Vitomarci, september 2008 ffiBtil ¡. J, , 10. obletnica občine sv. andraž v slov. goricah Bogato obložena stojnica gospodinj Člani lovske družine so postregli s slastnim golažem Mladi kulturniki se vedno znova izkažejo Politika bolezen moja v izvedbi KUD-a Vitomarci Prireditve so se udeležili številni predstavniki Vokalno instrumentalna skupina avis okoliških občin UREDNIŠTVO UVODNIK Pred nekaj dnevi se je poslovilo eno izmed bolj vročih poletij, ki bi nam ugajalo, če ne bi bilo vročinskih neviht s točo, ki so divjale po naših krajih in povzročile veliko materialno škodo. Kdo ve, ali bomo naslednje leto še vedno želeli takšno vreme, če že, bosta ostala grenak spomin na letošnje in dejstvo, da vročinske nevihte nastanejo zato, ker je prevroče. Se nam narava maščuje, ker je, roko na srce, ne spoštujemo dovolj? K nevihtam namreč precej pripomorejo onesnaženje zraka zaradi emisij toplogre-dnih plinov in podnebne spremembe. Nekaj o tem preberite v prispevku Teden mobilnosti 2008. Ker so za nami volitve, bodo novo izvo- Napovednik dogodkov: 03.10.2008 - dan odprtih vrat v vrtcu Vito-marci ob svetovnem dnevu otroka 11.10.2008 - v Mužah bo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in družabno srečanje z Modrijani v organizaciji Lovske družine Vitomarci 13.10.2008 - rok za oddajo vlog za razpis za društva 13.10.2008 - rok za oddajo vlog za razpis za šport oktober 2008 - odvoz kosovnih odpadkov 27.10.2008 - rok za oddajo predlogov za občinska priznanja 29.11.2008 - osrednja proslava ob občinskem prazniku 30.11.2008 - farno žegnanje 01.12.2008 - rok za oddajo vlog za razpis za kmetijstvo 19.12.2008 - predviden izid 32. številke Novic ljeni poslanci imeli imenitno priložnost narediti kaj za preprečevanje neviht in v skrbi za okolje. Sama pravim, pomembno je, da so volitve mimo in da bodo tisti, ki so bili izvoljeni, imeli možnost preiti od besed k dejanjem. Tako smo zakorakali v koledarsko jesen, čas pobiranja plodov. Verjetno nas bo večina opravila vsaj kakšno trgatev, redki boste morda celo občutili čar poganjanja kamna na stari preši in običajev, ki sodijo k prešanju, kot opisuje prispevek iz kronike kraja. Ljudski rek pravi, da je jesen tudi čas ljubezni in bolezni, jaz pa vam želim čim več prve in prav nič zadnje. Prijetno branje. Darja Vudler Odgovorna urednica Iz vsebine Uredništvo................................................3 Župan........................................................5 Občinski svet in odbori...........................6 Občinska uprava.......................................7 Društva......................................................9 Šola in vrtec............................................14 Prispevki občanov..................................19 Povedali so nam .....................................22 Kronika kraja ...........................................24 Razvedrilo...............................................26 Uradni vestnik Naslednja številka bo izšla predvidoma 19. 12. 2008. Prispevke pošljite v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: info@sv-andraz.si * Prispevke opremite z imenom avtorja, * fotografije opremite z naslovi, datumom in imenom avtorja fotografije. Fotografije pripnite prosim kot .jpg format, ne kopirajte jih v wordov dokument. Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do 1. 12. 2008. Kolofon Uredništvo si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Lektoriranje: Tanja Gregorič Za izdajo odgovoren: Franci Krepša Odgovorni urednik: Darja Vudler Uredniški odbor: Darja Vudler, Marija Ribič, Aleksandra Zorec, Ivanka Čeh in Darko Rojs Naklada: 400 izvodov Tisk: Grafis Glasilo Novice občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 376. - 3 - UREDNIŠTVO UTRINKI IN PREPRIČANJA IZ ŽIVLJENJA ODGOVORNE UREDNICE IN UREDNIŠKEGA ODBORA DARJA VUDLER Stara sem 25 let. Stanujem v Novincih, kamor sem se iz Maribora preselila pred sedmimi leti. Čeprav ima mesto svoj čar, sem se v teh letih tako aklimatizirala na »mirno« podeželsko okolje, da ga ne bi več zamenjala. Po poklicu sem upravna tehnica in zaključujem študij na Pravni fakulteti v Mariboru. Zaposlena sem v občinski upravi naše občine, pred tem sem bila dve leti članica nadzornega odbora. Rada sem v družbi pozitivnih ljudi, negativnim se poskušam izogniti. Moje prepričanje je, da če si zares želiš, lahko dosežeš karkoli. DARKO ROJS Star sem 29 let. Že od otroštva se zanimam za dogajanje na političnem področju. Sem član občinskega sveta, predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, predsednik kmn Vito-marci, član komisije MN pri Nogometni zvezi Slovenije, delegat na tekmah I. in II. državne lige v malem nogometu. Ukvarjam se s prodajo tehničnih plinov in distribucijo zamrznjenega blaga v podjetju Inplan, d.o.o. V prostem času se rad družim s prijatelji, igram mali nogomet in tenis ter se vključujem v aktivnosti in akcije v domačem kraju. ALEKSANDRA ZOREC Rodila sem se leta 1984 na Ptuju. Leta 