IM *Mii twr*»*	in	nnfr*#®«
9
Ccmm p«>nwwn—I HmM K f-M*
Časopis tu vmovmo. inouitmjo m obpt.
x'
sats~
MW IT,
Reformagvofiln. reda trgovske m obrimške zbornice v Ljubljani.
Glavna naloga z imenovanjem dopolnjenih odsekov trgovske zbornica za Slovenijo je bila sestava novega volilnega reda za redne volitve v zbornico, da dobijo naši trgovski, industrijski in obrtniški krogi voljeno zastopstvo, Icer je mandat starih zborničnih članov že med vojno potekel, novi pa so postali člani potom imenovanja od trgovskega ministrstva. Združeni odseki bodo razpravljali o smernicah novega volilnega reda na sejah dne 28. in 29. decembra in zato smatramo za potrebno, da zadamo našim čitateljem kratek pregled dosedanjega zborničnega volilnega reda
Volilni red zbornice v Ljubljani je bil odobren z ukazom bivšega avstrijskega trgovinskega ministrstva z dne 11. oktobra 1905, št. 49.294. Po njem se je sestavljala zbornica iz 24 članov, ki so bili razdeljeni na Iva odseka, namreč na trgovski in obrtni odsek, h kateremu so pripadale tudi rudarstveue zadeve. Trgovski odsek je imel 10, obrtni pa 14 članov, od katerih jih je moralo domiciliratl v Ljubljani 14 in sicer 6 trgoveev in 8 obrtnikov.
Trgovski odsek je obsegal vso blagovno trgovino izvzernši krošnjar-stvo ter trafike, vse trgovinske pomožne obrti, kakor na primer komisijska in špedicijska podjetja, agenture, skladišča, dalje denarne in kreditne zavode ter zavarovalnice, všteval hranilnice in koriečno prometna obrti, med njimi tudi državno žela* nice.
Trgovski odsek je volil v trek kategorijah in sicer v prvi oni trgovci, ki so plačevali od trgovskega obrta v zmislu I. in II. poglavja zakona z 1.1896 najmanj 350 kron letne pridob-nine. V drugi kategoriji oni, ki plačujejo najmanj 30 kron letne pridobni-ne in v tretji ostali trgovci, ki plačajo najmanj 5 kron letne pridobnine. Mandatov je odpadlo na veletrgovino dva, na srednjo trgovino 4 in na malo trgovino 4.
Obrtni odsek je obsegal produkcijske, gostilničarske in krčmarske, kakor tudi druge obrte, ki niso trgovinski obrti, konečno vse lekarne in montanistična podjetja. Volil je v štirih kategorijah in si ser po sledečih razredih:
a) obrtniki, ki jnačujejo v zmislu poglavja I. In II. zakona z leta 1896 najmanj 450 kron letne pridobnine.
b) oni, ki plačujejo letnO najmanj 80 kron pridobnine,
e) ostali, ki plačujejo najmanj S kron pridobnine in
d) montanistična podjetja, ki plačajo najmanj 5 kron pridobnine.
Mandati so bili razdeljeni a) 2 člana, b) 5, c) 5 in montanistični obrati pa 2 člana. Tako.je imela po tem volilnem redu veleindustrija le dva mandata proti petim zastopnikom srednje, odnosno male obrti, kar •• gotovo ni krilo z interesi gospodarstva.
Glede družabnih tvrdk in družbenih podjetij je določal volilni red sledeče:
Javni družabniki volijo v oni kategoriji, v katoro jo uvrščeno po davčnem cenzusu podjetje, h kateremu pripadajo. Enaka določba velja za rav-MfckIj* trgovskih in tedustnjaldii 8*4-
LJL3LJANA, dne 27 decembra 1h*>'
ŠTEV. 141.
»- vrtMC* aromuauniM«
-niških družb. Ako iuia kdo pravice voliti v več kategorijah, mu jo dan« na prosto voljo, da s« javi, v kateri hoče voliti. A k« s« n« odl oči, se ga uvrsti v najvišjo v poštev prihajajočih kategorij. Vsak volilni razred voli zase in so glasovi raznih kategorij ne smejo kopičiti v •«© volilao kategorijo.
Aktivne v«liln* pravico imaj«
člani trgovskega in obrtnega stanu, ki uživajo vse državljansko pravice i» obrtujejo samostojno ali kot javni družabniki komanditnlh družb, dalj« ravnatelji delniških podjetij.
juridičn« osebe, hranilnico, pridobitne in gospodarske zadruge, rudarske družbe, društva, občine in drugo javn« korporacij« smejo oddati samo po en volilni glas. Volilna pravica pristoji zakonitemu zastopniku podjetja. Pri obratih, ki so dani v ua -kup, vrši volilno pravico zakupnik. Za ženske in oseb« pod varstvom in skrbstvom, izvršnje volilno pravico upravitelj njih trgovino ali obrta. 6 podružnicami, katerih glavni zavod leži izven zborničnega okoliša, se ravna kot s samostojnimi podjetji. Ak« bo nanajata oba v zborničnem okolišu, se vzam« skupni znesek pridobnine za podstavo »»vrstitv« v volilno kategorijo.
Pasivno »elilss© pravieo hnajo trgovci in obrtniki, ki bo nad 80 let stari, naši državljani in imajo že najmanj tri leta aktivno volilno pravico. Zbornični mandati trajajo 6 let. Po treh letih izstopi poloviea elanov po redu službenih let tu s* izstopiva! nadomestijo z novimi volitvami. Med to dobo izpraznjena mesta se dopolni z člani, ki so za njimi dobili največ glasov.
Kakor je iz gornjega opisa razvidno, je ta volilni red že precej zastarel. P« vojni ti« se razmere gleda višine pridobnine tako spremenile, da navedeni zneski nikakor ne predstavljajo več meje med posameznimi skupinami velepodjetij in srednjih ter malih obratov. Te mej« j« treba izdatno povišati.
Na drugi strani pa so bili aa zadnji plenarni seji 6. oktobra ustanovljeni trije edseki in sicer trgovski, industrijski in obrtni. Ker volilni red tega ne predvideva, je potrebna reforma in nova razdelitev mandatov. Tudi je še nerešeno vprašanje, ki »• je zadnji eas pojavilo, ali naj s« da denarnim zavodom posebna četrta sekcija s ozirom na njih vedno fcofy rastoči pomen. Tudi to vprašanje naj bi se sedaj obenem rešilo. Ker šteje sedaj zbornica 48 članov in sicer polovico iz vsake bodočih oblaati, je tudi v tem pogledu treba nove razdelitve mandatov in po formalni strani jo volilni red glede vršenja volite« samih, reforme potreben.
