Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ likaj« t pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. t uredništvom se more govoriti rank od 11.—12. ure dopold. Telefon öt. 113. IMniiia lista: Celo leto................12 K Pol leta..................6 K Četrt leta............... 3 K Mesečno.................. 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oana-nilib velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 91. Maribor, dne 4. avgusta 1911. Letnik III. Avstrija in svetovna politika. Kljub vročim poletnim dnevom vladaj v svetovni politiki izredna živahnost. Kaotične razmere v Turčiji in majročansko vprašanje držita vso politično javnost v napetosti. Dokler sta se pogajali samo še Nemčija in Francoska, je bilo sicer razmerje napeto, toda ugoden izid je pričakovalo vse, Ko je pa zarož-» ljala Anglija z orožjem, je postalo vse* razburjeno. Dokler ni potem angleški premier Asquith imel svojega pomirjevalnega govora, je vse pričakovalo najhujšega. Vsem je ljub mir in nobena država si ne naloži rađa odgovornosti, da je povzročila svetovni plamen, toda občutljivost pri kolonijalnih vprašanjih je tolika, da bi radi teh Anglija, ki hoče obdržati svojo premoč, hladnokrvno vrgla med evropejske velesile bakljo prepira. Pri sedanjih, industrijalnih razmerah raztoe efvropske države brez obsežnih zunanjih trgov ne morejo obstajati, zato je kolonijska vprašanje najkbeljivejše in bi privedlo najpreje do krvar vih spopadov. Zlasti dve državi sta sd v tem oziru zavistni: Anglija in Nemčija!. Anglija vidi v Nemčiji najnevarnejšega tekmeca za svoje predominujoce stališče in vsaka okrepitev tega rivala jo razburja in sili k opreznosti. Nemčija po drugi strani pa Čuti, da ji je Anglija v prvi vrsti na poti, da se ne more tako razviti, kakor bi se rada. Njena industrija narašča, ter r,albi vedno večje trge, če noče ubiti sama sebe, a angleški sosed ljubosumno straži vse obmorske; obali. Umevno, 'da pri takih' odnošajih večkrat vskipi in završi med obema tekmecama in ne primanjkuje glasov, ki zatrjajo, da bo prišlo slej ali prej med njima do odločitve z oboroženo silo. 1 Pri vseh teh mednarodnih praskah v koncertu velesil je pa naša; Avstrija samo mirni, neprizadeti gledalec. V svetovni, kolonijski politiki smo mi majhni, brezpomembni. Imamo sicer že dolgo Časa pripravljen, a tudi izrabljen izgovor, da se nočemo vtikati PODLISTEK. Ob ŽSletnioi duhovnikov na sestatnku v Svečini dne 24. jul. 1911. Pozdravljeni gospodje prečastiti, iz krajev bližnjih, daljnih’ tukaj zbrani! Pozdravljeni, ker ste hoteli priti, sledeči klicu in besedi dani k prijatelju v obmejno sem Svečino, za mnoge še neznano pokrajino! Združuje vas srebrni jubilej, minulih srečnih, tužnih dni j spomin, prijateljstvo, ljubezen slej ko prej, zahvala Kralju rajskih visočin. . * * Med vsemi prvo mesto zbora kanonik Kavčič iz Maribora zavzema ne samo po rasti, marveč po učenosti, Čajsti. Krog njega pa kot cvetke v, venci vrste tovariši se sla(vljenci: Tram Frangež s pesniške doline rdečih, lic in poln vrline; ,tu zopet Vida, naš gostitelj, Šaljivosti poznan, ljubitelj. Izpod bolniške Keček strehe tn išče leka in utehe: pa tudi Zadravec iz Koga na klic prijateljski uboga. Kačičnik, Pečnik — zadržana, pa v duhu sta med vami zbrana. V zbor spada Cižek, naš 'dekan, od vseh podložnikov čislan; in Simonič tam iz jezera voščila kliče tisočera. Kaj li, da Ulčnik se je zbal v svetovne pagmere, ker nočemo spravljati „ljubega miru“ v nevarnost. Toda ta izgovor je pač samo izgovor in, za nas skoro bi rekel poniževalen. Zdi se, kakor bi y naši državi ne bilo nikakih življenjskih sil, nfkakega ponosa, nič samozavesti in nič podjetnosti. Zgubljamo se v malenkostih in smo veseli, če nas pustijo drugi v miru, mi gotovo ne skrivamo nikomur lasu. Ta omejenost naše zunanje politike vpliva nekako, rekel bi, na ves naš značaj. Pri nas nimamo ljudi, ki bi se korajžno spuščali v veletrgovino in veleobrt, ter skušali izpodriniti inozemca. Naši ljudje niso podjetni in kakor v notranji politiki, tako tudi v zunanji kratkovidni in malenkostni. En zgled: Ker sta dr. Šušteršič in dr. Krek vložila interpelaciji radi Maroka in radi Albanije, pa je planila nanje vsa naša libferalno-socialdemokratična javnost in ju je psovala. Čeprav je bilo umestno, da naš parlament v važnih mednarodnih vprašanjih vsaj markira neko stališče in dokaže, d!a se njegov horicont ne neha z avstrijskimi mejami, so čutili naši liberalci vendar potrebo, pribiti svoje kampanilisko stališče. In taki malenkostni politiki, kot naši liberalci, so. po večini vsi drugi avstrijski politiki, malenkostnost je znak vse paše avstrijske javnosti. Nikjer ne najdemo nič velikega, nič širokopoteznega. „Es wird fortge-wurstelt“ na vseh koncih’ in krajih. Pri tej duševni suši vpliva prav ugodno, če človek sliši, da se je novi predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester na nekem shodu v Solnogradu krepko lotil svetovne politike. Dr. Sylvester nam politično gotovo ne> stoji blizu, toda odločnost, s katero je nastopil proti Angliji in pozval velesile ob Sredozemskem morju, nag se združijo, kajti to morje je njihovo: das Mittelmeer seinen Anrainern!, je simpatična. Dr. Sylvestrov govor je nekaj povsem novega, za avstrijske politike nenavadnega in ker začrtuje nova pota, je vreden, da ga beležimo. Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne liste Straža in Slov. Gosp. svečinskih ogroženih tal? Pozdravljen torej zbor čislan, proslavljen na današnji dan! * * * Ce danes svoj obrnete pogled v narave 'krasni, pestrobojni cvet: kako nevzdržno vise kali poganja, kako človeštvu bjujni sad oznanja; in spet, kako se Človek zanj poti, kako se trudi, klela in skrbi, da neprestani boj njegov in znoj osreči ga in bližnjikojv nebroj; kako ga roka božja spet zadene, da trud njegov umira, gine, zvene . s to slika pač je vašega življenja, naporov, dela, boja in trpljenja, in to duhovskih dvajset pet zaslužnih, blagonosnjh let! Zahvale čustvo danes vas prešinja, kb gledate v minule dni nazaj; pred vami bojno polje se razgrinja razlik bogato med nekdaj in — zdaj.' * * * Močneji so ob takem hipi srca Človeškega .utripi, nemirna radost ga preveva, ko sreča svoje mu smehljaje iz bujnih čašic piti daje, ko slast spominov ga ogreva). In tudi vam, gospodje mili, srebrne dn.evi obnovili so Čustev sladkih tisočero; nemara tudi mnogotero