/Primorski Št. 211 (15.655) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchl 6 -Tel. 040/7795600 GOBCA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 La Combustibile 34018 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja |f6_s • les in premog za kurjavo Pooblaščeni prodajate za tržaško pokrajino \« peči in štedilniki na drva Jsoo lir NEDEUA, 22. SEPTEMBRA 1996 Dril1^8^ obca™' ^ nedeljo h. ^!?lodlocalio i Silam na oženi ^-tLb„od, 1’0bljube o delovr >o razvoju prisl . 8Hadji tennoele tevT^PosegiM iit j^ka ob izlivi ohn tev Larine stven,^6 h r^.ke, pre 8S?fr- 1 Sinhrotron bo 1 ostal brez Rubbie TRST - Nobelovec Carlo Rubbia namerava zapustiti predsedniško mesto družbe, ki upravlja sinhrotron. Za ta korak naj bi se odločil zaradi preobremenjenosti, zaradi katere ni več kos formalnim in birokratskim zadolžitvam: povsem se namreč namerava posvetiti novemu znanstvenemu načrtu, povečevalcu energije. S sinhrotronom pa bi še sodeloval, pripravljen je tudi sprejeti častno predsedstvo. Na 3. strani ■ Cora: Trst naj se I zgleduje pe Turinu TRST - Združenje proti prohibiciji mamil Cora je predlagalo, naj bi tržaški občinski svet sledil zgledu turinskega in se zavzel za legalizacijo lahkih mamil ter za nadzorovano distribucijo težkih mamil. Kritizirah so župana Illyja, ki ni spoštoval predvolilnih zagotovil glede pomoči narkomanom. Medtem so karabinjerji poslali izvidnice pred vse šole, da bi preprečevali razpečevanje mamil. Na 4. strani LA SPEZIA / PODKUPNINSKA AFERA TRŽIČ / KLJUB SLABEMU VREMENU Italija prodajala orožje v Bosno? LA SPEZIA - Prekupčevanje z orožjem je eno od bistvenih vprašanj, ki ga pogla-bjajo sodniki v La Spezii, ki so v tem tednu odredih aretacijo poverjenega upravitelja državnih železnic Lorenza Neccija, finančnika Francesca Pacinija Battaglie in drugih poslovnežev. Sodniki so včeraj zahtevah od obrambnega ministrstva in ministrstva za zunanjo trgovino gradivo o pogodbah iz prejšnjih let. Preiskovalci so prepričani, da je bilo prekupčevanje z orožjem eden od donosnih poslov ljudi, ki so se združevali okoh Pacinija Battaglie kot naj bi dokhzovala prisluškovanja telefonskim in drugim pogovorom. Možno je tudi, da je Italija kršila embargo na izvoz orožja v Bosni in zato so poverjenega upravitelja tovarne Oto Mela- ra Francesca Guarguaglinija, ki je bil tudi aretiran, osumili kršitve določila, ki prepoveduje prodajo orožja državam v vojni. Sicer pa je bilo orožje namenjeno v Latinsko Ameriko in na Bližnji vzhod, prisluškovanja pa naj bi dokazovala, kot poudarjajo sodniki, »kako so italijanski politiki občutljivi na pritisk proizvajalcev oborožitve«. Prodajo orožja pa naj bi omogočile podkupnine tistim, ki so pri kupcih imeli moč odločanja. Včeraj so sodniki iz La Spezie odredih vrsto hišnih preiskav v Rimu, Milanu in Turinu. Sodnikoma Napolitanu in Savli pa so priznah hišni pripor, baje tudi zato, ker je Napohtano napovedal, da bo zapustil sodstvo. Na 2. strani Množično proti gradnji uplinjevalnika metana Objekt naj bi bil nevaren ljudem in okolju Bossi zaostruje situacijo Liga ustanovila gardo MANTOVA - Severna Liga je formalno ustanovila takozvano padansko gardo. Garda bo organizirana na pokrajinski ravni, kot piše v njenem statutu si bo prizadevala za zaščito in ovrednotenje padanske identitete(l), za spoštovanje ljudi in svobode, zavračala pa bo vse oblike nasilja. Po petkovih nekoliko zmernejših izjavah Umberta Bossija, je torej Liga - po dobro znanem scenariju - spet začela nevarno zaostrovati situacijo. Zlasti potem ko so vsa državna telesa, začenši z notranjim ministrom Giorgiom Na-politanom, jasno in glasno povedala, da država ne bo na noben način dovolila ustanavljanja paravojaških enot, kot je npr. padan-ska garda. Bossijeva stranka je namerno zaostrila situacijo tudi z včerajšnjo umestitvijo »vlade neodvisne Padanije«, do katere je prišlo na včerajšnji seji samozvanega parlamenta