P osamezne številke« Navadne Dia 1>-* ob nedeljah Din 1*50, •TABOR* izhaja vsak dan, rama nedelje in praznikov, ob li ori « datumom naslednjega dne ter stane tnesečoo po pošti ft 12’50, caSno* tem«tvo D 20*50, dostavljen n« dom ^ 14'—, oa izkaznice D 12*5(1 unenti pa dogovora. ?Wa sa uri aoravi .TABORA*, »ulica Stav.i. Leto: IV. - Številka: 205. nranrw%TWMH^ z-d. 1 Na natočila brea danorj* se ne «ur% - Rokopisi «e mm vračajo. Posamezne številke« Navadne Din l*<—y ob nedeljah Din 1*50. t RFPN^rrVO m B,h.]. v Mari-Hi »cičcv* «1. št. 4» L nad-aj j- »e Telefon intarurb* H, 27&. č’ uAVA se nahaja e Jurčičevi olici st. 4* pritličje, desno. Telefon st 24» — SHS poatnočekovnl račun f.lev. H-7H7. Maribor, sreda 12. septembra 1923. Krvava obsodba. Maribor, 10. Septembra. . _ žal da Je 'moral raVno Zagreb biti tl1-fci je na obsojanja -vreden Hacin reagiral na veseli dogodek, ki ne spada v republikanske račune. Pri demonstracijah Hanaovcev je bil ubit policijski ^atrolor Galovic, ko je vršil tisto služ-’ ki bi jo na njegovem mestu vršil ^sak policijski uradnik v katerikoli dr-!av*> magari tudi v Radičevi republiki, *** bi bila kedaj mogoča. Krvavi inci-me(j blokaško avant-gardo in drža-' 1 zvestimi živi ji je vzbudil splošno o-g°rčenje lojalnih državljanov, ne glede to, ali so s sedanjim režimom zado-aii ne- Smrt policijskega organa Kot odgovor na prestolonaslednikovo roj-3® najtežja obsodba zagrebške se-^ratistične politike, obenem pa tudi ,*4slabše spričevalo vladi, ki ne vrši o-dolžnosti, koje ima po prirodnem in beškem praviu sleherna legalna vlada, j. Jfaj takega ni mogoče nikjer na ze-j krogli — piše »Riječ«. — »Na So volitvah z vojaškimi avto- • ,'i razgnali De Valerino zborovanje de M- * alero zaprli, na Poljskem so za ^^Škofa, Szeptiekega, ker je bil v ino iri ea sumijo, da je agitiral za ciljj.j ^sko samostojnost, v Nemčiji brez rea^?? Prepovedujejo komunistične in iimj lj0®ame liste, z orožjem zatro vsak Di0reai^i poskus terorja, na Češkem hit , 'lnkov organ izhajati kot d n Ir. Mn ije Ji 11“ pi lipi. _ ne ;ov organ izhajati kot dnev-Prepogoste zaplembe, sedaj pa ^ovTni<4 notranjih del razgnal Hlin-ge cr?ran1zacijo »Rodobranci«, a naj ^°^pjamo Madžarsko in’ Italijo? V ^_.^ežo]ah ne sme nihče niti črhniti k . vladajočemu Sistemu. Pri nas pa j® j« dogodilo to: Sami Stjepan Radič v službenem) ispocročilu svojega pred-^stva konstatiral, da obstoji v Zagre-v* turistična organizacija Hanao, da se 2 načrti oborožene vstaje, da pri-atentate na posamezne politike. , “stih 'so izšla celo imeria voditeljev te 8a®izacije, a ni se zgodilo ničesar.« dela p se v d on a rod n a radikalna A! državni separatisti in komuni-^Teberji še vpijejo, da jo Jugo-^eakcijonama. Kje je na zapadu Čej0 bi tolerirala nasilneže, ki ho- Wvrtoi} državnike iii razdreti, dr- ^tvn g država je že po svojem bi- fce iaf ^ ker vsiljuje ljudem1 zakone, tia je epe®fti tofegalomanu sine v glavi, kolitifc01* ^kliean vladati in1 da 'se mora itria ^arvrfati po njegovih »idejah«, Pot, da organizira Svojo pri-^Per TU*3 T>a pravice, da Se oborožuje ^afeka ^a^n<> državno avtoriteto. Radi-^?ath ^ u 21 strani terorizira in * drt)» take, ki 'so državi zvesti, ktežai t S*'TanI pa odpira separatistom ■M^ta” temm toe pravi »modra državna •dr?- ®teža)J. In temlil Sc pravi »modra - aVna Politika«. sodniki zaščitniki iredentistov ^o^1^lp£®'ta> 1®. sept'. (Izviriio.) Pre-xi Sodnik 3‘e odredil, da rse vsi ^ društva «probujajočih Se ^avi“r°V<<’ ® 80 bi,i obtoženi radi rieu-zbiranja novincev, radi po-^IoČk”?3, d'okaz0^ izpuste. Zoper to lJtitrv,0 3® vložilo državno pravdništvo 1>- na vrhovno sodišče. Beograd, 11. septembra. Dr. Korošec še nahaja v Beogradu ini pravi, da je prišel protestirat zoper redukcijo uradnikov pri oddelku za socialno skrbstvo V Ljubljani. Napraml poročevalcem! listov je izjavil, da ne želi pogajanj z radikalci, ki bi ga spravili V kako zvezo z njihovim delom v parlamentu, hoče pa se informirati, kaj pravzaprav nameravajo radikalci, ker so začeli odpuščati vse uradništvo, katero hi radikalskega mišljenja. Dr. Korošeo pravi nadalje, da se bo po svojem povratku v Ljubljano podal za eri dan v Zagreb, kjer se vrši konferenca vseh hrvatsklh strank. Na tej konferenci bi naj bil sklenjen še širši blok proti Beogradr. Kaj natančnejšega pa dr. Korošec ni liotel povedati. Pravijo, da je postal v zadnjem času še ostrejši nasprotnik centralizma nego je bil doslej. Razširjena je vest, da bo povabljen na kosilo k Nj. VeL kralju, vendar pa vest še ni potrjena. Kompromitirana „Hrvatska zajednica“. Zagreb’, 11. septembra. Policijsko Hrvatske zajednice. Policijski predšed-ravnateljstvo je uvedlo najstrožjo pre- „ik je dal prostore zapečatiti in je uve-iskavo zoper morilca