prevaro so seboj nosili . . . Življenje ni cvetlični vrt, ker nanj preži v zasedi smrt ; bolj pust je kraj, nepreoran, med redkimi gredicami Miadoturški kaos. Praznik svobode je pri kraju. Že v tretje se je dne 23. julija 1911 obnovila mladoturška konštitucija. Povsod, prav posebno pa v Carigradu, so imeli kolosalne priprave za veliki praznik svobode. Ob tej priliki so posvetili na griču Sehischli velik spomenik; čete so paraldirale pred vojnim ministrom, ki je ob tej priliki zastopal — kalifa. Pozno v noč pa bi bila vojaška bakljada, čije žar bi razsvetljeval M čarobni iluminaciji staroslavno mesto ob Bosporu. Vendar je prišlo drugače. Sttfai&en požar v Štambulu, ki je najbrže nastal ob priliki velikega praznika mladoturške ideje, je odel mesto v žalobno obleko. „Štimunga“ na podobi velikega praznika svobode je bila, vkljub groznim plamenom dremotna in mrka. In nikomur se ni zahotelo v takem položaju po kaki politični veselici. Le kratka doba, polna strahu, je potekla od 0-negaj dne, ko se je vrnil sultan iz macedonskega potovanja. Zares trpka so iznenađenja, ki so sledila sultanovemu potovanju. Velika množina milosti, ki jih. je ^namenil Padi-Šah raztrositi preko Albanije, še ni pošla. Stotisoči Albancev, ki so na Kosovem polju burno pozdravili vladarja vseh vernih in mu prisegli >„beso“, so bili nenadoma od države desavouirani. To pa Še ni vse. Mladoturško javnost vznemirjajo poročila o nekem tajnem sporazumu črnogorskega 'kralja s Srbijo, ki mobilizira vso svojo rezervo, nadalje z Bolgarijo, ki očividno sili macejdonske čete v ospredje, in slednjič z Grškim kraljestvom, kateremu pomagajo zvesto kretiški Pelikari. Tem poročilom celo najresnejši krogi pripisujejo resničnost, kajti, zakaj bi tedaj Mahmu$-Schefket skliceval brez povoda in, vzroka rezervo za rezervo?! Carigrajsko me-diuinsko dijastvo, posebno ono iz zadnjih kurzov, je ustanovilo nekako organizacijo za prostovoljce, ki se oborožuje edino le za to, da sledi „rudečemu polmescu“ na bojišče. Tako resen je tedaj položaj. Odkod se pa naj .vzame praznično razpoloženje, veselje ? Vendar pridejo Še hujše stvari. Izvestni krogi v Carigradu samem so prišli do popolnega prepriča^ nja, da stoji Turčija direktno nasproti mogočni kombinaciji velesil, vsled česar se more, ali pravzaprav mora pričakovati le najhujše. V tej kritični situaciji je Turčiji več kot jasno, na kakšno „pomoč“ od angleške strani lahko računa. Lorda Fitzmauricea, pr- s plevelom, trnjem posejan je bolj, ko pa s cvetlicami. Tak vrt naj mašnik obdeluje, plevel in osat iz njega ruje, med trnjem naj gradi si pot, ki vodi v večnost ga odto(d. Ko bil ta vrt bi le njegov, a Bog mu dal je tisočero nesmrtnih duš, da jih okov oprosti in okrepča z vero. O svet poklic in pa strašan, ki zanj duhovnik je pozvan! In menim, da ga ni med vami, ki mu kedaj duhovski stan ne močil kruha bi — s solzami. * * * Odplulo v davnost let je dvajset pet, odkar kot .duš pastirji svojo čredo pogumno vodite tja v boljši svet s tolažbe, uka miljeno besedo. Vihar je rjul, a vražna besna sila dozdaj vas, v boju upognila ni, ker vera vam je hrambe skala bila, ob njo zaman valovje se peni. Zdaj bije boj že vedno se ljuteje, sovražniki pritiskajo gosteje, in v boju tem junak premnogi pade, ob njem leže potrte krasne nade . . . In tudi z vaše vrste, ki pred leti je posvečena pred oltarjem stala, nemila smrt v najlepšem cveti bojevnikov Čvetero je pobrala, (in ti so: Petek, Kocpek, Vidovič in Pavlič — presajeni v (grobjni nič.) Za nje ste danes bratovsko molili, da Bog jim blagi mir in pokoj daj od truda, koja v zemeljski gomili, v nebeškem domu pa svoj večni raj. Ob 9>. uri 'dopoldne: Slavnostno zborovanje ob desetletnici slovenskega katoliškega .akad. tehniškega društva „Zarja.“ Ob 8. uri popoldne : Zborovanja dijaštva v odsekih. Ob 7. uri zvečer: Akademija, ki jo priredi Hrvatski đjaČki savez, nato predstava, Ici jo prirede slovenski abiturijentje. III. Dne 26. avgusta: Ob 8. uri dopoldne: Vzporedna zborovanja: 1. Skupno zborovanje dijaštva. 2. Delegacijsko zborovanje: a) Mladeniških zvez, b) Marijinih družbt c) Orlov, c) društev rokodelskih pomočnikov. Ob 11. uri dopoldne: Občni zbor Slov. kršc.- socialne zveze. Ob 3. uri popoldne: Občni zbor Lige slovan- skih kat. akademikov. Ob 5. uri popoldne: Skupno zborovanje vseh mladinskih organizacij. Ob 8. uri zvečer: Vzporedno: a) Komerz Lige slovanskih katoliških akademikov.; b) Predstava v Ljudskem domu. IV. Dne 2 7. avgusta: Ob 8. uri dopoldne: Slprevod k sv. maši. Ob 9. uri dopoldne: Sveta maša na Kongresnem trgu. Ob pol 10. uri dopoldne: Manifestacijski obhod. Ob 10. uri dopoldne: Ljudski tabor. Ob 4. uri popoldne: Javna telovadba Orlov. Ob pol 7. uri zvečer: Nastop zveze pevskih zborov S. K. S. Z., aranžira Slov. glasbeno društvo Ljubljana. Politični pregled. Gosposkozhorničiii član umrl. Na Dunaju je umrl dne 2. avgusta 1911 član avstrijske gosposke zbornice grof Dubsky v starosti 79 let. Utrjevanje avstrijsko-italijanske meje. Milanski listi poročajo, 'da je Avstrija sklenila na podlagi potovanja treh nadvojvod in mnogih častnikov ob avstrijsko-italijanski meji, da zgradi na Cole santo velike obmejne utrdbe. Zai prvo' leto je določeno za nove utrdbe 6 milijonov kron. Pavza v življenju avstrijske politike. Kakor poroča „Tagespost“ z dne 3. avgusta t. L, so šli po včerajšnji seji avstrijske gosposke zbornice člani avstrijskega kabineta n:a 13dnevni dopust. Ministrski predsednik baron Gautsch pa ostane na Dunaju, da pripravi vse potrebno za jesensko zasedanje. V petek se pojia ministrski predsednik baron Gautsch v IŠ1, da predloži v svrho sankcije cesarju bančno predlogo, in dobi potrebna pooblastila, s katerimi mu bo« možno doseči delozmožnost Češkega 'deželnega zbora in parlamenta!. Nova agrarna stranka na Češkem. V Češki agrarni stranki se razvija kriza. Podpredsednik Zazvorka prireja po deželi shode ter nar pada oficijozno vodstvo agrarne stranke, zlasti pa poslanca Udržala, parlamentarnega voditelja stranke. Zazvorka in Prašek nameravata Še to jesen ustanoviti novo agrarno stranko. Ogrska. Tekom se-je ogrske državne zbornice dne 2. t. m. je došlo dvoje prošenj za dopust, o katerih se pa bo, kakor zahteva opozicija, sklepalo prihodnjič. V zapisniku interpelacij je zabeleženih sedem interpelacij, vsled cesar se je posvetovanje prekinilo že ob 1. uri popoldne, nakar je zbornica prešla na 'dnevni red. Najprej se je izvršilo poimensko glasovanje in nato se. je nadaljevala debata o brambni postavi. Poslanec Bernath (Košutovec), ki je prišel do bjesede, je prosil, če sme govoriti jutri, kar se mu je z večino glasov dovolilo. 