKO JE V MESSINI?
Najnovejša poročila poročajo, da so glavne cestc v Messini že očistili. Siccr je pa vse nespremenjeno. Pokopati morajo še 50.000 trupel.
TedensKl pregled
Deželni zbor je ta teden deloval v odsekih, kjer so se pretresavali nujni predlogi katere smo našteli v zadnjem sobotnem
Slovencu. Med zasedanjem je umrl poslanec Ivan Lavrenčič iz Vrhpolja na Vipavskem. V četrtek, petek in danes so bile zopet javne seje, v katerih se je razprav-jalo o navedenih nujnih predlogih, ki so bili sprejeti. Za slovensko univerzo je glasovala vsa zbornica. Uložili so še nove predloge: grof Barbo, naj se nakaže bivšemu deželnemu glavarju pl. Deteli častna nagrada; liberalci pa nujni predlog, v caterem so obžalovali, da je vlada dala premalo krme liberalni zvezi slovenskih zadrug. Dr. Larrfpe, naj se pooblasti deželni odbor, da dovoli deželni prispevek za nujne cestne zgradbe; dr- Zajec, naj se ustanovi štipendij po 700 K za medicince iz Kranjskega; dr. Lampe, naj deželni od-tor poroča o ustanovitvi kmetijskih tečajev; Matjašič za podporo pogorelcem na 3ožjakovem .
Državni zbor se snide 20. januarja. Finančno poslopje v Ljubljani je dobilo tudi slovenski napis, ki je na prvem mestu; ravno tako glavna zaloga tobaka.
Uinrl jc župnik v Križali pri Tržiču, 3r. Porenta in v Stari Loki oče prelata (alana; v Ljubljani v uršulinskem samostanu mati Bernarda Raktelj.
Godovi prihodnjega tedna:
17. januarja: Ime Jezusovo;
18- januarja: Sv. Petra stol v Rimu, 'riska;
19.	januarja: Kanu t, Marij in Marta;
20.	januarja: Fabijan in Boštjan;
21.	januarja: Neža;
22.	Vincenc, Anastazij;
23.	Zaroka Marije, Emerencijana.
Darovi.
Za ljudski sklad
so darovali: Kat. pol. društvo v Ljubljani 10 K; poslanec Piber 40 K; poslanec 3robnič 60 K; deželni odbornik Jarc 20 <ron; poslanec Lavrenčič 60 K; neimenovan 100 K; neimenovan 20 K; poslanec Demšar 60 K; poslanec Zabret 30 K; poslanec Košak 20 K; poslanec Hladnik 5 K; poslanec Bartol 60 K; poslanec Pogačnik 60 K; poslanec Dimnik 40 K; župan Zurc 2 K: kaplan Ježek 1 K; trgovec Lenger iz Zir 10 K namesto venca za g. t poslanca avrenčiča.
Za katoliško društvo rokodelskih pomočnikov za napravo nove dvorane daroval v gostilni g. Tomaža Bizilja neimenovani 2 K 40 vin.
Za obmerne Slovence v Št. llju darovali Dragotin Majce, Iv. 'Pip, Jos. Cerni-vec, 1. Verhovec, Marija Glinšek 4 K 50 v.
Za S. K- S. Z. Omizje pri Cinkolu za zastonjsko vino 2 K.
Telefonsko In brzojavna porodlr
NOTRANJEPOLITIČEN POLOŽAJ. Dunaj, 16. januarja. Baron Bienerth je ozdravel in je danes v daljši avdijenci poročal vladarju o uotranje-političnem položaju in o pripravah za češko-nemško etiketo. K etiketi bodo povabljeni tudi zastopniki drugih narodnosti, da se informirajo o razmerah na Češkem in da even-tuelno posredujejo. Ogrski min. predsednik Weckerle jc bil danes ob II. uri dopoldne pri cesarju- Poročal mu je o situaciji in o programu dela ogrskega državnega zbora. Najprej pride na vrsto davčna reforma, potem kongrua, po izbistrenju položaja rekrutna predloga. Danes bo Weckerle konferira! z Aerenthalom in Bienerthoni o vojaških zadevali. Značilno je, da je takoj, ko se jc NVcekerle pripeljal na Dunaj, odpotoval prestolonaslednik Fran Ferdinand s svojo rodbino v St. Mo-ritz. Prestolonaslednik je najodločnejši nasprotnik zadnjič objavljenega kompromisa v vojaških zadevah.
SUSPENDIRANI POŠTNI PODRAV-NATELJ.
Praga, 16. jan. Podpredsednik praškega poštnega ravnateljstva Nemec Svoboda, ki ni hotel izvršiti naredbe o ureditvi jezikovnega vprašanja pri praških poštah, jc nemudoma nastopil dopust in jc bil danes od trg. ministrstva suspendiran. V nemških krogih je radi tega silno razburjenje.
VELIMIREVICEVO MINISTRSTVO ZOPET DMISIJONIRALO.
Belgrad, 16. januarja. Ko se je danes po pravoslavnih božičnih praznikih zopet sešla srbska skupščina, jc Velimirevičevo ministrstvo zopet podalo kralju svojo de-misijo.
Krč
Rabarbara kro Ji «s / .-u	°dv«]»W
fmnkn 4 K n ' .; , '	';'1"" Mkal-
_s,ubi*'	v- fviacdo.v
Ij Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« bo v petek, 29. januarja, ob 6. uri zvečer v deželnem muzeju >Rudol-finumu«.
Doječe matere
dobe nove moči z uživanjem Scot-tove emulzije.
Utrujenost
jenja, otrok postane rdeč in zadovoljen bolj kakor prej. Scottova emulzija daje materi moč in pogum v vsakem slučaju in je vrhtega prijetnega okusa in lahko prebavljiva.
Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
Pristna le a to znumko — ribičem —kotga-raucijskim znakom Scottove-ga romanja.
Dobi se v vseh lekarnah.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 16 januarja
Pšenica za april	12 47
Pšenica za oktober I. 1909 . . .	10-73
Rž za april 1. 1909	9 93
Oves ta april . ...	8 47
Koruza za maj 1. 1909 ...	7 22 Efektiv 5 centje.
Meteoro!ogično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m. sred. zračni tlak 736-0 mm
C M Q	Čaa opazovanj«	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	mja •SJB 5 a i >
15	9. zveč.	732'1	5-0	sl. jzah	oblačno	
16	7. zjutr	336	40	»	w	00
	2. pop	34-2	6-2	sl. zali.	v	
Srednja včerajšnja temp. 1-4°, no. m. —2 5°.
Zahvala.
Ob nenadomestni izgubi našega iskreno ljubljenega, predobrega soproga ozir. očeta in brata, gospoda
Ivana Lavrenčiča
smo prejeli toliko in tako iskrenih dokazov odkritega sočutja, da se moremo le tem potom zanje primerno zahvaliti. Našo najtoplejšo zahvalo naj tedaj sprejmo vsi, ki so kakorkoli sočustvovali i nami ob prebritkih dneh, predvsem pa vsi mnogoštevilni prijatelji in znanci nepozabnega pokojnika, ki so prihiteli od blizu in daleč, da mu izkažejo poslednjo čast. Iskreno hvalo smo dolžni vsem, ki so na katerikoli način lajšali bolest predragemu rajniku ter njega in nas tolažili v bolezni in o prerani smrti.
Bog bodi vsem obilen plačnik!
Vrhpolje, p. Vipavi 16. jan 1909.
Rodbina Lavrenčič-Kovačeva.
109
3-1
Čudež industrije
New-York In London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljeno, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu de avnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Poilllam torej viakomur aledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
K 13-80 in sicer:
6 kom najfinejših namiznih nožev s pristno angleško k litijo; 6 Kom. amer. pat ~r*br. vilic U enega komada; 6 kom amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; K kom. amer pat. srebrnih kavlnlh žlic; 1 kom. amer. pat srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najf nejša sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13*80. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K 80-— ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13 80. Američansko pal srebro je znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuie V najboljši dokaz, da Iet4 inserat ne temelji na ntkakrinl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladno kot prekrasno
ženitov. in priložnost, darilo
kakor tudi za vaako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. Hirschberg=a
eksportni hiši amer. pat. srebrnega blaga
'Da Dunaji II. Rembrandsir. 19 S. L, Telefou 14597
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlic. — Čistilni prašek za n|o SO vin — Pristno le z zraven na- f. a tisnjeno varstveno znamko (zdrava ijK^fT,* kovina). — Izvleček iz pohvalnih^« ^rft ^ pisem : Bil sem s pošiljatvijo krasne,	#
garniture jako zadovoljen. Ljub-^ W A Ijana. Oton Bartusch, c. kr. »totnik^J*.^ v «7 pešpolku. S pat. srebrno ~ T fc garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaša garnitura v gospodinistvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še eno. Seni Pavel pri Preboldu. Ur. Ka-milo B»hm, okrožni in tovarniški zdravnik — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. ura-dav dež pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, oktobra 1904. ;	2985 5—1
KAROL BLATNIK
103	čevljarski mojster	3—2
Ljubljana, Škofje ulice 14.
se najvljudneje priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del po najnižjih cenah. Postrežba točna, delo solidno.
