Ameriška Domovina /Ir IVI E RIC-/I (II— HOME1 " »PIRIT Tli ONIY MORNmON€WSPAPCR CLEVELAND 8, 0„ WEDNESDAY MORNING, JANUARY 28, 1948 LETO L. - VOL. L. JE VRNILO V JUGOSLAVIJO? — Po uradnem poročilu “Tanjug”^ se je vrnilo v letu 1947 v Jugoslavijo okrog 5000 izseljencev. Pri večini izmed njih je de. lala močna propaganda na vrnitev. Največja je bila propaganda v Kanadi. Od tam se je baje vrnilo v Jugoslavijo 1342 ljudi. Iz Francije se je vrnilo 1138 izseljencev. Kot sem že pisal, izdaja jugoslovanska vlada poseben list v ta namen, da vabi domov. Propaganda slika seveda vrnitev v najlepši luči, toda zelo mnogi izseljenci se čutijo kruto prevarane, ko pridejo v staro domovino. GODRNJAČI. _ Dopis v “Ljud. pr.” dne 9. dec. pripoveduje, da so naselili na Kočevskem večje število teh povratnikov, kot jim pravijo. Tako je v Stari cerkvi pri Kočevju 150 takih iz-sejlencev, ki so se vrnili domov. Dopisnik naravnost prizna, da so nekateri teh izseljencev mi-silil, da je v Jugoslaviji že vsega dovolj. Sedaj razočarani godrnjajo. Prišlecem iz Belgije, pa je neki Rejc napisal pismo, kjer jim pripoveduje: “Naleteli boste gotovo na razne nergače in nezadovoljneže tudi med delavci. To so ali nezavedni ljudje, ki padajo pod vpliv sovražnikov naše ljudske oblasti, ali pa so ljudje starega kova, ki vidijo samo same-. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE; (Došle preko Trsta) KOLIKO IZSELJENCEV SE kar je nadragocenejše na svetu: svoboda.” Ta Rejc ali njegovi pristaši, ki so agitirali med de-lgvci na Belgijskem gotovo niso delavcem prej tega povedali, da gredo domov na črn kruh in na komunistično svobodo. Varali so jih. V BREBIRU STA SE DVA OBESILA. — Zlasti so razočarani oni, ki so prišli iz Kanade. Prišlo je na komunistično vabo posebno mnogo Hrvatov. Te so lepo sprejeli, toda v par dneh so vsi spoznali, kako so se prevarali. Ker so se odpovedali povrab. ku v svobodno Kanado, so nekateri strašno obupani. Pismo iz Hrvatskega Primorja pripoveduje, da sta se v Brebirp že čez teden dni dva v obupu obesila. KAJ SI PRIPOVEDUJEJO o vrnivših se Kanadčanih Zagrebčani. Da bi pokazali, kako neumni so tisti, ki so se vrnili pravijo zgodbo: “Tito je obiskal norišnico v Stenjevcu pri Zagrebu. Najprej se je ustavil v oddelku za lažje bolne. Pa ni od vseh norcev nobenega našel. Pa vpraša, kje da so. Odgovore mu: “Vsi norci so šli delat na cesto “udarniško” delo. Gre na drugi oddelek hialo bolj neumnih. Pa spet nobenega. Na začudeno vprašanje, kje da so, mu odgovarjajo: “šli so delat prostovoljno na mladinsko progo Samac — Sarajevo.” Končno pride na oddelek najbolj " - ENO POD NIČLO | OBETAJO ZA .NOCOJ ' Danes obeta vremenski urad lep, jasen dan. Toda precej mrzlo in zvečer bo padel toplomer na 1 pod ničlo. I V Detroitu bo doma do 200,-,000 delavcev radi pomanjkanja plina. I Plinarna svari, naj ne grejemo sob nad 68 stopnij, naj zapremo peči v sobah, ki jih ne rabimo in naj kolikor mogoče malo rabimo vroče vode. Vse to pomaga varčevati s plinom, ki ga resno primanjkuje. Ob 5 danes zjutraj je bilo 5 pod ničlo, ob 8 pa 3 pod ničlo. PO vsej Ameriki je te dni kampanja za zbiranje sklada, s katerim se pobija otroško paralizo, tako zvani March of Dimes. Vrše se razne dobrodelne prireditve, kakršnih ena bo tudi jutri večer V avditoriju SND na St. Clair Ave. Slika kaže dekleta, 5 letno Lucy Christopher iz Clevelanda, ki je še leta 1946 zbolela za otroško paralizo in ki je še danes pod zdravniško oskrbo. Za njeno zdravniško oskrbo plačuje sklad, v katerega zdaj zbiramo denar z March of Dimes. Vsak je naprošen, naj daruje po svojih močeh v ta 0 »klad. Ako se udeležite prireditve v SND jutri večer, tudi doprinesete svoj delež za to človekoljubno akcijo. AFL zahteva kontrolo cen od kongrc kaj nas delo in črn kruh. Res je to. Ali tu vas je pričakalo tudi nekaj. so to. Odgovore mu: “To so tisti, ki so se vrnili iz Kanade.” (Dalje na 3. strani) Znižanje vrednosti franka grozi vladni krizi v Franciji Večina narodne skupščine ni hotela potrditi vladni korak Pariz. — V Franciji se je dvignila močna opozicija k vladnemu programu, ki je znižala ceno franku. Ta opozicija grozi vreči vlado premierja Roberta Schu-mana. Včeraj' popojdne se je sestal vladni kabinet k izredni seji. Finančni odsek narodne skupščine ni hotel odobriti vladnega predloga za prosto trgovanje v zlatu, kar je glavni steber pri devaluaciji franka. Ravno tako ni hotela tega odobriti večina v parlamentu. Glavni izhod za Schumana je zdaj, da vpraša v skupščini ža zaupnico. Potem hi morala večina, ki je proti znižanju vrednosti franka, tudi glasovati proti zaupnici in sedanja vlada bi odstopila. Proti devaluaciji franka so se prvi oglasili komunisti, za njimi pa socialisti, ki imajo skupaj 286 glasov v parlamentu. Zdaj je vprašanje, če bodo socialisti glasovali s komunisti proti Schu-manovi vladi. Boljše vikom je tudi Dostojevski zanič Poleg niških pisateljev: Tolstoja, Turgenijeva, Čehova, Gorkija, Andrejeva •—je bil Fedor Dostojevski če ne m prvem,, vsaj na drugem. mestu. Morda ga prekaša samo Tolstoj. Toda boljševikom je zdaj Dostojevski — ničla. Literarna Gazeta ga je v svoji decem-berski številki označila kot “literarnega lakaja Wall Streeta.” Ali bodo tudi temu pritrdili “panslavisti,” ki sproti omijejo vse, kar oblatijo boljševiški mogotci v Moskvi ali Belgradu? Dostojevski je bil rojen leta 1821, umrl je leta 1881, torej ni mogel vedeti, kako naj piše po “liniji’ mesije Lenim. -o------ DAJ BUT, DAJ SKATU. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLABJKM Nizozemska ne bo več nevtralna • Pariz. — Nizozemska je o-pustila svojo staro navadno, da bi bila v miru nevtralna v mednarodni politiki ter se peča z idejo, da se pridruži zapadne-ibloka. Tako je naznanil ni-zunanji minister, ba-( ron Oosterhout. Predsednik Truman bo postavil novega načelnika Federalni rezervni banki Washington. — Predsednik Truman je imenoval v direktorij Federalne rezervne banke Thomasa B. McCabe, ki je predsednik Scott Paper Co. iz Chester, Pa. S 1. februarjem bo pa imenovan za načelnika direktorija. Zadnjih 12 let je bil načelnik banke Marriner S. Eccles, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt leta 1935. Bil je v protislovju z zakladniškim tajnikom Sny-derjem in bančnimi krogi. Ena njegovih idej je bila, da banke gradijo posebno rezervo, katero bi sicer lahko posodile na obresti. Zakladniški tajnik je bil proti temu in predsednik Truman je najbrže za to napravil spremembo pri vodstvu Federalne rezervne banke. A Delavstvo bo vprašalo na pomlad višjo mezdo v vsej industriji Miami, Florida. — Tukaj zboruje izvršni odbor Ameriške delavske federacije. Predsednik William Green je izjavil, da bo ameriško delavstvo na pomlad splošno zahtevalo višjo mezdo ter je urgiral kongres, naj podeli predsedniku Trumanu oblast kontrole cen. Green je rekel, da je zdaj že prepozno, da bi se ustavilo zahtevo p>tudi Rusiji popustile na dolgu in zahtevajo plačilo samo za oijjg vojne potrebščine, ki so Rusiji ostali po vojni in katere lahko rabi za civilne namene. Za potrebščine, ki jih je Rusija dobila iz Amerike in katere je rabila v vojni proti Nemčiji, je že vse pozabljeno in izbrisano iz knjig. Jugoslavija je zaprla Američanko Washington. — Državni jtd-delek je povedal, da je jugoslovanska vlada obljubila preiskati, zakaj so zparli v Ameriki rojeno Mrs. Emo Debeljak, ko je hotela odpotovati y Ameriko. ------o----— Najemninska kontrola ista za St. Petersburg Washington. — Administrator za najemninsko postavo je zavrnil prošnjo, da bi se odvzelo najemninsko, kontrolo v mestu St. Petersburg, Florida. Prominenten sovjetski ekonomist je padel v nemilost pri Stalinu Moskva. — Pravda, glasilo ruske komunistične stranke, ostro kritizira p^ominentnega sovjetskega ekonomista Evgena Vargo, si je upal trditi, da kapitalistične države ne bodo propadle na ljubo komunizmu. Varga ješelanskoletotrdil, da bodo padle Zed. države v povojno depresijo, zdaj je pa svoje mnenje naenkrat spremenil in pravi,, da imajo kapitalistične države pra|v tako lahko načrtveno ekonomijo, kot sovjetske države, s čemer se izognejo depresiji in brezposelnosti. To je pa v nasprotju z nau- konomijo. Varga je bil dozdaj glavni ekonomski svetovalec Stalinov in njegova beseda je v Sovjetski Rusiji držala, kar se tiče ekonomije. ------o------ Francija dobi premog iz Posarske kotline od 1949 naprej Washington. — Zed. države in Anglija so dovolile Franciji; da si vzame od spomladi 1949 naprej ves premog, kolikor ga nakopljejo v Posarskem bazenu v Nemčiji. Sovjetska Rusija je bila vedno proti temu, da bi Francija privzela Posarje in zapadni zavezniki so zdaj to izvršili brez Rusije. To je zopet en korak naprej, da se zedini vso zapadno Nemčijo v eno ekonomsko celoto brez Rusije. V Nemčijo je dospelo 7 B-29 bombnikov Frankfurt. — Sem je dopselo iz Amerike 7 B-29 bombnikov. Poveljstvo pravi, da je bil to poskusni polet.f Nekaj časa bodo bombniki ostali v Nemčiji. 