1999 sem končala srednjo šolo, program farmacevtski tehnik. Letos junija sem diplomirala na Fakulteti za farmacijo, smer laboratorijska biome-dicina. Sem zanesljiva, prilagodljiva, lojalna, samoiniciativna, vsekakor pa pozitivno razmišlju-joča. V prostem času se ukvarjam s tekom in poho-dništvom. Zelo me veseli odkrivanje novih stvari. Majhni vsakodnevni trenutki naredijo življenje spektakularno. MARIJA RIBIČ Stara sem 28 let. Po poklicu sem profesorica razrednega pouka. Poučujem nadobudneže na Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju. Večino prostega časa posvetim svoji hčeri La-risi, preostanek pa ga preživim ob zanimivih knjigah. Rada sem v družbi ljudi, ki jim ni popolnoma vseeno za dogajanje okrog sebe. Živim po načelu Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. IVANKA ČEH Stara sem 36 let. Zaposlena sem na OŠ Cirkov-ce. Po poklicu sem profesorica biologije in kemije. Ob službi in družini mi ostane le malo prostega časa, tega pa najraje izkoristim ob prebiranju dobrih knjig. Zagotavljamo vam, da se bomo trudili, da bodo Novice polne zanimivih, razburljivih in neponovljivih člankov. - 4 - ŽUPAN NEURJA S TOČO, VRAČILO SREDSTEV ZA VLAGANJA V v JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Spoštovani občanke in občani Dolgujem vam nekaj pojasnil o odločitvi komisije v zvezi z delitvijo sredstev vsem, ki ste vlagali v telekomunikacijska omrežja. Kot smo vas obvestili že v prejšnji številki Novic, je Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah z Državnim pravobranilstvom RS na Ptuju podpisala poravnavo za vračilo vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje. Takrat je bila dana tudi informacija, da bo vse-kemu od tistih, ki so sodelovali pri izgradnji telefonskega omrežja v prvi skupini (1981-1982), vrnjenih približno 570 evrov. Zaradi številnih nejasnosti, pomanjkljivega arhiva in različnih zneskov plačil v tej skupini sem z dodatnim sklepom razširil komisijo za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Dodatno so bili v komisijo imenovani Janez Druzovič (takratni predsednik KS), Jože Hojnik, Janez Kostanjevec in Boris Toš, ki je takratno izgradnjo tudi vodil. Vsi skupaj so potrdili trditve Janeza Kostanjev-ca in Jožeta Hojnika ter ostalih vaščanov Novincev, Slavšine, Rjavcev in Gibine, da so ti morali v istem času plačati za telefonski priključek po 39.000 dinarjev. To pa pomeni, da so plačali skoraj dvakrat več, kot ste tedaj plačali prebivalci vasi Vitomarci, Drbetinci in Hvaletinci, ki ste plačali vsak 20.000 takratnih dinarjev. Za oboje obstajajo dokazila o plačilih, kakor tudi vsa druga dokumentacija, ki jo je komisija pregledala in se na osnovi tega odločila. Ta dokumentacija je na razpolago komurkoli, ki ga ta zadeva zanima. Plačani zneski so različni, ker so vaščani Drbe-tincev, Vitomarcev in Hvaletincev gradili linijo iz Trnovske vasi in se, po izjavah komisije, takrat niso strinjali s tem, da bi v to akcijo zajeli tudi linijo, ki bi vključila še Novince, Slavšino, Gibino in Rjavce. Zaradi tega so tam samostojno izgradili linijo po omenjenih vaseh, vendar so za to morali plačati skoraj dvakrat več, saj jih je bilo manj na daljši liniji. Na osnovi tega je komisija sprejela sklep, da se znesku plačil primerno razdelijo sredstva upravičencem. Tako so upravičenci, ki so vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje v letih 1981 in 1982 iz vasi Vitomarci, Hvaletinci in Drbetinci, prejeli po 425,05 evra, iz ostalih oddaljenih vasi pa vsak upravičenec 828,85 evra. Upravičenci, ki so vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje v letih 1994 in 1995, pa so dobili vrnjenih po 257,31 evra. Komisija je prepričana, da je denar pošteno razdeljen in da je bila takšna razdelitev najbolj pravična. Naj poudarim, da se tudi osebno strinjam s to odločitvijo komisije. Zdi se mi pravično, da tisti, ki je moral takrat dati več, tudi sedaj dobi več. Kot ste lahko prebrali v posameznih prispevkih oziroma sami doživeli 15. avgusta, nas je doletelo neurje s točo, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši občani. Čeprav nam je tokrat nekoliko prizaneslo, je bila škoda visoka. Marsikomu je povsem uničilo kritino, na srečo pa so vsaj ostrešja ostala na svojih mestih. Naši občini je bilo ocenitvi škode namenjenih, v prvi solidarnostni pomoči, dobrih 144.000 eu-rov. Ta denar je namenjen odpravi škode na javnih, stanovanjskih in gospodarskih objektih. Ko boste brali ta članek, bodo sredstva že razdeljena. Moram pa priznati, da danes (10. septembra), ko pišem ta prispevek, še vedno ne vem, kako bi ta denar razdelili, da bi bila delitev vsaj približno poštena. Z enakimi težavami se ubadajo vse občine, ki jih je prizadelo neurje. O tem bomo še izčrpneje poročali oziroma vas obveščali. Franci Krepša - 5 - občinski svet in odbori POVZETEK 14. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svetniki so se precej časa zadržali že pri prvi točki dnevnega reda, kjer so v drugi obravnavi obravnavali Predlog Odloka o ustanovitvi javnega-vzgojno izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda osnovna šola Cerkve-njak-Sv. Andraž. V predlog odloka je bil na predlog svetnikov dodan stavek, da vsaka od ustanoviteljic samostojno odloča o izločitvi iz Javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda osnovna šola Cerkvenjak-Sv. Andraž. V celotnem odloku se je ime Javni vzgojno-izobra- ževalni in vzgojno-varstveni zavod Cerkvenjak -Sv. Andraž spremenilo tako, da se glasi: Javni vzgojno-izobraževalni in vzgojno-varstveni zavod osnovna šola Cerkvenjak-Vito-marci. Tudi ime vrtca Sv. Andraž se je spremenilo tako, da se glasi Vrtec Vitomarci. RavnateljMirko Žmavc je predstavil problem samostojnega oddelka 1. razreda za šolsko leto 2008/2009 zaradi premajhnega števila otrok. Svetniki so zavzeli stališče, da se naredi vse potrebno, da se omogoči samostojen oddelek. Občinski svetniki so v svet zavoda OŠ kot predstavnico ustanoviteljice imenovali Marijo Ribič. Občinski svet ni sprejel predlaganega povišanja ekonomske cene vrtca. Predlagali in sprejeli so povišanje cene za 20 %. Občinski svetniki so sprejeli še Letni program športa in Letni program kulture za leto 2008, programsko zasnovo in cenik za Novice Občine Sv. Andraž v Slov. goricah. Darja Vudler POVZETEK 15. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je zasedal na svoji 15. redni seji 9. septembra 2008. Svetniki in svetnice so potrdili zapisnik prejšnje redne seje brez pripomb, se seznanili s poročilom nadzornega odbora o opravljenem nadzoru zaključnega računa proračuna Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2007, katerega je podala predsednica Albina Druzovič. Nadalje je občinski svet obravnaval odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2007, katerega je predhodno pregledal nadzorni odbor in poročal, da je občina Sveti Andraž v prejšnjem letu poslovala brez nepravilnosti, vendar se je občinski svet po prvem glasovanju odločil, da glasuje še enkrat in odloka v drugo ni potrdil. Svetniki in svetnice so se seznanili tudi s poročilom o izvrševanju proračuna za letošnje prvo polletje in podali soglasje k sistemizaciji delovnih mest v vrtcu Vitomarci za šolsko leto 2008/09. Pri točki Izgradnja širokopasovnega dostopa je bil potrjen akt o javno-zasebnem partnerstvu, podrobno obrazložitev pa je podala direktorica občinske uprave Bernarda Ban. Sledila je prva obravnava pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin, za katerega je bilo ugotovljeno, da je primerna podlaga za drugo obravnavo. Pri pobudah in vprašanjih je bilo svetnikom med drugim obrazloženo, kako poteka izgradnja navezovalne ceste na avtocesto ter o poteku odprave posledic neurja s točo. O slednjem še tečejo razgovori na sestankih direktorjev in županov. Razprava je bila posvečena tudi problematičnim odsekom cest v občini, iskanju primernega prostora za namestitev ekološkega otoka v Vitomarcih in naselitvi stanovanja nad gasilskim domom. Pod točko razno so se svetniki seznanili še s seznamom socialno ogroženih ljudi v naši občini, katerim bosta po neurju priskočila na pomoč Rdeči križ in Karitas, ter o tožbi s Cestnim podjetjem Maribor, ki je bila neugodna za občino. Alenka Vršič - 6 - občinski svet in odbori DELO NADZORNEGA ODBORA V OBČINI Nadzorni odbor občine, ki je bil imenovan decembra 2006, vsako leto v okviru sprejetega letnega progama dela opravlja svoje naloge, določene z zakonom in občinskimi predpisi. V juniju je izvedel že drugi redni nadzor zaključnega računa proračuna občine, tokrat za leto 2007. Nadzor je obsegal realizacijo priporočil odbora, pregled prihodkov, odhodkov, investicij in pregled finančnega poslovanja občine. Pri pregledu je nadzorni odbor ugotovil, da je občinska uprava nekatere pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri zaključnem računu v letu 2006, že odpravila. Ker v letu 2007 občina skoraj ni imela novih investicij, nadzorni odbor z njihovim pregledom ni imel veliko dela. Tudi pri pregledu odhodkov je bilo ugotovljeno, da se je večina sredstev porabila za tekoče izdatke in da večjih odhodkov za investicije praktično ni bilo. Pretežni del investicijskih sredstev se je porabil za obveznosti iz preteklih let. Pri pregledu financiranja je nadzorni odbor pregledal stanje zadolženosti in ugotovil, da je občina za poplačilo dolgov iz preteklih let (dolgoročnega kredita za vodovod iz leta 2005 in za osnovno šolo) v letu 2007 iz proračuna namenila 14.751 eur. Prav tako je bankam v letu 2007 plačala 20.707 EUR obresti za najeti dolgoročni kredit. za poravnavo najetega kredita v prihodnjih letih ostane še 406.979 EUR, kar bo občina (z odplačili na enakem nivoju) odplačevala še najmanj 26 let. Poročilo o nadzoru za leto 2007 je bistveno bolj ugodno od preteklega leta, ko je bilo ugotovljeno, da je občina v nekaterih primerih ravnala v nasprotju s predpisi. Glede na to, da je nekatere