Gospodom	:
trmastim mojstrom
ki naročajo za vse svoje odjemalce vzorce priporočamo, naj takoj pišejo poistetirrdki
tmiM Hdrek
čeSKa tovarna suKna v Uberti
Vzorci so veliki, krasno opravljeni obsegajo veliko izbero najnovejšega spomladnega in poletnega sukna po najnižjih cenah.
107 3 -1
13i 11-1
C. 99. ženini ln neveste
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. — Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje i. t. d. — Cene najnižje.
: Se priporoča za obilni obisk in naročila z velespoštovanjem
v
FR. ČUDEN, Ljubljana, Prešernove ulice
: urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn ur „UNI0N". :
Naslov zadostuje
Fr. Čuden
LJUBLJANA.
Ceniki s kole-__ darjem tudi po pošti zastonj.
1». priloga »Slovenca" štev 12. dne 16. januarja 1909
Podružnice:
Vraga i men|nliiicnmj i Graben 15, Mala itran, Meit ulica 17, Baden, Brno, CciSa Lipa, Celka Kamnlca, Moravski Zumberg, MOdllng, Novi Jltln, ,	Plicn, Zvltava ln Llberce.
menjalnice na Dunaju:
L Wo11kIIc 10, Taborttrasie 4, III. Ungargasie 77 (vogal Rennwega), IIL L8-
---------...	----- .„ .. ^ctjQrlbrun ' ~
70, VIILLcrct
(traaic 132, IX. Alseritrasse 32, XVIII. Wahrlngerstrassc 82, XIX. Dtibllnger
wengaue 27. IV. Wledner Hauplstrasie 12, V. SchTlnbrunnerjtrnise 88 a, VL Gumpendorteritrasse 22, VIL Marlnhllferstrasse 70, VIII. Lerchenfelder-
Haoptitraise 83, XIX. Hauptstraise 32.
Men|alnlčna delniška dražba
„MERCUR"
' DUNAJ, I., VVollzelle 1.
Akc. kapital K 20,000.000. Bes. zaklad K 8,000.000.
Najboljše
klavirje
:: prvovrstnih dunajskih tvornio in
harmonije
amer. sistema prodaja in izposoja najcene)* edina narodna tvrdka
Alfnn7 RrP7dilr Gradišče št. 11
A1IU1U	(blliu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj »Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaSevanje. 2079 52—3
Najboljše čistilo
n a sveru
10 ? 0
Telefon 177.
LTomožlc
zaloga piva
o Spodnji SlSKl pri Llublianl
Gospodom gostilničarjem in p. n. slav. občinstvu priporočam
zagrebačko in češko pivo

Lancaster od K 26'—, Flobert-pufike od K 8 50, pi&tole od K 2-—, samokresi od K5-—. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno štew. 77
163!	Češko.	28
J.KORENCAN
-------- I jjiibljaim_____
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno . -. in na debelo.
Velika
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce,maje, - spodnje hlačey otročje -obleke itd.
2575
Nafkulantnei&l
:: nakup in prodaja ::
vseh vrst rent, državnih papirjev, nkci), prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. ::
:: Zamenjava ln eskomptiranje ::
Izžrebanih zastavnic ln obllqacij, srečk in kuponov. '
Pi-oti bolestim dihalnih organov pri posledicah prehlajenja in okaženja so se proti gnilobno učinkujoče
„VALDA"-pastil
teto dobro obnesle, ker trenutno bolečine T""'	zlajšajo	-
K
Cena jedne škatlje K 1.75. Založba v- vsih lekarnah.
ffl»"» VBf n Avatrijako-Ogenko:
lekarna KorvilTs „Mobrenu
Dunaj, L, Wippliojer»trasse 12.
Bi
bv.-( ■ ri ifejffif
o >
tf)
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovoem in slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Stobu Fran Cerar p.Domžale pri LJubljani.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci na razpolago. * 3294 «,)	Cene primerne.
(0 <
e
Gramofoni!
„.., Milko KropeS
urar, Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, oreh. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineškega srebra orodje.
rmfmntnnn nainov®jše slovenske plo-urnmorone Sče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 29
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poStnine prosto.
!! Prvo slovensko !!
c. kr. oblastveno potrjeno i« 91
učil is ce za /trojno risanje
branja clesiR
Ljubljana, »ari trj it. 28.
-s* Dobi se tudi kroj do životnl meri. 9
Dragotin Malce
čevljarski mojster
Ljubljana, Radeckega cesta Z
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne I Postrežba točna I
3292 4
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa iz prvih tovarn Avstrije:
Durkopp, Sftyria (Puch), Vfaffenrad.
v
Šivalni stroji
izboma konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Afllerjevi :
pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
»šftv,, .'.»vfKs;
puškar v Ljubljani,
Šelemburgove ulice št. 9.
ci
priporoča svojo zalogo raznovrstnih pufik, samokresov, lovskih potreb&čin, vseh del koles (bi-clkljev), kakor tudi umetaljni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov, bicikljev točno in solidno. Cenovniki zastonj in pofttnine prosta.	51 12—2
tropinovo« kranjski brinjovoe
Odlikovana I Parii«.
ic dobi v todlb od SO litrov naprti po prav primarni oeni ▼ zaaasljlvi kakovosti v
veležganjarni in rettifikarni sadja
M. Homer A Co.v
Ljubljana,
■pod. ilika, poleg Kaaler-jave plvava---
Delniška družba združenih pivo varen Žalec in Laško S
š
0 t
Spccialitcta: 99Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
========== Pcšiljatve na doni »orejema resiavraier ..Narodnega doma" g. Kržišnik. (Telefon St. 82.) ============
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.
InienLer - » dLjrotelc«
Konrad Lachnik, Ljubljana
Beethovenove nI. i. Brzojavi: Lachnik, Ljubljana
»oooooooooooooooooooooooooo OOO OJ
Veletrgovina železa =5
»MERKUR"
Peter M ajdi č, Celje
se priporoča cenjenim odjemalcem.
8oocoooooooooooooooooooooooooooo<
Od Z5. dec. 1908 do ZS. ion. 1909
v Šolskem drevoredu "a	l".a.iMO°d
MMimtf AImmima brez kože' od Prašičev n
primo sianino u mm

I. vrste kg. 150 II. vrste kg. 1*30
Meso istih prašičev
I. vrste kg. 1*40 II. vrste kg. 1*20. soosos)
Elija Predovič.

Karol KoušeKn nasledil.
Schneider & Uerovšeli
— trjoulna z železnlno na droDno In na debelo
LjubUana, DunnjsKa cesta ste«. 16
priporočata svojo bogato zalogo najnovejših trajno gorečih peči vsake vrste od prinrostih do najfinejših, predpečnike, posode za premog, mizne štedilnike in železne dele R zidanim štedilnikom. naddlie kuhinjsko posodo, okove za stauhe in pohištvo, ter orodje najboljše kakovosti. Znano največja zaloga poljedelskih strojev samo prve vrste Ceniki na zahtevo zastonj.
(mnniinnnniML
I
I
Slovenci, pozor!
pH naKupounnlu oenceu!
Fr. islič
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
in 3077—16
Z
Zunanja napočila sa izvršujejo hitro in točno.
CENE BREZ KONKURENCE!
m
40.000
zemljišča na prodaj, ob državni cesti, 10 minut od Ljubljane, kjer je najživahnejši promet z Gorenjsko. Proda se v celoti ali pa tudi polovica.
Lega je krasna, razgled romantičen na snežnike in okolico in najzdravejši zrak Kranjske dežele, zares pravcati raj Gorenjske.
Nahaja se v bližini prihodnje mehanično - železniške delavnice in kolodvora: prostor je velepomemben za tovarne, hotele, vile, letovičarje ali za kaka druga podjetja.
