POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 12 CENA 10 DIN Ureja uredniški »dbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave: »Posavski tednik«, Vidcm-Krško 1 — Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev. 515-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tedmk« izhaja enkrat tedensko L-n Zana Janca • ovo K R S K O, dne 27. marca 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO okrafiie konference ZK w Bre^lc^ln V nedeljo se je v Brežicah v vedno tam, kjer je bilo najteže domu JLA vršila okrajna kon- in kjer je bito potrebno naj-ferenca Zveze komunistov, ka- večje požrtvovalnosti, teri je prisostvov:lo 153 izvo- Osnovne pogoje za nadaljnji 1 ionih delegatov, ki c o zasto- uspeh smo ustvarili z doseda-pali 1530 članov ZK. Poleg de- njimi rezultati na področju na-legatov so konferenci prisostvo- rodnega gospodarstva in indu-vali šc: zastopnik CK ZK Slo- strializacije nase dežele. Nihče venije tov. France Perovšek, sc- nam ne more očitati neskroInkret ar GK ZKS Novo mesto nosti, če rečemo, da je zasluga tov. Franc Pirkovič, sekretar ravno jugoslovanskih komuni-OK ZK Hrvatske iz Klanjca, stov, zasluga neomajne enotno-predstavhik JT.A polkovnik Si- sti in odločnosti braniti in ču-movič. predstavniki okrajnih vati našo svobodo, zasluga Družbeno upravljanje in v j mladine, ki ponekod zapada tu-zvezi s tem krepitev vloge j di raznim slabostim in celo kri-okraja kot zametka komune, ? minalu. Pri vzgoji mladine daje okrajem veliko večje pra- j imajo važno vlogo poleg star-vice, zlasti še z uveljavljanjem ; šev, političnih organizacij tudi letošnjih novih gospodarskih prosvetni delavci, ki jih imamo i predpisov. Po drugi strani pa nalaga veliko večjo odgovornost za izpolnjevanje obvezne -sti do družbe in odgovornost do družbenega razvoja v okraju samem. Nastajajo novi odnosi med okrajem in višjimi organi oblasti pa tudi novi odnosi med okrajem, občino in podjetjem. Družbeno uprav- v okraju 310, od teh je 83 članov ZK. (Nadaljevanje na 2. strani) Potočan Danijel: Pvmimdnu Že pomlad prišla je v naše kraje, tebi spevi zopet bodo se glasili, rane srčne cele so in daje srce vir mi, da se bodo zlili najčistejši stihi tebi, roža čista, v čast. Zelje moje so, da bi cvetela, kakor si do zdaj in pela pesmi sladke bi naglas! Vrabček svoji zaročenki to je pel, malo se pozibaj je in odletel. 1 občnega zbora Trgovinske zbornice Zbornica bo ustanovila industrijsko sekcijo — Novoizvcl eni UO mora budno spremi)ati reorganizacijo trgovske mreže c via. _____ - - Trgovinska zbornica za okraj, upravni odbori KZ ne posveča-, okraju, ki jih sedaj rešujejo predsednik besedo “sekretarju nan5e socialistične politike se ceno uveljaviti. Ne upoštevajo Krško je bila ustanovljena v' jo dovolj pozornosti poslovanju ' občinski ljudski odbori Otež- tov M’akariu ki ie Dodal ob- mednarodni položaj Jugosla- vsej, gospodarskih predpisov, letu 1952 in ima za seboj pre-! trgovine in so ti uslužbenci ; kočena je tudi nabava lesa ’ ‘ -sl- - —j-1:«- — *- -’5 —: —-1- —= '—1------1----------3-1- " 1 *------J----1— 1— J!l- ----- lesni industriji, tako Kopitarni, Jugotaninu in mizarskim obratom, kjer bo v bodoče morala posredovati zbomica. Na občnem zboru so grajali postopek Tovarne pohištva v Brežicah kj je bila svoj čas član Trgovinske zbornice, med ________________________ _ letom pa je izstopila. Tovarna _ , od ozkih lokalnih tendenc. Lo- Brežicah. Poleg delegatov 50 i nižačijo'trgovine tovzsoioka- ! pohištva je imela namreč v le- aktivnost vsakega komuni- y preteklih letih smo reše-j čenega gospodarstva ni. vsaka občnemu zboru prisostvovali • drov proučeval je nove go-j tu 1952. v zalogi precej pohi- . Itako razumejo komuni, i v?li tudi najbolj pereče lokal- tovarna je del okrajnega go-i še: zastopnika Trgovinske zbor- j Sp0darske predoise ter se bavil štva> katerega so posamezna bistvo socialistične dcmokrac - ne gospodarske probleme. Do Spodarstva. okrajno gospodar-! niče Novo mesto, zastopniki Go- ?Sdi T ttino to finančno pro- --------------- ” *?•,**" »remaguiejo zastarele konca Ieta 1953 je biIo pri nas j ,(vo pa dc| ^ ce!otne druž- stinske in Obrtne zbornice ter bl6matlko oblike osla ;n v me.odi vod- v jndustriio, kmetijstvo, stano-, be i oLO, zastopnik šole za učence, ... . ... . stva, kako se borijo nroti osten- vanjMto izgradnjo, za obnovo s Pr0_ konkretna! v trgovin in OZZ. podpred-• Pri zbornici je bila forrmra- kom in raznim vplivom biro- . podeželja elektrifikacijo ob-1 Bre5 proucav-nja n - • • . ik nbčinskee liudskeaa na P°s®bna komisija, ki ;e bratskega klerikalnega in dre- Seteana^e^Sobtomov ljudskega lomeščanskear-,. elementa, škrat- gih ustaa#v investiranih »reko b?^‘ nroučewnto razvoja soka. kako s« komunisti kot na - ; 3 mi,Uarde dinarjev. Od nas j ^Ustičnih oZ^v to se Al bo« raveden in politično rfcte- samih pa je flznes tudi v veliki v obraiu v ven dol SZDL borijo za množi- K«m» v*™0. v _poojetjih, v okraju, v ustanov in množičnih orgsniza- marksistične analize razmer v cij. , Sovjetski zvezi, ki so jo dali . . Pn 9 uri ie sekretar okrai- tovariši Tito. Kardelj, Kidrič i Ijanje postavlja torej pred ko- nega komiteja ZK tov. Mlakar h. drugi voditelji naše Zveze, | muniste nove naloge m nove otvoril konferenco, pozdravil da je bila SZ razgaljena kot j probleme. nrrotne dete^ate to ®oste ter nesocialistična država, v kateri; Ko je govoril o dosedanjih prelagal delovno predsedstvo, vlada državni kapitalizem in { napakah, je dejal, da se je lan- Vodstvo konference je prevzel P.r»v to je vzrok njihovi a gre- ; sko leto pokazalo, da imajo potov. Šterban. Po izvolitvi po- siv™! politiki. ... ! samezna podjetj3 različne in- trebnih komisij je dal delovni Zaradi nase notranje in zu- terese, k; jih hočejo za vsako nanje sc je medni sežno polit’čno-gosnodarsko in V’.1C v zadnjih letih močno I skušajo na ta ali oni način pri- hojeno pot uspešnega dela. Prav brez nadzorstva, kar jih zava- org'nizaciisko poročilo. Okrepil