din - Leto XLI - št. 74 Kranj, torek 27. septembra 1988 g@mHKfJJ©imiGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slovenska ja» ^ prevarana ljubljanska banka Policijsko-obveščevalne metode . emalo prahu je dvignilo sporočilo - že •po vrsti — Odbora za varstvo človekovih y,c- Na petnajstih tipkanih straneh po-jjja odgrinjati tančice, ki tvorijo verjetno .."je razvpitega ljubljanskega procesa, za •fen ega postaja vedno bolj jasno, da ob ostalem pomeni tudi veliko sramoto J^e tisto, kar lahko označimo kot človeka i*o življenje. *prav omenjeno sporočilo Odbora pri- Ja s poglobljenim javnim razgaljevanjem tistih oseb, ki so se (seveda) skrivaj ^'sale pod dogodke, s katerimi se očitno ■ ^uša odvzeti tako legitimiteto kot moč ^alnemu krilu slovenske politike, je po-, ?* razvidno, da bo pot do končne resni-,Se dolga in polna preprek. Žal v vsem razen splošnih verbalizmov, ni čutiti , Ve podpore pri precejšnjem delu sloven-' Politične oligarhije. Pa vendar postaja I *)o bolj očitno, vključno z vsemi aktual-IP dogodki v državi, da bo pričeti boj za ^T^okracijo moral iti do konca, kajti kakrš- nakoli druga pot pomeni pogrezanje v preteklost, v čas, ko je enopartijski, samoupra-vno-socialistični sistem odkrito uporabljal metode in oblike, bolj znane v državah diktature. Dileme na relaciji — pravoslavno balkanizirana ali evropeizirana Jugoslavija pač že dolgo ne bi smelo biti več. Popolnoma razrahljani živci jugoslovanske demokratične javnosti imajo, česar se nekateri očitno nočejo zavedati, svojo mejo. Gre za rob, ki se od uporabe nelegalnih sredstev drži samo še v slabo povezani točki. Pa ne da nekdo ob vsakodnevni uporabi besed iz vojaške terminologije in vedno glasnejšem pojavljanju vojske v političnem življenju države želi sporočiti kaj povsem določnega? Je na tej liniji razumeti tudi povečano prestreljenost s policijsko-obvešče-valnimi metodami, kot so jih imenovali v vodstvu ZSMS? In komu na ljubo pustiti na šahovnici v žrtvovanje Janšo, Borštnerja, Tasića ter Zavrla? Vine Bešter olja Loka — Glavna privlačnost likovnega srečanja ex tempore je navadno ta, da likovnik iz j^"4 okolja s sebi lastnim pogledom najde posebnost, krajevni biser ali pa morda tudi povsem obi-^ ^l°S'ed na prirediteljev kraj, ter ga upodobi v taki ali drugačni tehniki. Na loški likovni prireditvi, L^ala 86 likovnikov se Slovenije, tako poklicne kot amaterske, je sicer prevladovala realistična ig • oi pa manjkalo tudi nekaterih izjemnih »svojskih» pogledov na Škofjo Loko in okolico ter tudi So abstraktnih upodobitev v najrazličnejših tehnikah. Prireditev, ki so jo gorenjske Zveze kultur-tJ^oizacij zaupale Škofji Loki, je povsem uspela, tako po udeležbi in likovnih dosežkih. Razstava ^re»ih in izbranih del bo v galeriji Loškega gradu odprta do 10. oktobra. — L. M. — Foto: Gorazd gojenje četverici Javnost izključena pograd, 26. septembra l^^b 8. uri se je na Vrhov- ^j11 vojaškem sodišču pri-jto0 pod predsednikova-L 1,1 Tihomirja Stanišića &b!ec*anJe senata, ki je ^^Vnaval pritožbe Janše, ijj^nerja, Tasića, Zavrla ty °JaŠkega tožilca Mazića na sodbo »ljubljan-Jja procesa«. tt}j 'Jub temu da so prisodiVloženi in njihovi branoj 2anteval1 razpravo v i^i^nskem jeziku, je bilo Ha^en°' ^a k° sojenje po-V» v Jeziku predsedujo-torej v srbohrvaščini. Pomagali niso niti pozivi, da bi bilo sojenje na drugi stopnji javno, kajti senat je menil, da še vedno veljajo izključitveni razlogi. Tako bodo lahko razpravi, ki je preložena na petek, 30. septembra, prisostvovali le svojci obtoženih, sodna vrata bodo tudi tokrat zaprta za predsednike »strokovne javnosti«. Svojstven zastoj na razpravi je pomenila izjava branilca Ivana Borštnerja Mirana Kajfeža, ki je povedal, da mu je s prvim sep- tembrom prenehala redna vojaška služba, kar pomeni, da ne more biti več branilec obtoženega Borštnerja- Vrhovno vojaško sodišče lahko obsojene oprosti, že izrečeno kazen potrdi, jo zniža, zviša ali razveljavi in vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. V primeru, da bi sodba postala pravnomočna, bi morali obsojeni na prestajanje zaporne kazni, ostala pa bi samo še uporaba izrednih pravnih sredstev. V. Bešter Kranj — V kinu Center te dni poteka mednarodni festival športnih in turističnih filmov; v konkurenci je 43 filmov iz 23 dežel. Uradna žirija, v kateri so Dejan Šorak, Milan Černak, Bojan Ropret, Heinz Schwab in Franc Wiegele, izbira najboljše dosežke filmske produkcije zadnjih dveh let. Letos prvič se upošteva tudi okus občinstva, saj filme ocenjuje tudi žirija občinstva, ki jo je izbral Gorenjski glas. Nagrade za filme in za video programe bodo podeljene na zaključku festivala v petek zvečer. — L. M. — Foto: Gorazd Sinik Čas ni birokrat Bronasti blejski dvojec doma Kranj, 26. septembra — V torek, 27. septembra, ob 7.30 bo v Beogradu pristalo letalo, s katerim se bodo vrnili iz Seula prvi športniki in športnice, ki so se udeležili tamkajšnjih olimpijskih iger. Prvi se bodo vrnili nogometaši, boksarja, teniška igralka in Blejca Bojan Prešeren ter Sadik Mujkič. Blejci jima danes dopoldne pripravljajo sprejem na letališču in pred hotelom Park na Bledu. D. H. Dan Jelovice Pred 33 leti je bila ustanovljena delovna organizacija Jelovica, ki pa ima že daljšo tradicijo, saj je z imenom Jelovica poslovala vrsto let pod vojaško upravo. Letos pa hkrati mineva tudi 83 let od obstoja lesne industrije na škofjeloškem območju. Letošnje praznovanje dneva Jelovice bo v petek, 30. septembra. Vrata tovarne bodo odprta vsem, ki si želijo ogledati proizvodnjo v obratih v Škofji Loki, Gorenji vasi, Sovodnju, Preddvoru, Kranju in Cerkljah. Na dan praznovanja bo ob 12. uri slavnostna seja delavskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo jubilejnih nagrad, ob 13.3o uri pa bo gasilska vaja s sodobnimi gasilskimi napravami. V Peku višje plače Največji tržiški kolektiv, ki je doma in v svetu znan po izredno kvalitetni obutvi, se že dlje časa otepa z različnimi težavami, tako da so plače v tovarni v povprečju celo nižje od povprečne tržiške plače, ki je najnižja na Gorenjskem. Na četrtkovi seji delavskega sveta tovarne so se odločili, da plače s prvim septembrom povišajo za 22 odstotkov, prihodnji mesec pa še za 10 odstotkov, tako da bo septembrski predvideni povprečni čisti OD 570 tisoč dinarjev, oktobrski pa 630 tisočakov. V. S. Posvet o športni medicini Brdo pri Kranju — V okviru prireditev ob mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov bo danes dopoldne v hotelu Kokra na Brdu posvet Športna medicina - med vrhunskim športnikom in rekreativ-cem. Na posvetu, ki se ga lahko (brez kotizacije) udeleže trenerji, vodje klubov, športniki in re-kreativci bodo strokovnjaki dr. Vanja Vuga, dr. Dražigost Pokom, dr. Miša Pfeifer in dr. Lad-ko Korošec predstavili najnovejše izsledke o dobrih in slabih straneh uporabe kemije pri športnih dosežkih. L. M. Begunje, 26. septembra - Leto bo kmalu naokrog, ko je zemeljski usad v Slatni na območju Podgore v krajevni skupnosti Begunje načel cesto Begunje-Tržič. Zasilna ureditev ob sprotnem popravljanju pa je zdržala le do nedavnega močnejšega avgustovskega deževja.Zemljišče se je spet premaknilo. Da je časa in odlašanja, da ne rečemo birokratskega reševanja, vendarle dovolj, pa je na drugem koncu, v Bistrici pri Tržiču prišlo na tej cesti do še enega celo večjega usada. Morda bodo zdaj v Skupnosti za ceste Slovenije, kjer so prvi in najprej pristojni za reševanje tovrstnih primerov, vendarle doumeli, da gre na tej cesti zares in ni več časa za odlašanje. Domačini, ki so vsak dan vezani na šolo, na delo v Begunjah ali v Tržiču, na preskrbo in zdravniško pomoč, so zaskrbljeni, da ne bo vse skupaj počakalo na zimo, ta pa jih lahko odreže od sveta. V Cestnem podjetju v Kranju smo izvedeli, da pogodba za dela v Slatni iz Skupnosti za ceste Slovenije sicer še vedno ni prišla, vendar bodo z deli začeli. Ta odsek mora biti urejen še letos. Kar pa zadeva usad v Bistrici pri Tržiču, tako vsaj pravijo, tudi priganjajo strokovne službe. A. Ž. (k3)js®ssjj©IE20JLAS 2. stran TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Ti nesrečni nacionalizmi Kurdi'V.vseh petih državah, kjer živijo, prebivalci različnih narodov v Sovjetski zvezi, Eritrejci, narodi in narodnosti v Jugoslaviji, če vzamemo le teh nekaj primerov, na drugi strani pa so denimo številne severnoameriške države (nekatere priključene tudi nasilno), različne narodnosti v nekaterih evropskih državah (vzemimo Belgijo in Španijo), če tudi za to stran vzamemo le nekaj primerov. V čem se oba pola razlikujeta. Rekli smo, da je obema skupno to, da na nekem območju živijo predstavniki raznih narodov. Tisto, kar obema stranema ni skupno, pa je, da v prvi skupini ( ki smo je zajeli precej skromno, vendar gre samo za primere) različne etične skupine živijo v večni nestrpnosti in sovraštvu, v drugi pa se toleri-rajo kljub večjim ali manjšim medsebojnim antipatijam. Brez globokoumnega razmišljanja lahko na prvi pogled zaznamo, da je prva skupina primerov iz tistega dela sveta, ki živi vse kaj drugega kot razkošno, dostojno ali vsaj še zadovoljivo življenje. Druga značilnost te skupine je, da države, v katerih te rezlične narodnosti živijo, vodijo režimi, katerih legitimnost temelji na ideologiji, ohranjajo pa se prej kot z ustrežljivostjo zahtevam ljudstva, z represijo, naperjeno proti drugače mislečim.In ker OJEgniv* ni režimi svojih držav ne znajG potegniti iz gospodarske stagnacije ift predvsem pauperizacijo, se okoriščajo z nacionalnimi napetostmi. Eni se odločajo za politiko, ki je zelo blizu etnocidu, da ne omenimo podobne besede, drugi pa bolj elegantno narode med seboj sprejo, jih drugega drugemu kažejo kot krivce za njihovo bedo, napetosti pa potem prej ko slej pripeljejo do vojaškopolicijske represije in vsiljevanja razmišljanja, da lahko mir in red prinese le trda roka. Zagovorniki te trde roke in kasneje najpogosteje tudi izvajalci take politike pa praviloma v gospodarstvu niso preveč spretni, revščina se povečuje ali vsaj ne odpravlja, in krog je sklenjen. V drugi skupini so narodi, ki prav tako niso povsem zadovoljni s skupnim življenjem in svojim položajem v določeni skupnosti, pa (z izjemo baskovskega terorizma, ki pa nima značilnosti množičnega nacionalnega revolta) le dihajo skupaj in mednacionalno problematiko prenašajo na sfero praktične kohabitacije, pre^sem gospodarske. Medsebojne odnose rešujejo parlamentarno, iščejo točke, v katerih so združene koristi vseh. Predvsem pa v konfliktih niso tako nasilno nestrpni (razen manjših skupin ekstremistov), kot je to značilno za prvo skupino primerov. In zakaj niso? Kot prvo, in to je gotovo, imajo spodoben življenjski standard, in kot drugo, nihče jih ne sili v asimilacijo, nihče jim ne krati elementarnih dejavnikov nacionalne samobitnosti, nihče jim nasilno ne vsiljuje denimo zanje povsem nesprejemljivih rešitev. In medtem, ko v drugi skupini problem nacionalnosti in nacionalizmov skoraj ne obstaja več, ko se stapljajo v še večje enote (ne etnične) in se posvečajo predvsem koristim vsakega posameznika ali posameznih skupin, se v prvi skupini nekatera ljudstva iztrebljajo ali pa se narodnosti zapirajo vase in sočasno grozijo drugim, s tem pa še naprej siromašijo sebe in okolico. Ves čas pa režimi govorijo predvsem o pravičnosti, resnici, avantgardnosti, mednarodnem ugledu... Slovenci niso Janše Novosadski Dnevnik je pod gornjim naslovom objavil pogovor z, Živkom Mazičem, vojaškim tožilcem na sodnem procesu proti četverici. Ko je opisoval dogodke in grožnje, ki jih on in njegova družina dobivajo zadnje mesece, ter neznosno življenje, ki ga preživljajo, je Mazič dejal, da ga kot človeka, pravnika, pisma iz tujine še posebej prepričujejo, da so nameni Janše in njegovih somišljenikov hujši in nevarnejši, kot je bilo zapisano v sobdi. Pravi, da Janšo podpira najbolj skrajna emigracija. Med prvimi, ki so ga podprli, je bila menda italijanska stranka Lista za Trst. Potem so prihajala še pisma iredente, ustaške emigracije in drugih. Vojaški tožilec se sprašuje, ali to ne pove dovolj. Tudi grožnje in metode tistih doma, ki so podprli Janšo, se ne ločijo od tistih iz skrajnje emigracije.^ Večernje novosti pa pišejo, da je javno tožilstvo v Beogradu začasno prepovedalo šesto knjigo dr. Vojislava Šešlja. Tožilstvo navaja, da knjiga škoduje ugledu SFRJ ter prikazuje neresnice, ki lahko vznemirijo javnost. Tožilstvo je tudi predlagalo, da se knjiga Osvajanje svobode trajno prepove, vendar pa bo o tem odločal tričlanski senat Okrožnega sodišča v Beogradu. V Belo vilo na Užički 21, ki je bila zgrajena v začetku leta 1986 za Jovanko Broz, so se pred dnevi vselili člani delegacije komisije EGS. Uradno še ni znano, kdo je izdal nalog, prav tako pa ni znana višina najemnine (neuradno se govori o 4000 dolarjev mesečno), piše Borba. Stipo Gi šič pa v Narodni armiji trdi, da je to, kar je sprožil iniciativni odbor za ustanovitev sveta za zaščito človekovih pravic in osnovnih •svoboščin pri RK SZDL Slovenije, samo še ena provokacija JLA in obrambnega sistema v celoti. Če sumiramo vse tisto, kar so so sedaj napisali, javno izrekli in sprožili razni sveti, komisije in odbori, se vsiljuje vprašanje, do kdaj bodo legalne družbenopolitične organizacije našega sistema še lahko krinka za takšne in podobne humanitarne in dušebrižniške svete. Omenjeni odbor si je prisvojil pravico, da s svojo iniciativo za zaščito ustavnosti brani idejne opredelitve Toma Bogataja, ki pa so vse drugo kot progresivne in humane in nimajo nobene zveze s pravicami, še manj pa s svoboščinami. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek -•''Cbrenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, Sport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji qU ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan, (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetij stvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (soeial-na ■politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem). Vine B«S*«r'(mladina; kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokor« (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in ftjajyta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. / novice in docopju Torek, 27. septembra V Peku se izvoz še povečuje Kvaliteta tudi za ceno manjše proizvodnje Tržič, 21. septembra — Že julija lansko leto se je tr/.kki izvršni svet od' »čil, da na podlagi slabih gospodarskih rezultatov v največji trži-ški tovarni spodbudi delovno organizacijo k čim hitrejšemu reševanju težav in pripravi ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja. Kezultati prvega polletja letošnjega leta so pokazali, da kljub nekaterim spodbudnim rezultatom proizvodnja v Peku močno pada in da so tudi osebni dohodki delavcev zelo nizki. Gotovo pa so spodbudni izvozni rezultati, saj so v tovarni do polletja prodali v tujino za več kot 22,5 milijona dolarjev obutve, kar pomeni 22 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Več so izvozili tako na konvertibilno kot klirinško področje, kvaliteta njihovih izdelkov na jim ŠG naprej daje možnosti za uveljavljanje na zahtevnih tržiščih. Kot je na sredini seji tržiške-ga izvršnega sveta povedal predsednik KPO Franc Grašič, se proizvodnja v tovarni zmanjšuje predvsem na račun zunanjega vpliva tekoče gospodarske politike. Nenormalnih obrestnih mer za izvozna posojila njihovi izdelki pač ne prenesejo in tekš-nih cen jim nihče v svetu ne more priznati. Poleg tega so se v letošnjem letu bolj kot naraščanju proizvodnje posvetili izdelavi najkvalitetnajše obutve, ki jim jo omogoča nova Linea P. Čeprav so v opremo oddelka vložili veliko denarja.se zavedajo, da je prihodnost Peka le v najbolj kakovostni obutvi in zato bodo, kljub težavam, s takšnim razvojem še nadaljevali. Že v prihodnjem letu pripravljajo nekaj no- vih projektov, med prvim bi radi začeli z proizvodnjo kakovostnih mokasin čevljev, ki so iskani tako na našem kot tujih tržiščih. Kljub prizadevanjem in nekaterim spremembam v sistemu nagrajevanja jim v tovarni še vedno manjka strokovnjakov tako na tehničnem, komercialnem, kot tudi drugih področjih. Zavedajo se, da precej nizki osebni dohodki ne spodbujajo strokovnjakov, da bi prihajali v tovarno, zato bodo skušali čimbolje voditi štipendijsko politiko, hkrati pa bodo svoje delavce še bolj spodbujali za dodatno izobraževanje. S čimer se ta trenutek v Peku lahko pohvalijo je tudi bistveno znižanje zalog usnja, čevljev v proizvodnjih tozdih in trgovinah. Vendar pa se vrednost zalog ni zmanjšala, saj jih je za 178 odstotkov več kot lani. Rast vhodnih cen se je namreč do konca julija povečala v primerjavi z lanskim julijem za 234 odstotke. Spodbudni so rezultati na področju izmeta, ki se je zmanjšal za polovico, pa tudi osebni dohodek naj bi do konca leta vsaj delno popravili. V. Stanovnik Mladi ekologi iz Kranja terjajo: Preprečiti uničevanje bobovškega močvirja! Bobovek,23. septembra — Udeležence letošnjega ekološkega tabora v Bobovku, ki ga je tudi tokrat med 20. in 24. septembrom organizirala skupina za varstvo okolja pri OK ZSMS v Kranju, je danes obiskal predsednik kranjske občinske skupščine s sodelavci. Goste so mladi seznanili, da edinstveni naravni rezervat močvirja postaja zaradi neizpolnjevanja odloka o zavarovanju občinska in slovenska naravovarstvena sramota. Predsednik Ivan Torkar s sodelavci se je zanimal za raziskave in ugotovitve na ekoloških taborih mladih v Bobovku. — Foto: S. Saje Zaselek Bobovek v kranjski krajevni skupnosti Kokrica je bil v preteklosti znan prebivalstvu predvsem zaradi tamkajšnje opekarne. Za strokovnjake je postal najprej pomemben, ko so med izkopavanjem gline 1953. leta našli ostanke mamuta in dvanajst let pozneje še dobro ohranjene fosilne ribe. Opuščene izkopne jame je postopno zalivala voda in Bobovek je zatem postal eno najpomembnejših močvirij na Gorenjskem, ki ga je zaradi zgodovinskih in naravnih znamenitosti zaščitila kot naravni rezervat kranjska občinska skupščina s posebnim odlokom 1981. leta. Zal to ni pomagalo , kot so doslej ugotovili na treh ekoloških taborih v organizaciji skupine za varstvo okolja pri občinski konferenci ZSMS v Kranju, da bi se prvobitnost rezervata ohranila. Prav zato so za sklep letošnjega tabora povabili na obisk v Bobovek predstavnike kranjske občinske skupščine in jih opozorili na vsestransko kršenje odloka. Namen mladih ni naštevanje krivcev za porušenje naravnega ravnotežja v rezervatu, kot so zapisali že v poročilu z lanskega tabora. Od vodstva kranjske občine vendarle odločno zahtevajo, da skrbi za dosledno uresničevanje odloka o zavarovanju jezer z okolico in za sprotno revalorizacijo kazni za kršile. Nujno bo treba preprečiti nadaljnje izlivanje sanitarnih odplak v jezerca in odlaganje smeti v okolici, omejiti ribolov, zmanjšati naseljevanje krapov in preprečiti na- deljevanje tujerodnih živalski** ter rastlinskih vrst, izpolnjevati prepoved lova, prepovedati množične prireditve znotraj rezervata, ustrezno označiti meje rezervata in doseči uvedbo strogega naravovarstvenega režima za nekatere ogrožene rastlinske združbe, da bi zaustavili propadanje rezervata. Predsednik Ivan Torkar in njegovi sodelavci so se strinjali, da je Bobovek zagotovo edinstven košček narave, ki ga je treba ohraniti ne samo zaradi človeka, ampak zlasti zaradi živali. Za ohranitev določenih eko-sistemov je pač treba žrtvovati tudi razne interese ljudi. K boljši zaščiti bobovškega naravnega rezervata bo gotovo pripomogla skorajšnja sprememba odloka o zavarovanju, ki se nanaša na strožje kazni za kršilce. Obenem bodo morale organizacije, krajevna skupnost in vsi drugi, ki so zainteresirani za ta kraj, uskladiti in združiti svoja razvojna hotenja. Pri tem seveda ne bodo smeli prezreti svojih naravno-varstvenih funkcij. Kranjski biolog Tomi Trilar, ki se redno udeležuje ekoloških taborov na Bobovku kot mentor, je goste med drugim seznanil tudi z namenom mladinskih raziskovalnih taborov. Ob tem ko je nagla-sil, da je taka oblika dela nujna za seznanjanje mladih z metodami znanstvenoraziskovalnega dela na terenu in osnovnimi principi obdelave zbranega materiala, je izrazil obžalovanje, da je kranjska srednja šola naravoslovne usmeritve bolj redek gost na ekoloških taborih. Stojan Saje Iz izjave ZSM Slovenije za javnost Največji politični eksces pri nas V izjavi za javnost, ki jo je 21. septembra podpisal Jože predsednik slovenske mladinske organizacije, je posebej pisanih pet izrecnih zahtev skupščini SR Slovenije. Se sk1 mladinsko organizacijo potisniti čez rob legalnosti? 4 U* *ipr, ž[ Si Ni ka* *lpn \. Iv M Izjava uvodoma ugotavlja, da zadnje sporočilo javn°j Odbora za varstvo človekovih pravic (št. 52, op. p.) sproža u meljen sum, da je naša »samoupravna socialistična« drur skozinskoz »prestreljena« s policijsko-obveščevalnimi dami in službami. Ozadje ljubljanskega procesa, ki očitno' ga v začetek 80-let let, s sistematičnim nadzorom tajnih si' nad legalno družbenopolitično organizacijo — ZSMS — na to, da so letošnji dogodki (spomladanski, vključno z bijanskim procesom) res največji politični eksces pri nas P vojni. ZSMS od slovenske skupščine zahteva; da le-ta 1. Preveri resničnost navedb Odbora za varstvo človeko' pravic. Zaradi resnosti zadeve mladi pričakujejo, da skuščina SRS k preverbi pristopila z vso možno ostri odločnostjo in brez oklevanja. Se pravi brez sprenev nja, da zadeva pač ni na dnevnem redu. 2. Pridobi od pristojnih organov posebno poročilo o delov Službe državne varnosti, posebno poročilo o delovanju traobveščevalne službe na teritoriju Slovenije. Vse to z rom na uporabo metod in sredstev za kontrolo ZSMS, nih aktivistov, kolektivnih članov in ostalih mladins stitucij in da zahteva vpogled v delo teh služb. 3. Sledi zahteva, da preko delegacij v skupščini SFRJ sproži pobudo za vključitev skupščine SFRJ in njenih v razčiščevanje tistih vprašanj, ki gredo preko inge skupščine SRS. Posebno naj se sproži tudi vprašanje trole dela vojaških varnostno obveščevalnih služb. 4. Mladi zahtevajo, da bodo v vseh delovnih in eventualno P &nj sebej za to ustanovljenih skupščinskih telesih sodelo^Na tudi predstavniki ZSMS. 5. V skladu z načeli javnosti inzakonitosti ZSMS zahteva,' ebi skupščina SRS odstopi vsa poročila in izsledke RK ZS^11 . kajti vse dobljene materiale bodo mladi obravnavali na^t^v predsedstva in RK ZSMS. Mladi svojo izjavo zaključujejo z mislima, da takšni I stopki varnostno-obveščevalnih služb ne morajo biti izflj za ZSMS, pač pa sprožajo vprašanja, ki morajo temeljno5 beti vse državljane, ter da bo ignoriranje vseh navedenih * tev potrdilo sum, da se skuša mladinsko organizacijo z vs* sredstvi poriniti čez rob legalnosti. Pripravil: V. Be# ko"« oi i kih"1 Ifu tel' jj. \l0\ Novosti iz Iskre Telematike V korak s časom za domači trg Kranj, 26. septembra — To, kar želimo predstaviti javnosti in & J*' tudi večjim partnerjem iz domače Veleprodaje, so povsem k"] * tni izdelki iz naše proizvodnje terminalov. Sicer pa ni namei^ orel- Ur S o Vi k >,* Pt( 'Na le v Ur« :n0 Jas 0) i£ V( jei j stvar po nepotrebnem napihovali v že tako razvpiti TelematiK jj ^ mo pa pokazati to, kar doma že delamo in znamo in kaže, do^a mo koraku z razvojem in časom. Takšen, obetaven, uvod je tudi v nadaljevanju na petkov čanju s poslovnimi partnerji iz domače Veletrgovine in novi*1 ^r Iskri Telematiki poudaril, da del Iskrinih strokovnjakov z \& ,l ^ 'M v* znanjem, deloma pa v sodelovanju s tujimi partnerji, na P°('pr terminalov (telefonskih naprav) narediti naprave, ki bodo, če ^ razveselile, pa nedvomno vsaj do neke mere zadovoljile doma r trebe. Podobne naprave namreč v tehnološko razvitem sveti mreč že nekaj časa niso več nobena posebnost; pa še, vsaj kar va cene in kupno moč, so lažje dosegljive. 'Už Ne glede na to pa bodo novosti prav gotovo osvežile dos< tovrstno domačo ponudbo tudi v maloprodaji. Največji usf°Ve Iskrini strokovnjaki dosegli v proizvodnji in nenehnem razvoj1' fonskih aparatov, znanih z imenom ETA 80. Vse možne razlik" ga aparata danes zelo dobro prodajajo tudi v tujini. Novost, k1 ^ prihodnje leto na domačem trgu, pa je telefon ETA 90. Izbojj* t)0 . tehnološko izpopolnjen (pri čemer pa ni bil zanemarjen tudi 4 fft ^ bo prav gotovo še naprej prednjači! na domačem trgu; kot do pa se bo uspešno predstavljal tudi v tujini. st I odi ri rih slušalke ni potrebno dvigniti. Nadomešča jo zvočnik. Tu j |q ^ Novost, ki je sicer znana iz tujine, na domačem trgu pa 'i & 6, .J tem še izvedba dupleks, ki brez slušalke omogoča pogovore iz že lep čas pogrešali, so telefonske garniture. To so aparati, pr'; v drugi prostor. ir l' Še posebno ponosni, kot so poudarili, pa so na nove ja^ tonske govorilnice. Z svojim znanjem so zamenjali prilagoly nologijo na kovance. Le te bodo zdaj oziroma v prihodnje %*^ žetoni (če bo tako želel tudi kupec) ali pa posebne kartice (k' ^ nekaj dražja izvedba), za katere pa se ogreva domače tržišč^' njo onemogočili ponarejanje ali kakršnokoli zlorabo. • t&\f Na podlagi poslovnega sodelovanja z japonskim Vvol? \$ pa bodo kmalu v prodaji tudi tako imenovani brezvrvični e|^i ski telefonski aparati. Čakajo pa še atest, ker imamo pač v JI viji edini v svetu takšno frekvenčno območje, da je pri razVJ telefona niso ugradili. Privlačnih novosti iz tovrstne proizvodnje v Iskri Tele111 V v celotni proizvodnji predstavlja trenutno celo skoraj 40 odst0{% blizu 7 milijonov dolarjev konvertibilnega izvoza, je še nek^J^ najbrž tisti, ki bo tudi »ocenil«, kako privlačni (vsekakor Pa tni) bodo ti izdelki za domači trg. n a! % o d 27. septembra 1988 novice in dogodki 3. STRAN ■'.''i)Wm>J^50(glas lran Potrč, predsednik slovenske skupščine za Gorenjski glas Slovenska javnost ne bo prevarana w Vne spremembe smo v našem časopisu pričeli spremljati ob razlagi osnutka amandmajev, ki sta jo l "^Pravila dr. Albin Igličar in dr. Rado Bohinc. Sledilo je tekoče spremljanje številnih razprav na Go-tt H*iSkem' Pret* zasedanjem zborov skupščine SR Slovenije, kjer bodo delegati dobili na mize osnutek i k '?ga ustavn»n amandmajev, pa smo pripravili pogovor z Miranom Potrčem, predsednikom sloven-i lupščine, ki je hkrati tudi predsednik republiške ustavne komisije. i gorenjski glas sta spraševala glavni urednik Štefan Zargi in novinar Vine Bešter, ki je pogovor tudi " "Pravil xn nhi»vn ,ravil za objavo. cem je bistvena spretnem-jb°d osnutka amandmajev d (y \?Jn sprememb do materia-j ^ M jih bodo delegati sloven-skupščine prejeli na mizo '"Predstojeći seji? Največje spremembe so stor-jij ye v delu o družbenoekonom-■oi u editvi. Nanašajo se na dru-0j j !*° Opredelitev lastnine, mno-j Jasnejšo opredelitev o svobo-\ L ?rganiziranja organizacij j^Zenega dela, svobodnejše *e samoupravnega odloča-in na napredek, ki je ^^jen v opredelitvi, da je ome-j,&nJa lastnine, privatne lastni-^različnih oblik mešane last-P ^.'1 vlaganj v OZD bistveno vi kot je bilo tega v osnutku. ' , arejen je določen premik de-jriiranja. Predvideva se ožja M a Lna zakonskega normira-d* * Je predvideno na podlagi .."področju političnega siste-p, te najmanj sprememb. Polnejši sta samo dve — gle-/J? osnutek se razširjajo mož-" splošnih, tajnih in riepo-^ih volitev in predsednik ■sedstva CK ZKJ naj ne bi -Kl^č član predsedstva SFRJ. ; j& Področju odnosov v federa- > so izpuščene nekatere razši-j . Pristojnosti federacije — Lc°a o monopolnem dohod- > ^° Pristojnostih federacije na sr°čju vzgoje in izobraževa-'Pristojnosti federacije glede javljanja združenj občanov ^uštev, ni razširitev pristojni zveznega javnega tožilca, kolikšnih razširitev pristojnosti ftjBpPga javnega tožilca, ni ™> jasneje je opredeljena tu-, ebina strategije tehnološke-eiiyazv°Ja Jugoslavije. la* 7Ve' ki so po naši oceni slab- e' J^stojnosti federacije na po-državne varnosti in mož-te$ £ ^a naj bi federaija lahko ar ri^'a tudi temeljne odnose fružništvu. ,s^lr'najst odločnih ženskih »ne-jev« i« SI i ih razširitev pristojnosti «v.ije pri urejanju pravo- oj* lič' ki \... jjjj ^'Ovenski skupščini je bilo I j jt dj0izrečenih »štirinajst odlo-10' o« EJeva> kaj je potemtakem Joio neusklajeno? upščina Slovenije je ra- °dločnih NEjev dala tudi ve levilo sugestij, predlogov, \ii u1 "neli zelo pomembno vse-™' Kar zadeva družbenoeko- ,sko ureditev, je večina ne .'stvenih predlogov sprejeta. ]f . 