policijskega kon- del hišno preiskavo. Morilec Režek je trolorja Galoviča, ki je padel smrtno zbežal in ga zasledujejo s tiralico. (Za-zadet povodom separatistične demonstra- grebški blokaški listi so hoteli zakriti cije ob rojstvu prestolonaslednika. Ta prave krivce — Hanaovce — in so iz-preisikava je prišla tako daleč, da je že mišljali najrazličnejše kombinacije. Hi-ugotovljeno morilčevo ime. Piše se Ste- navsko so obžalovali sramotno politično fan Režek in jo član organizacije Hanao zločinstvo na nedolžnem Galoviču, v isti (Hrvatska nacionalistična omladina). sapi pa so zagovarjali Hanaovce, ki so Dalje so priče izpovedale, da so sa člani krivi krvavega zločina. To je morala Hanao na poziv svojih voditeljev pred »čovječansikega in mirotvornega« Zagre-umorom sestali v prostorih tukajšnje ba! Ured.) — Dr. Korošec V nemlEosti pri ki jih je rodilo posredovanje konfereri- zagrebških separatistih. 00 ambasadorjev. Politis, ki je seji pri-° r sostvoval, je izjavil, da bo Grčija že jtitri Zagreb, 11, septembra. Predvčerajš- r>oloži]a vsoto 50 milijonov lir pri svinjini bi imel priti v Zagreb dr. Korošec, carski banki. Spstanek finančnih ministrov v Beijn. Beograd, 11. sept. Včeraj je odpotoval da bi se razgovarjal z zastopniki ostalih skupin federalističnega bloka, ki so ga že pričakovali. Zagrebška gospoda je nekoliko razočarana, ker se je dr. Korošec v Belje finančni minister dr. Stojadino vozil mimo Zagreba, ne da bi bil stopil vid. Tu se sestane z avstrijskim" mini-s kom v stike ali da bi bil vsaj opravičil strom dr. Griinbergerjem, ki je bil po-svoje — pravijo— prenaglo potovanje v vabljen v Belje na lov, Beograd. Nerazpoložen!® proti dr. Nin-čiču v Beogradu. Beograd, 11. septembra. Povodom vesti, da se je zunanji minister dr. Ninčič v Ženevi sestal in raztovarjal z madžarskima državnikoma Bethlenom in Daru-varyjem, je zavladalo v vladnih in opozicijonalnih krogih več ali manj odkrito nerazpoložen j e proti dr. Reševanje Nemčije. Berlin, 10. septembra, (Izv.) Državni svet se je danes bavil s vprašanjem izdaje novega denarja. Sklenilo se je, da se bo to vprašanje rešilo sporazumno z državno banko. Namerava se osnovati posebna banka za izdajo bankovcev, ki tnkniSniib bila popolnoma neodvisna od državnih financ in državne banke. Zadeva se mora čimprej urediti, da bi ta banka sars rsrss >*“• “«* Nov diplomatski sporček. Carigrad, 10. sopt. (lav.) Zastopnik angorske vlade v Carigradu J^dhan-Bey je predal vrhovnim komisarjem zaveznikov noto, v kateri protestira angoraka vlada zoper zasedbo otoka Surnruk s tak 'namen, kakor ga je navedel presbiro V službenem1 poročilu. Konec italijansko-grškega spora. Pariz, 10. 'sept. Tako grška kakor ita-lijariska vlada sta izjavili, da sprejema- & ram Grkov. ta pogoje konference ambasadorjev za Zmagovalec v avtomobilski dirki, rešitev grško-italijanskega spora. Grška zahteva, da Italija takoj izprazni otok Monza, 10. septembra. (Izv.) Pri avto-Krf. Veleposlaniška konferenca je vze- mobilski dirki za novo veliko nagrado la italijanski iri grški odgovor na zna- (800 km) je zmagal Salamano s »Fiat«-nje. Tako je konflikt za enkrat poravnan, avtomobilom. Progo je prevozil v 5 urah Rimi, 10. sept. (Izvirno.) »Tribuna« po- 27 min. 38 sek, Povprečna hitrost na uro roča iz Krfa, da je dospel tjakaj angle- znaša 145.5 km1. 5ki konzul, ki bo bržkone preiskoval, koliko je trpel otok vsled italijanske zasedbe. Zveza med italijanskimi in gr- -u- BORZA tfot, 11 septembra: Pariz 31.65, Lori-grad 5-95> Berlin 0.0»011, Vaj n 2ita!i3a 24-6°. Newyorlt 557.25, ^Sta (Lm « troae 0.0079, Budlm-^ ^ Soiiia, ZM židovska republika v Rusiji. Gdansko, 10. sept. (Izvirno.) Iz Kovna v, ... i .s. , . . , ___ poročajo nekemu tukajšnjemu listu: škimi lukami se vedno m vzpostavljona, n , , . . . ,.v , , Centralni odbor komunistične stranke v Iz Sveta Zvez© narodov. Moskvi se bavi z načrtom za ustanovi- tev posebne židovske republike v Belo-Zerieva, 10. sept. (Izvirno.) Svet Zveze rusiji. Ta republika bi obsegala vsa ona narodov je na svoji današnji seji izvolil okrožja, v katerih je nad polovico prebi-Brazilca Pessea za sodnika/ pri stalnem’ valstva, Židov, to so zlasti okrožja Vi-mednarodnem sodišču. Nadalje je bil tebsk, Minsk in Komel, odobren pristop Irske k Zvezi narodov. TT-., . . . ,, Seja jo bila nato v znak sočutja s težko Razbojniki v Kitajskih vodah. prizadeto Japonsko prekinjena. Prihod- Hongkong, 10. sept. (Izvirno.) Med rij a. seja se vrši jutri dopoldne. Kantonom in Hongkongom »o morski Ženeva, 10. sept. (Izvirno.) Svet Zveze razbojniki napadli angleško ladjo narodov je v, zaupni seji sklenil, da bo »Schingshanig« ter odnesli 20.000 dolar-na jutrišnji plenarni Seji po baronu I&- jev. Dva mornarja