in se tudi vse bolj ntr- j tj do sredstev, uveljaviti svoje gotovo so ob ustanovitvi mo- j ja na kriva pota. / . jaje. Vsakemu je znano, da težnje po delitvi sredstev ne rali pošteno prijeti za delo, j V trgovini je bilo v lanskem Tov. sekretar je med drugim naša država ektivno sodeluje gjede na potrebe celotne druž- toda danes jim ni žal tistega: letu nešteto sprememb na trži- dejal. da naj bi konferenca ob- v organizaciji Združenih naro- bc, okraja itd. Pri tem ne ob- časa, ki so ga za to delo pora-! šču in po podjetjih, kar je delala važna vprašanja, in si- (j0v. da konstruktivno sodeluje i s„j3mo dobronamerne težnje bili, kajti uspehi niso izostali, i kvarno vplivalo na cijene us- cer: kako so se organizacije ZK v vrsti mednarodnih gospodar- delovnih ljudi po gospodarskem VT torek so se zbral; trgovci! pehe. znašle v novih pogojih dela. v 8kih in drugih organizacij, da napredku. Vsako zdravo pobu- krškega okraja na drugem red-: Upravni odbor zbornice je pogojih druEbenega_ uprrvlia- razvija gospodarsko sodelovanje df> jn delavnost je treba ločiti nem letnem občnem zboru v1 na orea„ nj-a. ki zahteva močno pohtic- s ceio vrsto držav v svetu. | od ozkih lokalnih tendenc. Y,o- Brežicah. Poleg delegatov so! ---- no aktivnost vsakega komunista, ! meri odvisno, koliko bomo ce in za njihovo socialistično , jmeli na razpolago sredstev za zavest. Dejal je do morajo ko- i lokalne potrebe v bodoče; to se rmmistf v sedanjih pogojih ; nravi: od naše gospodarske po ,, v. ____ j mesecu oktobru to novembru odbora Brežice direktor Na- a 103 trgovinske obra_ rodne banice Brežice m drugi, j £ ^ Ko^isija je ug0_ JZFtFLSr? Si|» * i- •""** -* trgovska podjetja odkupila. V lanskem letu pa je omenjena tovarna prejela precej naročil iz inozemstva in ni čutila več potrebe po sodelovanju s trgovinsko zbornico, zato je izstopila. Precej govora je bilo tudi o vijejo v v imiaju. « ——„A—i 1 razen manjšin pomanjKijr nr'TSUSr'ULS! Lr.t,=zT^=?re,™?v°! k J. J. ti^5»„5SL*3: ua jv ueuvMva kreditiranju. Predlagali so manjših pomanjkljivosti .. „ „„trnim«« krmiti za cccinJizem. ki jo morajo nod : se mnramo za zvišanje storii-pritiskom neposredne odgovor-, rinsti dela. znižanje proizvod-n«yt> pred množicami izvrše- : n|b stroškov, za varčevanje na vati. j vsakem koraku in v vsakem Govoril je o dosedanjih us- ; podjetju ter ustanovi dobro go-pehih ter poudaril, da m do-1 spodariti. ser,eni rezultati v socialistični ! Ako hočemo voditi tako Dograditvi tem pomembnejši če litiko v okraju, moramo prav upoštevamo, da smo se v letu j dobro poznati gospodarske nro-1948 znašli v izredno težkih go- j blemc in tudi vso družbeno spodarskih okoliščinah. V ne- j problematiko. Morali bi imeti lahkih mednarodnih okoliš®- j izdelane perspektivne plane go- j ban, gospodarskem Knminaiu. , vsem m'iajge osebje, vendar je nah smo morali čisto znova na- i sperl.zrskeg«, r--voja v okraju,; osebnem_ okonscanui z druz -; y praks; dokazalo, da je ne- verovati gospodarsko sodelo- iz katerih b: bila razvidna nro-;1,0 imovmo itd. Dejal je. sposobno uspešno voditi da-; Trgovinska zbornica ima tre- vanje z za^-jdnimi državami, j učena, predinkutiran^ stališča.' m®”™° na aalost-^ ugotovita .j n£§njo trgovino Prizadevati pa nutno 45 članov in to: 12 tr- Lahko pi rečemo, da so bili v 1 katere stvari so bolj. katere tu.v.1 _ *L_ ' si moramo, da bomo nudili govskih podjetij, 28 kmetijskih elan, ZK. Med najboLj srabe potrebno teoretič- zadrug. 3 industrijska podjetja zlorabe položaj j m okor,Stama:no jzpopoln$iev Na žalost Se v in 2 vinarski zadrugi. V bližnji sredstvi splošnega ljud 8 zad{1jem času češče opaža da bodočnost; bo zbornica ustano- bi se potrošniški krediti za nakup industrijskega blaga prenesli na NB in bi v bodeče izdajala take in slične kredite le NB. Volitve na občnem zboru so bile tajne. Za predsednika je ...............................................Si “ss:: sSoT,, A SS---— | ElEEni€SFi: JiKJt zsnsz | -Mu-vns.« metoto kako se v živlicnto od-!bivalca v okraju 24.000 din. 1 vsem okrog reorganizacije tr- - —- - — raž^jo in kai mera mo V svojem Vseh zaposlenih ljud; v trgo- jtovske mreže S 1. aprilom bo deto Še i^finidniti vini na območju našeg, okraja Trgovsko podjetje »Potrošnja« delu se izpopolniti je 410 Povprečna starostna do- : Krško izvedlo decentralizacijo V svojem referatu je nadalje , ba teh jp 25 let_ kar dokazuje,' svojih obratov. V treh mese- 2 delegata za republiško skupščino. Na koncu je zbor sprejel še 14 važnih sklepov, katere bo morala zbomica v teku leta govoril o najrazli.nejsih , r,a~ ; da je zaposleno, v trgovini pred- 1 cih bodo potem videli, če se realizirati. Tako so sklenili, naj ban, gospodarskem kriminal . , vsem mjajge osebje, vendar je j tak način poslovanja obnese ali upravni odbor s sodelovanjem teh najtežjih dneh komnnrati m-ni važne. ZALtoUt VESTI premeženja vsekakor sodi Papež. Pešak in drugi Vprašanje borbe proti gospodarskemu kriminalu in oseb odhaia trgovski kader v proiz- vila tud: sekcijo za industrijo, vodnjo. Unajo, da se bodo tudi ostala Trgovinska zbornica je orga- industrijska podjetja včlanila v nemu okoriščanju moramo naj- lovsko V^bteTn 'vrste^Te- ; zainteresirana Pred ^gOTintito prei zaostriti med samimi čla- o»ebje m vrste, 1 ; VDrašani. TBST. — V imenu slovenskih MOSKVA. Po nepopolnih ve-kmetov, obrtnikov in malih tr- | steh je sovjetska vlada razgla-govcev je Kmetijska in obrtna sila neodvisnost Vzhodne Nem-zadruga v Trstu poslala mar- , čije. Sodeč po prvih komentar- šalu Titu pismo, v katerem mu jih v zahodnonemskem glav- _ „a BCJ1Hual ______, _ . sporoča, da so anglo-ameriške nem mestu Bonnu gre samo za j ni ZK. k iti vsak?j močan. So pa tudi obči-ker jo čutil v njih podlago za jansko giavno mesto zahodno- ne ^jer je sicer članstvo miio-gor~r. T-rski obstoj Slovencev, j nemški kancler dr Adenauer, • 7,a.jeto. pa kljub temu ne govskega kadra 1 vse vidne funkcionarje množic. . ustanove več pomoči, da z njo 3885* ! ŽS«-« T