severnih dežel v Mantovi. Na 2.strani TR2IC - Nasprotniki načrta za realizacijo upli-njevalnika Snam so včeraj v Tržiču množično izpričali svoj »Ne« orjaškemu energetskemu kompleksu. Demonstracije se je pod močnim nalivom udeležilo veliko ljudi, ne le iz Tržiča, kjer bodo občani prihodnjo nedeljo poklicani na referendum o načrtu, temveč tudi iz devinsko-nabre-žinske občine z županom Depangherjem na čelu, kjer bodo občutili posledice posega v okolje, četudi o njem ne bodo mogli soodločati. Manifestacije, ki jo je priredil odbor »No terminal« so se najbolj množično udeležili naravovarstveniki številnih združenj, Zeleni in SKP. Na shodu je dvojezično spregovoril tudi deželni tajnik SSk Martin Brecelj, ki je Tržičane pozval, naj v nedeljo glasujejo »Ne«. Govorniki so zavrnili načrt, ker po njihovem ne prinaša obljubljenih koristi temveč ekološko škodo in veliko nevarnost za prebivalstvo, obenem pa spreminja Tržaški zaliv v en sam energetski pol in s tem preprečuje drugačne možnosti razvoja. Na 7. strani Zastoj pri pogajanjih o delu RIM - Gre za začasno prekinitev, do torka, ko se bodo pogajanja nadaljevala, ima vsaka stran dovolj časa, da razmisli o nastalih nesporazumih. Tako večina soudeležnih v pogajanjih, ki naj bi privedla do sporazuma o delu, ocenjuje potezo vlade. Vsi prizadeti so tudi izrazili pripravljenost, da v najkrajšem času pride do podpisa, čeprav so bile ocene o spornih vprašanjih precej različne. Vlada je tudi prenesla napovedano konferenco v Nea-plju. Na 2. strani Včeraj pokopali Muitazo Bhutta Nad 10 tisoč ljudi se je včeraj v Larkani udeležilo pogreba Murtaze Bhutta, brata in tekmeca predsednice pakistanske vlade Benazir, ki je bil ubit v spopadu s policijo. Na telefoto Ap prizorišče spopada Danes v Primorskem dnevniku Jutri srečanje na vrhu pri Oljki V Vidmu se bodo jutri sestah predstavniki koalicije Oljke, ki bodo vzeh v pretres perspektive deželnega odbora. Stran 3 Sonego na sejmu v Celju Deželni odbornik za obrt Lodovico Sonego se je s predstavništvom obrtnikov SDGZ udeležil Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Stran 3 Priprave na miljske volitve Miljska Oljka še ni izbrala kandidata za župana na občinskih volitvah, ki bodo v nedeljo, 17.novembra. Stran 4 Sampdoria zmagala v Rimu V vnaprej igranih tekmah 3. kola nogometne A lige je Sampdoria v Rimu s 4:1 premagala Romo. Derbi Emilije Romagne je osvojila Parma, med Interjem in Laziom ni bilo zmagovalca. Stran 21 Davisov pokal: Francoza boljša Po drugem dnevu polfinalnega dvoboja teniškega Davisovega pokala v Nantesu je Francija z zmago v dvojicah zmanjšala zaostanek proti Italiji na 2:1. Stran 21 PODKUPNINSKA AFERA / NA UKAZ TOŽILSTVA IZ LA SPEZ1E SPORAZUM O DELU / MNENJE VEČINE UDELEŽENIH? Vrsta hišnih preiskav v Rimu, Turinu in Milanu Tožilstvo zahtevalo gradivo od dveh ministrstev »Gre le za začasno prekinitev pogajanj« V torek nadaljevanje pogovorov Vlada prenesla konferenco v Neaplju Borrelli: Nismo zasumili, da je na delu informator MILAN - Prisluškovanjem pogovorom finančnika Francesca Pacinija Battaglie kaže, da je bil poslovnež zelo dobro informiran o dejavnosti sodnikov in še zlasti o preiskavah milanskega državnega tožilstva. Po odlomkih, ki so jih objavili časopisi, je Francesco Pacini Battaglia vedel, da milanski sodniki raziskujejo delovanje rimskega kolega Renata Squillanteja, obveščen naj bi bil tudi o vsebini pričevanj Stefanie Ariosto, ki je glavni temelj, na katerem sloni preiskava o bivšem šefu rimskih sodnikov za predhodne postopke, o odvetniku Attliu Pacificu in o bivšem ministru Ce-sareju Previtiju. Finančnik, ki je bil že vpleten v podkupninsko afero in katerega delo so raziskovali milanski sodniki, je enemu od sogovornikov zaupal, da naj bi mu nek »polkovnik« lahko prekr-bel zapisnike vseh zasliševanj. Tudi ob aretaciji Renata Squillanteja so prisluškovanja pokazala, da je imel rimski sodnik v milanskih krogih