in devet potnikov so hiju podal kratko i£5avo o grško-itali- vzeli « seboj, da bi izsilili večjo odkup-jaaaakefflS sporu t«p opozoril »a uapehe, nin^ Politične vesti. * Pravo stališče. Na veliki skupščini CMD v Ptuju je v spodnji dvorani pri banketu govoril, kakor smo že včeraj poročali, tudi min. n. r. g. dr. Gregori Žerjav, ki je v jedrnatih besedah odi govoril nekako ria prejšnji govor zai stopnika pokrajinske uprave, ozria-ču* joč stališče, katero moramo zavzeti na-t pram tujim narodnim manjšinam, po* sebno pa napram Nemcem v našemi sei vernem ozemlju. Ptujski dogodki Ipta 1908, je rekel g. dr. Žerjav, niso ostali brez dobrih posledic za nas. Vzbudili so v našem narodu narodno zavest in! velik odpor proti Avstriji. Zato nam tudi za kri, prelito po teh dogodkih, ni iri ne sme biti žal. Rodila jo stoteren: sad, prit nesla nam jo svobodo. Po osvobojenju, ki nam je dalo tudi severno ozčmlje 8| Ptujem, se nad Nemci nismo maščevali! radi dogodkov 13. septembra 1908 iri ran di raznih drugih, čeprav bi so bili lahko, in se tudi ne mislima Enakih sredstev) ne bomo uporabi j ili, če ne bomo k temu prisiljeni, kajti kdor jo izzvan, rio izbira sredstev. Pred vsem pa morajo naši rionfi šfei sodržavljani nvaževati, da Jugoslavija ni skupina narodov, kakor je bila Avstro-Ogrska, ampak je nacijonalna država .Tugoslovenov. Res je, da so vsi državljani napram državi enakopravni in uživajo enako zaščito zakona, vendar pa je v naeijonalni državi stališče drža* ve napram državnemu narodu bistveno drugo kakor napram manjšinam'. Vemo in priznavamo, da je v tem našem o» zemlju nekaj Nemcev in nemškutarjev, ne priznavamo pa v severni Sloveniji nemškega naroda, če se bomo oboji, Slo. venci in Nemci, držali tega, potem gotovo ne bo prišlo do spopadov. Ptuju smo hvaležni za pokret iz 1.1908, če bi pa bil ta naš Ptuj kdaj zopet ogrožen, ‘potem naj mirno pozove na pomoč vse zavedne Slovence in živa nacijonalna s ve st bo pometla brezobzirno z vsem, kar bi hotelo omajati jugaslovensko premoč V, tem našem mestu. — Stališče, ki ga je očrtal s tem g. dr. Žerjav, se nam zdi! edino pravilno in umestno, zato mora postati naš evangelij za vso bodočnost. Tol so čutili tudi zborovalci, ki so dr. Žerjavu po tem govoru prirejali burne ovacije. * Kako radikalna vlada reducira n« radništvo. »Nova Doba« prinaša sledeča umestno opazke: Čitali smo zadnje drii, da je bilo reduciranih ria stotine za službo sposobnih slovenskih železničarjev1, reduciranih je bilo večjo število Slovenskih žandarmerijskih oficirjev in to baš takih, ki so po dolgem zvestem! službovanju v žandarmerijskem' kadru! težko nadomestljivi, reduciranih je bilo tudi mnogo učiteljskih moči. Radikaltia vlada, ki s tiho podporo naših slovenskih klerikalcev izvršuje te brezobzirne junaške čine nad rodbinami sloveriskiH so pravili in presedlali k Nemcem, ki sO dobro plačovali janičarje. Ce rii »rodstva po rasi«, teda j so lahko Pcrišičevi Hrvati danes Angleži, jutri Francozi, pojutrišnjem Nemci, eventuelrio tudi Danci' itd. Kar se pa tiče »zapadiio evropsko kulture«, je lepo slišati, da so Hrvati za n jo že tako dolgo; dosedaj se žal še premalo pozna njen blagodejni vpliv, pa« pa je čutiti že pri Starčeviču bližino Balkana in Iztoka. ... * S kom se pogaja Radič * Pod tem naslovom prinaša zagrebli! klerikalni list »Narodna Politika« kriti« ko Radičevih »uspehov.« i.ri SM!©r && ^odt ,$agi ItaldiSovH pisem!. O’ RadiceV! oajan-ilki pravi: »V vsemi Londonu ni mogla [Radičeva gostiteljica najti uiti toliko lainarioev M prijateljev, da l>i mogla ž ;{njimi prirediti večer »a čast Svojemu »gosifcu. Za njo je Stjepan Radič nedvoml-fpSa interesanten objekt, ki si zaslug rav-ttno toliko pozornosti, kakor da je to kak [Mulej Hafid, Rajsuli ali novi Hadži fMurait. Radič nič ne pove, kako še ime-ifdnjejo njegovi gostitelji, ali iz pisanja ijotndoniskih listov jo razvidno, da njegova družba no zasluži mnogo zaupanja. JTo piso jaijkaki prijatelji Hrvatov, temneč stari avstrofili, ki nikakor no morejo preboleti razpada Avstro - Ogrske. Njim ni do »miratvorno i čovječariske republiko«, temveč do restavracije Avstro-■jOgrske. Madžarska inl avstrijska aristokracija je ž njimi V najbolj' prijateljskih zvezah id dela neumorno propagau-ido za ustanovitev tzv. podonavsko kori-lederacije. Mi ne bomo rekli, da se Radič strinja a tem načrtom. On! dobro ve, iSJal bi Se s temi načrtom ne mogel strin j a-•oiiS stati del njegovih1 pristašev. A1 iz jirijegovega) članka »Miroljubivai Eifgle-j#oa i paclfistička Hi-vatska« je razvidno, da se S tem1 načrtom bavi. »Narodna Politika« citira značilda mosta in' na-jvlajia zaključek »Daily Espressa«: »Zdi *e, da on’ po vsej verjetnosti dela Ha to, !j8a tse vse države bivše Avstro-Ogrsko aopet združijo iri1 sicer kot kortfedoracije. ;!Natoi »Nar. Politika« pristavlja: »Če je ,to zares Radičev načrt, tedaj1 bi Hrvati imeli popolnoma prav, da ga proglase za 'iJirvatskcga izdajalca. Nikdar de bodo privolili vj to, da so n j odi ni jo z Nemci in ,Madžari. Preje bo tekla kri po Dravi itfrii po ostalih’ Baših rekah nego so bo to ;p(godi]iO.