česar °se je'občutno Uidi’ znižala ; ferata smo posneli, da delo mia- Novoizvoljeni komite mladine Fašistični zakon’Ttem.' da sme | ki se bo sestal z vodilnimi po’! | ^ Waga in sirer za celih ' «=e v zattojem e,s«^ Mio ^ se je še isti tede^s^ialjara dovoljevati ustanavljanje kre-; litičmm, m_ državnimi oseb- ; delu SZDL govoriti. Obstala; 62 milijonov Zelo so se Pa nn Tti katero h te za' oroblemih ki se poiavltaio v ditnih zavodov samo Banca nostmi. Sodijo, da jih bo sku- : namreč ponekod mišljenje, da dvignili potrošniški kredit- za da hodi po poti. katero ;i je za- problemih ki se po javlja 10 v dTtalia. je še’ vedno v veljavi, i ša! prepričati, kako nujno je, | spadajo v delokrog SZDL le industrijsko blago Da bi to SKqj Nadaljevate je: $mo^u ob^ Zammnro^e b,. In ta je iznolnjevala v celoti ; da Italija čiroprej potrdi pogod- takp zvana politična vprašanja. I odpadlo, bi bilo umestno, da »Hočemo tako m.adi “vrednotah mladtoca diskriminacijsko delo. Dovolje- j bo o zahodnoevropski^obrambni ki niso povezsna_ s konkreten in^podobne^^kredite odo- M^auev gvoj(J ne^d_ oziroma mjadinke Vsi člani ob- Tu in ‘ tam so se pojavili v: visnost in ljubila svojo domačo činskega komiteja so sprejeli trgovinah primanjkljaji. Poka- grudo!« . 1 farne obveznosti, upamo, da ph zalo pa se ie, da se primani-J Diskusija je pokazala, da ,e bodo znali pravi.no m z vese- kliaii pojavljajo več v trgovi- bilo do sedaj malo političnega Ijem izvesti. ,aj m;adma le kot ,1 ilšl lctv. UCiV. IVVVU1JP- I v tu-'---- * * ” ------ •- vala te najrazličnejšim italiian- skupnosti. Menijo tudi, da jim : gospodarske in drugo preble-sleim denarnim zavodom delo- bo svetoval nai ne postavljajo matiko. izvajanje volitev itd. vanje, Slovencem pa ni dovolila . tržaškega vprašanja kot pogoj, | Nadalje je tov. sekretar goto — kot kaže ta primer — j ker je bolje, da se o tem vpra- ! voril še o vzgoji mladine. Dejal »udi še čedni ne dovoltoie da šaniu menijo potem, ko bodo je da se je aktivnost mladin- ........... ...... - „ ,,, , , nl„.n „v. te ustanovili vsa t en "denarni 1 že člani te organizacije in ko sklh organizacij povečala, ven- nah zadružnega sektorja. To dela med mladino m p . ' ' Mv<31j... ‘ ' ' bodo želi podporo ostalih članic, dar je ie mnogo neorganizirane pa predvsem zato, ker ponekod kulturno prosvetne dejavnosti, okolja. premalo suha poba kj vsrkava vse vpVve -cm- KULTURNI PREGLED K&stanjemea v Prešernovem tednu Prešernov teden je bil letos Med zadnje uspele akcije na- i lepi moderni slovenski zborni šega SKUD štejemo -Prešernov izreki. Če pravim vse tekste, teden, ki smo ga priredili v mislim kajpak tudi spremno dneh od 13. do 21. februarja.; besedo, kakor Pismo staršem Na sporedu je bilo deset celo- j itd. Se več: teden smo začeli s I 2500 ljudi, kar je za naše © pralnim šena v KršMeesi Čitali smo že o proslavi 8. marca v Krškem. Prisrčen iri lep je namreč spomin na nastop najmlajših, ki so ga pripravili in izvajali v čast v Kostanjevici na Krki silno j tega praznika, živahen. Naše prireditve je ob- j V starem, že skoro razpadajo-iskalo samo v tem tednu nad raz- večernih prireditev in predstav j Prešernovo pesnitvijo Krst pri j mere veliko. Dvorana je bila kina. Gledali smo Jaro gospodo, Savici, ki ga je z Uvodom vred j nekajkrat nabita do zadnjega 1 kotička. Seveda je k temu kul- Veliki valček in Madame Bo- povedala Pavla Kuhar, ki ža-varyjevo. Poleg tega so vrteli | služi za ogromno delo, ki ga je še predfilme o Francetu Pre- opravila, vse priznanje, šemu, Ivanu Cankarju in Slo- j V Prešernovem tednu je za-venskem narodnem gledališču, j čela delovati tudi Ljudska uni-Gledališče je ponovilo Ljube- j verza. Kot. prvo predavanje je zep treh kraljev in Pepelko ter j bilo na sporedu predavanje o priredilo svečano akademijo Neiztrohnjeno srce, na kateri turnemu uspehu pripomogla tudi znižana vstopnina, če je sploh bila. Strašna elementarna nezgoda, ki je že dve leti zapored uničila naše vinograde, je ljudem onemogočila tudi so izvedli tudi drugo dejanje Visoke pesmi, ki jo je napisala Francetu Prešernu, na katerem ' udeležbo pri kulturnih priredit--smo slišali splošne ugotovitve vah, kar smo ob tej priložnosti Uka Vaštetova. Na akademiji so se lepo uveljavili tudi mladinci in pionirji. Med uspele točke smemo šteti Sonetni venec kakor tudi Zdravljico, ki so jo dijaki nižje gimnazije deklamirali v sedmih jezikih. Zelo duhovita je bila tudi Nova pisarija, uspele pa so tudi druge točke, saj je bila vsa akademija ena sama nedeljiva celota. Tudi scensko je bila prireditev povsem svojsko zamišljena. Vsi nastopajoči so prihajali iz velikanske knjige — faksimilira-nih Prešernovih Poezij. Deklica, ki je Poezije brala, je odprla za vsako točko novo stran. Poudariti moramo, kar smo že na nekaj prireditvah v Kostanjevici opazila, da namreč nastopajoči vse tekste sijajno obvladajo in jih podajajo na pamet v o Prešernu pesniku in človeku, povsem upoštevali. Kmeiijsko-gospodcnska šala v Sevnici V decembru 1953 se je pričel i čini tel jev, tako KZ Sevnica, ki pouk v kmetijsko-gospodarski j je nosila glavni del finančnih šoli v Sevnici. Takoj v začetku : bremen in šolo materialno smo sicer naleteli pri neka- j vzdrževala. V ta namen je terih učencih odnosno pri nji- j žrtvovala znesek 33.867 din. K hovih starših na neki odpor, ! ekskurziji pa je še posebej pri-češ, čemu je te šole treba, saj ! s-pevala 10.000 din. Enako pri-so otroci svojo osnovnošolsko j zadeven je bil tudi MOLO Sev-obveznost že izpolnili. Vendar je 1 nica s tov. Smodejem na čelu, bilo takih prav malo in še to so j in to že v šaman začetim pri bili tisti, ki so iz osnovne šole ' organizaciji šole. S subvencijo izostali v 2. ali 3. razredu in bi 112.000 din je bil v glavnem krit bil zanje še pripravljalni razred ! 