Upamo, da se be dosegel pepolen sporazum in soglasje glede sprememb volilnega reda in da se bode na spomlad izvedle nate tudi redne velitv« v zberniee.
Za samostojno trgovsko boln. blagajno.
Naš aakon o zavarovanj« delavcev in nameščencev predvideva v čl. 4. nadaljni obstoj prostovoljni*
društvenih zavarovalnic zoper bolehen in nezgode, katerih poslovni ob
centralizacije potniškega zavarovanja po okrajih potom okrajnih bolniških blagajn in določila kot začetni rok za upeljavo novega zakona 1 julij 1922 in kot najskrajnejši rok za likvidacijo starega režima 1. januar 1925. l'fldi teh določb je nastala nejasnost, kakšna usoda čaka v bodočih letih naše trgovsko zavarovalništvo, ki je za naš stan Izrednega pomena, pri definitivni zakonski ureditvi socijaiuegu zavarovanja.
Naš trgovski stan je imel že davna desetletja na privatno inicija-tivo ustanovljene samostojne društvene bolniške in podporne blagajne za pripadnike trgovskega stanu. Najstarejšo med njimi je biio trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, osnovano na principu prostovoljnosti, ki obstoja že 86 let in pri katerem so sedaj udruženi trgovski va-iienci, pomočniki in trgovski uradniki iz cole Slovenije.
Bolniške blagajne so obstojale tudi pri gremiju v Mariboru, Celju in Ptuju, ki pa so bile osnovane na načelu obiigatomosti in prisilnosti za vse pripadnike trgovskega stanu. — Osrednja poslovalnica je bila v Mariboru, pri kateri so bile kot neke vrste krajevne podružnice Celje in Ptuj. Socijalni demokrati so se v dobi, ko so bili v vladi, samolastno polastili mariborske trgovske bolniške blagajne in ji zaplenili Ves inventar in imovino.
Trgovska bolniška blagajna pa kljub temu ni likvidirala, marveč je samo začasno pod pritiskom nasilja ustavila svoje obratovanje. Po soglasnem sklepu gromi ja in pomočniškega zbora se zahteva vrnitev na-siloma odvzetega premoženja in obnovitev poslovanja v zmislu navedene določbe sedanjega zakona.
Na Hrvaškem so trgovski* uradniki in pripadniki organizirani v samostojnem trgovskem bolniškem društvu »Merkurc, enako je tudi oolniško zavarovanje trgovskih na-stavljeucev v Vojvodini urejeno s posebnimi predpisi, že predno je bila izdana uredba o delavskem zavarovanju.
Trgovsko '"bolniško društvo v Ljubljani se je pretekli mesec pre-osnovalo po načelih začasne uredbe o delavskem zavarovanju in razširilo svoj delokrog, ki je dotedaj obsegal torno moške med 18 in 40 letom, na oba spola brez razlike starosti in zdravstvenega stanja. S tem je V polni meri zadostilo sedanjim sooijal-*im političnim zahtevam, ker je razen bolniškega zavarovanja vpeljalo tudi nezgodno zavarovanje. Vse to nudi ta društvena bolniška blagajna pod mnogo ugodnejšimi pogoji In v znatno boljši meri kot okrajna bolniške blagajne.
Zato je brezpogojno treba, da so pri definitivni ureditvi delavske-
i	ga zavarovanja to dejstvo upošteva, upošteva tudi že obstoječe organizacije in jim ravno z ozirom na te momente, ohrani nadaljno samostojnost, obstoj in razvoj, kakor so ga desetletja obdržal* pr«ko vseh eoeijalnih
i	reform v Avstriji.
Med našim trgovstvom vlada zadnje mesece izredno zanimanje za \ rešitev tega vprašanja. Po vseh gre-jsaijik in trgovskih zadrugah se je
štva trgovskega stanu in povsod je spontano in enoglasno prodrl sklep, da se naproša vlado in vse merodajne činitelje, da obdržimo za naš stan samostojno bolniško zavarovanje. Še z večjim interesom kot samostojni trgovci se zavzemajo za stvar trgovski uradniki in sotrudniki kot direktni interesenti, kot zavarovani delojemalci.
Najugodnejša rešitev je, da prevzame Zveza trgovskih gremijev in zadrug kot poklicna, obvezna strokovna organizacija trgovskega stanu v celi Sloveniji bolniško zavarovanje, katero ima predvideno v svojih pravilih; gremiji pa bi fimgirali kot krajevne poslovalnice. Na ta način bi ne bilo potreba nobenih investicij in stroškov, da dosežemo sedanjim zahtevam in novim potrebam primerno uravnanje bolniškega zavarovanja.
Prepričani smo, da bo vlada upoštevala enoglasno potrebo našega trgovstva in trgovskega nastavljeništva in ugodila v okviru zakonitih določb naši splošni želji.
seg, zavarovalna načela in pogoji od-	razpravljalo o stališču trgovstva v
govarjajo določbam zakona. Y dru-	vprašanju bolniškega in nezgodnega
Šteaik pa peetantja »epet	, mvav+vami* uradutttv« in nokrudnj-
Nezaslišano šikaniranje trgovskega poto-Spanja.
Ministrstvo za notranje zadeve je pravkar izdalo ukaz, da se pri izdajanju in vidiranju potnih listov za Avstrijo, Madžarsko in Italijo odslej vidira potne liste samo za potovanje iz države, ne pa tudi za povratek > državo. Ta ukrep je za naš trgovalo stan v sedanji dobi, ko so vse druge države že na tem, da izdajajo trajne potne liste za celo leto in odpravljajo obveznost vizov za vsako potovanje posebej, tako nezaslišan, da ne najdemo pravih besed, da bi izrazili svoje začudenje in ogorčenje nad tako policijsko sikano. Ni nam znan povod tega ukrepa, in zaman iščemo treznih razlogov in se vprašujemo, kaj hoče pravzaprav ministrstvo s tako nepremišljenim in tako daleko-sežnim ukrepom doseči 1?