« , Hrvatski pojmi Vi narodnosti. V »Hr-Ivatu« z dno 4. tm'. jo napisal famozni Ivica Peniaič članek »O ropstvu1 i o slo-ibodi«, v katerem definira separatistična {nazore o ‘narodnosti. Tu pravi med drugim1: »Samo za primfitivniog čovjeka može biti irijerodaivno Sorodstvo po rasd, jkao »to jo to slučaj kod životinja, ko je irtO miogu Svoj instinkt »avladati, kao &ot Afrikanaca ii podobnih. Za kultur-pM razvijertag oovjeka jo pravo rodstvo feulturno-duševno. Hrvati hisu pikada privali niti Se Stidili, da pri zn a ju sebe Sinovima zapadno-evropske kulture. An-jto Starčevi6 je radi toga odbacivao i ye-{sui Sa RuSijorniL« Zanimivo! Spominjamo Jse, da so se z enako teorijo opravičevali iltndi maši nemškutarji. Materni jezik, pripadnost po rasi, to so zoološki pojmi, .državriiK namcščortcov, pa jo smiatrala sv temi oaisu za državno in narodno potre-Jbo, da jo imenovala za pomočnika direktorju! podržavljeno južno železnice g. Pvana Hribarja, ki jo bil nekdaj posla- Sknpom so Se sprli s?rški in italijanski dečki v starosti od 12 do 13 let. Naenkrat je nek mali Italijanček potegnil tiož ter ga zasadil svojemu grškemu nasprotniku v trebuh. Sprli so se radi znanega grško-italijanSkega Spora. Ranjeni Grk je po par urah umrl, dočim je mladi ubijalec pobegnil. — Carinski poštopnik glede dvovlast-hikov objavlja »Uradni list« št. 84 od 8. tm. — Radi uboja lastnega očeta je bil pred celjsko poroto obsojen dne 10. tm. na 15 let težke ječe posestniški sin Anton Pirnat iz Anovca. — Nov avijatieni rekord je dosegel 8. tm. francoski avijatik Sadi Lecoint, ki je dosegel višino 10.741 metrov. — Kaplan obsojen radi posilstva. Kaplan! v gradu Eggenberg pri Gradcu, Josip Kraus je ob enem katehet v treh šolah! tega delavskega okrožja. Dolgo 'se jo že govorilo, da vabi in sprejema v svojem Stanovanju šolska dekleta. Končno so je za zadevo začel zanimati tudi urad za zaščito deee. Več deklic so izpr*-šali, kaj delajo pri kaplanu jj® o gem govore. Nelko 14-letnoi 'dekle je SraffleŽ-ljivo priznalo, da postopa kaplan ž njo že dve leti kot s svojo ljubico. Vsak dan je prihajala k njemu ter mu opravljala razna hišna dela, dokler ni postala njegova žrtev. Tudi z neko lG-letno deklico je im'el slično razmerje. Pred poroto še je kaplan zagovarjal, da je rabil deklice šo le po 14. letu, kar pa se je izkazalo kot neresnično. Obsojen je bil radi posilstva in zapeljevanja na 2-letno težko ječo, poostreno s postom in enkratnim trdim ležiščem na mesec. — Nemška plaiiinska društva v Tri-entu razpuščena. Prefekt province Treil-tino je odredil, da se razpuste vsa nemška planinska društva. — Budimpeštanske lrnrtizane In ameriška valuta. Budimpeštanska policija preiskuje nezgodo nekega Amerikanca, ki se jo seznanil z dvema damama in' šel ž njima na njuno stanovanja, Tit šta ga opojili z opijem in mu ukradli 12.000 dolarjev. Prihodnjega dUo fee je zibudil na ulici. ' Konji in antialkoholni zakoni v Ametiki. Znani angleški dirkalni konj \ ;>.vri.s« bi imel nastopiti v kratkem1 na iHck.i dirki v Amorilii in’ je bil v, to svrho prepeljan v Ameriko. Stvar bi bila po vsem enostavjia, če bi ne bilo prot:alkoholnih zakonev. Ta konj :je namreč vajen, da pred in po dirki pije pi vo. Tega pa po ameriških zakonih ne bi smel. Saj niti ljulja Ji» smejo uživ,H,- alkohola, kamodi .konj ? Upati je, da se bodo ameriške oblasti omehčale ter izdale dovoljenje, Saj >o končno zakoni za ljudi, no pa za — kortje. — Kongres jugoslovenskiti zdravnikov So vrši 17. in 18. tm. y Paliču pai Subotici. —1 »Trgovski list« z dne 6. tm. prinaša novo tarifo za kosovne in vagon-ske pošiljatve, ki stopi v veljavo dne 15. tm. na vseih progah južne, in dižavne železnice v Jugoslaviji. - i r Obmejne šolske razmere So Se z novim šolskimi letom precej spremenile. Nekater učno moči, ki so že več let pod težavnimi razmerami vztrajale ob meji, so so na njih prošnje premestile v dolino. Nadomestijo jih deloma letošnji abiituri jenti, doloma ženske učne moči, od starejših učiteljev so vkljub raznim udobnostim1 ni nihčo javil na obmejna službena mesta, čemur so vočiglcd slabim gmotnim razmeram ni čuditi, vendar bi so za nekatere važno postojanke morale najti moške učno moči — stalni nadučitelji. Če država ne more nuditi posebno pomoči, naj bi se naša šolska družba zanimala za to in skrbela za gmotno podporo obmejnim šolnikom. Takoj so bodo javili sposobni