12-dnevni kuharski del tečaja. V naših vaseh se zdravstvene razmere boljšale V tem mesecu, mesecu marcu, zaključujemo zdravstvene tečaje za žensko mladino. Premnogokrat je zdravnik prepozen in pride zaman do ponesrečenca ali bolnika v hribih. Smrt ga prehiti. Bolnik zaradi oddaljenosti zdravnika, včasih tudi zaradi nevednosti ljudi, ki mu hočejo pomagati, plača to s svojim življenjem. Prvi koraki za zaščito zdravja in življenja ljudi v oddaljenih krajih so storjeni. 7. t. m. so pri izpitih zdravstvenega tečaja v Boštanju dekleta pokazala, da bodo sposobne dajati pomoč ponesrečencu do prihoda zdravnika. Tudi higienske razmere se bodo izboljšale po domovih in vaseh. Tečaj je v dveh letih v zimskih mesecih obiskovalo precej deklet, 21 pa jih je opravilo izpit z odličnim uspehom. Predavatelji so bili presenečeni ob njihovem zanimanju in želji po znanju in izpopolnjevanju. Tečajnice so mesec dni pred zaključkom tečaja pripravljale igro a Svet brez sovraštva«, dramo Mire Pucove, ki so jo ob zaključku uprizorile. Kljub učenih, ki ga je bilo v tečaju precej, so igro dobro naštudirale. Večina igralk je prvič nastopila. S svojo igro so navdušile gledalce, ki so napolnili zadružno dvorano. Zadovoljne z izpiti in uspelo igro so tečajnice pripravile zabavni večer, kjer so se izkazale v vsemu kot dobre organizatorice. Tečajnicam želimo, da bi znanje, ki so ga pridobile, znale izkoristiti v zadovoljstvo vaščanov in predavateljev, ki so ponosni na nov zdravstveni naraščaj. bodo J čem poslopju sredi samostanskega vrta je v pritličju velika soba. Kdo bi si mislil, da je tu notri prijetno, toplo bivališče naših najmlajših. Spretne in požrtvovalne roke izkušene vrtnarice so znale iz temne in velike sobe napraviti topel dom. Po stenah visi vse polno slik iz pravljičnega sveta, ob stenah lepo oblikovane klopi, v sredi mizice s stolčki, med njimi vse polno igrač — skoro kakor v pravljičnem gradu. Po vsem obzidnem dvorišču odmeva veseli živ-žav, ko se zbirajo otroci, ko se igrajo in ko se razhajajo. Kako prijetno je pri srcu materi, ko vidi, da gre otrok rad k svoji vzgojiteljici, še bolj prijetno pa, ko se vrača vesel, poln doživetij in poln primernega znanja. Kako je to prijetno in lepo, vemo sedaj vse krške matere. Bil je popoldan 8. marca. Ko smo hitele po opravkih mimo doma najmlajših, smo že v zgodnjih popoldanskih urah videle malčke s šopki prvih pomladanskih cvetlic z zelenjem in velikim pričakovanjem v očeh. Vse je nemirno gledalo in hitelo sem in tja. Ob četrti uri smo vstopile matere in povabljeni gostje. Po stenah se je vil bršljan, med njimi so kimali zvončki in se skrival bel teloh, male mizice pa so bile okrašene s papirnatimi, lepo izrezljanimi prtički. Na njih pa v košaricah vse polno slaščic. Pričel se je nastop. Mnogo pesmic o junaških ženah, požrtvovalnih materah in ljubečih otrocih. Klanjali so se, vrteli in peli, nasmejanih lic, srečni in brezskrbni. Sredi med njimi pa je skoraj neopazno stala njihova dobra in skrbna vzgojiteljica. Vsak prisoten je dobil v dar lično izdelano škatlico. Koliko nerodnih ubodov, koliko vprašanj, vrstilo in vsi prisotni so z zanimanjem sledili ter ob koncu zadovoljni odhajali. Tokrat nišo sodelovali dijaki gimnazije, ker so pač smatrali, da tako proslavo vendar enkrat lahko izvedejo samo odrasli. Sodelovali pa so poleg naših vojakov člani videmskega okteta, krški ženski zbor, znanj krški recitator, prav posrečen je bil zbor odraslih recitatorjev ter godalni trio bratov Ivačičev. Iskreno sta zapeli duet o mamici /mani Krčenju, ki ju je spremljal klavir. Da imamo tudi med starejšimi požrtvovalne igralke, sta dokazali tudi oni dve, od katerih ena je sedela pni kolovratu, droga pa čitala pismo umirajoče partizanke. Želimo si še več takih proslav, kjer naj bi sodelovalo čim več ljudi ob polni dvoranil Zok Tečajnice RK iz Zdol Iz Podbočja V Podbočju se je končal dne 16. marca 1954 drugoletni zdravstveni tečaj PLZ, ki ga je vodila tov. šketova. Tečaj je trajal od 16. novembra 1953 do 16. marca 1954. Predavanja znašajo 70 ur. Mladinke so pokazale pri predavanjih veliko zanimanje, kar so dokazale pri opravljenih izpitih. Od 32 kandidatk je na- koiiko pomoči in nasvetov, pre- j pravilo izpit pred izpitno komi- pretežak Prav bi bilo, da v , ki se je na željo učenk osnoval prihodnjem letu ne pozabimo ; po končani šoli. nanje ter da jih pokličemo v po- j Dne 16. marca 1.1. je bil ofi- je bilo vse to izdelano! In bilo je vse tako lepo napravljeno. Razšli smo se v prijetni zavesti, da se vzgaja tu mladi rod v ljubezni do dela, v spoštovanju do praznika naših žena. Ob sedmi uri zvečer je bila svečana akademija. Dvorana se "je počasi polnila ter se končno sijo predsednice OORK tov. Šerbečevo, predsednika zdrav, sindikata tov. Šerbeca, tajnika OORK tov. Arnška in voditeljice tečaja tov. Sketove ter prisotnih tov. predsednika občine, SZ, tajnice RK, ZB in AFŽ 22, in sicer od teh 5 z odličnim, 12 s prav dobrim in 5 z dobrim uspehom, 10 kandidatk pa se seben oddelek, kjer se bodo najprej učili pisanja, branja, poštevanke in računanja — šele potem učenja splošnih predmetov,. Šolo je obiskovalo 16 dečkov in 26 deklic, skupno 42 učencev. Od teh so bili 3 prostovoljci, 6 deklic pa ni niti enkrat izostalo od potika. Potekalo je vse v najlepšem redu in brez motenj. Učenci so bili disciplinirani, kar je mnogo pripomoglo k tako lepim učnim in vzgojnim uspehom. Zahvala gre vsem predavateljem, tako učiteljstvu osnovne šole, ki je predavalo splošne predmete, in strokovnim predavateljem iz Krškega: tov. ing. Milkoviču, Cimermanu, Kozoletu in Sevničanom: veterinarju Mohorju, ing. Šušteršiču in vrtnarju Trstenjaku. Vsi so storili več kot svojo dolžnost. Da pa je šola tako lepo uspela, je velika zasluga ne samo OLO Krško, ki je iniciator te šole, pač pa tudi tuk. krajevnih i cialen zaključek šole. V ta na-| men so deklice, ki so se med i tem časom navadile tudi nekaj ; kuharske umetnosti, povabile I svoje součence, predavatelje in i organizatorje šole na malo 1 zakusko. Ob tej priložnosti so bile najboljšim učencem razdeljene tudi lepe knjižne nagrade. Po uvidevnosti OZKZ v Krškem in gospodarskega sveta v Krškem, ki sta poleg