nepravilnosti potrdila tudi zunanja inšpekcija, bi lahko sklepali o dobrem delu odbora. Tako lahko povzamemo ugotovitev, da v zaključnem računu za letu 2007 ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti ali pomanjkljivosti, ki bi bistveno vplivale na poslovanje občine. Nadzorni odbor je na predlog občinskega sveta spremljal tudi njegove seje. Pohvaliti je treba vztrajnost svetnikov pri zahtevi, da se v občini izvede projekt navezave na avtocesto. Kljub zatrjevanju župana, da to v proračunu ni mogoče in da občina nima možnosti, so svetniki dokazali, da se z voljo in željo po razvoju naše občine doseže marsikaj. zasluga za to gre tudi občinski upravi, ker je uspešno izvedla prijavo na razpis in tako le našla pot. z občinskimi sredstvi in občinskim premoženjem je treba ravnati gospodarno in preudarno. Naloga nadzornega odbora pri tem je nadzor nad namensko porabo občinskih javnih sredstev. Občina je v letu 2007 imela 905.444 EUR sredstev. Iz proračuna je razvidno, da so občani in občanke skupaj v proračun občine prispevali najmanj 682.625 eur in zato jim seveda ni vseeno, kako in za katere namene se ta denar porablja. Sredstva se morajo porabiti za hitrejši in vsestranski razvoj občine. Našo občino pri tem čaka še veliko nalog. Močna lokalna skupnost je odsev notranje enotnosti, demokratičnosti in odnosa do občanov. In le takšna občina lahko v prihodnje dosega cilje in omogoča, da bodo v njej živeli zadovoljni in ustvarjalni ljudje. Nadzorni odbor Občine Sveti Andraž Albina Druzovič predsednica občinska uprava 102 LETI ALOJZA KOCMUTA Petega junija 2008 je gospod Alojz Kocmut iz Hvaletincev praznoval svojl02. rojstni dan. Ob visokem jubileju ga je obiskal tudi župan naše občine Franci Krepša in mu izročil priložnostno darilo. Gospod Alojz že nekaj časa živi pri hčerki Rozaliji v Trnovski vasi, ki pridno skrbi zanj. Župana je prijazno sprejela in ga popeljala najprej h gospodu Alojzu, ki pa se med spanjem ni dal motiti. Gospa Rozalija je ob dišeči kavi pripovedovala o težkem življenju in bolezni svojega očeta, ki ima amputirani obe nogi, vendar vztraja in ohranja močno voljo do življenja. za to je zagotovo zelo zaslužna hči Rozalija, ki vsak trenutek posveti svojemu očetu Alojzu. Gospe Rozaliji smo hvaležni za tako dragocen trud, gospodu Alojzu pa želimo, da bi se ob njegove 103. rojstnem dnevu spet srečali. Alenka Vršič - 7 - OBČINSKA UPRAVA OPRAVIČILO LEKTORICI ALENKI ZORKO IN DANICI ZORKO ZA NAPAKE V VODNIKU V letošnjem juniju je izšel Vodnik po turističnih poteh občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Za nastale napake v Vodniku se lektorici Alenki Zorko in Danici Zorko, ki je opravila strokovni pregled, opravičujemo. Vsebina Vodnika po občini Sveti Andraž je bila na željo gospoda Kupčiča naknadno, tik pred tiskom, dopolnjena, teh dopolnil pa Alenka Zorko ni prejela v lektorski pregled, prav tako tudi ne Danica Zorko, da bi lahko opravila strokovni pregled. Žal so pri naknadnih vsebinah zapisane nekatere slovnične napake za kar se obema opravičujemo. Občinska uprava VANDALI PONOVNO NA DELU Morda niste vedeli, toda van-dalizma je vedno več tudi v naši občini. Zaradi tega smo se odločili, da ukrepamo tudi tako, da o tem obvestimo širšo javnost. Tokrat so uničevalci presegli vse meje razumne- ga in uničevali celo na igrišču v vrtcu, kjer se čez dan igrajo otroci. Poškodovali so omari- co za hidrant in ukradli ključ, uničili kljuko od vrat ograje, ki vodijo na igrišče, stenski ven- tilator ter razmetali in poškodovali teraso pred vrtcem. Kot že nekaj mesecev pred tem so ponovno poškodovali dve zastavi na drogovih. Verjetno tisti, ki so uničevali že znajo brati, in če berejo ta prispevek, jim sporočamo, da povzročena škoda ni majhna, samo zastava, ki so jo uničili, stane okrog 150 evrov. Poškodovane stvari bodo plačane iz občinskega proračuna, v katerega denar prispevajo morda celo že sami ali vsaj njihovi starši. Toliko v razmislek, ko se bodo morda naslednjič odločili uničevati. O dogodku je bila obveščena policija, v prihodnjih dneh pa bo tudi nameščen videonadzor. Občinska uprava - 8 - DRUŠTVA DELOVANJE DRUŠTVA GOSPODINJ V POLETNIH MESECIH Kljub poletju in času počitnic in dopustov smo bile v društvu gospodinj tudi letos precej aktivne. Kot vsako leto smo si članice društva organizirale piknik v Mužah. Ob tem se prav lepo zahvalimo g. Vinku in g. Slavku, da sta nam dobro kuhala, g. Luku Čehu pa hvala, da nam je pripeljal in uredil mize. v počastitev 10. obletnice občine Sveti Andraž smo gospodinje pomagale pri razdelitvi golaža. Potem smo se v društvu predstavile s svojimi dobrotami. Prav lepa hvala vsem, ki ste pekle in pomagale na predstavitvi. 