Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uI.6/Hf

Telefoni urednlitvat daevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja tmIc dan ijntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79?
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2<J99
Vprašanje naše moči in rasti
Že prvi slovenski gčnij, ki je Trubarjev Jezik povzdignil v jezik omikanega, vsem drugim enakovrednega naroda, naš Francč Prešeren, je bil prešinjen ideala skupnosti jugoslo-vanskih rodov, med katere je kot bistven del te celote, kakor že vsi prvi slovanski misleci in politiki preporoda brez izjeme, štel tudi Bolgare.
Če bi prvak našega kulturnega tvorstva živel v našem času, hi mu bilo tudi s političnega stališča po sebi umevna življenjska zahteva, da bolgarski narod spada tudi v politično zajednico južnih Slovanov. Kakor hitro je padla med jugoslovanske narode iskra misli, da je njihova osvoboditev od tujih gospodarjev samo pot do njihovega političnega zedinjenja v eno državo — in ti dve misli sta se že od začetka rodili skupaj — je vsem našim političnim duhovom in kulturnim delavcem, ki so v ta ideal usmerili svoje delo, bilo tudi jasno, da more tako zedinjenje biti zasnovano samo na popolni narodni, politični in kulturni enakopravnosti vsakega jugcvslovanskega naroda. £nkaj celih tisoč let zgodovine, ki je potekala skoro v samih krvavih borbah, bodisi med južnimi Slovani samimi, bodisi s tujimi osvajalci, ko so bratje čestokrnt služili sovražniku za slepo orodje, da je lnžje podjarmil enega in drugega, jc moralo izučiti Jugoslovane, da je njihova medsebojna tekma, kateri jugoslovanski rod bo prevladal nad drugim, za vse skupaj skrajno pogubna. Zn jugoslovanske narodne voditelje in kulturne tvorce je bila zato vedno dogma, dn je rešitev in bodočnost Jugoslovanov edino v taki skupnosti, ki bo preprečevala politično hegemonijo bodisi enega bodisi drugega, ker zgrajena na priznanju in uvaževnnju vsake jugoslovanske narodne edinice z vsemi njenimi naravnimi osobinami. Zakaj jasno je, da v skupnosti, ki je osnovana na čustvu sorodnosti, trdne moralne vzajemnosti in nujne potrebe po močnem nacionalnem izrazu in edinstvu na zunaj, te osohine ne morejo biti ovire za nadaljnji razvoj in okrepitev te skupnosti, marveč so močne pozitivne sile iz svobodne volje potekajočega dograjevanja našega skupnega do-mn, življenja in ustvarjanja. Narobe pn more vsako stremljenje, da bi drug drugega nad-vlndal, vplivati le negativno. Historia docet.
To je, pravimo, nam vsem bilo jasno in brez dvoma. Spominjamo se še, kako nam je davno pred vojno pokojni Janez Evangelist Krek na Svetem Jošlu navdušeno razlagal, kako potrebna za mir v Evropi in za duhovni napredek vseh njenih narodov, posebno pn zn politično in kulturno poslanstvo Slovanov (— takrat smo namreč v to še trdno verovali —) bi bilo, ako bi se osnovala jugoslovanska država, ki bi se od Drave razprostirala nn jug in vzhod do črnega in do Egejskega morja /. iztoki in pristanišči, ki so dnnes v tujih, neslovanskih rokah... Če je ta veliki ideal, za kojega ustvaritev so bile in so dnnes še bolj dane tudi realne možnosti (— če bi se našli ljudje velikega kova, ki bi se ne ustrašili začeti njegovo udejstvenje —) v zadnjih letih nekoliko zbledel in če so mali epigoni cilj svojih velikih očetov znatno nižje postavili in ga izožili, potem je danes nujno klic časa, dn ga zopet oživimo v vsem njegovem obsegu in da 7. njim prešinemo vso svojo dušo ter svoje narodno stremljenje zopet k njemu odločno preusmerimo. Ako so besede, ki so v tem smislu padle ob priliki obiska bolgarskih gospodarskih delavcev v Belgradu in Ljubljani, bile mišljene na obeh straneh iskreno in če niso bile saino plod, bodisi hipnega navdušenja, bodisi gospodarskih ali drugih računov — potem se smemo udajuti srečni misli, da se zavest bratske, nn podlagi popolnega spoštovanja in priznanja enakopravnosti in enakovrednosti vsakega jugoslovanskega rodu zgrajene vzajemnosti zopet budi k polnemu razcvitu in da so odstranjene vsaj v principu tiste ovire čustvenega ressentiinentn, ki so do danes bile na poti dejanskemu zbli-žanju in končnemu zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev z Bolgari ne samo v narodno kulturno sodelovanje in gospodarsko zvezo, ampak tudi v mogočno državnopolitično zajednico.
Zakaj noben veliki politični cilj kot nujen predpogoj zn močno državo, ki bi zavzemala na Balkanu prvenstveno stališče in vlogo in ki bi mogla svoji volji doti izraza in jo realizirati brez tuje pomoči in, če treba, tudi proti njej, brez Bolgarov ni ustvnrljiv. Popolna osamosvojitev južnih Slovanov, ki je v osvoboditvi od vsakega tujega vpliva in volje, tako dn si bomo svoje politične cilje lahko postavljali po svojih nujnih vitalnih potrebah in narodnem stremljenju^ v večjo bodočnost — brez takega stremljenja nima pravega življenja noben narod in nobena država — popolna osamosvojitev jugoslovanstva je mogoča šele, ko bodo
Eod eno streho v s i jugoslovanski rodovi, ko omo Srbi, Slovenci in Hrvati ena politična skupnost z Bolgari in mogočen kulturen činitelj jugovzhodne Evrope nn pragu Azije, ki ju vežejo morja, katera pomenijo in dajo gospodujoč položaj. Le tedr.j bo globoko zasidrano v nas čustvo nepremagljivega hotenja in moči, ki je potrebno vsaki državni enoti in ki je najboljše jamstvo zn njeno uveljavljenje v svetu in zn rast njenih vitalnih sil in stremljenj. To ni noben »fašizem«, <o je realna zahteva vsakega življenja, ki noče biti samo životnrjenje, ampak rnst in razvoj vseh svojih pozitivnih, novo življenje in napredek ustvarjajočih zmožnosti. Zveza z bolgarskim narodom je zanj in za nas šele polnost svobode in naravne rasti, ki more premagati vse ovire.
Ni naloga pisatelja publicista, da realizira take velike politične in kulturne cilje, da išče vseh raznih potov, ki vodijo do njih, da od-stranjn zapreke drugo za driigo — on te cilje zariše nn daljnem obzorju, navdušuje zanje, budi in krepi narodova teženja zn njimi. Podrobno delo na realni izvršitvi je naloga in dolžnost politikov, državnikov, diplomatov. lina pa publicist še eno nalogo, dn prepričuje in dokazuje, da nobena ovira ni in ne sme bili Inko ' velika, da se ae bi preko nje mogel ia moral !
Prijateljski pakt med Italijo in
Zanimiv komentar vatikanskega uradnega glasila „Osservatore JT%	• •
Romano" o globljih vzrokih sovjetske politike pri'aleljskih paktov .HmUoIgO
»Osservatore Romano« z dne 5. septembra piše ob priliki podpisa italijansko-ruske prijateljske pogodbe sledeče: Poltiika prijateljskih ndnošajev med Italijo in sovjetsko Rusijo, ki se je pričela 1924 z oficielnim priznanjem komunističnega re-iima, je progresivno dovedla do »prijateljske ne-napadalnc in nevtralne pogodbe med Italijo in sovjetsko Rusijo«, ki je bila te dni podpisana v Rimu.
Etape tega vedno tesnejšega prijateljstva med obema državama so znano. Leta 1924 je bila podpisana trgovinska in carinska pogodba; leta 1930 je med obema državama prišlo do sporazuma, v smislu katerega je italijanska država dala specialne kreditne garancije industrijalcem v svrho trgovine s sovjetsko Rusijo: leta 1931 in v maju 1933 so bili dogovori spopolnjeni z novim carinskim sporazumom.
Danes pa prehajamo od sodelovanja na gospodarskem polju do politike prijateljstva, ki jo »Po-polo d'Italia« včeraj avtoritativno komentira kot prijateljski pakt. »To prijateljstvo zadobiva tem večji pomen, kakor pravi »Popoln dTtalia«. ako pomislimo, <la je to prva politična pogodba, ki jo jo sovjetska Rusija sklenila s kako veliko zapadno velesilo in ki se brez pridržka naziva prijateljska pogodba. Do sedaj ima samo Turčija s sovjetsko vlado podobno prijateljsko pogodbo kakor Italija.<
Eden najvažnejših dogodkov letošnjega poletja je brez dvoma dejstvo, kako se je diktatorjem iz Moskve v zadnjih mesecih posrečilo, da so premagali politično osamljenost, v katero jih je ves kulturni svet obsodil radi njihovih naukov kakor tudi razdiralne akcije, s kntero zanielajo nele naravne človeške pravice nmpnk tudi najbolj osnovne zahteve človeškega dostojanstva. Moskva se sedaj pripravlja, da diploniatičnini potom izravna in popravi očiten polom, ki ga je komunistična intemacin-nala doživela v svetu. Sedaj . ko je v zapadnem svetu doživel brodolom komunistični poskus, dn bi zanetili revolucijo, zn katero so se ruski emisarji po vseh evropskih centrih zelo trudili — skušajo diktatorji v Kremlju doseči isti cilj. toda pod krinko nosiji-ev miru in prijateljstva.
Dejansko je vendarle znano, kaj se skriva pod diplomatično akcijo sovjetov. Prosluli »incidenti« nn ruskem poslaništvu v Londonu so jasno pokazali, kako si pod diploniatičnini plaščem prizadeva Moskva, da uvaža v svet kar največ blaga z nedvoumno komunistično označbo. Strup boljševizma in njegova razkrajalua politika, s katero podira versko, družinsko in družabno življenje, in metode,
s katerimi to svoje razdiralno delo opravlja, to jo tisto, kar se postavlja med krščanstvo iu krščansko kulturo ter komunističnim barbarstvom. To so lako jasne antiteze, da bi se jim v današnjem času ne smelo odpirati vrat.
Diplomatična delavnost, ki jo je v zadnjih mesecih Moskva z uspehom razvila, odgovarja dobro premišljenim načrtom. V Londonu se je Litvinovu posrečilo, da je dobil pristanek vseh vzhodnoevropskih držav, ki so prav posebno zainteresirane na ruski zunanji politiki, da so pristale na njegovo definicijo napadalca. Posledica tega je bila, da niso samo obrobne ruške države, ki so gotovo najbolj interesiraue na ruski politiki, ampak tudi baltske države in tudi še Imlj oddaljene države kakor Francija sklenile z Moskvo pogodbo o nenapadanju. V tej zvezi je zelo zgovoren obisk Herriota v Rusiji in ogromen polet franc. zračnega brodovja v Moskvo.
Tem paktom, sporazumom in pogodbam se sedaj pridružuje italijansko-ruski pakt, ki spričo vseh drugih pogodb podčrtava posebno prijateljstvo in prisrčne odnošaje med obema državama. Čeprav so italijansko-ruski gospodarski odnošaji razmeroma majhni, če jih primerjamo i onimi Nemčije, i Anglije in Francije (saj ruski eksport v Italijo zna-| »a 11% medtem ko v Nemčijo 47%), se vendar j povila; ajo izredno prisrčni odnošaji in prijateljstvo | med obema državama.

Kardinal Pacelli, državni tajnik sv. Stolice.
Kaj namerava Rusija? »Rtts<ia podaja iz
dneva v dan zmerom bolj pojav, hi vznemirja"
Kaj namerava Rusija? To je eno najtekjih in najbolj tragičnih vprašanj našega časa. Ali ne bo Rusija sedaj, ko se je sporazumela ■ Kvropo, katero vara s svojim paritizmom, poskusila (i zavarovanim hrbtom) odločilnega uilarra proti Vshodu? Ali pa se bo kljub vsemu prizadevala v Kvropi ustvariti oni prevratni internarionalizem, kateremu se Moskva nikdar ne odpove, tudi i*e tedaj, ko nam pošilja svoje diplomate? Ali pa stremi morila za obema ciljema, upajoč, da ji bo uspeh na Vzhodu še isti hip dal svobodo akcije v Kvropi, kjer je treba zaenkrat šele pripravljati poti? Kaj če ti dogovori o nenapadanju, ki jih sicer i veseljem po-
zdravljamo. pa naj prihujajo od katerekoli strani, morda ne olajšujejo jutrišnjo Tojnr?
Ne smemo pozabiti, da bitna cnnčilnoet sodu-nega ruskega režima ni samo iskanje metode ta notranjo organizarijo komunistične države, ampak leti morda v prvi vrsti v tem, da izvede veliki načrt svetovne revolucije, v katere službo stavijo Kre-melj vso pretknnost svojih diplomatov.
Ta politika ne ho imcln trenutnih uspehov, to da lahko se zgodi, da hi bo nabrala plodov oh časn žetve. Radi trga postaja Rusija iz dneva v dan zmerom bolj pojav, ki vznemirja.
Revo*uc'ja na Kubi
Amerika grozi
Baje so komunisti zasedli sladkorne tovarne
Havana, 7. sept. (a) Kakor poroča Associated Press, se širijo glasovi da se pripravlja na Kubi protirevolucija. Ameriški državljani, ki so se na poziv svoje vlade zatekli na poslaništvo, so se med tem spet vrnili domov.
Havana, 7. sept. (a) Delavci so se pod vodstvom komunistov polastili nekaterih sladkornih tovarn na deželi. Upravniki in ravnatelji so pobegnili k angleškemu poslaniku. Enega ravnatelja pa so delavci zaprli.
Washington, 7. sept. (a) V tukajšnjih političnih krogih navajajo dva važna momenta, ki urejata stališče USA do Kube. Prvič, da je sedanja revolucija v glavnem naperjena proti Združenim državam, ker trdijo kubanski revolucionarji, da je bil Cespedes, ki ga je na predsedniško mesto postavil
Roosevelt, samo igrača v rokah ameriškega predsednika in ni ničesar storil, ne da bi se poprej z njim posvetoval; zato tudi ni bila možna nobena radikalna reforma na gospodarskem in finančnem polju. Kubanci bi se radi osvobodili izpod jarma ameriških bankirjev, v ta namen jim pa Cespede-sova vlada ni ustrezala.	j
Drugič se pa Združene države boje, da ne bi ( njihovo nepopustljivo stališče do kubanske revolu- ! cije zbudilo sovražnosti še ostalih držav latinske Amerike in da ne bi zato prišlo do sklicanja konference med Argentino, Brazilijo, Čilom in Mehiko.
Osem torpednih rušilcev je dobilo ukaz, da se pridružijo ameriškemu brodovju v kubanskih vodah. Vseh ameriških bojnih ladij v teh vodah jc zdaj 30.
V črnomorski paht Stopi tudi Bolgarija?
Atene, 7. septembra, m. Po vesteh iz Carigrada se bodo ob priliki Titulescujevega in Litvi-novega obiska v Ankari ter ob priliki bivanja turškega ministrskega predsednika Izmet-paše v Sofiji, vodili podrobni razgovori za sklenitev črno-morskega pakta, o katerem se je do sedaj razpravljalo le v glavnih obrisih v Londonu ob priliki zasedanja svetovne gospodarske konference. O teh razgovorih bo obveščena tudi grška vlada, ker ima tudi ona precej interesov, ki so vezani na Črno morje. Sicer pravijo, da v Atenah do sedaj še ni nobenih znakov, da bi Grčija sodelovala pri sklepanju črnomorskega pakta. Grška vlada je izjavila, da se bo zaenkrat glede tega vprašanja držala še rezervirano in se bo odločila za eventualno sodelovanje šele po sklenitvi tega pakta, ko ji bo v vseh podrobnostih znana njegova vsebina. Po zadnjih vesteh iz Ankare bo črnomorski pakt, v kolikor se tiče definicije napadalca, vsebinsko sestavljen tako, da bo lahko vsaka država, ki ima interes in vpliv na Črno morje, lahko pristopila k temu
sporazumu. Po istih vesteh je sedaj premagana odklonitev tega sporazuma tudi od strani Bolgarije, ki do sedaj ni hotela niti slišati o klavzuli o definiciji napadalca, ki naj bi se vnesel v črnomorski sporazum. V Atenah pravijo, da je v tem vprašanju popolnoma zmagalo stališče Rusije in Romunije ter da bo sedaj Bolgarija skoraj gotovo vstopila v črnomorski pakt.
Prijateljski pakt med Evropo in Ameriko
London, 7. septembra b. »Exchange Tele-grapli« poroča iz Rige, da je sovjetski komisar zn zunanje posle Litvinov izjavil v Moskvi bivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku Herriotu, da je Rusija pripravljena pristopiti k paktu o nenapadanju med Evropo in Ameriko, če ameriška vlada de iure prizna sovjetsko Rusijo.
Obisk veleseima	
vsakomur	Danes
| omogočen	vstopnina Din 5'—
Danes lekmovenje	harmonikarjev
ustvariti lak veliki nacijonaliii :'j. Največja ovira po našem mnenju, kar se , <v> političnega zedinjenja Jugoslovanov, ki gn ravno naš čas kategorično kliče, pa je v napačni politični miselnosti, ki si nc more no! ega edinstva
predstavljati brez izničenjn naturne ra/.nolič-nosti sestavnih delov take celote. To zmotno miselnost je treba korigirati in edinstvo vseh južnih Slovanov bo še v doglednem času lahko postalo realno dejstvo.
Herriot - polkovnik rdeče sovjetske vojske
Pariš. 7. septembra tg. Listi objavljajo po ročilo iz Moskve, da je sinoči sovjetski komisar za narodno obrambo Vorošilov izročil bivšemu predsedniku francoske vlade Edouardii llerriofu uniformo in znake polkovnika rdeče sovjetske armade kot znak velikega spoštovanja, ki ga sovjetska Rusija goji do svojega prijatelja Herriota. Herriot se je zn izkazano mu čast zahvalil v ganljivih besedah in izjavil, dn ga je to odlikovanje globoko ganilo in da se bo odslej lc še bolj trudil, dn utrdi prijateljstvo med francoskim in ruskim narodom. On ho gojil to prijateljstvo prepričan, da bo s tem delal zn mir in zn zmago demokracije. »Journal de Debals« pristavlja k temu, dn sovjetska vlada imenovano odlikovanje podeluje snmo izrazitim inozemskim komunistom in dn sta v Franciji samo Cncliin in Doriot. ki stn postala kaplarja sovjetske nrmnde.
Moskva, 7. septembra m. V čast obiska bivšega predsednika francoske vlade Herriota, ki se trenutno še mudi v Moskvi, je napisal v »fzvestja« Kari Radek daljši pozdravni članek, v knterem na vso moč poveličuje Herriota in njegovo delovanje v socialistični stranki in ga pozdravlja kot najzrelejšega politika zaipadne Evrope.
Zaščitni zapori tudi v - Avstriji
Dunaj, 7. septembra b. Današnji listi poročajo. da namerava avstrijska vlada ]x> nemškem vzorcu vpeljati takozvane »preventivne aretacije«. V pravosodnem ministrstvu se žc izdeluje naredba, ki daje policijskim oblastem pravico, da zanro v 48 urah vse one osebe, o katerih ve, ali misli, da bodo storili kaka kazniva dejanja. Te osebe se smejo zapreti v interesu javnega miru in reda še preje, predno so storili kazniva dejanja. Ta ukrep se je izkazal kot potreben posebno zaradi katoliškega kongresa na Dunaju. Policija je mnenja, da se ji bo s temi novimi ukrepi posrečilo preprečiti nerede od strani narodnih socialistov. Vlada je zaplenila popoldansko številko >Daily Maila« radi članka proti Avstriji.
Novi nemški poslaniki
Berlin, 7. sept. (a) S Hindenburgovim odlogom je imenovan von Dircksen, dosedanji nemški poslanik v Moskvi, zn poslanika v Tokiju, Na-dolny pa za poslanika v Mosikvi. Dosedanji nemški generalni konzul v Šangaju von Collenberg je imenovan za nemškega poslanika v Mehiki.
Zag.ubška vremenska napoved: Situacija: Anticiklon pokriva večji del centralnega kontinenta od skrajnega severa do juga Evropo. Nad vzhodno Evropo je ciklon, enako pa se formira minimum tudi nad severnim delom kontinenta. Nad Španijo je manjši baromete.rski pritisk, ki bo prihodnjo oni. oe se bo poveča i, znatno vpiivaL
Lord Grey of Fattodon
(Ob njegova smrti)
K občinskim volitvam
V oliv m imeniki
London, 7. septembra (a). Lord Grey je umrl davi ob 6.05 lia svojem posestvu Pallodon na Nort-humberlandskeni. Lord Grey je bil, kakor znano, dolga leta zunanji minister Velike Britanije.
m San Giuliano, Sonndno, Clemenceau, Vivl-oni, lord Asquitli, von Bottmann-Hohveg, Wilson, Sasonov, Izvolsky, IPašič, Bratianu, zaporedoma so odšli vsi v večnost in o<l velikih mož., ki so v zgodovini Človeštva prevzeli najtežjo odgovornost, kar jih je komu naložila božja previdnost, odgovornost za krvoprelitje svetovne vojne, jih je ostalo samo še par in e<i n med njimi je bil lord Grey. ki je pa S'«ilaj tudi odšel za njimi.
I/i r d Grey, ali kot se je takrat Imenoval, Sir Ed\vard Grev, zunanji minister britskega imperija v tragičnem letu 1914, pa je brez vsakega dvoma siti r ne največji državnik pač pa oni, ki je združeval v svojih rokah največjo moč in ki mu je bilo dano. da bi bil žaloagro svetovne vojne preprečil, če bi bil to bolel, oziroma, če bi bil zmožen izrabiti neizmerno orožarno moralnih sredstev, s katerimi je takrat razpolagala Velika Britanija. Njegovo ime je svojo dni bežalo kot zla novica po vsem svetu ln ni ga menda človeka iz vojne generacije, ki bi sk* ga ne spominjal in tudi njemu ne pripisoval soodgovornosti za vse, kar je sledilo. V tem žal leži slava tega čudnega Angleža, ki se kot državnik nikdar ni proslavil in ki je morda najmanj znani zunanji minister Velike Britanije v moderni zgodovini, da ne samo ni bil razborito aktiven kot so bili njegovi sodobniki, ampak da ni bil niti zadosti trden in močan, da bi bil zavrtel krmilo, ko je ostalo samo v njegovih rokuh.
I/vrd Grey je bil učen gospod, bistroumen in jasen, p '"g tega vzoren tip gospodn, kot ga najdemo >;imo v Angliji. Njegova umska in moralna uravnovešenopt se zrcali v vseh njegovih redkih, skrajno redkih govorih, ki so bili jasni, pregledni, skrbno urejeni in prednnšani brez llšpa in brez strasti, brez poletov. Odkod neki torej je prišla njegova popularnost, ki ga je dvignila na eno najvišjih mest britskega imperija? Njegova moč je ležala v njegovi tajinsl«'ni molčečnosti. Grev je rad molčal, domala vedno molčal. Njegov obraz je slika njegove molčeče duše. Fino potegnjene črte. strogo zaprta, stisnjena usta s tankimi ustnicami. lira kot bi jih izklesal iz skale, čelo brez črt. čez ves obraz pa hlad, kot da bi prihajal od mrzlega kovanega jekla. Za to jekleno masko in za tem molčečim obrazom je takratni predvojni angleški rod slutil tajinstveno energijo, ki se skriva, dokler ni potreba, a ki se pojavi v vsej svoji neuklonljivi sili, kadar bodo dogodki zahtevali nastopov brez usmiljenja in trdnosti brez vsake miline. Moč Grejreva je bila v njegovem molku in v njegovi brezčutni maski. Foleg tega se je znal Grev odmiknti vsnlrum političnemu Sundru: ogibal se je vsakega velikega javnega nastopa, še bolj pa se je potegnil v neprodirljivo rezervo, kadar bi bilo treba sprejeti govorniško debato s kakšnim brbljajočim evropskim državnikom. Grev se ni nikdar meril z velikimi gladijatorji besede, ki jih je med državniki Evropa štela mnogo med svetovno vojno, in v celi njegovi kari.teri ne bomo našli niti enega primera, da bi se bil Grey spuščal v kakšno govorniške dvoboje, niti doma niti s lu-jino.
Celo. kadar je kot vodja liberalne stranke moral voditi težavna pogajanja, se ni izpostavljal, ampak je pošiljal Asquitha in lorda Iialdane v streske jarke, sam pa je ostal zavit v megli, ne dn bi mu bilo kdaj treba javno prevzeti kakšne neprijetne odgovornosti. Ljud > so to obnašanje občudovali in rekli, da se hrani za težje trenutke, da se noče izpostavljati v malih zadevah, ker hoče biti silen, kadar nastopijo težje naloge. Lord Grey so je vse svoje življenje skrbno ogibal bojnega polja ln si tudi nikdar ni naprtil odgovornosti, ki jo nosijo boritelji, ki stojijo v prvih črtah.
Toda prišlo je leto 1914. Črni oblaki, polni groma in bliska so se zbirali nad Evropo. Prvi sunki viharja so pretresali države in odda; f 10 gromenje je oznanjalo strahovito neurje. Prišel je čas, da molčeči, tajinstveni, neomadeževani Sir Ed\vard Grey porine na cesto svetovnih dogodkov svoje energije, da ustavi kolesa usode, ki so vlekla evropsko narode v katastrofo. Prišel je oni veliki trenutek, zaradi katerega so Angleži in inozemstvo občudovali tajinstveno rezervo britanskega zunanjega ministra, v veri, da bo z isto brezživčno in jekleno mrzlo gesto zajezil val sovraštva, predno preplavi s krvjo In s solzami evropske narode.
In tukaj je lord Groy odpovedal, odpovedal popolnoma in nobena okoliščina mu te slabosti ne bo mogla odpustiti. Grey se je v teh strašnih urah, ki jim jo sledil izbruh svetovne vojne, obnašal kot slaboten krmar, ki se mu je roka tresla, mesto da bi bila trdno prijela za krmilo zgodovine, ki ni bil zadosti močan, da bi bil stisnil zavore in vodil ladjo z odločno voljo, mesto da jo je prepustil strahoviti igri razburkanih valov.
Za tisto tajinstveno molčečnostjo, za tisto mrzlo rezlervo, za tisto skrbjo, ogibati se vsakega odprtega boja in vsake odgovornosti, torej ni ležala železna volja in neupogljiva sila, ampak — slabost in neodločnost.
Vsa njegova politična modrost je torej obstojala v tem, da jo pridno čakal, kako se bo izjavilo javno mnenje in »e še le nato odločil za smernico, ki jo je potem zasledoval. Bil je mož, ki je strahopetno stal za masami ljudstva in izza kulis poslušal valovanje javnega mnenja, da se je potem upal ubrati pot, o kateri je prisluškoval, da je ljudstvu najbolj ugajala. Mesto, da bi stopil kot delajo veliki možje, na čelo ljudstva in sam dal ljudstvu in javnemu mnenju trdno smer. mesto <Y\ bi sam ustvarjal s poveljujočim glasom takšno javno mnenje, ki ga rabi za dosego svojih ciljev.