KZ v Sevnici prispevala šoli znatne zneske, se je izvedla dne 20. marca uspešna in poučna eks-Imrzija v Maribor in Ruše. Učenci so si ogledali na Teznem tovarno TAM. tovarno dušika in umetnih gnojil v Rušah in srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Vsi učenci kakor tudi uprava šole, se vsem onim, ki so bodisi moralno ali fizično šoli stali ob strani, najlepše zahvaljuje za izkazano podporo in jih zagotavlja, da bo prihodnje leto uspela še lepše. Upravitelj šole le napolnila, kar je redek pri-1 izpita ni udeležilo in bodo mo-mer v Krškem. Dvanajst točk j rale ta izpit opravljati ali v pestrega sporeda se je hitro Cerkljah ali v Krškem, kajti Ilirsko grobišče pri Dobovi Z ehrris Mere« žil v Ireicaii (Nadaljevanje s Govoril je tudi 1. strani) borov SZDL. Aktivnost okraj- Pred kratkim je .izšla v založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Razred za zgodovinske in družbene vede) kot posebni odtis »RAZPRAVE III« zajetna brošura Franceta Stareta »Ilirsko grobišče pri Dobovi — Izkopavanja leta 1952«. V uvodu nam avtor pojasnjuje, da je Posavski muzej v Brežicah v juniju 1952 po zaslugi tov. prof. Franja Stjnlov-ška pokrenil svoje prvo teren- limo tudi v bodoče čim večjih uspehov pri raziskovanjih Posavskega muzeja na ozemlju krškega okraja, tov. Stiplovšku, ravnatelju muzeja, za njegov trud in požrtvovalnost vse priznanje, zahvalo pa Svetu za kulturo in prosveto OLO Krško in vodilnim funkcionarjem okraja za vso dosedanjo in bodočo naklonjenost in pomoč, ker se je tako marsikaj rešilo in ostalo doma, kar bi sicer odšlo v privatne zbirke ali pa brez opravljenega izpita spričevala ne morejo prejeti. Kakor že omenjeno, so mladinke kazale za snov živo zanimanje, posebno pa so se izkazale tov. Kuntaričeva, Petelinova in nekaj drugih. Zasluga za obdelavo dokaj obširne snovi gre predvsem tov. Šketov i, ki je vložila ves trud in vso svojo pedagoško zmožnost in s tem dosegla resnično zelo lepe uspehe ter zasluži vso pohvalo. Po opravljenih izpitih je nagovorila predsednica OORK absolventke tečaja z bodrilnimi besedami, da to znanje, ki so ga pridobile v tečaju, porabljajo na vasi in ga širijo med narodom ter da se tudi same še vnaprej poglabljajo v snov. Sledila je skromna južina, prirejena na čast mladenkam in prisotnim članom. Mladenke so napravile na vse prav dober vtis. Želimo jim pri tem delu veliko uspehov. Izrazile so željo, da bi si rade ogledale zdravstvene ustanove v Ljubljani, za kar je tov. tajnik OORK obljubil vso svojo —■-moč. P.. Drnovo Damjan Vahcn Iz Velike doline o vprašanju vzgoje in aktivizaclje naših žena, dejal je, da so po reorganizaciji AFŽ žene ustanovile ra Vidmu »Društvo delovnih žena«, v Kostanjevici so v teku priprave za ustanovitev društva »Žena in dom«, v Pišecah bodo žene delate v okviru sekcije zadružni c itd. Pri tem je bistveno, da jih pri sedanji stopnji zavesti naših žena j vključujemo v politično življenje SZDL kot popolnoma enakopravne državljane. i ZK kot celote je danes spričo I dejstva, da so v celoti ukinjeni profesionalni politični delavci v komiteju, izredno važno, j Po poročilu tov. sekretarja in j predsednika revizijske komisi-i je tov. Dernača se je razvila I živahna razprava. V njej je i sodelovalo preko 20 delegatov. Vsi razen nekaterih so nače-; ujeli zelo aktualna vprašanja, več delegatov pa je govorilo o borbi za lik komunista in ideološko izgradnjo članstva ZK. V razpravo je posegel tudi nili, nakar so bili pri tajnih volitvah izvoljeni za člane okrajnega komiteja: Martin Bajc (128 glasov), Rozika Bohinc (112), Lojze Colarič (128), Franc Dragan (126), Jaka Der-nač (126), Franc Fabjan (80), Janez Hrovat (112), Franc Iljaž (113). Lojze Mlakar (140), Stane Nunčič (122), Niko Pečnik (108), Lojze Rihtar (136). Karel Ster-ban (135), Karel Štrukelj (134), Slavko Štrukelj (84), Lojze Vu-čajnk (125), Milko Vučajnk (86), j bodo z ozirom na Tone Zupančič (144), Mirna Zu- v Selah najbrž še pančič (133). V revizijsko komisijo so bili sko arheološko delo z namenom, da razišče to žgano prazgodo- v muzeje" drugih republik, vinsko grobišče. Stroške za izkopavanja je kril Svet za kulturo in prosveto OLO Krško, izkopavanja je vodil dr. France . Stare iz Ljubljane, izkopanine 1 pa so preparirali in konservi- i Preteklo nedeljo je bil v Ve-rali v laboratoriju Arheološke ’ liki Dolini roditeljski sestanek, sekcije Slovenske akademije ki se ga je udeležilo preko 100 znanosti in umetnosti. Prve gro- t ljudi. Velika udeležba je pričaka:?3 so odkrili že prej, leta : ]a, da je med našimi ljudmi za-1951 Pa so prišle po prizadeva- nimanje za vzgojo in šolska njih tov. Cvetka, upravnika, vprašanja. Sestanek je vodil S' j šolski upravitelj. V svojem go-! voru je orisal vso šolsko pro- gramoznice v Dobovi, in Skalarja iz Velikega Obreža prve najdbe v Posavski muzej. V letih 1950 in 1951 je bilo odkopanih 9 grobov, v juniju 1952 pa 34 grobov ki nam kažejo zveze z obdravskimi grobišči pa tudi vzroke za blematiko, neuspehe. V diskusiji po referatu je bilo podanih več pametnih pred- zgodnje ilirske epohe v Slove- ' ’ k^ neb *"*73*^ 3 *' '?