26. julija so se skozi našo občino peljali vozniki starodobnih vozil iz Stare Gore. Bilo jih je okrog 250. Ker so si ob tem ogledali Gomzijevo kovačnico in pri Čučkovih, smo v našem društvu organizirale, da smo jim postregle s kvasenicami, poticami in pecivom. Tudi tem gospodinjam, ki ste vse to spekle, se prav lepo zahvaljujem. V zahvalo za trud smo dobile priznanje. za 13. septembra smo si organizirale ekskurzijo po naši lepi Sloveniji, a ker nas je 15. avgusta prizadelo neurje s točo in je veliko dela s popravilom streh, smo jo odpovedale. ajvar iz paprike Sestavine: 30 rdečih paprik, 6 srednjih čebul, 4 stroki česna, 2 huda feferona, i l. kisa za vlaganje, / l. vode, 4 žlice sladkorja, 2 žlici soli, 40 dag gorčice, % l. belega olja zelenjavo grobo zrežemo, česen stisnemo in dodamo kis, vodo, sol, sladkor. Kuhamo 15 min. in odcedimo. Gorčico in olje zmiksamo, dodamo odce-jeno zelenjavo in dobro premešamo. Še toplo naložimo v kozarce in zapremo. PIŠČANČJI ZAVITEK RECEPT Izberemo 6 ohrovtovih listov, jim odrežemo trše dele in jih 3 min. blanširamo v slanem kropu. Nato jih prelijemo s hladno vodo in odcedimo. Korenček dobro operemo in skuhamo do mehkega. Nato ga odcedimo in narežemo na paličice. Piščančji file opere-mo in narežemo na majhne kose, nato ga še sesekljamo. V ponvi segrejemo 3 žlice olivnega olja in na njem pre-pražimo narezano slanino. Dodamo piščančje meso in na hitro prepražimo. Solimo, popramo in dodamo timijan. V drugi ponvi segrejemo preostalo olje in vanj položimo na lističe narezane šampinjo-ne. prepražimo in počakamo, da tekočina izpari. Solimo in popramo. V skledo damo prepraženo meso in šampi-njone, jajci, kislo smetano in sesekljan peteršilj. Na mizo položimo plast testa in ga po-kapljamo z oljem. Prekrijemo ga z drugim listom. Tudi drugi list pokapljamo z oljem in ga prekrijemo s tretjim. Tretji list pokapljamo z oljem in nanj položimo 2 lista ohrovta. Po ohrovtu položimo tretjino pripravljene mase in nanjo damo tretjino narezanega korenčka. Vse skupaj dobro zvi-jemo in položimo v namaščen pekač. Pripravimo še 2 zvitka. Vse zvitke nato premažemo s stopljenim maslom. Pečemo 10 min. pri 180 stopinjah C, nato pa še 10 min. na 200 stopinjah C. Med peko zvitke premažemo z maslom. Predsednica društva gospodinj Ljudmila Kocuvan Sestavine: glavnati ohrovt, 2 korenčka, 60 dag perutninskih prsi, olje, 10 dag slanine, sol, poper, timijan, 10 dag šampinjonov, 2 jajci, 4 žlice kisle smetane, pe-teršilj, vlečeno testo, maslo - 9 - DRUŠTVA VINOGRADNIŠKO-SADJARSKO DRUŠTVO Ponovno pozdravljeni, sedaj že v jesenskem času, času intenzivnega dela na kmetijah. Minilo je poletje, čas počitnic. Nazadnje smo se srečali v Mužah na podelitvi priznanj ob 6. društvenem ocenjevanju vina organiziranem ob slovesni 10. obletnici občine Sveti Andraž in dnevu državnosti. Podelitev smo popestrili s predstavitvijo društva na stojnici, na kateri smo ponujali vsa ocenjena vina. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste tako kot velikokrat do sedaj namenili svoj čas za delo in druženje. Prav tako naj omenim tradicionalno predstavitev vinogradnikov na radgonskem kme-tijsko-živilskem sejmu pod vodstvom Edija Kupčiča. 15. avgusta nas je v vsej širši okolici prizadela toča, kakršne ne polnimo in nam uničila strehe stanovanjskih in gospodarskih objektov, trajne nasade jablan in vinograde. Oklestila nam je kvaliteto in količino pridelka, kar zelo vpliva na dohodek kmetije. Spravilo pridelkov, tudi obiranje jabolk, se je razmahni- lo, pričeli smo tudi že trgati grozdje ranih sort, kot je ri-zvanec. za zdaj nam je vreme naklonjeno, vendar se bojimo mokre jeseni, saj bodo tedaj plodovi, poškodovani od toče, zlasti v vinogradih, izpostavljeni gnilobi. Kljub vsemu slabemu, kar nas je vremensko prizadelo v tem letu, vam želim čim uspešnejše spravilo kmetijskih pridelkov. Mojca Druzovič Že peto leto zapored smo člani Društva mladih Vitomarci priredili igre brez meja, sledila pa je veselica. Mladim se marsikdaj očitajo nedelavnost, lenoba, popivanje a naše društvo se na to ne ozira, saj vsako leto pripravimo prireditev, ki je namenjena druženju občanov naše in drugih občin. Naš namen je združevanje in sodelovanje vseh občanov in občank ter se povezati z društvi zunaj meja naše občine. Prireditev Muže 2008 se je začela v soboto, 6. 9. 2008, ob 16. uri. Ker nam je bilo vreme zelo naklonjeno, so igre uspele. Prijavilo se je devet ekip, med katerimi so prvo mesto osvojili Bullsi iz Juršincev. Dogajanje ne bi bilo tako zanimivo, MUZE 2008 če iger ne bi povezovala Milan Černel in Andreja čuček, ki sta svoje delo opravila več kot odlično. Zvrstilo se je šest zanimivih iger, ob katerih smo se od srca nasmejali . Sreča na deskici, Olimpijska palica, Lahkih nog naokrog, Telebajski, Modna pista in Poligon. Pri teh igrah so tekmovalci morali pokati balončke in v njih poiskati zrna koruze, se vrteti okrog količka, kotaliti veliko balo in še in še. Tekmovalci so se trudili, medtem ko so gledalci navijali za svoje favorite ali se le zabavali le ob gledanju. Ob koncu iger smo podelili priznanja in nagrade, nato pa je sledil večerni del prireditve. Začela se je veselica z ansamblom Dinamika, na kateri smo tudi mi, člani Društva mladih Vitomarci, zaplesali in se po-veselili. Vse, ki se iz kakršnegakoli razloga niste udeležili naše prireditve Muže 2008, že zdaj vabimo na Muže 2009, ki bodo 22. avgusta 2009. Društvo mladih v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah uspešno deluje že osmo leto in letos šteje že kar krepko čez 50 članov. Mlade, željne druženja in zabave, vabimo k včlanitvi v naše društvo. Združimo se, mladi Vitomarčani, saj na mladih svet stoji! za Društvo mladih Vitomarci Tadeja Ploj - 10 - DRUŠTVA POROČILO Z 8. SANDIJEVEGA MEMORIALA, VITOMARCI, 30. 