Sir Ed\vard Gney je imel takrat le malo časa, a imel ga je zadosti, da bi bil opozoril Nemčijo, ki je igračkala z orožjem, da Velika Britanija tega ne bo gledala mirno in da bodo nemške armade, če bodo prestopile belgijsko mejo, zadele na čete britanskega kralja. Grey je čakal, kaj bo reklo javno mnenje. Nemški cesar Viljem je pravilno smalral takšno oklevanje v usodepolni uri za slabost. njegov generalni štab pa za tiho odobritev nemških načrtov. Ultiinalum je bil poslan. Grey je že vedno okleval, von Moltke pa je stal na belgijski meji. fte je bil Čas, par ur samo, a Grey so ni mogel odločiti. In zagrmeli so topovi...
Sir llugh Bell, temperamentni tovariš Greya v predvojnem kabinetu, se je enkrat izrazil o njem kot ravnatelju severoangleške železnice, takole: >Grey je dober, ker nikdar nič ne riskira, a baš zaradi tega je zelo, zelo slab v gotovih prilikah.« Ta pritika o Greyu — industrijcu — izvrstno označuje tudi kot politika. Nikdar rialti-ra ti. Niti, kadar ladja mirno teče, niti kadar jo premetavajo valovi. Toda iz takšnega materiala niso narejeni veliki državniki.
Kot je Sir Edward Gney popolnoma odpovedal ▼ začetku svetovne vojue in je moral do svoje smrti nositi seboj blazno prikazen potokov krvi in solza, ki jih je s svojo slabostjo odprl, tako je v svetovni vojni iz istih razlogov odpovedal glede Turčija in Bolgarije, da sta ušli med zaveznike Nemčije. Anglija je imela sto sredstev, da bi bila obe državi pridobila zase, Grey si ni upal uporabiti nobenega. Vojna se je v tem podaljšala za dve, tri leta in zopet so šle nove sence žrtev oblegat nemirne noči tega angleškega državnika, ki je bil slab, ko hi bil moral biti močan.
O lordu Greyu pravijo, da sploh nikdar ni potoval izven Anglije. Ali je sedej v svojem ministrstvu kot neka nerazrešljiva uganka, ali je opazoval zimzelen na svojem gradiču Fallodon v Nort-humberlandu ali pa jo lovil ribe v samotnih potokih Hampshira. Nu konference, ki jih danes kar mrgoli, ni hotel iti nikdar, kvečjemu, če se je sklicala v Londonu, pa še takrat mu ni bilo prav. Uganka, za katero se skriva — slabost, rezervi-ranost, za katero se skriva — strah.
Ko je odstopil kot zunanji minister, je izginil iz političnega življenja. Njegova krivda na žaloigri svetovne vojne je manjša kot pa je krivda onih. ki so ga držali na odločujočem mestu.
Razkol Irancoskih socialistov
Paril. 7. sept. (a) Končni razkol v socialistični stranki Sfio jo neizbežen. Med večino stranke in njenim parlamentarnim zastoj>stvom ni več soglasja. Zato je upravni odbor stranke členil skli-cati kongres stranke na dan 5. novembra. Na kongresu bodo stavljeni predlogi proti socialističnim parlamentarcem zaradi nediscipline. Zmerni soci-jalist Ilauck je bil proti temu, češ da bo večina s tem odgovorna ut razkol stranke. Tudi naj v stranki vlada svoboda mišljenja. Voditelja stranke Paul Faure in Ziromski sta izjavila, da ni mogoče več prenašati kritike >nesocialistov< v lastni stranki.
Roosevelt proti Fordu
Vewyi>rk. 7. sept. b. Spor med avtomobilskim kraljem Fordom iii ameriško vlado se je poostril. General Johnson, ki vodi akcijo za pobijanje brez,-poselnosti, je poslal neke vrsto ultimat llenrvju ! Fordu. Rok tega ultimata jo potekel žo v sredo, ' vendar ga jo general Johnson v zadnjem trenutku podaljšal šo za 24 ur. Veliko Fordovo tovarno v Nevv-Verseyu je zasedlo vojaštvo na zahtevo Forda, ker je ravnateljstvo podjetja dobivalo grotr.ilna pisma, v katerih se napovedujejo atentati v primeru. če Ford takoj ne pristane na avtomobilski pravilnik, ki ga je izdelala vlada.
Polet v stratosfero
Moskva, 7. sept. m. Sovjetska vlada pripravlja velik polet v stratosfero. Vse priprave za polet je vodil univ. prof. Prokofev; ki je izjavil, da je pripravil ta polet po nalogu načelnika vojnega letalstva Aleksninsa. Balon jc izdelan v Rusiji iz ruskega materijala. Kabina je izdelana iz aluminija ter je opremljena z vsemi najmodernejšimi instrumenti za znanstveno raziskovanje stratosfere. S tem poletom nameravajo Rusi doseči višino 20.000 metrov In upajo, da se jim bo to radi Velike dovršenosti balona tudi posrečilo. Start se je izvršil danes v j Moskvi.
Klobasarji izdelujejo - milo
Belgrad, 7. septembra, (a) Po vesteh, ki jih je dobil davčni oddelek finančnega ministrstva, se zadnje čase bavijo z izdelovanjem mila in z njega prodajo razen tovarn mila, ki plačajo na svojo produkcijo skupni davek, tudi nekateri mesarji, klobasarji in druge osebe, ki te obrti niso prijavile davčnim upravam ter dejansko na ta promet ne plačajo skupnega davka. Zato davčni oddelek opozarja preko finančnih direkcij davčne uprave, da vodijo to v evidenci, da se bo na ves promet s produkcijo in prodajo mila s strani neupravičenih proizvajalcev pobral in izterjal skupni davek.
Važno za občinske volitve
Belgrad, 7. septembra, (a) Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o kolkova-nju pritožb proli izvolitvam občinskih funkcionarjev. Po tem pojasnilu je treba pritožbo proti izvolitvi občinskih funkcionarjev kolkovati po tar. št. 536 taksne tarife, ki znaša 100 Din. Z vsemi pritožbami, ki bodo zadostno kolkovane, bodo upravna sodišča ravnala po čl. 231 taksnega in pri-stojbinskega pravilnika, če pritožbe ne bi bile zadostno kolkovane ali pa sploh ne, bodo vrnjene oblastvom, v katerih delokrogu pritožitelj živi, da doplača takso. Dokler se taksa ne položi, pritožba ne pride vpoštev,
Pri volitvi smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volivni imenik.
Volivni imeniki, po katerih se vršijo občinske volitve, so stalni. V stalne volivne imenike vpiše župan vse moške državljane, ki so dovršili 21. leto starosti in ki so najmanj šest mesecev nastanjeni v občini. Izjema so državni in javni samoupravni (banovinski, občinski) uslužbenci, ki se morajo vpisati v volivne imenike one občine, v kateri imajo svoj službeni ffdež.
Začasno ne smjjr voliti: 1, oni, ki so obsojeni na robijo ali zapor, daljši od leta dni, dokler se ne vrnejo v pravice; 2. oni, ki so obsojeni na izgubo častnih pravic, za čas, dokler traia ta kazen; 3. oni, ki so v konkurzu; 4. o..i, ki .,0 i od skrbstvom in 5. oni, ki so z razsodbo zgubili volivno pravico zaradi volivnih kaznivih dejanj.
Tisti, katere zadene eden ali drugi navedenih slučajev, se torej ne morejo vpisati v volivni imenik, dokler traja v teh primerih navede .10 stanje, dokler so v konkurzu, pod skrbstvom itii. fudi če so že vpisani v volivnem imeniku, izgube za ta čas volivno pravico.
Volivni imeniki so stalno razgrnjeni pri županstvu in pri okrajnem sodišču. Vsakdo ima pravico, volivni Imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Če kdo, ki biva najmanj šest mesecev v občini, je naš državljan in je »tar 21 let ter ni začasno izgubil volivne pravice, ni v volivnem imeniku, sme sam ali pa kdo drugi zahtevati, da se ga v volivni imenik vpiše. Nasprotno sme vsakdo zahtevati, da »e iz volivnega imenika črtajo oni, ki nimajo volivne pravice (ki niso še 6 mesecev v občini, ki niso naši državljani in ki še niso izpolnili 21 let ali ki so začasno Izgubili volivno pravico (obsodba, konkurz, skrbstvo).
Popravek volivnega imenika (reklamacija) se lahko zahteva vsak čas pri županstvu ali pri sodišču. Pri županstvu se zahteva popravek lahko ustmeno ali a pismeno vlogo, pri sodišču pa samo pismeno (brez takse).
Najsi se rahteva popravek volivnega imenika pismeno ali ustmeno, je treba predložiti županstvu ali sodišču pravnoveljavne listine kakor rojstni list, spričevalo, delavsko knjižico, domovinski list ali
kaj podobnega. Vse te Hatlne, ld to potrebne ta
popravo volivnega imenika, morajo dati oblastva v 24 urah in sicer brez takse.
Če se pri županstvu ustmeno zahteva popravek, mora županstvo zahtevo vpisati v zapisnik in dati na zahtevo o tem potrdilo. Zahtevo popravka vol. imenika mora županstvo rešiti v 5 dneh. Če v petih dneh ni rešitve, se smatra, da županstvo reklamaciji ni ugodilo in v tem slučaju se je tekom 3 dni pritožiti na okrajno sodišče in sicer se pritoži lahko oni, ki je popravek zahteval, kakor tudi oni, ki se ga popravek tiče. Ko bodo razpisane obč. volitve, bo v raapisu tudi določen dan, do katerega se smejo zahtevati popravki volivnega imenika. Ker so volivni imeniki stalno razgrnjeni, ima vsakdo že sedaj pravico pregledati vol. imenike in zahtevati, da se upravičenci vpišejo in neupravičenci črtajo iz imenika.
Vloga na županstvo ali sodišče je kratka: »Podpisani zahtevam, da se me vpiše v volivni imenik občine ... Sem jugoslov. državljan, star 21 let in bivam že nad 6 mesecev v občini. V dokaz predla-gom, rojstni list, domovinski list, delavsko knjižico, spričevalo.. .
Prosim, da se mi izda potrdilo o vloženi reklamaciji in me o rešitvi obvesti.«
Ali: »Podpisani zahtevam, da s« N. N., vpisan v volivni imenik občine ... pod št.. „ izbriše iz volivnega imenika, ker nima volivne pravice (jo je začasno izgubil, je umrl, ni še 21 let star, šc ne biva 6 mesecev v občini itd.). Potrdilo o rešitvi in obvestilo!
Kakor rečeno, tma vsakdo pravico vložiti reklamacije za sebe ali za drugega in to vsak čas in brez takse. Ker bodo, kakor vse kaže, volitve ' ▼ najbližji bodočnosti, bodo oni, ki hočejo v ob-1 činskem gospodarstvu sodelovati, takoj pregledali in prepisali volivne imenike in zahtevali poprav-ke volivnih imenikov bodisi zase, bodisi za drti-
gefi«;
Zakon o volivnih imenikih (službeni list od IZ •ept. 1931) določa »trogo kazen za tistega, ki bi ne hotel vpisati v vol. imenik upravičenih volivcev ali izbrisati onih, ki so izgubili volivno pravico. Posle, ki se nanašajo na popravke vol. imenikov, opravlja župan z dvema občinskima odbornikoma.
Mariborska občinska politika
(Izredna seja mestnega občinskega sveta)
Maribor, 7. septembra.
Vedno bolj se je čutilo v Mariboru, da stanovanjske krize neče biti konca in da je zlasti v Mariboru potrebna gradnja zasilnih stanovanj. Mnenja so bila sicer glede načina izpeljave tega načrta različna, toda v splošnem je bila enotnost v prepričanju, da je treba še pred nastopom letošnje zime najti izhod v gradnji zasilnih stanovanj. Radi tega se je za nocoj sklicala izredna seja občinskega »veta.
Najprej je poročal mestni načelnik dr. Lipold, nakar je referent finančnega odseka občinski svetnik Sabothy utemeljeval v širših izvajanjih potrebo zgraditve zasilnih stanovanj s posebnim ozirom na tozadevni osnutek, ki so ga mestni občini predložila mariborska stavbna podjetja. Omenjeni osnutek, o katerem smo te dni obširno poročali, se spremeni v toliko, da se v Metelkovi ulici v Mag-dalenskem predmestju postavi toliko zasilnih stanovanjskih hHic, v katerih bo 32 zasilnih stano-
vanj in sicer 12 stanovanj s sobo in kuhinjo, 20 pa a štedilniško sobo. Po dve stanovanji bosta imeli stranišče, vsaka stranka pa svojo drvarnico. Stanovanja bodo sicer skromna, vendar bodo odgo-I varjala vsem gradbenim predpisom in bodo lahko služila svojemu namenu najmanj 50 let. Gradnja se I bo izvršila na tak način, da se bodo lahko posa-' mezna stanovanja pozneje z malenkostnimi stroški spremenila, zlasti tam, kjer se bo lahko iz dveh sob s štedilnikom priredilo stanovanje s sobo in kuhinjo. Celotni gradbeni stroški se računajo na 490.000 Din, ki se bodo pa lahko znižali na 3b0.000 do 370.000 Din in ki se bodo odplačevali sporazumno s stavbnimi podjetji po 30.000 Din mesečjio. Kritje se bo vzelo iz anuitet že dovoljenih, totla še ne realiziranih posojil, tako da se proračun rkdi tega ne bo prekoračil. Gradbena dela se prično 18. t. m. Po soglasnem sprejetju omenjenega predloga mestnega finančnega odseka je mestni načelnik zaključil izredno sejo občinskega sveta.
Hmelj
Celje, 7. septembra.
Položaj v hmeljski kupčiji je nespremenjen. Pri mirnem povpraševanju in pičlem zanimanju nolira letošnji pridelek nespremenjeno 80 do i)0 Din za kg, le slabše blago se dobi izjemoma tudi cenejše.
Žalec, 7. septembra.
Prodaja letošnjega pridelka pri rezerviranosti producentov počasi naprteduje. Cene se gibljejo med 100 in 114 Din za kg. le izjemoma doseže kaka manjša partija slabejšega hmelja tudi samo 96 Din za kg.
Iz Nemčijo poročajo, dn pridelek glede množine zelo razočaral in ne bo dosegel cenitve, Cene se gibljejo okoli 110 Diu za ko.
Kralieva zahvala
Belgrad. 7. sept. NJ. Vel. kralj je dobil za proslavo desetletnice rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika Petra čestitke iz vse države in iz inozemstva, v katerih se izražajo rodoljubna čuvstva zvestobo in ljubezni prebivalstva do Nj. Vel. kralja, Nj. kr. Vis. jirestolonaslednika in kraljevskega doma. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast zahvalili se posameznikom in ustanovam za posiaue čestitke. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja.)
Obisk poljsftih poslancev
Varšava, 6. sept. (a) Pat poroča; 9. t. m. odpotuje v Jugoslavijo, da vrne obisk, ki so ga jugoslovanski parlamentarci napravili Poljski meseca junija t. 1„ skupina poljskih parlamentarcev, ki jih je povabilo jugoslovansko narodno predstavništvo. Predsednik sejma, Svit-alski, se pripelje v Belgrad iz inozemstva, kjer se zdaj mudi. V tej skupini poljskih parlamentarcev bodo med drugimi tudi predsednik poljsko-jugoslovanske parlamentarne skupine in bivši podpredsednik sejma prof. Makovski, podpredsednik sejma Polakijevič, podpredsednik senata Bogutski, predsednik lige poljsko-jugoslovanskega društva in narodni poslanec Diboski, podpredsednik lige in poslanec Va-levski, poslanci Cvizd, ga. Volska, Hoinski, Dje-duscicki, Dabulevič, Fichna, Chuten, pl. Plescinski, Polczinski, Lipinski, Rubel, Baranski, Perzinski, Janta, Bogovič, Roman in Vankovič, ter poslanca šleskega deželnega zbora Kapuczinski, Viczak ter državna svetnika Zagorovski in MoL Poljske parlamentarce bo vodil bivši podpredsednik sejma in predsednik poljsko-jugoslovanske parlamentarne skupine Rakovski.
Kongres zveze mest
Belgrad, 7. sept. m. Kakor znano, bo ob koncu tega meseca v Belgradu kongres Zveze mest kraljevine Jugoslavije, katerega se bodo udeležili zastopniki preko 70 mestnih občin. Na kongresu se bodo poleg čisto notranjih zadev pretresala vsa pereča komunalna vprašanja, predvsem pa se bo pretresal novi zakon o mestnih občinah in zakon o komunalnih linancah.
Izvoz svinj za Avstrito
Belgrad, 7. sept. (a) Strokovni odbor urada za nadzorstvo nad izvozom živine in živinskih predelav je razdelil kontingente goveda in svinj za teden od 10. do 14. septembra 1933 tako-le:
Za Dunaj-Sant Marx: debelih svinj '2000. mesnatih svinj 404, volov 100. zaklanih telic 381, mesa mesnatih svinj 25.800, mesa pitanih svinj 13.500 in drobovja 2500 kg.
Za Dunajsko novo meslo; debelih svinj 330
glav.
Za Gradec: debelih svinj 200 glav.
Ceno dne 5. t. m. na trgu: I. mesnate svinje 1.40 do 1.44 kmečke svinje iz Jugoslavije 1.40 do 1.50 do 1.52, svinje iz predvojne Srbije 1.38 do 1.45 šilinga.
Izvozniki, zadruge in predelovalci se opozarjajo, da posebno pazijo na kakovost rogate živine in debelih svinj, ki jih pošljejo na dunajski trg. Govedo za I a trg ne smo biti pod 000 kg, svinje pa ue pod 135 kg.
K umoru Slovenke v ISlišu
Nil, 7. sept. m. Vse prebivalstvo je še vedno
pod vtisom grozovitega zločina, ki je bil izvršen nad 16 letno služkinjo Agato Filež iz Cirkovljan, Medjimurjc, in ne iz Cerkelj, kakor smo pomotoma »čeraj poročali, in nad Ljubimko Krstič. Niški policiji se je po kratkem času iskanja posrečilo prijeti gnusnega zločinca v osebi železniškega strojevodje Bogdana Vidanoviča, ki je po krajšem obotavljanju priznal svoj zločin. Mlado služkinjo je zaklal radi tega, ker se mu ni hotela udati. Policija jc prepričana, da je umoril ludi Ljubimko Krstič, čeprav to odločno zanika.
Betgrajske vesti
Belgrad, 7. sept. m. Tukajšnji športni klub Edinstvo si je zgradil novo igrišče, ki je bilo voeraj slovesno blagoslovljeno. Ob tej priliki sta bili tudi dve tekmi, prva med Edinstvom in Jugoslavijo, druga pa med BSK in BASK. Rezultati so bili sledeči: Jedinstvo : Jugoslavija 3:3 (2:1), BSK : BASK 3:3 (3:0). BASK je v zadnjem trenutku zabil še četrti gol, ki ga pa sodnik ni hotel priznati, dasiravno je bil pravilen.
Beigrad, 7, sept. m. Od 11. do 13. sept. bo v Belgradu balkanski medicinski teden, ki ga bo otvoril predsednik Unije balkanskih zdravnikov dr. Živko Markovič. Na programu je tudi predavanje o zdravstvenem stanju otrok na Balkanu, ki ga bo imel dr. Matija Ambrožič, in predavanje dr. Bojana Pirca o higijeni na vasi.
Belgrad, 7. septembra, m. Po podatkih, ki jih ima na razpolago odbor za prvo higijensko razstavo v Belgradu, je do sedaj obiskalo to razstavo in zabavni prostor nad 100.000 ljudi.
Belgrad, 7. sept. Danes ob 11 do 13 se je vršila seja ministrskega sveta pod nredsedništvom predsednika vlade dr. Milana Srskiča.
Osebne vesti
Belgrad, 7. sept. (a) Dr. Mirko Kranjc in dr. Anion SI uliec, sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani, sla pomaknjena iz druge stopnje tretje skupine v prvo stopnjo tretje skupine. Za ra-čtuiovodjo 6. skupine je imenovan pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani Vladimir Dekleva, rač. inšpektor iste skupine pri dravski finančni direkciji v Ljubljani.
Dol/jnosti člana in poročevalca za narodno gospodarstvo v komasacijskem poverjeništvu druge stopnje v Zagrebu je razrešen g. Ivan Mahi n, upokojeni baneki svetnik v Zagrebu.
Iz 7. v 6. pol. skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Rozalija Mušič, Šmihel; Gustav Pečnik, Bizeljsko; Elizabeta Pelriček, Žalec; Antonija Rupnik, Sv. Ema; Otilija Rudman, Osjek; Marija Bregant, Dramlje; Marija Šorli, Maribor; Ada Hesl, Ptuj; Hermina Gradišnik, Celje; Darinka Fučck, Vinica; Angela Halner, Sv. Lenart; Franc Fridl, Št. Jernej; Helena Fridl, Št. Jernej; Karlina Križaj, Dobrepolje; Vilma Kladnik, Sevnica in Ivanka Kordan, Gornji Logatec.
V tretjo pol. skupino sta napredovala dr. Fran Vončina, načelnik oddelka pri banski upravi v Ljubljani in dr, Milorad Vlaškalin. insDcktor no-tranietfa ministrstva.
K 25 letnici septemberskih dogodkov v Ptuju
Tepen, ohraden, zasmehovan in po krivici zaprl
Izmed žrtev, ki so na lastni koži občutile težko pest nemškega nasilja in nemškutarskega divjanja v Ptuju ob septembrskih dogodkih pred 25 leti, je na prvem mestu gotovo Janža Brenči i. Ni bil kak narodni voditelj in gromovnik, ki bi se bil udejstvoval proti Nemcem, bil pa je in je zvest sin svojega naroda, zvezan s srcem in svojim delom z rodno grudo, od katere se živi kot slovenski kmet, in je moral samo zato pretrpeti mnogo zla, ker se je drznil iti na skupščino Ciril-Metodove družbe s slovenskim znakom skozi nemškutarski Ptuj.
V Žabjaku tik pod Kicarjem, tri četrt ure vzhodno od Ptuja, kjer se začenja že dvigati ljubko gričevje Slovenskih goric, stoji njegov dom. Tipična prijazna kmečka hiša z gostilno, kjer ti postrežejo s Haložanom domačega pridelka, ob nedeljah in praznikih pa z domačimi gibanicami, nas je sprejela, ko smo šli k njemu, da nam pove svoje doživljaje pred 25 leti. V svoji skromnosti se je spočetka branil, da bi njegovo ime »vlekli v časnike«, češ, da ni njegova zasluga, kar je moral prestati v septembru 1908. Šele na prigovarjanje prijatelja Konstantina, ki mu je zvesto sekundiral prijatelj iotograf iz Maribora, se je vdal in začel pripovedovati:
»Tedaj v septembra 1908 sem imel pet in trideset let. Pa je prišel k nam naš domači prijatelj dr. Stuhec, zdravnik iz Ptuja, in prigovarjal materi in očetu, naj bi šli tudi mi k slavnostim v Ptuj, da bo svet videl, da smo tudi mi okoliški kmetje narodno zavedni. Tako se nas je res odpravilo dne 13. septembra — če se ne motim — kakih osem gospodarjev in nekaj iantov na postajo v Ptuj k vlaku, ki je privozil nekako ob pol desetih. Prispela je ž njim večja množica gostov, ki so krenili proti Narodnemu domu, kjer se je imela vršiti skupščina. Ker smo nekako čutili, da se pripravlja napad na Slovence, nas je nekaj ilo naprej, nekaj pa v zadnjih vrstah, sami krepki možje, ki bi bili preprečili vsak napad. Sprevod je moral namesto skozi mesto čez železniški prelaz, mimo Mladike in okrog parka v Narodni dom. Povsod mrki obrazi, sovražni pogledi, izzivajoči vzkliki od nemikutar-jev, ki so postajali po ulicah. Vendar tedaj ni pri-ilo do kakih izgredov.
Od Narodnega doma sem odiel domov. Popoldan smo imeli občinsko sejo, nato sva pa okrog pol Štirih odšla s pokojnim očetom Miho zopet v mesto, šla sva mimo postaje, pred katero je bila
99
Slovenec" o ptujskih dogodkih
teta 1908
u
O ptujskih dogodkih, ki so imeli take posledice, je »Slovenec« dne 14. septembra 1908 obširno poročal in med drugim pisal tole:
»Letošnja skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju je dala nemški fakinaži povod za razgrajanje in surovosti, kakršnih smo navajeni samo po južnoštajerskih nemčurskih gnezdih. Nemški listi so že par dni vzdigovali nemški tabor proti nesramnim Slovencem, ki si upajo zborovati na svetih nemških tleh. Ker pa je Ptuj tako nemški, da ni mogel odvrniti »napada«, so prosili za pomoč svoje brate po vsem Štajerju. In res so se ti odzvali v dokajšnjem številu, prvi seveda buršaki, ki so se pripeljali večinoma s tistim vlakom, kakor Slovenci. Grozili so že med potom in obljubovali, da nauče Bindišarje kozjih molitvic. Pri izstopu Slovencev je bila zbrana pred kolodvorom nadebudna nemška mladež, ki je sprejela došle z divjim tulenjem in žvižganjem, »Windische Hunde«, »Lausbuben« in podobne psovke so letele na slovenske goste, ki so pa ta izbruh nemške kulture prenesli s prezirajočo hladnokrvnostjo. Ko banda .e ni nehala razgrajati, so zapeli Slovenci »Hej Slovani«. Prepevajoč slovenske pesmi se je napotila nato množica v »Narodni dom«, spremljana od tulečih hajlovcev, ki so metali na Slovence jajca, napolnjena z rdeče- in modro-barvano vodo. Napadli so tudi dejansko nekaj Slovencev, vendar pa niso mogli ugoditi povsem svoji bojaželjnosti, ker ie bilo med Slovenci kakih poldrug sto kmečkih fantov Ln mož. Med neprestanim tulenjem nemških kulturonoscev je dospel sprevod do »Narodnega doma«, kjer se je vršila skupščina.---
Popoldne je bila na dvorišču »Narodnega doma« ljudska veselica. Dasi se je pa vršilo vse v zaprtih prostorih, so se vendar že kmalu po 3 čuli z ulice glasovi, ki so pričali, da se je zjutrajšna banda krepila med dnevom z uspehom svoja grla po raznih knajpah. Začelo se je pred »Narodnim domom« zopet hajlanje, psovanje, obmetavanje z jajci itd. Stvar je dospela tako daleč, da človek na cesti ni bil varen življenja, ako se je nekoliko oddaljil iz »Narodnega doma«. Tako so na primer pretepli nekega akademika, ki je bil namenjen k veselici, kljub temu, da ni imej nobenega slovenskega iaa-ka. Policija, ki je bila pomnožena z ono iz Celja, ie postopala skoz in skoz pristransko v prilog Nemcem Nnv7.nči tlr7j>«ni noslanci so morali ponovno
Slovenske cerkve in njihove le&ote
Iz spominov gosp. Janže Brenčiča
zbrana velika množica Nemcev in nemškutarjev, ki so menda čakali na vlak. Jaz sem imel v gumbnici majhen znak CMD z belo-modro-rdečo rozeto. Naenkrat zavpije nekdo:
»DA IST AUCH EIN WINDISCHER!«
Tisti trenutek naju je množica obkolila in naju potisnila k plakatni tabli pred postajo. Pobalini so mi hoteli iztrgati znak iz gumbnice, jaz sem ga zakril z levico, z desnico pa odbijal napade. Začeli so biti po meni s pesmi in palicami po glavi, po ramenih, po prsih in rokah, kamor je pač priletelo.