'Prihodnja seja se vrši dne 3. t. m. Dnevni red: Tri poimenska glasovanja in nadaljevanje debate o brambni postavi. Perzija. Perzijski vladi sta izročila angleški in ruski poslanik enako se glaseči noti, v kateri angleška in ruska vlada priznavati, da prejšnji šsr ne dobe plačane službe, ki so pristojni Vinko je molčal. „Ali nočeš odgovoriti?!“ Postalo mu je hladno po vsem telesu. Rad bi bil povedal, toda smejal bi se mu. ,„Zakaj si streljal?“ Vinko je še molčal. „Ali nočeš? — Povej, zakaj si streljal — drugače ! “ Dalje ni smel molčati — naj bo, kar hoče. „‘Javljam pokorno — zdelo se mi je, da se mi je nekaj bližalo, ustavil sem trikrlat, potem pa sprožil puško.“ i„Ali veš, če je res kaj bilo?“ „Potem nisem videl ničesar več.“ „Počakaj, jaz ti že pokažem, streljati tja v en dan — na moje povelje greš takoj jutri —“ Zadnjih besed že ni več slišal — mislil je na njo. Vsi lepi spomini, vse upanje je bilo skaljeno, vse uničeno. — Mislil je, da mora biti konec tega življenja. Vse to se je zgodilo tako, da sam ni vedel, Če se je« v resnici zgodilo. Domovina, spomini, vse lepo mu je bilo sedaj — nič. Mislil je samo na to, kar še pride. Cajkal je silno nestrpno ure, ko se povrne v mesto. * • Drugega dne pa je sprejel krasno, z rudečim trakom povito pismo. PreČital ga je željno — hrepeneče po tolažbi. Sedaj še le mu je postal jasen dogodek na straži. In zopet je mislil z veseljem na dom, na njo in na domače — slovesa pa si ni maral več klicati v spomin, temveč mislil je, kako bo takrat, ko. hb po dolgem Času zopet korakal proti domu, ko se bo dovračal med svoje domače, ko bo zagledal zopet njo. .Vse neprijetnosti in težave so bile zopet pozabljene, toda tista straža mu nikakor ni hotela več iz spomina. —-------- v okrajih Šoštanj, Sevnica, Gornjigrad, Šmarje pri Jelšah' ali Vransko do dne 20. avgusta 1911. Dosedanji Štipendisti morajo na novo prositi. Prošnjam je priložiti: L 'domovnica, 2. ubožno spričevalo, 3. spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj I. napredovalni 'red. Nekolekovape prošnje naj se vlože pri Južncjštajerski hranilnici v Celju. — Upravidštvo Spodnje-štajjerske jubilejske dijaške ustanove razpisuje rok za podelitev podpor iz te ustanove za revne dijake Slovence iz Spodnje-Stajerske 'do dne 20. avgusta 1911. Prošnjam morajo biti priložena: 1. do- movnica, 2. ubožno spričevalo, 3. spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi napredovalni red. Nekolekovane prošnje naj se vlože pri upravni-Štvu Spodnještajerske jubilejske dijaške ustanove v roke c. kr. notarja Lovro Baša v Celju. Vročina se povrne. Meteorologična postaja n? Dunaju razglaša, da je treba računati s tem, da se v prihodnjih dneli vročina zopet povrne in celo nara-ste. V Belgiji je moralo mnogo tovaren ustaviti delo, mnogo oseb je tudi vsled vročine umrlo. Kongres zoper alkoholizem. Od 11. do 10. septembra 1911 se bode glasom odloka c. kr. ministrstva notranjih zadev vršil v zdravilskem poslopju v Sehe-weningen mednarodni kongres zoper alkoholizem. Dispenzirani so vsi avstrijski verniki dne 18. avgusta od prepovedi zavživanja mesnih jedi. Ta/ dan je namreč petek in je rojstni dan našega presvitlega cesarja Franca. Jožefa I. To razglaša dunajska nuncijatura. Vsled pooblaščenja, sprejetega od dunajskega zastopnika, je naš gospod knezoškof določil, da so verniki naše škofije im e nova,bi pietek dispenzirani od postne postave ter smejo jesti meso. Na sestanlm absolventov grmske šole, ki se je vršil dne 30. julija 1911 v Kamniku, sklenilo se je o priliki proslave 251etnice ustanovitve kmetijske šole na Grmu poklicati v življenje stanovsko organizacijo, ki naj bi obsegala vse slovenske absolvente kmetijskih in gozdarskih Šol. Da bi pa naše zborovanje tudi imelo zaželjeni vspeh, vkljub temu, da mu je odmerjen kratek čais, se je na imenovanem sestanku sklenilo, razdeliti vse delo v sledeče referate: 1. Pomen in obseg organizacije v splošnem. 2. Organizacij a z ozirom na kmečki stan. 3. Organizacija in pa uslužbenski stan. 4. Ornanizacija in; izobrazba kmeta. 5. Organizacija in strokovno glasilo. 6. Organizacija in zadruge. 7. Razni predlogi in nasveti. Gg. tovariši, kateri se zanimajo za stvar ter bi hoteli prevzeti katerega teh referatov, oziroma staviti predloge, tikajoče se društvenih zadev, so naprošeni, da prepis istih gotovo najpozneje do dne 14. avgusta 1911 pošljejo na naslov: Rado Medič, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Sestanek zaupnikov in referentov je v Ljubljani dne 15. avgusta, ob 3. uri popoldne v hotelu „Štrukelj.“ Na tem sestanku se konečno priredi snov za glavno zborovanje na Grmu. Eventuelne želje, nasvete» itd. naj se sporočijo na gornji naslov. Natančni vspored zborovanja se bo udeležencem pravočasno naznanil. Hitrost brzovlakov na južni železnici. Pred kratkim so na progi Dunaj—Ljubljana preskusili nek vlak, sestavljen iz stroja in treh četveroosnih voz najnovejšega tipa, da doženo, v koliko bi se dala zvišati brzina na tej progi. Povprečna hitrost brzovlakov piroge Dunaj—Trst znaša sedaj 55 kilometrov na uro. Ker vlaki na mnogih krajih postajajo, in ker mimo ostalih postaj vozijo z zmanjšano hitrostjo, je brzina na prosti progi znatno večja. Novi tiri (sistem Goljat), ki jih’ je uprava .uvedla na vsej progi, dopuščajo brzino 100 kilometrov n,a uro; stroji 'bi lahko prevozili 120 kilometrov na uro. Vlak za poskušajo, ki je bil opremljen z vsemi pripravami za zarisava-nje brzine tekom vožnje, je prevozil progo Dunaj— Ljubljana, to je 445 kilometrov, vštevši pavze na postajah, v 7 urajh, dočim potrebujejo sedanji brzovla-ki 8 ur in 45 minut. Progo Dunaj—Trst, to je 580 'kilometrov, bi prevozil v 'devetih urah in pol. Povprečna brzina bi se dala brez nevarnosti zvišati za 20 kilometrov na uro. Vlak, ki odhaja opoldne z Dunaja, bi dospel ob ‘/HO. uri zvečer v Trst. Vlak, ki prihaja v Trst ob 547. uri zjutraj, bi odhajal z Dunaja — namesto ob 7. uri in 20 minut — ob pol 10. uri na večer. Štajersko. Mariborske novice. Kdo ve, kod hodi 131etna Ana Palvlia, ki je neznano kam izginila. Imenovana ima majhen, rjavkast obraz, rujave» oči, kratke lase. Ljudem pravi, da je 