8. 2008 Torpedo torpediral v Vi-tomarcih Po dežju, ki je odplavil julijsko izvedbo turnirja, je tokrat le šlo do konca. V prekrasnem ambientu in čudovitem vremenu se je zbralo lepo število gledalcev in 14 sodelujočih ekip v članski konkurenci, po štiri med veterani in žeskami ter dve mladi ekipi, skupaj 24 ekip. ŽENSKE SO BILE IZJEMNE Gledalci smo bili priča zanimivim športnim predstavam, največ nogometnega znanja pa sta pokazali ekipi iz Lenarta Torpedo-05 1 in Torpedo-05 2, ki sta se uvrstili v finale, v »prijateljskem« finalu pa so bili boljši prvi. Sodila sta priznana malo-nogometna sodnika Janko Pi-gnar in Andrej Kocbek. Zmagovalci so postali bogatejši za 560 evrov, drugouvrščeni nogometaši so dobili 260 evrov, tretje mesto je pripadlo ekipi generalnega sponzorja Linde plin, četrto mesto in sladkanje v restavraciji Pomaranča pa domačim mladim upom. V najboljšo peterico turnirja so bili izbrani naj igralec turnirja Leon Črn-čič iz moštva Torpedo-05 2, naj vratar iz ekipe Vitomarci Petlja mladi JernejDivjak, najboljši strelec z doseženimi 11 zadetki Aleš Vrabl (Torpedo-05 1) ter še Bojan Klemenčič (Linde plin) in Matija Kolman (Torpedo-05 1). Vsi našteti so dobili lepe pokale in bogate praktične nagrade. Nagrado za fair play je prejel Car mont, ki je na turnirju nastopil z dvema ekipama pod vodstvom Danila Slane. SIMPATIČNE HOSTESE SO SKRBELE ZA DOBRO VZDUŠJE Med veterani so bili najprepri-čljivejši mizarji iz Selc pred ekipo Prijatelji 29 - Lenart, med dekleti pa simpatične igralke z imenom, ki jim nikakor ni namenjeno Nore krave. Izbrale so si ga same, kdo ve zakaj? ROBERT KRAJNC JE SODIL ŽENSKE TEKME Ob gledanju dobrih nogometnih tekem, obilo zabave in dobre volje je noč minila, kot bi trenil. Na koncu lahko zapišemo le sklepno misel ob 8. tradicionalnem Sandijevem me-morialu , ki je tokrat že drugič potekal pod generalnim pokroviteljstvom podjetja Linde plin, d.o.o.,: Veselimo se 9. turnirja. Rezultati, člani: četrtfinale Kmečki turizem pri Marti-Vino-gradništvo Toplak - Torpedo 2 1:4 Bubi bar - Linde plin 1:4 Torpedo 1 - Fa maik Luka Koper Voličina 5:1 Vitomarci Petlja mladi prosti polfinale Torpedo 2 - Linde plin 4:3 Torpedo 1 - Vitomarci Petlja mladi 5:0 tekma za tretje mesto Linde plin - Vitomarci Petlja mladi 5:2 finale Torpedo 1 - Torpedo 2 9:8 Rezultati ostalih finalov: mladinci Vitomarci Petlja - Cerkvenjak 0:1 ženske Smolinčarke - Nore krave 0:2 veterani Mizarstvo Širovnik Selce - Prijatelji 29 Lenart 5:2 Darko Rojs - 11 - DRUŠTVA DRUŠTVO UPOKOJENCEV Društvo upokojencev je v poletnih mesecih organiziralo kar nekaj uspešnih in pomembnih projektov čeprav se zdi, da je bilo poletje mirno. Prvi veliki uspeh je dosegla skupina tekmovalcev v pika-du. Priborili so si prvo mesto v ptujsko-ormoški regiji. Upravičeno smo lahko ponosni na peterico tekmovalcev, ki so osvojili prelep pokal. S to zmago so se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo 2. oktobra 2008 v Ljubljani. Navijajmo zanje in jih spodbujajmo. Druge aktivnosti so bile še: V Mužah smo ob deseti obletnici občine in državnem prazniku ponudili zapise o zgodovini naše občine. Prve dni junija je izšel vodnik po občini. Njegov avtor je predsednik našega društva in mnogi naši člani so sodelovali pri nastajanju vsebine. J froniHHHw j nrenturift m sin jp ni-wri L« Ob obisku starih vozil in Stare Gore smo pri Gomzijevih prikazali ohranjeno kovaško in drugego kmečko orodje. Pred cerkvijo je Edo Kupčič predstavil zgodovino naše občine. Konrad Danko in Angela Cigula sta pripravila razstavo fotografijin pisno zgodovino v našem domu. Ivan Vršič je predstavljal Toševo ledenico. Obisk je bil nad pričakovanjem. Prostovoljci so v okviru projekta za starejše obiskali tovarno zdravil Krka na dolenjskem. Romanje na Brezje in izlet v Radovljico sta uspela. Ogledali smo si čebelarski in Linhartov muzej. Dobili smo odgovor ministrstva za socialo in nekaterih poslancev o reševanju problemov zaradi nizkih pokojnin, zdravstva in sociale. Navedli so mnogo pozitivnih rešitev v štirih letih. Niso pa odgovorili, kako primerno preživeti s 400 evri ali manj na mesec. V zpiz-u so napovedali celo zaostajanje pokojnin za plačami in inflacijo. Tudi letošnjo jesen se bo do- gajalo marsikaj: V Moškanjce smo šli na srečanje ptujsko-ormoških upokojencev. Odpravili se bomo na romanje na Svete gore in izlet v Rogatec. Prostovoljci v projektu za starejše