in obmejno šolstvo bo na pni stopinji, ki mu pripada. — Ustanovitev »Zveze nameščencev autonomnih mest Slovenije«. Zajedno s skupščino CM družbe so sklicali uslužbenci autonomnih mest Slovenijo na praznik dne 8. tm. v Ptuju sestanek radi ustanovitve Zvezo. Sestanka so se udeležili zastopniki uslužbencev celjske, ptujske in mariborsko občine. Uslužbenci ljubljanske mestne občine So se izjavili za pristop k Zvezi, vendar pa na sestanek niso poslali zastopnikov, ker jih bržkone vsled kratkega termina in razcepitve v lastni organizaciji še Jiiso določili. Kljub odsotnosti zastopnikov iz Ljubljane se je ustanovila Zveza nameščencev autonomnih mest Slovenije, koje namen’ je podpirate težnje in Stanovske interese vseh mestnih uslužbencev. Po sprejetju pravil je bil izvoljen predsednikom Zveze g. Milko Hojart, mag. tajnik iz Maribora, podredsedni-kom g. Franjo Kalan, računski svetnik iz Celja, tajnikom1 Franjo Kramberger, mag. asistent iz Maribora, blagajnikom Egidij Siegl, mestni knjigovodja iz Ptuja. V odboru so nadalje še gg. Ivo Šubic, mag. svetnik iz Celja, Janko Zorko, višji knjigovodja mestne Eranil-niee in Franc Vršič, rač. oficijal, oba iz Maribora ter A. Berlič, mestni oskrbnik iz Ptuja. Novoustanovljeni Zvezi želimo mnogo uspeha. Obesiti s© je hotel. V nedeljo dno 9. tm. popoldan ob 14. uri je učitelj Zemljic pri Devici Mai-ija v Brezju prišel iz svoje hiše ter pogledal na vrt ter Ha svoje veliko začudenje opazil, da visi na njegovi črešnji neznan človek. Skočil je hitro k njemu ter ga s pomočjo svoje žene snel z vrvi, na kateri je visel. Neznanec; je .ogtal sekaj, časa aezaaesten, ivTainfor;-12/ gefttetMti« 1923^ Ha' to pa je zoet oživel in! prve beScTTajj ki jih je spregovoril rešitelju so bile« »Vi ste sicer dober človek, meni sto Pa napravili krivico, bliskalo so mi jo pred očmi iri čez dve minuti bi bil » srečen.« Obenem je pokazal tudi sliko svoje žepe ter povedal, da je nad 60 j® stari Jože Herman’ s Pobrežja. Kot lezničar je svoječasno ponesrečil in' biva komaj nekaj: nad 700 K pokojnine na mesec, s čemer seveda ne more živ<* ti, delati pa tudi na iriore, ker je kkor popolnoma hrom. Samomor je hotel vršiti radi bede. Na Zemljičev vrt 3* prišel, ker bi hotel biti pokopan Priv. M. v Brezju id je ona črešnja dai^ja mrtvašnici. Al* •— Lloyd George Hi priporoči;^ trudnik. Iz Londona poročajo: B^ gleški ministrski predsednik Lfe^ oi-go se je pogodil z >Daily phom«, da bo v njemi objiavil svoj® ™ tične članke. Ti članki, ki kažejo vo mržnjo do Francozov, iso res & nekaj časa in So jih priddo ponatisk^T Ii tudi Hemiški listi. Sedaji pa jo štvo »Daily Tolegrapha« nadaljitfe ke odklonilo, češ, da so številni ki nezadovoljni s Sodelovanjem hiv ministrskega predsednika. Lloyd G je lisft tožil, —' Praška publika proti Hagii® salkam. V nekom! praškem gledaliS®1,. je pri opereti »Jesenski manevri« vila da odru ssaga plesalka. Občin*®’!! jo bilo nezadovoljno id je začolot: id ropoitati. •— Kolera v JokoSami. V 'Jokoh da Japonskem, ki jo je potres Skoraj cela razrušil, je izbruhnila kolera. *-» Stanovanjska žaloigra. Na - ^ je pred leti dobil 'službo irižener 1*^ mianj. Imel je sigairno eksistenCiO, imel stanovanja. Iskal ga je z ^ mo tri leta. Pozdal je stanotv®®3?'^ rad tako doblro kot njegovi pozrtal je vse komisije, spisal je lsto P^ šedj id obhodil ves Dunaj, da bi ^ iskal jstanovanje. Zaman’. Končno & ^ je 'stanovanjski urad usmilil iri 8*®^, nakazal stanovan je. Odtok’ tstatoovaSjU9 , ga urada pa je srečnega in desr#*^ inženirja tako razveselil, da g® ^ dola srčna kap in’ še je čez peko0° nut zgrudil mrtev1 d tla. Ogledala Ba pariških' ulicah e ?a& & dobi v kratkem novost, ki je v*ss>& m? beno drugo mesto. Po predlogu ni03 ^ ga svetnika M. Roclanda bo n^ čiria postavila Ha najživahnejših ulic velika ogledala. Mnoga čifcltc si bo mislila: A, Pariz je prestolih ^ kraljice Mode; ogledala bodo si bodo lepe dame lahko tudi aa ^ popravile klobuk in frizuro! T tukajšnje vojaštvo S častni« "}. ga drnJ je Imel starosta tukaj. Sok°' r n-a trg* Stva, phar. mag. Knievvald go pod pred občinii&ko hišo, ttakar je z« pj-av-zvezdnato nebo Baša ',l®^." aEib Po predstavi pa jo bil prijateljski Veter y hotelski dvorani, pri katerem je phfel komandant major Rad. Kojič lep, Priliki primeren nagovor ha goste, ki So njegovemu govoru pritrjevali z navduše-“Biii Vzkliki visokima roditeljema ih rolericu ter naši jugoslovanski armadi. ^ K'hŠtaitiramo, da pa cerkvi tudi ob pid:ki ni bilo zastave, kakor je ni ijK °iila dah, dasi je ponovho vi- t t w Z zyou^a priliki letošnjega i *»j&Jj€ga orlovskega tabora; opazili jsa da so nekateri haši narodnosti l^Srevet* haklonjeni hišni posestniki L ‘R Svoje hišo prav lično okrašene. Ko °8lIo„vc’seW0 3e vzbujalo dejstvo, da še Shd župan proslave hi udeležil in] tudi Poslal nobenega zastopnika. Bof!Utska Sobota. (Kulturni škažiJal.) . So se je govorilo, cele štiri mesece, da aj?nja meščanska šola ukine, vari- Se d / “® Kovorilo, cele štiri mesece, da gp ‘Iv tahee ni mogel verjeti, da bi mogla dar i dri o-b- ta.a^v oblast zapreti šolo, ki jo P Ja a _ža pod madžarsko vlado, vendar !n.