informatorja in sicer nekega »Emi-lia«, ki naj bi ga opozoril, da je preiskovan. Ali gre za isto osebo? Na to vprašanja na osnovi doslej znanega gradiva ni mogoče odgovoriti. Dejstvo pa je, da bosta jutri v La Spe- zii milanska sodnika Ghe-rardo Colombo in Pierca-millo Davigo. Zelo verjetno bosta s kolegi ligur-skega tožilstva govorila tudi o tem vprašanju, čeprav šef milanskega tožilstva Francesco Saverio Borrelli (na fotografiji) teh domnev sploh ni hotel komentirati, kot ni hotel niti namigniti, o čem je med včerajšnjim srečanjem govoril s Colom-bom, Davigom in ostalimi sodniki, ki so raziskovali delovanje rimskih kolegov. Novinarjem je dejal le, da na milanskem tožilstvu se niso nikoli zavedli, da bi lahko preiskovani imeli informatorja, kar pa seveda ne izključuje, da bi novice pronicale. Potrdil je tudi, da je bila preiskava o Squillanteju strogo zaupna, kar vzbuja sum, da je informacije dajal kdo, ki je bil v ožjem krogu milanskih preiskovalcev. LA SPEZLA - Preiskava o podkupninski aferi, ki zadeva državne železnice, se pospešeno nadaljuje, kljub vsem polemikam, ki jih je vzbudila. Včeraj so na ukaz tožilcev iz La Spezie finančni stražniki opravili vrsto hišnih preiskav v Rimu, v Milanu in v Turinu. Obiskali so nekatere ljudi, ki so bili že vpleteni v podkupninsko afero v Milanu, pa tudi podjetnike, ki doslej niso bili vpleteni v afero. Med preiskavo je bil aretiran bivši upravitelj državnega energetskega holdinga Eni Antonio Sernia. Med preiskavo so finančni stražniki našli na njegovem domu nekaj neprijavljenih pištol. Poleg Semievega doma so finančni stražniki v Rimu preiskali dom novinarja Luigija Bisignani-ja, ki je že bil vpleten v preiskave o podkupninski aferi. Bisignani je izjavil, da z ljudmi, ki so vpleteni v preiskavo La Spezie, ni imel nikoli opravka. Številnejše so bile so bile preiskave v Milanu, kjer so finančni stražniki obiskali najprej Silvana Larinija, Craxi-jevega prijatelja, ki je bil naslovnik tekočega računa »protezione«, na katerem so se zbirale podkupnine. Poleg Larinija so finančni stražniki obiskali podjetnike Pia Pigori-nija, Roberta Tronchettija Provero, Leonarda Grep-pija, Giovannija DalFOrta in Giorgia Rocca, ki je komercialist žene zunanjega ministra Lamberta Di-nija. Vsi so omenjeni v prisluškovanjih, na katerih temelji preiskava sodnikov iz La Spezie. V Turinu so finančni stražniki preikali dom in urad podjetnika Pier Paola Ruscalle, ki sodi med vidnejše predstavnike piemontskega podjetništva, in bivšega socialističnega poslanca Francesca Frola. Obema so naslovili jamstveno obvestilo, s katerim so jih osumili zlorabljanja položaja. Se največ pozornosti pa je vzbudila zahteva, ki so jo sodniki naslovili obrambnemu ministrstvu in ministrstvu za zunanjo trgovino. Kaže, da se ta zahteva uokvirja v preiskavo o prekupčevanju z orožjem, ki sodi v okvir preiskave sodnikov iz La Spezie. Sodniki naj bi hoteli preveriti korektnost nekaterih nakupov in prodaj orožja iz prejšnjih let. Medtem ko bodo tožilci prihodnji teden odločili o usodi ostalih osumljencev, je včeraj sodnica za predhodni postopek privolila v hišni pripor za aretirana sodnika Napolitana in Savio. Za to rešitev se je opredelilo tožilstvo, prispevalo pa je tudi dejstvo, da je Napo-litano napovedal, da bo izstopil iz sodstva. Zato naj ne bi bilo več nevarnosti, da nadaljujeta s protizakonitim delom. Tudi včeraj je preiskava iz La Spezie izzvala vrsto polemik, ki zadevajo predvsem novice, ki so pronicnile v javnost. Se zlasti oster je bil novi predsednik komisije za nadzorstvo nad javno televizijo Franceso Storace (NZ), ki je kritiziral poročanje Raia in napovedal, da bo predlagal nadzorstvo nad delom televizijskih dnevnikov. RIM - Gre za začasno prekinitev pogajanj, ne pa za spor, do torka, ko se bodo na vladino pobudo pogajanja nadaljevala, ima vsaka stran čas, da razmisli o nastalih nesporazumih. Tako je večina udeleženih