Ta ukrep je za naš stan nesprejemljiv, ker ovira na tak način svobodo prometa, izključuje vsak bližnji promet in povzroča potujočim trgovcem tako izgubo časa in. denarja s čakanjem in moledovanjem za retumf vizum, da moramo jasno in odločno povedati pokrajinski upravi, da naj-energičneje protestiramo proti tam odredbam in zahtevamo, da se jih takoj prekliče.
Ukrep kaže popolno pomanjkanje zmisla za potrebe trgovskega prometa in izziva med gospodarskimi krogi uničujočo kritiko. Da vzamemo praktičen vzgled sedanje na-redbe. Ako potuješ lz Ljubljane v Vipavo ali v Tolmin, moraš po novi naredbi odtam, ko si opravil posel, v Trst in tam čakati na povratni vizum. Ako greš v Beljak ali Celovec, se po storjenem opravilu ne smefi vrniti domov na Jesenice, marveč moraš preko Brucka v Gradec po povratni vizum. Ako t« to doleti v soboto popoldan, potem lahko do ponedeljka čakaš na milost naših birokratskih zastopstev v inozemstvu. — Najbolj famozno na celi odredbi pa je to, da ukazuje, da se mora one, ki se vračajo brez povratnega vizuma v državo, vrniti preko meje. Ako torej prideš z vlakom v Maribor, naj le kot Jugoslovanskega driavfjaat
ekskortirajo v Špilje nazaj, da greš po Štampiljko na konzulat v Gradec. To šikaniranje, ki si ga avtor tega ukrepa gotovo ni predstavil in zamislil v praksi, ker bi bil drugače uvidel nelogičnost in nemožnost svojega ukrepa, bi bilo za nage pridobitne kroge katastrofalno, na drugi strani pa ne daje policijskim oblastim nobene garancije, da ž njim poostrijo obmejno kontrolo. Naša trgovina, industrija in obrt ima ves interes na tem, da se vrši promet z inozem stvom gladko in neovirano. Vsaka izguba časa v inozemstvu je neekonomična, za ~ naSe interesente skrajno stvarna in pri potovanju v Italijo, kjer divjajo fašisti, pa jo ta ukrep direktno življenju nevaren. Po portoroški konferenci, katere namen je bil vsestransko ublažiti prometne ovire, nam je tak ukrep tembolj nerazumljiv in vzbuja le po nepotrebnem med našim občinstvom zlovoljo, škodljivi kriticizem in neugodno razpoloženje.' Razumeli bi, ako to zahtevajo inozemske oblasti od nas, da taka bremena nalaga naša država lastnim državljanom, je nezaslišano in ogroža težko naš prestiž v inozemstvu.
Prepričani smo, da se bo uaša pokrajinska uprava potegnila za interese naših krogov in s svojo intervencijo dosegla, da se ta neumesten ukrep sistira.
Novi italijanski carinski tarif.
2e v zadnjem dopisu smo omenili, da nahajamo v novem italijanskem carinskem tarifu dvojno doplačilo, to je doplačilo za agio in tako-zvani koeficient, ki je neka posebnost italijanskega tarifa. Združitev koeficienta z doplačilom za agio povzroča pri kalkulaciji za plačanje carine precejšnje težkoče, ki so tem večje, ker se agio določa potom naredbe za dobo
14 dni. Našemu izvozniku bo tedaj zelo težko in v posameznih slučajih celo nemogoče ugotoviti svoto, kojo bo moral plačati na italijanski carinarnici pri uvozu blaga v Italijo.
Po postavki 18 italijanskega carinskega tarifa je plačati n. pr. za kvintal mrtve perutnine 5 lir v zlatu s koeficentom 2, to bi bilo 5 -f-(5X2) = 15 lir v zlatu. Ta svota ee po sedaj določenem agiu poveča za 891 od sto.
Svota, katero bo plačati v Italiji za 1 q uvožene mrtve perutnine, bi znašala 58.65 lir ali če upoštevamo sedanje povprečno razmerje krone z liro po 12 : 1, 703.80 jug. kron, kar bi vsekakor občutno obremenilo dotično blago.
Da olajšamo našim trgovcem, ki izvažajo v Italijo, kalkulacijo za pla-čanjc italijanske uvozne carine, hočemo navesti v naslednjem nekaj predmetov, koji pridejo v glavnem v poštev za naš izvoz. Pri posameznih predmetih navedemo iznos carine, ter (v oklepaju) koeficient. Agio, ki se naj računa po 391 od sto, se kakor že rečeno vsakih 14 dni spreminja.
Konji nad 1.40 m visoki 140 zlatih lir (0.5) za 1 komad, nižji konji in kobile vsake vrstq 100 zlatih lir (0.5) komad. Mezgi 25 z. lir (0.4) komad, osli 5 z. 1. (1.—) komad, voli 40 z. lir (1.—) komad, biki 20 z. lir (1.—) komad, krave 14 z. lir (1.—) komad, teleta 10 z. lir (1.—), ovce, koze po 3 z. lire (0.5) komad, svinje do 20 kg težke, komad po 3 z. lire (1.—), nad 20 kg težke po 10 z. lir (1.—) komad. Perutnina, za 100 kg 5 z. lir (2.—), divjačina (navadna ne eksotična) 15 i. lir (1.—) za 100 kg. Žive čebele v čebelnjakih so carine proste. Meso sveže za 100 kg 12 z. lir (0.5), kuhano 12 z. lir (0.5), okajena šunka (gnjat) za 100 kg 25 z. lir (1.—), druge vrste predelanega okajenega mosa za 100 kg 25 z. lir (1.—). Uvoz jajc in mleka je svoboden. Sveže meso za 100 kg
15 z. lir (0.2), prekuhano 20 z. lir (0.5). Naravni in čisti med za 100 kg 20 z. lir (0.5). Marmelade za 100 kg 60 z. lir (—•), kanditi za 100 kg 8 z.
lir. Pšenica zn 100 kg 7.50 z. lir (—). Rž 4.50 z. lir (—), ječmen 4 z. lire (—), koruza bela 7.50 z. lir (—), druga 1.15 z. lir (—). Moke: pšenična za 100 kg 11.50 z. lir, rižova 11, ržena 0.50, ovsena 6, koruzna 11.50 z. lir brez koeficienta. Testenine za 100 kg 16 z. lir (—), suho ovočje za 100 kg 150 z. lir (0.5). Krompir in sveže ovočje carine prosto. Rudninsko vode naravne, za 100 kg 3 z. lire (1), druge 6 z. lir (1). Za vina so določene najrazličnejše pristojbine po kakovosti, moči, embalaži itd. Interesenti naj se zato v vsakem slučaju posebej obrnejo na trgovsko in obrtniško zbornico, kjer dobijo natančna tozadevna poročila. Isto velja tudi za železo, les, izdelke iz teh materijalov, tozadevna določila ne moremo radi njih obšimosti ponatisniti v našem istu.