V TRENUTKU SEM BIL KRVAV.
Tedaj se pojavita dva stražnika. Namesto da bi me branila pred divjaki, sta me pa še onadva pozvala, da moram sneti znak. Ker tega nisem storil, sta se me lotila še onadva. V obrambi — bil sem tedaj dovolj krepak, da bi ju bil odbil od sebe — sem baje enemu od stražnikov odtrgal njegovo «dinst-medaljo». Oče so mi tedaj klicali, naj se vdam, kar sem tudi storil. Tedaj sta me stražnilia zgrabila za roke, ostali divjaki so me pa grabili in davili za vrat. Ko sta me stražnika uklepala, je še nekdo za-klical da imam revolver pri sebi. Tedaj je druhal zopet padla po meni in mi pretaknila in preobrnila vse žepe. Pri tem mi je bilo
UKRADENIH 130 GOLDINARJEV,
ki sem jih imel pri sebi. — Stražnika sta me nato odvedla na magistrat, držeč me vsak za eno roko na vrvici. Med potjo sta jo tako navijala, da so mi prišle solze v oči od bolečin in da sem ju najprej slovenski, potem pa nemški prosil, naj me ne mučita. Tedaj sta se mi pa še rogala: »Aha, jetzt kann er schon deutsch..
Na magistratu sta me peljala pred župana Or-niga. Ta me je nahrulil v slovenskem jeziku: »Jaz vas Brenčiče že dobro poznam, da ste veliki faloti. Glejte, da se takoj izgubite iz mesta!«
Ko so mc izpustili, sem na poti domov pri Župančiču opazil, da sem bil okraden. Vrnil sem se spet na magistrat, da napravim ovadbo, pa me je spet Ornig napodil, naj se pritožim, če se mi godi krivica, in mi zagrozil, da me da zapreti, če me še ta dan zasačijo v Ptuju. Tako sem moral iz Ptuja.
Sledila je proti meni ovadba radi zločina jav- i nega nasilstva. Pri okrožnem sodišču v Mariboru sem bil
OBSOJEN NA TRI TEDNE TEŽKE JEČE,
ki sem jih tudi moral odsedeti, češ, da sem stražniku odtrgal njegovo službeno kolajno! Prošnja za pomiloščenje ni zalegla. Toliko hudega kakor tedaj nisem prestal vse svoje življenje. Biti tepen in bit do krvi, okraden, zasmehovan in nazadnje še zaprt — in vse to po krivici — to je hudo...«
Tako Janža Brcnčič.
Kazenski spisi še kažejo, da so priporočili njegovo prošnjo za pomiloščenje državni pravdnik in večina senata, toda najvišja instanca prošnji ni ugodila. Morale so biti na delu Ornigove sile, ki so zalegle več kakor sodišče in državni pravdnik.
Danes šteje naš Janža 61 let. Še vedno junak in orjak, ki sije iz njega življenja sila in moč. Dobrodušno, prijazno te gleda njegovo oko, mehka njegova govorica te na mah osvoji, pri njem si kakor doma. Krivica, ki jo je pretrpel, ga ni potlačila, ostal je zvest svojemu narodu, svoji zemlji, svojemu domu. V svoji skromnosti se ne rine v ospredje in ne pričakuje priznanj in odlikovanj za krivico, ki jo je moral pretrpeti od nemškega nasilja zaradi svoje narodnosti. Naj mu bodo vsaj te vrstice v poroštvo, da njegova trnjeva pot ne ostane pozabljena v zgodovini narodnih bojev. Sramotni žig, ki mu ga je hotelo vžgati nemško nasilje z batinami in obsodbo, naj mu bo danes v ponos in časten spomin vsega, kar je moral pretrpeti kot Slovenec za svoje najgloblje slovensko prepričanje.
Real.
intervenirati radi krivičnih aretacij in zagotoviti udeležencem, odhajajočim na vlak, varen odhod.«
»Slovenec« od 15. septembra 1908 je objavil med drugim to-le:
»Iz Ptuja se poroča, da so v nedeljo nemški suroveži napadli tudi župnika Treiberja, ga strahovito pretepli in mu raztrgali vso obleko. V nedeljo popoldne se je pripeljalo iz Maribora nekaj kmečkih ljudi, večinoma ženske, katere so šle na romanje v Ruše. Burši in njih pomagači so kmečke ljudi napadli, jim vzeli križ, ga teptali z nogami ter pljuvali po njem. Zvečer se je na vlaku spravilo 4—5 akademikov v poseben oddelek, burši so vreli v isti vagon, pogasili luč in v temi udrihali s palicami in suvali po njih. Da bi jih v temi tem lažje in mirneje tepli, so potegnili za vrv in dali znak za alarm, da se je vlak ustavil! Slovenci pa so morali, da se rešijo pred napadalci, sredi proge po-skakati Z vlaka ter peš korakati proti bližnji postaji, da si tako rešijo življenjel«
»Slovenec« od 19. septembra, ko poroča o protinemških demonstracijah v Ljubljani, piše Tied drugim, da so bile ljubljanske demonstracije hud I odgovor na ptujske dogodke. Nato pa nadaljuje:
»Zdi se nam, da bi mnogo razburjenja zadnjih dni ne bilo, če bi na skupščino v Ptuj šlo toliko Slovencev, da bi bili ptujski dogodki sploh nemogoči. Obsodbe vredni so tisti slovenski aranžerji, ki niso za to skrbeli. Razume se, da pobijanja ne moremo odobravati. S tem ni nič doseženega, nem-štvo se obratno na zgoraj okrepi. Ptujske in celjske gospodarsko propadajoče nemške surovine nam ne smejo biti vzor. Našemu mestu ni na čast, če se sploh more izvršiti tako razdejanje. Slovenska Ljubljana potrebuje kulturnega, mirnega gospodarskega razvoja.«
FOTOAPARATE
soetoonih tprdk Zeiss-lkon, Roden-stock, Voigtlander, IVrlta, Certo i. t. d. 1.1- d. ima Dedno o zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
o Ljubljani, Miklošičeva cesta 5	I
Ljubljana, 7. septembra.
Letošnji velesejem ima |>oleg znamenite veterinarske razstave še nekaj posebnih razstav, ki zaslužijo obisk slehernega obiskovalca. Prav prijetno preseneča človeka zlasti okusno urejena razstava »Slovenske cerkve,« ki zavzema v«, paviljon M. Razstava sama že vodi gledalca niimo slik in modelov naših zgodovinsko znamenitih cerkva do sodobne arhitekture svetišč. Zgodovinski oddelek ima precejšnje število le-
škova freska v cerkvi Sv. Jošta nad Kranjem iz leta 1750 in zunanja stena cerkve v Mačah nad Kranjem ima cen. 500 let staro, odlično ohranjeno fresko.
Fotografije podružnic nam odkrivujo prave umetnine. Najlepšo prižnico v ljubljanski škofiji hrani cerkev Golo nad Igom. Na obtxlu so trije čudovito lepi in natančno izdelani reliefi. Prižnico nosi krasno izrezljan Goljat. Umetnina je bila prvotno v kostanjeviški sa-

' r,? ' jv	v;' 'f
i Sli
Pogled na oltar moderne kapele po zamisli Toneta Kralja.
pili modelov cerkva, ki so slogovno za razvoj našega cerkvenega stnvlKirstva najbolj znamenite. številne fotografije kažejo nadalje zunanjost cerkva, njihovo notranjost, oltarje, oltarne slike in freske. Prav posebno zanimive so fotografije, ki kažejo naše cerkve glede na njihovo pokrajinsko lego. Posebnost zase so male podobice iz starih časov, spominki na romarske cerkve in bakrorezi iz znamenite zbirke Pavla Wintra. Oddelek s sodobno cerkveno arhitekturo nam kaže notranjost kapelice po zamisli umetnika Antona Kralja v naravni velikosti, prav tako zanimivi pa so modeli in načrti modernih cerkva.
Vse fotografije, modeli in risbe so opremljene z napisi, ki pojasnjujejo vsakomur naj-
Pogled na modele cerkva: od leve na desno stoje modeli cerkve v Tunjicah, Kranju in Dobrovi pri Ljubljani.
bistvenejše, tako da se tudi nestrokovnjak lahko temeljito pouči o vsem, kar se tiče lepote in znamenitosti naših cerkva; kljub teinu pa je nad vse hvalevredna požrtvovalnost priznanega umetnostnega zgodovinarja in poznavalca zgodovine našin cerkva, msgr. Viktorja Steske, ki visak delavnik ob štirih popoldne votli glodalce skozi razstavo in jim v kratkih predavanjih nudi nad vse zanimive podatke o razvoju naših cerkva.
Tako zveš, ko stojiš pred modelom cerkve nnše gorenjske metropole, da je ta lepa gotska stavba iz leta 1491, s sto let starejšim presbite-rijem. Znamenita je romarska cerkev na Dobrovi z dvema kupolama: nad ladjo in nad svetiščem, ima dva portreta v kamnu (Gregor Maček). Cerkev v Št. Rupertu je iz konca 15. stoletja, v lepem gotskem slogti, je ena najlepših na Kranjskem in najdeš njene posnetke v celi Šentruperški okolici. Najzanimivejša gotska stavba je cerkev na Ptujski gori. Model cerkvice na malem gradu v Kamniku, ki je služila v starih časih za grajsko kapelo, ima 700 let star presbiterij in je zidana v tri nadstropja. V podzeml ju je bila grobnica (kostišče, osarij), v pritličju se je opravljala služba božja za preprosto ljudstvo. L nadstropje je bilo rezervirano za gra jsko gospodo in plemstvo. Služba božja je v cerkvici laluko v vseli treh predelih hkrati. Nasledilj; model nam prikaže cerkev Sv. Ane v Tunjicah, sezidano tnl Peira Pavla Glavarja. Ima kupolo in dva stolpa. Pročelje ji je čisto klnsicistovsko in je bila zidana okrog leta 1760.
Kapiteljska cerkev v Novem mestu, znamenita radi lomljene asi v stavbi, z lepim pres-biterijem. okni in oporniki, datira iz konca 15. stoletja. Najčistejšo gotiko na Kranjskem vidiš na modelu stare cenkvice v Pleterjah, ustanove celjskih grofov iz leta 1405. Cerkvica je brez stolpa.
Znamenita posebnost naših cerkva so freske, ki jih v zadnjem času odkriva konservator dr. Štele. Ko je za časa ljubljanskega škof« Tomaža Hrena oglejski patriarh, pod čigar nadzorstveno obla«t so spadali naši kraji, naročil svojemu odposlancu Sixtu Carcanusu, da pregleda naše cerkve, je t« poročal v Oglej, da so slike naših cerkva neprimerne in naj se vsled tega uničijo: Ineptae picttirae deleantur. Vsled njegovega odloka je te krasne dokumente visokega religioznega občutenja takratne dobe pokril bfdež. Po treh stoletjih je začel belež odpadati in po zaslugi naših umetnostnih poznavalcev se nam razkrivajo danes primitivne, pa tudi freske visoke umetniške kvalitete v cerkvah n«: Visokem. Kamnom vrhu, Muljavi, Tški vasi, Šenčurju, ki ima Ilovškovo fresko iz leta 1750. Quaglijevo sijajno ohranjeno fresko iz leta 1706 najdemo v kapelici Pustni pri | Škof ji Loki. Freska se je mogla vse do tla naš- i njega čas« ohraniti samo vsled lega. ker je 1 lcji.n«ti/>i, KrM urah,, i« (tijiiji /Ipavi ie Hov- '
inostunski cerkvi. Predavatelj sluti, da jo jo izdelal sloviti Stammel, čigar umetnine hrani v velikem številu Adniont.
Posebno pokornost so prireditelji te razstave posvetili slovenskim kapelicam in znamenjem, ki jih je zelo lepo akvareliziral Svet-lič. Najstarejše znamenje »Krvavo znamenje« pri Kamniku sega v leto 1515, torej je staro nad 400 let. Ohranjena imamo se nekatera kužna znamenja v spomin n« strahotno kugo v letu 1660. Iz leta 1713, ko je razsajala živinska kuga, imamo tudi več znamenj. V spomin na kolero v letih 1836 in 1855 je bilo postavljenih veliko število znamenj in kapelic.
V oddelku za moderno arhitekturo napravijo no vsakega najgloblji vi is enostavna, n mo-poena kapelico T. Kralju. Pogltd nn mogočni in izraziti križ s Križnnim nas sili na kolena. Zanimiv je model cerkve Kristusa Kralja, ki je izdelan po načrtu T. Kralja in ki vpliva na človeka zlasti s svojo lepo notranjostjo, in irnv tako velik model cerkve in samostana za alezijunce v Brnu, ki je izdelan po načrtih arhitekta II. Husa.
Ko odhaja človek ves prevzet z rozstove, je vesel, do je našel skromnega strokovnjaka, ki mu je korak z« korakom odkrival znamenitosti, o katerih mu ni bilo ničesar znanega. V kratkih, bežnih minutah so se mu razkrila pretekla stoletja, ko so v globoki vernosti našega ljudstva rustlo na naših hribčkih prelep« svetišču
DAME so najelegantneje, ako nabavijo damske plašče
pri K. PUČNIK, Šelenburpova ulica 1
nasproti kavarne Zvezda Za GOSPODE najugodneje vse kar nutli krojaštvo Za ŠPORT izgotovljene špecijalitt te
Žrtev letalske službe

V Divuljah pri Splitu se je v torek smrtno ponesrečil Alojzij G r a t, podnarednik pomorskega zrakoplovstva, doma iz Škofljice pri Ljubljani. Pokojnikovo truplo pripeljejo na njegov dom, od koder bo pogreb v soboto dopoldan. Naj počiva v miru! Žalujče svojce pa naj tolaži Bogi
Zborovanje občinskih uslužbencev
Zveza organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine ima v dneh 7. :n 8. septembra svojo IX. redno letno skupščino v Ljubljani.
Obeh skupščin in prireditev se udeležujejo mestni uslužbenci iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja in podeželski občinski uslužbenci iz vseh krajev naše banovine, da zborujejo in sklepajo o važnih in perečih stanovskih vprašanjih. Zastopstvo Ljubljane je sprejelo svoje goste sinoči ob 18.13 na glavnem kolodvoru, ob 20.30 pa je bil pozdravni večer v dvorani restavracije hotela »Metropol«. Danes je redna zvezina skupščina v dvorani mestnega načelstva.
Kot zastopniki mestnih uprav naše banovine, kot vrli sodelavci in sodelavke v dobrobit občin za bodočnost in razvoj naših mest, bodite iskreno pozdravljeni! Naj vam bo vaše bivanje v Ljubljani nadv&e prijetno in tuspebov polnol
Ljubljanske vesli:
Novi marijaniški oče
Msgr. dr. Koritnik - naslednik Lampeta in Kalana
Včeraj se je zbral grcmij profesorjev zavoda sv, Stanislava v Šl. Vidu, da se poslovi od svojega direktorja dr. K o r i t n i k a. Njegov naslednik dr. Ratajec se je v imenu vseh profesorjev spominjal njegovega dolgoletnega uspešnega truda v zavodu in omenjal njegovo nenavadno točnost in natančnost v zvezi z odlično kolegijalnostjo do vseh tovarišev s prav tako ljubeznijo in umevanjem do vseh dijakov v zavodu. Govor ni bil dejanje praznih fraz. Lahko trdimo, da je bil nekam stvaren,
kakor prisrčen, pa vendar stvaren. Toda ob govoru so teh tovarišev oči zaplavale vse v solzah, ki so govorile vse več, kakor inore povedati gola beseda.
Po slovesu se je rektor dr. Koritnik odpeljal v spremstvu gg. ravnatelja dr. Ratajca, ekonoma Markeža, g. vzgojnega vodje Štularja, prof. Hyba-ška in podpredsednika Vincencijeve konference Finžgarja v Marijanišče. Tamkaj ga je pozdravil predsednik centralnega sveta Vincencijeve konference, ravnatelj dr. Božič, ki je v krasnem pozdravu poudaril, da trdno upa, da bo vreden naslednik velikih svojih prednikov v zavodu dr. Franceta Lampeta in prelata Kalana in bo vršil delo ljubezni do otrok in mladine, ki mu bo izročena v varstvo in vzgojo na korist domovini in v čast Bogu. Pri sprejemu ga je pozdravil tudi šentpeter-ski župnik Janko Petrič kot svojega sošolca in kot člana svoje župnije. Pozdravili so ga zaeno tajnik Vincencijeve konference prof. dr. Levičnik in vsi prefekti Marijanišča. Nato so 4 dečki dekla-mirali prisrčno pesem novemu svojemu očetu v pozdrav in ga obsuli s cvetjem. Drugi dečki pa so mu zapeli pozdravno pesem, ko je šel skozi njih špalir in mimo vseh zbranih sester v kapelo, kjer je imel litanije Matere božje, zavetnice Marijanišča, in prosil blagoslova na zavod in na svoje bodoče delo.
Tudi mi čestitamo msgr. Koritniku ob tem dnevu, trdno prepričani, da bo preizkušeni šolnik in gimnazijski ravnatelj prav tako dober vzgojevatelj mladine v Marijanišču, ki naj da mnogo značajnih in vernih sinov naši domovini.
Ljubljančani v Ljutomer
Ljutomer, 6. septembra.
Ljutomer se pripravlja na obisk iz Ljubljane.
Dne 8. oktobra pride s posebnim brzovlakom okoli 1000 Ljubljančanov, da si ogledajo ptujsko, ormoško in ljutomersko okolico, torej središče Prle-kije. Prva skupina se ustnvi v Ptuju, druga v Ormožu, tretja v Ljutomeru. Dobrodošli 1 Tudi tukaj boste našli lepoto slovenske zemlje. V Ljutomeru se je osnoval poseben pripravljalni odbor. Celotna skupina izletnikov, med katerimi bo mnogo foto-aniaterjev, bo razdeljena na dvanajst manjših skupin, za katere so določeni posebni voditelji. Skupine bodo odšle iz Ljutomera po posameznih vrhovih čez Slamnjak, Cuber, Radomerščak — Miklošičev dom! — proti Jeruzalemu in potem v Ivanjkovce. Ljutomerske gorice so najlepše jeseni, ko čriček prepeva in grozdje zori. Pridile pogledat lepoto zemlje božje.
»v
© Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, podružnica v Ljubljani, vabi vse svoje članstvo na 3. redni članski sestanek, ki se vrši v ponedeljek 11. septembra ob 3 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Dnevni red: Volitve v Delavsko zbornico.
© Na misijonski razstavi, ki se nahaja na letošnjem velesejmu v paviljonu »N« (središče velesejma, stranski vhod), vlada že vse dni sem izredna živahnost, kakršne ni deležna nobena druga razstava. Zlasti sedaj, ko je velesejmska uprava znižala vstopnino na 5 Din, prihajajo ves dan velike množice, ki z občudovanjem ogledujejo zanimive predmete iz Kine, Indije in Afrike ter s spodobnim spoštovanjem opremljen spominski Baragov kotiček. Obiskovalcem velesejma nujno priporočamo, da gredo takoj po prihodu nn sejmišče naravnost v paviljona »N« in »M« sredi sejmišča. Ako gredo najprvo v paviljone krog in krog sej-
terp&ntinovo in navadno milo
iz Celjske milarne
Kam z dekleti?
Ljubljana, 7. septembra.
Pričetek letošnjega šolski,-ja leta je prinesel za naše starše novo vprašanje: večina staršev, ki imajo polodrasla dekleta, ne vedo, kam bi dali svoje hčerke, ker so skoraj vse šole zanje zaprte. Gimnazije so tako in tako prenapolnjene, povrhu tega pa jc letos zaprt tudi prvi letnik ženske učiteljske šole. Zato so dekleta letos navalila na razne druge strokovne šole, kjer pa je število deklet pri sprejemu prav tako omejeno.
Tako se je v prvi letnik državne dvorazredne trgovske šole priglasilo 34 fantov in 117 deklet. Med temi so bili sprejeti skoraj vsi fantje, ki so zadostili formalnim pogojem, od deklet pa jih je bilo sprejetih lc dobra tretjina, toda še vedno več, kakor fantov. Skupno je bilo v prvi letnik sprejetih 88 učencev in učenk, nad 50 deklet.
V prvi letnik trgovske akademije je bilo sprejetih 28 fantov in 43 deklet. Fantje so bili skoraj
vsi sprejeti, od deklet pa niti tretjina ne. V drugi letnik pa so bili sprejeti vsi učenci, ki so imeli za to kvalifikacijo, skupno 44 učencev in učenk, v tretji letnik 30 in v četrti 39.
Veliko vprašanje je, kam naj starši dajo sedaj dekleta. Nedvomno je res, da dekleta v življenju le v manjšem odstotku gredo v službe ter da se jdh večina pozneje posveti družinskemu življenju. Stremljenje za izobrazbo, zlasti za praktično in strokovno izobrazbo pa je pri dekletih sedaj še vedno večje, kakor pri fantih, ki pač imajo po večini za cilj visoke šole in torej raje gredo v gimnazije. Če so omenjene šole, kakor trgovska akademija in šola, učiteljišče in srednja tehnična šola, pričele omejevati dotok deklet, potem bo treba na drugi strani poskrbeti, da se za dekleta najde kak drug način izobraževanja in usposabljanja za življenje. Skrajno nevarno v vsakem oziru in ne samo v socialnem bi bilo, prepuščati žensko mladinp samo sebi — in ulici.
Razstava cerkvenih paramentov
Priporočamo obisk razstave cerkvenih paramentov, v II. nadstropju škofijske palače. Razstavljeni so cerkveni paramenti, ki jih je bratovščina sv. Rešnjega Telesa naredila za ubožne cerkve ljubljanske škofije.
Razstava je odprta: od četrtka 7. septembra do ponedeljka 11. septembra, vsak dan od 8 zjutraj do 12 in 2 do 6 popoldne.
Huda nesreča
na Jegličevi cesti
Ljubljana, 7. septembra.
Okoli 4 popoldme je prišlo na Jegličevi cesti do hudie nesreče, pri kateri se je resno bati, da bo imela za posledico človeško žrtev.
K gradnji tramvajske proge je pripeljal tovorni avto tramvajske družbe gramoz. Delavec Ivan Moretti je stopil k avtu in poskušal z dvigalom dvigniti in prevrniti trugo z gramozom. Moretti je sal lik pod avtomobilom, ki je naenkrat potegnil — šofer najbrž ni vedel, da stoji Moretti še pod svtom. Moretti je padel pod avto in zadnje kolo
težko naloženega avtomobila jte šlo Morettiju čez prsni koš. Smrtno nevarno ranjenega in nezavestnega delavca so prepeljali v bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Okoliščine nesreče je preiskala kmalu po nesreči policija, ki je ugotovila, da pri njej nihče nima krivde ter je do nje prišlo le po naključju.
Ivan Moretti je bil rojen 1. 1883. v Bekštajnu na Koroškem, pristojen je na Jesenice, stanuje pa s svojo družino v Tacnu 8 pod Šmarno goro. Le malo je upanja, da bi ranjenec okreval.
Ka! bo danes ?
Kino Kodeljevo: Ob 5 in 8: »Halo, halo, tu Pariz!« in »Sladolede,
KAJ BO JUTRI?
Kino Kodeljevo: Ob 8: »Caričina podvezam.
Privatni trgovski tečai
„Chrisfofov zavod"
Ljubljana, Domobranska cesta 15
vpisuje lo še tekoči mesec. — Šolnina mesečno samo Din 120-. — Popusti. — Pouk se prične 2. oktobra.
je vsled svoje kakovosti in nizke cene vsaki gospodinji priljubljeno, poieg tega je pa še domači izdelek.
Dobite ga v vsaki trgovini.
mišča, so navadno že tako zmučeni, da od res lepili in zanimivih razstav 6redi sejmišča nimajo dosti globokih vtisov ali pa jih celo prezro.
© Naš kitajski misijonar g. Jože Kerec se mudi že dva dni v misijonski razstavi na velesejmu. Obiskovalci velesejma ga lahko na misijonski razstavi zlasti danes obiščejo ker bo namreč na razstavi ves dan ter bo obiskovalcem tolmačil kitajski oddelek razstave.
0 Člani krščansko šole za stolno župnijo izlete danes popoldne ob ugodnem vremenu k Materi božji na Dobrovo. Zbirališče točno ob 2 pri cerkvi sv. Antona na Viču.
© Privatni učni tečaji v Delavski zbornici se prično jutri. Začetniški, nadaljevalni in konverza-cijski tečaj nemščine, za odrasle zvečer, za mladino popoldne. Tedensko 2 uri, mesečno 40 Din. Pripravljalni tečaj za otroke 2. razreda ljudske šole. Informacije vsak dan pred poukom ob pol 7 ali ob pol 8 zvečer (iz glavne veže na desno) ali pa ob 2 popoldne (nasproti knjižnice).
© Mostno načolstvo razpisiiio v skrajšanem roku dobavo ozir. izdelavo raznega pohištva, železnih postelj, žime, žiinnic, blaga za posteljnino in razno perilo ter kompletni pribor za javno kuhinjo (porcelan, emajl itd.) v zgradbi »Delavskega doma« v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Ulica 20. X., II. nadstr. v Kre-siji proti povračilu nabavnih stroškov. Kolekovane ponudbe je vložiti do dne 13. septembra 1933 do 11 dopoldne v omenjenem uradu. — V Ljubljani, dne 3. septembra 1933. Župan in mestni načelnik dr. Dinko Puc.
O Policija proti kolesarjem. Policija zadnje dni zelo ostro nastopa proti kolesarjem in šoferjem ter zahteva, da se njene odredbe, to je novi cestnopolicijski red, strogoč spoštujejo. Včeraj je bilo zopet prijavljenih 20 kolesarjev in 5 šoferjev, ki jih bo policija občutno kaznovala. Policijska uprava tudi izjavlja, da bo v primeru, če te kazni ne bodo pomagale, posegla po bolj energičnih sredstvih in da ne bo ostalo samo pri teli grožnjah. — Kakor je prav, da policija strogo nastopa proti resnično brezobzirnim kolesarjem, vendar bi bilo prav, če bi se 6edanje določbe nekoliko omilile, zlasti pa, da
Zavarovanje KARITAS
Vas reši skrbi za pogrebne in druge stroške
Jamstvo Din 45,000.000 —
KARITAS — Llubliana, palala Vzajemne zavar.
bi se dovolil kolesarjem vsaj en hodnik na Dunajski cesti od mitnice do železniškega prelaza. S tem bi bilo zelo ustreženo številnemu delavstvu, ki prihaja zjutraj iz. okolice v Ljubljano in zvečer odhaja. Na Dunajski cesti 60 koledarji vedno smeli uporabljati hodnike in nihče se ni nad tem zgražal. Kritika v javnosti je bila vedno naperjena le proti divjanju s kolesi v sredini mesta, nikdar pa ne proti kolesarjem, ki so se posluževali hodnikov na Dunajski cesti, ker je Dunajska cesta za kolesarje sama res zelo nevarna.