0 predlogu za manjie davke bodo poslanci glasovali v pondeijek Republikanska večina v odseku je pahnila predlog skozi Washington. — Odsek za dajatve je z 15 proti 9 glasovom odobril predlog poslanca Knut-sona, da se zniža dohodninske davke ža $6,000,000,000 na leto. Odsek je odklonil vse kompromisne dodatke demokratov, med temi tudi predlog predsednika Trumana, da vsak davkoplačevalec plača $40 manj davka, a to da se potem naloži na korporacije. Predlog vsebuje tudi točko, da se zviša vsoto, do katere je vsak oproščen dohodninskega davka od $500 na $600. Osebe z majhnimi dohodki plačajo za 30% manj davkov, z večjimi dohodki pa 10% po Jem predlogu. Ta predlog poslanca Knutsona iz Minnesote pride v zbornico na debato v četrtek, na glasovanje pa v pondeijek. Poslanska gornica bo predlog gotovo sprejela, kaj bo napravila ž njim pa seveda, še ni gotovo. Najbrže bo vsoto nekoliko znižala. Po tem predlogu bi davkoplačevalci plačali manj davkov že od 1. januarja letos. Toda če bo predlog Sprejet v kongresu v sedanji obliki, ga bo predsednik Truman Razne drobne novice h Clevelanda in ta okolice Četrta obletnica— V četrtek ob 6:30 ou darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Robert J. Starc ob priliki 4. obletnice njegove smrti. Pozdravl iz Kal. — Mrs. Thomas Kraich pošilja pozdrave iz Los Angelesa, Kalifornija. Nahaja se tam na obisku pri hčeru Mary. Pravi, da je tam zdaj zelo toplo in prijetno. Novi uradniki — Slovenski demokratski klub v Euclidu ima za letos sledeči odbor: predsednik Matt F. Intihar, podpredsednik Louis Zgonc, tajnik Mike Boich, blagajnik John Omerza, zapisnikarica Frances Modic, nadzorniki: Louis Modic, Tony Strnad, Tony Zorko, Zaroka— / Mr. in Mrs. Victor Hočevar, 1393 E. 53. St., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Elsie z Mr. Johnom Stupka, sinom Mr. in Mrs. John Stupka, 1547 E. 49. St. Maša za vojaka— V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. vojaka Cpl. Edward L. Strauss. Seja kluba društev— Jutri zvečer ob 7 bo seja Kluba društev Slovenskega doma na Holmes Ave. Vsi: PRIŠLA JE V KALIFORNIJO NA ODDIH, DOMOV JO PRIPELJEJO V KRSTI Na 9. decembra so se odpeljali Kalifornijo, da tam prežive zimo: Mr. in Mrs. Louis Grego-rich iz Oglesby, IH. dve sestri od Mrs. Gregorich: Mrs. Joseph Gregorich iz Peru, 111., Mrs. Frank Gregorich iz La Salle, 111. in Mrs. Blaž Mahnič iz Chicaga, sestra Mr. Gregoricha. Zadnji teden so biS pa v avtni nezgodi blizu Madera, Kalifornija, kjer so trčili trije avtomobili skupaj. Mrs. Rose Grego, rich je umrla dve uri po nesreči, ostali so pav bolnišnici v Ma- dera z večjimi ali manjšimi poškodbami. Mrs. Gregorich je prišla v Ameriko leta 1901 in sicer v Waukegan, 111. stara 22 let. Tam se je poročila z Louis Grego-richem, ki sta potem prišla v Oglesby, kjer sta vodila trgovino na North Columbia Ave. Mrs. Mahnič je stanovala v San Franciscu, ostali pa v Fresno. Peljali so se v Ban Francisco po Mrs. Mahnič, ko se je pripetila nezgoda. by za pokop. ka preglasujejo. Za to je treba dve tretjini glasov. Ženska kandidira za seri* fa v Lake Co. Mrs. Frances Dwire bo kandidirala na demokratski listi za šerifa v okraju Lake, vzhodno od Clevelanda. Sedanji šerif je Jas. Moloney, star 82 let. Poizvedovalni kotiček t Gostič Jožefa, doma iz Škofljice pri Ljubljani, bi rada zvedela za naslove Johna Kobilca in Jerry Gostič, doma iz Domžal. Baje se nahajata nekje v državi New York. Naj ji pišeta na naslov: Gostič Jožefa, “R” D. P. Assembly Centre, Spittal an der Drau, Kaernten, Austria. , ' ■ j f Verbič Maks, doma iz Postojne, išče svojega strica Franka Turka, doma od is fot am. Naj mu piše na naslov: Verbič Franc, D. P. Camp Trani 4, prov. Bary, Italy. Milan Vičič, D. P. Camp No. 9, Senigallia (Ancona) Italy, prosi svoji sestri Mrši Mary Krainz in Mrs. Jennie Kraso-wetz, obe v Clevelandu, naj mu kaj pišeta. Ferdo Požek, Treffling, Lager 2 B, Post Seeboden bei Spittal an der Drau, Kaernten, Austria — bi rad zvedel za Mimi Požek roj. Strehovec, ki se nahaja baje v Jolietu in za Jožeta Slapnik. “ o------------ Dolg iz leta 1899 je plačan Orleans, Ind. — Rev. Isaac Morris, star 92 let, je te dni dobil po pošti $5, kar naj bi bilo za pogreb, ki ga je odpremil še leta 1899. Trgovci, ne pozabite—" Nocoj ob 8 bo sestanek vseh onih, ki so za božično sezijo pomagali s prispevki okrasiti St. Clair avenijo. Tudi drugi s te okolice, ki se za to zanimajo, naj pridejo: Seja bo v prostorih Lake Shore Post, prej Knausova dvorana. Seja je važna radi skupnega sodelovanja v bodoče. Nocoj na zabavo— Materinski klub fare sv. Vida priredi nocoj ob 8 običajno zabavo s pokrivanjem Štelvilk cerkveni dvorani. Poleg lepih nagrad pri mizah bo oddanih tudi lepo število krasnih nagrad pri vratih. Naše matere vas vljudno vabijo, ker gre za dobro stvar. OBLASTI SKRBI USODA DIVJAČINE, KI V HUDI ZIMI NIMA ŽIVEŽA ZMRZLA JAJCA SO NAPRAVILA ŠKODE ZA $26,000 NewcomerStown, O_Robert Reynolds iz Newark, O. ima za $26,000 škode na zmrzlih jajcih. Vozil jih je na truku, ko je zadel v drug truk. štiri ure je vzelo, predno je mogel truk naprej in ker so jajca ležala pri miru v takem mrazu, so zmrznila. Dokler so se jajca tresla na vozečem truku, so ostela v likvidnem stanju. T Jeklarna je napravila $126 milijonov dobička New York. — Direktorji U. S. Steel Corp. so naznanili $1.25 dividende na vsako delnico za prvo četrtletje letos. Za četrtletje prej so določili $1.25 dividendo na delnico in vrhu tega še 75 centov izredne dividende na delnico. Ta jeklarna je napravila v le- Washington. — Oblasti, ki se j zadovoljivo, trdijo oblasti, ker za pečajo s programom za ohrani-Inekatere živali seno ni prikladna tev. divjačine, so zdaj v velikih j krma. Eksperti v Colorado pra- skrbeh, ker bo mnogo divjačine ! vijo, da je pametneje, če se srne ,tu 1947 dobička vTsoti $126'- podleglo v hudi zimi, ker he mo- pobije, kot bi se jih pa krmilo s ’ ................ redo hrane. Zlasti jih skrbe sr-j senom. Viedno več držav daje ne in jeleni v Pennsylvaniji, komisiji za divjačino pravico, da Wisconsinu, Michiganu, .Utah in pobije divjad, ako se pokaže, da $88,622,476 dobička in vsaka Truplo bo prepeljano v Ogles- drugih državah. I jo je več, kot se je more preži- delnica je dobila $7.29 v dividen. Da bi jih krmili s senom, nijveti v gotovih revirjih. v dah. 704,272 in vsaka delnica je dobila v dividendah $11.66. V letu 1946 je pa napravila jeklarna __________________________________:________________________________ AOTjRTftKA DOMOVINA, JANUARY 28. 1948 gin Ameriška Domovi ima _anun_ (JAMES DEBEVEC, Editor) <117 SL Clair Ave. HEndonon 0628 CUvetad 8. Oklo Published dally except Saturday«, Sundays snd Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.' tm JANUABY WW «•!*»** 12 3 4 3 6 7 S 9 » ■ Q 13 M 15 K 17 tt • 20 21 22 23 24 25 26 27 2» 29 30 31 SUBSCRIPTION HATES United States $8.60 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 monthB. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. Post Office at '83 No. 19 Wed., Jan. 28, 1948 Grdobije komunistov Aprila meseca 1945 so ameriške čete zavzele v nemškem pogorju Harz grad blizu vasi Degenershausen. V gradu so našli skrbno spravljene dokumente zunanjega ministrstva, ki so jih Nemci pripeljali tu sem iz Berlina, prepričani, da so tukaj varni pred sovražnikom. Ko so videli, da niso varni, je prišel iz Berlina ukaz, da mora biti vse sežgano, da ne pride sovražniku v roke. Pa ni bilo sežgano. Uradnik, ki je varoval te dokumente, je bil prepričan, da je ukaz nespameten, ker ti dokumenti pomenijo zgodovino. In res je v teh papirjih zgodovina strašne zlobe, ki sta je bila zmožna nemški nacizem in Stalinov komunizem. Sedaj ameriški Department of State objavlja vsebino teh dokumentov. Pred nami se razgrinja, kako je Nemčija pripravljala vojno, kako je Sovjetska zveza z imperialističnim pohlepom hotela tujih dežel, kako sta Hitler in Stalin postala zaveznika, kako sta delila Poljsko in kako sta kasneje izsiljevala vedno več drug od drugega in kako je končno Hitler svojega prijatelja napadel. To je zgodba sramotnih dejanj, ki so vodila do strahot druge svetovne vojne. V Nuerembergu na Nemškem so sodili nemške vojne zločince. Tam je bil obsojen na smrt Ribbentrop, nemški zu nanji miniter, ki je klepal za Hitlerja pogodbe z boljševiki. Listi prinašajo sedaj, kako je Stalin vesel in nasmejan podajal roko temu