Določilo, da sme vlada potom naredbe določati agio, daje vladam v Italiji, kakor tudi v drugih državah moč, skoro poljubno povišati carino. Te pravice bi skoro italijanska vlada ne potrebovala, kajti po členu 5 uvodnih določil k tarifu, ima vlada pravico, določiti carino za vse predmete, ki se uvažajo svobodno, v znesku do 25 od sto njih vrednosti. Razen tega smo vlada aa vse predmete, ki prihajajo iz dežel, kjer se »neopravičeno ovira* uvoz italijanskega blaga, povišati carino, določeno v posameznih postavkah tarifa, za 50 od sto.
Spričo prohibitivnega značaja novega tarifa stopi popolnoma v ozadje dejstvo, da se ni v Italiji v prejšnjem času uvedlo nikakih bistvenih uvoznih prepovedi. Italijanska vlada je, kakor se vidi mnenja, da se da domačo industrijo bolje in uspešneje zaščititi potom zaščitne carine, nego potom uvoznih prepovedi. Da so zaščitne postavke novega tarifa skrajno brezobzirne napram drugim državam, to prizna tudi italijanska vlada sama, take krivice naj bi se odpravile pogodbenim potom, poiom novih trgovinskih dogovorov ild. To izhaja iz tega, da je začela Italija takoj potem, ko je izdala novi tarif, trgovinska pogajanja z drugimi državami.
Trgovinski pregovori med Nemčijo in Italijo so se po daljšem pogajanju zaključili dne 28. avgusta 1921 in so velikega pomena za pospeševanje gospodarskih odnošajev med tema dvema državama. Italijanska vlada je sklenila že 23. marca t. 1. trgovinsko pogodbo s čehoslovaško republiko, ki je stopila v veljavo dne 15. aprila t. 1. Tudi s Poljsko je sklenila Italija meseca avgusta t. 1. dogovor, ki se tiče kontingentov za medsebojni uvoz in izvoz.
Italija je tudi z ozirom na njeno interesno sfero v Orientu, ki se je po mirovnem dogovoru znatno razširila, stopila v dogovore r. sovjetsko republiko, račimajoč na veliko važnost, kojo bo zadobilo rusko tržišče za Italijo v najkrajšem času.
Nadalje namerava Italija stopiti v trgovinske pregovore z Avstrijo, kajti dovoz iz Italije v Avstrijo in nasprotno je po razglasitvi novega tarifa zelo padel. Sicer jo bila Italija z ozirom na druge države (Francijo) primorana uvesti predmetni novi tarif, koji je tedaj popolnoma neupravičeno oškodoval italo-avstrijske trgovsko odnošaje. Pričakuje se sedaj, da ne bo stavila Italija napram Avstriji posebnih zahtev in da pride v najkrajšem času do definitivnega dogovora med tema državama.
Slednjič smo o trgovinskih dogovorih med našo državo in Italijo razpravljali že večkrat v našem listu in znano nam je v koji fazi razvoja se nahajajo danes.
Kupne pogodbe.
(Predpisi e kolkih in pristojbinah.)
(Nadaljevanje.)
Potrdilo o kupni pogodbi, da je kupovalec kupnino vso ali deloma že plačal, ni podvrženo nikaki posebni pristojbini. Če bi se pa tako
potrdilo posebej izdalo, bi bila to navadna priznauica (pobotnica) ter bi jo bilo kol kovati s lA%.
V mnogih kupnih pogodbah se navedejo še kako druge postranske določbe. Kupovalec plača kupnino namreč deloma v gotovini, deloma pa tako, da prevzame v svojo lastno plačilno obvezo kak dolg, ki bi ga bil moral plačati prodajalec sam kaki tretji osebi. Kot kupnino je smatrati seveda ne samo plačilo v gotovini, ioiaveč tudi ta dolg. Isto velja, če bi prevzel kupovalec na račun kupnine dajatev kakega luitka, naj si bo ta užitek že določen za prodhjuica ali pa za kako tretjo osebo. K kupnini je prišteli torej tudi vreuuost tega u-iitka in sicer če je določen za 10 let ali več let z 10 letno vrednostjo, če je določen pa za manj let, pa za toliko let, za kolikor je določen. Če je določen do smrti kake osebe, ga je računiti z 10 letno vrednostjo, če ja določen do smrti 2 ali več oseb, pa s 15 letno vrednostjo. Če je določen za vedno ali dokler bo obstojala kaka korporacija ali kak zavod, ga je vzeti z 20 letno vrednostjo, če je pogojen pa na kak drug nedoločen čas, ga je vzeti pa s 3 letno vrednostjo.
Ako prevzame kupovalec na račun kupnine kak nevknjižen dolg v svojo plačilno obljubo, je smatrati prevzetev tega dolga kot posebni predmet pristojbine ter je plačati od tega dolga še posebej kolek po lestvici II. Ta kolek je prilepiti tudi že na listino in je pisati čezenj prvo vrsto besedila, kakor običajno. — Od vknjiženih dolgov ni plačati te pristojbine.
Če si pridrži prodajalec na prodanem zemljišču kak užitek za svojo lastno osebo, je ta pridržek, kakor rečeno, pač račuaiti v kupnino ter je pristojbina potem toliko večja, toda kake druge pristojbine še posebej pa od tega ni plačati. Če izgovori pa prodajalec dajatev užitka ali kake druge dajatve sploh, v korist kake tretjo osebe, ki do teh dajatev še ni imela pravice, je smatrati to kot darilo ter je odmeriti od tega darila še neko posebno pristojbino, ki jo bomo natančneje obravnavali o priliki
v	samostojnem članku.
Če proda prodajalec kupovalcu zemljišče na ta način, da si pridrži pravico dosmrtnega uživanja prodanega zemljišča, je določiti torej tudi vrednost tega pridržka ter ga je prišteti h kupnini.
Ako se plačuje kupna cena v o-brokih z obrestmi, so obresti ne vštevajo v kupno ceno.
Ako prodajo dediči svojim sodedičem deleže na dediščini, kar se večkrat dogaja, je plačati ravno tako pristojbino od kupne pogodbe. Isto velja tudi o kupnih pogodbah potom javnih dražb ali pa potom sodnih po-ravnav.