Vprašanje slovenske knjige na naši srednji šoli
K tej zadevi smo danes, 7. t. m., prejeli od »Jugoslovenskega profesorskega društva«, sekcija Ljubljana, sledeče pojasnilo:
Na letošnjem občnem zboru Jugoslovanskega Profesorskega društva — sekcija Ljubljana — ni stavil odbor za nacijonalno vzgojo nobene resolucije, ker je bil na tem občnem zboru šele izvoljen. Resolucija o nacijonalni vzgoji je bila sprejeta soglasno od vseh zborujočih. Radi tega odpade tudi očitek o posebnih nazorih odbora za nacijonalno vzgojo o našem jeziku in naši kulturi. — Uprava Jugoslovanskega Profesorskega Društva — sekcija Ljubljana.
Kakor je iz tega pojasnila samega razvidno,
ne menja to pojasnilo na stvari prav ničesar. O stvari sami pa bomo še pisali, ker ne gre, da bi se odpravila s kakšnimi kratkimi in stvari sami izogi-bajočimi se »pojasnili«, ki prihajajo precej pozno... (Naš tozadevni članek je bil objavljen 1. septembra.)
Cerkveni vestni h
Križanska moška kongregacija ima danes popoldne ob 6 redni cerkveni shod v proslavo praznika Marijinega rojstva. Po govoru darovanje za družbine namene.
Cerkev v Križankah. Slovesne redovne obljube napravi jutri, 9. t. m. v cerkvi Marije Pomočnice v Križankah bogoslovec g. fr. Berbert Klement iz nemškega viteškega reda ob 10 dopoldne. Pri slovesni maši in med obredom redovnih obljub se izvaja: Missa solemnis v F-molu, zl. M. Brasig s spremljevanjem instrumentov. Graduale Beata gens, Veni Creator in veni Sancte Spiritus, zl. A. Foerster. Po ofertoriju: Anima Christi sanc-tifica me, zl. 1, Schrolitzer, Te Deum, zl. p. H. Sattner.
Na Rakovniku v Ljubljani je danes ob pol 9 zjutraj blagoslovitev prapora Marijinega vrtca ra-kovniških oratorijancev. Cerkvene obrede izvrši vlč. g. Koretič, škofijski voditelj Marijinih vrtcev. Botrujeta gospod in gospa Trček iz Ljubljane. Slovesnosti se udeležijo tudi deški Mariiini vrtet lz mesta.
Poizvedovanj
Jopič je pred dnevi izgubil v gozdu na Martuljku neki bogoslovec. Pošten najditelj naj ga prinese na postajo Martuljek.
Najdena je vsota denarja na Bregu. Dobi »e v Križevniški ulici 9-II. Lupše.
Trbovlje
V znamenju krize. Avtopodjetju Ivan Kačnik je oblast ustavila vožnje, ker še ni poravnal vseh davščin. Vsled krize pri rudniku se vozi vedno manj delavstva in s tem se manjšajo dohodki. Kačnik je dokazal iz poslovnih knjig, da ne more plačati zahtevanih vsot. ker je promet vedno manjši. Z ustavitvijo voženj je podjetje hudo prizadeto in obsojeno na propad, zato g. Kačnik upa, da bo pristojna oblast upoštevala izitdne razmere in mu vožnje zopet dovolila.
En dan manj praznovanja — pri rudniku. Ravnateljstvo je razglasilo, da se bo v prvi polovici septembra delalo na premogu osem dni — en dan več ko v prejšnji polovici meseca.
Majhna stolpna ura. Strokovnjak za stolpne ure, urarski mojster Marko Rorušal je izdelal malo 9tolpno uro v velikosti budilke — stoječe na mizi. Kot posebnost je dodal še. da kaže tudi dneve v tednu in me«?ce. — Vse je njegov lastni izdelek po vzorcu, za katerega ima patent za velike stolpne ure, po katerih je znan širom domovine. Stari mojster je še neutrudno delaven kljub svojim 75 letom. Ker je kriza zadela tudi stolpne ure, je v malem vzorcu pokazal, kaj zna. Njegov talent in n.vgova pridnost pa zaslužita boljše čase.
Na D ar mit or
Krenili smo za vodnikom po temni stezi, ki ge je grozno vlekla, ker stno bili lačni. Iz teme se je končno dvignila kočica. »Ilazur, sestro,« je žaklical vodnik. Na prag je takoj stopila poštama žena v širokih turških hlačah. Ko je zagledala nas. je takoj smuknila v kočo nazaj. Brat njen, Ibro, je stopil za njo in ji položaj obrazložil.
Žena je vzela trsko, jo nažgala, šla iz bajte in si svetila |>ot <!o kašče, ki je ležala nekoliko oddaljena od hiše. Vrnila se je z latvo mleka in hlebom kruha. Nismo še smeli stopiti v kočo, še ni bilo vse zu goste pripravljeno.
Sedeli smo zunaj v temi in poslušali prijeten žvenket kovinskih posod, prelivanje mleka, trkanje lesenih žlic. Žena jc še poskrila svoji dve hčerki v čumnato (taka je tam navada, če pridejo tuji moški), tla ob ognjišču jc pregrnila z odejami, šest sedežev je naredila, za nas in za Ilira, v sredino je zakotalila nizko, še ne ped visoko, okroglo mizico.
Ibro je prišel na prag in nas povabil, naj vstopimo. Na ognjišču so brlele trske, ki jih tod še mnogo rabijo za svečavo. Posedli smo po turško okrog mizice. Srkali srno »ljuto« (kislo) mleko, jiotein še »vareniko« (kuhano mleko) in jedli ječmenov kruh. Prišli so šc gospodarji iz drugih hiš in prav prijetno sino se menili. Obdarovali smo jih s cigaretami, milo nas je pri tem gledala Ibrova sestra, kaj tudi ona kadi? Lahko lii vedeli. Damo ji cigareto, z neznansko sladkim obrazom jo je svaljkala po dlaneh, nato jo je skrbno iti z užitkom popuhala, Dedei. je rekla, da tukaj vse sami pokade. ženam pa ne dajo niti dima. Bilo je kar domače in prisrčno nnstrojenje. Z Ibrotn smo se še pogodili, da lin m nese naslednjega dne nušo prtljago do N oda n ju, devet ur hodn oddaljene gorske vasi. Poslov ili smo se, obljubili, da pridemo še drugi
dan na zajtrk in odšli spat k orožnikom na seno.
Na vse zgodaj nas je prišel budit Ibro. Kobilica je bila kmalu naložena, poslovili in zahvalili smo se komandirju in odšli smo zopet k Ibrovi sestri, to pot na zajtrk. Že nas je čakala na mizici velika, nizka pogača iz koruzne moke in jajce, zabeljena z maslom: Tej jedi se pravi »pita«. Neki gospodar, ki smo se z njim seznanili prejšnji večer, je dal skuhati tudi nekaj jajee za nas. Žena je pristavila še nekaj mleka.
Začeli smo se odpravljati, podarili še nekaj cigaret, se poslovili, fotografirali in odšli. Potovali smo po krasni dolini gorenjega toka Drine. Levi breg je bolj strm in porastel z gozdom, desni breg pa je položen, proti jugu obrnjen in zato ves obdelan. Steza te vodi med zrelo pšenico, ječmenom in koruzo. Nad polji so v breg prilepljene hišice, z leseno streho, belimi zidovi in temnimi okenci. To je polje, nazvano po nekdanjem hercegu Štefanu, ki jc tod prebival — Ščepan polje. Vasica sama pa se imenu je II u m.
V Črni gori.
Dolina se razcepi v dvoje — levo je soteska Tare. desno pa teče bistra Piva. Tod, pri Ščepan polju, se združita bistriei in tvorita Drino. Med sotočje je zagozden velik, zvežen in prisiljen hrib. Nu njem je stala nekoč trdnjava Ščepan grad, katere razvaline so še danes mogočne. Imela je vsekakor važno vlogo, stoji namreč na najvzhodnejši točki nekdanje Črne gore, sotočje Tare in 1'ive je bila meja med turško Bosno in krščansko Črno goro. Prav to sotočje še danes loči dva skoro popolnoma različna svetova, ki se najbolj odražata na veri ljudstva in na oblačilih tokrnj in onkraj sotočja. V Bosni najdeš le mohamedance z rdečim fesom, belo, napihnjeno srajco in barvastim pasom, v mahedravih hlačah in svojilnih opankah. Žene so tod tipične »bule« s črnini pregrinjalom čez oči, v širokih hlačah in odete v črtasto haljo.
Stezica se zniža do Tare. Čez reko je tod postavljen nov, moderen most, ki visi nn verigah. Ta most pa nima spoja z nikako cesto. Dobili smo ga na reparacije, postavili so ga pa v ta kraj zato, ker je projektirana tod velika cesta čez Durmitor do morja. Ko še ni bilo tod modernega mostu, je vozil čez Taro brcni.
Vzpnemo se do mostu na breg. Pozdravi nas kafana in njen lastnik — Črnogorec. Ima le znano črnogorsko čepico, drugače je oblečen evropejsko. In vsi seljaki so slični. po veri so pravoslavni. Žene niso več v širokih hlačah in da ne bi imele tako svojega obraza, bi rekel, da so naše kmetice. Tako ostrega prehoda iz enega 6veta v drugega, ki ju razdvaja le ozka Tara, menda ne najdeš zlepa.
Kupimo tobaka in cigaret, ne .za nas, temveč za Ilira in druge, s katerimi bomo prišli v stik. Lastnik kafane nam pove, da je, nedavno tega, odšla iz njegove hiše še ena odprava, namenjena na Durniitor. To so gospodje iz Zagreba, večinoma doktorji, med njimi gospod, star 70 let. Vodi jih pa znani Omer (vodnik dr-.ja Gušičn iz Zagreba, ki je predaval o Dur-mitor.ju v Ljubljani, lansko leto).
Doslej smo potovali le po ravnem, zdaj pn se borilo dvignili do Donjih Crkvic, na visoko gorsko planoto. Steza se začne neusmiljeno vzpenjati, dobro le, da je v senci, vodi te namreč skozi lep bukov gozd. Tako sc vzpenjaš eno uro. Kobilica se je začela spotikati, Ibro jo jc priganjal. Konju jc spešil korak na poseben način, ne kot pri s »lu«, temveč jc zavpil glasen »a« in ga nadaljeval v preteč -brrr. Včasih je ta medmet tudi zasukal, da sc je začenjal z brrr in izzvenel v zamolkli, že v o prehajajoči a. Efekt tega priganjalnega sredstva je Lil zadovoljiv, konjič je sprva skoraj tekel, pa se se je zopet umiril, a novi »nbrrr« ga je zopet pognal in tako smo jako hitro napredovali v višino. Sploh je bil naš Ibro pravi tip. Zamislite si nizkeffa. čokatega moža, z nekoliko kri-
vimi nogami, ki ima na glavi rdeč fes, pod katerega je zatlačil žepno ruto, da mu visi na tilnik, kakor jezdecem tujske legije v Afriki. Za pasoin nosi svoj »necessaire« — usnjeno torbo, v kateri je tobačnica, kresilna goba in kremen in pa dolg nož v lepi. cizelirani nožnici. Obraza je bil temnega, gubastega, angleških brk in neobrit. Imel je bilo srajco, telovnik in suknjo, ki jo je pa vsled vročine kmalu slekel. Vedno nas je prosil za cigarete. Zdajali smo mu jih precej. Klel je, da nima nič svojih, da jih je pozabil doma. Rekli smo, da mu jih ne damo več, da jih ima že dovolj. Pa je odprl svoj »necessaire«, vzel ven paket »Sava«, z mirnostjo odluščil omot in začel kaditi. »Saj imaš cigarete, Ibro,« smo mu rekli. »Imam jih, ako Bog da,« je rekel, puhnil v uas in stal pred nami kot živ finis sanctificat niedia.
Zavili srno iz gozda ven na prikupno plano-tico. Tu stoji velika kula. najbrže je bila tu nastanjena predstraža Štefanovega gradu. Na desni nad seboj uzre« razvaline mogočnega gradu, mimo njih le vodi pot in se čudiš, s kakšnimi sredstvi se je moglo zgraditi to ogromno zidov je. Korak se ti ustavi pri starem studencu, ki živahno polni veliko korito. Ugasimo si žejo in pospešimo korake.
Prehiteli smo zagrebško skupino turistov. V n jej je bil res postaren gospod, pet in sedemdesetih let, ki jc kar čvrsto jezdil svojega konjiča. Njihov namen je bil ogledati si lc kraje pod Durniitor jem, ne pa nask- kovanje vršilcev, kot naš. Želeli smo si srečno pot. Oni šo odšli na Žabljak (mestece leži kot Kamnik pod planinami), mi pa nadaljujemo pot na Travniško visoko planoto.
Produkti „L A TO J A"
edinstveni na svetu!
Oglejte si izložbo v pasaži nebotičnika ob Gajevi ulici I
Mariborske vesli:
V grajskem gozdu
PrcnoeevaliŠča pod milim nebom. — In ob nastopu zime?
0 listih ljudeh, ki trkajo dan na dan po Mariboru na vrata v vseh mestnih delih in prosijo za pomoti, krožijo in obstojajo najrazličnejša mnenja. Ta mnenja so utemeljena, v danem slučaju morda niso upravičena, ln vendar jc tukaj revščina velika. Polog vprašanja, s čim se prehranjujejo, sili v ospredje še drugo vprašanje: kje in kako ti ljudje prenočujejo? Proti večeru stopajo oh Treh ribnikih proti takozvariemu grajskemu gozdu. Veliko jih je. Brezposelni... Tam po gozdu poležejo in zaspijo. Naslednje jutro se vračajo v mesto. Posledice ne
2343 mladih ljudi
ie je lelos vpisalo v mariborske srednje šole, od tega v realno gimnazijo 1220 dijakov in dijakinj, v klasično gimnazijo 737, v drž. učiteljsko šolo 310 dijakov in dijakinj, v zasebno učiteljišče šolskih sester pa 70 dijakinj. Vpisancev je letos za 109 več kakor lansko leto, ko je k temu prišlo šc število vpisancev v prvi letnik učiteljske šole, kar je letos v smislu znane odredbe odpadlo. Število uovovpi-sanih dijakov in dijakinj na realno in klasično gimnazijo je letos nekoliko padlo. Dočim se jo lani vpisalo v prvi razred obeh zavodov skupaj 390 prvo-šolcev in prvošolk, se jih je letos priglasilo 379. Ta razlika gre predvsem na račun klasične gimnazije, kamor se je letos vpisalo 137 dijakov in dijakinj, t. j. 27 manj kakor lansko leto. dočim jo šlo število vpisancev v realni gimnaziji za 10 kvišku t. j. od 232 dijakov in dijakinj v preteklem letu na 242 v letošnjem šolskem letu.
□	Razgrnjeni volivni imeniki. Volivni imeniki za volitve v Delavsko zbornico so razpoloženi do 14. septembra t. 1. vsak delavnik od pol 8 zjutraj do pol 14 v mestni posvetovalnici (Rotovž, I. nadstropje).
Q Zveza Majstrovih borcev razglaša, da se dobijo prijavnice za vstop v Zvezo v pisarni Narodne odbrane, Maribor, Gregorčičeva 26.
□Kako to? Za volitve upravnega odbora podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev bi morali dobiti vsi člani glasovnice na roko proli podpisu, pretežna večina pa glasovnic nii prejela, dasi je za današnji dan postavljen skrajni rok za razdelitev glasovnic. Prizadeti se zanimajo za vzrok.
O Za tesnejše sodelovanje. Kot delegati tukajšnje Tujsko prometne zveze so se udeležili skupnega sestanka z ljubljanskimi delegati, ki je bil v Celju v sredo prvi drž. pravdnik dr. Jančič, inž. Šlajmer in ravnatelj Loos. Namen tega sestanka je bil, da se doseže čim tesnejše skupno sodelovanje med mariborsko in ljubljansko zvezo na polju tuj-skopronietne propagande.
□	Jadranski dan praznuje danes tukajšnja Jadranska straža z akademijo, ki bo danes ob 10 dopoldne v dvorani v Narodnem domu.
□	Kurilnica da. delavnica ne. Sprašujejo se železniški delavci, zakaj je (i. septembra kurilnica obratovala, delavnice pa ne. Takšno povpraševanje je zelo utemeljeno, ker je na stotine delavcev prizadetih v svojem sicer bornem zaslužku.
□	Sreča v nesreči. K tozadevni naši notici v torkovi številki nam sporoča pilot Pivka, da je motor odpovedal v višini 10—15 metrov (ne 200 m) in sicer pri četrtem startu. Tudi nam sporoča v svojem pismenem pojasnilu »da ni res da bi se bil aparat zaril z repom v zemljo, kajti v tem slučaju bi ostale od njega samo razvaline in mene bi čez dva dni pokopali«. Kakor znano jc g. Pivka vešč pilot, ki je aparat že dvakrat rešil v Celju, enkrat pa v Ljubljani.
□	Podružnico je odprl znani mariborski gostilničar J. Povodnik na Tržaški cesti. Več glej v oglasnem delu lista.
□	V dravske valove. V četrtek zjutraj okoli 5, ko je šel praktikant Hutterjevc tovarne Dežman Ferdinand na delo, je opazil, kako se je neka ženska vzpela na ograjo državnega mostu in skočila v Dravo. Bila je stara okrog 23 let in črno oblečena. Ogrinjalo je pustila na mostu. Dežman jc dogodek takoj javil stražniku na Glavnem trgu. Vsi napori rešilnega oddelka, da bi jo našli, so bili brezuspešni. Dravski valovi so jo pogoltnili in odnesli dalje.
□	Kdo bi hote! pomagati? Za revne srednjc-Solcc jc v teku podporna akcija, ki jo je izvedel podporni odsek tukajšnje »Panonije«. Vsi, ki bi bili pripravljeni nuditi kateremu od revnih in vrednih srednješolcev za časa šolskega leta 1933-34 zastonj hrano (zajutrek, obed aH večerjo), naj sc priglasijo v pisarni v Gledališki ulici 2, priti., desno. Uradne ure vsak dan od 11 do 12. Dijaki naj istotam oddajo zadevne prošnje.
morejo izostati, zlasti sedaj, ko so noči že hladne iu zemlja mokra. Kri gre od revežev in vse mogoče druge bolezni se pojavljajo, ki so v zvozi z usodnimi prehladi. Skoro vsak dan prihajajo prijave o takšnih obolenjih mestnemu socialno političnemu uradu. Ali bi ne bilo za le siromake prostora vsaj na kakšnem hlevu, kjer bi lahko brezplačno prenočili? Beseda brezplačno je tukaj važna in bistvenega pomena, kajti dogodili so se številni slučaji, ko so na nekaterih mestih morali brezposelni pre-nočevalnino plačevali za hlevsko prenočišče ...
□	Obrtno gibanje. V zadnjem času so dobili obrtno pravico: Kovačič Avgust, prevažanje tovorov s konji, Plinarniška 29; Pahor Antonija, šivilja, Majstrova 17; Hohnjcc Matilda, obrt izvoščekov, Kejžarjcva 4; Bcnko Rozina, gostilna, Koroška 25; Filipič Frančiška, gostilna, Tattcnbachova 22; Gračner Terezija, gostilna, Meljska 9; Tvrdka »Ka-
! nada«, uvoz in izvoz sadja, družba z o. z., trgo-vina s sadjem, sadnimi izdelki ter drugimi deželnimi pridelki na debelo, Aleksandrova 45; Pečar | Josip, uvoz in izvoz sadja, trgovina s sadjem in j sadnimi izdelki ter deželnimi pridelki na debelo, Trubarjeva 7. Izbrisanih pa je bilo 7 obrtnih pravic.
□	Ljudska univerza namerava prirediti v nedeljo, dne 17. septembra avtobusni izlet v Mežico. Izletniki se bodo ob tej priliki seznanili z lepoto Dravske doline, v Mežici pa si lahko ogle-
1 dajo znameniti svinčeni rudnik. Izleta se lahko vsakdo udeleži. Odhod ob pol 7 z Glavnega trga. Vsa vožnja bo stala 90 Din. Prijave z vplačilom za voznino sprejema pismeno ali ustmeno najkasneje do 14, sept. g. Ivan Šumljak, Strossmajer-jeva 28, 11. Ako bi se udeležilo premalo udeležencev, sc seveda vplačani znesek za voznino vrne.
□	Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru opozarja šc enkrat mojstre in mojstrinje na vpisovanje za novo šokko leto, ki se vrši na mestnem načel-slvu vsako dopoldne. Doslej sc ni javila niti ena dvajsetina šoloobveznih vajencev (vajenk). Šola bo morala nastopiti proti zamudnikom z zakonitimi sredstvi.
□	Slov. obrtno društvo v Mariboru vabi svoje članstvo, da sc udeleži polnoštevilno akademije Jadranske straže danes dopoldne ob 10 v Narodnem domu. Posebno opozarja mojstre tn mojstrinje, da na to akademijo opozorc svoj naraščaj.
Ljutomerska dekanija proslavi 190O letnico Odrešenja
Ljutomer, 0. sepl.
'ludi ljutomerska dekanija bo slovesno proslavila 1900-letnico Kristusove smrti na križu. Saj ima trenotno svoj sedež baš pri Sv. Križu na Murskem polju. Priložnost za proslavo Odrešenja nam nudi praznik povišanja sv. križa, ki se praznuje dne 14. septembra, slovesno za ljudstvo pa naslednjo nedeljo, dne 17. sept. Tridnevnica od 14. do 17. sept. bo priprava na glavno proslavo, ki bo dne 17. sepl. pri Sv. Križu. V nedeljo, dne 17. sept. pa pridejo od vseh sosednih župnij v dekaniji spo-korne ljudske procesije k Sv. Križu, kjer bo ob 10 slovesna sv. maša in pridiga. Oboje bo imel rektor ljubljanske univerze g. prelat dr. Slavič, ki je križevski domačin. Med sv. mašo pojejo združeni pevski zbori iz Ljutomera, Male nedelje, Sv. Jurija in Veržeja. Popoldne bodo slovesne veeernice in še ena pridiga, ki jo bo imel g. ravnatelj dr. Volčič iz Veržeja. Tako bo tudi ljutomerska dekanija dostojno proslavila jubilej našega odrešenja.
PtUf
Prestolonaslednikov rojstni dan. Ptuj je slovesno proslavil 10 letnico rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika (Petra. Ob 8 se je vršila v proštijski cerkvi slovesna služba božja, katere so se udeležili zastopniki civilnih iti vojaških oblasti, mnogo uredništva, zastopniki raznih društev in korpora-cj, ter množica ljudstva. Po sv. maši se je vršil mimohod ptujske garnizije z mestno godbo na čelu. Raz hiš so plapolale državne zastave.
Telefonski promet s Francijo. Z dnem 5. septembra I. 1. se je uvedel telefonski promet Ptuj z vsemi kraji v Franciji.
Po sedmnh dneh k zavesti. Mestni blagajnik Rožmarin, ki je, kakor smo poročali, dne 30. avgusta t. 1. pri trčenju z avtomobilom smrtno nevarno ponesrečil, je prebolel krizo in je upanje, da bo okreval. K zavesti je prišel šele po sednih dneh.
tO obletnica Pleteršnikove smrti
Pišece, 6. septembra.
Človek se rodi, živi iu mora umreti.' Tako je zapisal on, katerega 10-letnico smrti bodo Pišece proslavile 17. t. m. — Maks Pleteršnik. Skromen, saj je bi! proti vsem hrupnim veselicam, veren, ko ni bilo nedelje in praznika, dokler ni pritisnila bolezen, da bi ne bil pri sv. maši in radodaren, saj se je vsako leto sam zglasil v župnišču ob veliki noči, da je odrajtal svoj dar župnijskim revežem, zasluži tudi temu primerno proslavo. In rodil se je Pišecah, živel je med nami v mladih letih, pozneje je hodil k nam nn počitnice in prišel je domov tudi umret. Pa je v lisli dobi, ko so že vsi obupavali nad slovenskim slovarjem, pograbil za delo. In Slovenci smo dobili slovar, ki nosi slavo in ime naše in Pleteršnikovo celo onstran mej domovine. Bil pa je tudi Slovenec z dušo in telesom.
Da se mu oddolžimo, mu bomo odkrili 17. t. m. na rojstni hiši, za 10-letnico smrti spominsko ploščo. Cela proslava se prične že na predvečer, ko bodo na vseh hribčkih zaplainteli kresovi, ki naj oznanjajo našo ljubezen do moža velikana in do vsega, kar je naš Maks ljubil.
_ Dne 17. t. m. bo ob 10 slovesna pridiga o Ple-teršniku in zanj asisti,rana sv. maša. Pridiga č. g. Janko Mlakar iz Ljubljane, ki je bil učenec profesorja g. Maksa. Po maši bo komenioraeija na grobu pokojnega s primernim govorom. Popoldne po_ večernicah bo odkritje plošče na hiši št. 00 v Pišecah. Spored: Pozdrav, deklamacija, petje, slavnostni govor g. dr. Lončarja iz Ljubljane, godba. Po odkritju plošče bo v cerkveni dvorani »Sloniše-kov dom« drama v 4. dejanjih »Moč zemlje«, ki ji je oče naš rojak bogoslovee Davorin Petančič. Udeležila se proslave tudi jSIov. Matica« in ^Društvo prijateljev humanističnih ved>< iz Ljubljane.
Tako se hočemo oddolžiti zaslužnemu možu. Da ga bomo pa bolje spoznali, bomo na proslavi prodajali malo brošurico o Maksu Pleteršniku, da krijemo stroške, ki so s proslavo v zvezi.
Vse pa, ki so Pleteršnika poznali in se za proslavo zanimajo, vabimo že danes k obilni udeležbi. Na svidenje!
Celje
0 Manufakturno blago se kupuje, kljub najboljši kakovosti, po izredno nizki ceni pri Anton BrutiV', Celje, Kr. Petra cesta 13.
■0 Volilni imeniki za volitve v Delavsko zbornico so uradno razpoloženi na vpogled med navadnimi uradnimi urami v sobi št. 2 na mestnem načelstvu od 5. do vključno 14. septembra 1933. Reklamacije sprejema v tej sobi mestni uradnik g. Znidarič.
& Majstrovi borci iz Celja in okolice, ki žele pristopiti k Zvezi Majstrovih borcev v Mariboru, se naj priglase pri poverjeniku tov. L Sattlerju. žel. uradniku v štorah, lahko pa tudi pri tov. A. Vrečku, žel. uradniku na postaji Celje, kjfcr dobijo tozadevno prijavnice.
& Olepševalno društvo v Celju ima danes, na praznik, cvetlični dan.