16 let stara Marija Rausch’ in da je njen oče zidar, kar pa ni res, ker je njen oče usnjarski pomočnik in se piše Ivan Pavlia. Ako kdo izmed občinstva zve kaj zanesljivega, naj blagovoli dekletovo bivališče naznaniti mariborski policiji ali pa naravnost na naslov Ivan Pavlia., usnjarski pomočnik, Maribor, Koroška cesta Štev. 74. Nadebudna mladeniča. Pri tukajšnjem peku Kuglerju se je opazila zadnje dni tatvina. Kot prava krivca je policija aretirala v osebi nekega 181etnega pomožnega delavca M. Sela iz mariborskega okraja, in nekega lOletnega K. Kostejnška iz okraja Brežice. Vkradeno obleko in čevlje sta imela Še na sebi, med tem ko sta uro z verižico že prodala. Prvi je že okradel svoj Čas svojega očeta. Nadebudna fanta sta že pod ključem. Skrb mrVriborske mestne uprave za razne naprave se kaže povsod. Tako je na primer takozvana „nova“ železna brv čez Dravo že zelo potrebna popravila. Ce človek gre po brvi, se kar streslo deske pod njim. Poleg tega pa je mnogo večjih lukenj, ki niso baš varnostne priprave. Pa je Se več drugega. To je namreč tista toli po nemških časopisih hvalisa*-na skrb mariborske mestne .uprave! Studentenheim v Mariboru prinaša svoje letno poročilo v „Grazer Tagblattu“ z dne 4. t. m. Med drugim omenja tudi glavni povod za zidanje nemškega ‘dijaškega doma, ki ga smatrajo za „(nationale — Notwendigkeit“, ki se kaže posebno v spoznanju : „!daß gegenüber der vom S ü d e ln her unaufhaltsam vor dri n g e n d en slavi-schen Gefahr das deutsche lio 11 w e r k Marburg eine weitere Befestigung erhalten müsse und daß eine geeignete M a ß n a h m e zur A to-weh r slavisoher Angriffe ein deutsches Studentenheim bilden könne.“ V pretečenem Šolskem letu je imel Studentenheim 49 gojencev, od katerih jih je odpadlo 0. Vspeh je kajpada) povoljen, to se razume! Posebno odobravajo dejstve, da se vsi dijaki pridno uče tudi „die zweite Landessprache“ — slovenščino. No, že vemo zakaj! Ali se bo zopet našel kdo in zapel Studentenheimu slavospev, ker se tamošnji dijaki učijo tudi slovenščine, da bodo lahik'o izpodrinili Slovence? Med našimi Nemci ni nikakega pravega prijateljstva. Tiakoimenovani srednji sloji so vsi ogorčeni na inteligenco. V četrtek dne 3. t. m. zvečer je v nekem javnem lokalu neki Nemec silno zabavljal črez dr. Mravlagga, dr. Orosla in dr. Poslseka, katerim je očital marsikaj takega, kar mi ne smemo zapisati. Es ist viel faules im Staate Dänemark . . . Ptujske novice, Ptuj, Velike priprave se vrše že sedaj za ljudsko veselico v ptujskem Narodnem domu dne 13. avgusta 1911. Ob %4. uri popoldne začetek koncerta na vrtu, sviraj slavna Prva narodna godba, petje, konfeti, srečolov, šaljiva pošta, šopki itd. Ob 6. uri v dvorani govor, šaljivi prizori in igra „Malomestne tradicije.’“ Na to prosta zabava. Ptujčani in okoličani, počastite Slovensko dijaško zvezo z mnogobrojnim obiskom! Ptuj. Neka čenča, ki ima očividno malo možgan, a dolg jezik, hujska v „Slogi“ že naknadno proti temu, da bi si vsled kanala prizadeti najeli svojega pravnega zastopnika ter hinavsko povprašuje: Zakaj pa imamo poslance? Neumna čenča, namreč ne ve, da je pravni zastopnik lahko le oni, ki je v to kvalificiran, a poslanec je ljudski in ne pravni zastopnik, kateri ne more prevzeti pravnega zastopstva, ampak le intervencijo. Dokazano je tudi, da je poslanec Brenčič storil v polni meri glede kanala svojo dolžnost, in ako bi jo svoj Čas storil tako dr, Ploj kakor sedaj Brenčič, bi sploh ne prišlo zaradi kanala tako daleč. „Sloga“ je le hujskala in s tem otežkočila vsako resno delo proti tujemu podjetju. Žrtev ljubosumnosti. Kakor se nam iz Ptuja poroča, je neki Dobiš, trgovec z apnom, vsled ljubosumnosti s svojo ženo zelo grdo ravnal. Ko jo je drugič natepel, jo je tako zdelal, da je morala v bolnišnico. Koncem meseca julija pa se je zopet spravil čez njo. Vrgel jo je Čez stopnjice, pri čemer si je zlomila levo nogo, izpahnila eno roko in zadobila več nevarnih poškodb. DobiČ, ki je bil že večkrat predkazno-van, se je sam javil policiji. Celjske novice. Celje. V Celju krožijo ponarejeni deset-vinar-ski novci. Tvarina je mešanica iz cina in svinca, in zelo lahko premoti človeka. Ponaredba) se je posrečila v popolnem obsegu, ker je tudi zvenk čisto kovinski. Drugi kraji. Studenci pri Mariboru. Začetkom tega meseca se je raznesla po našj občini vest, da agitira znani dr. Juritsch za — protestantovsko cerkev. Pogaja se za nakup tiste bajte med pekom Mulecom in Fridau-ovo hišo. To je pa že višek, ljubi Fritzek. Najbrže boš Ti ondi ministriral ali celo postal ^Pfarrer“, kaj? No, sposobnost imaš zato kakor noben drugi iz vasi. Studenški „Nemci“ res ne vedo, kaj naj počnejo v tej vročini! Požrli so nam malodane slovensko Šolo, sezidali so novo, čisto nepotrebno, sedaj imajo Turn-saal — in zraven pa še dobijo „Betthaus.“ Seveda o-glašajo se na Fritzov poziv sami pristni „Nemci.“ Juritsch, Tvoj oče je doma v Prlekiji in je bil pred leti pripravljen razobesiti slovensko zastavo, ko smo blagoslovili zastavo katoliškega slovenskega izobraževalnega 'društva. Več prihodnjič! Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Kdor se hoče imenitno zabavati, naj pohiti v nedeljo dne 6. avgusta 1911 popoldne na dijaško veselico k Sv. Lenartu v Slovenske gorice. Saj je dognana stvar, da so prleški „Trije tički“ fantje, ki znajo spraviti vsakega, Še tako resnega človeka do smeha. Pripravljena je še cela vrsta šaljivih prizorov, slavnostni govor govori gospod urednik Lavoslav Kemperle iz Maribora, svoje sodelovanje so obljubili slavni slavčki od Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Na veselo svidenje torej y neideljo- dne 6. avgusta 1911 v gostilni g. Arnuša! Cirkovce. Novo postajališče je zahtevalo 8.700 kron cirkovškiega denarja. Ker nismo' v ta namen dobili iz okrajne in občinske blagajne niti vinarja tre-; ba je bilo pobirati po vaseh od hiše do hiše. Tega skrajno neprijetnega- posla se je lotil gospod kaplan,-ki je bil Kaj vesel tistih darovalcev, ld so s stotaki ppstavili temelj postajališču.. Po 100 K so darovali: Sramelj Stefan, Čelan Andrej.,, Ekart Stefan,. Goljat Anton in Korže Matija, sami odlični posestniki.. Stroškov pri agitaciji in pobiranju denarja je bilo nad 100 K, katere je iz svojega plačal gojEspofi kaplan M.. Zorko, kateremu so danes hvaležni celo vsi bivši nasprotniki postajališča. Zakaj neki? Proračun, za prvo, leto obeta Cirkovčanom samo pri mleku povrnitev vseh za postajo izdanih tisočakov. In to samo v enem letu! Na postajo se vozi vsak dan okoli 200 1 mleka, in ko bo v Cirkovcah več dobrih krav molznic, kakor so jih nakupili modri gospodarji v zadnjem času, bo samo mleko donašalo vsako leto cirkovškim občar nom cel tucat tisočakov in še več. Tega nekateri neverjetni Tomaži niso hoteli verjeti gospodu kaplanu,, danes pa vsi zadovoljno zatrjujejo: „Le mršave krave iz hleva, v hlev pa krave, ki imajo do 20 1 mleka, na dan; Potem bo podpora tu!