0 Pa bi opozoril na dve rt^ji, kjer zadovoljstvo nad ^'tvijo naših predlogov ni ^oljivo. Prvo se nanaša na Mer»o število vprašanj, ki so ^ še bolj razjasniti vlogo dr-^ Zvezne države nasploh in v ^u do samostojnosti OZD v 1 gospodarskega sistema, sklop vprašanj pa se nafta jasnejšo in drugačno jjitev pravic in svoboščin *a. občana, kjer je sprejet Predlog za ustavno opre-^ štrajka.« .Jfe torej še vedno ostalo za V&prejemljivo? k^etekli teden smo imeli jj^o komisijo skupščine Slo-■ ki je opravila primerjavo išči skupščine in predlo jj^andmajev (gre v bistvu ^e!Ak možnega besedila, ki ''a »l(^r'Pravua ustavna komisiji ^uPščine Jugoslavije, pravi lf°8 bo določil šele zvezni «|j^P-p.). Opazno je bilo, da so jI tty^elegati iz drugih republik ^rajin pomisleke samo gle Bft vprašanj. Delegati iz tal e &e nis0 dali dokončne-■Jpsja k predlogu, da naj bi r ^stavi predviden 30 hektar-iti^ljiški maksimum. Dele- biL^Je in obeh pokrajin, ker tudi v tem primeru deci-skupščinska stališča, pa p'* soglasja o potrebnem \^ °jnem sodelovanju po-v republiki Srbiji. Naša ustavna komisija bo predlagala skupščini naslednja konkretna vprašanja — predlogi za financiranje JLA, kamor so podani v tekstu, niso skladni s stališči skupščine Slovenije. Nesprejemljiv je amandma, ki zadeva državno varnost in nesprejemljivi so predlogi, ki bi pomenili določeno zoževanje pristojnosti zbora republik in po- ... na področju političnega sistema je najmanj sprememb, pravzaprav sta pomembnejši samo dve — glede na osnutek se razširjajo možnosti splošnih, tajnih in neposrednih volitev in da predsednik CK ZKJ naj ne bi bil več član predsedstva SFR Jugoslavije... krajin. Po moji osebni oceni so to najpomembnejša vprašanja in imajo posebno težo (veliki tehničnotehnološki sistemi, »ZIS je preko svojega dela v komisiji za reformo sistema oziroma tako imenovani Mikuličevi komisiji sodeloval v delu ustavne komisije. Tako kot smo imeli v komisiji mnenja predlogov, ki so jih oblikovale vse skupščine republik in pokrajin, mnenja, ki so prišla na komisijo neposredno iz javne razprave, tako smo imeli tudi predloge, ki jih je oblikoval ZIS. V teku razprave smo tehtali predloge ZlS-a na enak način kot druge predloge. Lahko ugotovim, da je predstavnik ZlS-a v delu zvezne ustavne komisije jasno rekel, da po njegovi oceni pripravljeni amandmaji zagotavljajo, da se lahko ideje o nujno potrebni reformi gospodarskega sistema izpeljejo, če bodo amandmaji na gospodarskem področju sprejeti približno v takšni vsebini,, kot so sedaj predlagani. Če v tem smislu omenim davčno področie. ie Naša sodelavca v pogovoru pri predsedniku slovenske skupščine — Foto: Franc Perdan skladnost zveznih in republiških zakonov, postopek odločanja v zboru republik in pokrajin...) Glede drugih vprašanj v slovenski ustavni komisiji dajemo pomisleke na sedanje rešitve in hkrati tudi določene dopolnilne predloge, pri prej omejenem pa je povsem jasno, da gre za nesprejemljive predloge, ki naj se črtajo iz amandmajev. Ob tem mislimo, da je potrebno ponovno oceniti položaj Narodne banke Jugoslavije, pristojnosti ZlS-a pri skrbi za izvrševanje zveznih zakonov, kako naj bo urejena zakonodajna pristojnost na področju zadružništva in kako naj se uredi pristojnost federacije pri urejanju geodetske dejavnosti.« Urejanje nosti državne var- Na nek način bi lahko rekli, da je predlog o drugačnem urejanju področja državne varnosti »padel« v ustavno razpravo? »Predlagatelj predloga, ki zadeva državno varnost, je zvezni izvršni svet. Le-ta je v svoji obrazložitvi navedel, da bi bilo prav tudi ustavno omogočiti, da se na podlagi posebnega sklepa predsedstva SFRJ v izrednih razmerah, mišljene so konkretne razmere, ki so danes na Kosovu, seveda vemo, da se usta vna določba ne piše za Kosovo, vendar za vse razmere, ki bi bile tako ocenjene, lahko ureja stanje. Na ta način je bil predlog pojasnjen. Predstavniki Slovenije smo sodili, da takšno ustavno pooblastilo glede na način, kako so sedaj stvari v praksi urejene, ne bi bilo niti smotrno, potrebno, niti politično primerno in smo temu predlogu, kot že rečeno, nasprotovali.« ... predlogi za financiranje JLA, kakor so podani v tekstu, niso skladni s stališči skupščine Slovenije. Nesprejemljiv je amandma, ki zadeva državno varnost, in nesprejemljivi so predlogi, ki bi pomenili določeno zoževanje pristojnosti zbora republik in pokrajin... Predsednik ZlS-a Mikulič je napovedal, da bo po zaključku dela njegove komisije za gospodarski sistem prišel na dan z dodatnimi amandmaji za gospodarsko področje? predstavnik ZlS-a rekel, da ne razmišljajo o tem, da bi bilo kakorkoli potrebno enotno urejati obdavčenja osebnega dohodka, osebnega dela, da bi se davčna funkcija v večji meri centralizirala, tudi ne poenotenja prispevkov — financiranj družbenih de javnosti.« ... predlagatelj predloga, ki zadeva državno varnost, je ZIS. Le-ta je v svoji obrazložitvi navedel, da bi bilo prav tudi ustavno omogočiti, da se na podlagi posebnega sklepa predsedstva SFRJ v izrednih razmerah (mišljene so konkretne razmere, ki so danes na Kosovu) lahko ureja stanje... Odločanje o vsakem amandmaju posebej Kolikor nam je znano, je naša skupščina zadnja, ki v tej fazi obravnava predloženo gradivo. 18. oktobra bo zvezni zbor predvidoma določil predlog amandmajev — kako jih bomo sprejemali, posamezno, v paketu ? »Do seje zveznega zbora je obvezna razpravljanja predvsem v skupščini Slovenije zaradi že omejenih štirinajstih decidira-nih NE-jev. Pričakujemo, da bo ustavna komisija skupščine Jugoslavije dosledno sprejela stališče, da je lahko vsebina predloga smo stisto, k čemur bodo soglasje predstavniki ustavnih komisij iz republik in pokrajin na podlagi stališč, ki jih imajo njihove skupščine. Sama procedura določenja predlogov v zveznem zboru še ni do konca oblikovana. Formalno ni mogoče ugovarjati, da zvezni zbor, ko določa predlog upošteva večinsko glasovanje in zato vnaprej reči ali bo v zveznem zboru prišlo do večjega ali manjšega števila amandmajev in takšnega ali drugačnega odločanja ni lahko in enostavno. Delegati v zveznem zboru in ne samo zvezna ustavna komisija, bodo morali razmišljati ne samo o formalni proceduri, ampak tudi o svoji politični odgovornosti pred jugoslovansko javnostjo, kakšen bo dokončen predlog glede na to, da bo šel leta v soglasje republik in pokrajin. Če bo predlog pripravljen tako, da bodo v njega vključene samo tiste rešitve, s katerimi bomo vsi soglašali osebno verjamem, da bodo amandmaji sprejeti. Politično je povsem neodgo- ... potem ko je skupščina Slovenije oblikovala svoje mnenje, nisem slišal nobene ocene, da bi bilo to v nasprotju s tem, kar je rekla slovenska javnost, celo obratno, največji kritiki ustavne reforme so to priznali — skupščina je sprejela to, kar je rekla slovenska javnost... vorno, da se karkoli vsiljuje republikam ali pokrajinam. V tem primeru verjamem, da tudi delegati slovenske skupščine ne bodo v nobeni dilemi, ker bodo ugotovili, da so pripravljeni predlogi skladni ne samo s stališči skupščine pač pa tudi z javnim mnenjem. Potem ko je skupščina Slovenije oblikovala svoje mnenje nisem slišal nobene ocene, da bi to v nasprotju s tem, kar je rekla slovenska javnost, celo obratno, največji kritiki ustavne reforme so to priznali — skupščina je sprejela to, kar je rekla slovenska javnost. ... mi smo se že dogovorili, da bo slovenska skupščina neodvisno od tega, kako se bo v skupščini Jugoslavije pripravil predlog, odločala o vsakem amandmaju posebej. Način odločanja v naši skupščini je naša stvar, način odločanja o celoti pa stvar dogovora vseh republik... Mi smo se že dogovorili, da bo slovenska skupščina neodvisno od tega, kako se bo v skupščini Jugoslavije pripravil predlog, odločala o vsakem amandmaju posebej. Način odločanja v naši skupščini je naša stvar, način odločanja o celoti pa stvar dogovora vseh republik. Referendum bo ali ne? Kakšno mesto ima znotraj tega možnost vseljudskega referenduma ? » Po moji osebni presoji bi bilo smotrno dajati na referendum samo tista vprašanja, ki so sporna kajti ob vseh ugotovitvah, da je mnenje skupščine skladno z javnim mnenjem, da je predlog skladen razen v nekaterih točkah z mnenjem skupščine, nisem prepričan, da bi bilo nujno o vsem odločati na referendumu. Prav je, da slovenska javnost ve, ni pa nujno, da s tem soglaša, da v vseh republikah in pokrajinah, razen v Sloveniji in v vseh zveznih organih, tudi na konferenci ZKJ, SZDLJ velja sprejeto načelo, da se amandmaji sprejemajo kot celota. Slovenska skupščina v skladu z zakonom o referendumu referenduma ne more razpisati, dokler ne bo dokončnega predloga. Rok za razpis referenduma je po zakonu od 15 do 60 dni, vendar menim, da če se bomo opredelili za referendum glede konkretnih vprašanj, je le-ta mogoče ljudem pojasniti tudi v kratkem času, kajti večina osveščene slovenske javnosti sporna vprašanja že pozna. Osebno mislim, da ni potrebno, da bi bil morebitni referendum glede že omenjenih konkretnih vprašanj končan pred 22. novembrom, ko je predviden rok za soglasje. Slovenska skupščina bo namreč pravočasno dala soglasje, a samo na tiste skupno sprejemljive amandmaje. Če bomo potem v Jugoslaviji skupno ocenili, da se po predvideni razglasitvi amandmajev 25. novembra, počaka še do rezultatov morebitnega referenduma v Sloveniji, je prav, sicer pa bodo, kot že rečeno, amandmaji, kar se tiče naše republike, lahko v tistem delu, s katerim soglašamo, 25. novembra tudi razglašeni. Bomo vztrajali do konca? V delu javnosti je zaslediti govorice, da slovensko vodstvo ne bo vzdržalo pritiskov, da boste pristali na razna pogajanja in zakulisne kompromise. Se lahko povsem jasno in glasno reče, da boste vztrajali pri naših stališčih do konca? »Da, lahko se reče, ker je samo tako in nič drugače. Celo prepričan sem, da velika večina ljudi to verjame in da vsi skupaj zaradi posameznikov, ki imajo ta dvom, le-temu nasedamo. Sam sem ničkolikokrat rekel — vsak tisti, ki bi rad videl in imel dokumentiran naš način dela (vsaka beseda je na stenogra-mih), si to lahko ogleda in če bo našel en sam primer, kjer nismo zastopali stališč skupščine, sem takoj pripravljen prevzeti vso odgovornost in posledice, ki iz tega sledijo, kajti česa takšnega preprosto ni. Za vsako stvar imamo za seboj stališča slovenske skupščine ali republiške ustavne komisije. Prav je, da ste to vprašali, prav je, da to povemo, povemo velikokrat, prav pa bi bilo tudi, da bi se to tudi verjelo.« Su zadnjem obisku Smoleta v Kranju, ki je dobil velik odmev v Beogradu, je bilo tudi sledeče vprašanje — hipoteza soglasja k vsem amandmajem ne bo, kar se bo ugotovilo na zvezni ravni. Na osnovi tega spoznanja in ob predpostavki, da se bo sprejemalo v paketu, so ogroženi vsi amandmaji, tudi tisti, ki jih nujno potrebujemo zaradi spremembe gospodarskega sistema. CK ZKJ ugotovi, da je sprejem amandmajev nujno potreben in naloži po načelu demokratičnega centralizma vsem komunistom, da te amandmaje podprejo. Gre v bistvu za realno predpostavko. Iz tega je sledilo vprašanje — kako bodo glasovali slovenski komunisti? »Jaz sem se glede tega vprašanja že opredelil na konferenci ZKJ, kjer sem povedal, da so delegati v skupščini Slovenije odgovorni volilcem in bodo glasovali po volji volilcev oziroma naroda. Tako bodo v naši skupščini tudi glasovali, kar je edina možna in logična razlaga, v kateri seveda bodo lahko kot osebe prišli v določen konflikt, ampak če bodo ravnali dosledno s pooblastili, ki jih imajo, ne bodo imeli nobene druge izbire, kot da v tem konfliktu komunista in delegata, da poenostavim, glasujejo izključno kot delegati. V nasprotnem primeru se bo moral vsak tisti, ki bo ravnal drugače, zavedati, da bo lahko poklican na odgovornost, ker je ravnal v nasprotju s splošnimi smernicami, ne samo s konkretnim mnenjem. ... po moji osebni presoji bi bilo smotrno dajati na referendum samo tista vprašanja, ki so sporna, kajti ob vseh ugotovitvah, da je mnenje skupščine skladno z javnim mnenjem, da je predlog, razen v nekaterih točkah skladen z mnenjem skupščine, nisem prepričan, da bi bilo nujno o vsem odločati na referendumu... To je bila tema, na kateri smo na konferenci ZKJ govorili in sem moral sam odgovarjati na vrsto vprašanj, ker so bile kritike na račun moje razprave. To stališče sem povedal, ker mislim, da drugačno ne more biti. Razpad ZKJ? Bi lahko to v eni od variant pomenilo razpad Zveze komunistov? »To lahko pomeni razpad, lahko pa tudi ne pomeni. Prvič je vprašanje ali bo CK ZKJ sprejel tako decidirane sklepe, pa vseeno pod predpostavko, da jih — je CK že sprejel tudi kakšen drug decidiran sklep, pa je kasneje, ko ni bil realiziran, ugotovil, da je potrebno razmere ponovno oceniti, ker niso bili znani vsi elementi. Osebno poznam čisto konkretno kar nekaj takšnih sklepov, pa to še ni pomenilo razpada ZKJ. Gre seveda za teoretično možno predpostavko, samo jaz ne bi rekel, da to samo po sebi že pomeni razpad ZKJ. ZKJ bo ostala ali razpadla na vrsti vprašanj.