zločincu Ribbentropu, ko sta podpisala 28. septembra 1939, kako razdeliti slovansko Poljsko. Na slikah vidimo, kako Molotov v navzočnosti Stalinovi podpisuje pakt prijateljstva med Nemčijo in Rusijo 23. avg. 1939. Na podlagi tega pakta je teden dni kasneje Nemčija začela z napadom na Poljsko. Ribbentrop je sedel na zatožni klopi ~--------- ---------------------------------------- ga in njegove zapovedi so zavrgle Kamnaj jih drži, da ne^bi in morilec delata podobno; svoje koristi iščeta. Le v tej luči razumemo pajdašenje Hitlerjevo in Stalinovo. Oba ta dva in vsa njuna okolica je bila pripravljena na vsako grdobijo za svojo zmago. Eni za zmago nacizma, eni za zmago komunizma. V tej luči moremo malo razumeti tudi umore, ki so jih komunisti tako hladnokrvno izvršili na Slovenskem. Tudi tu so se držali načela, da le mrtev svoražnik ni neva-ren. Zato so kot živali pobili, ko je bil Adamičev junak Ki-drič, človek brez morale, predsednik vlade v Ljubljani, 10,-000 slovenskih fantov in mož, ki so bili vrnjeni s Koroške. Kako je ta zločin sličen onemu s poljskimi oficirji v katinskem gozdu! Tam je ruski komunist klal slovanske brate, tu je slovenski komunist moril svoje najožje slovenske rojake. Kakor so zakrivali sovjetski morilci pred svetom svoj zločin in vlekli žrtve v katinski gozd, da bi se njih hudobija ne razkrila, tako so Titovi in Kidričevi ljudje vršili svoje kajnovsko dejgnje v gozdovih. Toda nič ni tako skrito, da ne bi postalo enkrat očito. Tudi na drugo postopanje slovenskih komunistov mečejo dokumenti o razmerju med nacisti in sovjeti svojo luč. Dokler sta bila Hitler in Stalin prijatelja, so slovenski komunisti držali z Nemci. Tisti dan pa, ko sta se “prijatelja” spopadla, so bli naenkrat proti Nemcem.. Njih slovanstvo je naenkrat oživelo. Tako se spreminja linija komunističnega dejanja vedno po ukazih iz Moskve. Komunist ne sme misliti s svojo glavo, ampak mora samo ubogati, kar reče njegova centrala v Moskvi. Ta trop hudobnežev je zagrešil še nadaljno grdobijo. Ljudje, ki po Adamičevem pričevanju ne poznajo nobene morale, so svoje nasprotnike zmerjali in še zmerjajo z izdajalci in zločinci. In vendar je iz gornjega jasno, da so bili najstrašnejši izdajalci slovanstva ravno komunisti sami. Tudi to obrekovanje poštenih ljudi, ki niso marali rdečega nasiistva, moremo razumeti samo, če se spomnimo, da komunisti smatrajo zločin za potrebo, kadar jim gre za zmago. In kaj naj rečemo o ljudeh, ki tu y Ameriki med Slovenci zagovarjajo ali izgovarjajo zločine ruskih in slovenskih komunistov? Ali nista tisti, ki krade in ki drži vrečo enaka? Med te zagovornike tujih grehov spadajo tudi tisti zaslepljeni hejšlovani, ki ob imperialističnih zločinih boljše-vikov menijo, da delajo slovanstvu uslugo, če kade sovjetski Moskvi, tisti Moskvi, ki je z Nemci delila slovansko Poljsko, tistim komunistom, ki so oskrunili slovansko ime s tolikimi hudobijami in ki so prelili toliko slovanske in posebej slovenske krvi. Tudi ameriški Nemci so se veselili, ko je ob Hitlerjevih zločinih rastla Nemčija. Danes vedo, da je bila to nemška nesreča. Tisti, ki v kakoršni koli obliki brani jo, zločine komunizma, so v resnici sovražniki slovanstva in SQdeležni komu- šel naš verni slovenski rod. Družba naj ga bodri z novimi ideali, z novimi nauki naših starih tradicij ,naj doseza vse rojake, kamorkoli so se razšli po svetu? Družba naj jim goji duha zavesti in narodnosti vere v Boga in ljubezni do domovine. Vsebina koledarja je imenitna, čestita- LIHA, V Ifcomvi 10A.I1WVI o«v, - ... -v,—.—... ----- nistične grdobije, pa naj bi se zavijali v katerikoli plašč. minut n “f “*TTf i....................m «-«*>!«« «-«]■■■ wi j-j-j ULl/h prSCfluTMCniyS. tfjriovi m»xw»utwwj»‘ °r deti udeleženca istega zločinskega dejanja, Stalin in Molotov. Toda takrat je Amerika še molčala o dokomentih, ki jih je dobila v roke v nemškem gradu. Sedaj so razmere tako dozorele, da USA nima nikakih ozirov več in je pokazala svetu kaj in kako so delali skupaj nacistični in komunistični zločinci, da so pognali svet v svetovno vojno. Eni so žtj dobili svoje plačilo, drugi še pridejo na vrsto. Department of State je podal dokumente o razmerju med Sovjetsko zvezo in Hitlerjevo Nemčijo od 17 avg. 1939 pa do časa, ko je prišlo do vojne med Rusijo in Nemči-jo ter je Stalin presedlal z nemškega prijateljstva na zavezništvo z zapadnimi velesilami. Najvažnejši med temi dokumenti so pač oni, ki odkrivajo dogovore o nenapadanju med Rusijo in Nemčijo, ki jim je sledil napad na Poljsko. Navidez nedolžni nenapadalni pogodbi so priključeni tajni zapisniki o interesnih sferah Nemčije in Rusije na Poljskem. Drugi po pomenu so dogovori mesec kasneje o delitvi Poljske in baltiških dežeL^feh dokumentih beremo tudi kako je Molotov odobril nemški napad ha Norveško, na Belgijo in Nizozemsko. . Skoro istočasno, ko so izšli ti dokumenti sovjetske zahrbtnosti, pa odkriva nekdanji predsednik poljske vlade Mt-kolajčik, kako so v tem času prijateljstva med Nemčijo in Sovjetijo Rusi poklali v katinskem gozdu 11,000 ujetih poljskih oficirje^ po Leninovem načelu, da samo mrtev sovražnik ni več nevaren. Tudi ta množični pokolj poljske inteligence so zapadni zavezniki prikrivali. Ko je poljska vlada to vprašanje načela leta 1943, je doblia od Roosevelta in Churchilla nagobčnik, zakaj nobeden ni hotel zamere pri mogočnem Stalinu. Toda vsaka hudobija pride na dan, tudi ta pokolj je sedaj v glavnem pojasnjen. Podrobni dokumen-ti so v rokah ameriških oblasti. Vsak po človeško čuteč človek se zdrzne ob teh strahovitih premišljenih hudobijah. Pohlep po poljski zemlji žene ruskega komunista, da z največjim sovražnikonnslo-vanstva sklepa prijateljstvo, da more tako uničiti sosednjo slovansko državo. Slovansko zemljo deli.z Nemcem, da zadosti svojemu imperialističnemu pohlepu. Želja po moči in oblas'i vodi" ruskega komunista, da pobije ujete slovanske poljske oficirje in da čez milijon drugih slovanskih Poljakov zavleče v Sibirijo in jih tam pusti umirati v koncentracijskih taboriščih na prisilnem delu in v stradanju. Da, to nadaljuje, ko je na papirju že zaveznik iste.,Poljske. Kdo more prodreti v skrivnost te peklenske komunistične hudobije? Marsikaj bo zgodovina še razjasnila, marsikaj bo ostalo človeškemu očesu prikrito. Eno pa je od te skrivnosti hudobije že danes znano. Ubijanje in zahrbtnost, laž in prevara za zmago komunizma je ne samo odobreno med komunisti, ampak je naravnost nauk, ki se ga morajo držati, nauk. ki ga jim je vtepal v glavo sam mojster Lenin. Zato nas ne sme ob taki vzgoji komunistov noben njihov zločin iznenaditi. Ko Lojze Adamič povzdiguje slovenskega komunističnega ubijalca Kidriča kot junaka, pravi o njem: ‘ Razkrival je tako moralno obnašanje, ki je po kr-ščansko-meščanskem pojmovanju enako popolnemu pomanjkanju morale. Bil je pripravljen storiti prav vse za ' svojo stvar” (komunizem). Da. tako so vzgpjeni komunisti. Prav vse, prav vsak zločin za zmago komunizma. Bo- Imh Anton GrdinV Slovenec obit v rudnika Eifflu iz naroda Ely, Minn. — V petek je bil pogreb pokojnega John Movri-na. Star je bil 64 let. Bil je ubit v rudniku oz. povožen s prevoznimi karatni za rudo. Pokojni je bil rodom iz Loke, predmestja Črnomlja, živel je na 207 W. Chapman St., kjer zapušča žalujočo soprogo, dve hčeri živeče v Ely: Mrs. Petw Hutar in Mally Movrin ter omoženo .hčer Mrs. Cliford Pfernetton v Min-neapolisu ter pet vnukov. Bil je član KSKJ in SNPJ. Pogreb je vodil Štefan Banovec v cerkev sv. Antona, kjer je župnik Rev. Fr. Mihelčič daroval sv. mašo za pokoj njegove duše. # -Mrtvega so našli na njegovem domu Florijana Belihar-ja, na W.