K sklepu navedimo nekaj primerov.
1. A. proda B-u zemljišče za 12 tisoč kron ter potrjuje prejem cele kupnine.
V kolkih je plačati 2 din.; neposredno (v gotovini) pa 5%, to j« 600 K.
2	A. proda B-u zemljišče za 20 tisoč kron ter potrjuje prejem delnega zneska 8.000 K. Ostalih 12.000 K bo plačal kupovalec pa tako, da bo prevzel:
a) neki na posestvu vknjiženi dolg v znesku 10.000 K in
b) neki nevknjiženi dolg v znesku 2000 K.
V kolkih je plačati na listini:
a) stalno pristojbino 2 din.;
b) od nevknjiženega dolga v znesku 2000 K po lestvici II 12 K, to je 3 din., skupaj 5 dinarjev.
Neposredno (v gotovini) je plačati 5% od 20.000 K, to je znesek 1000 K,
Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
Dne 3. marca 1870 je trgovsko ministrstvo podalo v poslaniški zbornici zakone glede stavbe proge Beljak—Trbiž z državno najvišjo garancijo 85.000 fl. na miljo in za zvezo Trbiž—Gorica. Stavbena doba je potekla neuporabljena, ker zbornica vsled odgoditve ni rešila predloge. Pri pred-posvetovanju predloga je bil izvoljen poseben odsek, ki je predlagal povišanje maksimalnega jamstva na 260 tisoč fl. Odsek je tudi izjavil, da naj država sama začne graditi to zvezo, v slučaju, da bo koncesija naletela na neprilike ter da se potrebni stavbeni kredit preliminira za 1. 1870 z
2	milijoni fl.; ker je zveza za renta-biliteto celega podjetja nujno potrebna.
Zadeva zveze Beljaka s Trbižem je bila koncesijsko rešena z zakonom dne 24. aprila 1871, katerega osnovo je sprejela zbornica že 28. marca. Toda zakon jo obsegal dve varianti, o katerih je bilo šele 15. oktobra 1871 definitivno odločeno. Ministrstvo si je samo obdržalo odobritev oddaje in določitev emisijskega kurza papirjev.
V	gospodarstvu družbe ločimo po finančni in upravnoprometni strani dve dobi, od katerih traja prva do leta 1879, druga pa od začetka 1880. leta pa do konca likvidacije 1889. leta. Prvotno se je osrednja u-prava sestavljala iz upravnega sveta delničarjev, splošnega ravnateljstva in prometn. ravnateljstev. Ko je podjetje pozneje prešlo v državne roke, je na mesto splošnega ravnateljstva stopilo c. kr. upraviteljstvo z popolnoma enakim ustrojem.
Neposredno pred obnovitvijo državnega železniškega programa v parlamentu, je prosila Rudolfova Ž. d. za koncesijo pontebske zveze. Prošnja ji je bila odbita z ozirom na njen finan-cijelni položaj, dasi je postajala proga vedno važnejši gospodarski integral Rudolfove ž.
Pozneje je na ponovne vloge od-
govorilo trgovsko ministrstvo z odlokom z dne 5. februarja 1876 št. 2646, da namerava zgraditi zvezo v lastni režiji, pa da naj kljub temu upravni svet študira in precizira pogoje za najem nove zveze in stavi predloge glede eventuelnega odkupa proge. Nada, ki jo je nudilo ministrstvo družbi b tem pismom, ni bila velika, z ozirom na novo smer železniškega zakonodaj stva.
Dne 1. decembra 1876 je kakor znano, vlada podala predlog »o upra-
vi	razmer jamčenih železnic, ki bi-lancirajo s prometnim primanjkljajem ali ki so že uporabile garancijske državne predujme*-, v katerem je precizirala svoje stališče s tem, da prevzame popolnoma ali deloma sama taka podjetja, oziroma jih namerava dati drugim podjetjem v upravo. Čl. IV. daje državi pravico, podržaviti ali prevzeti podjetje, ki v petih zaporednih letih uporabi nad polovico garantiranega čitega dobička ali ko dosežejo predujmi podjetja na račun državnega jamstva vsaj 50 odstotkov imenske vrednosti delniškega kapitala. Pravica preneha, ako podjetje vrne vsaj polovico zneska, ki ga je dolžno državi. Bilančni izkaz koncem 1. 1878 pa je izkazal sledeče rezultate:
Stavbeni stroški do 1. 1875:
Celotno podjetje fl. 110,241.771 59 kr., in sicer: Trbiž — Ljubljana fl. 16,135.900.—, Beljak — Trbiž fl.
5,477.622.05.
Do 1. 1879:
Celotno podjetje fl. 139,011.128 83 kr., Trbiž — Ljubljana in Beljak— Trbiž 21,895.796.01 fl.
Državni predujmi pa so znašali vštevši 4% obresti leta 1878 fl. 47 milijonov 571.637.12 in koncem 1879 pa že 49,034.496.51 fl., dočim je deL niška glavnica podjetja znašala sam* 55,585.800.— fl. Prometni izdatki sto je napram dohodkom v sledečem razmerju:
RazSirJalte »TRGOVSKI LIST* ter pošiljajte upravi naslove novih naročnikov.
TRGOVSKI LIST_____________________________ |
Ozirajte se s»rB naročilih na tvrdke, ki oglašajo v »Trgovskem listu".
1875. 1. 74.98% in prometnega prebitka fl. 927.068.69,1876.1. 79.14% in prometnega prebitka fl. 724.172.57, 1877. I. 67.47% in prometnega prebitka fi. 1,294.282.15, 1878 1. 76.91% in prometnega prebitka il. 96U.668.24, 1870. i. 80.90% in prometnega prebitka fl. 797.951.65, kar nikakor ni zadostvovaio za obrestov. stavbenih investicij, ker se je samo za prioritetni dolg rabilo 2,659.385.63 fl. obresti, neglede na potrebo za amortizacijo. Ubresti državnih predujmov so znašale koncem leta 1879 že 8 milijonov 354.032.90 fl. Vsakdo je v tej situaciji moral slutiti, kaj postaja neizogibna usoda podjetja, ki se je skušalo na vse nemogoče načine rešiti.
Tekom leta 1877 so se vršila dolga pogajanja za zvišanje tarif na podlagi zakona z dne 15. julija 1877, št. 64.