0 Umrla sta. V Gosposki idici št. 23 je umrl Ivan Pugmeisler, sin krojaškega mojstra, star 25 let. Ker je bil i>okojni rezervni nižji vojaški uradnik, naj se gg. rezervni oficirji udeleže pogreba, ki bo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 5 popoldne na mestno jiokopališoe. — V celjski javni bolnišnici jo umrla Pevnik Ilermina. občinska reva, 09 let. iz Rogatca. Naj pofllvafa v miru.
S3 Združenje trgovcev za mesto Celje v Celju opozarja svoje člane na pravilno plačevanje takse po 2. odst. prip. 1 far. postavke 33. taksnega zakona. Natančnejša pojasnila je dobiti pri tajništvu Razlagova ulica 8 med dopoldanskimi uradnimi urami.
& Vse lastnike konj, vozov in dvokoles opozarjamo na razglas mestnega naeelstva celjskega, ki je nabit na uradni dteski mestnega magistrata.
s$t Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo, dne 10. t. m. prvo dirko za klubovo prvenstvo na. progi Celjei—Konjice—Celje. Start na Mariborski cesti pred trgovino Gams ob 14, cilj približno okrog 15.40 istotam. Drugo dirko za klubovo prvenstvo priredi v nedeljo, dne 17. t, m. na progi Celje—Trojane—Celje. Start in cilj na Ljubljanski cesti ob Glaziiji. Start ob 14 in cilj okrog 10.20 istotam.
JSr Današnji nogomet. Danes se bo vršila ob 4.30 na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med prvim SSK Mariborom in SK Jugoslavijo Celje. SSK Maribor je bil letošnji prvak LNP, SK Jugoslavija pa postavi svoje oja-čeno moštvo, tako da obeta bili tekma zanimiva in napeta.
©• III. redni občni zbor Smučarskega kluba v Celju se bo vršil v soboto, dne 16. I. m. ob 9 zvečer v klubov! sobi pri Zelenem travniku z običajnim dnevnim redom.
Podpore za brezposelne nameščence
Na zadnjem občnem zboru Pokojninskega za voda za nameščence v Ljubljani je bilo določenih 120.000 Din za podpiranje brezposelnih nameščencev. Ta vsota je spričo velikega števila brezposelnih nameščencev skromna, vendar more biti v težkih časih, ko ni nobenega stalnega zaslužka, vendarle nekaj za brezposelnega nameščenca in njegovo družino. Pokojninskemu zavodu moramo biti hvaležni za ta njegov človekoljubni ukrep.
Važno vprašanje je sedaj, poti kakšnimi pogoji se podeljujejo le podpore. Načelstvo Pokojninskega zavoda je sklenilo, da se morejo dovoliti enkratne brezposelne podpore le onim bivšim zavarovancem, ki so bili najmanj (iO mesecev zavarovani, ki so že tri mesece, a ne preko freli lel brezposelni in ki svoje brezposelnosti niso sami povzročili.
Višina podpor je odvisna od družinskega stanja in kraja prebivališča. Sanici dobe 300—500 Din, poročeni 800—1200 Din. Oni, ki stanujejo v mestih, dobe seveda nekoliko več od onih. ki stanujejo na deželi.
Brezposelnim nameščencem priporočamo, da se v slučaju potrebe obračajo na Pokojninski zavod s prošnjo, v kateri je treba opisali svoj položaj in dokazati zahtevane pogoje. Podrobne informacije dajejo radevolje Pokojninski zavod iti vsa strokovna nameščenska društva.
(Iz Društva združenih zasebnih in trgovskih na meščoncev Slovenije v Ljubljani.)
Posebni vlaki v Ptuj
Število priglašencev ic naraslo tako, da je bila železniška uprava primorana pripraviti več posebnih vlakov. Ljubljana, ki kaže veliko nacionalno zavednost, bo imela svoj poseben vlak. Iz Ljubljane bo odpeljal v nedeljo 10. septembra ob 4.45. Vmesne postaje bodo samo: Zidani most b.06, Celje 6.38 in Pragersko 7.37. V Ptuj bo vlak prišel ob 7.58. Isti vlak (zopet samo za Ljubljančane) se bo vračal iz Ptuja ob 21.40, z istimi vmesnimi postajami in prihodom v Ljubljano ob 0.52.
Drugi vlak, ki bo odpeljal prazen iz Ljubljane, bo za udeležence z vseli ostalih postajališč. Vozni red bo naslednji: Ljubljana gl kol. 4.10, Zalog 4.21, Laze 4.30, Kresnice 4.40, Litija 4.50, Sava 4.58, Zagorje 5.09, Trbovlje 5.16, Hrastnik 5.24, Zidani most
5.44,	Rimske toplice 5.54, Laško 6.04, Celje 6.18. Štore 6.25, Sv. Jurij 6.33, Grobelno 6.39, Ponikva
6.45,	Poljčane 7.03, SI. Bistrica 7.12, Pragersko 7.24. Sv. Lovrenc na Dravskem polju 7.34; prihod v Ptuj 7.45. — Povralek iz Ptuja ob 21.
Iz Maribora bo odpeljal posebni vlak ob 6.40 in bo prišel v Ptuj ob 7.31. Vračal sc bo iz Ptuja ob 22.35 in bo prišel v Maribor ob 23.30.
Redni zadnji večerni vlak iz Ptuja bo imel v Ormožu posebno zvezo za Mursko Soboto. Iz Ormoža bo odpeljal posebni vlak ob 23.50 in bo prišel v Mursko Soboto ob 1.13.
Iz Ljutomera, Slovenske Bistricc in od drugje pa bodo vozili posebni avtomobili.
Akcijski odbor, odsek za Ptuj.
„Slovenska cerkev"
Med jesenskimi velesejmskimi prireditvami sta dve razstavi, ki sta namenjeni slovenski nabožni kulturi, to sta razstavi »Slovenska cerkev« in »Slovenske Madone«. Gradivo, ki naj ilustrira razvoj in bistvo slovenske cerkvc, jc zbrano in razstavljeno " paviljonu »M«. V glavnem obsega ta niaterijal nekaj mavčnih modelov naših cerkvenostavbnih tipov (ccrkve iz Drage, Kamnika, Pleterij, Tunjic itd.), folografične posnetke (povečini last Spomeniškega urada) cerkva, kiparskega in slikarskega okrasja, umetniške in druge skice istega gradiva skozi vse zgodovinske periode. V posebni koji so razstavljene podobicc, litanijski tiski, odpustki ter druge devocijonalije. V modernem oddelku razstave je na prvem mestu imenovati primer slovenske kapele, ki jo je priredil Tone Kralj, Priključeni so nekateri konkurenčni načrti in mavčni model za-vodne cerkvc, delo arh. H. Husa. Razstavo zaključuje poseben oddelek, v katerem vise upodobitve raznih slovenskih cerkva, izvršene od naših znanih slikarjev (Tone Kralj, Stiplovšck, Vidmar N., Pav-lovcc in drugi) ter model T. Kralja za cerkev v Hrastniku.
Gradivo tc razstave je številno in bogato, prava paša ljudskim očem, žalibog čisto neurejeno in nepregledno. Čc si zastavimo vprašanje, ali ima ta prireditev poleg sejmsko-tržnega še kak drug značaj, bi mogli na to lc pogojno odgovoriti z da, V splošnem jc treba reči, da s sliko samo nismo za ljudsko prosveto, kateri naj take prireditve končno tudi služijo, še nič storili in čc smo sc žc enkrat napotili v to smer, tedaj moramo v interesu cclotc poseči tudi po zadnji konsekvcnci takih razstav: I po grafičnih legendah, napisih, tekstih, diagramih ! itd., kair imamo topot priliko opazovati na živino-zdravniški razstavi. Beseda, legenda, pisano geslo na sfeni rfovnrc svoi. čloblii iezik kot i*ola slika ,
pod njo, ki je sama na sebi kaos in v kateri šc strokovnjak dostikrat ne pride do jasnosti. Vse to bogato nadomešča vodstva po razstavah. Za ta prosvetni element je seveda potreba mnogo časa in zbranosti, ta-lc razstava pa nc zgleda po tem, da bi bila prirejena drugače kot na hitro roko. Kdo je tega kriv, nc vemo, svetujemo samo, naj sc v bodoče posveti takim vprašanjem večja pažnja. Poglavitno besed ■o v laki razstavi mora _ jasno — I
imeti prosvelilelj, odnosno oni, ki gradivo upravlja, lo jc znanstvenik in po njegovih navodilih sc ravnaj aranžer. O oddelku, kjer sc nahajajo mavčni modeli in fotografski posnetki, ni mogoče trditi, da sc jc Iako postopalo, ker ni videti nikakih redovi-tih pogla.vij in cezur v načinu, kako je gradivo obešeno, kaj šele, da bi potem pričakovali spremljevalnih legend.
Razstava naših nabožnih podobic, ki je prirejena v sosednji koji, je odprla javnosti svet, ki ji jc bil doslej manj znan nego naša visoka cerkvena umetnost in bo pač marsikomu migljaj, da bo pričel | zbirati to doslej gotovo neupoštevano spomeniško vrsto, v kateri sc nahaja toliko lepih del. Skrb za lo razstavo jc nosil g. Pavel Winter, ki jc prispeval iz svoje zbirke večino gradiva, ostalo je v glavnem iz zbirke g. A. Gabra. Morda ta razstava ob letošnji veliki graški razslavi podobic niti nc prihaja popolnoma slučajno, v času so žc krepke podlage, da si od blizu ogleda tudi ta svet in to ne !e iz dosedanjih pozitivistično-etnografskih vidikov, nego da sc ga posluži ludi z globljih, etnoloških perspektiv kulturne karakterologijc in psihologije. Tako sc zdi, da bomo k temu gradivu kmalu mogli pristopiti z novimi spoznanji, pri nas zaenkrat pač Ic v tem smislu, da si tudi to področje najprej znanstveno osvojimo, zabeležimo inventar, kolikor ga v tem predmetu je, in potem metodično nadaljujemo. Kolekciji moramo pripisali največjo aktualnost, čeprav jc gradivo tipično »naše« (kar jc g. \Vintcr dobro povedal v časopisnem prologu). Škoda jc, da sc ni pri razstavljanju bolj upošteval tipski vidik, zlasti pa tu nc bi bil napačen majhen katalog z reprodukcijami ki se verjetno v tem okvirju ni mogel izvršiti. Večina listov nr i nad -t /c
razmahu ljudske nabožne umelnosli, poudarek tedaj ne leži na izvoru, nego na kulturi. Gotovo pa bo zanimivo polagoma doluščiti se do korenin ali onih točk, kjer se je ta ljudska stroka sinkretistič-no odločila od visoke umetnosti, odnosno kjer je v umetnosti zapadne Evrope nastala ta diferenciacija. In k lakim študijam naj bi za zgodovino naše umetnosti vedla tudi sedanja, prva naša razstava podobic.
Kapela, ki jo jc razstavil Tone Kralj, je zanimiv poskus in dokaz naprezanja v smeri slovenske nabožne umelnosli. Harmonično deluje enota arhitekture in ostalega dekorja, zlasti pa vloga razsvetljave prostora. Čeprav ne v posameznosti, je v Celoti vendar lc nekaj obče dostopnega, kar se izmika golemu cstcticizmu in stremi za socijalnejšiin izrazom; vendar vloga luči in še to in ono lo kapelo napravlja za arhitekturni cerkveni lip zelo problematično, v bistvu je to realizacija predstave hišne kapele v sorazmerno še vedno zelo izbrani uredbi. V cerkveni arhitekturi sodobnega tipa bi svoje čare izgubila. Predstavo poslednje nam na svoj način v lej prireditvi kažejo natečajni osnutki H. Husa, ki so bili povečini objavljeni v »Arhitekturi« in o katerih bi bilo o priliki v kontekstu z ostalo cerkveno arhitekturo moderne pri nas posebej spregovoriti. Tudi bi bila na razstavi sami slika jasnejša, čc bi se temu modelu in osnutku priključil še kak drug, ki naj bi sc namestil v oddelku, kjer vise sedaj oljnate podobe slovenskih cerkva; tc slike pa naj bi bile izostale.
V celoti bi bil uspeh Slovenske ccrkve. ob primernejši uredbi in boljši ekonomiji večji, jasnejša bi morala zlasti postati prc.dslava o slovenski ccrkvi, ki jc zdaj dovolj meglena; dobro bi pa bilo, ko bi lo razstavo po zaključku velesejma obiskale šole ob vodstvih in tolmačenjih.	R. Ložar.
Založništvo in tiskarna PLON v Parizu predstavlja pravo dinastijo v zgodovini francoske knjige. Letos bo prešlo 350 let, odkar je 1583 Jehan Ploen. danski hcrfunrr. ustanovi! .S .svniini tastom
Rulger Velpenom prvo tiskarno lega imena v Monsu v Belgiji. Lela 1798 se je lisicama preselila v Pariz in sprejela ludi francosko državljanstvo. Leta 1832 je tiskarna in založništvo Plon doživelo I prvi razmah, ki skozi štiri rodove ni nikdar opešal ' v svojem razmahu. Najvišje osebnosti iz literarnih krogov so posedale V pisarni Henrika Plona in vzdrževale ž njim in z njegovimi nasledniki najintimnejše zveze iskrenega prijateljstva. Balzac. Victor Hugo, Alexander Dumas, George Sand, Altrecl de Vigny, Jules Janin in mnogo drugih imen je šlel Plonov literarni krožek. Pod Napoleonom 111. jc poslalo Plonovo podjetje sploh nai-večje in najvažnejše književno podjetje v Parizu in so ga zaradi njegove marljivosti in velike aktivnosti imenovali »Tiskarno čebelic«. Leta 1854 se je Plon preselil v senco stolpov St. Sulpicea v št. 8 rue Garanciere, kjer se nahaja še sedaj v palači, kjer so svoje dni de Ricux in de Leon in de Sourdeac služili umetnosti in zapustili bogalt sledove svoje ljubezni do lepote, Pozneje so vsto pili v Plonov krožek kot sotrudniki Albert Sorel. Thureau d'Angin, de Beau-Regard, Pierre Minguel, .loseph Bourdel, in proslavljene glave moderneiše lepe knjige kot Pauj Bourget, Huysmans, de Vo-; guc, Henry Bordcaux, Greville. Priključil' o sr tudi veliki slikarji in portretisti Caran d'Ache | Crafty, Foran, Boutel de Monvel. V povojni dob | nov razcvit. Poleg ->Revue hebdomaciairc eo se ustvarile druge periodične publikacije, posebne literarne zbirke kot La Bibliothcque Plon, La Li-seuse, Le Film, zbirka mladih avtorjev, zbirka za mladino (Noblos vies — Grandes Ocuvres) zbirki tujih avtorjev (Auteurs etrangers), zb^ka kritikov. Največje monumentalno delo ie podvzcl Plon, ko je sprejel redakcijo in založništvo Zgodovine francoskega naroda, ki jo izdaja član akademije Ga-briel Hannotaux. — Plon ima svoje filijale in zastopništva domala po vseh evropskih prestolicah in v severni ter južni Ameriki. Bilo prav, če bi to založništvo njegove iniciative v literaturi in umetnosti, posebno pa njegove knjige od bliže spoznali ludi Slovenci,
Pred novim pohodom na južni tečaj
To pot se odpravlja na južni tečaj kar vsa izbrana družba antarktičnih raziskovalcev. Ellsworth odpotuje istočasno z VVilkinsom in Riiser Larfte-nom, Byrd se je opremil za vse mogoče slučaje. Odrinejo prihodnji mesec. Vsi imajo taisti namen: da izmerijo obale in ugotove geološke razmere.
Kdo so ti možje, ki so se zagrizli v nalogo, da posvetijo v tajne južnotečajnih predelov? EUs-\vorth je milijonar, ki troši čas in denar, da bi odkril, kar skriva antarktik. Hubert VVilkins je goreč raziskovalec, zraven pa precej fantasta, kakor je pokazal s svojim poizkusom, da bi v pod-morniku »spodlezel« severni tečaj. Njegovega pustolovstva z »Navtilom« svet še ni pozabil, a tudi sam ne, saj ga hoče ponoviti, seveda v boljšem podniorniku. Riiser Larsen pa je železni Norvežan, ki se vse življenje peča z organizacijo ekspe-dicij, zdaj na jug zdaj na sever. Lan -n je bil že tolikokrat v večnem Vdovju, da ne bo tvegal nobenih lahkomiselnosti. (Po njegovem so majhne skupine mnogo uspešneje nego velike: z dvema ali trsmi možmii, pravi, je laže priti na tečaja, kakor s celo armado.
Richard Evelvn Byrd je bil s 40 leti kontre-admiral, kar ni karsibodi Trinajstleten se je bil prvič odpravil na svatovno potovanje. Tu je okusil pomorstvo. Zapisal se mu je in v ameriški vojni mornarici kmalu postal častnik. Vendar so ga bolj vlekla pustolovska potovanja, kakor pa redno, točno predpisano vozarenje. Taiko je prišel na Groenlan-clijo in opazoval tu vremenske razmere tako dolgo, da je meseca maja 1926. preletel severni tečaj. Potem je s štirimi potniki preletel ocean in nato jte videl pod seboj tudi južni tečaj. To mu je deset let pred določeno dobo prineslo naslov kontre-tdmirala.
Ob bostonski obali se ziblje na valovih dobro privezan, star enojambornik. Seveda so ga vsega osvežili in nališpali in dejansko bi nihče ne dejal, da mu bo prihodnjega januarja že polnih 60 let. j Žrjavi in težaki trpajo njegov široki trebuh z vse- i mi mogočimi potrebščinami. Najkasneje 15. okto-bra, de Bog da in sreča junaška, odrine na pot. To 60-letno starino si je izbral 13yrd topot, da jo mahne z njo na ledeni jug. Kupil je kuter od neke bostonske družbe za zelo majhen denar, kar je jako upoštevanja vredno, saj je postal denar tudi v USA zelo pereče vprašanje in so minili časi, ko si za vsako pustolovsko podjetje povsodi z lahkoto dobil ček za 50.000 dolarjev.
No, Byrd je mož, ki si tudi s 60-letnim polarnim kuterjem lahko kaj upa. >Baer« — tako je ladji ime — vozi s seboj še Fordovo letalo, oprem-
ljeno s plavalnimi iu drsalnimi smučkami, 160 polarnih psov, več skladišč živil in pa par pogumnih mladdev, ki se ne boje ne hudiča ne biriča.
In kaj neki bi se moglo Byrdu hudega pripetiti, ko je sami sreči zapisan in se je sreča trdovratno držala vse doslej tudi »Baera«. Njegov letopis beleži niič manj ko sto in še več junaštev, ki jih je bil izvršil v teku svojih 60 let: reševal je človeška življenja in dragocene tovore. Tako da Byrd ne bo »Baeru« in »Br.iar« ne Byrdu delal sramote.
Kakor Riiser Larsen tako tudi Byrd vzpostavlja čast polarnih psov. S sanmi se bo vozil po obali in s psi jo bo mahnil v notranjost. Tako se bo skušal preklici od Rossovega do Wedellovega morja. Na vsak način pa hoče rešiti uganko: ali je južni arktik ena sama celina ali pa se nahaja med Luit-poldovo in Byrdovo deželo morski preliv, kakor to domnevajo. In ta domneva ne zanima samo znanstvenikov, marveč utegne biti nekega dne tudi važno gospodarsko dejstvo. Saj trdijo, da fls skrivajo na južnem tečaju bogati naravni zakladi. Danes leto in dan bo urejevala uspehe teh ekspedioij strokovna znanost in — diplomacija tistih dežela, ki si prisvajajo južnopolarne pokrajine.
Angleški ministrski predsednik MacDonald (levo) častita italij. avtomobilskemu dirkaču Nuvolari-ju, ki je zmagal na mednarodnih tekmah za ulstersko trofejo.
Tekme akademskih svetovnih mojstrov v Turinu:glasniki v starinskih nošah naznanjajo začetek
lEkem.
Tudi ledeno peklo ga ni zmoglo
Na dan Marijinega Vnebovzetja letos se je prvič zgodilo, da je v pariški stolnioi Notre Dame opravil slovesno službo božjo tuj nadpasrtir. In sicer je bil to nekdanji minski in mohilevski škof Boleslav Sloskan. Ta cerkveni knez ima za seboj nfučeniško pot.
Zaupniki zloglasne Glavne politične uprave so bili aretirali škofa Sloskana dne 10. avg. 1927 v Minsku po hišni preiskavi, ki je ugotovila »vele-izdajalsko delovanje«. Te idokazec je bil poprej vtihotapil zaupnik G. P. U. ko je bil po škofu u-ejet v ulogi navadnega prosilca. Škof je bil ob-ijen na deset let prisilnega dela in poslan poprej v Kemsko taborišče ob Belem morju, potem pa ua sotok solz« Solovka. Moral je prestati vse grozote -ledenega pekla«. Dne 1. januarja leta 1930 so ga pomilostili, en teden pozneje zopet prijeli in po štirih mesecih ječe izgnali v Jenisejsk v Vzhodni Sibiriji. Tu je moral zopet na prisilno delo v kazenskem taborišču. Šele 11. jan. 1933 se je škof vrnil v Moskvo. To se je zgodilo na posredovanje republike Latvije. Škof je namreč latiš-kega pokolenja. Boljševiki so ga bili pripravljeni zamenjati za več v Latviji zaprtih komunistov. A škof je ]>okazal občudovanja vredno neomajnost in ni maral zapustiti po sv. očetu zaupanega mu področja. Boljševiki so ga naposled poslali na Poljsko, ker je zbudil dogodek preveč ogorčenja v Evropi. Škof je bil sprejet v Rimu z izredno pozornostjo. Papežev osebni tajnik mu je prišel naproti. Prejel je tudi častni naslov spovednika sv. očeta. Zdaj tte nahaja škof v Parizu. Čeprav je izredno mnogo prestal, je šele 42 let star. Samo ta mladost oz. trdno zdravje ga je obvarovalo v So-lovkih in Jenisejskem taborišču.
Umeten želodec
Angleški kemik Andrope se je pri raziskovanju prehranjevalne vrednote različnih živil poslu-žil izvirnega duhovitega načina. Zgnetel je v kemični posodi vse kisline, soli, drože in si., ki razkrajajo hrano v želodcu. Pogrel je to mešanico do 37 stopinj, t. j. toplote našega drobovja, in nato opazoval v »kemičnem želodcu« presnavljanje re-dilnih snovi. Na ta način je dobil dragocene izkušnje. Dokazal je pred vsem, da najprej prebavi želodec kljub nasprotnemu mnenju presno mleko. Pasterizirano, t. j. 60—70 stopinj pogreto mleko zaleže dosti manj, in zavreto mleko je skoro brez koristi (?). Pogrevati je — kakor je dokazal Andrope — umori one naravne snovi (ensime), ki se raztopijo v želodčnem 9oku. Ce so odsotna, je pre-bavljanje znatno otežkiisno. Razen tega nastanejo v zavretem mleku trde, roženini slične snovi, ki jih želodec sploh ne more prebaviti.
Pravi kralj Mandžurije: General Hisikari, novoimonovani japonski gener. guverner Mandžurije. Nemara bo javnost malo zvedela o njegovem delu, a v resnici str. mandžurska vlada in cesar Puvi samo voljito orodje v njegovih rokah. Na sliki ga vidimo pred odhodom iz Tokija.
če potuje radij
Te dni so iz JaMmova poslali medicinskemu Institutu v Londonu dva grama radija. Pošiljatev so odpravili z železnico. Neznatno mrvico radija so tako zavarovali s svinčenimi ploščami, da je zaboj tehtal 596 kg. Radij so zavarovali za čas prevoza ra štiri milijone Kč.
za nespecne
Nemški zdravnik dr. BreunLnger je ustanovil letos v Stuttgartu poseben sanatorij za bolnike, ki jih muči nespečnost. Njegov sanatorij posluje samo ponoči. Podnevi gredo pacijenti te »nočnte klinike« po svojem vsakdanjem delu in žive svoje normalno življenje.
Olovek, ki je zgubil spanec, gre zvečer v omenjeni sanatorij. Tu ga sprejme službujoči zdravnik, kateremu zaupa svoje križe in težave. Zdravnik mu odkaže posebno sobo. Zidovi sobe eo prepleskani z različnimi živobarvnimi akviTeli, ki predstavljajo rastline ali fantastično oblikovano listje. Zdravnik poskrbi tudi za primerno čtivo. Kot uspavalno sredstvo so se baje posebno dobro obnesla moderna filozofska dela. Ko se je pacijent umiril, se pojavi zdravnik ponovno v sobi, ugasne luč in zmasira bolniku hrbet in čelo ter počaka, da leta zaspi. To se zgodi v njegovi prisotnosti večinoma hitro.
Gospodinja: >V tej sobi je preje stanoval slaven profesor, ki je preizkušal razstreliva.«
Podnajemnik: »Aha, potem so te lise na stropu ostanki njegovih poizkusov?«
»Gospodinj«!: »Nak, — to so profesorjevi ostanki.«
Goispa Burja odpuščeni služkinji: sin po-| tem še trdite, da ste služili samo v boljših i hišah?!«
»Ne, milostljiva... tega zda j ne trdim I več!«
Briandov spomenik v Bretagne-i. — Pokojni francoski zunanji minister Briand je veliko let prebil svoj vsakoletni dopust v kraju Trebeurden v Bretagne-i. Tu so mu zdaj odkrili spomenik. Ob odkritju je govoril tudi sledaliji francoski zunanji minister Paul Boncour, ki je slavil lokarnski pakt kot Briandovo največje delo za svetovni mir.
Premoga porabimo vedno manj
Svetovna produkcija premoga je znašala leta 1932 komaj 1,11 milijarde ton, dočim smo ga porabili 1. 1931 1,25 in 1. 1929 pa 1.55 milijarde ton. j To leto je dosegla svetovna produkcija svoj višek in je bil konzum tedaj največji. Po L 1929 je začela produkcija premoga padati in dosega danes komaj ono stopnjo, kakor v letu 1,905. Ta proci s traja še dalje in je brezdvomno v zvezi z manjšo porabo lega gorilnega sredstva.
Tako najde bolnik zopet zdravo normalno spanje. Po nekaj »poizkusnih nočeh- ga pošljejo domov. Ako se spanje ne izboljša, mora zopet nazaj. Z zdravljenjem nadaljujejo, dokler ni dosežen boljši rezultat.
Krvava $ama
Zvezdama na kolesih: Neki Američan, ki se za razvedrilo peča z astronomijo, si je dal svoj avtomobil izpremoniti v zvozdarno in more vsak čas pohiteti na ugodna mesta, da opazuje nebesne -.rikazaL
Tako se imenuje podzemeljska votlina v pokrajini Graoias v srednjeameriški državi Hondu-ras. S stropa votline kaplja tekočina, ki je podobna krvi. Voda, ki se izteka v bližnjo reko, je rdeča. Večkrat jie opaziti — in to imajo domačini za slabo znamenje — kako obletavajo votlino jastrebi in druge ptice roparice ter pijejo vodo, ki ima barvo in okus krvi. Razumljivo je, da daje ta naravni pojav veliko opravka vroči domišljiji domačinov, tembolj, ker ga hidi znanost doslej ni mogla po-jasmtu
Zmagovalci na motociklistienih tekmah evropskih
na Švedskem. Od leve nn desno: Anglež Simpson,
Kaieu (do Č00 ccm) in
mojtstrov, ki so se vršile v Saxtorpu pri MalmO zmagovalec v razredu do 350 ccm, Šved Gumiar Anglež Dodson (do 250 ccm).