+r(J:Sniea- »Slov. Narod« prinaša kratko Wv (| Oo j , želi ’ 3e res ukinjena ih sicer »na hp ° hr°bivalstva«. [V torek zvečer je hr<>V _ l1rskl Soboti ,v hotelu Dobraj do-klnit°. s^an^ pro^cskni shod proti tej u-^^iupan i so bili vsi sloji, po-^isk ? . katerih otroci po večini Ibilo U;ie^0 ^o šolo. Ostre resolucije so >®dni*rf0'^ane -vlšjemiu šolskemu svetu, ter raznim političnim stran-^ihio po^^ec*amo po vzrokih, vi- li^ 1 a 8o imeli svoje prste zraven zo-S0 zloglasni madžaroni, podpirali ^dje m3 ^ t€m iiam v sramoto haši Prof ’ v.° rovarenje je staro. Rovarili so 5iatA UCiteljstvu, ker jim jo bilo preveč Rti sa°,’ ^°Hko časa, da ga je višji šol-3rraje • V' ■Ljubljani premestil v razne Jiis0 12 službenih ozirov«, dasiravno ,fiega nikomur ničesar protipostav-ioam. n k ^ mirovali niso. S pomočjo ^nistr i** poznane osebe, ki je Sedaj Šola jes ^ so jim je posrečilo, da V ^rekt^1 . e’ ^al°s^nc> dejstvo! Šolstvo 8l°v«hijt5 zaostaja daleč za onim v kodamv , fTepriča&i smo bili, da nam' ,„A,a . pomaga, da Se Splošna ®°Srajaii razba dvigne, da se ne bi fa BistjA .'a^ostni slučaji kakor je poboj. tflo J a da 3® ravho ria- hanji Umijejo Se nam šole, ki so jih 'ta,- gimnazije (radi tega je bi]a ®®Har t%rbe’ ^Porabil za zidanje gimnazije, bi žalQi°0'^®> ki bi je ne bilo enake. Še Kolj .Vek, pa dejstvo, da Se najde člo-'®* pr; ^ede taadžaroriom! irf jim1 poma-binj0 v^ihoveml delu. Upamo pa, da do-® z°pp,t nazaj, zakaj če je Sploh ®i>rotna, je v Murski Soboti. °oct, Sr*,c* o stavki v tovarne °r $ dr. v Mariboru. ^®ah jh ,lpraža« mnogo pisala o izko-la o nobi ^va y imenovani tovarni Afdaj'0, ^l^ničnih’ razmerah, ki tam .^ari ijT'0 Se informirali, kaj je ha ’ ®ela . na^ Sadeče; teihveč^0^ 110 dobivajo plačila od , in ^ °d hietra oddanega tkanega h na akordi1 ^daj vse delo izključno rjavec dasno je, da zasluži spreten t W ali / ve® hego nespreten, za-j^zala, d' Ie“ delavec. Tvrdka je do-r^aČintn ona 15-letna delavka ^ea°x- ^ kaže izredno spretnost, 'ndaasle + K. To je sicer izjema, d tvrclk! a. Vzgled dokazuje, da plače s ?e®' del-j11180 ^&ko slabe inj da more hT^vsii ,V0C, zaslužiti yee kakor kak AhJka j« ac^’k 7. činovnega razreda. ha ^hameravala delavcem z An hi , .^as^OC(> draginjo povišati pla-A^bli j 10 zadostovalo, da bi delavci ^cjo ■x^ ac^3° k ravnatelju, da to Vs'i ; eSj° 80 delavci kratko- ^a^ takoT * ^ je draliPr^ala 11 a to> da jim izpla-fj 3ih mp7.h.n ° doklado poleg dose-1« 0tl*bi jjj ’ ,v®6 dr-uge zahteve je od-iat^^iakani e, v®b ki so bili očividuo he radr ^^fStaiil pol'itieiiiht agi-b°HU(lbo t,, j- vrhovih lastnih koristi, *** ?VieU in d“»S ® »«i kak«r poprej. OH tej priliki KoČemto1 tudi re'šno bešc-do spregovoriti ha naslov : brezvestnih političnih agitatorjev: (Vsak pondeljek — iiahfi jo zatrjeval ravnatelj —• manjka v tovarni 60 de-lavccv. Ker so zaposlene v tovarni večinoma žensko delavske moči, daje to izredno žalostno sliko, kako zelo je naše delavstvo zastrupljeno od alkoholizma, ki ga telesno in gmotno uničuje. Tam, gospodje okrog »Straže«, zastavite svoj vpliv, ako hočete delavstvu v resnici dobro. 'Češki delavec ho izdaja za pijačo skoraj nič, pač pa za boljšo hrano in oblačilo, in je vsled toga zdrav in krepak in' za delo bolj sposoben kakor nas, ki ol> pondeljkih ali sploh ne prihaja ali včasih s takim mačkom, da mu začno stroji plesati pred očmi. Neresnično je, da bi tvrdka bila pretegnila iz Češkega nemško mojstre, ki jih ha škodo našemu delavstvu favorizira in izredno plačuje. Prvič so vsi ti mojstri, ki so prišli sem, izključno zelo narodni Čehi in uiti enega Nemci ali drugorodca ni med njimi. Ti: mojstri o-pravljajo tukaj delo učiteljev domačega delavstva, i,h jo jasno, da jih tvrdka no bi mogla dobiti iz Češkega sem pod drugimi pogoji, kakor da jim je zasignrala višjo plačo, nego jo imajo doma, kajti nihče svojega doma noffleritafo legi-’ !famaeijo. To bo veljate za slučaje, kadar Ibiodo na lepakih označeni »kuponi« Torej ivi interesu občinstva kalnega je, da igo vi oinS številnejšo abonira. Abonement feo iiaročnje' pri gledališki blagajni vsak Idan1 od 9.—12. in 15.