^ne niii iz časa okoli leto 1000 nred {z?0-ine uspehe. Razveseljivo je ko?iri o^SSffiSS; f st°Pnik CK ZK Slovenije j izvoljeni: Vcndel Ficko (112 problemih ZK fe rondari! zna- ’ tov' France Perovšek, ki je v j glasov). Jože Hegler (113), Rudi današnja okrajna konferenca, j Za delegate za III. kongres tako kot mnoge druge v Slove- | ZK Slovenije so bili izvoljeni: niji, velik napredek v odnosu Tone Zupančič (140 glasov), na konference iz preteklih let. * ' - - Dejal je, da pa n-, tem ne smemo ostati, temveč se morimo komunisti boriti za še boljše delovne uspehe vsepovsod. Na- tošnjem letu kaže večja tendenca izključevanja članstva ZK, kakor pa sprejemanja in da je to razumljivo spričo večjega, poudarka na kvaliteto članstva ZK. V poročilu se je tov. Mlakar dotaknil tudi vprašanja sistema dela okrajnega komiteja in občinskih komitejev ter dejal, da si je okrajni komite ZK prizadeval, da svoje delo prilagodi novim zahtevam in vlogi, jo im?jr. komunisti v sedanjih po-reji"] Tudi mnogi občinski komi to ji ZK so v tem napredovali, drugi pa se še ukvarjajo z drobnimi političnimi vsakodnevnimi vprašanji in s tein tudi hromijo delo od- Lojze Colarič (134). Lojze Mlakar (131), Živko Bernot (130), Albina Hočevar (130), Marija Šterban (127), Jaka Dcrnač (120). Tone Rihtar (125) Tončka niji iz časa okoli leta 1000 pred našim štetjem, morda pa še nekoliko starejše. Izkopavanja so se nadaljevala tudi v letu 1953 in z velikim zanimanjem pričakujemo o njih poročil, ki izkopavanja zanimivejša, kot so v omenjeni brošuri, ki jih pojasnjujejo slike in tabele najdb, tloris dobovske gramoznice, profili izkopanih grobov in situacija Dobove Dr. Staretu, vodji raziskovanj na našem Posavju, pa že- Občni zbor KZ v Čatežu Občni zbor Kmetijske zadruge v Čatežu je bij nenavadno dobro dejstvo, da so vsi navzoči izrazili pripravljenost za sodelovanje med domom in šolo. Vse boli živo pa stopa v ospredje tudi gradnja nove šole v Veliki Dolini. Po sestanku so se posamezni očetje in matere pogovorili še z razrednimi učiteljicami o napredovanju svojih otrok v šoli. Razgovori so pokazali veliko vrednost roditeljskih sestankov, učiteljskemu kolektivu pa večjo potrebo spoznavanja domačih razmer, v katerih živijo otroci, ki obiskujejo šolo. V Uka okviru Dolina KUD Slavček je uprizorila Ve- pre- dali e je tovariš Perovšek go- Rešeta (109), Jože Juričdč (109) t« 1 ^ : z-x ________t______Z T____ T V _ .. _ 1 voril tud' o pomenu najnovejših gospodarskih ukrepov, o vzgoji in vlogi komunistov itd. Kandidacijska komisija je na osnov; rezultatov diskusije, ki sc je že nekaj tednov vodila v organizacijah ZK, predlagala kandidate za okrajni komite, revizijsko komisijo in delegate za III. kongres ZKS Delegati so predlog komisije še izpopol- Ivan Lončarič (109). Rozika Bohinc G08), Franc Šetinc (97), Jožp Hegler (97). Rudi Mejak obiskan ter je bil prvič, odkar j teklo nedeljo dramska skupina obstaja, sklepčen že ob prvem | iz Jesenic Nušičevo komedijo sklicanju. Poživljen z novimi | »Protekciia« v prosvetni dvora -člani je zbor živahno razprav- ni v Veliki Dolini. Igra je bila lial o obnovi vinogradov, škrop- | dobro naštudirana m izvedena. Velika obcestna vas Drnovo leži na Krškem polju ob križišču cest, ki vodijo proti Raki, Leskovcu, Cerkljam in Krški vasi in je eno najpomembnejših najdišč zgodovinskih predmetov iz mlajše bronaste in železne dobe, ki jih povečini hrani Državni muzej v Ljubljani. V rimski dobi je tu nastala ob rimski cesti, ki je vodila iz Emone (Ljubljane) v Siscio (Sisek) znamenita rimska naselbina, ki jo je cesar Vespazijan (proglašen za cesarja leta 69 po legijah, ko je premagal Žide, ki so se uprli rimskemu gospostvu — naslednik cesarja Nerona! ?vzdignil v mesto: .Mu-iv.cipiurn Flavium Neviodunum. Od tu pa se je odcepila tudi cesta, ki je vodila proti Cele! (Celju) in Petoviu (Ptuju). Proti koncu 19 stoletja je v Drnovem in okolici izkopaval J. Pečnik, ki je odkril več sto žganih in okori rti h grobov, v katerih je našel mnogo lončenih in steklenih posod, fibul (sponk in zaponk), žar, zapestnic in verižic, korald, uhanov itd. Odkrili pa so tudi sledove stavb, denar, orožje mozaik, kopalnice in vodovod, ki je vodil iz Gorjancev v mesto, ki je imelo tudi žrtvenik boga Mitre. V dobi preseljevanja narodov je bilo mesto popolnoma rx>ru-šeno: nadalvria izkopava tria. ki jih ho vodil Posavski muzej v Brežicah. Oa nam bodo skoraj gotovo odkrila pomembnost in važnost tega kram tako v starem kakor v srednjem veku. z Iri-r—vtVnimt pa obogati'«* Po- g p. , -",; -- l-el-nr r-m bogatile zltirkn ljubljanskega in graškega muzeja. IZ BRESTANICE (94), Miha Ceršak (89) vsi osta- ! l.jenju sadnega drevja, dvigu ži- j Igralcem se je poznalo, da niso li pa so prejeli manjše število glasov. > Pred obkovo volilnih rezultatov je bila sprejeta resolucija, ki jo bomo objavili v naslednji številki. vinoreje in drugih gospodarskih vprašanjih. Novoizvoljeni upravni odbor stoji pred odgovorno nalogo, da bo Kmetijska zadruga res tisti faktor, ki bo z raznimi krediti usmerjala dvig kmetijstva. V Brestanici so imeli v nedeljo na šoli rodtteliski cr-stnrek, katerega se je udeležilo precejšnje število ljudi Razora v-Ijali so o učno vzgojnih proble- bili prvič na odrskih deskah. ! Z ,Ker, se :e tv> im u,ullw« n w , ! tuni v terr kram no- _ ^tornidogodsk treba no ustanovitvi D-oštva po uspeli prireditvi Finžgarje- ! prijateljev mtodine. So n, se-vega »Divjega ovca« ob koncu , stanku ustanovili io:ctot’"vni preteklega ieta. »Divjega lovca« | odbor, k-' že priprav’in vre no-uprizorila dramska skupina tr^hrto za uirtanovni občni iz Velike Doline. zbor. Novice in dopisi iz nasifi krajev IZ BREŽIC Z BIZELJSKEGA KMETIJSKI RAZGLEDI Pi@des©sti traim©-d@šc‘imih gaelaaie Če bi hoteli analizirati vse ve, tako da z gotovostjo dobi- živina v mešanici bolje izkoristi mogoče činitelje, ki vplivajo na mo srednje dober pridelek, j beljakovine. Tudi se nam ni proizvodnjo krme, bi jih lahko 5. Deteijno-travna mešanica : treba bati, da bi živino nape-aaSteii razen kvalitete zemlje je manj podvržena raznim rast' j njalo, kot se često zgodi pri še celo vrsto: premalo gnojenja tinskim boleznim in živalskim krmljenju s samo deteljo, s hlevskim gnojem, kompostom, škodljivcem in zajedavcem. De- i Če potrdimo te navedbe, se gnojnico, umetnimi gnojili, ne- teljni škodljivci ne napadajo bomo odloCili za setev travno-povoijni vodni režim, brananje, trav, travni pa ne detelj. deteljnih mešanic. namesto či- apnjenje itd. Travna ruša je le | Mešanice lahko sejemo tudi ste detelje. Tisti, ki bo setev redkokje dobra. Sestav trav pa na zemljiščih, ki so za deteljo : izvršil letos, bo prihodnja leta.. t_ t_T_ . . ,. _ , _ _ potrjuje, da so najslabše kako- prelahka. i imel mnogo posnemalcev in bo j cab dvoranica Prosvetnega do- živine. KZ Bizeljsko je organi vosti. Da bi