Vajeniški dom v Kersnikovi ulici
Ob oblctnici blagoslovitve temeljnih zidov.
Vzgojno in socialno vprašanje vajenškega naraščaja ni novo ne pri nas ne v velikem svetu. V starih patriarhalnih cehovskih časih je bilo pač nu splošno idealno urejeno, a pozneje je bil vajenec vedno bolj prepuščen samemu sebi, kar je imelo za posledico, da je nešteto mladih življenj se uničilo ali vsaj zašlo na pota, ki mladih fantov nikdar niso privedla do cilja, ki bi jih zadovoljil in osrečil ter bil obenem v korist družbi, domovini, na-rtidu. Ko so v našem stoletju nezdrave razmere mod vajenskim naraščajem naravnost kričale, da bi sc jim posvetila pozornost in skrb, so se vendarle povsod zganili ne samo posamezniki, temveč tudi oblasti ter skušali z raznimi ukrepi in ustanovami pomagati, da bi se rešilo eno najtežjih vprašanj.
Vprašanja — koliko jih je in kako pereča, pa da bi danes spet načenjali vzgojno in socialno vprašanje vajenškega naraščaja! Tak vzklik pač vzbudijo te vrste, u nič nc de. Zdravje naroda, zdravje njegovega naraščaja je prvo in tudi v še tako hudih časih nc smemo držati križem rok in čakati, da se bo že samo polagoma uredilo in rešilo!
Pred letom dni so v Kersnikovi ulici l>la-
Pos'ovili temeljne zidove Vajenškega doma. revzvišeni knezoškof dr. G. Rožman in drugi govorniki so tedaj pokamli, kakega pomena bo novi dom za našo vajensko mladino, in iz njihov i li izvajanj smo izvedeli, da je mladinsko skrbstvo, skrbstvo za vajence, pri nas Slovencih — zlasti v Ljubljani — staro že dobrih sto let. Prve temelje mu je položil profesor in znani jezikoslovec F rane Al e t e 1 k o (1789—1860), ki je štirideset let zbiral okoli sebe vajence, jih učil in vzgajal ter jih s prav očetovsko ljubeznijo tudi gmotno podpiral in oskrboval. S svojimi prihranki in še s prispevki raznih dobrotnikov, zlasti ljubljanskega trgovca Mihaela Dežmnna, je nabral toliko, da je določil v svoji ojioroki ustanovo, ki naj bi jo uporabili za — vajence, katerim naj bi sezidali dom, kjer bi se vzgajali in oskrbovali. Že v Metelkovem času, zlasti pa po njegovi smrti, je prevzelo skrb za vajence Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov (1855) in v njegovih prostorih se je 1896 ustanovilo društvo za vajence, iz katerega je izšlo 1908 Društvo za varstvo vajencev, ki si .je postavilo poleg skrbstva in vzgoje vajenškega naraščaja za nalogo, zgraditi Vajenški dom. Z ustanovo Marije Svetinove in z uradom za jiosjieševanje
f Župnik Alojzij Perz
Stari trg pri Kočevju, 7.sept.
V Starem trgu pri Kočevju je umrl župnik Alojzij Perz. Pokojni js bil rojen 26. aprila 1880 v stari cerkvi. V mašnika jc bil posvečen 14. julija 1904. Pogreb bo v soboto, 9. septembra ob pol 11, dopoldne.
Večna luč naj mu sveti!
Romanje v Rim
Skupno romanje vernikov ljubljanske in lavan-finske škofije v Rim bo od 28. septembra do 4. tobra. Romarji se peljejo iz Ljubljane in iz Maribora z rednim brzini vlakom ob 14.10, oziroma ob 17.11 in pridejo v Florenco naslednji dan zjutraj. Popoldne bodo nadaljevali pot in bodo prišli v Rim 29. septembra ob 18.10. V Rimu bodo ostali 30. septembra, 1„ 2. in 3. oktobra. Ogledali si bodo ce.i-kev sv. Petra in Vatikan ter vatikanske muzeje in zbirke. Obiskali bodo štiri poglavitne rimske cerkve, dalje grob sv. Cirila, Kalikstove katakombe in stare rimske spomenike. Sprejeti bodo pri sv. očetu v avdienco. Iz Rima bodo odšli 3. oktobra zjutraj in bodo prispeli v sredo 4. oktobra v Benetke, kjer si bodo ogledali beneške zanimivosti. Isti dan zvečer se vrnejo domov.
Vsi izdatki, to je III, razred brzovlaka od državne meje v Rim in nazaj do državne meje, hrana, stanovanje, avtobusi in vstopnina znašajo 1400 Din, za II. razred brzovlaka 17C0 Din. Vsak romar si mora preskrbeti veljaven potni list za Italijo, vizum preskrbi Romarski odsek Katoliške akcije v Ljubljani, Izletnikom bo dana prilika, da si bodo lahko ogledali tudi Neapelj za malenkostno naplačilo. Podroben program dobijo priglašenci v kratkem v roke. Priglasi se bodo zaključili v nedeljo, dne 10. septembra.
K veličastni evharisiični slovesnosti v Trebnjem
Trebnje, 6. sept
0 veličastni Evharistični proslavi v Trebnjem 8. septembra je že »Poned. Slovenec« obširno poročal. Vendar moramo dodati par misli in jih še posebno poudariti: Odločnost in požrtvovalnost naših ljudi.
Kdor je opazoval v nedeljo vso to ogromno, nad osem tisoč glav broječo množico iz ene same dekanije. ki je v dežju in blatu prišla na Evliari-stično j»roslavo, bo moral, četudi nerad, priznati, da še živi med nami rod kot granit trden, ki si ni in ne bo pustil, pa naj pride kar in od kogarkoli. odtrgati od tega, kar nas je učila mati in so fi)Pi očetje in pradedje našli morali bojevati: , »Za križ častni in svobodo zlato«.
Brez vsake časopisne reklame, brez pritiska in brez voznih olajšav — samo na poziv duhovnika, se je ljudstvo odzvalo njegovemu klicu in kot cela vojska prihitelo, da počasti cvharističnega Kristusa.
Nepopisen in gotovo nepozaben bo ostal spomin, kdor je videl iti gledal naše ceste, ki so bile v nedeljo podobne ogromni premikajoči se vojski. Okrašenih voz, večina lojtrnic in kolesljev ter koles, kar ni holtelo biti konca. Ne bomo rekli preveč, če trdimo, da je ta dan pridrdralo v Trebnje gotovo nad 800 voz. Samo na Mirni so do osmih zjutraj našteli iz št. Rujierta (št. Ruperčani so imeli samo lojtrnic 38), Št, Janža, Tržišča, Trebel-nega in Mokronoga nad 100 voz. Župnije in vasi so kar tekmovale med seboj, katera bo na kongresu častneje zastopana. In priznali moramo, da so se vse nad vse pričakovanje dobro jiostavile. Posebno Šentruperčani, ti so menda, kakor se je viiMo pri popoldanski procesiji, kar celo faro v Trebnje pripeljali; nikjer ne marajo biti — zadnji. — Čast njim!
obrti je preti vojno že vse uredilo, da bi se sozidul dom za 300 vajencev. Vojna je vse preprečila in omejeno število vajencev je moglo društvo vzdrževati v začasnem internatu v p r o s t o r i h Rokodelskega do m a. Po vojni se je zavzela za vajenški naraščaj »Dobrodelnost« in tako smo videli lansko leto ob tem času, kako so se začeli dvigati temeljni zidovi po sijajnem načrtu mojstra prof. Plečnika in njegovega učenca inž. Suhadolcn.
Danes je od celotno zamišljene stavbe program enega leta domala že končan. Ko gleda človek to prelepo stavbo, se nehote spomni bo-sed mojstra Plečnika: »Narediti ne smemo kasarne, ampak dom, domačo hišo, ki bo vlekla fanta z dela domov. Fant se mora počutiti doma ko v domači hiši, kakor pri peči, kakor pri materi!« Vajenci, ki hodijo ogledovat svoj Dom, že komaj čakajo kdaj sc bodo odprla vrata, da jih v/prejme jiod svojo streho, kjer se bodo s še večjim veseljem, s še večjo vnemo poprijeti svojega poklica in 60 vsestransko izpojiolnje-vali in vzgajali.
Kar je moglo doslej napraviti Društvo za varstvo vajencev: skrbelo je za rešitev zanemarjene, zlasti osirotele mladine, skrbelo za njeno vzgojo, ji pripomoglo, da se je učila kake obrti, skrbelo za njeno nameščen je (70 do 80 fantov je povprečno vsako leto prišlo po njegovem posredovanju do stalnega poklica!) — vse to bo moglo jioslej v Vajenskem domu vršiti v vse večjem obsegu in vse boli smotre-no ter gotovo tudi z vse večjim uspehom. Pomen in korist Vajeniškega doma nista omejena samo na Ljubljano. Služil bo vsemu našemu narodu, saj bodo sprejemali vanj vajence iz vseh krajev naše ožje domovine. Kolikerim je zdaj nemogoče, da bi se prišli učit v Ljubljano, kjer morejo pač največ pridobiti v poklicu, ki si ga izberejo, ko bo pa otvorjen Vajenški dom, se premnogim omogoči učna doba v središču našega kulturnega in gospodarskega življenja. Da se bo pa moglo to čimprej zgoditi, je potrebo, da se vsi zavedajo pomembnosti Vajenškega domu ter tudi v teh časih stiske pomorejo, dn bi mogla »Dobrodelnost« in Društvo zn varstvo vajencev dovršiti celotno zamisel Vajenškega doma v Kersnikovi ulici. Ko se l>o ponosno dvigala celotna stavba, bomo mogli biti šele zadovoljni in se postaviti pred svetom s stoletno vztrajnostjo v delu za vzgojilo in socialno vprašanje vajenškega naraščaju.
Nedeljska manifestacija in evhar. procesija, kakršne Trebnje in Dolenjska sploh ni še videla, je napravila med ljudstvom globok utis. Da ponekod tudi boli, je razumljivo, saj si niso mogli misliti. da bi se ljudstvo na en sam klic — klic svojega duhovnika in to v takšnem vremenu v tako ogromnem številu zbralo okrog Križa, katerega
nekateri tako sovražijo, čeprav vedo, da brez njega ni odrešenja. V nas vseh pa je ena sama misel, ena eama želja: Vladaj Kristus Kralj
Koledar
Petek, 8, septembra: Rojstvo Marije Device; Adrij an, mučenec; Korbinijan, škof,
Ostcie i>«?sfi
—	Kn.-šk. bogoslovje v Mariboru. »Oglasnik lavant. škofije« od 21. avgusta 1933 prinaša odredbo kn.-šk. ordinariata, da se otvarja na maribor-sk em bogoslovju šolsko leto 1933/34 dne 2, oktobra 1933 ter naznanja obenem važna določila za sprejem v kn,-šk. bogoslovje v Mariboru, ki jih v naslednjem objavljamo: Abiturijenti, ki želijo vstopiti v mariborsko bogoslovje, naj predložijo svoje prošnje po pristojnem kn.-šk. župnijskem uradu kn.-šk. lavantinskemu ordinariatu v Mariboru najkasneje do dne 14. septembra 1933. Svoji prošnji naj priložijo; 1. Krstni list. 2. Izpričevalo o višjem tečajnem izpitu. 3. Domovnico. 4. Birmsko izpričevalo. Za sprejem v bogoslovje lahko prosijo absolventi humanističnih in realnih gimnazij. Abiturijenti, ki nimajo izpita iz latinščine in grščine, morajo obiskovati v kn.-šk. Duhovniškem semenišču skozi štiri semestre grščino in latinščino in naposled iz teh jezikov kolokvirati. Kandidati, ki so zaprosili za sprejem v bogoslovje, se morajo dne 14. septembra 1933 predstaviti ravnateljstvu bogoslovja in zdravniku zavoda, da se ugotovi njihovo zdravstveno stanje. Gojenci marborskega dijaškega semenišča se lahko predstavijo ravnateljstvu bogoslovja in zdravniku zavoda ali 14. septembra t. 1. ali ob začetku šolskega leta 1933/34. Sicer pa naj prav tako kot drugi kandidati predložijo svoje prošnje do 14. septembra 1933 kn.-šk. ordinariatu. Gospodje bogoslovci se pri tej priliki opozarjajo, da si oskrbijo radi odmere šolnine ozir. radi oprostitve od šolnine potrebna potrdila (kol-kovana) pristojnih davčnih uradov o višini direktnih davkov svojih staršev. Vpisnina ostane ista kot v minulem šolskem letu.
—	Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna 'Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa.
t- Umetnostno predavanje v Jakopičevem paviljonu. Opozarjamo na predavanje o smernicah slovenske umetnosti, ki se vrši v nedeljo, dne 10. septembra ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Predaval bo profesor umetnostne zgodovine gosp. dr. Franc Šijanec, K predavanju ni posebne vstopnine. Ker bo predavanje zelo zanimivo, vabimo vse, da ne zamude ugodne prilike in se istega zanesljivo udeleže.
—	Aljažev klub v Ljubljani sporoča, da je zaključna služba božja 8. septembra o priliki žegtta-nja ob 10 v Kamniški Bistrici. Na ostalih postojankah je bila služba božja zaključena zadnjo nedeljo.
—	Trgovski tečaj. Starši, šc je čas, <la vpi-šete svojega otroka v enoletni trgovski tečaj STD, Maribor, Zrinjski trg 1-1, Praktičen trgovski Douk, nizka šolnina.
v •
petelin
Grobelno, 7. sept.
Danes okrog pol 1 ponoči je izbruhnil v gospodarskem poslopju jiosestnika in gostilničarja gosp. Lenasija na (irobelneui tik [»ostaje požar. Obveščeni so bili takoj gasilci iz bližnjih krajev in jo kot prvo pnslo na lire mesta Prostovoljno gasilno društvo iz št. Vida pri Grobelnem, pozneje so prišli tudi gasilci iz Št. Jurja ob j. ž. in iz Celja. Zgorelo je vse, okrog 150 q sena, živino so rešili. Gasilcem iz ht. Vida, ki so bili kmalu na licu mesta se je treba v prvi vrsti zahvaliti, da so obvarovali pred požarom hišo in drvarnico, ki stojita 3 m od gospodarskega poslopja. Posestnik je bil zavarovan, i pa škoda ni krita, ker poljski pridelki niso bili za- I varovank Poleg že omenjenega sena, so se nahajali
v poslopju tudi drugi poljski pridelki in še celo od
sosedov. Kakor se suini, je bil požar podtaknjen.
Št. Jošt na Kozjaku, 7. sept. 1933.
V noči od srede na četrtek je izbruhnil ob pol 10 zvečer v gospodarskem poslojiju župnišča ogenj. Požar je uničil vse gospodarsko poslopje z letošnjimi pridelki — zgorelo je okrog 20 voz sena in razno poljsko orodje. Rešili so samo živino. Sumi se, da je bil ogenj jiodtaknjon. Ljudje so z veliko jiožrtvovalnostjo pomagali pri gašenju in preprečili, da se ni vnelo tudi župnišče, ki je krito z deščicami in se nahaja tik gospodarskega poslopja. Škoda je precej velika. Gospodarsko iioslopje je bilo sicer zavarovano toda ne dovolj.
BHESfflBIBHHia&aBnBBBKi
jH Vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo	1
H v Ljubljani, Pražakova ulica 8/11	n M se je prlielo.
E8Š Dnevno 9-12 in od 4-6.	»ž
Važno zlasti za one, ki niso bili sprejeti	E21 H v državne šole. da ne izgube leta.
—	Božja pot k Mariji Bistriški in izlet v Zagreb !), in 10. septembra. Ker je posebni vlak zagotovljen in je vozni red ugoden, vlada zadnje dni za roman,; in izlet veliko zanimanje v Celju, v Savinjski dolini in v laškem okraju. Kdor hoče iti, naj plača vozovnico do sobote do 10 in obvesti Treznustno društvo »Jutranja zarja« v Celju. Po 10 ne bomo sprejemali nobenih priglasov. V Celju naj bodo izletniki vsi že ob dveh popoldne na kolodvoru, da si rezervirajo mesta v vagonih. Na božji poti naj ne vživajo izletniki alkoholnih pijač. V Zagrebu pripravljajo Zagrebčani lep sprejem. Ugodnosti so velike, danes je zadnji dan za priglase, zato se priglasite. Pevci naj se doma vadijo v ljudskem petju, da bomo v Bistrici in v Zagrebu lepo prepevali naše pesmi. Vlak odhaja iz Celja ob 14.58, na Zidanem mostu ob 15.-10, v Sevnici ima postanek 26 minut, v Bistrico pridemo ob 15.-10. V Zagreb pride i>osebni vlak v nedeljo ob 9.55 in iz Zagreba odidemo ob 19.35 in pridemo v Celje ob 23.13. Za Savinjčane je preskrbljeno prenočiščia v Celju. Železničarji se lahko peljejo z režijskima kartami. Na vlaku in na božji poti ter izletu mora vladati red in disciplina.
—	»Izseljenški veslnikr, št. 4. Tiho in skoraj neopaženo opravlja svoje blagodejno delovanje Družba sv. Rafaela. Daleč po svetu, tja v južno Ameriko, celo v daljno Avstralijo sega njeno delovanje. V težkih gmotnih, a v še težjih verskih razmerah žive tisoči naših Slovencev, razkropljeni po vsem svetu. Dostikrat so zapuščeni od vseh. V tujini nepoznani, od domovine pozabljeni poginjajo marsikje telesno in duhovno. In med te hiti Družba sv. Rafaela in rešuje, podpira, tolaži kolikor pač more pri skromni jiodjiori. »Izseljenški Vestnikc, njeno glasilo odkriva to rano na telesu naroda, katero bi moral vsak zaveden Slovenec poznati. Letošnja četrta številka za mesec september je izšla in vsebuje: »Vam, ki ste na tujem«, ^Slovenske šolske sestre za Argentini jo«, Izvenšolski tečaji po naselbinah«, ^Jugoslovanski izseljenci — vojni ob-vezanci«, »Problem slovenskih služkinj«. — Pod za-glavjem »Kako se razvijajo naši po svetu? podaja

list pestro in zanimivo sliko življenja in delovanja naših izseljencev po vsem svetu. — »Izseljenški Vestnik« dobivajo vsi člani brezplačno. Članarina je letno 10 Din. Družba sv. Rafaela, Delavska zbornica, Ljubljana.
—	Obvestilo vsem delodajalcem. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani obvešča vse delodajalce na svojem teritoriju, da je fx> odloku ministrstva za promet pod P. T. št. 5713 smatrali pošiljke, naslovljene na OUZD v Ljubljano od-nosno na ekspoziture OUZD-ja za fioslovne papir!1, ako vsebujejo izpolnjene prijavnice ali odjavil,iee. Take pošiljke delodajalcev je treba fran-kirati po točki 5 poštne tarife (znižana f>oštninn). Do teže 200 gr znaša jioštnina pri navadnih pošiljkah, označenih za poslovni papir 1 Din, ter se za vsakih 50 gr poviša za 0.25 Din. (Poslovni papirji se morajo predajati pošti odprti in tako spravljeni, da jih pošta lahko pregleda.
—	Za občinske volitve, ki bodo v dravski banovini v mesecu oktobru, priporočamo knjižico: Zakon o občinah. Stane nevezan 8 Din, vezan 15 Din. — Istotam se dobi tudi novi Cestni zakon, priredil dr. Lovro Bogataj, nevezan 18 Din, vezan 24 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih žive. pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: P. A. Dossler: SchIagworte junger Miinner.
Zwolf Vortrage, 56 strani, nevezano 25 Din. — E. Fiedler: Warum den Zickzack gchn? Wegweiser fiir junge Menschen. 187 strani, nevezano 68 Din, vezano 85 Din. — E. Fiedler: Der neue Mensch. Zwolf Themen aus dem Geiste der neuen Gene-ration. 168 strani, nevezano 60 Din, vezano 76 Din.
—	E. Fiedler: Der gute Gott. 156 strani, nevezano 55 Din, vezano 70 Din. — D. v. Hildebrand: Rein-heit und Jungfraulichkeit. 213 strani, vezano 100 Din. — A. Puntigam: Durch die Stiirme der Jugend. Gedanken und Geschichtcn fiir jeden Jiing-ling und Jugendfreund. Mit reichem Bilder-schmuck. 152 strani, nevezano 25 Din. — Hardy Schilgen: Im Dienst des Schopfers. Fin Buch iiher die Ehe fiir katholisehe Braut und Fheleute. 128 strani, nevezano 36 Din. •— Hardy Schilgen: Um die Rcinheit der Jugend. Ein Btich iiher die Et-ziehung zur Keuschheit fiir F.ltern, Seelsorger und Erzieher. 232 strani, nevezano 64 Din. — Hardy Schilgen: D« und Sie. Des Jungmanns Stellung zum Madchen. 224 strani, nevezano 52 Din. — Hardy Schilgen: Du und Er. Des Miidchens Stellung zum Jungmann. 274 strani, nevezano 58 Din.
—	Hardy Schilgen: Junge Heldcn. Ein Aufruf an Jungmannen zu cdlem Streben und reinem Leben. 207 strani, nevezano 43 Din.
—	Obiskovalce velesejma, posebno gospodinje opozarjamo, naj si gotovo ogledajo plošče za štedilnike in posebne obroče, katere jc razslavil tukajšnji strokovni učitelj gosp. A. Zupančič. Vse informacije daie izumitelj patenta 6am.
—	Oglasni oddelek »Slovenca« je cenjenim strankam na razpolago danes do 12 opoldne.
—	Oglase zn nedeljsko velesejmsko izdajo »Slovenca« prosimo najkasneje do jutri, v soboto opoldne. V podružnicah Maribor, Celje in drugod, naj se oddajo že tekom današnjega dne, ker bi sicer do.šli prepozno v Ljubljano.
—	Glede odhoda romarskega vlaka k Mariji Bistrici se je vrinila v včerajšnjem »Slovencu« neljuba pomota. Vlak odhaja iz Celja jutri v soboto ob 14.58 (2 min. pred 3 popoldne). Do 2 popoldne
morajo biti vsi potniki na postaji.
—	Črna prst pri Boh. Bistrici je lepa izletna točka spomladi in jeseni. Takega razgleda kakor se nudi obiskovalcu Črne prsti na mogočno Triglavsko pogorje je težko dobiti. Odkar pa je Črna prst zvezana z Ratitovcem [io lepo nadelani in skrbno markirani poti je obisk Črne prsti še bolj zanimiv. V šestih do sedmih urah poti prispeš že v Krekovo kočo na Ratitovcu. Od tu greš na Cešnji-co na avtobus v Škofjo Loko.
—	Svetili eksplodirala. V bolnišnico so pri-peljali 24 letnega zid. pomoč. Avg. Celarja z Brezovice pri Ljubljani. Celar je doma prižigal svetilko. v kateri pa je eksplodiral bencin. Pri eksploziji je dobil Celar hudo opekline na obrazu in rokah.
— Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, k er čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe.
Kvant
Rekorden naval na gimnazijo. Iz leta v leto vedno bolj raste obisk kranjske gimnazije. Dogaja se, da se zadnja leta redno vjiiše na zavod ca. 50 učencev in učenk več, kot jih je bilo prejšnje leto. Tako šlevilo neprestano raste in se dviga. — Tako se je letos vpisalo 380 fantov in 223 deklic, skupaj 603, to je približno 50 več kot lani. Posamezni razredi štejejo takole: L 145 (90 fantov, in 55 deklic), 3_oddelki: 2 fantovska in 1 dekliški; H. 140 (75 f. 65 do.), 3 oddelki: 1 fantovski, 1 mešan in 1 dekliški; III. 115 (70 f., 45 d.), dosedanja 2 oddelka je bilo treba deliti v 2 fantovska in 1 dekliški; IV. 79 (46 f., 33 d.), 2 oddelka: 1 fantovski, 1 dekliški; \ . 47 (41 f., 6 d.), po zakonu bi se moral tudi ta razred deliti, kar pa je radi pomanjkanja prostorov nemogoče; VI. 29 (23 f.. 6 d.); VII. 20 (14 f., 6 d.); VIL 28 (21 f., 7 d.). Končno šlevilo utegne par zamudnikov še nekoliko zvišali. Za kranjsko gimnazijo pa je v vseh letih njenega obstoja letošnje število 603 najvišje in rekordno.
Prva dobifeh w gotovini
Hup? ^JaA^itiacasBaeaHKaH
Tombola. Ponovno opozarjamo, da so tablice v predprodaji v vseh trgovinah in gostilnah v Kranju. Cena tablici do vštete sobote 4 Din, v nedeljo stane tablica 5 Din. Kupite tablice pravočasno, ker je število omejeno.
Polovična vožnja na gasilsko tombolo je dovoljena. Vsak udeleženec naj kupi karto do Kranja v eno smer in je v Kranju ne sme oddati. Na jiod-lagt te karte in potrdila, ki se bodo izdajala na kolodvoru in na glavnem trgu, bo imel vsak udeleženec vožnjo domov brezplačno.
Dev. Marija v Polja
Zvočni kino »Poljo« začne sezono jutri na praznik s predvajanjem »Quo vadiš«, Predstava ob 4 in S, v soboto, 9. sejit. ob 8 zvečer. Nedelja, 10. sept. ob 4 in 8. Sobota. 1(5. sept. ob 8, 17 sept. 0b V1 8 sfe Predvaja ,Rekrut Kačntarek«
Tukajšnja mladoniška Marijina kongrcgaeija ima danes popoldne slovesnost, blagoslovitev zastave. Ob 2 jx>poldne cerkveni govor (č. g. dr. Pogačnik iz Ljubljane), nato blagoslovitev zastave, darovanje in nato slovesne litanije Malere božje. Vabijo se vsi verniki, da se te slovesnosti udeleže: — Vseh učencev in učtenk v srednje in meščanske šolo bo pohajalo letos iz naše občine 75 Rekordno število.
Radio
Prodorni Kadio-Liublfana i
Petek, 8. septembra: 9.00 Versko predavanje (dr. Gvido Ilan-t) 9.30 Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. šest) 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00 Radio orkester 1200 Cas poročila, plošče 15.30 Slovenska glasba, Radio orkester 16.30 Prenos z velesejma (tekma harmonikarjev; 20.00 Prenos »Prodane neveste« iz Bratislave 22.80 Cas. poročila.
Sobota, 9. sept. 12.15 Plošče _ 12.45 Poročila
—	'30d° čfs' Pložč<= - 19.00 Radio orkester -20.00 Pregled zunanjih političnih dogodkov (dr. Jug) — 20.30 Pevski koncert g. Pavla Grbe_21.15
$oS,n,nD,PfrOČila ~ 21 30 Prcnos 2 velesejma -2,2.30 rlošče.
Dragi programi i
Sobota, 9. septembra: Belgrad: 16.45 Koncert pihalnega orkestra — 20.00 Klavirski koncert — 20.30 Vok.ilni koncert.