si bodo ogl-deali Luko Koper. Skupina tekmovalcev v pikadu pa gre na državno prvenstvo v okviru festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljano - Cankarjev dom. Organiziramo srečanje upokojencev našega društva v Mužah ali pozneje pred novim letomm morda pa celo oboje. Načrtujemo izlet na Madžarsko. Poleg tega bomo poskrbeli za vgradnjo telefonskega priključka v naš dom. Tečejo priprave na 30 let našega društva prihodnje leto. Vmes so bile volitve, le kaj nam bodo prinesle? Z drugimi aktivnostmi se seznanite v programu društva za leto 2008, ki je bil objavljen tudi v Novicah. Upravni odbor vam želi veliko zdravja, čimmanj ali nič neviht, lepo jesen in večjo naklonjenost nove vlade in poslancev upokojencem. Predsednik: Edi Kupčič POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE V začetku julija so v gasilski večnamenski dvorani že tradicionalno potekale poletne ustvarjalne delavnice, ki jih je s finančno pomočjo občine Sveti Andraž in staršev udeležencev organiziralo Kulturno-umetniško društvo Vitomarci pod vodstvom Valerije Ilešič in Andreje Černel. Delavnic se je udeležilo lepo število otrok, delo pa je bilo pestro in razgibano. Otroci so pod mentorstvom organiza-toric ter Mateje Toš, Andreja Toša, Tomaža Toša, Anje Toš in Tadeja Čuka, ki so kot otroci tudi sami obiskovali takšne delavnice, ustvarili zavidljivo število raznovrstnih izdelkov. Izdelovali so iz različnih materialov, kot je das masa, kolaž papir, risali so na steklo in majice, prepevali in se šli razne igrice. Videti je bilo, da so uživali. Ob zaključku delavnic so na ogled izdelkov in zaključno srečanje povabili svoje domače. Organizatorji so obljubili, da bodo delavnice organizirane tudi pozimi, v predpraznič-nem času, o čemer bodo otroci pravočasno obveščeni. Nekaj utrinkov z delavnic si lahko ogledate na platnicah Novic. Darja Vudler - 12 - DRUŠTVA TEKMOVANJE GASILSKIH ZVEZ Sredi junija sta Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci in pgd Vitomarci pripravila že 4. tradicionalno tekmovanje treh gasilskih zvez: Trnovska vas-Vitomarci, Destrnik in Juršinci. V posameznih kategorijah se je pomerilo 17 enot. Med pionirji, mladinci in veterani je bilo najboljše pgd Desenci, najboljše mla- dinke so bile iz pgd Destrnik, pgd Gabrnik je zmagalo med člani A in članicami A, med člani B pa gasilci iz pgd Biš. Zmagovalcem sta pokale izročila župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša in destrniški župan Franc Pukšič. Darja Vudler - 13 - šola - vrtec AVTONOMNA ŠOLA ZA TRETJE TISOČLETJE Sodobna Evropa danes doživlja takšne spremembe, ki jih je mogoče primerjati s tistimi iz časa industrijske revolucije. Prevlada digitalne tehnologije spreminja vse vidike človekovega življenja, medtem ko lahko biotehnologija nekega dne spremeni celo samo življenje, tako posameznikov kot morda celo človeške vrste. Vseobsežne komunikacije na svetovni ravni so spremenile človekovo kulturno obzorje in spreminjajo poti in načine, s katerimi ekonomije nenehno tekmujejo med seboj. Povsem modernizirano, kibernetizirano virtualno življenje prinaša več možnosti in izbir za posameznike, obenem pa tudi večja tveganja, negotovosti in morda še kaj. Danes se ljudje lahko svobodno odločamo za različne načine življenja, obenem pa smo odgovorni tudi za oblikovanje lastnih življenj. Velika večina ljudi ostaja tako dalj časa v izobraževanju. Prav zato se podoba današnje evropske družbe spreminja tudi v mnogoštevilne interkulturne mozaike, ki so postali stalnica nenehnih sprememb. Različnost ima v tako v sebi velik potencial za ustvarjalnost in inovativ-nost v vseh slojih družbenega življenja. In tega se zavedamo tudi v izobraževalnih in vzgojnih institucijah. Tako lahko sodimo, da v sodobnih demokra- tičnih družbah načelo šolske avtonomije spada med najpomembnejša organizacijska načela javnega sistema vzgoje in izobraževanja, ki šolam kot izobraževalnim ustanovam zagotavlja pravico do samostojnega odločanja tako na številnih področjih njihovega upravljanja, načrtovanja in organizacije dela kakor tudi v okviru pedagoškega procesa. Obenem jim nalaga obveznost, odgovornost in omejitve pri sprejemanju odločitev in organizaciji dela. Šolska avtonomija se pojmuje kot pomemben dejavnik pri razvoju kakovosti, konkurenčnosti in uvajanju novih pristopov k šolski organizaciji. V zadnjih dveh desetletjih so spremembe v vzgojno-izobraževalnih politikah, kakor pričajo številni primeri iz drugih evropskih držav, po- kazale, da povečanje šolske avtonomije, npr. večja samostojnost pri odločanju in financiranju izobraževalnih ustanov na lokalni ravni, večja profesionalizacija učiteljskega poklica, di-verzifikacija ponudbe, politika svobodne izbire in večja raznolikost v kurikularni ponudbi šol, nima nujno enoznačnih učinkov, kar potrjujejo tudi številne mednarodne primerjalne študije in analize izobraževalnih politik. Že opredelitev pojma avtonomija je lahko velikokrat kontra-diktorna