v dolgih pogajanjih o sporazumu o delu ocenila razplet dogodkov po nočnem zasedanju, ki pa ni privedel do pričakovanega podpisa sporazuma. Vzrokov za prekinitev sicer posamezne strani, vlada, sindikati in delodajalci, ne ocenjujejo enako, vendar pa - s posamičnimi »disonancami« - vsi izražajo pripravljenost za nadaljevanje pogajanj oz. prepričanje, da bo v kratkem prišlo do podpisa dogovora. Prav tako je večina pozitivno sprejela odločitev vlade, da do nadaljnjega preloži konferenco v Neaplju, na kateri bi morali razpravljati o konkretnih predlogih glede pospeševanja zaposlovanja oz. zajezitve brezposelnosti. Pogajanja so zašla v slepo ulico, ko so strani razpravljale o zaposlitveno-izobraževalnih pogodbah za mlade in o tedenskem delovniku. Do spora je prišlo predvsem med sindikatom Cgil in združenjem industrijcev: sindikat ni odobraval vladinega predloga, da bi v južnem predelu države mladim pogodbo podaljšali še za leto dni, s čimer bi - po oceni sindikata -po ovinku uvedli začetniško plačo za mlade, ki se prvič zaposlijo. Industrij ci pa so imeli pomisleke nad uvedbo 40-umega tedenskega delovnika, kar naj bi med drugim tudi narekovala evropska direktiva. V obeh primerih je bila nakazana možna rešitev, v prvem bi nerešen problem prepustili parlamentu, v drugem pa bi sporazumu priložili posebno vladino obvezo. Ker pa so nastale še druge težave, oglasili so se tudi obrtniki, češ da bi predvideni predpisi glede pripravniške dobe prinesli dodatne obremenitve, se je vlada odločila, da pogajanja prekine. Vsem stranem je do dogovora, je že včeraj dopoldne izjavil podtajnik pri predsedstvu vlade Micheli. Pritrdil mu je minister za delo Tiziano Treu, ki se je včeraj udeležil posveta o delu Krščanskih socialcev. Po nje- govi oceni je še nekaj trenja med industrij ci in sindikati, vendar pa je celoten sporazum uravnovešen, do podpisa je treba le še uskladiti stališča o nekaterih vprašanjih, ki pa niso ključnega pomena. Glede na dejstvo, da sporazuma še ni in da je naslednji teden že natrpan z faznimi obveznostmi, je tudi po ministrovem mnenju oportuno, da 25. septembra napovedane konference v Neaplju ne bo. Po oceni liderja sindikata Cisl D’Antonija, ki se je včeraj mudil na posvetu o Jugu in Evropi, je podpis sporazuma samo stvar časa. Vprašanje 40 delovnih ur tedensko mora biti po njegovem mnenju sestavni del sporazuma (industrijci si prizadevajo, da bi vprašanje obravnavali ločeno), vendar pa ni nepremostljivega razhoda med sindikati in industrijci-Zadovoljivo pa je, da so se strani že sporazumele o vrsti pomembnih vprašanj, kar priča o splošni pripra- zuma. Podtajnik sindikata Cgil Guglielm0 Epifani je dejal, da se rad pridruži optimizmu ministra Treua o skorajšnjem podpisu sporazuma, vendar pa bi želel imeti zagotovila o znižanju tedenskega delovnika na 40 ur in 0 finančnem kritju vseh postavk sporazuma. Odločno pa je zavrnil tezo nekaterih sindikalnih krogov, češ da je treba pogajanja začeti z znova. Takšno stališče je včeraj zagovarjal generalni tajnik sindikata Uil Piero Lari2' za, ki je izjavil, da so za prekinitev krivi industrijci in sindikati, ki se niso mogli sporazumeti o manj pomembnih vprašanjih. Zato so se p° njegovem mnenju pogajanja zaključila, če nam bo vlada v torek predstavila dokončen predlog, ga bomo sprejeli ali zavrnili, je še dejal Larizza, vendar se ne bomo več pogajali. Predsednik zveze industrijcev Gi-orgio Fossa pa se je pridružil vecinn ki prekinitev pogajanj jemlje kot priložnost za premislek. Kritično pa J® ocenil stališča sindikata Cgil in njegovega liderja Sergia Cofferatija, Ce da je preveč tog, medtem ko je pozitivno ocenil delo vlade in tudi enoten nastop delodajalcev. NOVICE SEVERNA LIGA / VČERAJ V MANTOVI BRESCIA / PROCES PROTI CETVERjCl Umrl časnikar Mario Pastore RIM - V 67. letu starosti je včeraj ponoči umrl znani televizijski časnikar Mario Pastore. Kariero je pričel leta 1950, pri »Popolu«, čez tri leta je prestopil k »Giomu«. Po krajšem obdobju, ki ga je prebil v tiskovnem uradu družbe »Auto-strade«, se je zaposlil pri Ram, dodelili so ga k A TG2. Vodil je tudi številne rubrike (Prima Edi-zione, Giogene), nakar je zaprosil, da ga premestijo na TGl. Nedavno se je spet pojavil na ekranu, vendar pri rimskem »Teleregione«. Že leta je bil angažiran pri združenju za varstvo ptic Lipu. Aretirali Manierovega odvetnika Mandellija PADOVA - V sodelovanju s francosko policijo je padovska »criminalpol« v Franciji aretirala Enrica Vandellija, odvetnika znanega mafijca iz Brente Feliceja Maniera. Prijeli so ga v predmestju Pariza. Vandelli se je svojčas, ko so zaprli okrog 50 pripadnikov mafije iz Brente, že izognil aretaciji, pravočasno je zavohal, kaj se pripravlja, in je pobegnil na varno. Okrajno protimafijska direkcija iz Benetk ga je namreč osumila mafijskega združevanja v zločinske namene in nudenja kritja: po njenem mnenju je bil dejansko član kriminalne organizacije iz Brente. Operacija v Parizu je potekala brez zapletlja-jev. Italijanski preiskovalci so v Francijo prišli predvčerajšnjim in stopili v stik s pariško policijo. Zvečer so Vandellija opazili, ko je vstopil v neko poslopje, kjer je prespal. Prijeli so ga zjutraj, ko ga je zapustil, bil je sam. Sedaj skušajo ugotoviti, kdo mu je doslej pomagal pri begu. Liga ustanovila svojo gardo Umberfo Bossi, po znanem scenariju, spet zaostruje situacijo MANTOVA - Severna Liga je formalno ustanovila takozvano padan-sko gardo. To je včeraj sporočil glasnik t.i. vlade neodvisne Padanije, bivši notranji minister Roberto Maroni, ki je tudi povedal, da se bodo priprave za organizacijo te garde pričele v ponedeljek. Garda bo organizirana na pokrajinski ravni, kot piše v njenem satutu si bo prizadevala za zaščito in ovrednotenje padanske identitete, za spoštovanje ljudi in svobode, zavračala pa bo vse oblike nasilja. Po četrtkovih nekoliko zmernejših izjavah Umberta Bossija, je torej Liga - po znanem scenariju - spet začela nevarno zaostrovati situacijo. Zlasti potem ko so vsa državna telesa, začenši z notranjim ministrom Gi-orgiom Napolitanom, jasno povedala, da država ne bo dovolila ustana- Roberto Maroni vljanja paravojaških enot, kot je npr. padan-ska garda. Bossijeva stranka je zaostrila situacijo tudi z včerajšnjo umestitvijo »vlade neodvisne Padanije«, do katere je prišlo na včerajšnji seji samozvanega parlamenta severnih dežel v Mantovi. »Senatur«, ki je bil obločen v zeleno srajco, je govoril v gledališču v Mantovi, kjer so »poslanci« Padanije vstali, ko je v dvorani zadonela padanska himna »Va pensiero« Giuseppeja Verdija. Bossi, ki mu je množica, kot vedno, hrupno vzklikala, je ponovil, da po Benetkah ni več poti nazaj in da Liga obstaja le kot posrednik med Padanijo in rimsko centralno oblastjo. Ligo in njenega voditelja je spet napadla bivša predsednica poslanske zbornice Irene Pivet-ti. Ponovila je, da se je Bossi spravil v slepo ulico, iz katere ni več izhoda, s svojo nepremišljeno politiko pa bo pokopal tudi Ligo. Pivettijeva je tudi prepričana, da so bili pohodi na Padu popolnoma neuspešni, zato je Bossi iz dneva v dan vse bolj napadalen. Obtoženi so izsiljevanja ministra Antonia Di Pietra BRESCIA - Na sodišču v Brescii se bo jutri začel proces proti Paolu Berlusconiju, bivšemu obrambnemu ministru Cesareju Previtiju in ministrskima inšpektorjema Ugu Dinac-ciju ter Domenicu De Bia-seju, ki jih obtožujejo, da so svojčas izsiljevali bivšega javnega tožilca Antonia Di Pietra. Četverica naj bi dejansko sedanjega ministra za javna dela prisilila, da zapusti sodstvo, s čimer bi razvodeneli preiskave, ki so pritiskale na podjetja družine Berlusconi. Javna točilca iz Brescie Fabio Salamone in Silvio Bonfigli sta istega kaznivega dejanja, izsiljevanja, osumila tudi Di Pietra, M pa je vedno zanikal, da bi bil žrtev zarote in svojčas so ga povsem