-17. uro. *-> Uprava, iska uprava razveljavila. Pričetek gledališke sezone 1923-24 v (Mariboru. Gledališka Sezona 1923-24 Ee stvori IS krasno Cankarjevo dramo fcKiralj na Betajnovi« v režiji g, V. Bra-*$$ne. Za tem se vprizori Molierova ko-tmedija »George Dandin ali prevarjeni fcoprog« v! režiji g. Koviča. »George 'Dandin« se je vprizoril tekom! letošnje Sezone Baarto -dvakrat iri bo torej zadovoljil pretežno večino, ki ga lani ni Smela prilike videti. Dalje Se priprav-■ fljsjo Surgučeve »Jesensko goSl;«. Za teni sledijo »Rodoljubi« v režiji 13. Te-pavea. Opera pripravlja kot otvoritveno glasbeno predstavo Parmovega »Zlnto-!rosa«, ki ga režira iri študira g. A. Mitrovič. Otvoritvena predstava okoli 1, oktobra. Je najboljša zobna kr®-X JL ma. Dobi se povsod’ Celjske vesti. Dijaški kuhinji v Celju je daroval Sfamesto venca na grob umrli ge. Mariji Pahernik v Vuhredu g. Fr. Mravljak, profesor v Celju, 200 K. Začetkom šolskega leta a c bilo s prejetih na drž. realni dimnaziji v Ce’ja v I. razred 30 učencev. Ker Se jih je sprejelo vi letnem terminu 74, bo dobil razred vzporednico, ki bo precej močna. Proslava rojstva prestolonaslednika v Celju so jo vršila v petek, dne 7. tm. na zelo 'slovesen način. Trgovine so bile zaprto do 11. ura Vršile so se slovesne službo božje v farni in! evangelijski cerkvi ter pravoslavni kapelici v vojašnici Kralja Petra. Raz Miklavškega hriba j se je razlegalo grmenje topičev in vso, mesto je bilo v zastavah. G. župan dr. Hrašovec jo izdal v vznesenih besedah j proglas na prebivalstvo, v* katerem gaj poživlja, da daruje ob tej veseli priliki v razne dobrodelne namene. Občinstvo je povsod dajalo duška 'svojemu veselju. Mestno gledališče v Celju otvori Sezono 1924-24 v petek, dne 14. trn. z Medvedovo tragedijo »Za pravdo irt srce«. Dalje se pripravlja »Charlejeva tetka«, Schillerjeva »Marija Stuart« in1 Strindbergov »Pelikan«. Predstavo So bodo vršile v takem redu, da dobi eno premijoro B-abonma, drugo A-abonma. Začetek predstav je vedno točno ob 20. uri ter se Ipo začetku predstavo ne bode pustilo nikogar v dvorano. Celjski mestni Šolski Svet jo imel * svojo redno sejo v petek, dno 7. tm. 0-dobril se je proračun za osnovno in meščansko šolo. Nadzornik za meščanske šole g. Fink je podal razveseljivo pomočilo o uspehih in stanju dekliške meščan- ske Šole. Ravnatelju Brinarju' Se jo izreklo za uspešno vodstvo priznanje. Gospodinjska šola obdrži na mešč. šoli svoje prostore, pač pa Se izrazi želja, da poučuje 'strokovna učiteljica za kuhanje deklice četrtega letnika enkrat na teden v tej stroki. Pokrajinska uprava se naprosi, da povzroči izpraznitev otroškega vrtca v Gaborjih od drž. policije. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju sklicuje izredni občni zbor v četrtek, 13. sept. tl. ob 10. uri v Maho- vi sohi Narodnega doma. Dnevni red: Izpreincmba pravil. Seja celjskega obč. Sveta Se Vrši v sredo, dne 12. trn, ob 18. uri z običajnimi poročili odsekov1. 3DS. Okrožni sestanek krajevnih organizacij JDS iz mariborske iri ljubljanske oblasti se vrši V nedeljo 16. tm. ob 10. uri dop. na Bledu v Zdraviliškem1 domu. Sokolstvo. o Radi snažerija rcalčne telovadnice v Krekovi ulici odpade telovadba članov ter vseh drugih oddelkov do četrt. 13. tm. Obme. § Mestni kino. »Velika prevara«, veseli igrokaz v 5 činih, v glavni vlogi Douglas Fairbanks, so predvaja v torek, sredo in četrtek. Gospodarstvo. g Hmelj. X. brzojavno tržno poi®&'* Zateč, ČSR, 6. tm. Živahna kupčija, ten denca mirna, 2500—2800 čK za 50 kff. ■ oK 2.83 D — 1 kg 566-635 jK.) - XL tržno poročilo: Žatec, 7. tm. Zelo živa povpraševanje, velika kupčija, cene 2800 oK za 50 kg. — XIIL brz. tržno Nlirnberg, 8. tm. Za 50 kg hmelja S® plačalo 2200—2500 milijonov Mark. g Produktne borze 10. sept. Novi pšnica bačka 340—350, banatska 341.25 342.50, sremska 340-345, ječmen b#®* 280—300, oves bački 250, turščica t*® 265—275, sremska 275, moka »0« 560, »6« 400. — Zagreb: pšenica ščica 275—280, moka »0« 550—555. grad: pšenica 320—325, turščica kultura in umetno^ x »Olanta« še enkrat in zadnji _ »Taborova« kritika »Olante« je detega gospoda in njegovega »sol nika« tako spekla, da še vedno a'3'® jj celila svojih ran. Kakor nami Ljutomera, iščeta med tamošnjimi ligenti pisca dotične kritike, to popolnoma napačno, kajti »Olante« pedi v Mariboru iri jo Pr znan. ^ x Službeno praginatiko za ^ mcščeuee izda Tiskovna zadniga v ^ ki zakonov kot posebno knjižico-Sura izide v kratkem. Mihel Zevftoo: KRALJEV TEKiEC. (Nadaljevanje !n konec romana: Markiza Pomoadour.) .Poslovenila: Rosaridra, (Dalje.) (50) Ni So apoprijaznila S temi novim ču-Jsččvom! brez jiotranjega boja, kajti ve-idela je predobro, kako nevarnost po-toenja zanjo ta zaljubljenost, ako bi slučajno zveJcli zanjo du Barry, gospod 'Jakob ali celo kralj Sam. — Ali morda je bila ravno ta nevarnost nova privlačna fcila za Julijeto. j- Ljubezenska bol pa je že veliko bolj f!riapredovala kot se je ona sama zavedala, in; z nekako