Naslov se poizve pri upravništvu »Slovenca«.
3479 (3)
Avstrijski Lloyd, Trst Jialia"
Zabavne vožnje po morju.
Dooje potouan] po Dalmaciji
iz Trsta od 3. do 12 februarja in od 15. do 23 februarja. Cene od 200 K višje za vsako po tovanje.	95 5-2
- M
V Palestino in Egipetiz Trs,a od	Cene od
Valitannr na marin (Južna l,a,i)a< Grško, Dalmacija) iz Trsta od TClllidllOt Ud UiUljU j. do 16. aprila. Cene od 450 kron višje.
V vseh cenah je vpošteta vožnja po morju in hrana brez pijače.
Prospekte, pojasnila in prijave pri Avstr. Lloydu v Trstu, pri R. Ranzingerju v Ljublj, kakor tudi pri glav zastop. Avstr. Lloyda, Dunaj 1. K&rntnerring 6.
«
Babica ANA TRTNIK
roj. Kapele
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda prof. pl. dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj
IV na Poljanski cesti štev. 9
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.
Tovarna
F. L. P.
za čevlje
Znamko f. l. p.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.

Izdelek nedosežen glede trpeinosti, elegance in priležnosti in tedaj najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo tudi vsi merodajni strokovnjaki. Naj tedaj nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani in naj vsak kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edma prodaja za Kranjsko:
4 3
JULIJA ŠTOR, Ljubljana, Prešernove ul.5.
Znamka f. l. p,
Optični zavod
Fr. P. Zajec a
priporoča tvojo dobro urejeno zalogo raznih očal, ščipalcev, daljnogledov, toplomerjev, irakomapjn itd. Očala in ščipaloi te napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila to&no in omo.
Velika zaloga pravih iviear* «kih žepnih in atenskih ur, zlatnine in srebrnine.
Nlkel nrc od (Id. 1-90 do 10-Srebrne nr«. . J 00 . ««•— Zlite . . , H — . »60-—
Zahtevajte moj novi oenik, kt ga pošljem brezplačno.
f/tcUnUkl i> crfim&rifto
Jtfaten ieti/o *%tA>rt>. po mu' trt \»xisn<*sl/itMr potavtili na/ sv obmepo
v	tHbivAvorsk* u2tc«2&.
MrafaunsfauSApasmlu Jkfip Mbreaft/aAw,
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi
zastopniki.
CN
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali lzola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska za-druaa v Medo&ih (Konte)« pošta Pirano — ieleznift. postaja Pop-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
Domača tvrdka!
Luka Vilhar
Ljubljana, Kopitarjeve ul.4
tik novega noslopja Katol. tiskarne
izvriuje tofno in po nizkih cenah vsa naročila na vsako- mig kot: žepne, stenske ter ure budilke, vrstne Ulb, zlate, srebrne in nikelnaste ure, dalje iin.i*ii>A MMetnnn tcr različno zlatnino in sre-
verižice, prstane brni™. 2«4 52-1
Vsa popravila se Izvrše solidno in po nizki ceni.
Kje te dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnioe, gepeljni, slamoreznioe, 6istilnios, preše
za sadje 1.1, d.	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
v LJubljani, Mar. Terezije oesta itev. I., Valvazorjsv trg itev. I.
In zakaj: zato, ker to dotičnl »troji; Iz aajboljšlh tovarn »veta, najbolje tettavljenl, ker te litih proda na tltoče In tlioče komadov in te ravno radi tega, ker te jih ta-deluje v velikih množinah, dobivalo po nizkih cenah. Mo|l »troji t« povved jako prll|nbl|«nL — Obračajte m m mo|o tvrdko pri nakupu stavbenih pa« trebččla, portland-cementa, traven, ie-IcznUkih Hn Is druge razlite« ideznla« (n raznega orodja, nagrobnih britev, tehtnic.
H S U T N E R urar tr9ovecz zlatnino in srebrnino
Ljubljana	Mestni trg nasproti rotovža	Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, GlasshUtte, Ornega, Bilodes, Uranla, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavioo, budilk i. dr.
./"^h, Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi {MfMf 1 ^assj,	P° poftti pošljem za-
<ifO "ifflff/J	stonj in po&t. prosto.
Razpošiljanje
blaga na vse
kraje sveta!
2568 24- 14
E «
Najcenejša vožnja v Ameriko. "JE®
6. Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
2900 52-t
Najcenejša vožnja v Ameriko.
P
3
n ■s
jr
ti
o £
"o (0
C.
tL
m
Slovenska trgovina!!
pri „solncu" za uodo
v mestni palači.
Kotinka Mmw
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otro&ke obleke, £epice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za kupčevalce na debelo najnižje cene.	2552— 16
iiz cekene!
N
&) <
e a o
m
Telefon št. 155.
Telefon št. 155.
Prvi, najstarejši slovenski zavod za
plakatiranje in snnženje stanovanj
245 6	priporoča velespoštovanjem
PETER MATELIČ, Ljubljana, Škofje ulice 14.
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta flsnola, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-10
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
Zatoinik c. kr. avstr. država* araMfcav.
Klobuke,
cilindre in čepice
y najnovejilU taconoh Id v velikih IzbenU
priporoča 111 u—si
Ivan Soklič.
Pod trančo ftt. 2. PHt*j» <l<k. Marin.
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
Krunjwko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pul ju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tridentu, Zadrta, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevom.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
o
tM
0(51 44
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Štambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6.
Ceniki franko. 3450 52 4
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
U Ameriko In Kanado
vožnja s
___ najzložnejša,
najcenejia In ~ ^ najvarnejša
Cunard Line
«44 4<	Bližnji odhodi
Iz Trsta,domačega pristeniAčsi Pannonia,
23. febr., Carpathia, 4. marca, Slavonija 17. marca. Iz Liverpoolai Lusitania največji najlepši parnik 6. febr., 27. febr. ?0. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja 1909. Mauretania 23. jan., 13. febr., 6. marca, 4. aprila, 24. apr„ 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
instrumente ln gramofone v Pragi.
GRAMOFON
I. praške tovarne za godbeno orodje, orhestrione
DiegoFuchs, Praga
je najboljše božično in novoletno darilo. Zaloga na drobno: jjttgtrg13.
Zadnja novost: dvostranske plošče za -- vsak gramofon a* K ~4-—. =
,,PRAHA" Velikost, 29X29X14 cm. Fino poliran, natančno po sliki, cvetlični livnik v raznih barvah, kolesje se navija med igranjem. — Cena K 28- -.
»MOSKVA"
fino poliran in bogato okrašen cvetlični livnik v rasnih barvah, kolesje se navija med igranjem. Cena K 32*—.
Novi ljubljanski 'komadi.
27, kapelnik
Godba c. in kr. pedpolka štev. Teodor Christoph.
100307 Triglav, koračnica, Fučikova 100J02 Naprej, koračnica.
.Mladi vojaki*, koračnica iz operete
100303	.Rokovnjači", Parma.
100304	„Sokol", koračnica, Wavfinek. X 100305 U Bora- koračnic, Zitta.
100306 ,U boj", zbor iz opere „Zrinski" Zaje. .Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslo-
100293	vansklli pesmi, i. del.
100294	.Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslo-
vanskih pesmi, II. del. .Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslo-
100295	vanskih pesmi, III. del.
100296	.Hrvatski Dom", potpuri iz jugoslo-
vanskih pesmi, IV. del. Pozdrav z Gorenjske, valček, Parma, I del.
t	"i --^Vj
Josip Povhe, komik slovenskega gledališča v Ljubljani s spremljanjem orkestra.
x 2-102680 O treh ljubicah.
2-102681 Napitnica iz Rokovnjačev, Parma.
Ljubljanski postrešček iz operete 2-102682 .Nečak", Parma. X 2-102683 En starček je živel, L. Pahor.
Moški kvartet Glasbene Hatioe.
104206 rVcnček narodnih pesmi".
100297
100298
100292
100299
10)300
Pozdrav z Gorenjske, valček, Parma, II. del.
.Venček slovenskih pesmi". Predigra iz opere .Graničari", Zaje. Fantazija iz operete .Caričine ama-
zonke, Parma. Medigra iz opere .Ksenija", Parma.
104207 Ogljar.
a)	Kranjčičev Juri.
b)	Tlčki.
Ti si urce zamudila. Ko psi zalajajo. Stoji, stoji Ljubijanca. Nočna rosa. En starček. .Oblački". Planinska roža Lahko noč.