oprostili vseh obtožb. Salamone in Bonfigli sta namreč trdila, da je decembra predlaskim odstopil, ker je izvedel, da je proti njemu v teku tajna preiskava. Paolo Berlusconi in Cesare Previti naj bi "SjŽELNA VLADA / V ODNOSIH S SEVERNO LIGOVi Koalicija Oljke išče skupno pot Jutri v Vidmu vrh leve sredine VIDEM - Stranke, ki sodijo v levo-®redinsko koalicijo Oljke, bodo na uVišnjem srečanju v Vidmu skuSale skladbi politična stališča do Sever-6 Dge, s katero sodelujejo pri previjanju Dežele. Ce izvzamemo ^publikance in socialiste, ki pa pri eni nimajo velike besede, se skušajo 6leni, DSL in Ljudska stranka za se-a) izogniti krizi deželne vlade, Ce-Prav bo o tem imela zadnjo besedo Prav Bossijeva stranka. V deželni skupščini bo namreč v acetku oktobra razprava o inštitu-lonalnih reformah in o federaliz-U’. ki bo preizkusni kamen za Ce-ottijevo koalicijo. Ce bo večina, se-eda vključno z Ligo, potrdila programsko usmeritev federalistične o^itve v sklopu enotne države, bo bor ostal na svojem mestu, Ce bo tudi v deželnem svetu - podob-0 kot na Padu in v Benetkah - zago-arjala secesijo Severa in Padanijo, Pa bo kriza res neizbežna. slitne<^Sednik Sergio Cecotti (na ^kiJ si mrzlično prizadeva za reši-?v ®voiega odbora. Na vseh javnih °dih in srečanjih vztrajno po-sf H •’ ie federalist in da je do-®dni zagovornik, upravne avtono-jVIe FJK ter v isti sapi dodaja, da ta po proglasitvi takozvane Pada-B6 sedaj Prodijeva vlada leto dni asa za izvedbo korenitih reform urzave. Predsednik pripada zmerni akciji Lige, v kateri pa se vse bolj si|.javljaj o sile in komponente, ki Va1]° v razbitje deželnega zavezništ- b ko na jutrišnjem srečanju naj-šte preverila svojo politično (in cotr- n°} moC v primeru padca Ce-otb]eve vlade. V deželnem svetu se je pred kratkim ustanovila svetovalska skupina Dinijeve stranke »Rin-novamento italiano«, v katero so pristopili tudi trije bivši ligaši (Tan-fani, Castagnoli in Larise), ki bi v primeru krize hoteli igrati vlogo jezička na tehtnici. Mnogi v Prodijevi koaliciji pa jim ne zaupajo, saj gre za svetovalce, pravijo, ki so v tej zakonodajni dobi že nekajkrat zamenjali politični dres. Da je kriza neizogibna pa je mnenja Stranka komunistične prenove, ki vztraja na stališču, da DSL in Ljudska stranka ne moreta veC sodelovati s Severno ligo, ki se odkrito zavzema za Padanijo in za odcepitev Severa od Juga. Komunistična prenova je ob jasnih političnih pogojih, kot kaže, tudi od zunaj pripravljena podpreti deželni odbor Oljke (vodil naj bi ga načelnik DSL Renzo Trava-nut), z Ligo in s desničarskim Kartelom svoboščin v opoziciji. V SPREMSTVU OBRTNIKOV SDGZ Sonego obiskal mednarodni sejem v Celju Dogovor o sodelovanju CELJE - V četrtek je bil deželni odbornik za obrt Lodovico Sonego (na sliki) s predstavništvom obrtnikov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Osrednji del obiska je predstavljalo srečanje deželnega odbornika z vodstvom Obrtne zbornice Slovenije, ki so se ga še udeležili predsednik upravnega odbora OZS Stanislav Kramberger, predsednik obrtnikov SDGZ Peter Malalan, elan predsedstva SDGZ Marino PeCenik ter zastopnik Ustanove za razvoj obrtništva - ESA Eugenio Ro-smann. Med pogovorom so se po uvodni besedi obeh sogovornikov o pristojnostih in vlogah dotaknili problemov, pa tudi perspektiv gospodarskega sodelovanja, ki se porajajo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Obrtna zbornica Slovenije opravlja za vse slovenske obrtnike trojno vlogo: stanovske organizacije, vodenja obrtniškega registra in izdajanja dovolilnic ter izobraževanja in vstopa v poklic. V tem svojstvu je predlagala deželni upravi, da bi skupno sodelovali v tem prehodnem obdobju, tako pri izmenjavi izkušenj, kot tudi pri spodbujanju konkretnih projektov za sodelovanje na določenih obrtnih področjih. V to naj bi se vključilo tudi združenje obrtnikov iz Furlanije-Julijske krajine. Odbornik Sonego je izrazil vso