vznemirjenostjo jo pri-, snala, da bii rajše izgubila 'svoje oči kot jjda bi sc morala odpovedati ljubezni in [{upanju, da jo ljubljeni tudi nekdaj še iiVzljubi. t K nemirrfoi trepetajočimi srcem fce je 'previdno iri zvito obvestila, kaj se godi las vitezom d’ Assaš. Zvedela je, da je za-,prt na gradu. — Ta vest, M pač ni imela ftnio predobrega iri zadovoljivega na sebi, jjo jo Vendarle navdala z živo-radostjo. {EfVala Bogu, —1 du Barry tedaj rii gel zadeti d’ Atesasa. — Med časom, ko bit zaprt, se pae ni imela bati zanj, iebrio od: Strani onega, o katerem' je asriala, 'da miri je neizprosen! sovražnik, imiožen vsake podlosti. Skoraj je bilo -lijše, da v verigah varno čaka, ko tf ‘Hk)(.0£ttal,i>07jieje pomagala yj zlato^pro- • Pozneje Koliko zlatih nežnih sanj je zasanjala pri ti besedi: pozneje. Pred vsem je bilo to, da ni kralj vedel, da ona sploh pozna viteza. Lažje ji bo torej izvabiti pomilbščenje, no da bi s tako prošnjo vzbujala kraljevo ljubosumnost. Seveda — kasneje no sedaj — pozneje, ko bo golovejša svoje nadvlade nad kraljem’. Potem, ko bi enkrat vitezu naklonila prostost in bi postala jako mogočna, bi ga povzdignila na tako višino, ki bi bila edino njega vredna iri odločila bi ga bila za najvišjega med visokimi. Ona bi ga tako visoko povzdignila, tako vdano in zvesto bi mu služila, tako izvanredno in da ni sani in zapuščeri, ampak da ga! kar vi poglejte, Nikolina, — jaz vdano in zaljubljeno srce ščiti in trpi utegnem.« — ž njim. — »Dobro!« — miloštiva.« *—* Ali kako dospeti do izvršitve Svojih in ne da bi se nadalje brigala *8 želj, kako pospešiti rešitev1? A ni še tega’ barico, jo pazljivo nadaljevala svoj® tj, vedela, ali gotova je bila, da doseže do-; l0. — Mahoma pa jo je vzdramil ber uspeh, čeprav bi imela razmetavati j lom mil, ponižen glasek: zlatnike s polnimi rokami, čeprav bi se „r»^^c+;+« V®1 morala sama prodati, da ga reši. —- »Oprostite mojo vost. — Vzrok mojega prihoda i° važen in lahko vas zagotovim, indiskretnO v^o da Povrh pa jo bosta skrb iri nevarnost vsaj malo raztresli v njeni tako hudo; ne bo žal, ako me poslušate.« —’ p občuteni dolgočasni klavzuri, kjer je bi-j Obstala je kot okamenela. — & J la odtujena celemu svetu, kar bo morda , jc sf.re]3 jz jasnega ricba udarila ^ ^ trajalo še precej dni. j nj0 v tla, se je obrnila proti priSl*^ ^ Grofica jo sledila svojim mislim; ko-' jo je nepričakovano obgovoril, “* ° 0 ji vala načrte, istočasno pa tudi risala in j se ji odprlo na široko iri prsti 6° globoko ljubezen bi mu izkazovala, da J črtala s tako pazljivost jo na skici pred skrčili na porisanem papirju.— ^ bi končno vendarle pregnala iz njegove-! seboj, da so jc kar stresla, ko je zaslišala) jn vendar ni bil prišlec čisto ga srca sliko male d’ Etioles pa se na-;- sobarieiri glas par korakov za seboj. — šebriega, ali morda celo groznega* mestila tamkaj za stalno. | »Miloštiva gospa naj mi blagovoli Na vse zadnjo — jc bila ona vendar] oprostiti, potrkala sem večkrat, pa nišo nekaj več vredna kot bleda zmrde-f sem slišala odgovora. — Vznemirjena valka. Saj se ji jc že posrečilo prevla-< sem vstopila.« — dati jo v kraljevem srcu. In če so ji j »Jako sem' zaposlena,« je odvrnila jc to posrečilo, kar je bilo vendar izvan-j Julijeta, ne da bi opustila svoje risanje, redno nevarno in1 težavno, kjer jo je le! katerega sobarica ni mogla opaziti 'a edina njena častihlepnost vodila iri ji; svojega mesta. — svetovala, koliko bolj in koliko preje bi si ji to posrečilo, ako je zvezda vodnica prava resnična ljubezen, ki zna premagovati vse ovire. — Ne, no, ona je bila gotova sama sebe, bila je pa tudi preveč zaljubljena v d’ Assasa, da ne bi bila gotova koriečnega uspeha. — D’ Assas iricra biti njen in bo njeri, — ona to želi, — ona to hoče in tako bode! Ali sedaj jo bilo najprej treba obvestiti ubogega ujetnika, dati mu lepih zagotovil, pomiriti iri potolažiti ga, ker ga ščiti mogočna roka, — povedati' mu, Ko je te besedo izustila, je grofica krenila z glavo, češ: indiskretnost sobarico je že odpuščena. — Potem' jc pa še pristavila: »Torej, kaj pa je, dekle moje1?« — »Gospa miloštiva, tu je nek meščan, kakor se zdi, ki pa noče povedati svojega imena iri trdi, da ga gospa ne pozna. Zahteva iri želi, da govori z gospo, pa se mi je zdelo prav, da vas pridem povprašat« — »Meščan?« — je ponovila grofica nia-1 omamo, — »no, če pride kaj ponujat, In vendar ni bil prišlec čisto ržU > Navaderi meščan prijazne znnaDj ^ smehljajoč še spoštljivo, sklon3el1’ A mu je slednjič tudi omogočilo oP2^ y risbo na kolenih prestrašene e.llde»' Gaspari & ^ Aleksandrova 09 pristopaj*0 k Jugoslove Matici mski Jia§teiik is ^zdiiiatftli; Kotoorcii »XaJioc«. *- OdKo^ocoi KudoJiJ flairo. liakt« MarihAraka tiskarna ^ A