Pri oknu sva molče slonela.
104208
104209
104210
104211
104212
104213
104202
104203
104204
104205
v 100301
Ženski dvospev.
104201 Gorska rožica.
104214 Slovenskim mladenkam, H. Volarič.
Oddelek zbora Glasbene Batioe v Ljubljani pod vodstvom H. Hnbada.
104656 Slovenec sem. X 104657 O mraku.
104658	Lastovki v slovo.
104659	Mladini.
X
Obširni, bogato ilustr. ceniki vseh razun navedenih aparatov, ki so vedno Potiija «e aamo v zai0gi, na željo zastonj in franko.
proti povzetju!
3297 5
Nepovoljno vzamem tekom treh dni franko nazaj.
Slovenska modna trgovina ^N^Sfe,
y_mm salon ju moderne domske Mobuke^f
* -----, \
A, Vi VOD - MOZETIČ,|Ljubljaiia
\ Stari trg Zt^fTfijalka v KRANJU na Glavnem trgu /
e naJVdanejše Pr'Poročai velecenjenim damam. y s^Klobuke sprejemam v popravilo.
Skupna rezerva sklepom 1907 Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisoč kron. 3 milijone šeststotisoč kron.
Zadružnikov čez 550.
GLAVNA POSOJILNICA
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po
3418 10

t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Uradne ure od 8. do IZ. dopoldne ln od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani.
Računi postne Hranilnice itev. 49086.	Telefon itev. 135.
Stavbeno, umetno ii konstrukcijsko ključavničarstvo.
flidrallčne vidre In sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žiAno omrežje na itroj, obhajilne mize, ograje na mlrodvora obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krite, AtedUnlke, strelovode, železna okna, železne atole itd. Specilaliteta: vr.ljlfinl zaitori ln aolniine plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 3050 52—"	oporami brea vijakov.
....................

:HHEHB
Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalli & Pontello
Ljubljana, SlomSkove ulice St. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih oevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, omamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz S 060 mavca za stene in strope. Zaloga kameninastega blaga in ŠamoCne opeke. 52_9
Vsa dela so solidno in strokovnjaSko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop svodov patent „Tlirul".

Fotojrfski umetni zavod=
Avg. Berthold I
0"*"*""...............................
Ljubljana, Sodnijske ulice II.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih ^^^ predmetov, interijerjev itd ZZ^I
f lisa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.


Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovorno pohištva J. J. Naglas
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
Hojvečjo zalogo pohištva za spalne in
jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorli, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroiki vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejfie blago.
2823 52—12
mm mm
p
©
t Q0
<c
ilp mm

i
v
0
N ž
1
m
t
M
I
Hajcenelin In najhitrejša vožnjo » Ameriko je j parolkl Severonemikega Lloyda "	•*
□ Bremena Heo»-y orh
s cesarskimi brzopamiki Kaisar Wilbalm II. Kronprinz Wilbalmf Kaisar Wilbalm d. Grosse. mm Prakomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri gr86 65
Edvard Tavčar-lu, v Kolodvorskih tilcah it 35
nasproti občeznane gostilne „Pri staram Tlftlarja11.
Odhod Iz Ljubljane jc viak torek, četrtek In loboto. Vsa potovanja s« tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena reelna In aolldna.
Potnikom namenjenim v zapadne driave kakor: Colorado. Meziko, California, Ari-ona, Utah, Wyomlng, Novada, Oregon in Washington, nudi nafte druStvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno,
» .nJ0 "°vd0b'v^0 P« Ustki preko BalHmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Airea, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
fft^r* Domače slovenske tvrdke. ul


Brivci.
Cronrhotti Engelbert, brivec in prodajalec par-ridUliUClU fumov, Sodnijske ulice 2.
Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1.
Cerkv. orodje in elekt. svetila.
Vrartnr Ivan, izdelovatelj cerkvenega orodja in AiC^dl posode ter elektr. svetil, Elizabetna c. 3.
Čev Ijarji.
Mf»Hif» Fran, čevljarski mojster, trgovina čev-' ICUIL |jev za gospode, dame in otroke, Sv.
Petra cesta št. 2.
Zamljeo ,van> čevljarski mojster, Kongres, trg 13
Čevljarne.
Herisch Josiplna, trgovina s čevlji Židovske ulice,
Stor
Treo Žibert
Julija, trgovina čevljev za gospode, dame in otroke, Prešernove ul. 5.
Karolina, najstarejša trgovina obuvala, Po-gačarjev trg 1.
A-, največja zaloga čevljev domačega izdelka, Prešernove ulice.
Črkoslikarji in pleskarji.
rkoslikarja, stavb, in pohišt. p lakirarja in prodaja oljnatih barv,
grata	črkoslikarja, stavb, in pohišt. plesk.
Miklošičeve ul. 4.	__
D^Jo+zmi Filip, slikar za napise, črke in grbe, rilbltlU Prešernova ul. 50._
Fotografi.
Krem«! Ludovlk, fotograf. Sv. Petra cesta 27.
ROVŠCk Davor,n' biografski zavod, Kolodvorske
ulice 32—34.
Gostilne in restavracije.
gostilna. Kolodvorske ulice 3.
Plzenski sanatorij
Restavracija Avg. Zaiec- Sodniiske ulice 6-
Galanterijsko blago.
RilVlrtVPf Jernej, trgovina s papirjem in Ddnuvcc galanterijskim blagom, Marijin trg poleg Prešernov, spomen.
r\/-vK»-! z5* Emil, galanterija, igrače in predmeti UUDI	za tujce, Prešernove ul. 9. (Poleg
glavne pošte.)
1-1 vi Kar Dragotin, zaloga razglednic, pisem-nriUdi skega papirja, Šelenburgove ul. 4.
VanAi Veronika, trgovina s papirjem, Dunajska AGlJUd cesta 20. ___
Kenda Veronika, zaloga igrač. Dunajska c. 20.
1S nronnart I. Zaloga na debelo s pleteni-IVUreilCdll nami, galanterijskim ln nonn-
berškim blagom. Stari trg 5.	_
a; A Vaso, trgovina z galanterij-r ClI lL/IV*	skim blagom, Mestni trg 21.
Praznik '•» trgovina s papirjem Stari trg 24.
Prrtdoialna »Katoliškega tiskov, društva", iiUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2.
A. trgovina s papirjem, Poljanska c. 12
Izdelovalnice drož.
f ftlrth Fran & Jos. Polak, jugoslovanska izdelo-UUIUU valnica drož, Sv. Petra c. 9.
Volz-klraf Maks, I. jugoslovanska tovarna £r41UKCI drož, Kladezneui. 17. Rečne ul.5.
Kamnoseki.
ramprnilr Ignacij, umetni in stavbeni 1 rtlllCI IlltV. kamnoseški mojster, Komen-skega ul. 28.
Vodllik	kamnoseški mojster, Kolodvorske
Kleparji.
Damiirqr Ivan, kleparski mojster, Florijanske
ntJllltgdl U|ice 15.
Ključavničarji.
Rflholr Josip, ključavničarski mojster, Francovo [\CUGA nabrežje 9.
Klobučarji, krznarji:
I^VfM^M A, krznar zaloga klobukov, Kon-IVICJl/l grešni trg.
Knjigarne.
Katoliška bukvama,
fijo 5, poleg stolnice. — Olej inserat.
Knjigo veznioa.
VnnffrvuaTfiiro katol. tisk. društva, Kopitar-AliJI^UVCtlllbd jeve ulice 6, II. nadstr.
Konfekoije.
p S I- Marija, trgovina z izgotovljeno obleko Mestni trg 9.
zaloga obleke, Prešernove ulice 9.
Gričar & Mejač,
T iilrjp A., konfekcija za gospode in dame. dečke LUMG in otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat.
RftVČplf Marije nasl. Davorin Rovšek, trgo-nUfSCIk vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35.
Lekarne.
MPh CAžmar J°siP' lekarna p»
. rn. V^IZinai zlatem orlu, Jurčičev trg.
T dVrnrrm M. Leusteka pri Mariji pomagaj l^CKai llrt Resljeva cesta št. 1.
Lekarna Trnkoczy
v Ljubljani, zraven rotovža.
Lesni in sitarski obrt.
Aflrn Matko, trgovina z lesno, pletarsko in sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje.