pomagali živinoreji j 6, Travno-deteljna mešanica! s svojhn delom zadovoljen. ; ma zevaja prazna, saj je po- zirala prodajo vsakovrstnih v prehrani, kmetovalci običajno je bolj prirodna kot čiste kul- j Kaj bomo izbrali za setev na | setjJO ;gro — reci jn piši — 22 | kmetijskih strojev ter tudi vse na svojih poljih uvajajo v kolo- ture. Hranilne snovi so v mno- j različni zemlji in v raznih le- j iju(3;t igralčev to ni preplašilo ; prodala. Ravno tako se je ob-bar detelje. Če v razgovoru po- go boljšem razmerju in zato gah, bomo opisali prihodnjič tožijo, da posebno črna detelja .. rada peša in zataji, posebno še, se nujno prične že v predšolski dobi, saj se že v najnežmej-ših otroških letih dejansko začenja razvijati človekov značaj. Dom ir. šola se morata pri 13, marca je ponovilo KUD j Občinski ljudski odbor Bizelj-Krška vas spevoigro Zlate Ko- sko je na predlog svojih voliv-iarič-Kišar »Nezaželeni zet«. ! cev uvedel zopet sejme, katere . (Prevedla in za slovenske odre je bivša občina opustila. Tako | oblikovanju socialističnega ao-priredila V. T., glasbene točke je bil prvi otvoritveni sejem v | yeka medsebojno podpiran, zato komponiral M. M.) Igralci so , četrtek, 18. marca 1954. Kljub je prav, da so se začeli starši Cerkljah ob Krki, v Leskovcu , in daljne okolice prignano 219 in Brežicah. Medtem ko so v glav živine. Kupčija je bila ze-prvih štirih primerili imeli na- j lo živahna, kar priča dejstvo, da bito polne prostore, je v Brezi- i je bilo prodanih 31 glav goveje če so pogoji za njen razvoj sla- |£ KOSTANJEVICE bi (zemlja in klima), so običajno nejevoljni in imajo za pred nedavnim je imela svoj j lenjskim Benetkam, pa ne sa-vzrok slabo seme. Pred drugo rC(ini letni občni zbor Kmetij- mo njim. temveč tudi vsemu svetovno vojno smo priporočali * ska zadruga Kostanjevica. Zbor okraju. Ne bo napak, če trdimo, vsi skupaj vzgajamo in izobražujemo našo mladino. Vsi se moramo zaradi tega tudi seznaniti s smotri socialistične vzgoje. Poslušalci so predavateljevim izvajanjem sledili z vidnim zanimanjem. Ker pa je in so igro, v kateri so prika- ' nesel kramarski sejem, kjer so bilo Zg obširnejšo diskusijo zani belokranjski žetveni obi- i imeli KZ in drogi na svojih . . t Podtevoršek' čaji, prav lepo podali. Tudi in- stojnicah precej živahen pro- i otijavorsek scenarija je bila prav skrbna, j met. Obiskovalci so bili s sej- | ob.jubil, ds bo ime« pti nas se Kontakt med igralci in gledal- j mom zelo zadovoljni, ker so drugo vzgojno predavanje, ki ci je bil takoj vzpostavljen in prisrčen aplavz zadovoljnih navzočih je popravil razočaranje setev tako zvanih deteljno-trav- se je vršil prvič v novozgraje- da je med najlepšimi v okraju, j zaradi slabega obiska, nih mešanic, ki imajo zanes- nem zadružnem domu. Vredno okraju j Tov prane Bemetič predava- IHS BE"BnE sSS vsebuje različne vrste trav z j na- pridelkov in gnojil tudi živila j »Pevski zbor sestavljajo sami Kosta- in industrijsko blago. Svojo po- mladi pevci in pevke, ki z ve- organizatorji sejma skrbeli poleg drugega tudi za pristno bizeljsko vino in jedačo. Prihodnji sejem bo 17, maja 1954. S. M. IZ ČATEŽA V nedeljo dne 21. marca, se je vršil v osnovni šoli na Ča- bo letos meseca maja. K. IZ BOŠTANJA V Boštanju je obiskovalo pod vodstvom ORKJ zdravstveni tečaj 35 deklet. Tečaj je hfi ves čas dobro obiskan. Takoj v začetku tečaja je vstopilo 31 tečajnic v organizacijo Obč. RK J in plačalo članarino Dne deteljo, ki imajo različne zahte- kmetijska zadruga k družnico ima v Cerneči vasi, ki liko navdušenostjo in poirtvo- tezu zelo uspel rodite jski seve in klimatske pogoje. Detelja | ^S^1a je precej Oddaljena od Kosta-, valnostjo gojijo našo pesem. V stanek. ki se ga je kljub ne- ima koreninice, ki segajo v pre- j sadSrsko-vino- njevice Zanimivo pa je. da j zboru vlada zgledna in samo- ugodni dopoldanski un udele- 7. marca t. !. so tečojmee pred I Uradniški, strojni. 3U hranil- Prodajajo_ vse artikle v pošlo-; nikla disciplina. T( mladi pevci jo hrano, travne mešanice pa j po_kreditni in trgovinski od- valnici po isti ceni kot v za- i in pevke se žele dvigniti nad razvijajo koreninice v gornjem j 0 j drugi, ker krije vse stroške raven povprečnih zborov, zato sloju zemlje. Tako se hranilne i Kljub gospodarski katastrofi prevoza zadruga sama. snovi v zemlji enakomerno in _ ]ansko!etni DOzebi — ie za-1 Na občnem zboru so sklenili, dokaj dobro izkoriščajo. I drug dosegla l preteklem po- j da bodo od 1,696.049 dinarjev 2. Detelje dušik usvajajo in ' siovnem letu največji promet, i dobička, razdelili 20”/o med za-odvečni dušik oddajajo travam, j Precej denarja je dala zadrn- j družnike ki rastejo na isti površini. De- ga za elektrifikacijo okoliških I Na koncu so izvolili nov tel j e prestrežejo s svojimi glo- , vasi in za gradnjo ceste Koča- j upravni in nadzorni odbor. ri ™~Vodenice' • , , ,. Čudno pa je to. da kljub veli- Mnogo pa je prispevala' tudi: f" za dograditev zadružnega do- j kemu številu zena a obenem ma. Moramo reči. da je v glav- zboru, ni bila niti ena izvolje- bokitni koreninicami razne hranilne snovi v spodnjih slojih, kot fosfor, kalij in apno, ki bi bile sicer izprane in rastlinam nedosegljive. 3. Mešanice detelje s travami bolje izkoristijo zemljo ter tako dajejo mnogo večje pridelke. 4. Travno-deteljne mešanice dajejo zanesljivejši pridelek kot detelja ali trave same. Rast si v okviru svojega zbora še posebej pridobivajo potrebno splošno pevsko-glasbeno izobrazbo. V spevoigri so mladi pevci in pevke izvajali vse glasbene (solistične in zborne) dele po- čilo nad 70 mater in očetov izpitno komisijo, sestoječo iz otrok, ki obiskujejo šolo. Ste-tajnika ORKJ Krško tov. Fran-vilnim roditeljem, ki so napol-! ca Arzenška, kapetana Dušana nili učilnico čateške osnovne j Opaeiča in tovariša Dragotina šole do zadnjega kotička, je j Grimška — vsi iz Krškega — predaval o predšolski in šol- napravile izpite s sledečimi oce- ski vzgoji otrok profesor učiteljišča iz Celja tov. Albin Pod-javoršek. V nad eno uro trajajočem govoru je uvodoma obrazložil poslušalcem razvojno na v upravni odbor nem zasluga zadruge, da ta dom sploh obstaja. Zadružni dom v Kostanjevici v.