^Camp St. Star je bil 65 let V Ely zapušča sina Josepha in štiri omožene hčere: Mrs. Pauline Banovec v Hibbing, Mrs. Rose Baker v Dayton, Ohio, Mrs. Mary Brandwall v Soudan in Mrs. Christine Nichals v Thief River Palls, Minn. Pogreb je vodil Stefan Banovec. N* 22. januarja je umrl Anton Klun, lastnik pralnice v Central Ave., v Ely. Pqjwjni je bil doma iz vasi Sajqyec pri Ribnici in poznan kot “Mihčev Tone.” Bil je dobro poznan na Ely-ju in tudi v Clevelandu ima več prijateljev in znancev. V Tower, Minn je umrl starosta Soudan Tower naselbine Anton štefanič, rojen 1864 pri Metliki v Beli Krajini. Od tam je prišel v Soudan 1888, se je leta AL PA NE Ko smo si vsi izmili usta in mene iz vseh drugih. Dobro se splahnili slab okus, ki ga je pustila v- nas Gašperjeva zgodba, kakor je rekel Jože Zalokar, smo ugibali, kaj bi počeli, da bi na pošten način uničili tisto popoldne, kolikor ga je bilo še. Slišati je bilo par nujnih pi%dlogov, da bi prestavili Gašperjev grad za par čevljev, da bi bil bolj v ravnem. • Misel je hvaležno odklonil gospodar Gašper ter nam s tem požrl mnogo neprisiljene zabave. No, če noče svoji posesti dobro, nam tudi prav, smo rekli, ki nismo vsiljivi ljudje. “Eno bi zažingali,” je mislil naglas Lauschetov Bilček, ki je bil že takrat priznan glasbenik. /‘Dovolj nas je in Kranjci smo vsi, torej vsi pevci,” je dodal Bilček. “Dajmo, dajmo,” je zagrmelo od vseh strani , in vsak je segel po korajži na mizi, da bi imel lepšo štimo. To se pravi, ne lepšo, ampak močnejšo, da bi segala prav tje do Pittsburgha in naznanjala, da nekje po Pennsylva-niji matafiri druščina zadovoljnih Kranjcev, ki so siti in napojeni, pa sami sebi prepuščeni, ki so ušli iz skrbnega varstva svojih boljših polovic, kar hočejo dati na znanje vsemu svetu s tem, da se derejo na vse mile viže. “Ti boš pel počez,” je izbral ti in dobro zabava. Pozdrav od nas vseh vsem Clevelandčanom, Joseph Demshar. Smrt v domovini Timmins, Ont. — Prejela sem žalostno vest iz Avstrije, da je tam fio silnem trpljenju in mučni bolezni v Gospodu zaspal moj srčno ljubljeni brat duhovnik Janez Tiringer. Tem potom se želim zahvaliti vsem njegovim prijateljem, znancem in njegovim bivšim faranom za obiske v bolnišnici in sploh za vse, kar ste mu dobrega storili v njegovi težki bolezni. Predvsem sprejmite mojo zahvalo vsi častiti gg. duhovniki za vse in pa za tako časten pogreb. Pokojni je bil doma iz Stražišča, fara Šmartno pri Kranju. Tam tudi zapušča žalujočo mater, dva brata in pet sester, tu v Kanadi pa žalujočo sestro, v begunstvu pa tudi več sorodnikov. Bog naj vam bo vsem tam v Avstriji vežni plačnik. Vsem tistim tukaj, ki ste ga poznali, pa ga priporočata v molitev in blag spomin, žalujoča sestra, Lucija Ponikvar! Živela Mohorjeva družba! > za slovensko kulturo, naj to velja baš Mohorjevi družbi, ki je učila, oživljala slovensko besedo, govorico v pravem smotru za slovenskega kmeta, kakor tudi za trpina in za tega, ki je pohajal šolo za profesionalno službo. Rečem in trdim, da je ravno Mohorjeva družba ohranila ta naš narod, da je to kar je še danes. Da je ta naš riali narod poslal širom sveta toliko odličnih mož, celo Ameriki je dal 5 škofov, kakor jih je ls še malo kateri večjih narodov dal v svet. Ako bi hotel opisati sadove te Mohorjeve družbe, bi bila potrebna debela knjiga. Zasjug te družbe je sploh nemogoče opisati, kajti, to je bolj duhovno delo nego je delo pisateljev. Da, srečni, naravnost srečni smo bili, Slovenci, da smo imeli take velike može, ki so razumeli čas in so dali svojemu narodu tako dušno hrano, ki ga je povzdignila na tako visoko stopinjo v kulturi. V kolikor nam je znano, takrat to ni bilo niti lahko doseči Toda, učeni in previdni gospodarji, so se znali poslužiti modrih dejstev, da so zasnovali to Mohorjevo družbo v smislu in v zvezi s katoliškim naukom in duhom, prav tako, kakor je cilj in namen vsakega katoličana na tem zemskem potovanju, za vsak poklic in vsak stan. Ta Mohrojeva družba, z nje- Hollywood, Fta. — Pot smo imeli vse skozi lepo. V New Smyrna smo se ustavili štiri dni, kjer smo bili tudi na plesu v SND. Farmarji imajo tukaj tako lepo solato kot pri nas doma v Ohio zelrtate glave. Mr. in Mrs. Stegovec sta morala hišo odpeljat od morja, ker je bila že skoro polovica v vodi — v morju po silnem viharju, ki je tukaj divjal. Tudi farme so bile večina v vodi, a so že vse popravili in uredili, da se skoro nič več ne pozna, da so imeli tam*silni tornado. Pri Aug. Zupančiču smo se tu-‘tK.ustavili za dva dni. Ima jako lep sadovnjak, kjer pridela do 1,500 bušljev sadja, jako dosti ima še pomaranč in “grapefruit.” Od tam smo pa krenili bolj južno. Tukaj pa je precej hladno. No, danes imamo pa že prav toplo sonce in jaz sem se že opekel, da sem rdeč, kot kuhan rak. Frank Race in Perrotti sta tudi tukaj. Ršce*pravi, da bo ostal tu do marca meseca. Pričakujejo mo • Naj živi in se znova razvija mo tudi John Drenika. Tudi če se imamo komu zahvaliti | in širi povsod, kjerkoli se je raz- John Paulič se prav dobro poču- Cleveland, O. — Ravno sem prejel KOLEDAR Mohorjeve družbe po Rev. Pater Odilo Hajnške, iz Celovca, za leto 1948. Zanimiv je! Iskreno pozdravljen! še več jih je na poti --------------------- za v knjigarno Joseph Grdina. Inim duhom, ki je bil zamišljen Knjiga, vredna da jo. prebere v šestih knjigah vsako leto, je vsak naš rojak, | spremljala svoje čitatelje v njih Naj živi in se z nova razvija vsakdanjem življenju v srečni družba sv. Mohorja, kakor je zadovoljnosti, kljub vsem težko-bila močna in razširjena svoje čam in pomanjkanju, kar velja dneve v naši domovini, ko smo za vzvišeno bogastvo. Kjer tega jo prejemali in s zanimajem čita-, ni, tam začno revolucije, kate-li še kot otroci v zimskih večerih j rim sledi gorje in neprestani ne-s svojimi starši pri gorkih pe-jmiri. V takih razmerah ne šteje ček. Zlati spomini, zlata vredna ničesar, niti imovins ali premo-je bila ta družba, ki je v svojem ženje. Le zadovoljstvo duha in delovanju doprinesla našemu srca je, ki je bogastvo in sAča narodu tolike olike in kulture, • vsakega poedincp in narodov, da je narodič, postal kulturno j Za to, pozdravljamo Mohorje-eden največji izmed malih naro- vo družbo iz vsega srca in kliče-'mo: Naj živi in se znova razvija je preselil Z družino v To’ kjer je več let vo'dil mesnico in trgovino z obleko. Leta 1942 je praznoval s svojo soprogo zlato poroko v cerkvi sv. Martina, v isti cerkvi je bil namreč tudi poročen; a že leto pozneje pa mu je umrla soproga (1943). Pokojni zapušča štiri sinove in tri hčere, 23 vnukov in 4 pravnuke. V Two Harbors je umrla Mrs. John Giddings, stara 34 let. Zapušča soproga, tri otroke, mater Mrs. Agnes Palčar v Ely in več bratov ter sester v železnem okrožju. Mestna administracija v Ely, Minn, je na svojem zbomvanju zadnji teden ponovno izvolila Mr. Frank Medena za cestnega komisarja. Poročevalec. S pota v Florido* Slovenska dobrodelna zveza $50.00. Slovenski dom, Holmes Ave. $50.00. Slovenski narodni dom E. 80. St. $50.00. Slovenski narodni dom, St. Clair Ave. $50.00. Društva: Društvo: Marije Vnebovzete, št. 103 ABZ, $6.00.{ Janeza Krstnika št. 37 ABZ, $5.00. Napredni Slovenci št. 5 SDZ $5.00. Blejsko jezero št. 27 SDZ $5.00. , France Prešeren št. 17 SDZ $5.00. Loška dolina, samostojno društvo $5.00. Little Flower Cadets št. 47 S. U. U. $5.00. Naš dom št. 50 SDZ. $5.00. Sv. Ciril in Metod št. 18. SDZ, $5.00. Posamezniki: Miss Angela Petričh $1.00, Miss Mary C. .Turk $1-00 in ne-, imenovan $1.00. Skupaj do danes $249.00. Vsem darovalcem v imenu nesrečnih otrok najlepša hvala. V četrtek ofr8 uri zvečer je pels “March of Dimes” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. « Kdo bo prihodnji darovalec za plemenito idejo? Darove se sprejema do 26. februarja 1948. Odbor “March of Dimes” Slovenska sekcija 6401 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio. Dober odgovor Veliki modroslovec Platon je v prijateljski družbi razpravljal o nečimrnosti. Navzoč je bil tudi čudaški Diogen, ki je začel skakati po lepih preprogah v stanovanju. “Kaj pa delaš?” ga vprašajo. “Teptam Platonovo nečimrnost ” Platon pa dostavi: “Z Diogerčvo ošabnostjo.” mi je zdelo, ki me je tako počastil. Saj vem, kako je pri takem petju, kjer hočejo vsi peti počez, kadar se enkrat razvnamejo. “Nak, jaz že ne,” sem se mu pri priči uprl, čeprav počaščen. “Da ne?” se je Bilček močno začudil, ki je vedel, da se rad derem in tudi, da imam strašno lep glas, kadar enkrat zadenem v pravo. Kar je res, je pa res, čeprav mi je zelo nerodno, da moram sam sebe potrepljat. “Nak,” sem se ponovno za-gvišal. “Pa nam bi morda povedal, zakaj da ne?” sili Bilček vame. “Ne maram, da bi me kdo radi tega grdo gledal. Pomagal že bom, ampak počez pa jaz že ne bom jemal. Enkrat sem, pa mi je bilo šteto v napek in od tistega časa pojem samo naprej. Odkar sem pa zašel med Ložane, sem pa pri basistih. Sicer me nekateri dofže in mi s tem delajo grozno krivico, da imam bolj kurji bas, kar pa ni res. Res se ne morem kosati z basistom Francetom iz Newburgha, ampak nekaj pa že odležem, če je še kdo zraven mene,” sem pojasnjeval svoje pevsko stališče. “Pa kdaj je bilo tisto, da si ob napačnem času fiočez vzel?” bi rad vedel Lauschetov Bilček. “No, ker me vsi tako silite, bom pa razodel tisto,” sem bil pri volji. “Jaz te že nisem silil, če'se prav spominjam,” se je tedaj .vtaknil vmes Jakšičev Francelj, I ki se dotlej ni vtikal v debate. Pri zgodbi o lovu na medvedji kožuh je ostal popolnoma nepristranski. Menda še ni videl medveda, torej ni prav za prav vedel o čem gre Gašperjevo pripovedovanje. “Pusti ga, naj pove,” je’ stopil na mojo stran Zalokarjev Jože, ki je bil Jakšiču gorak od zadnje sobote, ker ga je v enem večeru sedemkrat ujel pri petlu. “Preteti štopfelc,” mu je žugal Jože vsakikrat, ko je delil kvo-dričke naokrog. “Saj bom kratek,” sem obljubil. “Veste, po veliki pomoti so naši doma rekli, da me bodo dali študirat za gospoda.’’ “Lep gospod,” mi pri priči preseka besedo Gašper in se na vsa usta zagrohota. “Lep, lep, kar se da,” mu takoj odjezljam nazaj. “Še lepši, kot so barbertonski, ti rečem. Čakaj, ti bom dokazal, ker smo ravno pri tem. Ob neki priliki sem bil v Lauschetovi kuhinji, kjčr sta bili pri mami na obisku dve ženski, ki ju jaz nisem poznal in tudi onidve mene ne. Videl sem, kako me radovedno ogledujeta, rekli nista pa ne take, ne take. Drugi dan so mi pa Lausčhetova mama povedali, da je potem, ko sem odšel, vprašala mamo ena izmed tistih dveh: “Kaj je ta novi kaplan pri sv. Vidu?” Pa Bilčka tukaj vprašajte, če ni res. Seveda, od tega je že precej in takrat sem bil zares fleten za pogled. Za tehanta V Cerknico bi gotovo prišel, če bi bil ubogal naše, V kočiji bi se vozil in Cerklane bi zmerjal, če ne bi parirali, kot jih je tehant Kunstelj. Na, pa smo zašli z glajza. Dajte no mir, da bo človek govoril naravnost. Torej naši sp sklenili, fta me vzamejo z gmajne, kjer sem kazal svojo bistro glavico pri vsem, kar se je najek napravilo med pastirčki. Oče, ki so pri večerji naštevali vsa dobra dela, ki sem jih spravil skupaj čez dan, so zmajevali z glavo in prerokovali: “Ti boš eh velik gospod, ali pa en drek.” Uganili so, bi rekel, ker prvo nisem. Sin mrtvega ROMAN Karel Mauser “Potlej nima« nič več pri- Jernej?" pomniti?” vpraša Ožbove. “Takole končaj, Bregar!” “želim, da bi grunt rase! in da bi Jerneju bil srečo. “Bog in sveti križ božji.” Bregar je še enkrat prebral. ' “Bi še kaj rad, Matija?” “Vse je prav, kar . e zapisano. Nič ni premalq, nič preveč.” friče so se podpisale. Naj-prvo Bregar, potlej Oibove, nazadnje Devs. “Hvala Bogu, pa smo opra-. vili”, je bil JUevž vesel. Priče so pričele segati Jerneju v roko. Prav zadnji Bregar. “Jernej, ali si hud name?” Težko je šlo Bregarju z jezika. "Hud nisem, zavoljo Mince pa ni prav.” Ni mogel molčati. Bregarju je bilo nerodno. “Jaz sem ji dobro hotel, pa se ji je še boljše nakreniio. če ti je prav, bi šel še nocoj z vozom ponjo. Ne silim ne. Ponoči je odšla, naj še ponoči pride. Bo manj oči in manj jezikov.” “Ce grem 'ahko, oče?” “Kar naprezi,' Jernej; pa luči ne pozabi vzeti.” Klevž je kar srečen. Saj Bregar ni napak, le gruntar je. Najprvo vidi zemljo, potlej šele ljubezen. * Minca je bila v h'evu, ko je Jerilej zavozil na dvorišče. Vo-renc je bil ko j na vratih. “Dober večer Bog daj.” “Bog ga daj.” “Nocoj bom malo spregel. Najbrž me ne boste ‘'eseli.” “Pa ne, da si kaj slabega prinesel?” Rebrovec se je kar ustrašil. “‘Minco vam bom odpeljal”, je moral koj povedati Jernej “K Bregarju te bom peljal. 2virče so preveč od rok.” “Domov ne grem, dokler so veselje in oče taki.” Zdaj se Jernej smeje. “Poglej dekliča, da še domov noče. Saj so me oče poslali.” Potlej se razveže beseda. Minca kar verjeti ne more. "Če rečem. Skoda, da nisem rekel, naj mi napisano dado.” Zdaj tudi Minca verjame, Kar v vek bruhne, da še Rebrov-čevka smrkne za njo. ‘Koga pa vekate, babe?” ti£-či Vorenc ginjenost. Se on je moker v oči. Potlej mora Minca k Jerneju, Vorenc pa ga postavi liter na mizo. "Da se ženskam solze osuše.” “Bova mudila.” "Nič ne hinavči. Še rad vidiš, da boš po temi vozil”, ošvrkne nagajivo Virenc Jerneja. Se že,smejejo. Potlej morata Minca in Jernej na podstrešje. Pospraviti je treba. “Kako imaš vse prijazno, lepše kot doma”, si ogleduje Jernej. Nad zglavjem je križec, jlod njim lectovo srce. Jernej se nasmehne. Počasi pospravljata. Nikamor se jima ne mudi. če bolj po temi prideta, boljše bo. Sobica postaja prazna. Zginili so prtiči s stene, omara je na stežaj 'odprta, pletena košara pa nabito polna. “V božjem imenu”, je skoraj težko Minci.” Po stopnicah grede jo Jernej mora poljubiti. Potlej gre Vorenc okomatat prama, Rebrovčevka pa prinese čaja s tropinjevcem. “Da vama bo tople po poti. Vidiš, Mlinca, pa le vse mine.” DROBNI VESTI IZ SLOVENIJE (Doila preko Trsta) Ženavljah. Značilno je, da je med temi cigani navdušenje za komunizem. Vaaj komunistični listi pravijo. Vsakemu človeku vse njegove pravice! če hočejo partizani cigane dvigniti na višjo stopnjo, je to gotovo le prav. Tako beremo, da hočejo te cigane naučiti brati in pisati. Vse prav! Samo zdi se, da je v Prekmurju tako malo ljudi za partizane, da se morajo ti naslanjati na cigane. GROŽNJE ZNAK STRAHU. - Zadnjič smo zapisali o partizanih, da ima strah velike oči. Naj dodamo danes iz nekega pisma, kaj pravijo po vaseh vladajoči partizani. Takole beremo: “Nobena reč ne gre titovcem tako od rok, kot so mislili. Boje se tudi Amerike. Zato nam groze: "če bomo morali pustiti oblast, bomo prej vse uničili.” — Zmožni so vsega, samo če bodo mogli grožjo izpolniti. ------o----- Mohamedanski svet (Nadaljevanje a 1. strani) TONE FAJFAR razlaga svojo modrost. Minister Fajfar, včasih krščanski socialist, sedaj komunist, je šel na volilne shode po Gorenjskem. Bili so ti shodi nepotrebni, ker volitev v Jugoslaviji ni. Nepotrebni so bili, kot je bilo nepotrebno, da je ta tič tako dolgo igral krščanskega socialista, ko je bil v resnici že v komunistični bratovščini. No, nekaj ljudi, ki radi verjamejo, je nekdaj le vlekel. Svoje shode je popisal v “Slov. por.” Samo fo selp prav nič posebnega. Vendar smo mogli iz njegovega opisa brati stvari, ki jih sicer ne denejo v komunistične liste. \ Tu zvemo, da.je sodelovanje ljudstva z oblastjo zelo majhno. Nič novega za pas. Novo je priznanje ministrovo. Drugače zmeraj slišimo, kako vse ljudstvo vpije Titu živijo. Tudi obnova ne gre nikamor. Partizanska vasica Gozd je bila požgana,, toda okoliški kmetje nočejo pomagati tem partiza. nom. Vse čaka na boljše čase. tako tudi “Prosvetnega doma” Na svetu je polno raznih gi-v Cerljah noče nihče popraviti, banj. K temu ga ne nagibljejo Kdo bo popravljal, če pa potem ----J—w irl država razlasti? Silno slabo so zapisani duhovniki pri Fajfarju. To je iz časov, ko je jede! pri lazaristih redovniški kruh. Pravi, da je duhovščina zmeraj učila, da je vsaka oblast od Boga, le za sedanjo komunistično da uči, da je od hudiča. Pravi, da ima duhovščina še zmeraj vpliv. V Križah so zaprli župnika, pa so prišle ženske na komunistični sestanek zahtevat, da ga morajo izpustiti. Tako je minister Fajfar razočaran nad Gorenjsko. Gotovo bo še zmeraj bolj. MOST PRI HRASTNIKU ali udarniško delo. Meseca novembra je Sava pri Hrastniku podrla most. Most so gradili a tako Vorencu se ni nič prav sH-šalo. Potlej je peljal konja* v hlev in poklical Minco. Kar padla je v hišj. “Oh, Jernej! Mislila sem, da boš kot'včeraj prišel, pa se nisi nič prikazal.” “Saj veš, očeva bolezen. Zdaj sploh ne kanim več priti.” Minca pordi in koj na vek ji gre. ' “Sem se kaj narobe zasukala, Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobil*, šipe Itd. se lahko ln zanedjlvo obrnete na LPetrich — IV1874 UMI KILD1ER A V*. samo politični, gospodarski in vojaški razlogi, temveč tudi verski.—Nele krščanska občestva, tudi druga verstva iščejo tesnih medsebojnih stikov. Posebno pozornost zasluži islamska ali mohamedanska vera in mohamedanski svet. Sedanji papež Pij XII. se na stara leta uči arabščine, ker se zaveda, da je treba o mohamedanskem po-kretu imeti informacije iz prvih virov. To je pa. možno le, če obvladaš arabski jezik. Danes je na svetu, v glavnem sedem verstev: 770,798,000 kristjanov, 296,000,000 moha-medancev, okrog' 11 milijonov Judov 484 milijonov budistov in 477 milijonov poganov. ohamedanci štirikrat tako velika kakor Evropi. Za simpatije mohamedanskega sveta se potegujejo vse velesile: Sovjetska zveza, Anglija in Amerika. To kažejo dogodki v Indiji, Pakistanu, Palestini, Iranu, Iraku, Egiptu in Turčiji. Položaj mohamedanskega sveta postaja še zanimivejši, če pogledamo njegove medsebojne stike, ki ‘jih navezuje nele iz političnih in gospodarskih, marveč tudi iiz verskih razlogov. Morda ni ravno majhna nevarnost, da njegov verski fanatizem, povezan s političnimi gibanji, znan iz zgodovine od časov Mohameda dalje še bolj razcepi svet, kakor pa je razcepljen danes. Verska sila mohamedanštva je globoka. Neki krščanski poznavalec mohamedanštva pravi o njem: “Islam jemlje zelo resno Alaha kot Boga. Alahova endtnost in posebnost, njegovo strogo samovladarstvo in prekipevajoča vsemogočnost žari in gori v Islamu z močnim plamenom. Kdor je prisluškoval kdaj z vso svojo notranjostjo strastnemu spoštovanju, ki preveva znane izreke “Allahu akbar”1 (Bog je velik) in v drugemu nevoščljivi za