Polfjf M., prvi kranjski lesni, košarski in rešetarski i aA.IL 0brt. Sanke. Pogačarjev trg.
v
Cnnn Anton, srajce za gospode, spalne srajce, •JCU O spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Platno.
v
Cnnn Anton, platno za rjuhe in za telesno pe-Odt \j rilo. Sv. Petra cesta 8
Dogan
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Glej inserat.
PraprOtDik ^'mon' s'avbeno mizarstvo, in iz-
Jenkove ulice.
delovanje omar za led s stroji,
TnOk	m'zarsk> mojster, Linhartove ulice,
\7'/i1-» o Ignacij, mizarski mojster, Gradaške V eildl uiiCe i2.
Manufakturno blago.
Pp^nit Jank°» »Pri Česniku", manufakturna UuoiUn jn modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-
jeve, ulice
Grobelnik VSt7 manl,fakturnim
fijo št. 1.
in modnim blagom, Pred ško-
Ifpcclpr '2n-> trgovina z manufaktunim blagom, IVCaolCI Pogačarjev trg.
Lenasi & Gerkman. ffii
blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Olej inserat).
ci rr Josip, manufakturna trgovina, KClKUalg stari trg 4.
Pri sv. Cirilu in Metodu, tS,
jeve ulice 1.
Q|f)hprnp A. & E., trgovina z manufakturnim (jadUCllIC blagom na debelo in drobno, Mestni
trg 10.____
Cnnv„n Fran Ksav., manufakturni trgovini OUUVčUl na drobno, Mestni tig nasproti mestn. magistrata.
^OllVJin Fran Ksav., manufakturna trgo-JUUVdli vjna na debelo, Francovo nabrežje za vodo. ..................... .„______„
Modno in mešano blago.
"Drkl+at- Josip, trgovina z mešanim blagom, OUildl Florijanske ul. 17.
Muffdir Pavel, modna trgovina narodne vezenine, iUdgUlL trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
Or^l"! fiir Matej, trgovina z mešanim blagom. ClICK. Kolodvorske ulice 26.
Pri nizki ceni (Žargi) zaS
skih potrebščin in potrebščin za krojače in šivilje, Sv. Petra cesta 2.
Engelbert, modna trgovina za go-OKUaCK spode, Mestni trg 19.
v
jj	JC ^ dediči, modna trgovina, Mestni
Uni'liir> And., trgovina z mešanim blagom, Tur-VcIUlb jaški trg 1.
(atinka,
gom „pri solncu", Pogačarjev trg 3.
Widmayer	trS0V'na z mešanim bla-
7rtfPf Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-£/Ui Ct fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
Opreme za neveste in ženine.
Šare
cesta 8.
Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra
A lp^nVPP Marija, perilo za gospode in mcau VCL dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Elizabetna cesta štev. 6.
Čn«n Anton, domač izdelek srajc in korsetov, ° krii in spainih srajc. Sv. Petra cesta 8.
Čn«n Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne »ai 1» oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
Pralnica in svetlolikalnica.
Čnnn Anton, parna pralnica z električnim obra-
tJal 1» tom. Kolodvorske ulice št. 8.
6nnn Anton, svetlo-likalnica ovratnikov in man-•Jdl It jet. Kolodvorske ulice št. 8.
v
Onnn Anton, pranje in likanje bluz, zastorov in Odi 1» finega perila.
Pekarije.
Bizjak Terezija, pekarija, Poljanska c. 25.
Ton trn Avgust, pekovski mojster, Marije Terezije JGUMJ cesta 7.
7,,A0l, Karol, pekovski mojster, Florijanske LiUACK uijce g.
Posojilnice.
Kmetska posojilnica iV^K
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica
Miklošičeva cesta 8. — inserat.
Vioiomnn podporno druStvo, Kongresni trg 19 MdJGUlIlU de, inserat.
Slaščičarne.
BiSCllOf Rudolf, slaščičarna, Poljanska c. 22.
7 ',11II 7 n i t/ Jakob, slaščičarna, kavarna ln ^aia^iilK pekarija, Stari trg št. 21.
Sobni slikarji:
D/>f o\r Anton, sobni slikar na Poljanskem rcicn. nasipu 52.
Stavbeniki.
Hlphc Jernej, zidarski mojster, Hradeckega pred-111GU9 mestje 28.
Ogrin 'van, stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5. Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
Špecerijsko blago.
Dq|%jX Franc, zaloga špecerijskega blaga, špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Rpriak b Šnhpr tre°vina s Špec. blagom in DClJdft 0t OUUCI, Žganjem, Vodnikov trg 2.
UT Vi'i m Franc, trgovina špecerije in delikates, »VilaUl Miklošičeva cesta št. 10
Leskovi c k Meden trŠ?a S"
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
T nnpar Josip, trgovina z moko in mešanim bla-LrUlUjfll goni, Sv. Florijana ulice 7.
VTf*n fi-n	StRfan. trgovina s specerij.,
ucu^ui^tl delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
Mencinger
št. 37. in 42.
T., trgovina s špec. blagom In delikatesami. Sv. Petra cesta
PjtVfif	trgovina z manufakturnim in
i d" vit špecerijskim blagom, Z.iloška cesta 5.
PprrjMn Ivan, trgovina s špecerijskim blagom, I Ct Uall Ljubljana, Cesarja Jožefa trg.
Cnrlr Fr., trgovina s špec. blagom, dež. pridelki in OallV moko, Kolizej.
Opl^iilj, Jos., špecerijska trgovina, zaloga jCKUId žime in morske trave, Sv. Petra c. 14.
Ql1 ČTlilr trgovina špecerije, železnine in raznih
JU31HA barv, Zaloška c. 21.	_
v
^IfJlhntl kovina s specerij. blagom.
M.UU1I žganjem in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
v
SarabOn A., glavna zaloga rudninske vode.
^»rnhrin A., novo urejena pražarna za kavo k	AUlJlI in nilin 79 Hišavp 7 plcklrifnim
obratom.
Sarabon ^ * *3r'nia s"v za ^anie-
IflTPC Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, L\JlOt Sv. Petra cesta 21.
Tapetniki.
BOStal Karol, tapetnik, Sv. Petra ce»U 5.
nKfA7<i Anton, tapetnik in dekorater, Še-KJVlCAd. lenburgove ulice št. 1.
pnr. Dragotin, tapetniški in preprogarski moj-■	ster v tvrdki Puc & drug, Marije Terez. c. 11.
Urarji in zlatarji.
f«/!«« Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino tUUCU Prešernove ulice.
Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat.
Krapež
Ciiffnpr H., urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, OlillllCI Mestni trg, nasproti rotovža.
Vilhar ^u'(a> urar 'n trgov, zlatnine, Kopitarjeve 11111(11 u|ice 4_ Qiej inserat.
IPf	urar 'n trgovec z zlatnino,
srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg2<j.
Zajec
Usnje.
K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potrebščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Kregar Mally
Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
Opimifl Josip, zaloga vsakovrstnega usnja in »OCUlliy čevljar, potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.
MprČAl f3-' trgovina modnega blaga, vezenin, pred-U1G13U1 tiskai ija, Mestni tvg 18. Olej, inserat.
Vrtnarji.
RjlIPP Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-uflJc»' rija, Karlovska cesta 2.
Wider tr®'0VS'<' 'n un,etni vrtnar, Šelenburgove
Želez nina itd.:
GOlOb ^a'ent'n' trEovina z železnino itd., Mestni
Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji OLU|jlli<l jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta in Ančnikovega skladišča. Olej inserat.
Žitne trgovine.
Lavrenčič & Domicelj, ži:;;aa'32U"'
Razne tvrdke.
\ Hil mi '*an N'» kra"i- vrvarnain trgovina konopnine, Sv. Petra cesta 33.
Rahflilr Jakob» vodovodni inštalater Ljubljana, UdUlilA Poljanska cesta 3.
Rfiltll RlavVa zalogakirurgičnihin ortopedičnih U'dia 111(11 Aa predmetov, Prešernove ulice
Frfcfh ,rK°vina potnih potrebščin in predmetov liljtil ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3.
r«t7l ml L T phcir podobarja, pozlatarja in mnti 1111- O. LCUal, izdelovatelja oltarjev, Turjaški trg 1. Olej inserat.
JanC trgovina s praško šunko. (Wolfove ul.
KolilDann ^ran' za'osa porcelana in steklenine,
l^rpffaf 'van> zastopnik tovarne za kineško in Jllv^dl a|paka srebro Bachmann, Elizab. c. 3.
p i 711IV '<rovec z opeko, eternitom in škri-IVUlillal ljem, Hrenove ulice 9.