“ Cirkovce. Ce premotrim vse tri pristaše Narodne stranke v Cirkovcah, res ne vem, kateri je dopo-slal tako smešno-domišljavo notico „Narodnemu Listu.“ Gospod dopisnik, če bivate v Cirkovcah, odkrijte mi vendar visokost svoje Šarže, da ne bodem več krivično podcenjeval vaših skritih talentov ter vas z ozirom na vašo visoko izobrazijo žalil s tisto nizko titulaturo, ki je obrabljena že v vsakem gorskem zakotju. Le na dan z imenom in s svojim duševnim bogastvom! Skoda pod mernikom svetle luči, ki bi bila lahko zvezda slovenskega naboda. A če ste vi tista kapaciteta, katera je odlikovana v „Straži“ s korektorjem „Štajercu“ namenjenih dopisov, se nahajate v veli'ki zmoti, ako menite, da vas je kdo z ozirom na vaše zmožnosti naprosil za cenzorja „Straži-nih“ dopisov. Vaši tovariši kaj milo vedo o vaših višjih študijah in vaših talentih — jaz pa še manj!. Le poglejte Še enkrat tisto notico in ono prazno čen-čarijo jz St. Janža! Ali so tako stvari v čast vašemu stanu? In kdo „seje veter“ v Cirkovcah? Ali si nisva bila dobra do volitve? Sem vam rekel kdaj žal besedico radi vaše čudne agitacije? Sem vas kdaj najpaOal ? Niste ravno vi tisto neresnično vest o rajnem Tlonku za mojim hrbtom izrabljali v blatenje mojega službovanja, o katerem mi po pravici in resnici nikdo ne more očitati niti pičice, ako je pri zdravi pameti in brez mržnje in zavisti do moje osebe. Niste potem ravno vi pomagali v jezi nad Brenčičevo sijajno zmago vezati tiste politične otrobe za „Stajjerca“? In duhovnik bi se proti takim napadom niti braniti ne smel? Pod liberalno firmo svobode bi smel vsakdo brcati Kaplana, ta bi pa moral po liberalnem nauku v krščanski ljubezni vse ponižno pptrpeti. Pod povdar-janjem „(ljubezni“ do reda in zvestega službovanja bi vsakdo smel pikatfi kateheta, ta bi še pa Še moral lepo zahvaljevati za „dobrohotne“ nauke; potem bi bil fleten mir v Cirkovcah! Ali ne? To je seveda žalostno, ker nima noben kaplan take „krščanske“ potrpežljivosti. — Niste ravno vi meni tožili, kako malo je zabave, a koliko strupenih jezikov v Cirkovcah? Ce je vam sedaj vsako neresnično govorjenje zlajta resnica, Čemu iščete prič od hiše do hiše za neko tožbo, katera mene nič ne briga. Vidite, ost se je obrnila proti vam brez mojega sodelovanja. Ali bodete tudi vse to popisali o svojem stanu? Zapomnite si pa dobro, da se ne bojim nobenega terorizma. Slobodno se združite vsi čestilci „Narodnega Lista.“, „Štajerca“ in „Tagblatta“ pri znani liberalni pesmi, koje refren, se glasi: „Le po duhovnikih!“ Vaš Šolarski „Mirujte!“ velja torej vam, ne meni, ker vi ste začeli napadati! Tista izjava o starih cirkovških' dopisih', ki pa niso bili vsi moje delo, se je glasila Čisto drugače, a, je ne bom ponavljal, ker je za mojo osčbo brez pomena, širši javnosti pa ni bila namenjena. Ce mislite sedaj ali pozneje še kaj pisati o meni, prosim V,as, ne omenjajte me nikdar pohvalno v liberalnem čafšopisju, ker to bi Mia meni večja sramota, kakor če bi mi vi mesto dosedanjega prijaznega pozdrava pokazali celo „križkraž-figo.“ Ce ostaneva oba v Cirkovcah, veste, da. je „modus vivendi“ potreben meni in vam morebiti se mn,ogo bolj, a to je nemogoče brez strpljivosti in odkritosrčnosti. Ako pa zapustite Cirkovce, kakor se splošno govori po občini, bo z,a vas povsod boljše, ako ne tirjate strankarstva, do skrajnosti. Veste, tistih not s sedmimi križi se v politiki vsakdo naveliča, najbrž tudi vi. Hočete res mir in 'dobro voljo, či-tajte večkrat Guntzertov inserat, ki se nekako tako glasi: „Ivan, ljubi moj prijatelj, ne bodi neroden! Zakaj si vefcfeio naihoden? Kupi si Škatljico mineralnih pastil, in rešen boš . . ako opustiš liberalno časopisje, tistega liberalnega, protina, katerega nikomur ne želi M. Zorko. Šikole je nova samostojna občina, to že morda marsikdo ve; da pa je ta 'dobila tudi novega krčmaric to pa, gotovo še ne ve vsakdo. 'Mož je rodom Šent-iljčan iz Slovtenskih1 goric. Majhni mož je cvet Südmarke in« vse mu je žoperno, kar diši po slovenščini. Komaj je ta majhni mesarČek prebil par ur v novo naseljenem kraju na slovenski zemlji, že je odstranil slovenski napis Mohorkotove gostilne. Sedaj govore ljudje po vasi, da Tovernikova gostilna (po domače zvano) dobi nemški napis: „Gasthaus zum Brückenwirt Tako se bode baje čitalo. Sramota za sloven- S^-7kra3e,^Tka je SLovenka bila, , ki je Sikolčana rodila. Slišal pa sem drugod Še nekaj novega. Ko-vae, po domače Soba, je pripovedoval, da si Tover-m ali gospod Schell, ne upa napraviti nemškega napisa. Mlinar mu je pa odgovarjal, da ga je slovenskega napisa sram, kajti majhni Schell, novi krčmar, prav nobel po nemško pozdravlja prihajajo- če« goste,, tako. kakor da M bil. tam. gor v Berolinu na«. Pruskem.. Pamet,, dokler je Še čas, gospod Schell, cene vam, ne- bo samo: po ušesih šumel, ,ampak tudi brenčalo,. k©> pridem iz Mostečnega zopet v SiKoIe nazaj! — Jerbasnik, pletar. Staritrg pri Sloven jgradeu. Štajerski! pododbor Slovenske^ dijaške; zveze; je priredil dne 30.. julija v Staremtrgu ljudsko, veselico z jako povoljnim vsjpe-iom vkljub minimalni agitaciji. Marsikdo je-pred veselico odkimal z glavo,, češ«, ne bo, šlo; naše stališče je- bilo zajvoljo velikih, ovir* res: zelo neugodno. Vendar vstrajnost prirediteljev je /premagala vse* ovire. Videli smo goste od blizu in. od daleč. Pred vsem se moramo zahvaliti starotrškemu bralnemu društyu za oder, nadalje slavnemu pevskemu zboru iz St. Martina za divno petje; šmartinski pevski zbor,, ki ga vodi gospod Gregor Krpač, zasluži vse priznanje ; želimo« le, da bi ga Še večkrat slišali na/ odru. A tudi požrtvovalnih domačinov, med kojimi se zlasti odlikujejo Lužnikovi (Vodovnik); ne* smemo pozabiti. Bog povrni vse vsem prijateljem« katoliške misli!« D-a preidemo k vsporedu samemu: Pozdravnemu govoru je sledila igra „Krivoprisežnik!