vodstvo. “La sharika lahu” (On nima sebi enakega), ve da islam vzbuja verske glasove, ki kažejo polno moč. Znani nauk: “Allahu ila-hu Allah, Mohamed rašule Allah” (:Ni ga Boga razen Alaha in Mohamed je njegov prerok) zahteva popolno udanost mohamedanskemu Bogu in njegovemu preroku, brezpogojno vdanost, ki ne dopušča nikakega dvoma in nikakega vprašanja. Mohamed Hvaljeni je bil rojen 570 po Kristusu v Meki. U-mri je leta 632 v Medini in us tanovil mohamedansko* vero. Obširna Arabija s svojimi puščavskim svetom je bila torej njegova domovina. Starše zgodaj izgubil, nakar ga vzgajal stric Abu Talib za tr-14% govca. S petindvajsetimi leti je uničiš v boju, tem lepši prostor ti bo v raju odkazan. Kar ti je namenjeno od začetka, te zadene kjerkoli, tudi smrt te zadene doma ali v boju. Ta naprej določena usoda — kismet, je delala mohamedance silno bojevite. Rastoči uspehi so Mohameda potrjevali v njegovem sanjar-skem poklicu za svetovno vodstvo. Svoje versko in politično delovanje je naslonil na Alahovo vsemogočnost, keteri mora biti človek hlapčevsko vdan. Po smrti je Inohamedanstvo obdalo svojega ustanovitelja z le-gendarnostjo kot junaka in vzgled najvišje kreposti, čeprav se sam ni smatral za takega. Njegovi nauki so Zbrani v koranu, islamskem sv. pismu, ki mu mohamedanci pripisujejo božji izvor. Nadangel Gabrijel da mu ga je razodel. V 114 surah (odstavkih) vsebuje mešanico judovskih, krščanskih in arabskih izročil, zahteva različne moralne obveznosti in! izpolnjevanje predpisov, prepoveduje svojim vernikom uživanje svinjskega mesa in opojnih pijač — vina in žganja. Dovoljuje pa mnogoženstvo (4 žene in neomejeno število sužnjev), magične navade, češčenje duhov in čaranje, kar je povzroči- Ženska tipkarica za splošna pisarniška dela. Plača; 40 ur na teden. Th* Oliver Corp. 19800 Euclid Ave. (21) Delo delo ženska za čiščenje ob sredah. Zglasite se v uradu dr. Paul Rut-sky, 1847 E. 55. St. HE 6699. (X) •ELO I0IIJ0 Natakarica se sprejme Sprejme se dekle za natakarico, ki zna govoriti dobro angleško. Mora znati tudi kuhati. Zglasi naj se v Kit Kat Tavern, 9201 Hough Ave. Tel. GA 9549. -(19) MALI OGLASI PRI NAS IMAMO ta teden^ veliko zalogo vsakovrstnega doma soljenega in prekajenega mesa. Se priporočamo. OGRINCS MARKET 6414 St. Calii* Ave. " (20) Soba v najem V najem se odda sobo nov in čaranje, Kar je povzroči- ** . io hitro širjenje islama pri pre. 13409ForestHM blizuEudidm prostih, neomikanih in necivili-j SuPen,or> Prlvatna ^ leP° . ___1 oDrem lena Dredma soba z ziranih narodih. Toda vkljub temu ne smemo islama., odklanjati kot preprostega verstvh. Celo najbolj izobraženi krogi so prepričani o njegovi visoki vrednosti, ki prekaša druga verstva. Mohamedanci imajo mnogo znanih visokih šol, kjer razlagajo koran stare nauke priličijo novodobnim iznjadbam in znanstvenim izvlečkom. Najbolj znana t&ka šola je univerza v El-Az-harju. Ves mohamedanski svet se je združuje vsaj idejno pod ges-je lom “panislama” v mohamedansko bratstvo. iti je, da se bo fa- opremljena prednja soba z dvojnima posteljama. Pokličite LI 3018. (21) Stanovanje iščejo Veteran in žena se morata seliti, pričakujeta kmalu prvega otroka. Prosimo, da pokličite EX 0399 ali EX 9629. (28) SEDMAK Moving & Storage also' LIGHT EXPRESSING 10M E. m 8L KE 6580 MAKI OMEMDAY wttpu VITAMIN YOUR |UY WORD pm vmIMmMM- HHU, toy mi Utfmkm SSJSsrtuws «w taw taw teeMM. g g| agai gay. Ttari WNvWw** OUUAMTtt, taw mmt se zahvaljuje deklič. “Pridna si bila, take dekle ne bomo več imeli.'” Zdaj bi pa,Jernej z Minco bil že rad sam na poti, kar priganja. Poslovijo se. Vorenc zanese košaro na voz. “Boš luč kaj prižgal, Jernej?” “Pot bom že videl, pram je pa pameten.” * Se luč bi prižigal, ko je dosti lepše v temi. Minca že sedi. Jernej ji s kocem ogrinja noge. “Je le mrzlo, Minca. Dobro se odeni.” Jernej -je skrben. No, lahko noč. Pa je voz na cesti. Med hišami Jernej požene, potlej pa vajeti spusti, da gre konj koraku. “Zdaj bi pa- kar zavriskal, Minca.” “Da prama splašiš”, se smeje Bregarjeva in se stisne k fantu. Koliko si imata povedati! Kar prekratka bo pot do doma. Jernej ne ve, kje bi začel. Minca se pa samo nasmiha. Kar tiščita se drug k drugemu. Minčina roka poišče Jernejevo in jo trdo drži. “Jernej, nemara se bo še vse prav razvoztjalo. Saj sva se tako rada imela.” (Dalje prihodnjič.) Kirn UD Iteucijitu lil illMlimui. Bil je temu priifiemo narejen. Prisiljena stvar je zmeraj slaba. Tudi partizani se bodo morali tega naučiti. SILOS PRI ZALOGU. — Pismo iz Device Marije v Polju piše: “V Zalogu pri tisti tovarni delajo žitnico (silos) za petletni plan, če bo sploh kaj notri dejati. Če bo zrastlo? Bo tisti povedal, ki daje rast. Skoraj je bila žitnica gotova, pa Je bilo vse narobe. V zrak je šlo tri' milijone dinarjev. To je čezurno, to je nedeljsko delo. Toliko da veš, kako gospodarimo in udarniško delamo.” Tako pismo, ki samo do. volj pove. CIGANI V PARTIZANSTVU. — V Sloveniji je malo ciganov. Le v Prekmurju nekaj več. Tam jih živi v okraju Murska Sobota 1150. V vasi Borci je 40% ciganov, v Vanči .vasi 35%, v Hodošu 10% in isto v stča, ki znaša 2, Aziji živi 227 milijonov, v Afriki 58 milijonov, v Evropi 10, milijonov, v Ameriki 92,000 in v Avstraliji 5,000 mohamedan-cev. Prebivajo v sledečih dežep lah: začei učiti novo veto, v ki je povzel nekaj judovskih, nekaj arabskih verskih misli. Toda nova vera je vzbudila odpor in je leta 622 moral bežati v Medino. Ta njegov beg se je i- rreDivajo v sieuecin uez-or fucumu. ■» v Turčiji. Siriji, Palestini, menoval hedža, ki je postal mo- _ ■ n * I ._ TV. L . MM A/lnn n/YWI oua(* d plf Nji. Iraku, Iranu, Afganistanu, Pakistanu, v enajstih južnih sovjetskih republikah, Arabiji, E-giptu, Libiji, Sudanu, Maroku, Abesiniji, Notranji Afriki, Sumatri, JaJvi, na Borneu in Jugoslaviji. Mohamedansko prebivalstvo zelo hitro narašča. V zadnjih tridesetih letih se je pomnožilo za 49 milijonov. Egipet, je imel na primer leta 1937 približno 16milijonov, leta 1941 pa že 17,-100,000. Turčija leta 1921 približno 12 milijonov, leta 1940 pa že 18 milijonov mohamedan-cev. V Palestini je njih plodnost dva in pol krat tako veli- Bolezni na mehurju in žlezah Ako imate težave z vodo in m peči v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 uspešna izkušnje v bolnišnici V J Kdo' bo prevzel vodstvo mo-hamedanskega sveta ? Morda Turčija, morda Ibn Saudova A-rabija, morda Egipet’ «3 CiUaena Bid*, S50 Euclid Ave. Telefon MAta MU Uradne ure: 10 do 4 raaen ob aredah In po dofovorn V hamedancem svet dogodek. Nato se je deset let boril, da zagotovi svoje versko in politično stališče in leta 630 je zavzel Meko. Kmalu se je njegova vera razširila po vsej Arabiji. Da , bi dosegel svoje namene, ni izbiral sredstev. Na razpolago je imel veliko svetnih dobrin SIEVE F. PIRNAT 6516 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio—HE'3500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države, vse poUljatve BO jamčene. i PRODAJA ZABOJE 2» obleko in Jestvine, sprejema pakete ter vse po. trebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE POŠLE; za točno ln vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na nas urad. je imel veliko svetnm aoorm STEVE F. PIRNAT L«««««.......... n j egova nova vera tega ni branila. Ob smrti je imel devet žena. Učil je, da lahko uživaš naslade tega sveta ih se jih veseliš, saj boš to nadaljeval v raju pri Alahu. Zoper druga verstva se moraš boriti z ognjem in mečem, jih zatirati. nost ava in po: nrai isiv ven- nje... ... ----------- ka, kakor judovska, v Alžiru pa Cim več verskih nasprotnikov MALI OGLASI - Sobo se odda Opremljeno sobo se odda moš. kertiu ali ženski. Ima sama svoj vhod. Oglasite se na (083 E. 67. St. (19) P. vtaata Cwwta. -assss- Samo $2,500 takoj Potem pa $45.45 na mesec povrhu davkov, kupi nov 4 sobe {bungalow blizu E. 200. ceste. Plinska gorkota, peščen dovoz, se lahko takoj vselite. Naj vam ga razkažemo še danes. Lou Herzog £ Associates 620 E. 200. St. IV 6148. ' Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš lipt, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne ogla-1 se, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDEHJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. ‘ 6605 ST. CLAIR AVENUE PRANK CVELBAR lMtnlk_________ Prijateljski 'živež' v Rimu. — Tisoče Rimljanov se je zbralo na glavnem trgu v Rmu vri slovesnostih, ko je bU urnim m z veseljem sprejet živež, ki so ga Amenkanct velikodušno darovali. Nad sto trakov je paradiralo po.mesto s piro pošiljko od g,500 ton živeža, ki ga bodo Italijani dobili m ta način. UČITE SE ANOKHIN! iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA “ENGLX8B-8L0VXNS READER” kateremu je znižana cena' # A A A in stane,samo:; Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA' 6113 St Clair Ave. Cleveland, O. amatiSKA ponovna, January 28, io48 MAUSER Rotija r?