Mally Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2.
Poiilin glavna zaloga najbolj, briketa, premoga rdUllII in drva, Nove ulice 3.
Pprdan 'van» elavno zastopstvo zavarovalnice rCludll Riunione Adriatica di Sicurta, Trst.
Pllh J°S'P. polaganje parketov, Oradaške ul. 20.
RPfllif 'rranc' Rlav'10 zastopstvo kr. povl. zagre-nClillvj bačke tvornice likera, preje Franjo Po-korny, Zagreb.
Rnhrmann v H-> tre°vina z vegetabi-
1VU1I1 lliatlll lijami in deželnimi pridelki ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28.
Cqv- domača elektrotehnična obrt, Oradi-OdA ŠCe 17>
Cirlr Ivan, trgovina s suhim mesom, Šolski dre-Oll IV vored. Stanovanje: Poljanska cesta 70.
jr
Clr-pl Josip, spedicijsko podjetje in prevoz pohi-3MI štva, Gradišče 1
SUpeVC svečama, Prešernove ulice 7.
Tehnična pisarna
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
Tllflf	Jos- prevažanje blaga in podjetnik, Ka-' IV deckega cesta štev. 3.
Tlirk	■'os" las,ni,( Prvef>a slovenskega pogreb-■ Ul IV nega zavoda.
Visjcltl Fra*'' izdeJovatell vozov Kolo-
dvorske ul. 25.
7jf]n>« Jos., glavni zastopnik za kranjsko hrvat-AllUcil ske veležganjarne za slivovko in tropi-novec A. Hermanna v Varaždinu, Dunajska c. 31.
Vi(\nV J08-' razliCna zastopstva, komisijska trgo-£IIUdl vina z žitom, trgovina z laneniml tropi nami na debelo, Dunajska cesta 31.
Zupančič
Ivan, metlar, Karlovska c. 6.
Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdki ene vrste, dobita poseben oddelek.
Po soetu.
Nemško obrambno delo. Občina Ku-nov/ald na Nižjeavstrijskem je sklenila, darovati za vsakega prebivalca v občini dva vinarja za šulferajn. Leta 1908 je bilo ustanovljeni!] 338 novih podružnic šulfe-rajna.
Važen odlok glede praznovanja I. maja. Delavci neke tovarne pohištva so dne 1. maja izostali od dela, dasi je podjetje odklonilo zahtevo po prostem L maj-uiku. Podjetje je nato tožilo delavce na odškodnino, a je v prvi instanci izgubilo tožbo. Pri vzklicnem sodišču je povdarjal zastopnik podjetja, da je že v bistvu delavske pogodbe, da delavci ne smejo iz-ostati od dela kar tebi nič meni nič. Ce delavec, predno ni odstopil od pogodbe, izostane, je pogodbo prekršil in je kriv. Po triurnem posvetovanju je sodišče ugodilo pritožbi podjetja Ln obsodilo delavce, da morajo vsled po svojevoljnem praznovanju 1. majnika tvrdki nastalo škodo povrniti.
Conan Doyle nevarno obolel. Slavni pisatelj Serlok Holmesovih povesti Conan l)oyle je nevarno obolel. Predvčerajšnjim so zdravniki na njem izvršili težko operacijo.
Deset resnic za žene. 1. Boj se prvega prepira; če pa nevarnost prepira vendar preti, pa brzo končaj; v tem slučaju si namreč ti zmagovalka. 2. Ne pozabi, da si poročena z možem in ne z Bogom, da te namreč njegovi nedostatki ne razočarajo. 3. Ne muči ga redno z izsiljevanjem denarja, temveč glej, da izhajaš z določeno tedensko svoto. 4. Ce tvoj mož slučajno nima srca (kar pa ni verojetno), ima brezdvomno želodec; dobro storiš, če se mu zato s kako dobro jedjo prikupiš, kajti moško srce gre navadno skozi kuhinjo. 5. Včasih, toda ne prepogosto, mu pusti /adnio besedo, veselilo ga bode, tebi pa tudi ne bode napravilo sivih las. 6. Beri razven notic kdo se je poročil, ' kdo je umrl. tudi drugo vsebino dobrega slovenskega krščanskega dnevnika, kakor je n. pr. »Slovenec«, za katerega mej svojimi znamkami agitiraj, in bodi poučena o različnih dogodliajih, ki se dogajajo v inozemstvu; mož se bo o priliki čudil, da lahko tudi doma govori o dnevnih dogodkih s svojo ženo. 7. Bodi vedno — tudi v špetiru«	uljudna s svojim možem.
Spomni se, kako si gledala nanj. ko je bil še tvoj ženin. 8. Včasih mu pusti nekoliko več vedeti, kot veš ti, to bode njegov moški ponos bolj utrdilo, tebi pa tudi koristilo, če mu jedenkrat priznaš, da si se zmotila. 9. Ce je mož pameten, mu bodi prijateljica, če je pa tepec, išči torej ti njegovega prijateljstva. Povzdigni ga, toda ne kleči v pralni pred njim. 10. Spoštuj sorodnike svojega moža, posebno mater; mati njegova ga je ljubila veliko prej ko ti.
Prostozidarska loža spremenjena v katoliško cerkev. Francosko nadškofijsko mesto Auch je te dni praznovalo izreden dogodek. Nadškof Ricard je blagoslovil krasno poslopje, katero so zgradili za svojo ložo prostozidarji, katera je pa sed5j spremenjena v katoliško cerkev. Nadškof je bivšo prostozidarsko ložo, sedanjo katoliško cerkev, posvetil Presv. Srcu Jezusovemu.
Profesuro za zrakoplovstvo je nemški naučni minister ustanovil na univerzi v Gottingenu-
— Židovsko gledališče na Dunaju. V kratkem odprejo na Dunaju židovsko gledališče. kjer bodo uprizarjali komade ži-
dovskih avtorjev in dela narodno-židov-ske tendence. Gledališče se otvori pod pokroviteljstvom židovskih poslancev. — Ljubljanski nemški igralci, pojdite svoji k svojim!
Nova bolezen. Iz Benetk javljajo;
V	okolici Bionbina se je pojavila nova bolezen, ki ji podlegajo zlasti žene v blagoslovljenem stanu in porodnice. Doslej je umrlo nad 200 žena.
— Umrl je v Sarajevu v 54. letu starosti ravnatelj tamošnje preparandije Gjuro Bujher, hrvatski pisatelj.
Poslano.
Zima kruta, nikako kurivo ne zadostuje. Šota, drva, premog, Klara-briketi itd., vse bo kmalu že preslabotno.
PAULUS-BRIKETI
kot najmočnejše ku:<lo, (8000 kalorij) izdajo še največ. Že z enim komadom kot kurivni pridevek (gori blizu 6 ur) je uspeh izboren, in stane komad s 1500 grami samo 10 vinarjev. — Najmočnejši premog je sedaj tudi
Paulus kosovni premog
(6000 kalorij). Cene nič zvišane. Oboje priporoča samozalogar
J. Pnulln, Ljubljana, Nooa ulica 3.
Telefon 32.	101 3-? Telefon 32.
V	najem se da takoj za več let tako 53 imenovana	3—2
iiji gostilno Poučil
z zemljiščem ali brez zemljišča; več se poizve pri G. Lavtižarju v Kranjski gori.
H
izarskesn pomočnika in 1 učenca sprejme
Anton Hrovat, mizar na Breznioi,
pošta Žirovnica, Gorenjsko.	134 l—1
120 1-1
Vabilo
na
redni občni zbor
„Prue$a ljubljanskega delauskeja konsumneja druitoa"
vpisane zadrnge z omejeno zavezo
ki se bo vršil
dne 31. prosinca 1909, ob 4. uri popoldne v prostorih,.Slovenske krič. socialne zveze".
IDnevnl ped:
1.	Odobritev zapisnika zadnjega
občnega zbora;
2.	Poročilo odbora;
3.	Odobritev računov.
4.	Volitev odbora:
5.	Sprememba pravil;
6.	Raznoterosti.
Dostop k občnemu zboru imajo le člani.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Iščemo nevest
ki si žele nabaviti opremo; ravno tako kupite blago za domačo porabo najceneje v tkalnici
BRATOV KREJCAR
Dobruška štev. 9117, Češko.