Izvoz in uvoz.
Maš Uvoz preko Soluna. V prvi polovici tega meseca se je Izvozilo iz naše države preko Soluna 9 vagonov fižola, 4 vagone desk, 10 vagonov ovc, 9 vagonov volov, 1 vagon riža, 2 vagona krompirja, ‘2 vagona ječmena in ti vreč opi-uma.
izvoz živine v Francijo. Kakor nam poroča g. Janko Luvrič, trgovec v Stras-burgu, Francija m prepovedala uvoza jugoslovanske živine, kakor so to poročali nekateri listi. Uvoznik mora sicer prositi za uvozno dovoljenje, ki se pa lahko dobi. Predložiti je treba nadalje izvorna in zdravstvena spričevala, ki ne smejo biti starejša kakor tri dni (računano od dneva oddaje), nadalje potrdilo, da v dotičnem kraju vsaj 6 tednov ni bilo živinske nalezljive bolezni. Živina mora biti nakupljena naravnost na kmetijah, toraj ne na sejmih. Nakupovalci in posredovalci ne smejo biti Nemci.
narodne »ofianKe zadevi
Trgovina.
Vsi računi v dinarski vrednosti. — Trgovinsko ministrstvo je izdalo nared-bo na vse trgovske zbornice v državi, da se imajo od 1. januarja 1922 vodih vsi računi samo v dinarski vrednosti.
Ljubljanski veliki semenj v let« 1822. 11. vzorčni veliki semenj se piire-di v Ljubljani v letu 1922 v dnevih od 2. pa do 11. septembra. Velikanski u spehi razstavljalcev preteklega semnja, njih izražene željo ob zatvoritvi, kakor tudi dosedanje živo zanimanje tu- in inozemstva jamči, da bo tudi prihodnje-letna prireditev zadovoljila vse udeležence. Z gotovostjo pa se moro že sedaj uvideti, da bo sedanji prostor za prihodnji semenj, kateri se- bo moral staviti na veliko širšo podlago, dosti premajhen. Storili so se že koraki, da se bo moglo sejmišče primerno povečati. Ljubljana je videla dalekosežni pomen te svoje prireditve, na katero je lahko ponosna in bo gotovo podpirala prireditelje v njih stremljenju, vzdržati semenj tudi v letu 1922 na višku. Danes že apeliramo na industrijce, obrtnike in pa veletrgovce vse kraljevine, da se u-deleže semnja kar v največjem številu kot razstavljalci. Samo z rezultati svojega dela moremo imponirati svetu in najlepša prilika za to je »Ljubljanski veliki semenj«. Ta prilika pa je za pridobitne kroge, ki se udeleže sejma kot razstavljalci, še posebnega pomena, ker si prihranijo trud in iskanje odjemalcev, ter si morejo v nekaj sejmskih dneh pridobiti z lahkoto naročila, ki jih zaposlujejo mesece in mesece. Koncem meseca bo pričel sejmski urad, ki posluje permanentno na sejmišču ob Gosposvetski cesti, razpošiljati interesentom vabila, sejmske rede in prijavnice, ter daje že sedaj vse potrebne informacije o prihodnjeletni prireditvi.
Trgovinski dogovor med Francije i* Nemčijo. Podpisan je glavni akt trgovinskega dogovora med Francijo in Nemčijo. Podpisala sta ga ministra Loucher in Rathenau. Za tem se je sklenilo več posebnih dogovorov in dodatkov, tar b* tako stopil v veljavo po-
polni dogovor. To je po vojni prvi slučaj, da se je dogovor sestavil v francoskem in nemŠKoiu Jeziku, r udi la dogovor kaže, da se razmero v Srednji r.vropi ublažujejo.
Industrija.
Zakupouaja državnih tovarn v Vojvodini. Na seji prve sekcije zakonodajnega odbora se je pri debati o uredbi nunistra za trgovino in indusirijo sklenilo, da se državna tovarna svile v Pan-čevi, kakor tudi druge tovarne svile v Vojvodini dajo v zakup.
»tanje poljske industrije. Aprila meseca i. i. je produkcija premoga v primeru z isto dobo v preteJdem lem zrasla za 17%, a produkcija soh za 40 /v. industrija železa, sladkorja in alkohola so se avigniio oa V d na 60, od 94 na 72%. 8edauja produkcija ni tiaieč še dosegla predvojne produkcije, Tako je sedaj, radi velikega pomanjkanja koksa, doseglo litje železa Komaj 35%, a produkcija metalurgičuih predmetov komaj 60% produkcije iz iela 1914. V vsen iovarnan je bilo lansko leto zaposlenih 280.060 delavcev, sedaj dela nad 340.000 delavcev, kar predstavlja 30% porustka števila preteklega leta.
Pridelek olja aa Grškem. Letošnji pridelek oija na Grškem jo zuusui približno 5GG.UU0 q. Preteklo ieto se je pri-deiaio 1,540.000 q, od ko jih se je uporabilo 730.000 q doma; 5io.u0o q se jo izvozilo, a 300.000 q je ostalo neprodanih. Lcios jo teuaj ooO.GJO q na razpolago, od nojih bi se zamogio izvoziti doo.oGU q. Sedanja cena je okoio 7 drahem 155 jug. kron) za krio.
Oenar&Mu.
Oivorilav ifciiovenske trgovsko ban kot v Mariboru, v Mariboru se je največ s pomočjo ljubljanskih trgovcev u-stanoviio večje bančno poajetje pod naslovom sSioveusKa trgovska banica <: v Mariboru, ki se otvori še ta mesec. — Poujcije je namenjeno pod ugodnimi pogoji poapreu mmo trgovino in oort v otovemji.
Rosini čekovni zavod v Ljubljani izkazuje za mesec november 1921 aie-gr godeče poslovne uspehe:	Število vlogo v
131.903 (v oktobru'1921: 133.095, v novembru 1820 : 87.667) s prometom v iznosu K 083,<50.330.08 (iv b92.8b3.38u.9d, K 325.bS2.22o.40). Število izplačil 52.354 (61.778,47.755)) s prometom v iznosu K tiol,245.687.44 (K 0bb,3oi.9uS.54,	335
milijonov 172.054.20). lmovina na računih je znašala dne 30. novembra t. i.: K 188,789.027.50) dne 31. oktobra 1921: K 156,284.384.86; dne 30. novembra 1920: K 71,173.478.88).