temeljnim načelom, ki konstituirajo šolo, posameznika in šolski prostor. Prav zaradi tega jo lahko razčlenjujemo kot večplasten pojav. Vse, kar je bilo o avtonomiji raziskanega, povedanega, napisanega in narejenega v slovenskem šolskem prostoru v zadnjih letih, še posebno v zadnjem desetletju, je vedno aktualno. Prav zaradi tega je o avtonomiji mogoče govoriti in razpravljati z več plasti, ravni ali vidikov. Avtonomija, kot jo opredeljujejo različni avtorji, je lahko torej povezana z avtonomijo učiteljev (Smith 1999; Hargreaves in Fullan 1998), avtonomijo šolskega prostora (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja 1996) ali avtonomijo šol in organizacij (Koren 1999b, Mintzberg 1993). Kot navaja Koren (2006), pa Haydon (1983) o avtonomiji razpravlja kot o cilju v izobraževanju. Avtonomijo lahko tako na osnovi različnih teorij in predpostavk razumemo kot načelo s številnim koncepti in ravnmi. Tako Bečaj (1999) razpravlja o verigi avtonomije v šolskem prostoru. Avtor ob tem ugotavlja, da avtonomija nastopa kot verižni pojav; avtonomen učenec zahteva avtonomnega učitelja, ta avtonomnega ravnatelja in ta avtonomen šolski prostor. Izhajajoč iz omenjenega je torej avtonomija slehernega šolskega subjekta še kako nujna in potrebna. Zato je za zagotavljanje strokovne avtonomije treba zagotoviti ustrezne notranje pogoje ali kot pravi Koren (2006) je avtonomija šole opredeljena z zakonodajo, avtonomija posameznikov v šoli pa je določena in »nedoločena«, a izvajana, kar pa pomeni, da izhaja iz njihovega profesionalnega znanja in vrednot. Z drugimi besedami; sodobne spremembe na vzgojno-izobraževalnem področju zahtevajo ustrezno decentralizacijo šolskega sistema, večjo avtonomijo njegovih sestavnih delov ter varno šolsko kulturo, ki omogoča potrebno psihološko svobodo učencev in učiteljev in drugih, vendar ne v tem pomenu, da lahko vsak počne, kar hoče in kakor mu ustreza. Ali kot pravi Bečaj (2002), takega dela ne omogočata preveč centraliziran šolski sistem in storil-nostno naravnana šolska kultura. Popolnoma - 14 - ŠOLA - VRTEC avtonomno ravnanje in učinkovitost sistema pomenita, da posamezniki ali podsistemi sprejemajo skupne cilje in si jih prizadevajo doseči, sočasno pa imajo toliko proste roke, da to počnejo tako, da obenem zadovoljujejo tudi svoje specifične interese in potrebe. Avtonomno ravnanje je torej mogoče, če razumejo sodelujoči postavljene skupne cilje kot svoje. Tako smo si tudi mi v OŠ Cerkvenjak - Vitomarci za letošnje šolsko leto postavili naslednje cilje in usmeritve: • največjo pozornost bomo posvetili kvalitetnemu pouku; • stalno pozornost bomo posvečali sprotnemu strokovnemu izobraževanju vseh strokovnih delavcev, zlasti na področju novih znanj; • poleg kvalitetnega znanja bomo učencem poskušali dati tudi dobro vzgojo; • pri poučevanju bodo učitelji uporabljali aktivne oblike dela in tako učencem poleg množice dejstev omogočili tudi uporabnost znanja, s poudarkom na vseživljenjskem učenju; • skrb za ohranjanje in uporabo slovenskega -maternega jezika bo prednostna naloga vseh; • posebno pozornost bomo posvetili med-predmetnemu načrtovanju; • sleherni učitelj bo imel pri načrtovanju dela veliko avtonomije; • k svobodnemu izboru vsebin in metod dela pa sodi tudi večja odgovornost za učne cilje, ki jih bo dosegal, • priprava in izvajanje vzgojnega načrta šole. POŠ Vitomarci V tem šolskem letu bomo posebno pozornost namenili: • DOBREMU SODELOVANJU S STARŠI NAŠIH UČENCEV, • VARNOSTI VSEH (UČENCEV, OBISKOVALCEV IN DELAVCEV), • SPODBUJANJU USTVARJALNOSTI IN INICIATIVNOSTI UČENCEV, STARŠEV IN DELAVCEV ŠOLE, • POVEZAVI V LOKALNEM IN ŠIRŠEM OKOLJU • MEDNARODNI POVEZAVI S ŠOLAMI, • DELU V MREŽI ZDRAVIH ŠOL, • DELU V EKO-ŠOLI - KOT NAČINU ŽIVLJENJA, • IZBOLJŠANJU KLIME NA ŠOLI, • SODELOVANJU V PROJEKTIH (LOKALNIH, REGIONALNIH IN MEDNARODNIH). Ob sprotnem izvajanju učnih vsebin ter dose- ganju ciljev, standardov in kurikularnih zahtev pa na naših šolah in v vrtcih izvajamo veliko dodatnih in dopolnilnih dejavnosti. projekti - kot dodatne dejavnosti otrok, vzgojiteljev in učiteljev v šolskem letu 2008/09. SKL - šillsks kuiurkarskJ liKa Utcnci tekmujejo nadiiavni ravni v udbejki. (."omeni u s 1 Projekt mednarodnega sodelovanja Sol. ki jc v uvajalni fnj.i iskanju ¡'n in'i .1,c inle. Predstavitev naše iote iu r.|jml: projektnih usmeritev Britii.li Cauncll (t.lokil (. iti f \» |> rnii |iri l i hi) Mednarodni nalciMj /a vzpodbujanji! piivivm ¿mja bil tttfd Sirvcnijr in Veliki* Britanijo s sodelovanjem pri skupnem projektu Doslej siniti ie navezali stike t. osnovno !olo Brentry primary sehool v Rriuntu. KULTURNE DEJAVNOSTI Kooiditincija kultumiti prireditev violah in vrtcih Spoznavali različno prehrano in pridobivali navade zdravega načina pnihianjevaiija ZDRAV VRTEC Prihajali dobre higienske navade tlu ^iilii kili rini i n mljcnjiL Šoln a stark- PnL-davanj j in ctelavnice '. 1 Jn kunca iulskega leta Projekt Koordinator Ko pomn