—	Zagreb; 20.30 Radio orkester. — Dunaj: 1925 Vokalni koncert. — Budimpešta: 20.10 Ciganski primas, opereta, Kalman. — Leipzig! 16.00 Orkestralni koncert _ 20.00 Gepa Galalcja, kom. oj>e-ra, Suppe. — Langenberg: 20 05 Schubert: Simfonijo h-mol — 20.30 Rensko zlalo, kantala za zbor.
—	London: 20 00 Koncert simfoničnega orkestra in salistov. — Milan: 20.45 Simfonični koncert. —
Bolgarski gostje so odšli
Po prisrčnem in spontanem sprejemu zastopnikov bolgarske trgovine, obrti in industrije, o katerem smo že včeraj poročali, jim je priredil zbornični predsednik gospod Ivan Jelačin, v restavraciji »Union« večerjo, katera je bila okusno pripravljena. Na večerji sta bila izrečena dva prav pomembna govora. Prvi je goste pozdravil predsednik gosp. Jelačin, ki je med drugim dejal, da je treba začeti novo življenje in naj prerasle trava preteklost. Ne smemo biti več objekt ek&ploatacije in koJonija velesil. Obžaluje, da danes ni več slovanske Rusije, ki bi lahko dala največji poudarek slovanstvu. Vplivati je treba na politične voditelje, da bi se doseglo čim popolnejše zbližanje.
Za pozdrav se mu je zahvalil podpredsednik sofijske trgovske in industrijske zbornice gosp. Ve-lizar Pejev. Poudarjal je predvsem, da je treba začeti s konkretnim delom, saj nam to narekujejo za zbližanje materialni interesi.
Goste je pozdravil tudi še podžupan g, prof. E. Jarc, ki je poudaril pomen dejstva, da pred-njači v navdušenju za sporazum mladina.
Kakor so izjavili gostje našemu uredniku, so bili izredno presenečeni nad sprejemom. Gosp. D.
Cočev, podpredsednik trg. ind zbornice v Ruse (Ruščuk) nam je dejal, da so bili s sprejemom v Belgradu in Zagrebu zadovoljni, Ljubljana pa je odnesla prvenstvo z dvojno ljubeznijo do gostov kot "drugi. Po večerji so se gostje podali na nebotičnik, kjer so videli Ljubljano ponoči.
V četrtek zjutraj so si v treh avtobusih ogledali mesto. Sli so najprej v Zbornico za TOI, kjer jih je pozdravil predsednik gosp. Jelačin, nadalje so si ogledali Trgovski dom, posebno pa Narodno galerijo, kjer jih je pozdravil predsednik gosp. dr. Fran Windischer. Peljali so se tudi na Grad in uživali razgled lepega jesenskega dne. Po kosilu so si ogledali velesejem. Žal si niso mogli ogledati Gorenjske in so nje lepote videli samo od daleč. Le prehitro je minul čas ogledovanja. Goste so spremljali po mestu in velesejmu naši trgovci in obrtniki, ki so se z njimi prav dobro razumeli.
Zvečer ob 8 pa so se morali vrniti domov, poslavljajoč se od številnih prijateljev iz vrst našega gospodarstva. Želeč skorajšnjega svidenja, so odpotovali proti Belgradu.
Dal Bog, da bi se kaj kmalu pokazali uspehi zbližanja obeh sorodnih narodov.
Znižana vstopnina na velesejem
Tudi za praznik je uprava velesejma znižala vstopnino od 10 na 5 Din za osebo. Te ugodnosti se bodo mogli poslužiti zlasti obiskovalci velesejma z dežele, ki bodo prišli na velesejem gotovo v obilnem številu. Prav tako opozarjamo zlasti obiskovalce z dežele na velikomestni variete, čigar popoldanska prireditev se pričenja ob pol 4, večerna pa ob 8 zvečer.
BOLGARSKI GOSTJE NA VELESEJMU.
Včeraj so bolgarski gospodarstveniki po kosilu obiskali tudi velesejem, kjer jih je pozdravil v imenu predsedstva dr. Fran Windischer. Bolgarski gostje so z navdušenjem priznali, da niso pričakovali v Ljubljani lako odlične gospodarske propagandne ustanove, kakor je velesejem ter so se zlasti čudili kulturnim oddelkom. Prav presenetil pa jih je razvoj naše industrije in obrti, ki kljub gospodarski stagnaciji tako lepo napreduje. Bolgarski gostje so bili ob 6 popoldne na veiesejmu tudi pogoščeni.
LEP OBISK VELESEJMA.
Dne 6. septembra je obiskalo veterinarsko razstavo okrog 30C0 obiskovalcev in zanimanje za to res doslej najlepšo razstavo te vrste v naši državi raste iz dneva v dan. Prav toliko obiskovalcev si je ogledalo razstavo 7. septembra in na ogled te razstave še posebej opozaramo naše deželane, kateri se bodo na praznik pripeljali v Ljubljano. Saj je živinozdravniška razstava v prvi vrsti posvečena kmetskemu prebivalstvu. Znižana vstopnina 5 Din za osebo velja tudi na praznik.
Tekma harmonikarjev
Danes bo med drugimi velesejmskimi prireditvami in posebnostmi posebna zanimivost, tra-dicionelna velesejmska tekma naših harmonikarjev, katerih dovršenost v igranju priča, da stalno napredujemo v tem narodnem instrumentu. Izbirne tekme se bodo začele ob 9 na odru restavracije Dolničar, kakor tudi za paviljonom N pri restavraciji Viktor Jeločnik. Prvenstvene tekme pa se bodo začele ob 3 popoldne na odru restavracije Dolničar.
Gospodinjska razstava
Kako tesno je zvezano gospodinjstvo z vsem ostalim gospodarstvom, nazorno kaže velesejem. Saj je skoro ni panoge, ki ne bi segla v gospodinjstvo in se obračala nanj s svojimi proizvodi odnosno s svojim poukom. Predvsem je tu veterinarska razstava, ki bi jo morale ravno naše kmetske gospodinje natančno proučiti, saj je živinoreja — iz-vzemši konje — v prvi vrsti v ženskih rokah. Higiena v mlekarstvu — kdo naj jo izvaja, če ne go-s]K>.linje. Dalje spada v gospodinjsko interesno področje vse, kar se tiče poljedelstva in vrtnarstva, saj mora žena tesno sodelovati z možem gospodarjem in vrhu tega vedno biti pripravljena, da sama prevzame vodstvo vsega gospodarstva (če n. pr. mož zboli ali umrje ali se izseli in v podobnih slučajih). Pa tudi donialega vsa obrt in industrija sta s svojimi izdelki posredno ali neposredno dobav-ljalca gospodinjstev, družinkih občestev. Pohištvena, tekstilna, oblačilna, pletilna, čevljarska, čistilna, pa električna in plinska industrija, kleparska, ključavničarska in vse mogoče druge obrti proizvajajo za gospodinjstvo. Vidi se, da se začenja naša gospodarska proizvodnja vedno bolj zanimati za novodobne jiotrebe tudi na tem poprišču in uvaja nove odnesno izboljšane izdelke. Marsikaj se seve izkaže v praksi kot navidezna ali vsaj predraga pridobitev, a mnogo je pa resnično dobrega in uporabnega tudi z ekonomičnega stališča. Le to bi bilo želeti, da bi se naša obrt in industrija prav posebno ozirala na kmetska in delavska ter gospodarsko šibkejša meščanska gospodinjstva in skušala s cenejšimi, pa vendar solidnimi proizvodi omogočiti napredek tudi njim, še več — predvsem njim, saj tvorijo veliko večino in so olajšav in izboljšanj najbolj potrebna.
Gospodinjstvo zastopa na velesejmu tudi letos zopet poseben gospodinjski oddelek (Zveza gospodinj), ki je topot urejen po geslu »Red in snaga k zdravju pomaga« in nazorno predočuje novodobno čiščenje stanovanj, perila in obleke. Tu vidimo zelo praktično in obenem lepo kuhinjsko in sobno opremo. ki omogočuje ob najmanjšem trudu red in snago. Le žal, da je vse to za majhnega človeka povečini predrago.
Speti
Lahkoatletski miting deklet
danes ob 15
Program dailašnjega dne je izredno zanimiv in se bo vodila v posameznih disciplinah zelo ogorčena borba,
V	teku na 60 m nastopa nad 20 tekmovalk, med njimi bivše rekorderke Omanova, Šantlova. Bernikova, ki bodo nate/tele v Boži Kiivčičevi in Pustiškovi Marti na resen odpor, tako, da je vprašanje prvega mesta povsem odprto. Met krogle je domena Bernikove (Atena) in ji je prvo mesto za-sigurno. V skoku v višno bo imela besedo Trat-uikova, za drugo mesto pa se bo vodila borba med Pustiškovo (Ilirija), Žagarjevo ter Sirkovo (Atena). Tek na 800 ni je zadeva Ilirijanke Slaparjeve in ui izključeno, da na9 pneseneti z novim rekordom. Prvo mesto v metu diska je sojeno Kavčičevi, ako nas ne iznenadi Rupljeva, Hafnerjeva, Ivica (Ilirija) ali Bernikova in Sirnikova Atena).
V	teku na 100 m moramo dati prednost Omanovi, za drugo mesto bodo posegle v borbo Bernikova in Šantlova (Atena) ter Ilirijanke Kavčičeva, Marta in Pribovškova. V skoku v daljavo nastopi 6 tekmovalk in je vprašanje prvega mesta nerešeno.
V	štafeti 4X100 m dajemo pnednost Iliriji.
Tekmovanje se prične danes ob 15 na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Radi propagandnega značaja ni vstopnine (pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki). Ker v Ljubljani že dolgo nismo videli d umskega lahko-atlet-skegji mitinga, ca t o ee pričakuje (iiuies velika udeležba.
Kaj bo danes na Hermesu?
V	kolesarskih krogih se zelo debatira o dirkah, ki se vrše dunes na Hermesovem igrišču in katere organizira ASK Primorje. Že dejstvo, da se bo tekmovalo za dva krasna pokala g. bana in g. župana in sicer dirki v parih in v štafeti, katerih dirk že dve leti nismo videli v Ljubljani, daje prireditvi poseben značaj.
Poročati moramo dalje, da se udeležita dirk tudi dva izmed najboljših dirkačev Avnle iz Belgrada, ki sta nedavno dosegla prva mesta v dirkah v Bolgariji in se sedaj resno pripravljata na start, tako. da je vprašanje, če bodo ljubljanski dirkači tudi letos ohranili krasno darilo g. župana Ljubljani, ali ne bo morda romalo v Belgrad.
OjKizarjamo vse Ljubljančane, da ne zamude te sj>ortne prireditve, zlasti radi zanimive točke na 500 m, kjer se bo postavil državni rekord.
Vstopnina je propagandna, saj stane stojišče le 5 Din.
Cenj. občinstvo se opozarja tudi na paviljone, katerih čisti dobiček je namenjen za trboveljske brezposelne.
Poleg športne prireditve pa je prireditelj preskrbe] tudi za loterijo, pri kateri je glavni dobitek krasno kolo. Cena srečke samo 2 Din.
■ Kakor je videti, je poleg zelo bogatega in pestrega programa na sjioredu tudi loterija, radi česar boš innel — če ti bo sreča naklonjena — dvojni užitek. Zato danes ob pol 15 prav v9i na igrišče ŽSK lTermesa v šiški.
Službene obiave LJVP
(o seji p. v., dne 6. septembra 1933)
$
—- Navzoči gg.: Kuret, rav. Šetina, Novak, Zupane, Skuhala, Oman, Starec, Kosirnik, Brumen, Anko, Vrhovnik.
Določita se kvalifikacijski tekmi za vstop v podzvezno ligo 17. septembra SK Elan : SSK Celje v Novem mestu in 24. septembra v Celju.
Izjemoma se dovolita propagandni tekmi pod navedenimi okolnostmi SK Javorniku in SK Muri in sicer SK Javornik : SK Logatec 8. t. m, v Logatcu in SK Mura ; SK Drava, Ormož 10. t. m. v Ormožu,
SK Drava, Ptuj, se opozarja, da si mora sama izbrati nasprotnike za odigranje poskusnih tekem in to sporočiti M. O. Maribor in L. N. P.
Opozarjajo se vsi klubi, ki so prejeli pozive za izpopolnitev podatkov igralcev za zvezno kartoteko, da iste sporoče najpozneje do 20. t. m., ker v nasprotnem primeru se jih bo črtalo iz seznama, ter klubi ne bodo smeli z njimi nastopati.
Rezervira se SK Korotanu, Kranj, 1. oktober 1933 za njegov športni dan.
Prijava mednarodne tekme med reprezentanco Čakovca in reprezentanco Gradca 8. t. m. v Ča-kovcu se vzame na znanje in odpošlje J. N. S, Dovoli se nastop v tej tekmi igralcu Žarkoviču Franju.
Odobrijo se prijateljske tekme: SSK Celje : SK Olimp 10. t, m. v Celju; SK Domžale : SK Reka 8. t. m. v Domžalah; brzoturnir SK Hrastnika 10. t. m. v Hrastniku, na katerem sodelujejo klubi SK Sava - Sevnica, SK Zagorje, SK Rudar in SK Hrastnik; SK Dobrna : SK Šoštanj, s predtekmo SK Rudar II : SK Dobrna II. 8. t. m. v Trbovljah; SK Zagorje : SK Retje, s predtekmo obeh rezerv, 8. t. m. v Zagorju; SK Svoboda, Zagorje : SK Amater, s predtekmo obeh rezerv, 10. t. m. v Zagorju; SK Rudar : SK Hrastnik 8. t. m. v Hrastniku; SK Dobrna : SK SI oga, Zagorje, s predtekmo obeh rezerv, 10. t. m. v Trbovljah; SK Elan : SK Korotan, Kranj, 10. t. m. v Novem mestu; SK Korotan, Kranj : TSK Slovan, s predtekmo obeh rezerv, 8. t. m. v Kranju; SK Korotan, Kranj : vojaški SK Planinec 10. t. m. v Kranju; ŽSK Hermes : SK Železničar 10. t. m. v Ljubljani, dovoli se predtekma.
Določita se termina prvenstvenih tekem go-rentsKo-notranjskega okrožja: 17. septembra: SK Javornik : SK Korotan na Rakeku; 8. oktobra: SK Korotan — SK Javornik v Kranju.
Za ostale termine se prizadeti klubi pozivajo, da se sporazumejo do prihodnje seje, v nasprotnem slučaju jih bo določil p. o. — Tajnik II.
SK Železničar (Zagreb): Hermes
Agilni ŽSK Hermes je povabil za prihodnjo nedeljo zagrebške Železničarje, da ne bi ostala Ljubljana brez nogometne prireditve.
Tekma obeta biti zelo zanimiva, saj so zagrebški železničarji na dobrem glasu ne samo v Zagrebu, temveč tudi po drugih krajih naše države.
Pa tudi Hermežani so se za to srečanje pripravili tako, da je pričakovati lepe nogometne
gre, ki zasluži največjega obiska.
*
Zbor lahkoatletskih sodnikov, Ljubljana. (Službeno.) Ponovno se opozarjajo vsi zvezni lahkoatletski sodniki, da zanesljivo sodelujejo pri današnjem damskem mitingu, ki se vrši na letnem lelovadišču ljubljanskega Sokola v Ljubljani. Ob pol 15 naj se javijo na licu mesta naslednji gospodje: dr. KuheLj, Kos, Gnidovec, Lučin, Vidic, Windisch, Karba, Bradač, Megušar, Cimperman, Pcvalek, Keber, Stepišnik. Kot zapisnikarji naj sc javita ii. Mahkovec in Dobcrlct. — Podpredsednik.
Izvoz koruze v Francijo
»Službene novine« priobčujejo dopolnitev sporazumu z dne 7. novembra 1931 med našo državo in Francijo.
Sporazum iz leta 1931 je namreč določal prednostne carine za pšenico. Letošnja letina v Franciji pa je dala tako obilen pridelek, da je morala država poseči vmes, da prepreči katastrofalen padec cen pšenice. Francija bo letos celo lahko izvažala pšenico.
Novi dopolnilni sporazum določa, da bo Francija dovolila namesto preferenciala za pšenico izjemen kontingent za koruzo, ki je namenjena izključno prehrani perutnine in živine. Ta izjemni kontingent velja za uvoz v Francijo do 30. septembra. Pogoji pa so naslednji: koruza bo plačala minimalno carinsko tarifo. Toda za količino do 240.000 ton bo Francija vrnila naši državi 40% zneska minimalne carinske tarife. Uvoz bo izvršen v trimesečnih obrokih: pred 30. junijem 50 tisoč stoto v, od 1. julija do 30. septembra 190 000 stotov.
Uvoz se bo vršil na podlagi prošenj na francosko kmetijsko ministrstvo, ki jih bo opremilo s svojim vizom.. Francoska vlada bo vrnila 40% carin kakor hitro bo dobila potrdilo o uporabi uvožene koruze.
Dopolnilni sporazum bo predložen francoskemu parlamentu in ratificiran. Uveljavljen bo osem dni po izmenjavi ratifikacij. Obe vladi se bosta še pred 30. septembrom pogajali za eventuelno obnovo za kampanjo 1933—1934.
Sporazum je bil uveljavljen 5. avgusta.
Zaooslitev v avgustu
Število zavarovancev je v primeri z julijem celo naraslo za 567, vendar je v primeri z avgustom lani še vedno 1509 zavarovancev manj. Opaža se. da je v primeri z lanskim letom razlika vedno manjša: junija letos je znašala 4077, julija 2588, avguta pa samo še 1509 in bo septembra najbrže še manjša. Povprečno število zavarovancev v avgustu 78.999.
Važno je zabeležiti naraščajočo zaposlenost žensk. V primeri z avgustom lani je bilo letos zaposlenih že 1091 žensk več, moških pa 2600 manj. Julija je bilo razmerje: žensk več 768, moških pa 3351 manj. To pomeni naraščajočo udeležbo žensk v produkcijskem procesu, kar je v glavnem pripisovati nižjim mezdam, poleg iega pa razmati tekstilne industrije.
Odstotek bolnikov je zlasti pri moških članih poskočil.
Cene našega sadja
Belgrad, 7. sepl. (a) Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obvešča o prispelih količinah presnega sadja in o cenah na tujih tržiščih dne 7. septembra t. 1.:
D u n a j: Danes se je prodalo na dunajskem trgu 17 vagonov naših sliv po 28 do 30 grošev, kar znaša po današnjem tečaju v našem denarju 2.41 do 2.58 Din. Nekaj naših sliv se je izjemno prodalo tudi po 32 grošev in dražje, to je j>o 2.75 Din. Povpraševanje je dosti živahno a samo za zdrave in zrele slive. Slabše slive se plačujejo po 25 grošev ali po 2.15 Din Prodaja na postaji je sorazmerno majhna in je blago za 2 do 3 groše cenejše.
Praga: Na tukajšnjem trgu se je danes prodalo 23 vagonov naših sliv po 140 Kč. To znaša po današnjem tečaju okoli 305 Din. Nekaj sliv je prispelo v mokrem stanju. Cena sliv je danes nekoliko čvrstejša kalkor včeraj.
Naše grozdje se prodaja v Pragi po 540 Kč ali po 1182 Din za 100 kg.
Kliring s Švico. Po poročilih švicarskih listov so znašala dne 30. avgusta vplačila pri jugosl. Narodni banki, katerih ureditev v Švici še ni izvršena, 722.916 fr. iz izvoza in 341.318 fr. iz ostalih terjatev. Za obračunati je še 3.96 milij. fr. Zadnji izplačani odrezek 7.483.
Borza
Dne 7. septembra 1933.
Denar
V deviznem prometu so ostali skoro vsi tečaji neizpremenjeni. London in Newyork sta popustila.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi bil zaključen po 8.75—8.85, na zagrebški pa 8.59 in belgrajski 8.55. Grški boni so notirali v Zagrebu 38 do 38.50 (38), v Belgradu 38 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2312.07—2323.43, Berlin 1865.14—1375.94, Bruselj 800.24—804.18 Curih 1108.35—1113.85, London 180.42—182.02, Nevvvork 3941.60-3969.86, Pariz 224.71—225.83, Praga 169.9 —170.76, Trst 301.79—304.19.
Promet na zaigrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.123 Din.
Curih. Pariz 20.2775, London 16.34, Newyork 358.50. Bruselj 72.175, Milan 27.28, Madrid 43.25, Amsterdam 208.575, Berlin 123.35, Dunaj 72.83
(57.75), Stockholm 84.25, Oslo 82.10, Kopenhagen 73, Praga 15.34, Varšava 57.85, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08.
Pariz. Ob 11.45. Newyonk 17.68, London 80 60.
—	London (otvoritev). Pariz 80.50, Newyork 4.55.
—	Zlato v Londonu 131.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes neenotna in je bil promet slab Znašal je na zagrebški borzi komaj 50.000 7% inv. pos. in 100 kom. vojne škode.
Ljubljana. 7% inv pos. 50—52, agrarji 27 —29, vojna šlkoda 242—244, begi. obv. 36.50—38, 8% Bler. pos. 35.50—36.50, 7% Bler. pos. 33.50—34 50 7% pos. DHB 49 den.	' '
Zagreb. Priv. agr. banka 227—230. 7% invest. pos. 50-52 (52), agrarji 27 —29, vojna škoda 243— 243 50 (242), 10. 242 - 245, 12. 244-246, 6% begi. obv. 36.50 den., b% Bler. pos. 35.50—36, 7% Bler. pos. 38.50—34, Šečerana Osjek 130-145, Impex 50 den., I sls 40 bi.. Trboveljska 100—125.
Belgrad. Narodi;;, banka 3600—3700, Priv. iigr. banka 230-232 (232. 230), 7% inv. pos. 52-53 vojna škoda 243—244 (2^3.50, 243), 12. 247—247 5 (240, 247, 246.50), 6% begi. obv. 37.50- 37.80 (37.8 37.30), 8% Bler. pos. 36-36.50 (36.25), 7% Bler! pos. 33.50—85.50.
Žitni trt!
Novi Sad. Pšenica bač okol. Novi Sad 105— 107.50, bač. okol. Sombor 102.50—105, srbač., ban., bač. ladja Donava in Begej 105—107.50, gbč., bač. potiska in bač. ladja Tisa 107.50—110, srem., slav. 100-102.50, jban. 97.50-100, koruza bač. ladja Sava in Begej 65- 67, bač. ladja Tisa in Donava 66—68, fižol bač., srem. beli, novi brez vreč, 2% 95—100. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 94 vagonov.
Mirna hmel sha t upči a
Urednik in ustanovitelj našega lista, okrajni kmet. referent v Celju in splošno znani hmeljarski špecijalist, g. inž. Janko Dolinar, je po potrebi službe premeščen v Slovenjgradec. — (»Slovenski hmeljar«.)
Savinjska dolina: Razpoloženje v hmeljski kupčiji je zadnje dni bolj mirno. Cene notirajo 80 do 90 Din za kg. le manjše partije slabšega blaga se dobe tudi nekaj ceneje, dočim se za izbrano prvovrstno blago plača izjemoma tudi več. Računa se, da je dosedaj iz prve roke prodanih že kakih 35% letošnjega pridelka. Obenem z nakupovanjem se vrši počasi tudi prevzemanje in odpremljanje nakupljenega blr.ga. Pojavilo se je tudi nekaj zanimanja za letnik 1931, vendar do zaključka ni prišlo in so tudi zaloge prav neznatne. Ovire pri nakazovanju in obračunavanju za nakup hmelja potrebnih vsot iz inozemstva so baje odstranjene, kar bo ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj kupčije.
Splošno: Trajno dviganje cen na vseh tržiščih je končno popustilo ter so se cene ustalile in se za silo drže na doseženem razpetju. Trgovina in produkcija sta precej rezervirani, ker prva smatra cene za previsoke, zadnja pa jih hoče na vsak način vzdržati. Splošno se položaj presoja kot čvrst in računa v kratkem zopet z večjo živahnostjo, zlasti ker pridelek skoro nikjer ne dosega cenitve.	(»Slovenski hmeljar« )
Čistoča ie pol živ jenja!
Poslužite se kemične čistilnice, pralnice in svetlolikalnice.
Obleke! Perilo I Ovratniki!
Sprejemališče Tyrševa (Dupajska) 36 in obrab vališče: Cesta na Loko 20
Se priporoča ŠAVS STANE
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da v soboto, dne 9. t. m. otvorim podružnico
..Gostilna pri Delavski pekarni"
v Mariboru, Tržaška cesta št. 38. Skrbel bom za najboljšo kapljico, razna topla in mrzla jedila, morske ribe, vsako soboto in nedeljo odojček na ražnju pečen, piščance ocvrte in pečene itd. Klubove sobe na razpolago. Se priporoča
Josip Povodnih, gostilničar
F. Bogdanov S Co M. Modic
Cojzova cesta 9 LJUBLJANA Kopitarjeva ul. 4
izdelovalnica glasbil,	nudi glasbila, strune izvršuje popravila in glasbene potreb-
glasbil strokovnjaško	ščine po priznano
in poceni.	I nizkih cenah.
Oglejte si naše zaloge, preden si nabavite glasbilo!
Gradbeno podjetje
Ing. FRBII DEDEK
Ljubljano, Žibertova ulica št. 7
Projektira gratis in gradi vile
in stanovanjske hiše vseh velikosti poceni. V plačilo sprejema tudi hranilne knjižice.
■ Žične posteljne vloge
jg in zložljive železne postelje izdeluie aaiceneie ter spreiema iste » popravilo Pavel Strflutec, Gosposvetska cesta 13, Kolizei Liubliana It)
Zadovoljiti hočemo
naše dame še v naprej in postreči z najnovejšimi klobuki. Preselili smo nai modni salon, ki obstoja že nad 25 let v Šelen-burgovo ulico 6. Tu se najtopleje priporoča-Stuchly-Maške.	(t)
Razstava
na Karlovški cesti št. 4. najnovejših otroških in igračnih vozičkov, malih koles, prevoznih tricik-Ijev, dvokoles, motorjev in šivalnih strojev. Cene nizke. — »Tribuna«, F. Batjel, tovarna dvokoles, otroških in igračnih vozičkov. Liubliana. (t)
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—s ženltovanjskl oglati Din 2 —. Najmanjši znesek za mail oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petllna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Aklovke, šolske torbice, nogavice, rokavice, kravate, perilo, domače čevlje i. t. d. Ltd. pri
F.M.SCHMITT
Ljubljana, Pred Škofijo 2
Šolski nahrbtniki
komad 12, z zunanjim žepom 15 Din. — LUNA, MARIBOR, Aleksandrova št. 19.
IP.