« (naslov, mednaslovi in izbira poudarkov so delo pripravi j ulca pogovora za objavo. Tekst v dogovoru z intervjuvancem ni av-toriziran) Spet (po naše) zamujamo Te dni v Portorožu pripravljajo mednarodni festival celovitih propagandnih kampanj s področja turističnih storitev. Prepotrebno srečanje, bi dejali tisti, ki so že imeli priložnost videti in doživeti, kako naš turizem predstavljamo v tujini. Znano je namreč, da so naše turistično propagandne akcije v svetu zelo skromne, pa še te nepovezane in zato seveda dosti premalo učinkovite. Nekaj naših predstavnikov turistične zveze je sicer preteklo leto že pokazalo iznajdljivost tudi v tujini, to pa je skoraj vse, s čimer se v promociji našega turizma lahko pohvalimo. Ne bomo začeli pri plakatih, brošuricah in turističnih prospektih, kajti to so že tradicionalna propagandna sporočila. V obdobju računalnikov, vide-ov in še česa, se propagandi -seveda tudi turistični - ponuja nešteto možnosti. V svetu, pa tudi pri nas, se marketinštvo hitro razvija in če vemo, da je turizem ena izmed treh najpomembnejših gospodarskih panog v svetu, ni čudno, da je veliko pozornosti namenjene prav turizmu. O tem, kakšne so naše možnosti na področju tirzma, je lahko prepričati vsakega prvošolčka, če mu le pokažemo slike prelepih gora, jezer, morja, zdravilišč, naravnih parkov... Zakaj ne bi znali prepričati tudi gosta, popotnika, turista? Prva samostojna Itaca, domači festival celovitih propagandnih kampanj s področja turizma, ima prav gotovo namen turizem obogatiti z znanjem iz marketinga, saj bodo na njem poleg domačih sodelovali tudi tuji strokovnjaki. Res, da je festival prvič in da pri nas še ni postal uveljavljen, toda prireditelji se čudijo, da se je na festival prijavilo precej manj turističnih organizacij, kot so pričakovali. Festival je organiziran doma, za dinarje (kotizacija je 600 tisoč dinarjev) in prav gotovo je bilo v obdobju, ko se na vseh področjih poudarja znanje, razvoj in poslovnost, pričakovati, da bo prireditev več kot dobrodošla vsem, ki se ukvarjajo s turizmom in marketingom. Žal se je izkazalo, da tudi na tem področju radi le veliko govorimo, ko gre za več znanja pa spet (po naše) zamujamo. V. Stanovnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Javna banka poslovnih podatkov V Gospodarski zbornici Jugoslavije so se začele priprave za uvedbo javne banke poslovnih podatkov. Te dni so že začeli testirati prvi podsistem, ki bo vseboval podatke o gospodarskih odnosih s tujino, računajo pa, da bi bil nov informacijski sistem končan do leta 1992. Namenjen bo potrebam združenega dela, banko podatkov pa bo napajalo približno 15 glavnih virov, med katerimi so tudi zvezni zavod za statistiko, Narodna banka Jugoslavije in Služba družbenega knjigovodstva. Uporabljali bodo tudi informacijske sisteme republiških in pokrajinskih zbornic (ki so večino še v gradnji) in tudi tuje banke podatkov. Izgube rešujejo s podražitvami Čeprav smo raznoraznih podražitev zadnje mesece vajeni vsak dan, je vest o visoki podražitvi na železnici spet močno odjeknila. Železničarji so namreč sporočili, da se s 1. oktobrom cene v železniškem prometu dvignejo za povprečno 43,9 odstotka. Vozovnice v potniškem prometu bodo tako dražje za 36,7 odstotka, prevoz blaga pa bo dražji za 46,7 odstotka. Za podražitve so se železničarji odločili, ker je osem železniško transportnih organizacij v prvem polletju imelo izgube, ki presegajo 295 milijard dinarjev. O boljših uslugah na železnicah pa ne sporočajo. _£_ @©k^s&j©jei!Glas 4. stran novice in dogodki Torek, 27. septembra Na poti domov po kruh in vodo Ni bilo časa za prošnje Podgora pri Begunjah, 24. septembra - Štiri vasi sestavljajo tako imenovano področje Podgore v krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini: Mlaka, Slatna, Srednja vas in Zadnja vas. Na Mlaki, kjer je sedem hiš oziroma osem stanovanj, so pred nekako dvema mesecema nenadoma ostali brez pitne vode. Franc Božič V soboto pozno v noč so v naselju Mlaka že imeli vodo »Zgodila, se je tako rekoč čez noč,« je povedal predsednik gradbenega odbora za obnovo vodovoda v naselju Mlaka Franc Božič. »2e pred tem je pitna voda od časa do časa imela neprijeten vonj. Potem pa je je nenadoma zmanjkalo. Studenec, ki je polnil pred kakšnimi petnajstimi leti zgrajeno zajetje, se je zgubil. Za živino smo vodo še imeli v bližnjem potočku, za kuhanje pa smo jo med potjo, z dela morali voziti skupaj s kruhom in ostalim, kar smo kupovali, voziti domov.« V krajevni skupnosti so sicer takoj hoteli organizirati prevoz pitne vode s cisternami, vendar so se prebivalci Mlake temu odpovedali. »Na sestanku 22. avgusta smo se odločili, da ni časa za prošnje,« je povedal poveljnik gasilskega društva Janko Kunčič. »Imenovali smo gradbeni odbor, se dogovorili, da vaščani prispevamo po 7oo, vikendaši pa po 35o tisoč dinarjev in da se vsi takoj še z delom lotimo obnove vodovoda od zajetja do zbirnega rezervoarja. Predlagali smo naj denar, ki bi ga krajevna skupnost porabila za prevoz vode s cisternami, raje namenijo za material za izgradnjo zajetja.« • In res so v enem tedni zbrali 6,30 milijona dinarjev in ob sobotah in nedeljah delali. Tudi to soboto so delali kar pozno v noč in ob zasilno urejenem zajetju so hkrati položili tudi 6oo metrov cevi. Tako so v kratkem času sami spet prišli do pitne vode. Če . . K jim bo krajevna skupnost pomagala pri na- Janko Kuncic Davj materiala, bodo na ta način že v začet- ku prihodnjega meseca sami zgradili tudi zajetje. A 2. V slogi je moč Pridite v soboto, 24. septembra, v Gorenjo vas nad Škof jo loko. Imeli bomo udarniško in hkrati pokazali, kaj danes pomenijo prijateljski oziroma dobri medsebojni odnosi. Zal smo vabilo dobili prepozno, da bi ga lahko še upoštevali med dogodki, se jih udeležili in jih spremljali ob koncu tedna. Ko pa smo po večkratnem poskušanju v soboto popold ne po telefonu le uspeli priklicati kmetovalca Janeza Bogataja iz Gorenje vasi, smo izvedeli, da je bila to zares nenavadna, da ne rečemo kar redka tovrstna delovna akcija danes. 54 so-vaščanov se je že zgodaj zjutraj zbralo pri Janezu oziroma Alojzu Bogataju in se lotilo gradnje temelja oziroma prve plošče, nad katero namerava Janez še letos zgraditi gospodarsko poslopje do strehe.Prek sto kubičnih metrov peska s pomočjo desetih mešalcev so vaščani v nekaj urah vgradili v 34 krat 17 metrov veliko in 16 centimetrov debelo ploščo. Da solidarnostna pomoč med ljudmi ne zataji, smo danes večkrat priča, kadar pride do nesreče. Sobotna udarniška akcija v Gorenji vasi pa je bila nekaj več. Bila je tudi sporočilo, da je le v slogi, prijateljstvu, sodelovanju in pomoči moč! 80 let g asilstva v Podkorenu Črpalko je poslal sam cesar Podkoren, 26. septembra — Gasilci v Podkorenu so minulo nedeljo praznovali lep jubilej: 80-letnico. 10.000 prostovoljnega dela za obnovo doma. Minulo nedeljo je gasilsko društvo Podkoren slovesno proslavilo 80-letnico svojega obstoja. Ob proslavi, ki so se je udeležili krajani in gostje, so slovesno odprli povsem prenovljen gasilski dom. Predsednik gasilskega društva Podkoren je na proslavi orisal razvoj gasilstva v tej vasi v Zgornjesavski dolini. Kakor pravi ustno izročilo in pisni viri, ki so se ohranili, so bili gasilci že nekdaj izredno prizadevni in marljivi. Zavedali so se nevarnosti požarov in ognja, zato so med seboj izbrali zares sposobnega načelnika, ki je znal združiti ljudi in jih navdušiti za gasilstvo. Več kot trideset let je bil prizadevni predsednik domačin Petraš, ki so ga imeli vsi prebivalci radi in so mu zaupali. V svoji skrbi in strahu pred požarom je šel celo tako daleč, da je leta 1926 zaprosil celo cesarja na Dunaju, ali lahko gasilci dobijo gasilsko črpalko. In gasilci v Podkorenu so jo res prejeli. Dve leti kasneje je izbruhnil požar in zajel pet stanovanjskih hiš v Podkorenu. Tedaj in tudi nekaj let kasneje, ko je spet gorelo, so prišli na pomoč celo gasilci iz sosednje Avstrije in Italije. Po drugi svetovni vojni so se podkorenški gasilci spet zbrali in ustanovili društvo. Leta 1953 so začeli z obnovo starega doma, ki pa je bil še vedno premajhen, razen tega pa so nenehno nabavljali novo gasilsko opremo. Šele po letu 1980 so se intenzivno zagnali v delo in nekaj let obnavljali gasilski dom, ki je danes eden najlepših v Zgornjesavski dolini. Sodelovali so domala vsi občani in opravili 10.000 ur prostovoljnega dela, predvsem ob prostih sobotah in ob nedeljah. Danes imajo podkorenški gasilci dovolj podmladka, dobro opremo in lep dom, tako da bo prišel prav tudi za druge družbene in kulturne prireditve na vasi. S pomočjo občinske gasilske zveze, predvsem pa ob podpori in marljivem delu samih gasilcev so postavili dom, na katerega so resnično lahko ponosni. rj Sedej Začelo se je praznovanje 'Cerklje - S tradicionalnim tekmovanjem lovcev, članov lovske sekcije Cerklje, v nedeljo dopoldne na Štefanji «oii se je v krajevnih skupnostih Brnik, Cerklje, Poženik, Šenturška gora in Zalo^ na eer-kljanskem-v kranjski občini ni začelo skupno praznovanje letošnjega krajevnega-^praznika. Z različnimi športnimi in drugimi -prireditvami pa se bo praznovanje nadaljevalo v nedeljo in potem še ves prihodnji teden. Osrednja svečanost, ko bodo na skupni slavnostni seji svetov \^li^J^«rfttoajevnihskupn(»stih podelili tudi priznanja, pa bo v torek, 4. oktobra, obtf9. .uri v zadružnem domu v Cerkljah. A. 2. Praznik pod Kriško goro Skupno praznovanje, skupna tudi želja Križe, 26. septembra - Že vrsto let se v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senično skupaj spominjajo požiga Gozda v začetku oktobra med vojno. Vsako leto skupaj pripravijo za praznik različne prireditve in na skupni slavnostni seji ocenijo, kaj so v zadnjem obdobju naredili. Kadar gre za večje stvari, pa se tudi sicer vzamejo skupaj, da so potem nalogi lažje kos. S slavnostno sejo bodo letos proslavili praznik v soboto, l.oktobra, ob 18. uri v šoli v Križah. V nedeljo, 2. oktobra, ob 11. uri pa bo pri koči PD Križe v Gozdu tradicionalno spominsko srečanje vseh krajnov. Na srečanje pa še posebej vabijo borce Kokrškega in Gorenjskega odreda. I Tako srednjeročne kot enoletne programe so v štirih krajevnih skupnostih pod Kriško goro v tržiški občini primerjali in deloma tudi usklajevali že pred leti. Velike, enotne skupne akcije, katere pobudnik, če tako rečemo, je bila krajevna skupnost Sebenje, pa so se na celotnem območju lotili pred leti. Celotno območje okrog Križev je bilo še do nedavnega kar zadeva telefonijo označeno "v katastrih" PTT s sivo liso. Potem pa so se v krajevni skupnosti Sebenje na referendumu odločili za samoprispevek za telefon ter s tem spodbudili in hkrati tudi obvezali še ostale, da se lotijo problema. Na celotnem območju so do danes s sanoprispevki in prispevki že zbrali denar ( v krajevni skupnosti Sebenje plačevanje samoprispevka še ni končano ) in skupaj z izvajalci oziroma prostovoljnim delom zgradili celotno omrežje.Zdaj, ob prazniku, na tiho upajo, da bodo kmalu postopoma začeli zvoniti tudi telefoni. Poleg skupne pa so v vsaki krajevni skupnosti potekale še različne druge akcije. Do praznovanja bo urejen tudi rekreacijski center v krajevni skupnosti Sebenje... Naselje Snakovo v Križah »Začeli smo že lani, letos pa potem dokončali urejanje in asfaltiranje ulic v novem naselju Snakovo," je na nedavnem skupnem srečanju s predsedniki vseh štirih krajevnih skupnosti poudaril predsednik KS Križe Milan Mali. »Vsaka hiša je prispevala po 4oo tisoč dinarjev, pomagali pa so nam še Sklad stavbnih zemljišč in samoupravna komunalno cestna skupnost. Tik pred dokončno ureditvijo je tudi poimenovanje ulic. Kar pa zadeva zazidalni načrt Poljano, vztrajamo, da se to območje najprej komunalno uredi. Sicer pa bo v prihodnje ena glavnih nalog v krajevni skupnosti ureditev preskrbe oziroma trgovine. Pa tudi cesta v Gozd še vedno čaka na obnovo.« Letos zmanjkalo denarja V sosednji krajevni skupnosti Pristava pa so lani dokončali nekaj večjih, že leto prej začetih akcij. "Tako nam je letos zmanjkalo denarja, da se bi letos naredili kaj več," ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Omer Begič. »Za razliko od Križanov, kjer preskrba res ni dobra, pa moram pohvaliti Mercator. Lepo je uredil trgovino in del okolice. Še letos pa se nameravamo lotiti urejanja hudourniškega grabna pod Hladnikovim rebrom. Voda na tem območju sili v hiše in čez cesto. Še vedno je naša tiha želja, da bomo morda vendarle kje odkrili zemljišče za otroško igrišče. Pripravljamo pa se tudi na tako imenovani ulični sistem. In da ne pozabim, pohvaliti moram delo potrošniškega sveta.« Rekreacijski center v Žiganji vasi Čez trgovino, zadnje čase pa tudi nad javno razsvetljavo, se pritožujejo tudi v krajevni skupnosti Sebenje. "Pohvaliti pa velja Alojza Markiča in Pavleta Jazbeca, ki sta vodila dela pri urejanju rekreacijskega centra med Ziganjo vasjo in Sebe-njami," sta še posebej poudarila Jože To-mažič, predsednik sveta KS in Franci Teran, predsednik krajevne konference SZDL. "Že lani smo začeli graditi igrišče za nogomet in pripravljati prostor za iz-grala. Zdaj, do praznika, bo vse gotovo. Sicer pa nas poleg slabe preskrbe oziroma trgovine vse na celotnem območju najbolj S prispevki krajanov in pomočjo komunalno ceste skupnosti so uredili cesto i& Senična v Veterno... moti neurejena kanalizacija. Če se v občini ne bo kmalu premaknilo, ne mislimo čakati na izgradnjo po projektu. Lahko pa tudi ugotoviva, da dobro sodelujemo z Upravo inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Ker smo se obrnili nanje za pomoč, imamo na celotnem območju že skoraj gotovo prometno signalizacijo.