“,. ki je zavoljo svojih e-fektnih prizorov ugajala vsem gledalcem. Igralo se je v obče dobro. Zlasti moramo pohvaliti Krivoprisež-nika, Veroniko (Ančko Črešnik), in; Franu, pa ,tudi Še ostale igralce in igralke: Po- igri se je razvila prosta zabava, pri kateri je zopet popeval šmartinski? pevski zbor. Slovenska dijaška zveza si je prikobila s to prireditvijo tla tudi v slovenjgraškem okraju; Zibika. Nevarno« obstrelil je nekdo v pondeljek dne 31. julija zjutraj obče priljubljenega po? domače« Ropovega Joža, ko je na Rudnici čakal jelena. Pognal mu je strel v glavo od desne strani, kjer so mu; obtičala zrna, na srečo drobna, v ušesu, očesu, vratu in v rami. Sicer je smrtna nevarnost za sedaj odstranjena. Storilca so kmalu izsledili. Izgovarja se, da je mislil, da je žival, kar bo tudi verjetno, ker sta si moža bila prijatelja. Kmetje imajo od lani tukaj lov; pa to je že druga nesreča na lovu. Že lani je« eden lovec nekoga opraskal po glavi in mu izpustil« nekaj krvi. Bolj bodo« morali paziti, sicer bolje vse, opustiti! Žalec in osel. Liberalni Žalčani grozno žalj ujejo po, pojedlem oslu. Onega pa, ki je še ostal, so . iskali pod Žgankovim, kozolcem. Iskali so ga tako, da; so obrnili težek voz narobe, kjer je počival par dolgih ‘dni,, da so si mimoidoči lahko ogledali žalsko naprednost. Marsikateri je rekel: No, Žalec, daleč si prišel v svoji strasti. Le vrlo naprej in kmalu« bo,vrhunec, in oni osel, ki so, ga v golažu pojedli, se zna-biti povrne, a od kod drugod, ne izpod vozov, kjer ga sedaj iščete! Žalec. Liberalci menijo, ‘da imajo za svoje surovosti patent, in gorje, Če jih1 kdo okrtači.. Ce kdo le Kratko, poroča kakšno notico, je že vse vznemirjeno.. «Tako so začeli opetovano stresati svojo jezo nad Zupancem, očitajoč mu razne priimke. Dopisnik je pač? zašel na takšna pota, da se že lahko sam sebe sra-muje. Ker ne more vseh podlosti izliti na Zupančevo« osebo, mora zato surovo napadati tudi njegovo soprogo. Ali v resnici ŽalČane že ena sama dama tako vznemirja? Menim pa, da bi bilo potrebno pogledati marsikatero „fino žalsko damo“, predtoo se spravi do-pisun nad one>, ki jih ima najmanj! povoda napadati., Ako vam je ljubo, bodemo marsikatero (pikantno rožico iz žalskega vrta dam pokazali na svetlo, za kar naj bodo dotične hvaležne umazanemu dopisniku. V ozadju pa bodo stali oni „neomadeževani“ žalski stebri, ki bodo morali včasih vgrizniti v marsikatero kislo kumrco. Torej le naprej! Griže. Liberalci Še sedaj ne morejo pozabiti, da so pri volitvah pogoreli. Nekateri nosijo tako, kisle obraze, kakor bi same spridene kumarce vživali. Zato prosimo Vas, gospod urednik, ako, imate tam kakšnega „gaista“, da bi jim pomagal, pošljite jim ga, da nam ne bdio sirote vsi od žalosti počepali. Roblek si sicer maže boleče srce s tolažbami, pa tudi ta, maža mu ne bode nič pomagala. Državni poslanec ne bo Roblek nikdar in nikoli več, to ga zagotovimo. Zato bomo že še skrbeli, in če na,s zato Roblek vse sodišču izroči. Griže. Korošec je točo naredil, vpije vse kar je liberalnega, ker_ nam je pred kratkim toča) malo pobila. Ker zametajo vero v Boga, pa napredujejo v babjeverstvu liberalci. So pač napredni! Res, prav poda se jim, da bodo imeli v svojem «grbu odslej osla, ampak bati se je, da jim bode še osel figo pokazal, ker je še zmirom bolj pameten in pošten, kakor so liberalci. 4 olika Pirešica. Z napi dopisnik iz Žalca hoče odstavljati vse one, kateri ne trobijo v liberalni rog. Spravil se je nad prodajalko pri Pervegu ter pravi, da, je gospodu Ježovniku samo v Škodo. Glej ga no, smenta! Kako da Čutiš, ti dopisunče, in se zanimaš za takšno škodo, o kateri gospod Ježovnik nič ne ve. M«ar meniš, da bode res plesalo vse na tvojo komando, kakor bodeš ti piskal? Pove ti pač lahko vsak v obraz, ‘da ako bi se bil brigal ti za svojo ŠkcUn, bi ne bil prišel tako daleč. Gospod Ježovnik sam ve, koga ima v trgovini; treba pa se bode obrniti kam drugam, da se pometejo različne smeti, ne samo v trgovinah, ampak Še kje drugje — pa tam po Žalcu! Opozarjamo gospode šefe, da;'pride marsikateri na vrsto, ako hočejo izvajati takšne konsekvence, & pri tem bodo pa v istini občutili trgovci, ki žive in hranijo marsikaterega drznega fantalina, ki si naziva druge z raznimi’priimki.‘Mi si ne pustimo vsega dopasti in ne bomo vedno prenašali zaušnic katere nam hočete dajati. Ker pa, napadale prodajalko da je ta skrbela zato, da je z Zupancem „IStraža“ napadla tiste „vzorne“ žalske dame, vam povemo, da se daleö motite, ker teh naprednih dam nista navedena okrtačila, ampak eden, ki je bil 'blizu njih, ko so se tako „fino“ in pa „po domače“ obnašale. Ce želite, pa smo v Pirešici zmožni vam Še več povedati, pa brez Zupanca. Mozirje. Pri naši politični ekspozituri je nastavljen kot tajnik neki Žolgar, katerega večina ljudstva, ne mar,at Ako se spominjamo na, neresnice in podtikovanja o sedaj v New-Yorku bivajočem in vrlo delavnem o. Anzelmu, je oni, ki jih je razširjal, vsega obsojanja vreden. Cas je napadanega, ki se vsled odsotnosti ne more braniti, najboljši zagovornik. — Ta Žolgar lioČe zastopati tudi neko mater Germanijo, po kateri mu pa ne bo več dolgo dišalo. Streljanje na čast sv. Cirilu in Metodu dne 4. julija je njemu tako dolgo ležalo v želodcu, dokler se mu ni posrečilo, bližnjemu samostanu naložiti — globo, ker so tam baje brez uradnega dovoljenja v proslavo naših' blagovestnikov zažgali nekaj strelov. Šmartno pri Gornjemgradu. Nas, posebno pa okolico proti Bočni, je zadela huda nesreča; neizprosna toča, ledena Šiba, je nam uničila skoraj ves pridelek, tako da se je moralo že dozorelo žito pokositi. Nas nesrečnih se je usmilil mnogozaslužni gospod državni poslanec dr. Karol Verstovšek, ki je v držatvpem zboru vložil prošnjo, da vlada preišče škodo, odpišp prizadetim davek in nam 'da izdatno podporo. Na vsestranskem polju neumorno in vspešno delujočemu ljudskemu zastopniku iskrena zahvala in čast! —■ Kmetje Zadrečke doline. Kokarje. Govek in KnafliČ sta v zadnjih „;cu-gih.“ Prihodnjo soboto so občinske volitve. KnafliČev Klopotec (ima ga ravno nad šolo)f, pa klopoče: nikdar več, nikdar več! Kako rokodelstvo si bosta za-naprej izbrala in kako bodo volitve izpadle — o tem prihodnjič. Luče. Celjska smrdokavka, ki ji tukaj pravijo liberalci |„Ntärodni List“, je zopet znesla dne 27. jul. v gnezdu Štev. 34 nekaj gnjilega. Piše: „jNaši ljubi občinski sluga, ki je pri zadnjih volitvah seveda vse polno glasovnic popisal z Verstovškom, ima čudne stvari glede nemškega planinskega društva, katerega vodnik je in glede- nekega vina na vesti.