„ je bil nujno potreben, saj druge Občani ODC'nfi ITiliSCS Z dvorane nimajo. Vse prireditve, poziimau^niam nfimnnpin proslave itd se vrše v domu. razumevanjem pomagajo vsem samostojno ob spremljavi ; dobo, poudaril pomen druž za odrom. Njihovi pravilni vsto- j bene vloge vzgoje, ki se prične Nabavili so tudi kinoap-raturo s čimer so mnogo pridobili. Enkrat tedensko igra kino ki je ni činitelji in rastni pogoji raz- vedno dobro obiskan. Dom sam, lično vplivajo na detelje in tra- lahko rečemo, je v ponos do- Golimo topole Z napredkom industrije ter vih, so potrebna dolga sto-zvišanjem živi jenske ravni člo- letja, ker rastejo počasi veštva se poraba lesa vse bolj | ter je treba n. pr. za hrast 140 veča in spreminja svojo obliko. | let, da doseže zrelost, za bukev V vseh zapadnih državah so v ; 120 let, za iglavce do 80 let itd. tem oziru že daleč pred nami in i Topoli, ki jih je mnogo vrst, ne gledajo, gozda in lesa kot vir j rastejo jako hitro in že v 15 le-kurjave. Drva za kurjavo pred- tih na dobrih tleh dosežejo dostavljajo samo še odpadek pri ; belino do 30 cm premera. Topo- razvoju občine Vaščani vasi Tržišče se pripravljajo na ureditev cestne razsvetljave po vasi, za kar so že prostovoljno vsi — razen enega prispevali precejšen delež v denarju. Pomagali bodo pa tudi v materialu. Prebivalci vasi Pijavice, Zg. in Sp. Mladetiče, Gabrijele, Po- pi, čista intonacija, ritmični čut, smisel za dinamičo podajanje in ustrezna uporaba tempa so napravili najboljši vtis. Prepričani smo, da bodo mladi pevci in pevke šli še nadalje po začrtani jx>ti do vedno večjega znanja in uspehov. Njihovemu neumornemu vzgojitelju Francetu Baškoviču pa priznanje in pohvalo.« IZ LESKOVCA 2e konec preteklega leta je že ob otrokovem rojstvu. Obširneje se je zadržal pri smotrih socialistične vzgoje. Če hočemo uspešno graditi socialistično domovino in vzgajati naše otroke v telesno zdrave, nami: odlično 21, prav dobro 8, vse ostale pa z dobrim uspehom. Osem tečajnic se je obenem vadilo za uprizoritev drame »Svet brez sovraštva« Takoj po izpitu so nastopile na odru v zadružnem domu v Boštanju, katerega dvorana je bila nabito polna Dramo so tečajnice uprizorile z dobrim uspehom, kar so gledalci z navdušenim aplavzom odobrili. Po igri se je vršila prosta za- umsko izobražene, delovno spo- bava tečajnic, na kateri je so- sobne, moralne neoporečne in estetsko pravilno doživljajoče branitelje in borce za neodvisnost in svobodo FLRJ, se moramo truditi za vsestranski razvoj otroka Tovariš predavatelj nam je nazorno pred-očil naloge fizične, intelektual lje in Skrovnik ter tudi iz ob- ; sebno navdušena. Od 63 prijav-; čine Mokronog pa zbirajo pro- j ljenih se je pozivu odzvala le . stovoljne prispevke za postavi- j četrtina tečajnic. Pa še te niso ; tev novega postajališča. Direk- j bile stalne. Vedno so se sklice- j cij.a je namreč sklenila posta- j vale na sosede, češ če ne bodo j viti ga še v tem letu s pomoč- te hodile, tudj prvim ne bo tre-jo vaščanov. Odzvali so se vsi. ; ba. To prerekanje k sreči ni dol- j Malkovčani pa se resno in z ’ go trajalo. Kmalu so vaška de , , .. . ne, delovne, moralne in estet- bilo v leskovški občim precej s^e ;n poudaril, da ___________________________ _____ govora o tečaju RK. Zenska mla- ■ brez skladnosti doma in šole ' stopi preskrbijo sredstva za dina zanj ni bila v začetku po- ne more biti prave vzgoje, ki ambulanto Obč. RKJ Boštanj. deloval orkester iz Šmarja pri Sevnici, in tečajnice so se prarv veselo zavrtele. V poznih nočnih urah smo se razšli in tako na 7. marec ne bomo kmalu pozabili. Tečajnice so še sklenile da bodo to dramo ponavljale v Loki pri Zidanem mostu, Krmelju in Studencu, da s temi na- izkoriščanju lesa in za industrij- jov les je vsestransko uporaben, vztrajnostjo pripravljajo na i kleta spoznala, da imajo od te sko namene. i aji kot kemijski les, ali kot les • elektrifikacijo svojih vasi. Ča- j čaja koristil. Obisk pa bi bil Ravno ta prekomerna poraba za industrijske namene (vžigali- j kajo seveda na pomoč? i lahko stoodstoten, če bi šest. lesa pri nas za kurjavo je vzrok, Ce, deske itd.). Topolov les se j pa tudi Tevčani z okolico si j deklet tečaja ne bojkotiralo, da smo zaloge v naših gozdovih ' jako dobro plača in vsak posest- j bodo kmalu svetili. Z A. i Največ j e zanimanje so poka- spravili na tako nizko stopnjo, ; njk zemlje bo našel prostor za da dosegajo komaj 1/3 normale : saditev topolov. Občinski ljudski po količini, po kakovosti drevja j ocibori in gozdarske komisije naj pa še verjetno manj. I potrebno ukrenejo, da se bodo Mnogo naše industrije, rudni- | jz gozdnega sklada ustanovile v ki, železnice, gradbeništvo itd. ; vsaki občini drevesnice, kjer bo je odvisno od lesa in od pri- j med drugim tudi zasejan topol, ra sika v gozdovih. Tisoče delov- Podrobna strokovna navodila za nih ljudi je danes zaposlenih v saditev topolov bodo dajali podjetjih, kjer je osnovni mate- j gozdarji ter naj se nanje obra- Mladinke v Kostanjevici so zaključile tečaj Rdečega križa Prejšnjo nedeljo so mladinke j zala za prvo pomoč in za men- talno higieno. Za zaključne izpite so se temeljito pripravile. 20. marca je bilo pred izpitno komisijo 41 tečajnic. Dokazale so, da so zimska predavanja, ki so trajala skupno 128 ur, dobro izkori. liliki kolaček. V nedeljo, dne 28. t. m., bosta dajala upravni in nadzorni iz mesta in okolice Kostanjevi- j stile. Odličen uspeh je doseglo ce uspešno zaključile tečaj žen- Pr.aY dober 15, dober pa 2 «-* * «f ske pred vojaške vzgoje Po tečajnici. EEBEEBI/EEE i % j -e& •KS-tie ~ i. j jss sa ..i__■*____I potokih in pašnikih. Topol je j katerem so nam nudile dve uri katero so same naštudirale. K ! letnem gasilskem zboru ki se prav prijetne zabave Uprizo- uspeli zaključni zabavi sta tudi °° Prl