Prepoved valutne špekulacije v Avstriji. Zvezni finančni minister je izdal provizorično naredbo, po kateri se inozemska plačilna sredstva v svrho špekulacije in oddaje premoženja no smejo niti pridobivati niti oddajati.
Nova banka dobrovGijccv. Organizacija naših dobrovoljcev je sklenila, da ustanovi čim prej še eno banko dobrovoljcev, ki bo slonela na zadružnih principih. Sedež te nove banice bo v Zagrebu. Osnovni kapital bo znašal 5 milijonov dinarjev. Urejena bo po sistemu češke »Legije-Banke«.
Davki.
Zakon na vojne dobičke. Zakonodajni odbor je odobril zakon o davku na vojne dobičke, zakon o davku na zemljišča ter zakon o upravi fondov.
Pobiranje takse od avtomobilov, iijakerskih voz in drugih vozil, a) Vsi, ki imajo avtomobile, fijakerske vozove na vzmeteh (fedrih); b) motorne ali navadne bicikle, jih morajo — ne glede na to, kako se vporablj&jo — najkasneje do 30. januarja J 922 prijaviti in sicer ako se ta vozila stalno nahajajo
v	rajon polic, komisar, v Ljubljani ali v Mariboru, tema oblastvortna, sicer pa pristojnemu občinskemu uradu. Taksni zavezanci se opozarjajo na razglas v Uradnem listu, iz katerega jo razvidno, da se mora vložiti za vsako vozilo posebno pismeno prijavo, kako morajo biti prijave kolkovana in katere podatke morajo vsebovati. Vsi taksni zavezanci, zlasti pa oni, ki morajo plačati letno takso, naj se drže določenega prijavnega joka, kar moif biti letna taksa
poravnana najkasneje do 15. februarja 1922, sicer zapadejo zamudniki kazni. Letno takso je plačati pri onem davčnem uradu, v čigar okoiišu se stalno nahaja taksi podvrženo vozilo. Od ka-term vozil se ne plačuje letna taksa, jo določeno v tar. post. loo začasnega zakona .o taksah in pristojbinah (Gracini lisi Si. iUO/1921) oziroma točki o čl. 49 taksnega in pristojbinskegu pravilnika (Uradni list št 104/1921). Vsake takse prosta so navadna kmetska vozka, katera služijo izključno potrebi lastnikov, vsled česar jih spioh ni prijaviti. Taksni zavezanci, ki ne plačujejo leina takse, morajo poleg pravilno kuikovauo prijave donesti za izkaznico o vozilu, katero izstavlja policijsko, odnosno občinsko oblastvo, takso po 5 din. v koikiii.
Promet.
Tarifna obvestila. Izza dne 15. dec. t. i. se zvišujejo cene za odpravljanje prtljage v direktnem potniškem prometu s Cehosiovaško, in sicer za relacijo špilje-Praga. Interesenti dobivajo o tem obvestila pri blagajni beograjske postaje. — Minister za promet je odobril z odločbo z dne 16. novembra 1921., št. 34.148, to-ie dopolnitev tarife II. dela z dne 1. februarja 1921.: a) grozdje sveže, vloženo ali alla rinfusa; b) korita lesena, nova, vložena eno v drugo, pod 5000 kg, razred L, s 5000 ali 10.000 kg razred 1. Ta dopolnitev velja takoj. -• Dodatek k tariii za potniški promet med Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev: Z dnem 1. decembra t. 1. stopi v veljavo douatek, s katerim so cene za vozovnice zvišane, ker se je v Avstriji zvišala tarifa. Natančnejša pojasnila se dobivajo pri prodajalcih vozovnic za ta promet.
Kmeišisftvo.
Vinski pridelek v Italiji. Pridelek
vina je narastel, ker se je posrečilo u-spešno pobijati trtno uš. Večje škode so pretrpeli vinogradi v Sirakuzah in v dolini Milaca. Trgatev je bila ugodna in kvaliteta vina je dobra. Najživahnejše tržišče za vino je v Pijemontu, medtem ko je v Genovi in provinciji Emiliji že slabše. Cene vina varirajo med 3 in 4 lire za liter. Vprašanje po italijanskem vinu je pa neznatno.
Naznanila	in obrt-
niške zbornice v Ljubljani.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek, dne ‘29. decembra 1921 ob pol 10. uri dopoldne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. ‘2. Prememba zborničnega zakona in zborničnega volilnega reda. 3. Zbornični proračun za leto 1922. 4. imenovanje zborničnih zastopnikov v odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Domžalah, St. Juriju ob j. ž., Kamniku, Ljubljani, Mengšu, Murski Soboti in Šmarju pri Jelšah. 5. Razne prošnje za podporo. 6. Tajna seja.
Inšpektorat državne železnice v Ljubljani naproša trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da bi mu naznanila cene za drobno sol z dne 29. julija t. 1. v Ljubljani. Da bo mogla zbornica gornji prošnji ugoditi,' je prosila gremij trgovcev, da ji naznanijo cene drobne soli, katera je bila v Ljubljani v gori-navedenem ča8u.
Dobava steklenega' inaterijala. — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši dne 11. januarja 1922 ponovna pismena ofer-talna licitacija glede dobave steklenega materijala. Predmetni oglas z natančnimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
Dobava, prodaja.
Nabava različnega materijala zn izdolavp protez. Državna protezna delavnica želi nabaviti večje množine raznega materijala za izdelavo protez za vojne invalide, kakor železne, medne in jeklene pločevine, razne vrste železa in jekla, zakovic, vijakov, žice, cina,
gumbov, svedrov, oglja, različne vrste gornjega in podplatnega usnja ter potrebščin za izdelovanje proteznih čevljev, nadalje mavca, gumijastih trakov in cevi, različnih poniklanih zaponk itd. Natančna množina materijala in dobavni pogoji se lahko vpogledajo pri upra-viteljstvu državne protezue delavnice v Ljubljani, interesenti se vabijo da vložijo pismene, zapečatene in pravilno kolekovano ponudbe z vzorci vred do vključno 25. januarja 1922 v pisarni invalidskega odseka (Št. Peterska vojašnica) v Ljubljani, soba št. 2.