^vi r?^\i r?A\i r?ž\-i r?^Vi r?^', r?^i rT^v. ^Vi r^\i rT^vi r?^ r^Si r?^Si r?^i r^i r?^\i ^v.:^ r?v. Ko je Matičevčeva vrgla zad- zaj j^ prišla potešena in neko- nji snop na kopico, se je Rotija oddahnila. K večerji ni hotela. Da jo preveč boli želodec, se je izgovorila. Matičevka je ni silila. “Bova pa drugače poračunali. Kar jutri pridi.” “Pelin pij”, je hotela svetovati Jaskova. “Ga že. Škovinčeva Marjeta mi ga je dala. Toda nič ne pomaga.” “Potlej si tavžentrože skuhaj. Te so za vse dobre”, je vedela Mica. “Bom poskusila.” Rotija je odšla naravnost domov. Bala se je, da ne bi začela vpričo vseh bruhati na njivi. Jaskovi bi se koj posvetilo. “Nobena ne sme še zvedeti. Vsaj zdaj še ne.” Rotija je legla brez večerje. * žetev je bila pri kraju, snopi v stogovih. Strnišča so bila preorana in zasejana z ajdo in repo. Rotija je premišljevala, kako bi si uredila življenje. Na Pr-tovču se kar ni mogla videti. Kadarkoli je govorila z Marjeto, bi se ij najraje izpovedala potlej pa odšla nekam daleč, da bi Prtovčanke ne videle njene sramote. “Ko bi Tineta prosila, da bi mi prestajtiel kakšno službo”, jo je nekajkrat zmotila neumna misel, ki jo je takoj odgnala. Ne, tudi črke mu ne piše. Naj se kar vlači po Kranju s i Tiffldar ™ ie b0' lelo, da se je niti s karto ne spomni. Vsaj za odpuščanje naj bi jo prosil. Dovoij hudega ji je prizadejal. “Morda, da iz vsega ne bo nič”, ga je vkljub zagrenjenosti skušala izgovarjati. “Vprašal bi pa vendar lahko.' Tudi mudilo se mu ni tako, da bi moral koj zginiti v mesto. Prav nalašč je to storil. Samo da se je umaknil Rotija ni mogla preboleti hudega. Strah jo je bilo bodočnosti. Zdaj bo še šlo nekaj časa, toda kaj bo potlej? Ali naj leži v kažji? Ne enega ne bo, ki bi ji kaj postregel. Marjeta? Ne bo ji odpustila, da je ni poslušna. Morda je še pogledala ne bo več. Po pravici. Dobro ji je hotela, pa jo je kar preslišala. In Škovinc? če se prej sama ne bo umeknila iz kažje, jo bo sam vseh vrgel. Kam naj gre? Nikogar nima, pod božjim soncem nikogar Rotiji se je hotelo zmešati. Noro je bilo, toda res. Vsak večer je molilla, da bi ji Bog poslal smrti Bi bilo vsaj vsega konec. Vsi bi jo pomilovali in nihče bi ne mislil, da dva ležita v krsti. Nič več ni mogla zdržati. Koj tisto nedeljo po sv. Lovrencu je šla namesto v Železnike k maši v Selca in k spovedi. Na- iiko mirnejša. “Kar je, je. Po toči ne po-mga zvoniti. Kar pride, vzemite za pokoro. Vsak otrok je božji dar.” Tako ji je dejal spovednik, ko ji je napravil ostro ,pa dobrotno pridigo. Rotija se je vdala. Se vedno bo otrok na boljšem, da nima za očeta pijanca. Nič dobrega bi se ne naučil. Morda ga še poznal ne bo. Le mlačev jo je pričela skrbeti. Delo ni lahko in na vse strani jo bodo vabili. Odreči bo težko, iti pa še iežje. Ko bi šla v Jelovco, se je spomnila neke noči. Gozdar vedno najema delavke. Kamenje tolčejo na novi cesti, prst presej ajo, smrečice presajajo in jase pogozdujejo. Čez teden so v bajtah na Martinčku, v soboto pa hodiio domov. Se celo dekleta z Jamnika hodijo gori. Dobro zaslužijo, truda pa nimajo veliko. Vsaj toliko ne, kolikor ga ima ona z dnino. Kamenje lahko tolčeš sede in trpet samo roke, sajenje smrečic pa tudi ni težko. Rotija se je kar oddehnila, ko je prišla na to misel. Tako bi se prtovškim jezikom še najboljše ognila. Vsaj za nekaj časa. Tudi zaslužila bi toliko, bi si se, ko bo prišel čas, kako že prerinila, čez zimo jih gozdar tudi nekaj rabi, da sušijo storže in pripravljajo seme. Sama bi se ponudila, samo da bi ostala gori. Misel ji je čezdalje bolj godila. Da, delo na Jelovci, to bi bilo nekaj zanjo. Gozdar Lovrenc ni slab človek. Dekleta ga zelo pohvalijo. Nobene preveč ne sili z delom in če je katera kak dan bolj narobe, je dovolj, da le malo brnja. “K njemu stopim”, se je Rotija oklenila misli. “Če me vzame, sem vsaj za nekaj mesecev rešena. Počasi bom sporočila Marjeti kako je z menoj. Morda me bo razumela in se pri Škovincu, potegnila zame. Da me le v kajži obdrži, da mi ne bo treba laziti v bolnico.” Kar znova je zadihala. Neka doslej neznana slast se ji je sprelila po udih, da ji je srce hitreje utripalo. “Mati sem. Otrok raste v meni. Čeprav je iz greha, bo vendar samo moj. Meni bo podoben. Saj je zdaj tako pusto v kajži, ko sem sama. Za očeta mu bo moje trpljenje. Morda bo boljše zanj kot pravi oče.” Kar lahko se je umirila, ko se je spomnila na Tineta. Ob njem bi tako ne imela življenja. Morda bi jo ščasom še tepel, kakor je njegov oče mater. “Da, h gozdarju stopim na Martinček.” In začella je moliti, da bi njena pot ne bila zastonj. * Koj drugi dan je šla. Naj- 1 prej v Dražgoše. Steze ni preveč poznala in bala se je, dai bi kje zašla. Od Dražgoš je zavila v goro. Pot je bila dokaj strma in večkrat se je morala oddihovati. Vendar jo je zeleno smrečje kar nekam olajšalo. Glasovi ptičev so se s]5re-našali med vejami. Največ je bilo siničk, le zdaj na zdaj je bilo slišati votlo udar,tanje žolne, ki je preskušala bolho deblo. Precej mokra je prišla Rotija na vrh. Ustavila se je in obrisala pot. Daleč za njo je stal v soncu Sv. Križ, Prtovč se je samotno naslanjal ob Ratitovec. “Da bi mi ne bilo treba več iti nazaj”, je zaželela. Čutila je, da se ji noge tresejo. “Morda me Lovrenc le vzame”, je upala. Še enkrat se je ozrla na Prtovč in šla naprej. Do Kališnika je bila še cesta, na Kališniku pa je morala zaviti na stezo. “Kam pa kam, Rotija?” jo je ustavil znan glas. “O, ti si Jernej”, je Rotija brž spoznala Marjetinega brata. “Kdaj pa počneš todle?” “Les podiramo za Vehovoa, da bo pozimi kaj voziti. Kam pa ti tako sama?” “Na Martinček za službo vprašat.” Rotiji je bilo nerodno. “Kaj nisi več v Škovinčevi kajži?” Jernej jo j? začudeno gledal. “Še, toda rada bi tudi v denarju kaj zaslužila. Saj veš, kako je. Samo z moko ne moreš vsega kupiti. Človek pa potrebuje to in ono.’’ “Kaj pa Marjeta?” se je Jernej pozanimal za sestro. “Drugo nedeljo kanim priti na Prtovč, če se mi bo dalo. Navadil sem se gmajne da mi ni več za ljudi.” Jernej je bil izgovoren.. “Marjeti je kar dobro. Nič ji ne manjka, radi jo imajo in “Že dolgo je, kar jc šel. Nič ga ni škoda. Visi n: bil cast.” Rotija je zardela in pogledala v tla. “Zate je nemara še najbolj prav. Marjeta mi je nekaj povedala, da se je za teboj poganjal. Kaj bi ti z njim? S pijancem ni dobro voziti?” “Saj nisva bili prijatelja” se je Rotija spl&šiia. “Za menoj je pa res silil.” Bila je v zadregi, da tudi Jerilcj ve marsikaj. ATTENTION Veterans-Civiliana DE SMO SCHOOL SHOE REPAIR G. L Approved REGISTER NOW—DONT DELAT Learn a Profitable Trade CLASSES: I A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. „ 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. it SSKJ Duhovni v6Bja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph Dornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 7805 Myron Ave.; zapisnikar Daniel PuStotnik, blagajnik Louis Krajo, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo mesecu v sobi St. 2 v nove' Sole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni ases-ment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 5:00. Od 25. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani In članice od 16 do 50 leta' in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od >250 do $5.000. Bolniška podpora znata 57. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški Ust ln karto in ravna naj se po pravilih Jednote. “Za Zidarčkovega sem slišal, da je šel v Kranj. Vem, da na Prtovču nobčden ne joka za njim.” • V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Anna Čampa i naš je za vedno zapustila 27. januarja 1941. , Snivate le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam! Da se vidimo v nebesih, izprosite milost mm. žalujoči ostali 'OTROCI DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Jordan, 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip v. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster. Silvester urban ln Rose Ročnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Ignac Godec in Frank Mulh;' za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr, Anthony J. Perko. dr. Michael Oman in dr. John Folin. DruStvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec ln plačuje 67.00 bolniške podpore na teden, če le član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristo-plte v društvo sv. Lovrenca.