Prepričajte se in naročite si še danes po znižanih cenah:	m 1
6 kosov rjuh 1» v velik. 150/200, K 15'— pošt. prosto 6 . „ 1» „ „ 150/200, K 16-50 „ b , , irlandske preje 1» 20ni 11 K , „ 1 ducat batistastih žepnih robcev 3 K , „ 30 m najboljših ostankov, popolnoma brez napake, 3 do 8 m dolgih za K 24-—, poštnine prosto. (Vzorci ostankov se ne razpošiljajo.)
Vzorci platnenega ln bombaž blaga zastonj in poštnina prosto.
Domača elekro-- tehnična obrt -
FR. SAX
- elektrotehnik -Gradišče št. 17.
Uljudno javim, da sem otvoril eiektroinfttalacijsko obrt ter
se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hifinih zvoncev, budilk, telefonov itd. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi.
Izvršujem tudi druga v mojo stroko spadajoča naračila.
Postregel bodem vestno in točno.
Pokličite me, ako je Vač električni obrat moten!
Velespoštovanjem
FR SAX, domača elektrotehniška obrt v Ljubljani
Gradišče štev. 17.	(130 1)
»ar Izborna priložnost za nakup ^
za trgovce manufakturnega blapa in za kroSnjarje. |	40 do 45 metrov ostankov K 15'—	j
sortirano v barhentu za 'obleke, 78 cm širok, krasni vzorci modnega cefirja za hišna oblačila, srajce in bluze, izborno obeljeno domače platno, kanafas, za posteljne prevleke, brisače, kuhinj-brisače Dolgost ostankov 6-10 metrov, zajamčeno brez napak in veleprlma kakovost, perilne barve. Ako ne ugaja, denar takoj nazaj. Najmanjše naročilo 1 zavoj za poskušnjo 40—45 metrov
K 15-— po povzetju pošilja	133 4 -1
Pri večjem naročilu 3% popusta.	tkalnica R. HORNER, Nachod, Češko.
Med. univ. dr. Josip Buh
bivši večletni vseučiliščni asistent v Gradcu, ki je služboval kot sekundarij po vseh oddelkih deželne bolnice v Ljubljani in prakticiral tudi po drugih bolnicah in zdravilnih zavodih	, tgm vljudn0 naznanja>
da se je nastanil kot praktični zdravnik na Vrhniki.
Stanuje v poslopju „Ljudske posojilnice" 1. nadstropje. Ordinira od 9.—12. ure dop. in od 2.—3. ure pop. Ob nedeljah in praznikih ordinira samo dopoldne. Vrhnika, dne 15. januarja 1909.
49 3—1
trpi marsikateri bolnik in prestaja pogosto strašne bolečine, ker je razna zdravila, zdravljenja, kopelji, masaže in druge načine zdravljenja brez uspeha uporabljal in mislil, da zanj ni več pomoči, da mu je usojeno brezupno stanje celo življenje. Da se nahajate v tej zadevi v veliki zmoti, vas pouči naša 64 strani obsegajoča ilustrirana
brezplačna knjiga
Svetujemo torej vsakemu, bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoznost, nevrastenija, revmatizem, bolezni v križu in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu dopošljemo takoj 64 strani obsegajočo ilustrirano knjigo brezplačno intranko.
Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj, I. Schvvangasse štev. I., s|3. 1. nadst.
Kupon za brezplačno knjigo.	17. [. igog.
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju I.,
Scluvangasse 1, s/3. I. nadstr.
Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung Uber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:........................................................................... Naslov:...............................................
132
Podružnice Spljet, Cclovcc in Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2	Podružnice Spljet, Celovec in Trst
	sprejema vloge na knjižice in na te- 1/ O/ koči račun ter je obrestuje po čistih #2 /O Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
- Delniška glavnica -K 3,000.000!		Rezervni Vond K 300.000.
Prvi Kinematograf Polhe
Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne „Europa" vsako soboto In sredo noo program! Predstave ob delavnikih: ob 5„ 6., J. m 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Cene prostorom: ItK^MO v"' KrosJS	i Vsak četrtek ln Soboto od 3- do <>. ure pred- i Slike » ^io samo iz p.ve svet. pariSke tvor. Pa.he Frferes.
s - --------- ' ---------- " " 5	Ravnateljstvo kinematografa ..PatiT.
2613 19
vojaki do narednika 20 v.
1 stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 v. I
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi In odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 iončič 3 K 60 v, 2 lonCka 5 K. 1 reba, da si vsaka obilelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-ri&ič, lekarnar. Pakrac št. 65 Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3146 10—5
Proda se hiša
iz proste roke v zelo ugodnem kraju, pripravna za obrt ali trgovino v Škofji Loki 97,
Poizve se ravnotam. 104 3—2
Perje za postelje in puh
7899 priporoča po najnižjih cenah 52-9
F. HITI pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se ločno izvršujejo.
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z na|boljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju.
tuberkulozi itd.
3144 10

Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošila. — Prosimo, da sa naroča naravnost od
P. JURIŠICA, lekarnarja v Pabcraou St. 65 (Slavonija).
■————	————m
Velika zaloga raznih
2267
slovenskih plošč m gramofonov
ceniki od gramofonov In plo£6 na razpolago.
Fr, P. Žalec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, Stv. 26.
Msak dan sieže
pustne krofe
priporoča	2
J. Zalaznik, Ljubljana
Stari trg štev. 21.
dina zaloga izvirnih z=
Ameriških čevljev
Avstr.=ameriška zaloga čeljev v Ljubljani.
Poleg kavarne ,pri Slonu'. Pazite natančno na firmo.
Najcenejše
«
10
domačega izdelka
pfiporoča po najnižji ceni ln najboip kakovosti slavnemu p. n. občinstvu te preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani ===== Pred škofijo štet. 19. — Stari trg Ste*. 4 Prešernove ulice šter. 4. 163 m-m
mm Popravila točno in oeno. m>
Oznanilo.
Zaradi bolezni svoje žene oddajam svojo 43	dobro upeljano	32
veliko trgovino
z mešanim blagom Ignac Morlč na Jesenicah, Gorenjsko,
pod zelo ugodnimi pogoji takoj za več let
v najem.
Ponudbe sprejemam in pogoje stavim sam.
Najnovefie slovenske produkcl|e v oktobru.
Gramofoni
ln plašče vseh sistemov In mark
Neprekosnl glede glasu ln reprodukcije__Prva specialna
uvozna lili« za gramofone.	JH0 26-
H Josip Moser, Dunaj IX. Kinderspltalgasse 10.
S Največja zaloga plošč v vseh znamkah cd K 3 — višje.
Izboriti roilbln-kl aparati od K 80 — tKIo. Pokaže sc o-, zastonj, ne da hi sc Sililo k nakupu. Zamena vseh plošč K5 najkulantnejša. Lastna popravljalnica. — Pošilja se vsak $ '■'■	dan na deželo. Prospekti zastonj.	::
jflavka
izdelovatelj h^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in tfandaj,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočala svojo velijo zalogo obvejil ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov ja inhalacije s paro in mrjlo, sterelizirane obveze in pomu^a, kakor tudi nogavic za Z^rčne j;7e, k.dne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samo^listiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podloži- Vse bandage se izdelujejo pod strogim nad-Zorsti/om po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan'čniponiklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila jc izvršujejo točno in ceno.	3 3
n
A
>N
a> t,
a) o
B.
<8 S "O
m Pozor!
(Mj
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Telefon
št. 262.
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.
0i
S v o
0) Jt
N
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! S Velika zaloga telovadske obleke !

l l
■ ■
2399 17
Gostilniški prostori in gostilniška obrt
Kramar v liubliasl m Dolenjski cesti Si. 5
se da w rs a jem (zakup)
potom javne dražbe dne 22 I. 1909 ob 3. popolidne
v sobi št. 36 c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani.
Pogoji pozvejo se ravno tam ali pa v pisarni dr. Prana Poček, odvetnika v Ljubjlani, Stari trg St. 30.	99
ir Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljonega perja K 2, polbeloga K 2 80, bo-lega K 4, 11 nega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 6, beloga K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje tMl
gostega, jako trpežnega, rdečoga, modrega, belega ali rumenega nankiDg-blaga, 1 pernica velikost 170X1*6 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 1»5, b polpuhom K 20, s puhom K 24, posamezno pernice K 12. 14. 16, blazine K 3, K 3 50, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Berger v Dešenici št. 222.
Češki les.	2599-57
Za n (luknjajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in jioKt. proato.