500 do 1000 Din
nagrade osebi, ki pripomore s strokovno poizvedbo in posredovanjem spretnemu, zanesljivemu trgovskemu pomočniku do n&meščenja v trgovini z mešanim blagom (delika-teso), kjerkoli, tudi bi se v ostalih strokah udej-»tvoval kot praktikant -proti popolni oskrbi. Ponudbe pod >Hvaležnostna nagrada od res treznega kolega« št. 10390 na upr. »Slovenca«.	(a)
Kuharica
vajena tudi gospodinjstva, išče službe v župnišče ali k manjši družini. Naslov
▼	upravi »Slovenca« pod «. 10534.	(a)
1000 Din dam tistemu
ki mi preskrbi primerno službo. Izučena sem v trgovini. Vešča blagajne, gospodinjstva, šivanja. -Grem tudi k otrokom ali
▼	kako pisarno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Znanje nemščine« št. 10518.	(a)
1000 Din nagrade
d^m onemu, ki mi preskrbi kakršnokoli stalno službo, na pr. blagajničar-ke, prodajalke v trafiki, inkasantinje ali kaj slič-nega. Sem dobre krščan. družine, imam meščansko šolo in trgovski tečaj. — Razpolagam s kavcijo 10 tisoč Din v hranil, knjiž. Ponudbe pod šifro »Resna in zmožna št. 10533 na upravo »Slovenca«. (a)

Učenko
sprejme v trgovino z mešanim blagom Martin Ple-terski, Cerklje ob Krki. v
Učenka
«e sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10504.	(v)
Vajenec
za čevljarsko obrt — se sprejme. — Prednost onemu, ki se je že učil in ki ima veselje do šiva-nega dela za gojzerje in smučarske čevlje. Ivan Vrbanek, čevljar, Trebil_ (v)
Vajenca
proti primerni začetni plači sprejmem. F. Bae-n.ik, kamnaseštvo, Moste pri Ljubljani. (v)
Šiviljo
za pletenine, veščo likanja — sprejme Roškar, Ižanska cesta 34. (b)
Praktikantinjo
za pisarno sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« poti št. 10535.	(b)
Šolski žemperji
komad od 20 Din naprej. LUNA, MARIBOR, Aleksandrova 19.
Trg. pomočnik (-ca)
kateri mora biti zmožen voditi samostojno trgovino — se sprejme s 1. oktobrom v trgovino z mešanim blagom. Prevzem zaloge 80—100.000 Din. -Kavcija 5—10 tisoč Din. Vse podrobnosti se izve pri Ciril Gašperin, Lesce pri Bledu.	(b)
Dobro izurjeno šiviljo
sprejme na dom boljša rodbina. Le one, ki so popolnoma izvežbane v izdelavi kostimov in pla-ščev, naj javijo svoj naslov z zahtevo plače na upravo »Slovenca« pod šifro »Šivilja«	(b)
Starejša kuharica
obenem hišna, z dobrimi priporočili — se išče za Ljubljano v boljše gospodinjstvo, ugodno in trajno. — Pisma na uoravo »Slovenca« pod »O. L.« št. 10030.	(b)
Vzgojiteljico
z znanjem nemščine In nekoliko šivanja sprejme takoj trgovska družina k štiriletni deklici. Ponudbe na upravo »Slovenca« ,---
pod Liubliana« 10513. b 10349.
Trgovski pomočnik
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Reflek-tira se na dobro moč, veščo vseh panog, to je: železnine, manufakture in specerije, dober prodajalec, rezanja šip. (Vešč tudi vodstva glavne zaloge tobaka - prednost). Ponudbe poslati z navedbo dosedanjega službovanja kakor tudi zahtevek plače na naslov: Franjo Černe, veletrgovina, Radeče.	(b)
Brezplač. stanovanje
podstrešno, oddam poročeni ženi proti izvršitvi vseh hišnih del. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10524.	(b)
Dekle
ki ima veselje do šivanja, strojnega pletenja — sprejmem. Vse prosto in še nekaj plače. Ivanka Ulaga, Celovška cesta 42, Ljubljana VIL	(b)
Dekle
poštena, ki bi znala šivati in malo gospodinjiti — sprejmem, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »A. K.« Kranj.	(b)
Čevljarski pomočnik
za mešana dela in ki je zmožen tudi iinejših del in gojzerjev se sprejme proti celi oskrbi. Vizba-nek Ivan, Trebnje. Isto-tam se sprejme tudi vajenec.	(b)
Sprejmem dekle
ki zna šivati krojaška dela (v roke). Samo pismene ponudbe na Štefan Čenčič, krojač, Kranj, Glavni trg 100.	(b)
Mlajša moška moč
vešča vseh pisarniških del se takoj sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, pod »Samostojnost«. Pogoj: prepisi spričeval z zahtevo plače, (b)
Vzgojiteljica
ki poučuje francoščino, angleščino in po možnosti ludi glasovir, — se sprejme k desetletni deklici. Naslov pove uprava »Slov.« Maribor, pod št. 979.	(b)
5000 Din mesečno
lahko vsak zasluži! Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sigurno« št. 10530. Priložite 3 Din.	(z)
Pouk
Profesor glasbe
poučuje klavir. Informacije: trgovina muzikalij: Modic, Kopitarjeva ulica.
Pouk v klavirju
prvovrsten, dajem po zmerni ceni. Grem tudi na dom. — Pčeljnikova, Gosposka ulica št. 4. (u)
Pija Menardi
diplomirana učiteljica klavirja sprejme učence. — Prijave dnevno od 11 do 14 in od 18 do 20. Trubarjeva ul. 2-L, pri mostu sv. Jakoba.	(u)
Diplomirana učiteljica
angleščine in nemščine sprejme učence. Pouk posamezen ali v tečajih. Prijave od 11 do 14 in od 18 do 20. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10440.	(u)
Šolske potrebščine
kakor tudi vsa ročna dela po, brezkonkurenčnih cenah — LUNA, MARIBOR, Aleksandrova 19.
Trgovski tečaj
pri Trgovskem učnem zavodu, Ljubljana. Pražako-va 8-11. — Vpisovanje dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18.	(u)
Klavirski pouk
daje gospa po zmerni ceni. Ljubljana VII, Pod-junska 23.	(u)
Francoščino in klavir
poučuje A. Potočnik — strokovna učiteljica, Wol-lova ulica 10 II. Prijave dnevno med 10—5. (u)
Klavir
poučuje Roeger Rija, diplomirana učiteljica glasbe. Gradišče 8n-l. Za dramskim gledališčem. Prijave dnevno otl 14. od 16. ure.	(u)
Tečaji nemščine
v Delavski zbornici se prično jutri. Za odrasle zvečer, za mladino popoldne. Tedensko 2 uri, mesečno 40 Din. Pripravljalni tečaj za otroke. Informacije dnevno pred poukom ob pol T. ali pol 8. uri zvečer (iz glavne veže na desno) ali ob 2. uri popoldne (nasproti knjižnice), (u)
Instruirala bi
za stanovanje v katoliški družini. Ponudbe poti šifro »Revna« no upr. »Slovenca«, štev. 10538.	(u)
Legatov enoletni trgovski tečaj
Maribor. Začetek 9. septembra. Vpisovanje in program v Slovenski ulici št. 7.	(u)
Šoferska šola
I, Gaberščik, bivši komisar za šoierske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica.
2 dijaka
sprejmem v vso oskrbo po zmerni ceni. Gosposka ulica 10-1., levo. (D)
Dijaka prvošolca
z, dežele sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10492. D
6000 Din posojila
iščem za kratko dobo in proti sigurnem jamstvu in visokimi obresti. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Posojilo 155« štev. ..........Idi
Dve dijakinji
sprejmem na stanovanje in hrti no. Pomoč pri učenju. Mošič, 'Ivrševa 51, dvorišče.	(D)
Tretješolcu
dam hrano in stanovanje polog že 2 tretje-šolecv za 300 Din. Župan, Cesta na Brdo 4. poleg poslednje postaje tramvaja Vič.	(D)
Dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Marihor, Cvetlična 21-1.
IŠCEJOj Dve mirni gospodični
iščeta eno ali dvosobno stanovanje s kuhinjo v bližini Kongresnega trga. Naslov v upr. »SI.« |kh1 št. 10494.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
eno- ali dvosobno se odda. Poizve se: Sitar Fr., Stožice 136.	(č)
Dvosobno stanovanje
veliko, prenovljeno, oddam takoj ali oktobra mirni družini za 320 Din blizu udinatskega tramvaja. Predovičeva ulica št. 11. (č)
Kletno stanovanje
suho, oddam mali družini. Podmilščakova 37 a, za Bežigradom.	(č)
Odda sc stanovanje
soba in kuhinja, z vso uporabo, na željo tudi cela hiša z vrtom. Brod št. 29, p. Št. Vid nad Ljubljano. Več se izve: Vižmarje 25.	(č)
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Rožna dolina cesta XXI-17. (Biz-jnn.)_(Č)
Stanovanje
sobe, kuhinje in priti-k liri se takoj oddti majhni družini. Rožna dolina, cesta II. št. 9. — I stota m se otlda ludi opremljena sob«. Sprejmejo se tudi dijaki, (č)
Stanovanje
suho, I. nadstr., soba, kabinet (parket), kuhinja, ostale pritikline — takoj oddam. — Vodovodna 48.	(č)
Stanovanje
komfortno, dvo- in pet-sobno, z vrtom, tnkoj dodam. — Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10540. (č)
Mesečno sobo
s posebnim vhodom, razgled na cesto, oddam z eno ali dvema posteljama solidnemu gospodu. -Aleksandrova 7-11., levo.
Mala sobica
se odda. ,Sv. Petra c. 52.
Opremljeno sobo
v Fiignerjevi ulici 13.-I. oddam takoj stalni gospodični ali stalnemu solidnemu gospodu, (č)
Trgovski lokal
na deželi se takoj odda. Naslov: Jožef Jagodic — Visoko nad Kranjem, (n)
Pisarniške sobe
dve ali tri, pripravne ludi za zdravnika, se oddajo na Resljevi cesti 5/1.
Novozidana hiša
naprodaj. Stanko Vrazova 13, Pobrežje, Maribor.
Trgovski lokal
dobro vpeljan, se da v najem v Trebnjem, zraven farne cerkve. - Pojasnila daje Mici Novak, Trebnje št. 17, Dolenjsko. (n)
Izgubila se je 6. t. m.
v parku Tivoli zlata zapestnica. Pošten najditelj se prosi, da se obrne na naslov v upravi »Slov.« pod št. 10523.	(o)
Sedemletno deklico
dam zakoncema za svojo. Pismene ponudbe pod • Nesrečna mati« št. 10471 upravi »Slovenca« Maribor.	(r)
Vinotoč
Lochert-Bojanc, Meljski hrib 19, Maribor — je zopet otvorjen.	(o)
Avtomobile in
motocikle
svetovnih znamk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene — kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avtotvrdki Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva U,	(f)
Prosto. w * ^
Prina^o ^V ^ pri«*- * s	" dosegel
P°Unfe W i6 bl	Cft"
t<>i»» -eoun Bavn" i«.»bo»< „
« suttn*»

Gabrova drva
črn ali bel gaber, kupim takoj. Uran Franc, Ljubljana, Pražakova 8. (k)
Hlode""
bukove in javorjeve, Ia, kupim. Ponudbe z navedbo dobavnih rokov, količine in cene franko vagon nakladalna postaja, na V. Braz, Ljubljana, poštni predal 90. (k)
Jajca
Stalnega dobavitelja štajerskih jajc iščemo. Potrebno mesečno 8 do 10 zabojev. — Ponudbe pod »Jajca« na upravo »Slovenca« št. 10512. (r)
Železen štedilnik
kupim. Jože Jerke, Dunajska cesta 97. (k)
Hišo
in gospodarsko poslopje, sredina St. Vida, poceni prodam. — Planinšek — St. Vid nad Ljubljano, p
Dve hiši
z lepim vrtom prodam. -Marija Danko, Gozdna 73, Pobrežje, Maribor. (1)
Hiša v Žužemberku
št. 26. sretli trga. dvonadstropna, ugodno naprodaj. Janez Fizolt, Drenje 4 pri Soteski, p. Straža.	(p)
Vreče
za oglje, lepe, nudim po primerni ceni. Ljudevit Sire, Kranj.	(1)
Mlin in žago
na vodni pogon, v prometnem kraju — kupim. Ponudbe s popisom obrata in zadnjo ceno na upravo »Slovenca« št. 10049. (p)
Novo vilo
v Ljubljani, petstanovanj-sko, moderno urejeno, z velikim vrtom, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10540.	(p)
Dvostanovanj. hišica
z vrtom je naprodaj. Potrebno nekaj gotovine ostalo knjižice Jnrč-kova pol 67 (pri ižtnski mitnici).	(p)
Novozidano hišo
z gospodarskim poslopjem, četrt orala vrta — poceni prodam v bližini Maribora. — Dev. Mar. Brezje 44.	(p)
Hiša
brez vrta, dvostanovanjska, z lokalom, ob prometni cesti ter v dobrem stanju, skoraj v centru Ljubljane — naprodaj za 240.000 Din. Prevzame se lahko skoraj pol hipoteke, drugo izplačljivo v hranilnih knjižicah Ljubljanske, Kmelske, Ljudske, Banovinske ali češke. Prednost je nekaj gotovine. Resne oonudbe na ttnravo »Slovenca« pod šifro -Priložnost šl. 10451.	(p)
Vsak dan
se dobi sveže čajno maslo iz pasterirane smetane. Horvath Geza, Cankova, Prekmurje V paketih nad 5 kg po povzetju. (1)
Semensko pšenico rž in iečmen
dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK, d. z o. z v Ljubljani Tyrševa (Dunajska) cesta št. 67, nasproti mitnice.
Vrtne stole
zložljive, proda: Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon št. 2605.	(1)
Pozor gospodinje!
Predno se odločite za nakup tekočega voščila za parkete, pohištvo, linolej itd., vas vabimo, da preizkusite našo prvovrstno, v e r o 1 i n tekočo pasto, ki vam jo nudimo po znižani ceni 30 Din, s pripadajočim razpršilcem za 34 Din — in prepričali se boste o nenadomestljivi kvalitete našega proizvoda. — Stane Derganc, d. z o. z., Ljubljana, Go-sposvetska cesta št. 2 in Pred Škofijo št. 20. (I)
Moderno pohištvo
spalnice in jedilnice iz orehove korenine — naj si ogledajo obiskovalci velesejma. Paviljon F. — Jos. Andlovic.	(1)
BBBttaHHMMBHa*
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi » veliki izbiri naiufiodneie in naiceneie tvrdka Kari PreloU, Ljubljana Židovska ulica in Stari trfi. (I)
M
K
Mizarji pozor!
Najcenejše vezane plošče
jelševe, bukove, Okoume, Panel
v velikosti 220/122 in 200/122 dobile po najnižjih cenah
v tvorniškem skladišču Ljubljana, Dunajska 31
Spalno opravo
orehovo, vezano (špera-no), proda Ignacij Vurnik, mizarstvo, Vižmarje 36, Št. Vid nad Ljubljano. (1)
Cvetlični med
zdravilen, 10 kg 140 Din; 30 kg 360 Din. — Sveže slive, namizne, 3 Din kg košare 35 kg franko kupčeva postaja, razpošilja brzovozno G. Drechsler,
1 Tuzla.
tarGiii
vkulian fižol in sadje se trajno ohrani.
Kupujte jih pri
los. JKagOdtt«
Celje - Glavni trg 14 Ceniki zastonj I
Otroški vozički
tricikli, igralni vozički, lepi modeli, so naprodaj. Nizke cene. M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (t)
Predpasnike (halje)
črne, za šolo, dobite že od 35 Din naprej. Velika izbira vseh velikosti. — Tomšič, Sv. Petra c. 38. 1
Prostovoljna dražba
starin in umetnin: ponedeljek 11. septembra 1933 na Glincah, Tržaška 6 (hiša Tribuč), dopoldne od 9—12, popoldne od 15—18, event. nadaljevanje v torek. — Različno starinsko pohištvo, ogledala, ure, lestenci, vaze, porcelan, steklenina, jedilno orodje, preproge, zastori itd. — Originali starih in modernih mojstrov (Potočnik, Gotzl, Karinger, Kiihnl, Egart-ner, Tratnik, Klemenčič, Gaspari, Žmitck, Maleš, Jalti itd). — Knjige; slovenske, nemške ild. Pianino Laitberger & Gloss. — Dr Krevl Josip, t ti UJ
Jabolka
in hruške
že na zalogi pri
Gospodarski zvezi. (I)
Otroški voziček
globok, zelo dobro ohranjen, prodam. Streliškn 24-11. ti.'Slin.	(!)
Vozovi
dvovprežni, dire, kaso-ni, in I lojterski parizar eeno naprodaj. Kolodvorska 25, Ljubl jana. I
Čajno maslo
prvovrstno, iz pasterizirane smetane, razpošilja franko po 23 Din kg, v bloku po 24 Din kg, pa-kovano na malo mlekarstvo Tibaut, Kraplje, p. Ljutomer.	(|)
Opeko
vseh vrst, v vsaki množini — nudi najceneje: Opekarna Jerko, Črnuče.
I .
t*; jaVui iiuuu.
Pšenično moko
najboljših mlinov nudi najceneje »eletrRovinn Sita m mlemklh izdelkov
A. VOLK. LJUBLJANA
Resljeva cesla 24.
Osrednjo »arsha zadruga
za Jugoslavijo v Ljubljani ima svojo
zalozno tile!
na CeiOVShi C. SI. 81
Dobro blago - cene nizke!
Zo preobiB^o zot
foteljev I. t. d nailažie kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri:
R. SEVER
Marijin trg št. 2.
Zavese-, uueje, perje, puh.
ERJAVEC FRANC
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin
Ljubljana, Stari trg 18
ZAHTEVAJTE POVSOD PLETENINE ..EF-KO"
i <
i > <
•j LU
O
—
I <
; z
PAVILJON ,.G"	ŽIDOVSKA 5
PLETILNA INDUSTRIJA MODNA KONFEKCIJA PLETENIN
F. KOS, LJUBLJANA
VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH PLETENIN KOLEKCIJA ELEGANTNIH MODNIH NOVOSTI A PA RT NI KROJI - OKUSNI BARVNI DESENI
EN GROS
+
Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes v 73. letu starosti, previden 3 tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal naš dobri soprog, oče, stari oče, stric, gospod
Jakob Blaž
bivši posestnik v Tomačcvem
Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 8. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu.
Tomačevo, dne 6. septembra 1933.
Žalujoča rodbina Blaž in ostalo sorodstvo.
Velika izbira:
Spodnjega usnja, kruponov, pitlingov, teletine,
boksa, dulboksa, ševroa, šolskih in damskih torbic, pasov, nogometnih žog, aktovk, i. t d.
Vse blago je iz najboljših tovarn
Priporočamo Vam
najboljše šivalne strole
iu kolesa
Adler -
G1UT56NEB
Švicarski pletllui stroji
DUBIED
Zaloga t Kranju; edino le pri tvrdki	Trgovina Uričoik
Jos. Peteline, Ljubljana
__rodo.
lelef. St. £913
Brezplačen pouk * vezenju.
T*lot i, 2918
VeCIrl 11 inlllNlVU.
Zimske Ccvllc
iz velblodove dlake (Kamelhaarschube), v vseh vrstah z zadela-nim šivom, dobite po ugodnih cenah.	Solidna izdelava.
Kari PoDrln, irltt. Oorcnisho
Kavarniško opremo
jako dobro ohranjena, *koro nova, se takoj proda. I ventuelno sc odda kavarna na jako prometnem mestu v Ljubljani.
odlikovano terpentinovo milo izdelano na bazi Čistega olivnega olja
hrani Vaše perilo!
Poskusite/	Prepričajte sel
Vila
v večjem mestu na Gorenjskem 6C proda. Ponudbe na upravo listu pod >Kuvarna<. št. 10514.
Na ljubljanskem jesenskem velesejmu v paviljonu ,F' je razstavila svoje izdelke
tvrdka J. Knific, tovarna za žimo
StražISče pri Kranju.
Kdor si želi nabaviti spredeno žimo. naj se obrne na omenjeno tvrdko Katera jamči za točno in soliriuo postrežbo.
Inserirajte v ,.Slovencu"!
iimrnk-

ImKtr
V globoki žalosti naznanjamo. da je naš nadvse ljubljeni stric gospod
Edvard Regnard
trgovski zastopnik
danes predpoldne po dolgotrajni mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 9. septembru 1933 ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Ulica Stare pravde št. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1933.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA
Za vse ranogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob smrti mojega prerano umrlega soproga, predobrega strica in brata, gospoda
IVANA ERLAHA
posestnika in bivšega čevljarskega mojstra na Bistrici pri Tržiču
s« tem potom najiskreneje zahvaljujem. Prav posebno zahvalo p« izrekam č. g. Antonu Vovku, župniku iz Tržiča, za njegove tolažilne obiske, g. dr. Pavlu Pancetu, zdravniku v Tržiču, za požrtvovalno zdravljenje, ge. Ani 2ibertovi in njenemu soprogu u Ljubljane za izkazano pomoč v bolezni, vsem številnim darovalcem vencev in cvetja, prijateljem pevcem za v srce segajoče žalostinke, vsem, ki so ga v bolezni tolažili in vsem, ki so ga na njegovi zadnji poti spremili, z željo, da mu ohranijo najlepši spomin.
Bistrica pri Tržiču, dne 5. septembra 1933.
Marija Erlah roj. Kokalj,
soproga in ostalo sorodstvo.

t M
Samuel Lover:
111
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
»Niti niste videli, da bi ga oropali?«
»Niso ga oropali, prisegam.«
>In Rory 0'More je tudi šel z njim, pravite?«
»Je.«
* »Ali je bil Rory 0'More od vaše tolpe?«
»Oh,« je bolestno kriknila Mary, »ne, ne, dostojanstveni.«
»Mir, dekle,« je dejal sodnik, »ne zaslišujem vas. — Kaj je vaš odgovor?« je pristavil, obrnjen k Salomonu.
»Ni bil, gospod.«
»Kako pa je prišel Ija potem?«
Salomon je popisal okoliščine Rorijevega nesrečnega doživljaja v Follski dolini, ko je rešil De \Velskeina in njegovo tolj)o. Prvikrat v svojem življenju je bil pravičen, ko je pripovedoval, kako je Rory hrabro branil Scrubbsa, in kakšna usoda ga je potem zadela. Glede svoje navzočnosti tam je pa pripovedoval dolgo reč brez glave in repa, tako zapleteno in zavito, da sodnik ni vedel, pri čem da je. Prav lo pa je Salomon seveda hotel. Končal je s tem, da je rekel, da je vsega kriv samo tisti potepuh Regan, ki ga je zvabil v past s tem, da ga je povabil, naj gre z njim v družbo.
Dasi je gospod Dixon dvomil v resnico Salomonovega pripovedovanja, v kolikor je zadevalo njega samega, se mu je to, kar je povedal o Roriju, zdelo skoraj verjetno. Ker pa je toliko časa neka tajinstvenost zakrivala vso to stvar in je bil njegov duh poln napačnih vtisov, je dvomil, ali je Bory morilec ali umorjen. Treba je bilo bolj verodostojne priče kakor je bil Salomon, da bi Rorija oprala madeža, ki se ga je držal.
»In pravite, da je ta Shan kriv?«
»Da, gospod. Sedaj je v hribih s takimi potepuhi kakršen je sam. Prisežem, da je vse res. Pokazal bom vojakom pol tja, kjer so, in kjer jih lahko dobe kakor bi pobral kamen.«
»Dobro, a ostati morate v zaporu, dokler ne dokažete, kar ste prisegli.«
»Gotovo, dostojanstveni, zdaj, ko sem povedal vse lo, ne maram, da bi me videli zunaj; že zaradi varnosti bi bil rajši v ječi.«
»•Kadar se vrnete s hribov, se bo skrbelo za vas.«
»Bog vam povrni, dostojanstveni! Gotovo bi me ubili, če bi me ujeli. A moja vest je lahka kakor že dolgo ne, ker sem povedal resnico zaradi tiste črne sirovine Re-gana.«
Gospod Dixon ni izgubljal časa. Pozval je krdelo vojakov od bližnjega polka, da bi šli lovit upornike. Oddelku je poveljeval bivši praporščak, sedanji stotnik Daw, pri čigar polku jih je med vstajo mnogo padlo. Tako je mladi človek napredoval. Poleg vojakov je šlo tudi nekaj oboroženih prostovoljcev na konjih pod poveljstvom hrabrega stotnika Slinka, De Lacijevega znanca, da bi jih prestregli, če bi zajeti uporniki hotel i zbežati. In te združene sile so korakale v gorsko sedlo pod odličnim vodstvom »začinjenega« Salomona.
XXXIX. poglavje.
Napad iz zasede., — Salomonova smrt.
Bil je eden od najbolj divjih prelazov v hribih, ki so si ga uporniki izbrali za svojo trdnjavo. Tisti dan, ko je vojaško krdelo korakalo proti njim, so se posvetovali dlje kakor po navadi. Ker so imeli vse polno težav, so hoteli proč iz svojega tedanjega skrivališča in se zakopati v drugem gorovju, nekaj milj daleč. Navadno so se držali po trije ali štirje skupaj, ker so se tako lažje skrivali. Kadar so se hoteli sestati, so si lo naznanjali po dome-
njenih znakih. Zaradi nameravane preselitve so se zbrali v prelazu, kjer se je skrival Regan, za kar je Salomon zvedel.
Živeli so kakor preganjane živali in bili kar najbolj oprezni. Tisti dan, ko se je večina posvetovala pod skalami, vsemi zakopanimi v resje, so postavili straže, po točkah, s katerih se je videlo po sosednjih hribih in po pokrajini spodaj. Straže naj bi jih opozorile, ako bi se bližal sovražnik. Še pol ure niso zborovali, ko je že pritekla straža in jim naznanila, da se menda bliža vojaštvo. Na mah so bili na nogah in prijeli za orožje, zakaj vsi so bili oboroženi in čisto dobro založeni s smodnikom, ki so jim ga preskrbovali prijatelji v nižavah in jim ga puščali na domenjenih tajnih mestih.
Jack Flannerty, eden izmed junakov iz Follske doline, in Regan sta bila glavi med pregnanci. Zato sta nemudoma šla tja, odkoder je prišla straža, da bi presodila položaj. Ko sta nekaj časa opazovala, sta vedela, kdo je sovražnik in koliko ga je. Nato sta pustila stražo se vedno na mestu in se vrnila k drugim, da bi jim sporočila, kar sta videla, in da bi napravili načrt za svojo oobrambo.
»Ali so prostovoljci ali pravi vojaki?« je vpraša) eden izmed vstašev.
»Pri moji duši, vojaki so, a ni jih čez dvajset.«
Meda] jih ni več kakor nas.«
»Dobro,« je dejal Flannerty, »in kaj za to? Ali nnn, morejo do živega v teh skalah, ki jih poznamo samo mi? To bo zanje več kakor hruške peči. Nič se ne bojte, ce jih ne bomo potolkli, jim bomo pa dali popra kakor smo ga Britom. Hudič, če bo le eden od njih odnesel pete'«
»A Regan pravi, da je tudi konjenica.«
»In kaj, če je,« je odgovoril Flannerty, ^čeprav bi bila prava kavalerija, kaj nam more tu gori? Pa ni; lo so samo prostovoljci, ki jih lahko potolčeš, če nimaš drugega kakor golo palico.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliani: Karel
Izdajatelj: Ivan Itattuvee
Urednik: Lojze Golobič.