Dražba raznega blaga pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Glavna carinarnica v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo vršila dne 30. decembra t. 1. ob 9-uri dopoldne v njenem magacinu dražba naslednjega blaga: 25 komadov praznih sodov, 14 kg šivane robe iz bom-bažaste tkanine, 2 kg šivane robe iz volnene tkanine in 3 kg čevljev. Predmetne objave so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava drv. Komanda Dravske di-vizijke oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se sklone dne 30. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne direktna pogodba za dobavo drv za garnizijo Maribor v divizijski intendanturi v Ljubljani in pri komandi vojnega okrožja v Mariboru. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani in pri vojnem okrožju v Mariboru interesentom na vpogled.
Prodaja železnih loncev. »Na osno-
vi	čl. 128 in 129 Carinskega zakona bo Glavna carinarnica v Ljubljani prodala dne 30. decembra 1921 ob treh popoldne v carinskem skladišču »D< pri »Balkanu«; neto kg 439 železnih loncev prosto izdelanih. Procenjena vrednost: pet tisoč dinarjev. Licitantje polože 20% od procenjene vrednosti na ime kavcije v gotovini«.
Razno.
Konference petih velesil. Lloyd George je za začetek meseca januarja predlagal konferenco petih velesil, h kateri bi bili povabljeni tudi zastopniki Rusije in Nemčije.
Dražba lova. Občinski lov v Tržiču pride dne 24. t. m. ob 11. dopoldne v občinski posvetovalnici v Tržiču na javno dražbo.
Tržno poročila.
Trg.
Ljubljanski trg. Na trgu so se pojavile zopet večje množine mesa. Telečjo - meso po 32 in 34 K kg, goveje meso od 20 do 34 K po kvaliteti, drobnica 24 K, prašičje meso 40 in 44 K kg. Jajca se pro uajajo po 8 K komad. Na kmetski trg je došia za praznike večja ni noži na jajc zelo mešane kvalitete vsled dolgega hranjenja za praznike. Cena moki 21 K zn kg št. 0 v detajlni razprodaji. Ribji trg je bil za praznike zelo živahen in je došlo na trg precej blaga. Potreba še ni bila krita.
Kolonijalno blago.
Sladkor. Newyork:	Centrifugalni
sladkor 360 (360).
London: po cvvt: West Indian cry-stal ab skladišče 41/—. Tates Brownish bis good coloury pieces 36/—, Lyles yel-low crystals 43/3, Muscavadoes 37/—, Tates castor 51/9 Lyles no. 2 granulated a n white 48/9.
Hamburg: za dec. 10.50, za jan. U. za febr. 11.20.
Borza.
Beograd, dolar 64, funti 270, nem. marke 35.5, rumunski leji 51, bolgarski levi 41. — London 275, Pariz 525, Ženeva 1270, Praga 93, Dunaj 1.24, Berlin
35.5,	Milan 294, Budimpešta 10.75.	—
Srečno novo leto 1922. želi vsem cenjenim posetnikom itd.
Oglasni zavod I. SUŠNIK Maribor, Slovenska ulica št 15.
Večjo količino rabljenih
vreč
Josip Peteline
UatUsoa, Sv. Petra nasip 5
tovarniška ml&m* šivalnih strojev
Igel in posameznih aeiov za vst »ist-ine Šivalnih strojev it! koles, oije ter potrebščine zh krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in dobelo.
Cene nizke!	Postrežba	točna
•■9 ase«*•«k»sv n
l
1! 1
! Gazela milo
v zelo dobrem stanju iz jute in papirja v vseh dimenzijah (brez lukenj) nudi po ceni
Trjfovačko podu/e6e Sarajevo, Mustajbegova ulica.
Razširjajte Trgovski Ust!
X3liX3ft&383IHt80l&30t& Na debelo:
ni n t
izdeluje
Tovarno lesenih žebljev
lvon MS Ril
Točen pod Imamo goro pr! LManL
f Je prvovrstne kakovosti in l ca 20°/o ceneje kol enako-I vredno importlrano milo.
Miluma in svitamo
1 d. V UilMJiPi
VELETRGOVINA
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jaino blago in vsakovrstno žganje. Konbirentoe tm — tolna postrežbi l
Brzojavi: GRELIčl
Telefon interurb. štev. 246, Zahtevajte cenike S v*
tal. kakao. miline, olje. vinski Us. tnkiijski ii tiapislov-iki sli. salami, Ha In slatina. IjntamershD slekle-liino (iio letnik 1917.
m
k
x
Slatina.
T. HEHCHI6ER
x UnHUano, Resljeva cesta 3. ||
Trgovci in kmetijske zadruge pozor!
Umetna Kajnit 15%
Kalijeva sol 22-20% »	»	40-42%
oddaja po najnlijlb konkurenčnih ceaah tvrdka
Anton Tonejc in drug, Maribor.
/VVX/ s/V/V'S \	y
# Veletrgovina v
> A. Šarabon \
y	v Ljubljani	(
\	prlpnroi«	/
£ Špecerijsko blago y
y raznovrstno žgani** ^ \	moko	/
/ In dsielne pridelke ^ y raznovrstno rudninsko \ 32,	vodo,
/ Lastna praštarns u kavo \	In	mlin za dliava	/
/ x elttktrlinim obratom. \ Ni	Ceniki na raspolago.	/
\/\/\/\/\/\/\/
Tel. St. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana.
rnnm Men 50,000.063 R. • - Rezervni Zgladi 45,000.000 R.
Ljiilolja-rLSfea, 3creca.itn.ei 1oanka
LJUBLJANA« Stritarjeva uSIca se priporoča za vse v baačno stroko spadajoče posle.
*
&
Podružnice: Split, Trst. Saralevo, Gorka, lelle, HartHor, Ptuj, Brežice.
Prodala srečke razredne loterije-
f
L C. MAYER
LJUBLJANA
Ustanovi]. 1834.
MANUFAKTURA
EN GROS	EN	DETAIL
)L iL-j- .i-.nn_nr-ii'-i~ -	  *	****“■
prej:
Si. Zanki sinovi.
Medič. Rakove 1 ML
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novlsad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlni laki. Pravč flmei. Barva za poda.
Priznano najboljSa In zanesljiva kakovost: barve zs obleke, >se vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Fedenvelss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
e
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
Hedžet Sz ICorltnife —
FraaQ.č5jg3saaajs3ea ulica
Tolasrcvnica na d-eToelo
lutnfk : »MUKtll u »umi. »Tri«v.k«. Un»<, - OtamJ Mtuiifc: P«ter Kniittllc. - uanovoml «r«<l!sik: Trmi«	-	Tlrta	Ustom	M«ta«	v	UMm