IBOOIBZ Btj|»udO[BN
Sprejmem več spretnih
k 1 juča vri ičarskih
pomočnikov
3—2
Delo stalno. Pismene ponudbe na 41
= Ivan Rebek-a ss
ključavničarskega mojstra Celje.
Stanovanje
v samostojni hiši v 1 rnovem se takoj odda. Poizve se v gostilni ,,pri Mesarju" pri dolenjski mitnici.	55 5—5
25 let star, slovenskega in nemšk. jezika zmožen, želi vstopiti v službo kot
hi&nik ali oskrbnik na kaki graščini. Naslov^ pod šifro „hi&nik št. IOO", Kranj poste restante.
40 3-3
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hripavosti iu vratnih oteklinah zdrav ničko priporočana je	38 12 II.
MATTO?^
bvSB
alkali&na
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: G»esshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Za!ofl» pri Mihael Kastnnr-ju In Peter Lassniku-Ljubljana.	114 52—48
ipOSREDNJA
fS-Ha,,,,...............„„1,3.,.,................ & ............
Vlog« ■■ ktnjiiio« i« raAua 4 % im 4 V, Kupo««*]« ia prodaj« vpadu, papirjev. Uprava la ftuvalaa zalega brezplaftao.
CESK1B HRANILNIC,
CUstfedni banka 6eskyok apoMtelen>
Po.ojSla okr»j*m, ma.tom, ab&iaam In drugim javnim korpor.cljam pr»fl amorflraclfi u 4 J* In */*•/. upravne pristojbine. Finanoiranjn Javnih padjatij. Emisija lastnih 4*f. kan-kovnih »bligacij, kater« uilvajo pupllarno »Ifurno.t I. m smejo raMti za vsakovrstne kavcije.
Dal. kap. 7,008.000'— „
£ Tticcml: Aonbaaka*. A
S Deponiranj« kavcij la f x vadlj rasnih mt _ ■ Bakont aicajlc iaa« _ ■| denarnih aavodov. | • Bankovn« informacije ~ In avetc brezplačne.
Odpremno ln Komisij, društvo
„balkanu
u Trstu, Riua Grumula št. 14.
Telefon št. 21—60. Brzojavi: BaSfcansped. Žiro račnn pri Jadranski banki v Trstu,
sprejema
v avoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnim! pogoji, ter skrbi za prodaj j blaga najkulant-neje. Istotako kupaje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev naj-povoljneje. Otvarja carinske kredite, zaoarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo Jn navodilo ----hitro in zastonj.	—
pri Plznu, Češko.
Ceno če&ko posteljno perje!
5 kg nov. temn K 9 60, bol|še K 13 —, polbelo skubljeno K 8 - , belo K 24-—, sneinobelo, kot puh mehko skublj. K 30 —, K 36'—, K 42- -. Pošilja franko po povzetju. Zamena dovol|cna proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel, Lobes št. 159
na Vrhniki St. 182, pripravna za trgovino ali obrt, z dvema velikima kletima se proda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več se poizve ravnotam. 3241 10
hoje sebe aii svoje otroke obvarovati
ka&IJss
hripavosti, katara, zaslezanja ka-tara v grlu dslovskega in dušlji-vega kašlja, naj si omisli zdravniško preizkušenih In priporočenih
Kaiserjevih karamel za prsa
s tremi jelkami.
5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Z.voj 20 in 40 vin., škatliica 80 vin. dobivajo se: v Ljubljani: Lekarna pri .Orlu" pri želez mostu, deželna lekarna pri „Ma-riji Pomagaj", M Leustek; Ubald pl. Trnkoszy, Jos. Mayer, O. Piccoll, pri .Kroni" A. Bohinc, vogal Rimske in Blelweisove ceste: Ivan Ojurlčič v Metliki. Jos Ancik, Ribnica, A Roblek, Radoljica, D. Pire, Idrija. H Brilll, Litija, E. Burdich, Sk-. Loka, Hugon Roblek, Tržič, Karol Andrijanič v Novemmestu, Karol Savni« v Kranju In Josip Močnik, lekarna pri .Sv. Trojici" v Kamniku.	3017 24-1
Praktična novost!
Scepilnim strojem,Heileria4 zamorete drva hitro, brez nevarnosti in ropota cepiti v poljubno majhne kose. Dobi se v vseh boljših trgovinah za hišno in kuhinjsko orodje za ceno K 12'—.
Kjer se ne dobi, naroČite naravnost pri Izdelovalcu.
LudovU Heller, ložener
Dunaj X., Laxenburger-strasse 33.
2846 13-12
Žrebanje ie v četrtek.
Glavni dobitek ***
Jubilejne srečke
za vdovski in sirotinski zaklad „Eintracht".
2200 dobitkov 6 krona 2200 dobitkov
kron vreaen
Dobe se v c. kr. tobakarnah, loterijah, poštah, menjalnicah i. t. d.	3489
^p^H __ ■ n	je najboljše in najfinejše
falORSlRI ž5stil° za čevlje
Dobi se povsod. 780 7
J Hunc>
Ljubljana, Dvorni trg 5/. 3
priporoča velikansko i$ber Rimskih sušenj, kožuhov (kratkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., gospode in dečke.
Strogo solidna, strokovnjaka postrežba.
lzdelonc postelje
iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjene. Pernica ali blazina 1 BO cm dolga,
1	.bcm široka K 10 -, 12 —, 15'- In 18 —;
2	metra dolga, 140 etn široka K 14' , 16.—, K 18 - , 21 . Zglavnik 8» cm dolg, ;'.S cir.
širok K 3 —, 1-50 in 4'—; 'Ocin dolg, 70 cm širok K 4 50 In *-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za eno posteljo K 27 -, boljši K 31"—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	290S >
BENEDIKT SACllSEL, Lobes 910 pri Plzuu, Češko.
Bolni no želodcu
iščejo in najdejo tolažbo in zdravje z vži-vanjem pravih Brndy-jovih želodiČnih kapljic. ker so po kratkem uporabljanju toga staroznanrga sredstva odatranjajo vse slabosti in nepnjeme posledice kakor vrto-glavst, slabost, glavobol, slaba prebav-ljanja, /aprrost in po tej povzročena utrujenost in onemoglost. Ker se pogosto prodajajo ponaremnja, zahtevajte vedno le pristne Bradyjeve želodčne kapljice, ki imajo i.a zunanjem ovitku in navodilu razen Marijine podobe s cerkvijo kot varstveno znamko tudi podpis Najvarnejši pred ponareja- fa/JjtdlOj* njem ste, če naročite na-	"
rimi »Rt pri i/.delovalco C. Brady-ju, lekarna, Dunaj 1. Fleischmarkt 1/462, kjer stane 6 steklenio K 6-— ali 3 dvojne sreklenioe K 4 50 franko in popolno brez vsakih stroškov.	2745 6—la
Zaičftna znamka „Sldro"
Llint Capslci mi
Nadomestek za
Sidro -Pain-E*peller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče In odvodno mazilo pri prehla]enju ltd-1 cena 80 v.; K 1 '40 In K » — »« dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovan|u tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v ikatljab z našo zaščitno znamko ,,Sidro" potem ae je gotovo prejel originalni Izdelek
Richterjeva lekarna
pri „zlat.m levu" v Pragi Elizabethgasse štev 8 nova.
IV Dnevno razpošiljanje. tU S957 42—1
Delniški kapital 120.000.000 K
Podružnica
Rezervni zaklad 64,000.000 K c- k p. p p i v i I.
1 avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
m m
i *
g
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev« 9.
Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu,
na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajnifike liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete Cprecijoze^ v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev, plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu-in inozemstvu itd. itd. itd.
1912 10
Centrala na Dunaji.
Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovcvari, Ljubljana, Lwow, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava, g Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.	^
c.wmcmans

■rnimuia amw»uuM«Hii«
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Horecgpesni trg 19
sprejema hranilna vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure
SI 0] to je. daje xa 200 kron I* ® 9 kron 60 vin. na loto
Drug«* hranilne knjižic«* w sprelemato kot gotov denar, ne da bi sc njih ohrpstnvnnje prekinilo.
Rential vls^v «lc	J)»r miuiiliiios* nama
Ha..-i Kanonik A. Kalon l. r.,
Nb J«))${r»i.r,«4i>jA""* ji-rlllik« r.a AtedmiiJ* '
t?
Kanonik i. Su&nife i. ir., podpredsednik.


Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk: »Katoiiške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štefe.