“1 V enem stavku, pa toliko laži. 'Tega bi niti najhujši lučki klepetulji, katere jezik seže iz vasi do Ojstrice, ne prisodil. Vendar jih je. Kako smešno? Jaz da sem z Verstovšekom popisal vse polno glasovnic! Gospoda VerstovŠeka pa vendar letos še tukajj ni bilo, kako sem mogel torej z gospodom Verstovšekom popisovati glasovnice. S tem je pa dopisnik zadel v črno. Povej tudi, katere „Čudne- stvari glede nemškega planinskega/ društva imam na vesti?“ Povej jih, ki si to pisal, šaj sem res vodnik omenjenega društva, katero me bo že našlo. In „glede nekega vina“, saj sem dacar, prosim, kar revidirat pridi. Ako veš kaj dokazati, se E odpiši, da te bo mogoče za pričo poklicati. — Franc >ežman. Gornjesavinjska dolina. V našem okraju bode daroval letos kot „edini“ gospod Franc Casl prvo sv. mašo dne 13. avgusta na Rečici kot tretjeletnik, ki je bil v vseh dijaških letih kot izredno nadarjen, vedno med prvimi. Pridigoval mu bode častiti gospod kar plan 'J. Tratnik, rečiški rojak, sedaj v Rajhenburgu, a za ceremonijerja bode bogoslovec gospod Fr. Štiglic iz Recice. Kakor se obče pohvalno govori, napravili so gospodu novomašniku Recicani ’ povodom prihoda dne 25. julija 1911 jako lep sprejem, ki pač v prvi vrsti kaže ljubezen in spoštovanje do vzvišenih' ciljev, katerim se hoče posvetiti mladi duhovnik. Primorsko. „Pomoč“ Albancem. Kakor poroča „Gr. Tagblatt“ z 'dne 3. avgusta, so baje v Trstu zadržali 8, komaj odrastlih šolarjev, ki so se namenili v Albanijo, da tam „pomagajo“ ustašem. Policijski direkciji se je posrečilo, dobiti v roke nek oklic, ki se bavi z nabiranjem prostovoljcev za Albanijo. Oklic je izdal nek, odsek, ki ima v Italiji jako ugodna tla in je vsled tega tudi zelo razširjen. Poroča se, 'da je baje že kakih 20 svobodoljubnih mladeničev prihitelo v Albanijo, da pomagajo Turkom na oni svet. Zanimivo je, da so dobili mladi junaki nekje avstrijske uniforme ter hoteli ž njimi odkuriti. Vsled tega se vrši mnogo hišnih preiskav in aretacij. Med aretiranci se nahaja tudi neki dr. Kabler, — Vsekako vzbuja to poročilo vsestransko občudovanje. Mladina je gotovo dobro poučena o turških nasilstvih in zatiranih Albancih, da, se pri svojem koraku ne ozira na revščino in lakoto, ki bi jih prejkoslej ugonobila. Društvo „Šolski dom“ v Gorici vzdržuje razne učne in vzgojne zavode za mladino od predšolske dobe do strokovnih šol. Za mladino v predšolski dobi obstoje 3 otroški vrtci. V minolem šolskem letu je bilo vpisanih 106 dečkov in 98 deklic, skupaj 204 otrok v dobi od 4. do 6. leta. Za mladino, ki je dolžna obiskovati ljudsko Šolo, obstoje 3 ljudske Šole: petraz-redna mešana ljudska šola v Malem Domu, šestraz-redna dekliška vadnica v Šolskem 'domu in petraz-redna deška vadnica tudi tam. Na petrazredni mešani ljudski Šoli je bilo v preteklem Šolskem letu vpisanih 107 dečkov in 163 deklic, skupaj 270 otrok. Na Šestrazredni dekliški vadnici je bilo vjpisanih v preteklem šolskem letu 370 deklic. V petrazredni 'deški vadnici je bilo vpisanih v prošlem letu 274 učencev. Pripravljalnica za srednje Šole je Štela 55 učencev. V pripravljalnici za učiteljišča je bilo koncem leta sprejetih 27 učenk v tečaje. Poleg tega je bila ženska obrtna Šola in obrtno-nadaljevalna Šola, Na teh vseh šolah' le bilo 1530 učencev in učenk. Iz tega je razvideti, da vrši „.Šolski dom“, ki ga vzdržuje samo požrtvovalnost po večini naših ljudi, velikansko kulturno delo. Kolera. Radi kolere prepovedan izlet. V nedeljo dne 6. t. m. je tržaški Sokol nameraval poleteti skozi Ljubljano v Domžale. Radi kolere je ta izlet Sokolu prepovedan. Kolera v Turčiji. Kolera se v Turčiji strahovito širi. Uradna poročila poročajo, da je v zadnjih dneh zbolelo v Smirni 27 oseb, umrlo pa je 18 oseb za kolero. Skupaj je zbolelo v Smirni za kolero 251 oseb, umrlo pa 156 o-seb. V Bagdadu je zbolelo 76, umrlo pa 48 oseb. V Carigradu so zbolele od dne 21. maja do dne 1. avgusta 203 osebe in umrlo pa je 105 oseb. V Albaniji se kolera posebno med turškim vojaštvom strahovito Širi. Kako se branimo kolere? Tržaški mestni magistrat je izdal poziv, ki priporoča: Vsakdo naj skrbi, da si ohrani organizem popolnoma zdrav, da bo manj pripraven za sprejemanje in množitev bacilov. Zato naj se pazi na snažnost hiše in osebe. Posebno priporočljivo je, 'da si vsakdo po večkrat na 'dan umije roke, zlasti pa pred jedjo in sicer z milom. Drži se naj vsak reda in, zmernosti glede na/ pijače kakor tudi glede na jedi. Preveč piti je nezdravo. Jed in pijačo naj se hrani na tak način, da bo obvarovana nečednosti in muh, ki so zelo nevarne za razširjanje bolezni. Surovih jedi naj se u-živa Čim manj in samo potem, ko so dobro umite z brojeniško (Aurisina) vodo, Nihče pa naj ne je take zelenjadi, ki kvari želodec, da postaja bolj sprejemljiv za bolezen. Sadje naj se prej opari. Pije naj se sa|mo voda iz brojenice (Aurisina), nikakor pja ne iz vodnjakov, ako ni prej zavreta. Na tešče na-j se ne pije in, naj se rabi kolikor mogoče manj mrzlih pijač in ledu. Ob najmanjši indispoziciji naj gre vsakdo k zdravniku, posebno če se pojavi driska. Nikakor pa naj se ne rabijo takozvana zdravila, ki jih ljudska nevednost opisuje kot izredno dobra, po največkrat škodujejo človeškemu organizmu. Velik požar v Carigradu. Vulkan jo Carigrad. Dolgo je miroval, pređno je izbruhnil z vso elementarno silo. V Jeni seraju so izbruhnili dne 27. julija zjutraj zopet trije požari, 'katere pa so gasilci, ki so razpostavljeni po celem mestu, in vojaki, k'i stražijo ulice in jaivna poslopja, hitro pogasili. Požar je uničil dve veliki trgovini, med tem ko se je posrečilo gasilcem 'druga poslopja pravočasno rešiti. Dne 26. julija zvečer je bilo tudi trgovinsko središče v Stambulu y velikih skrbeh in prebivalstva se je polastila nepopisna groza. V najbolj obljudenem trgovskem delu, v bližini večjih bazarov, je izbruhnil v nekem skladišču ogenj in videti je bilo, da se razširi na sosedna poslopja, kar bi bilo imelo za posledico, 'da bi bil izginil zopet cel 'dol mesta. K sreči pa se je posrečilo gasilcem po nadčloveško napornem delu omejiti ogenj, tako da je zgorelo samo skladišče, Nervoznost, ki se je polastila prebivalstva, je tako velika, 'da je morala dne 27. julija posredovati kavalerija, ki je zajahala