____ žem-Ambroelc, zapisnika: lea Angela Virant. Nadzornice: Mary Bradač, Rose L Erste In Frances Okorn. Redi-tlejica Mary Pristov. Seja se vrSi vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskave novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štele, tajnik Matt Debevec. 1110 E. 72 EN 8254, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Štele ln Charles Koman. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND. soba St. 3 (staro tx*lopJe) na St. Clair Ave. mander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekauclc. Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zig-man. picket Mary Petschauer. Financial Secretary Pauline Debveeo, 1110 E 72 st., tel. EN 824. Sick Benefit Secretary Julia Brezovar. 1173 E 80 St.. tel. EN 4758. Meeting every first Wednesday every month at 8NH Room 1 at 7:30 P. M. General collection is held oh meeting night at 7 P. M. and the 25th of every month in the lower hall of the SNH at 5 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 63 St„ EN 4758 when becoming ill. DRUSTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ Predsednik John Sušnik; podpredsednik Eddy Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec. 961 E. 79 St., tel. EN 4122: zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81 St. Nazorni odbor: Rudy Brencelj. Edward Eckert ln Victor Lunder: vratar Frank Penko. Zastopnik za delniško konferenco ln klub SND Frank Brancelj; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clalr Ave. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodla Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič ln Anna Zbtkowskl: banderonošinja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Alice Arko; za S. N. D. v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna; zastopniki za Ohio KSKJ Boosters: Aloise Fortuna in Betty Fortuna. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. i8 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Mary Jeromi; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.: zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic, Victor Hočevar in Miary Oblak: zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gl. uradu SDZ. DRUŠTVO DVOR BARAGA, ŠT. UU REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J Ponikvar, župnik fare sv. Vida: nad-borštnar Frank Perme Sr., podboršt-nar Anton Hlabše, bivši borStnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 1580 E. 133. St.; blagajnik Frank J. Godič. Jr., tajnlk-zapisnlkar F. Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; sjke-vodltelja Louis Erste, Frank Žnidaršič, ln oskrbnik pri pogrebih Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd. DruStvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi Soli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsako Drvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi Soli DRUŠTVO SV. MARUE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta Nudi najnovejše smrtnlnske certifikate od $250 do $5,000: bolniška podpora Je $5. $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa dp 16. leta. Odbar za leto 1947 Je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hocbevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728: blagajničarka Louise Mlakar. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly In Dorothy Stemiša. Redlteljioa ln ... . - £.gš» DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 21 SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezlla Lekan, tajnica Jennie Milavec, 441 E 16 St., tel LO 4854; zapišhlkarica Mary ilipovich blagajničarka Frances Zimmerman. Zapisnikarica Mary Filipovich. Nadzornice: Veronica Škufca Mary Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Perko, dr. Škur ln dr. J. Folin. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7703 Lockyear Ave.; podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. John Sterle in Edward Koren; zastopnik za klub SND Frank Alden; za konferen- Cleveland, O. 28. jan. 1948. Imenik raznih društev Johana Krati in Marjanca Ku-har; za Norwood Community Council, jakrODonnel, j. p. Seliškar, -A. J. Perko. A. Skur, L. J. Perme in C. G. Opa-skar. Zastopnici za mladinske in ženske aktivnosti Marie Gornik in Anna Slapnik. Seje se vršijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi šoli sv, Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Častna predsednica Prances Riu-pert; predsednica Mary Strukel; podpredsednica Antonia Svetek; tajnica ouise Keller, 766 E 200 St., tel. KE 5656; blagajničarka Antonia Str-lekar zapisnikarica Rose Ulle. Nadzorni odbor: Prances Globokar, Frances Grčman in Frances Srpan. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpred-sednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec, Nadzornice: Mary Janežič, Veronika Škufca in Angela Arko: zastavonoša Mary Janežič, Seje se vrše vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpreds. Frances Perme, tajnica Kettie Gole, 911 E. 232 St., blagajničarka Helen Kovačevič zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Jennie Sintič. Nadzorni odbor: Barbara Baron, Karolina Peck in Frances Sokač. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Predsednica Gertrude Koshel, podpredsednica Mary Jalovec, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 6248, blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Jafic. Nadzornice: Margaret Rožanc, Mary Milnar in Frances Meše. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ___________________ -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhajše šele pride OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2739. 114« E. »1st SL DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 160 KSKJ Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdlrtz; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Frances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grojzar; blagajničarka Mary JerkiCh; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Nainiger in Dorothy Grili. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar. clr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar duhovni vodja Rev. Celesnik.' Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes ve. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvlio Marije Vnebovzete od 9 do II. ure dopoldne ter 24. ln 25. v mesecu v Slovenskem domu. DruStvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 10. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 In do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Teddy Roasman, podpreds. Joseph Tichar, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave. tel. KE 2863, blagajnik Alfonse Sajevic, zapisnikarica Mary Meršnik. Nadzorniki: Fiances Globokar, Ann Mestek in Leo Troha. Zdravniki: Dr. A. Skur. Dr. L. Perme, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 8 url zvečer, DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 218 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik John Bradaču iz Miller Ave., podpredsednik Geotge Mateje, tajnica Jennie Gustinčič, 18900 Atoby Ave., tel. KE 8325. blagajnik Edward Kolman, zapisnikar Anton Tekavec, nadzornice: Alice Popek, Katie Golinar, Caroline Kaliope, zdravnika dr. Skur In dr. Rotter. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v dvorani sv. Kristine. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Predsednik Andrew Lekšan, podpreds. Frank Virant, tajnik-blagajnik John J. Kikol. 19012 Mohawk Ave., tel. IV 6271, zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Brinovec, Frank Kuhra In Jacob Braniseli, zastavonoša Martin Kostanjšek. Zastopnik za klub društev SND .Frank Virant, za skupna društva fare sv. Vida Michael Klemenčič. Zdravniki: dr. Kem. dr. Oman. dr. Skur. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v starem poslopju SND ob 9 uri dopoldne. Društvo ie na dobri finančni podlagi, plačuje $7 na teden bolniške podpore in $100.00 smrtnine. Za leto 1948 Je zdravniška preiskava za nove člane prosta. Slovenci in Hrvatje v starosti od 16 do 45 let so vabljeni za pristop. ________________ DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnik Ifluis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Frank Gliha, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor John Nose, Anton Glavan, Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja všako četrto nedeljo v lhesecu ob 1. url popoldne v SND na 90. cesti. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, pod-—----------------—- —. ... oredsednica Cecillia Škrbec, prva tajni- co SND John Žnidaršič. Seje se vršiJoj ,ft Otoničar, 1110 E 66th St., vsako 3 sredo v mesecu v SND soba štfl 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiakavo. Dru-I štvo plačuje $200 smrtnine