« Cesta in vodovod »V krajevni skupnosti Senično nas je tako malo, da se v zadnjem času poleg telefonije še kakšnih večjih nalog nismo mogli lotevati," je povedal predsednik sveta KS Drago Ficko. »Vseeno pa nam je uspelo asfaltirati cesto iz Seničnega v Spodnje Veterno in urediti cesto skozi n0| vo naselje. Predvsem iz starega dela vasi do Veterna so veliko prispevali krajani-Pohvaliti pa moram tudi vodovodni odbor, ki ga vodi Janez Perko. Da dobro gospodarijo pove, že to, da so z vodarino in proste voljnim delom obnovili zajetje nad vikend naseljem.« Veliko je še stvari in med njimi tudi težav, ki bi jih v vsaki posamezni krajevni skupnosti ali pa na celotnem območju radi uredili. In čeprav čas ni najbolj naklo* njen, da bi hitro lahko kaj premaknili/ pravijo, da ljudem volje ne manjka. Mar ni dovolj velika potrditev za to v dveh le' tih zgrajena telefonija na celotnem ob' moč ju. A. Žalar dr; i šp *kr, dve 'vi iti ~ Pos toki Šah Poši ie0' sto air ukor Si: Kis korik »Mnc L21 vai *nj, »led d0 da Ki >rav e v? ■ d % irru Jilrr Ki Pr fria Planinsko društvo Križe Članstvo odlikuje delovna vnema Sebenje, 15. septembra — Planinsko društvo Križe, ki je med mlajšimi in manjšimi v Sloveniji, je zagotovo eno najbolj delovnih. Prihodnje leto, ko bo društvo praznovalo 40-letnico ustanovitve, nameravajo njegovi člani podreti staro kočo na Kriški gori in postaviti novo stavbo. Med pripravami na ta dela dograjujejo vse bolj obiskano zavetišče v Gozdu. Konec leta 1949 so v Križah pri Tržiču ustanovili svoje planinsko društvo, ki je na začetku združevalo okrog 50 članov, danes pa je v njem povezanih že blizu 400 planincev. Resda gre za precej starejših ljudi in prek 70 planincev iz vrst šolske mladine, a med člani se vselej najde tudi dovolj takih, ki poprimejo za razne naloge. »Med člani je največ planincev iz krajevnih skupnosti pod Kriško goro, vendar je zanimivo,« pripoveduje predsednik PD Križe Janez Stegnar iz Se-benj, »da se jih veliko tudi od drugod odloči med obiski koče na Kriški gori za vstop v našo družbo. Pri nas sicer nimamo razvitega izletništva in drugih planinskih dejavnosti, zato pa toliko več naredimo za planinsko gospodarstvo. Vsak dinar obogatimo z urami in urami prostovoljnega dela pri raznih objektih za vse ljubitelje planin.« Razen tega, da so od odprtja koče na Kriški gori 1959. leta doslej že nekajkrat prenavljali in dograjevali to stavbo, so planinci postavili še nekaj drugih objektov v poldrugem desetletju. Leta 1975 je stekla tovorna žičnica na Kriško goro, pri kateri so že zamenjali nosilne stebre, zamenjava vlečne vrvi in jeklenke pa je predvidena v prihodnosti. Pred devetimi leti so odprli zavetišče v Gozdu, kjer so morali zaradi množičnega obi- ska domačinov in obiskovalcev od drugod predlani postaviti še en objekt. Prav v teh dneh z udarniškim delom izdelujejo omete v notranjosti in se pripravljajo na izdelavo fasade. V tej stavbi bodo uredili prepotrebne sanitarije in pozneje tudi ležišča, zunaj pa bodo postavili žar in pult za strežbo. Lani so naredili tudi plesišče. »Ob tem že tri leta zbiramo material, ki ga bomo rabili za novo kočo na Kriški gori,« dodaja sogovornik in pojasnjuje: »Za 40-letnico društva bi namreč radi podrli staro kočo in postavili novo. Sedaj pripravljamo pesek za izgradnjo objekta in pomagamo pri gradnji večjega vodnega zbiralnika. V prizidku k stari koči, ki bo povezan z novo stavbo, smo letos postavili tudi nov dimnik in kuhinjski štedilnik. Pri gradbenih in vzdrževalnih delih smo odvisni zlasti od brezplačnega dela naših članov.« Večino del vodi gospodar Janko Likar, okrog katerega . stalno zbira vsaj deset marlj^J planincev. Med njimi je tudi^ ^ že Stegnar, ki je v PD Križe fljj >i drugim zadolžen za propaganjjj Kot naglasa, v društvu •» -j znajo počitka niti po korl|jv gradbene sezone. Vsako leto P^. ninci pomagajo pri priredit^,J* ob krajevnem prazniku; bodo 2. oktobra pripravili veS^f! co v Gozdu. Od letos dalje ■ vsako zimo organizirali rek«^ ^ « tivni pohod na Kriško goro, s^ ^ ' mladanski Muflonov smuk r i \ pobočjih te gore pa je že poj" tradicionalen. Sodelujejo tuO^j zmajarji in skakalci s pad*^ ' Največ si obetajo od povezav^ «c občinsko turistično zvezo v Tr*j ™i ču, saj bodo po izgradnji bol)™ ceste v Gozd tja bolj množic zahajali razen planincev še f sti. S Tako ne gre več naprej Nered na Trgu Prešernove brigade smo se odzvali vabilu, da si sami vse skupaj ogledamo. Čeprav naselje še ni popolnoma zgrajeno in imajo zato v Komunali najbrž prav, da vse še ne more biti tako, kot bo oziroma kot bi radi imeli sta-novalci.pa je manjših in večjih napak več kot preveč. Recimo, da bi morali stanovalci posameznih vhodov upoštevati, da imajo svoje zabojnike in da tisti na zelenici ni namenjen vsem in je zato takoj poln. Vendar bi moral biti tudi odvoz dvakrat na teden reden. Če so se stanovalci v pritličju odločili, da zares lepo uredijo zelenice pred stanovanji, bi bilo prav, da bi za malo več reda skrbeli tudi tisti izvajalci, ki so še v naselju. Tako na primer Pred dvema letoma nekako se je danes že številnim stanovalcem v stanovanjskem naselju Trg Prešernove brigade na Planini III postopoma začela uresničevati želja po težko pričakovanem stanovanju. Vendar pa zadovoljstvo stanovalcev v tem delu Kranja ni trajalo dolgo. »Že kmalu po vselitvi so se začele kazati napake, ki bi morale biti pravzaprav odpravljene še pred vselitvijo ( stene so pokale, vrata so se slabo odpirala, na stopnišču so bile stene nenadoma mokre, stopnice so bile polomljene...),« je pred dnevi razlagal predsednik hišnega sveta Trg Prešernove brigade 7 v Kranju, ko Gradbinec, ki v pritličju že vseljenih blokov ( kjer naj bi bili trgovski lokali) sploh nima zavarovanih oziroma zagrajenih še praznih pritličnih in štiri metre globokih kletnih prostorov. Ne vem zakaj na Trgu Prešernove brigade že zdaj ne bi postavili znak, da je parkiranje avtomobilov na trgu prepovedano in da po asfaltiranih poteh ni dovoljeno "divjati" celo do 70 kilometrov na uro... Vojko Zarnlk: Kaže, da se naša pošta na Domptanu zgubi..." "Večkrat smo o tem že PlS^ na Domplan, vendar kaže, <\ se tam naša pošta kar iz£V bi.Tako nekako je bilo tudi rn nulo zimo, ko smo se trije s** novalci v bloku Prešerno*? brigade 7 skoraj celo zimo P\j toževali, da radiatorji v dne sobi ne grejejo. Pri dveh nap* ke sploh niso, prišli odpra^ pri meni pa so za to pora'5' manj kot pol minute... Zdaj P^ nas tožijo, ker za del mrz'^ prostorov nismo plačali o£r.$, vanje," se jezi predsednik n nega sveta Vojko Zamik. , Ko smo si malo bolj teI*J0-ljito ogledali naselje, smo u|j tovili, da bi tudi drugi k'jLj, sveti, predvsem pa stanov**^j lahko marsikaj naredili, bilo celotno naselje lepše. & pa je, da bi prav izvajalci i? ^ ^ sti, ki so dolžni poskrbel j osvno urejenost ( in varn«^ morali najprej dajati z^e^l^) ^27. septembra 1988 teki Ui /kultura 5. stran ( da se v taki sestavi nagra-;.e morejo »skuhati«, kot je ^& to značilo za nekatere festivalske »kuhinje« v P« deželah. pda pa je ugledno festivalne v svetu dokumentarne-Jn*a eno, stvarnost pa je jjj1 tudi drugačna. Kranjski ,j ^ je le na svoji prvi prire-Pred več kot dvema deset-^a poznal tudi materialne Med češkimi športnimi filmi je tudi film o dosežku čehoslovaškega tenisa — Rada zmagujem. nagrade za ustvarjalce. Ta enkrat in nikoli več je bil sicer v preteklosti dokaj zanemarljiva postavka, v zadnjem času pa se tudi v svetu marsikaj spreminja. Kdo ve, koliko dobrih filmov so filmski producenti namesto na kranjski festival namenili na specializiran festival turističnih filmov - tudi mednarodni - ki bo 19. oktobra prvikrat v Poreču. Kako ogromna je pravzaprav produkcija turističnih filmov v svetu, pove že podatek, da je za ta festival prijavljenih okoli sto turističnih filmov, med njimi pa sta le dva ali trije, ki so se prijavili tudi za kranjski festival. Toda poreški festival ima poleg drugega tudi denarne nagrade. Težko je napovedati, ali bi to utegnila v naslednjih letih postati tudi hiba kranjskega festivala. Morda pa pravih cineastov to niti ne bo preveč motilo. Bolj zaskrbljujoč bi za kranjski festival lahko" bil obisk občinstva, ki zadnja leta nasploh precej upada. Velika kinematografska dvorana je seveda prevelika za nekaj deset filmskih privržencev, ki se v festivalskih dneh zberejo k ogledu športnih in turističnih filmov z vsega sveta. Izjema sta seveda prvi in zaključni dan - tako pa je seveda tudi na vseh festivalih. Kranj žal nima manjše in primernejše dvorane. Organizator je že poskušal filme prikazovati po skupinah - atletika, alpinizem, vodni športi, vendar pa je od festivalskega filmskega gradiva odvisno, ali sploh prispe toliko filmov v eni športni zvrsti. Letos se je pripetilo, da tematskih predstav skorajda ne bo - razen nocojšnje večerne, ko prevladujejo alpinistični filmi. Velika škoda pa bi bila, če bi -za občinstvo seveda - letošnji izredno kvalitetni program turističnih filmov minil premalo opaženo. Kranjski festival sicer pomni nekaj izrednih turističnih filmov, ki so pobirali tudi festivalske nagrade - spomnimo se samo francoskega režiserja Le-loucha film Iran. Po dolgem času, kar predolgem obdobju, ko ustvarjalci kar niso in niso zmogli posneti filma, ki bi izstopal v svetovni produkciji te vrste, pa je letošnji izbor spet izjemen. Vsak kranjski program je v tem znamenju. Ali pa bo to opazila tudi stroga festivalska žirija? Upamo da. Morda bo turistični film celo zasenčil športnega, ki je doslej veljal vsaj za atraktiv-nejšega, če že ne vedno boljšega. L. Mencinger FESTIVALSKI PROGRAM Torek, 27. septembra Ex tempore Loka 88 «bt 0,Ja Loka — Ko so občinske Zveze kulturnih organizacij « b "iske zaupale Škofji Loki organizacijo Ex tempora Loka 88, so 9 %f£ S°tovo imele v mislih široko likovno zaledje v tej občini. ' 1 Jf?"tev, na kateri je sodelovalo 86 avtorjev, pa je pokazala, da to sega daleč čez škofjeloške in gorenjske okvire tja do Pirana, Celja in še kam. yjft u5 škofjeloške likovne prireditve je bila prosta, vendar pa je me- °^ ur* ODMEVNO LIKOVNO SREČANJE ob 18. uril Zgoraj in spodaj (novozelandski športno-turistični), O čem sanjate (češki film o padalstvu), Madone XX. stol. (sovjetski športni), Ikaru-sove dogodivščine (madžarski turistični), Zmagovalci (italijanski športni) ob uriHHHHHIHHHHilHIHIHHHI Trilogija osamljenega moža (francoski alpinistični), Nova Zelandija (italijanski), Na valovih (indijski športni), Bovec 1991 (jugoslovanski), Akrobati na snegu (češki) Sreda, 28. septembra ob 18. uril Spoznajte duh Amerike (ameriški), Evropsko in svetovno prvenstvo v tekmovanju z baloni (madžarski), Kitajska - kraljestvo mitov (švicarski), Izleti po Sloveniji (jugoslovanski) 6 lf sh snkovito, da se je vsaj polovica likovnikov odločila na platno seu ,jpSti ali mesto ali morda še lepšo okolico. Takšno je tudi nagraje-,0j L*0 akad. slikarja Veljka Tomana, ki si je z barvito podobo Skof-Irf i* \? v Pr'dobil tokratno najbolj zaželeno nagrado — Grand V §a Je omogočila Termika. Kot najboljše amatersko likovno \ ^ U S° Sa nagradile gorenjske ZKO, pa je žirija izbrala delo Mat-'a 1 l)f .UsarJaOdkupne in druge nagrade pa so za svoje slike prejele]'8 Žitnik, Stane Žarko, Vinko Podobnik, Karlo Kuhar, Jože Pe-vč'^k ~~ Mauser, Metka Mauser-Vovk, Jože Kotar, Marija Kajzer, ^°rošec, Pavel Lužnik, Franc Berce, Lojze Tarfila, Tone To-m- Ida Rabula. Dossard (belgijski športni), Hamburg v štirih stavkih (zah. nemški Tekma poštarjev (romunski športni), Vse moje reke (jugoslovanski Fantje na rolkah (češki športni) Četrtek, 29. septembra ob 18. uril Melodija monsuna (indijski), Evrop. mladinsko prvenstvo v razredu optimist (avstrijski-jadranje), Žogica, rad te imam (francoski športni), Oda Szabolcsu (madžarski), Islandija, kaj je to (islandski) Rada zmagujem (češki-tenis), Pripovedi prostovoljcev (jugoslovanski), Obisk otoka Borkuma (zah. nemški), Devet korakov (bolgarski-atletika), Gaudeamus (češki-zimska univerziada) Petek, 30. septembra Splavarjenje (španski), Med zemljo in nebom (poljski), Tehnika plavanja s plavutmi (italijanski), V Jugoslavijo s Silviom (avstralski) ]se delo — Akad. slikar Veljko Toman pred svojo nagrajeno Foto: G. Šinik rti 1, jariJa v sestavi Andrej Pavlovec, dr. Cene Avguštin, dr. Ivan Se-iM v&Z ^*er m ime^a lahkega dela, saj je morala med 120 deli, ki K*! ^tfc *ren dneh predložili udeleženci prireditve, izbrati najboljša t>': Sj r, ^brati najzanimivejše za razstavo v galeriji Loškega gradu. lVo likovnikov in po odmevnosti med Občinstvom, bi bilo Vati, da se bodo po desetletnem premoru - ko je usahnila Ve-aije°narJeva kolonija — likovna srečanja te vrste v Škofji Loki v&la tudi naslednja leta. r ob 20. uril Stenmarkov drugi tek (bolgarski), Dakar ekspres (francoski-avto-motošport), Slovenija - jesen (jugoslovanski) in podelitev festivalskih nagrad. SLOVENSKI TURISTIČNI VIDEO _PROGRAM_ Brdo — V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju se bo jutri ob 10. uri začel pregled dosežkov slovenske turistične reklame v video programih. Doslej pravzaprav ni bilo nobenega pregleda, kaj in koliko propagandnega gradiva pravzaprav imamo. Naloge se je lotil Slovenski center za turistično propagando iz Ljubljane, ki je na prireditev na Brdu povabil tako posamezne avtorje kot tudi institucije. Vide program v sedanjem času v mnogočem uspešno nadomešča turistični prospekt, vprašanje pa je, če ga bo lahko popolnoma nadomestil. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je še nekaj dni odprta spominska razstava likovnih del Štefana Simoniča. V galeriji Mestne hiše je odprta spominska razstava akvarelov Ljuba Ravnikarja. V galeriji Kavka bara razstavlja Izidor Jalovec. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še do četrtka odprta razstava slik akad. slikarja Janeza Ravnika. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava ilustracij akad. slikarke Marjance Jemec-Božič. Čebelarski muzej je zaradi vzdrževanju do 3. oktobra zaprt. «~3MHBMHHHHHHHH9Bj VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen pone-dpljka, od 9. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva hiša je odprta od 9.30 do 14.30, ob nedeljah od 12.30 do 16. ure, ob sobotah je zaprta. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja je odprta razstava plastik Toneta Logondra. V galeriji Loškega gradu je odprta razstava del nastalih na Ex tempore Loka 88. TRŽIČ — V galeriji Kurnikove hiše je odprta razstava fotografij ob 50-letnici Foto kluba Tržič. KAMNIK — V galeriji Veronika je do konca tega tedna odprta razstava slik in risb Viktorja Šesta. PREDSTAVE V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kranj — V Prešernovem gledališču te dni potekajo abonmajske predstave. Jutri, v sredo, ob 19.30 bodo uprizorili E. Kurentove Pravljico o Vesni - za red sreda I. V četrtek, 29. septembra, ob 19.30 bo predstava za red četrtek I. V petek, 30. septembra, bodo predstavo ponovili za red petek I. V soboto, 1. oktobra pa bo predstava za red sobota I. EX TEMPORE DONIT 88 Gozd Martuljek — Komisija za kulturo v medvoškem Donitu organizira naslednji teden od četrtka, 29. septembra, pa do 2. oktobra, tradicionalni Ex tempore Donit 88. Udeležbo je doslej prijavilo 26 likovnikov, največ iz Slovenije, pa tudi nekaj gostov od drugod. SREDOZEMSKO FOLKLORNO SREČANJE Kranj — Sredi septembra je bil v siciljanski provinci Trapani 5. sredozemski festival folklore, ki se ga je med predstavniki iz petih sredozemskih dežel udeležila tudi kranjska folklorna skupina Iskra. Kranjčani so bili tokrat že drugič gostje tega festivala, na katerem se srečajo folklorne skupine iz Turčije, Grčije, Španije in Italije. Prireditev je namenjena spoznavanju običajev, predvsem pa folklore posameznih sredozemskih dežel. Iskrška foklorna skupina je nastopila z izborom slovenskih in jugoslovanskih plesov. Gostovanje je bilo vsekakor naporno, saj je imela folklorna skupina po dva nastopa na dan in to v različnih krajih province Trapani. Sredozemski festival folklore pa je v tem delu Italije le eden od številnih festivalov folklore, ki jo v Siciliji izredno cenijo - zato tudi toliko prireditev in zelo veliko število folklornih skupin, ki goje italijanske, še posebej pa siciljanske folklorne plese. L. M. NAŠI ZBORI Te dni je izšla nova številka revije Naši zbori v jubilejnem štiridesetem letu. Praznovanje obletnice izhajanja pevske revije se seveda ne bo odrazilo le v spremenjeni grafični podobi revije, pač pa za letos uredništvo napoveduje tudi nekaj pomembnejših izdaj skladb slovenskih glasbenikov. Mednje vsekakor sodi dolgo pričakovana izdaja zborovskih skladb Marija Kogoja. Ob tej priložnosti bo tudi pripravljena razstava in koncert. V načrtu je tudi zbirka priredb ljudskih pesmi za ženske zbore, ki bo posvečena 80-letnici Radovana Gobca. Omeniti velja tudi izid pesmarice tridesetih avtentičnih zapisov ljudskega večglasja primernih za zborovsko rabo. Gradivo zbira Igor Cvetko. V novi številki revije Naši zbori, tako kot naslednje številke je posvečena mladim študentom kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo, je še nekaj drugih novosti. Objavljene so nove skladbe slovenskih skladateljev, ki jih je prvič izvedel Ljubljanski oktet ob svoji 15-letnici. L. M. STRIP KOT SLIKE '.quoq do Bq m^vu) Ljubljana — Včeraj so v galeriji Name pri Tromostovju odprli razstavo slovenskih avtorjev stripa: Saše Jankoviča, Branka.Dre-konje in Dušana Kastelica. Avtorji imajo za seboj že številne objave, razstave in uspešne udeležbe na natečajih. Nekatere ne razstavi predstavljene stripe — kot so Primer Patakon, Požigi, Skrivnostni strup, so avtorji ustvarili za natečaj. Za literarno predlogo jim je služilo delo Franca Milčinskega st. Na vsejugoslovanskem natečaju za strip, ki sta ga lani razpisala Politikin Zabavnik in Strip-art, je v konkurenci okrog tristotih najboljših jugoslovanskih avtorjev strip Skrivnostni strup dosegel četrto mesto. Dela, ki so predstavljena na razstavi, je letos spomladi že objavil Pionirski list. mm 8SSS i ^SSIGLAS 6. STR an / podlistek, pisma, za dom in družino Torek, 27. septembr« POSKUSIMO ŠE ME Domači zdravmK KUTINA ZDRAVI VNETJA Surova kutina ima nežen, sijajen vonj, zrela pa je tudi surovega, trpkega okusa, tako da uživamo le kuhano. V plodovih je veliko sluzi, nadalje vsebujejo pektin, mastno olje, amigdalin, emulzin, fosforno kislino in vitamin C. Tinktura kutine z železom, ki jo v lekarnah pridobivajo iz soka svežih plodov, ima enako izvrstno zdravilno moč proti bledici, kakor ekstrakt, ki vsebuje kisline jabolka in železo. Sluz iz kutinovega semena dobimo z namakanjem kutinovega semena v vodi in se dobro obnese pri raznovrstni zunanji uporabi. Ne velja le za najboljše zdravilo zoper preležanine in opekline, ampak tudi v obliki obkladkov pri vnetih očeh in pri odprti razpokani koži, posebno na prsnih bradavicah. To lastnost, da učinkuje proti vnetju, ima zaradi tega, ker vsebuje mnogo sluzi in pektina. Zato je kutina zelo uporabno zdravilo pri vnetjih žrela in sluznic, mandeljnov in dihalnih poti. Tudi pri vnetjih želodca in črevesne sluznice ima uživanje kuhanih kutin zdravilni učinek. Poleg tega da ublažuje nadraženost in preprečuje vnetja, učinkuje kutina tudi zgoščujoče, in sicer zaradi čreslovine, ki jo vsebuje. Ker vleče skupaj, lahko priporočamo zunanjo uporabo pri zdravljenju ran, pri uživanju pa ustavlja hude driske. Ker zmanjšuje nadraženost in zgošča, je uživanje kutine do-brodejno pri driskah zaradi tuberkuloznih čirov na črevesu, ker se pri tem zahteva dieta, ki združuje obe lastnosti. Uporaba v ljudskem zdravilstvu Kutinovo seme namakamo v vodi, izvleček je dober za grgranje pri čirih v grlu. Parne kopeli iz kutinovih listov so dobrodejne pri izpadli danki in pri zdrknjeni maternici. Kutinov sok, vkuhan z enako količino sladkorja, je zdravilo zoper prsne bolezni in bolezni grla. Če položimo na krvaveče rane volnato lupino kutine, bo krvavenje prenehalo. Če jemo pečene kutine, potresene s sladkorjem, se nam bo prenehalo spahovati, pri rednem uživanju pa ozdravijo bledico. 5 g kutinovega semena namakamo v 100 g vode, dokler ne nastane sluzasta gmota; tej tekočini dodamo sirup suliča-stega trpotca in dobimo odlično domače zdravilo za vnetje grla, gripozne prehlade in bronhitis. KREMNA PARADIŽNIKOVA JUHA 800 g paradižnika, 2 krompirje 1 čebula, 1 vejica zelene, šope je denarno veliko pomagal - • ZTKO Kranj in nekaj DO obt* Jb0 Kranj. Na sobotni preizktf* *su tekmi so nastopili pionirji, J"1 J?v v Kranj, kjer so nastanjeni v Dijaškem domu na Zlatem polju. bivanjem se seznanjajo z življenjem in razmerami pri nas, si Sledajo turistične in zgodovinske znamenitosti Kranja in Gorenj- > *.e- prirejajo kulturne in zabavne prireditve in se seznanjajo z naši-?' mladinci. Za organiziranje njihovega bivanja pri nas skrbi Obeska konferenca ZSMS. Ko se francoska skupina vrača v začetku Susta, se pelje z njo ali s posebnim avtobusom v La Ciotat tudi na- Jl.skupina mladih. Dolga leta so bili tam naši mladinci nastanjeni v Jji La Calanque (zalivček), ki jo je občina La Ciotat kupila za take j, ^rnene, že nekaj let pa so naši nastanjeni v Občinski hiši, ki jo je t j nuina zgradila v Kompleksu Paula Eluarda, ki je bil velik pesnik U j^Pora med zadnjo vojno. Seveda se prav tako Pobratimski odbor "J* Ciotata zelo posveti naši skupini, ki se vsakokrat vrne domov po npližno 3 tednih z najlepšimi spomini. Tako se tkejo med mladimi ^liateljske vezi, ki jih pozneje še dolgo združujejo. Škoda le, da se .j)fj'nas ne učimo več dosti francoščine in so pogosto njihovi razgovo-'jl{a °lj angleški kot francoski! Naj še omenim tu, da so bili v zadnjem j( su posebno aktivni v organizaciji teh izmenjav mladih v La Ciota- 8- Jo Gambini, sedaj pa g. Claude Bertillon, pri nas pa vodi izme- ne OK ZSMS Kranj. Celotno sodelovanje z La Ciotatom in drugi Pobratenimi mes ^je pri SO Kranj. 'Pobratenimi mesti pa usmerja Komisija za medobčinsko sodelo-e pri SO Kranj. Poleg izmenjav mladih, ki jim pripisujemo največji pomen, pa 'oile v 30 letih še druge izmenjave prosvetnih iz La Ciotata in Kra-in tudi delegatov obeh mest. V La Ciotatu je gostoval že v prvih l pobratenja Prešernov zbor pod vodstvom Petra Liparja, poznejša še Akademski komorni zbor iz Kranja, ki sta bila oba zelo pridno sprejeta. Leta 1967 sta bili v La Ciotatu odprti razstavi Gorenjca muzeja iz Kranja z naslovom »Francozi na Gorenjskem« (v pjf^ Napoleonovih vojn) ter »Kulturni spomeniki in naravne zname-ljuj°sti Gorenjske«. V Kranju pa je gostovala folklorna skupina »Es-J° de la Ribo« in baletna skupina. Mladinci so imeli tudi športna I kovanja, v katerih so bili naši uspešni. In še bi lahko naštevali. In ko smo bili od 16. do 19. septembra na slovesnostih za 30. letnico pobratenja v La Ciotatu, je na slavnostni seji v veliki dvo-pred številnim prebivalstvom župan La Ciotata, Luis Perri-v°nd, rekel med drugim, da so »naše vezi trajne in bratske, da spre-iernbe, ki so nastajale v naših občinskih vodstvih niso spremenile i*litete naših prisrčnih odnosov, nasprotno so se ti razvijali zelo F*itivno. Te prijateljske vezi igrajo veliko vlogo v izgradnji miru v jTopi in na svetu«. Naš predsednik SO Kranj, tov. Ivan Torkar, pa Jfoudaril, da »osnovni namen pobratenja je predvsem medsebojno L7lževanje in spoznavanje z običaji, kulturno dediščino, z delova-jjjr1** političnih sistemov in z življenjem, delom delovnih ljudi in ob-L *k)v obeh mest«. Dejal je tudi, da bi poleg izmenjav na kulturnem, črtnem in prosvetnem področju morali posvetiti več pozornosti tu-its°delovanju na gospodarskem področju. Prisotne je tudi seznanil, vte Komisija za medobčinsko sodelovanje predlagala zborom SO j^nj, da sprejmejo Odlok o poimenovanju ene izmed ulic v Kranju k Pobratenem mestu La Ciotat. Rekel je še: »Naše mnenje je, da tudi mi s svojimi vezmi prijateljstva in sodelovanja med občani (^en mest dodali kamen v zgradbi sožitja dveh dežel in k spodbu-111 za krepitev dobrih odnosov v širšem evropskem prostoru. Vsp- sKfHu ten odnosov je pogojena tudi z dobrimi odnosi med Francijo in j0?°slavijo. K obogatitvi takega sodelovanja lahko največ prispeva-^ludje, ki živijo v svobodi in miru, živeti tako pa je naša skupna loteva in cilj, ob tem pa tudi obveznost in dolg do generacij, ki pri-la3o za nami«. Na to praznovanje pa je prišel tudi jugoslovanski l^(v v — nuna«, j.«u \Ji- uciiiuvuujv, ir J*" r w«wi jw()VUiv»».»L,.L. t^j".zul iz Lyona. Moram pa še omeniti, da so bili v La Ciotatu priso-q. ln zelo aktivni številni prebivalci iz nemškega mesta Singen (Ba-1»^) ob švicarski meji, ki so že 20 let pobrateni z La Ciotatom. Tudi z fW, še posebej z nadžupanom Mohrlom smo imeli prisrčne stike. V. Jesenik 'X' Sava uraivj Škofjeloška cesta 6 64000 KRANJ SAVA KRANJ industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj, Škofjeloška cesta 6 razpisuje JAVNO LICITACIJO stanovanjskega objekta Stanovanjski objekt, izklicna cena 3.000.000 din Javna licitacija je razpisana za rušenje in odprodajo materiala stanovanjskega objekta na Ljubljanski cesti 24. Javna licitacija bo dne 30.9.1988 ob 11. uri v sejni sobi Marle-sove zgradbe v obratu II. Ogled objekta bo isti dan ob 10. uri. Interesenti naj se oglase v obratu II - Škofjeloška cesta 6, pri glavnem vratarju. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. V ceni ni vštet prometni davek, ki ga plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi plačila prometnega davka. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti 10% varščine od izklicne cene. Pogoje in odvoz materiala določa pogodba, ki jo bo podpisal kupec, kateri bo izlicitiral omenjeni objekt. Sistem licitacije »videno - kupljeno«. DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE Obvešča jeseniško in gorenjsko prebivalstvo, da bomo organizirali TEČAJE YOGE Slavka Mahneta, ki teorijo yoge kombinira s praktičnimi vajami. Pri tem mu pomagajo sodelavci, tako da imajo učenci yoge (ali slušatelji) res možnost, da napredujejo in nadaljujejo meditativno dejavnost samostojno in osebnosti primerno. Objavljamo programe treh tečajev. Program prvega obsega vaje v sprostitvi in dihanju, kozmične energije in magnetizem, svetloba okrog živega in mrtvega, vegetarijanska prehrana, čakre kot višji organi, kako hoteti. Program drugega tečaja obsega predvsem, kako doseči duševno ravnotežje in doseči mentalno zmogljivost s pomočjo pravilnega dihanja. Tretji tečaj obljublja osnove individualne meditacije, delo z nihalom in tarotom, osnove masaže in zdravljenje na daljavo, potovanje brez fizičnega telesa, delo s heksagrami in podobno. Prvi tečaj bo 8. in 9. oktobra. Prijavite se po telefonu 81-072. OSNOVNA ŠOLA PLANINA II V USTANAVLJANJU Tuga Vidmarja 1 64000 KRANJ Svet osnovne šole Planina II, v ustanavljanju razpisuje prosta dela in naloge: 1. POMOČNIKA RAVNATELJA - za mandatno dobo štirih let 1 delavec 2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA - za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) 2 delavca Pogoji za zasedbo: 1. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje predpisane v 484. členu Zakona o združenem delu in 137. členu Zakona o osnovnih šolah. Kandidat mora imeti ustrezno pedagoško izobrazbo, opravljeni strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnovarstveno-izobraževalnem delu in ustrezne organizacijske sposobnosti. 2. Kandidata morata izpolnjevati pogoje učitelja razrednega pouka. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Planina II v ustanavljanju, Kranj, Tuga Vidmarja 1 - za svet šole. H TEKSTILINDUS Gorenjesavska c. 12 64001 KRANJ, p.p. 75 Ponovno objavlja prosto delo in naloge v KOMERCIALNEM SEKTORJU VODENJE PRODAJNEGA ODDELKA ZA DOMAČI TRG Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti (dipl. inženir tekstilne tehnologije, diplomirani ekonomist ali diplomirani organizator dela), 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih s področja prodajanja tkanin oziroma tekstilne proizvodnje pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika trimesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Po mestu KOVINSKA BLED Bled, Seliška c. 4/b Objavlja prosta dela in naloge: 1. KV REZKALEC — vodenje strojne delavnice, 2. KV STRUGAR — vodenje strojne delavnice, 3. KV KLEPAR — vodenje del na terenu, 4. STROJNI INŽENIR na področju razvoja, projektiranja in tehnologije, 5. za občasna pogodbena dela s področja razvoja in konstruiranja. Poleg splošnih pogojev se za sprejem zahteva še: pod L: poklicna šola ustrezne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pod 2.: poklicna šola ustrezne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pod 3.: poklicna šola ustrezne smeri pod 4.: višja ali visoka strokovna izobrazba, najmanj 5 let delovnih izkušenj na zahtevanih delih, pod 5.: dipl. ing. ustreznih smeri, VI. ali VII. stopnje. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov KOVINSKA BLED, Seliška c. 4/b. 9. stran ^mmmmmiGLAS ALPETOUR Hotel TRANSTURIST Škofja Loka VABIMO VAS NA GOBARSKI VEČER V HOTELU TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA V SOBOTO, 1. OKTOBRA. OB PESTRI IZBIRI GOBJIH JEDI IN PRIJETNI GLASBI BO NA OGLED TUDI RAZSTAVA GOB. PRESENEČENJE ZA POZNAVALCE GOB. REZERVACIJE NA TELEFON (064) 61-261. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL. ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR BILJARD KLUB SORA ŠKOFJA LOKA VAS VABI NA I. TURNIR ZA POKAL »BILJARD KLUB SORAct. ZMAGOVALCE ČAKAJO BOGATE NAGRADE INFORMACIJE IN PRIJAVE SPREJEMAMO NA TEL. (064) 60-504 VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA, OD 15. URE DALJE DO 9. OKTOBRA. TEKMOVANJE SE PRIČNE Z ŽREBANJEM 14. OKTOBRA OB 17. URI. 5r°dam osebni avto MERCEDES 230 '6|: 62-623 1A""f 14776 /Odam GOLF JX diesel, letnik 1986. ^74-476_14778 ,!odam MOPED APN avtomatik za J" SM, star dve leti. Tel.: 79-056, poldan_14780 flodno prodam Z 101, starejši letnik, ovijena. Tel.: 50 465 14782 vodarn FORD ESCORT, letnik 1972. £{^27-346_14784 Ifflodno prodam osebni avto MOS •^'C. Tel:: 80 022 14785 ,'odam GOLF ^5, Bled K letnik 1981. Alpska 14789 i Odam LADO starejši letnik. Sajevic ^Prdolje80 14792 ?dam R 18, letnik 1985. tel. Poldan 23 888, 14793 >ino prodam GOLF JGL, letnik 1981. 1: 75-735, popoldan in dopoldan _14797 j£dam dobro ohranjen CITROEN GT ^!*abo).Tel: 47-809_14801 ^°dam Z 750, letnik 1977, registriran ,j 14. septembra 1989, ogled vsak M.f1- Dejanovič, Prešernova 1, Rado __14802 /°dam karambolirano Z 750, klepar H0° obnovljeno, letnik 1980, registrirahu do februarja 1989, cena po dogovore!: 79-424_14808 r«?dam PEUGEOT 204, letnik 1973, ga-»tr'ran- generalno obnovljen ter regi-v ,ran celo leto. Ibra Uzejrovič, A. Tra- jsljI^Jesenice_14810 ^J"o prodam Z 101 GTL 55, letnik Marko Mareš, Rožna dolina 13, 14816 kl j'Pj'am dobro ohranjen AVTOMATIK <4M- cena 90 SM. Boris Bolka, Grad j^grklje, tel.:42-237_14820 la0(J.am generalno obnovljen MOTOR CnaF°RD CORTINO ali FORD ES-C,' 80 SM. Potočnik, C. 26. julija 33, *5*k> 14821 ?0d T|ua.amZ 750, letnik 1979 in ^Jetnik 1983. Tel.: 70-194 AVTOMA 14823 prodam. Tel:: (061) 792-118 14825 C^m AMI 8 po delih. C 01 ^ad Zmincem21,Škofj Osenar, An-a Loka 14827 45/AMERICA, r° ohranjen, ugodno prodam. 14829 /MALIOC^ 11. stran ('mmmmmvmsiLAS Prodam ZASTAVO 101, letnik 1984. Tel.: 33-402 JUGO 45, letnik 1986,prodam. Tel.: 35-282_14839 Prodam prenovljen in registriran SPAČEK, letnik 1972 in Z 750, letnik 1981. Tel.: 83-969_14840 Prodam Z 101, letnik 1981, prevoženih 40.000 km in plinsko PEČ iskra. Albin Godec, Ovsiše 4, Podnart_14843 Prodam Z 101 L, letnik 1977, obnovljena. Zalog 66, Cerklje_14846 Prodam R 16, zelo ohranjen, prva registracija 1976, cena po dogovoru. Ivica Petkovič, C. 4. julija 19, Bistrica pri Tr- žiču_14847 Prodam JUGO 45/A, star 18 mesecev za 10 Mio. Pokorn Rado, Vešter 19, Škofja Loka_14852 Prodam Z 101 GT 55/3 v letnik 1986. Ogled popoldan. Krč, Černivec 13, Brezje_14861 Ugodno prodam TOMOS AVTOMA-TIK A 3 MS. Sebastjan Guzelj, Franko-vo nas. 112, Škofja Loka_14862 Prodam APN 6, star tri leta, malo vožen, kompletno opremljen, 200 SM. Tel: 33-216, od 16. do 18. ure 14867 Prodam NISSAN SUNNY karavan, letnik 1986. Zasavska c. 28. Ornhek Krsr.j _14427 Prodam LADO, letnik 1978, 44000 km. Marija Kadivec, Britof 403 14514 Prodam WARTBURG KARAVAN, le-tnik 1974. Naslov v oglasnem oddelku. _14573 Prodam CITROEN KARAVAN, v dobrem stanju. Tel; 57-089 14652 Prodam Z 101, letnik 1977. Draksler, Čirče 12_14766 Prodam APN 6, še v garanciji. Tomaž Boštar, Hrastje 95 14767 Prodam R 4, letnik 1977, registriran do septembra 1989. Šlibar, Kovor 137, Tržič_14768 Prodam LADO 1500, letnik 1979, v voznem stanju, neregistrirana. Nišandžič, Cesta 1. maja 65, tel: 39-107 14770 Prodam DIANO, letnik 1977, lažja okvara in TOMOS AVTOMATIK v garanciji. Tel: 21-819_14771 Ugodno prodam ohranjen F 126 P, registriran do avgusta 1989 Tel.: 25-991 14774 RAZNO PRODAM Prodam PRIKOLICO 100 x 180. Tel:. 79-598 14842 Prodam drobni KROMPIR. Naklo, C. 26. julija 48__14763 Prodam koruzno SILAŽO. Praprotna Polica 24, Cerklje_14772 Ugodno prodam dobro ohranjen kom biniran otroški VOZIČEK. Tel.: 79-562 ■ _14807 Termoakumulacijsko PEČ 3,5 KW, šte-dilnik, pomivalni stroj in izvenkrmski motor VOLVO PENTA 25 KS, prodam. Tel.: 80-874_14814 Prodam ZIBKO, stajico in otroško posteljico. Tel.: 70-131, dopoldan int. 36 _14822 Poceni prodam TOVORNO PRIKOLI CO za osebni avto. Tel: 36 568 14833 SLIVE prodam zelo ugodno. Tel.: 74 166, popoldan_14834 Prodam 10 kub. m bukovih DRV. Tel:: 69 100 14835 Poceni prodam 4 PLATIŠČA za traktor Pasguali ali T.V.Tel.: 79-964 14845 Poceni prodam električni in kombinirani štedilnik Gorenje, hladilnik 120 litrski in balkonska vrata z roleto 80 cm. Pristava 107, Tržič_14848 Prodam ponv expres puch za 40 SM. Tel.: 78-583__14849 Prodam semenski igor in krmilni krompir. Trata 15, Škofja Loka 14851 Prodam drobni KROMPIR. Milje 24 pri Britofu_ 14858 Prodam Z 101 GT, letnik 1985, pralni stroj El Niš, dobro ohranjen in PRALNI STROJ Gorenje. Tel. 33-595 14860 Ugodno prodam novejšo krzneno JA-KNO iz nutrije št. 38. Tel.: 84-647 14864 Prodam 14 m bukovih DRV. Tel.: 68-379 14865 IV" P R e' D OS L J A Hi OŽE POLHA STANOVANJA_ Malo stanovanje v Žirovnici, oddam. Naslov v oglasnem oddelku. 14788 IZGUBLJENO Najditelj OČAL izgubljenih v Olšev-skem gozdu naj sporoči Miheliču, tel.: 34-236- nagrada!_14857 STAN.OPREMA Prodam OTROŠKO POSTELJO z jogi-jem. Telefon 38-930, po 14. uri Prodam termoakumulacijsko PEČ 4,5 KW. Milan Dimič, Staneta Rozmana 1, Kranj_14777 Ugodno prodam sedežno garnituro. Šorlijeva 4, 7. nad. stan. 29, tel.: 25-946 ______ 14783 Prodam rabljen kombiniran ŠTEDIL-NIK končar (3plin, 1 elek). Anica Ko-renčič, Sv. Duh 69, Škofja Loka 14787 Prodam 380 litrsko hladilno SKRINJO, staro dve leti, cena 95 SM. Tel.: 69-184 ;■ . ••■ v_14803 Prodam zamrzovalno skrinjo 380 litr-sko še nerabljeno. Tel.: 27-453 14804 Prodam skoraj novo SPALNICO alples bele barve za polbvično ceno. Tel.: 46-426_14805 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO. Tel.: 79-820 14809 Prodam novo kompletno SPALNICO črne barve. Tel.: 38-005_14813 Prodam otroško POSTELJO z jogijem. Ogled v popoldanskem času. Sorska c. 32, Škofja Loka, Jeršin 14815 Ugodno prodam dve termoakumula-cijski PEČI 3 in 2 KW in belo otroško posteljico z jogijem. Gašper, Sv. Duh 55 (pri gradu)_14819 Prodam dobro ohranjeno dnevno sobo in 3 KW termoakumulacijsko peč. Tel.: 35-384_14830 Prodam dva fotelja in raztegljiv tro-sed, staro eno leto. Tel.: 68-210, int 44 dopoldan 14837 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE MŠTEFE roj. Mikelj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Udir-ju, govornici za poslovilne besede, bratom Zupan za ganljivo petje in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči sin Lojze z družino Milje, 19. septembra 1988 ZAHVALA Tiho nas je zapustila dobra žena, mama, babica, sestra in teta STANISLAVA ČERIN roj. Veber iz Zalega Loga iskreno se zahvaljujemo za pomoč, cvetje in izrečeno sožalje sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebej hvala dr. Francu Rešku za zdravljenje, g. kaplanu za lep obred in govorniku Cirilu Pogačnik za lep govor. VSI NJENI Zali log, Železniki, Jesenice, Golnik, Jesenovec, Zasip, Šentjur pri Celju, Selca ŽIVALI Prodam 10 dni staro TELIČKO. Sr. vas 36. Šenčur 14760 Prodam KRAVO pred telitvijo. Zgoša 49, Begunje 14762 Prodam 300 kg takega BIKCA. Tel.: 78-822_ _14779 Prodam KRAVO >, teletom ali brez (druga telitev). Tel.. £?-840 14791 Prodam 10 dni starega BIKCA simen-talca. Okroyio 11_14850 Prodam 6 mesecev brejo TELICO. Ogled po 19. uri. Balanč, Čepulje 7 14854 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje in energetika ERVIN MESTINŠEK roj. 1925 Od njega smo se poslovili v sredo, 21. septembra 1,988, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. [O onŠ9q?u sS Sindikalna organizacija SAVA KRANJ :089f.;?.iv ZAPOSLITVE Akviziterska prodaja ob vikendih in prostem času vam izboljša finančni položaj. Pismene prijave sprejema: Mladinska knjiga, p.p. 12, 64202 Naklo _14627 Polni ste želja in ambicij povezanih z denarjem. Tega lahko zaslužite pri nas več kot pričakujete. Tel.: 24-971, ob delavnikih do 10. ure 147SS Iščemo delo na dom (natančnost, hi-trost-zagotovljena). Tel.: 39-418 14838 Za prodajo iskanega artikla imamo še nekaj dobro plačanih mest. Pogoj: avto, prosti vikendi, osebna urejenost. Tel: 73-349, po 20. uri v torek 14841 Iščemo NATAKARICO ali NATAKARJA za delo v popoldanskem času. Tel.: od 7. do 9. ure zjutraj 26-866 14853 IŠČEMO ČISTILKO za čiščenje 4 nad stropnega bloka (2 vhoda), dvakrat na teden. Vse ostalo po dogovoru. Kranj, HS Šorlijeva 18, 20 14856 ZAHVALA Ob smrti našega ata )ib.nG>! vsi JANEZA KUNŠIČA Se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala g. župniku, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI KUPIM Kupim cementni strešnik zareznik 1700 kol. Tel: 42-121 14844 POSESTI Prodam GARAŽO na Planini, Vrečkova ul. Šifra: ODDAJTE PONUDBO 14764 Prodam HIŠO za rušenje z vsem in-ventarjem in opremo. Prusnik, Britof 80, Kranj 14866 ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete ANTONIJE BERTONCELJ se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJENI OBVESTILA IZOLACIJO CENTRALNE KURJAVE z pločevino napravimo hitro, po zmerni ceni. Tel.: 061-216-673 proti večeru __14391 TV MEHANIKA PORENTA, Breg ob Savi 75, vas obveščam, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. Tel.: 40-347. Se priporočaml 14831 VODOVODNE INSTALACIJE NA HIŠI, novi ali stari (tudi razna popravila, predelave), vam kvalitetno in solidno iz-gotovi obrtnik. Delamo z mašinami! Tel: 28-427 14855 OSTALO Prodam kombiniran OTROŠKI VOZI ČEK - plav žamet. Tel.: 39-050 14859 ZAHVALA Ob smrti našega dragega FRANCA REBOLJA Jelenovega Franceljna se vsem iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu hotela Jelen in Zvezi borcev Primskovo za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala tudi dr. Udirju za zdravljenje in pomoč med dolgotrajno boleznijo ter g. župniku iz Kranja za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame TILKE ŠERUGA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Beleharju, sosedom, pevcem, sovaščanom, tistim, ki so darovali prelepo cvetje ter. g. župniku za opravljen lep obred. Sinovi in hčerke ZAHVALA Ob smrti dobrega očeta in starega očeta JOŽETA DOLENCA Martenkovega ata iz Podobena 2 pri Poljanah nad. Škof jo LpkJ^ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v zadnjih letih njegove boleljA tlkj^es« bič 1 no pomagali in ga obiskovali. Posebna zahvala strokovnim delavcem Centra slepih —S doma za ostarele v Škofji Loki, sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in našim' sodelavcem za vso pomoč in pozornost ob smrti, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala sosedu za poslovilni govor, g. župniku za lep pogrebni obrfed in Gorenjevaškemu oktetu za petje. Vsem skupaj še enkrat iskrena zahvah& Hvaležni njegovi žalujoči otroci z družinami > ^ mali oglasi tel. 27960 NOVICE IN DOGODKI -•As* Spori zaradi gradnje mostu Kranjskogorsko nasilje nad naravo Kranjska gora, 26. septembra — Gradnjo mostu čez Pišnico so ustavili, saj nekateri menijo, da lokacija predstavlja nepopravljiv poseg v naravo. Kdo in zakaj je »ogorčen«? Sporom zaradi lokacije mostu v Jasni v Kranjski gori še vedno ni videti konca: minuli petek je bilo gradbišče še vedno opustelo in samotno, saj Gradiš z deli ne more nadaljevati, dokler ne da ustreznega mnenja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Naj spomnimo: most čez Pišnico v Kranjski gori je dotrajan, LUKU lieuugijcu, uu iciuaiiju ^iiiiv.' ne bi mogli dovoliti njegove upo- disa, ki so ga po dokumentaciji in po investitorstvu skupnosti za ceste Slovenije tudi v roku začeli graditi. Razumljivo je, da je bilo zaradi novogradnje treba posekati nekaj bližnjih dreves, saj teče Pišnica po gozdnatem območju. Ko so drevesa posekali in hoteli z gradnjo nadaljevati, pa so se vzdignili ogorčeni glasovi, češ da je lokacija novega mostu (odločali so se med tremi inačicami), Gradnja mostu čez Pišnico stoji zato, ker so posekali nekaj smrek. Po nekaj letih od bojazni, kaj bo, ko so gradili cesto v Bohinju, ni ostalo