med razburjeno množico, da jo razkropi. Položaj v Carigradu je nepopisen. Na tisoče in tisoče ljudi JAM po cele noči, ker se boje novih požarov. Ljudje po nekaterih mestnih delih so vedno pripravljeni na beg. V kovčekih imalo spravljeno svoje najdragocenejše imetje in živila. Cigani iz okolice se klatijo po pogoriščih in u-licaji in ‘kradejo, vojaštvo pa je brez moči in izmučeno vsled neprestane službe. Velik del garnizije je ivedno pripravljen v vojašnicah. Kjer se pokaže veliki vezir, ga sprejemajo z psovanjem. Ljudje vidijo v njegovem postopanju zločin proti varnosti glavnega mesta in javno se kaže nevolja nad tem, da skuša vlada vzbuditi mnenje, da so požari le posledica nesrečnih slučajev, namesto ‘da. bi energično nastopala proti znanim krivcem. Opozicija hoče na vsaJc način izsiliti sklicanje parlamenta, kar pa skuša večina Še vedno preprečiti. Celo najzmernejši politiki presojajo položaj zelo pesimistično. Splošno pa je opažati, da se boje celo ljudje odkrito govoriti in povedati svoje mnenje, ker vidijo v vsakem Človeku vohuna ali pa agenta nezadovoljnih. Neki višji častnik se je izrazil o namenu požara, da so imeli požigalci namen uničiti detaljne vojne načrte, ki so shranjeni v poslopju generalnega Štaba in vojnega ministrstva ob vojaškem vežbališču v Eski seraju. Tudi pred finančnim ministrstvom se je u-stavil požar, dasiravno leži to poslopje med večjo skupino hiš. Narodno-obrambno delo. Na tlelo za „Slov. Stražo“! Teden za tednom, dan na dan beremo o bojnih društvih vseh mogočih narodov. Ti narodi Čutijo, da je njih sveta dolžnost, skrbeti za svoje brate zlasti ob mejah, da „ne poginejo ob valovih brezsrčnih tujcev“. V mislih imamo pred vsem bojna društva naših najzagrizenejših sovražnikov — Nemcev. Dan za dnem trobijo po svojih glasilih, kaka sila prede nemškemu življu ob narodnostno mešanih krajih, celo v slovenskih trgih in va-seh, kjer životari kak nemčurček. In od vseh strae ni letijo vse mogoče podpore. Razni Roseggerji zbirajo svoje Sklade v nemoralen, potujčevalen namen Schulvereina in Südmarke. Koliko takih ponemčeval-nih, nepotrebnih, dejsiveno praznih Šol imamo žali-bog na Slovenskem, a temu je kriva naša narodna brezbrižnost in prevelika popustljivost napram nasilnemu Teutonu, ki se bo s časom šopiril nad grobovi naših očetov, nad našo rodno grudo. In mi bomo premagani sužnji tujca, ki porogljivo zasmehuje in zaničuje naše najsvetejše svetinje. In mi gledamo to in se ne zganemo! — Potemtakem je tujcu kaj lahka njegova naloga. Kako bi tujcu inponiral naš odločni nastop za pravice slovenskega ljudstva, V resnici bi se nas bal, kakor je to dokazal že v marsikaki zavedni slovenski občini. Bratje, Širom slovenske domovine, spomnite se svojih zatiranih bratov ob meji in žrtvujte za,-nje, saj so vaši rodni bratje, sinovi verne slovenske matere, kakor vi! Na delo za „Slov, Stražo“! — Najlepši zgled nam dajejo v tem oziru bratje Cehi, ki darujejo za narodno-obrambne namene res svote, o katerih' se lahko reče, da so žrtv.e, K takim žrtvam pa nas vodi le nesebičnost, le krščanska ljubezen do bližnjega. — O skoraj pretirani požrtvovalnosti nemških dijaških zvez in raznih bojnih, napadalnih društev, smo že opetovano poročali. Zadnje dni pa so prinesli listi notico o narodni požrtvovalnosti nemškega kmeta, ki je obljubil 100 K darila tistemu, ki bo ustanovil kako novo podružnico Südmarke, kar se je seveda takoj zgodilo, Ali se ne bi našel odličep, rodoljub in ustanovil v svoji fari ali kje drugod podružnico našega velevažnega obrambnega društva „Slov, Straže“ ? Zdramite se in žrtvujte ogroženi domovini, kar premorete, saj vas nihče ne sili, da daste tisočake. Majhen, reven, a krepek, neustrašen narod smo, zatorej stojmo neomajeno na braniku svoje domovine! Vzgled dela za brambna društva je dal neki tirolski Nemec, ki je v enem dnevu pridobil 74 članov, za Stidmarkino podružnico, Slovenci, na delo za „Sl. Stražo“, ki je vaše narodno-obrambno društvo! Lega nazionale. Pod to firmo se razvija, kakor je vsakemu znano, italijansko narodno-obrambno društvo. Laško dijaštvo v Trstu je letos koncem leta darovalo imenovanemu društvu skupaj 6425’80 K, Lepo darilo, kajne? Kaj pa slovensko dijaštvo, ali se kaj spominja na svojih' prireditvah „Slov. Straže“? Ne dajmo se vendar sramotiti od Nemcev in od Italijanov! Podpirajmo slovenske trgovce in obrtnike. Naše geslo bodi: Svoji k svojim! Le z odločnim nastopom bomo dosegli, 'da nas bo oholi tujec povsod spoštoval! Hmelj. Stanje hmelja. Po zadnjem poročilu poljedelskega ministrstva se je stanje gornjeavstrijskega hmelja vsled neprestane suše znatno poslabšalo. Tjudi n,a vzhodnem Štajerskem se je stanje deloma/ poslabšalo, vendar pa je še malo upanja na vsaj deloma srednjo žetev. Poročilo pravi končno, da se je hmelj v Sav. dolini istotako znatno poslabšal. Zanimivi poskusi s hmeljem. Na Angleškem so zadnji čas napravili s pridelovanjem hmelja več interesantnih eksperimentov, ki pa niso nič 'drugega, kakor nadaljevanje onih poskusov, ki jih je v Nemčiji že leta 1887 začel proizvajati Hayduck. Poskusi, ki jih je proizvajal vodja kmetijske visoke Šole v Wye-u, so pokazali, da imajo razne vrste hmelja velik razloček v aromi, ki obstoja v olju, ki vsebuje v sebi 'dve smolnaiti tvarini, od katerih se prva (mehka) pretvori in razkroji v takozvani petroleter (Petroleumäther) in druga (trda) ostane nerazkrojljiva. Ta mehka snov ima zelo veliko antiseptično in konservu-joČo moč, vsled česar merijo kmietje cene hmelja po odstotkih imenovane smolnate tvarine. Ker torej baje kmetje zelo pridno gledajo na to, da vsebuje rastlina kolikor največ take smole, je lahko razumljiva skrb za pravo obdelovanje hmelja, kajti samo košate rastline nikakor niso sigurno znamenje dobre limeij-ske letine. Poskušnja je pokazala), 'da je treba posvetiti vse moči, da se vzgoji prvič hmelj, ki bo vseboval kolikor mogoče veliko mehke smole in da se mora drugič kar najprevidneje ravnati pri sušenju hmeija, ali pa se ga mora po možnosti hitro oddati pivovar-narju. Poskusi na Angleškem so poklali, da. nemški, avstrijski, pred vsem pa bavarski hmelj z ozirom na vsebujoČo^ smolo daleko nadkriljujejo angleškega in da tega ni kriva samo angleška zemlja, ampak v prvi vrsti angleški hmelj kot tak'. Angleške sorte so namreč imele 10.6%, bavarske pa 17.08% imenovane smole. Ko so vsadili na Angleškem bavarski hmelj, in J?