ničesar. Vse se je zaraslo, nikjer ni videti, da bi se sploh kdaj kaj gradilo. — Foto: D. Sedej rabe in bi bil zato vprašljiva povezava Kranjske gore z Vršičem in Trento. Na Jesenicah so se zato odločili, da takoj začno z gradnjo novega mostu in določili lokacijo, ki so jo sprejeli že pred leti. Po licitaciji naj bi nov most gradili delavci jeseniškega Gra- docela nesprejemljiva, saj so z njo preveč posegli v okolje in napravili nepopravljivo ekološko škodo. Zaradi ostrih nasprotovanj so morali gradnjo ustaviti, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa naj bi dal dokončno odločitev, kako bi škodo zdaj omilili, če je že popraviti ni mogoče. Gradnja mostu, ki mora biti zgrajen do 30. novembra, pa bo cesta, ki povezuje jeseniško in tolminsko občino, pa seveda stoji... Ko si človek ogleduje »nepopravljivo« nasilje nad naravo v kanjonu Pišnice, se pač mora spomniti vseljudskega vznemirjenja pred leti, ko so gradili ob-jezersko cesto v Bohinju kmetje, za svoje nujne posle in opravila. Tedaj se je malodane vzdignila vsa Slovenija, nagnala vik in krik ter klicala na pomoč Triglavski narodni park. Nezaslišana ekološka sramota, neoprost-ljivi poseg v naravo! A cesto so vendarle zgradili, vsem ekološkim dušebrižnikom navkljub. In danes? Vse se je lepo zaraslo in obraslo, o nesprejemljivem posegu v naravo ni ne duha ne sluha. Mnogo hrupa za - nič! Enako velja tudi za nesrečno Pišnico v Kranjski gori, kjer so res posekali nekaj bližnjih smrek, a nikakor ne v takem obsegu, kot se nepoučenemu mor- V nasadu Resje pri Podvinu Kljub slabim obetom dobro sadje Resje, 23. septembra — Lanska letina ni bila najbolj radodarna s sadjem. Po letošnjem cvetenju drevja spomladi je kazalo, da bo tokrat precej bolje. Potlej so se pridelovalci sadja zaradi dolgega poletnega obdobja suše zbali, da bodo sadeži ostali drobni in jih tudi po količini ne bo kaj dosti več od lanskih. »Na srečo se slabi obeti niso povsem uresničili,« pripoveduje vodja nasada Tine Benedičič i/. Resja pri Podvinu in pojasnjuje: »Deževje je prišlo dovolj zgodaj, da so se sadeži še lahko odebelili in so prav dobre kakovosti. Tudi pridelek bo glede na leto poprej precej večji. Zaenkrat pridelamo največ jabolk starih sort, kot sta jona-tan in zlati delišes. Poleg novih, boljših sort, kot so ajdared, jo- Nova šola za voznike nagold, gloster in druge, bodo v prihodnosti najbolj privlačne za kupce gotovo nekatere zgodnje vrste jabolk iz novega nasada. Ta drevesa, ki smo jih šele pred kratkim časom zasadili, bo namreč moč manjkrat škropiti in bodo sadeži še bolj privlačni za marsikoga.« Letošnje obiranje jabolk v nasadu Resje se začenja s 26. septembrom. Od takrat naprej bo sadje naprodaj tuko za posameznike kot za kolektive. Predvsem zadnja leta se vse več sindikalnih organizacij odloča za nakup sadja, ki ga potrebujejo člani kolektivov za ozimnico. Naročene količine bodo odpošiljali vsak delavnik od 8. do 14. ure,prodaja pa bo organizirana do 17. ure vse do takrat, dokler bo sadje na zalogi. Kilogram jabolk starih sort stane 1.200 dinarjev za prvo vrsto, tisoč za drugo in tristo za tretjo vrsto. Za nove sorte je cena prvovrstnega sadja 1.450 dinarjev po kilogramu, drugovrstno in tretjevrstno .;adje pa stane enako kot pri starih sortah. Za večje pošiljke na naročilnico velja 5-odstotni popust. Kolikor bo povpraševanje stalnih kupcev veliko, bodo morali upoštevati tudi vrstni red naročil. Letos je na trgu nova, manjša embalaža, v katero gre le 13 in 15 kilogramov jabolk. Zanjo je treba plačati kavcijo 4000 dinarjev. Naročniki večjih količin lahko zberejo tudi staro, vendar celo in čisto embalažo, da bo tako ozimnica cenejša. S. Saje Težnja h kakovostnemu pouku Kranj, 23. septembra — V kranjski delavski univerzi Tomo Brejc, kjer odrasli pridobivajo vse od osnovnošolske do fakultetne izobrazbe, so uvedli nov izobraževalni program. Od letošnjega poletja usposabljajo tudi kandidate za voznike osebnih vozil. Takoj po preizkusu teoretičnega znanja se lotevajo z njimi praktične vožnje, da bi bil pouk čimbolj uspešen. Delavski univerzi v Kranju so za začetek leta predlagali, da se zaradi potreb v kranjski občini loti tudi usposabljanja voznikov osebnih vozil. Čeprav imajo v tej ustanovi veliko izkušenj z izobraževanjem odrasli, so se že pred sprejemom odločitve za ustanovitev avto-šole zavedali, kot naglasa direktor delavske univerze Ante Marjančič, da gre za specifično področje izobraževanja z veliko odgovornostjo nosilcev dejavnosti. To dejstvo so upoštevali pri organiziranju šole, zato so skušali izbrati dobre predavatelje in inštruktorje. »Zaenkrat imamo pet stalnih inštruktorjev«, razlaga vodja usmerjenega izobraževanja in organizator avto-šole Srečo Bodlaj iz delavske univerze, »od katerih je eden zadolžen za predavanja iz cestno-prometnih predpisov in opravljanje društvenih izpitov. V dogovoru z občinskim odborom Rdečega križa naši kandidati tam opravijo tečaj in izpit iz prve pomoči, teoretični pouk organiziramo v kabinetu kranjske gimnazije, za praktično vožnjo pa imamo trenutno na razpolago tri svoja vo- zila. Ker je to premalo, bomo skušali prihodnje leto kupiti vsaj še en avto jugo.« Od začetka junija so pripravili dva tečaja iz cestno-prometnih predpisov, ki jih je obiskovalo skupaj okrog 80 kandidatov za voznike. Na začetku so imeli poleg njih veliko prosilcev, ki so hoteli takoj na praktično vožnjo. Le-te so sprejeli in obenem poskrbeli, da so tudi domači tečajniki dobili želene termine za vožnjo. Odslej bodo za praktično vožnjo vpisovali sproti le kandidate, ki so pri njih opravili teorijo. »Svoje kandidate skušam najprej naučiti osnov šofiranja,« opisuje poučevanje poklicni inštruktor Boris Ažbe iz Medvod, »potlej pa skupno spoznavamo specifičnosti v prometu po kranjskih ulicah in okolici. Da bi bilo delo učinkovito, je nujno doseči pristen stik med inštruktorjem in učencem. Seveda, treba se je prilagajati ne le ljudem, ampak tudi razmeram na cesti. Veliko je primerov, da drugi vozniki zaradi kršenja predpisov ogrožajo vozila avto-šol. Ker sem bil nekaj časa inštruk- tor v Ljubljani, vseeno ocenjujem prometno urejenost v Kranju za boljšo.« Za prihodnja tečaja cestno-prometnih predpisov, prvi bo na vrsti v začetku oktobra in drugi mesec dni pozneje, je že prijavljenih 110 kandidatov. Kot zagotavljajo v delavski univerzi, bodo po opravljenih teoretičnih izpitih vse kandidate čimprej sprejeli na praktično vožnjo, da bi ohranili čimveč njihovega znanja. V teh dneh pa začenjajo tudi tečaj za inštruktorje gorenjskih avto-šol, ki ga prirejajo v sodelovanju z ljubljansko tehniško šolo. S. Saje © s-it-ccu-ciu. etos da zdi. Nekateri zares ne izbirajo metod, kadar se jim zazdi, da njihovo - kajpak edino zveličavno - mnenje ni zadosti upoštevano in cenjeno in so zmožni zaustaviti tudi takšno gradnjo, ki sicer ni velika, je pa za gospodarske koristi dveh občin nadvse pomembna. Ko smo spraševali Kranjsko-gorce, zakaj so tako »ogorčeni« nad lokacijo in ekološkim posegom v naravo, nam je (domačin!) dejal: »Kakšno »ogorčenje« neki! Zaradi tistih nekaj brin ni nihče »ogorčen«! Bili pa smo - in smo še vedno - silno ogorčeni nad tem, da se je po Kranjski gori pozidavala in se še vedno pozidava plodna kmetijska zemlja, ki nam je nobeno ogorčenje ne more nikoli več povrniti!« D. Sedej Z vabami nad steklino Osem tisoč osemsto vab za gorenjske lisice Kranj, 26. septembra — To soboto in nedeljo bodo lovci na območju 23 lovskih družin Gorenjske in treh revirjev DO Kozorog Kamnik nastavili lisicam 8800 posebnih, tako imenuj vanih tiibingenskih vab z živim virusom. Ta naj bi cepil proti steklini vse tiste lisice, ki bodo zavonjale in ugriznile v vabe. Zastopnik republiške veterinarske uprave, Armin Toma-šič je dejal, da bo to prva tovrstna akcija v Jugoslaviji, stala pa bo okrog 400 milijonov dinarjev. Priprave za izvedbo so sklenjene. Branko Galjot iz Zveze lovskih družin za Gorenj; sko pravi, da bodo lovcem na posameznih območjih, z vabami naj bi »pokrili« 500 kvadratnih kilometrov lovišč, pomagali gozdarji, da bodo vabe postavljene na določenih razdaljah in izračunani gostoti na kvadratni kilometer. Profesor dr. Zoran Železnik, vodja viruloškega laboratorija v Ljubljani, verjame v uspeh tepljanja lisic, ki se je obnesel že v sosednji Italiji, Švici in ZR Nemčiji, kjer so na ta način že izkoreninili steklino. To neozdravljivo bolezen najpogosteje prenašajo lisice. Leta 1979 je bila pri nas prvič zaznana v Prekmurju, nato se je v petih letih umirila in lani ponovno VZpIamtela po Sloveniji. V ljubljanskem viruloškem laboratoriju so od leta 1979 do" 1982 pri 90 odstotkih, od 23 886 pregib danih živali, ugotovili virus stekline, največkrat pri lisicah-Letos do konca avgusta pa so pregledali 1750 živali. Po izjavi dr. Alme Vadnal iz antirabične ambulante Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske so na Gorenjskem od lanskega septembra do konca avgusta ugotovili steklino pri 128 živalih, najpogosteje v škofjeloški občini. V antirabični ambulanti pa so v tem času cepili 152 ljudi, ki so bili v stiku z obolelimi živalmi. Dr. Peter Tišler, direktor Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske poziva vse, ki bi v gozdovih naleteli na vabe, naj jih pustijo, kjer so. V kontrolnih revirjih bodo ugotavljali, kako lisice »prijemajo«, in če bo potrebno bodo cepljenje prihodnje leto konec aprila ponovili. Mirko Kunšič 01M t Neodvisni sindikati Posvet mladih V četrtek in petek, 29. in 30. septembra, se bodo v mladinskem izobraževalnem centru v Bohinju zbrali predsedniki in sekretarji občinskih konferenc ZSMS. Med drugim bodo mladi obravnavali Zvezo slovenske kmečke mladine in se skupaj s predsednik ZSM v republikah in pokrajinah ter predsednikom K ZSM Jugoslavije pogovarjali o aktualnih razmerah v državi. Aktualizacijo razprav bo zanesljivo pomenila tudi izjava za javnost, ki jo povzemamo na strani 2. V. B. B frerr '° m »ati, stav Pod »ni ter *hs *bo n »bi i ^cr Ptuj, 23. septembra — Skupina mladih s Ptuja in Maribora)' ^ pripravila v prostorih mladinskega kluba tiskovno konferenco, » ji kateri so predstavili svoje poglede na pobudo o ustanavljanju taP imenovanih neodvisnih sindikatov. . i, ' V skoraj dvournem pogovoru so mladi ugotavljali, da sedanj 'Ca organiziranost sindikalne organizacije ne zagotavlja resnične zašf1 ^Ui te delavcev. Spraševali so se po legitimnosti sindikalne organizacij' teti za sedanje štrajke pa so bile ocene, da gre pravzaprav samo za P1* razporeditev delovnega časa. . \ ai Ob še mnogih odprtih dilemah so predstavniki pobude meni'1 ^. da ima sedanja sindikalna organizacija stalno zagotovljeno člaf L stvo, ki ima premalo zavesti o (ne)možnostih bistvenega delovari* sindikatov. Nadaljnji korak mladih bo predvidoma ustanovitev iniciativ^' ga odbora za ustanovitev neodvisnih sindikatov, kar kot celotna P* buda, kolikor je bilo slišati, ni naletelo na ugodne komentarje p' Zvezi sindikatov. Planinci na Dovški križ Kmečki praznik pod Storžičem Kranj, 27. septembra — Planinsko društvo Kranj vabi na poh^ km na 2531 metrov visoki Dovški križ poleg Stenarja. Izlet bo v sobot" o ^ 1. oktobra. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob petih zjutraj % s Hoje bo za okrog 10 ur, kar kaže na zahtevnost ture. Bodite primet a$0 no opremljeni. Planinsko društvo Kranj sprejema prijave do 28. s^F S) ^ tembra. W j.tS c hi teti * k Veliko več, kot zgolj veselica Bašelj, 25. septembra - Prebivalci Bašlja z možmi Spodnje Bele so tudi tokrat zares poskrbeli, tako w smo napovedali, da prireditev, ki so jo letos pripravili že petič pod naslovom Kmečki praznik pod Stoj žičem, ni bila zgolj navadna veselica. Poleg nekaterih delovnih in zabavnih iger v soboto, so v nedelj' prikazali, kako so nekdaj ( pa tudi, kako se danes ) delali mošt. jeFjV V.'** ' ol Na vseh dosedanjih prireditvah Turističnega društva Bela-Trstenik, ki so jih na Celarci v Bašlju že pripravili prebivalci Bašlja, so vedno najprej skušali prikazati stara kmečka dela in šege, veselica pa je bila nekako drugotnega pomena. Tudi letos, v soboto in nedeljo, je bilo tako. V soboto so pripravili Večer pod gorami in domačini, "vikendaši" ter Bašljani, razdeljeni v ekipe so se merili v delovnih in zabavnih igrah. Bilo je zanimivo in veselo hkrati. Pravi, za domačine sicer delovni, za številne obiskovalce pa poučen, zanimiv in vesel praznik pa je bil nato na Celarci pod Storžičem v nedeljo popoldne. Poleg kegljanja za koštruna in srno, številnih jedi, ki so jih ponudili Bašljani ( med njimi na primer ovčetina z domačim kruhom ),in ob ubranih zvokih skupine Na Sončni strani Alp, so možje s Spodnje Bele, ki jih je imel na očeh, da je bilo vse tako, kot je treba, Franc Urbanček, pokazali, kako so včasih »mečkali« sadje in delali mošt. »Danes je predelava sadja sodobnejša. Mlinski kamen in korito sta že dol»o pozabljena. Lesene in železne preše so zamenjale hidravlične. Včasih smo v teh krajih na prvobiten način "namečkali" kar precej mošta. Pa ni bil nič manj dober, kot je danes, ko celo mi sadje vozimo raje kar na primer v Britof v hidravlično stiskanje. Ne splača se, tla bi še zdaj stiskali sadje ta- ko kot včasih. Prav pa je, d* ga ne pozabimo in da tudi m vedo, kako je bilo nekoč,« je \d dovoljen, ker jim je Pr>^ uspel, povedal Franc Urbani Zadovoljni pa so bili dom3^ ni. Kako tudi ne, saj se jim P^ reditev tudi tokrat ni izrodil8 raven navadne veselice. Po*1^ pa je hkrati tudi velika °dV^ Vendar jih tudi naslednja p*% ditev prihodnje leto ne s*ff preveč. Naš simbol je gams. P ^ vijo, in še naprej si bomo PTl^ devali, da bi ohranili lepoto \ krajev. Truda pa jim tudi ni ^ saj bodo k že urejenemu smu^f ču morda lahko zdaj po^v vlečnico in čez čas uredil' igrišče za mladino. A