pripravljenost Dežele in se tudi obvezal, da bo poiskal najustreznejše oblike za obravnavo možnih dvostranskih pobud. Deželni odbornik za obrt je nato obiskal sejem M in se zaustavil pri standu tržaških razstavljalcev, ki ga je pripravila Tržaška trgovinska zbornica. Mednarodni obrtni sejem v Celju, ki ga prirejajo že 29. leto, se razteza na 50 tisoč kvadratnih metrih površine. S tem, da letno beleži preko 250 tisoč obiskovalcev, velja za eno izmed najpomembnejših sejemskih prireditev v Srednji Evropi. H SINHROTRON / ZAMENJAVA Rubbia namerava zapustili mesto predsednika Preobremenjen je z novim načrtom - Sodelovanje ostaja TRST - Nobelov nagrajenec Carlo Rubbia bo zapustil predsedniško mesto družbe, ki upravlja tržaški sinh-rotron, ker se namerava povsem posvetiti svojemu projektu, povece-valcu energije. Rubbiova namera izhaja iz pisma, ki ga je naslovil delničarjem (Raziskovalni center, deželna finančna družba Friulia, Eni raziskave ter Spi). Sloviti znanstvenik pa ne bo povsem zapustil sinhrotrona, z njim namerava še sodelovati, poleg tega bi bil pripravljen sprejeti Častno predsedstvo, kar ga ne bi bremenilo z birokratskimi obveznostmi. Rubbiovo namero je potrdil prof. Domenico Romeo, predsednik raziskovalnega centra. Predsednik deželnega sveta, fizik Sergio Cecotti, ki je svojcas sodeloval z Rubbio, pa je pojasnil, da je z njim govoril predsinoCnjim: nobelovec mu je potrdil, da ni veC kos formalnim in birokratskim zadolžitvam, ki mu jih nalaga predsedniško mesto pri sinhrotronu, ker je vse svoje moCi usmeril v novi znanstveni načrt. To ne pomeni, da se ne bo ukvarjal s sinhrotronom, je dejal Cecotti, prav nasprotno, še bolj se bo angažiral v okviru družbe same, vendar kot uporabnik naprave in ne kot njen upravitel. Cecotti je še pojasnil, da je Rubbia izrazil svojo razpoložljivost, da sprejme mesto Častnega predsednika: tako bi ostal v vodstvu, vendar ne bi bil zadolžen za operativne naloge, kar pomeni, da bi se z birokratskimi in drugimi podobnimi opravili ukvarjali drugi. m Urnik: 21. - 30. september 1996 sobota in nedelja 10.00 - 23.00 delavniki 16.00 - 23.00 v ponedeljek 30. 9. 10.00 - 20.00 NARAVA/ ZARADI SLABEGA VREMENA »Očistimo svet« so odlotSIi TRST - Sreča ni bila naklonjena organizatorjem letošnje pobude »Očistimo svet«: vCeraj zjutraj so morali zaradi dežja odpovedati najavljeno CišCenje parka Villa Giulia, dogovorili pa so se, da bodo izvedli pobudo prihodnjo nedeljo, 29. septembra, s pričetkom ob 9. uri pri vhodu v park. Ob vhodu v park Villa Giulia je bilo vCeraj zjutraj poleg organizatorjev naravovarstvene organizacije Legambiente in nekaj prostovoljcev, ki se niso prestrašili dežja, tudi nekaj uglednih udeležencev: v prvi vrsti sam tržaški župan Riccardo Illy, pa tudi svetovalec Skp Jacopo Ve-nier, predstavnika sindikata Kneipp in Manco-su, zastopnika rajonskih svetov Zerial in Fabiani. V polni zasedbi so bili uslužbenci občinske službe za javno zelenje, saj je občinska uprava aktivno pristopila k pobudi Le-geambiente in ji nudila svojo organizacijsko podporo. Organizatorjem je župan Illy priznal, da je lepi a bolj malo poznani park Villa Giulia zapuščen, saj že dalj Časa ne skrbijo za ureditev tega območja, ki ga naravovar- stveniki prištevajo med pomembna »zelena pljuCa« mesta. »Očistimo svet« bo torej na vrsti prihodnjo nedeljo, ko se bodo organizatorji in prostovoljci zbrali ob 9. uri pri vhodu v park v Ul. Monte S.Gabriele, preCnici Ul. Cantu za šolo Volta, kamor se lahko pripeljejo tudi z avtobusom št. 14. Park bodo očistili in uredili stezice, ki ga prepredajo. Ob tej priložnosti je Legambiente objavila podatke o ločenem zbiranju odpadkov v Trstu. Lani so v tržaški občini zbrali vsega skupaj 91.057 ton smeti, kar znaša veC kot 400 kilogramov na prebivalca. Od tega so 99,4% odpadkov upepelili, 0,6% pa spravili v odlagališča izven tržaške občine. Tržaški občani pa so lani odložili v posebne zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov še 1.346 ton stekla, 2.089 ton papirja, 168 ton plastike, 14 ton aluminijastih pločevink in 100 kilogramov baterij. Količine naraščajo iz leta v leto: za primer naj navedemo, da so v Trstu zbrali leta 1988 samo 246 ton papirja, leta 1991 pa 33 ton odpadne plastike. Fojbe na vsakem koraku Da se bo trobarvni plamen italijanskega neofašističnega gibanja, ki je sicer danes zamenjalo simbol in se preimenovalo v Nacionalno zavezništvo, razplamtel ob Spadarovih vprašljivih izjavah o fojbah, je bilo pričakovati. Napihnjena, v glavnem zavajajoča in dokaj pristranska debata (razen častnih izjem), ki so jo te izjave sprožile v vsedržavnem tisku, je že spet prišla kot nalašč običajnim netilcem nacionalne mržnje v tem našem stalno razburkanem koncu sveta. Njihove reakcije so tako bedne, da niso vredne omembe. Nekatere pa so tako zabavne, da veljajo vsaj kratkega zapisa, kot na primer gesta deželnega svetovalca NZ Giacomellija, ki mu ni dovolj znanih fojb, temveč odkriva vedno nove. Tako opozarja deželno vlado, da je tudi »nekje pri Lipici« jama, v katero so »hudobne« (op. ur.) Titove čete metale padle Itahjane, danes pa so jo spremenili v turistično atmkcijo. Domnevamo, da misli na Vilenico, v kateri se zbirajo kulturniki, da bi spremenili odnose med ljudmi in narodi in prispevali k izboljšanju tega našega vse bolj hinavskega sveta. POLITIKA / ZA NOVEMBRSKE VOLITVE Miljska Oljka še išče kandidata A/a »seznamu« Rovelli in tudi Rossetti Potem ko je Stranka komunistične prenove napovedala podporo občinski listi bivšega župana Sergia Mila, se v Miljah stranke nekoliko bolj pospešeno pripravljajo na volitve. V tem okviru so se zbrale stranke levosredinske Oljke, ki še iščejo županskega kandidata, Čeprav tudi še ni popolnoma jasno, kakšne sile in komponente bodo na koncu sploh podprle Prodijevo listo. Med možnimi kandidati Oljke vztrajno kroži ime bivšega ravnatelja pristaniške ustanove, nekdanjega socialista Luigija Rovellija. Nekateri v DSL se sicer zavzemajo za kandidaturo dolgoletnega evroposlanca Giorgia Rossettija, ki pa je baje ni pripravljen sprejeti. Ponujeno župansko kandidaturo Oljke je že pred časom odklonil novinar Piccola Livio Misssio. Časa za pogajanja (in za iskanje kandidatov) je vsekakor vedno manj, saj je treba do srede oktobra predložiti kandidature in programe. Miljske občinske volitve bodo na osnovi novega deželnega zakona prvič potekale v dveh krogih, tako da bo morebitna županska balotaža NOVICE - po prvem krogu, 17.novembra - na sporedu v nedeljo, 1.decembra. Miljska Severna liga se bo predstavila s svojo listo, če se na levici s težavo pogajajo, velja isto tudi za desnico. Zmeda v miljskem Kartelu svoboščin je precejšnja, tako da obstaja možnost, da se bosta »Forza Italia« in Nacionalno zavezništvo predstavila z ločenima listama in županskima kandidatoma. Berlusconijeva stranka se vsekakor poteguje za župansko kandidaturo nekdanje poslanke Marucci Vasconove. Ce se v Miljah nekaj vendarle premika, pa istega ne moremo trditi za pokrajinske volitve, kjer je tako v Oljki, kot na desnici, vse še odprto. DSL čaka še na odgovore Ljudske stranke, ki »dvori« nekaterim sredinskim silam (predvsem GCD) za oblikovanje zmerne sredinske liste nekdanjih demokristjanov. Stranka komunistične prenove se zavzema za soočenje in za sodelovanje z Oljko, če bo slednja ubrala pot zavezništev s sredino pa se bodo komunisti na pokrajinskih volitvah predstavili s svojo listo in s svojim predsedniškim kandidatom. CORA / PO ZGLEDU TURINA Občina naj podpre »normalizacijo narkomanij« Skupina zdravnikov za aktivno podporo zasvojencem Pred šolami izvidnice karabinjerjev proti razpečevalcem Koordinacija radikalcev proti prohibiciji mamil Gora meni, da bi moral tržaški občinski svet izglasovati podobno stališče, kot so ga pred nedavnim odobrili v Turinu, kjer se je občinski svet zavzel za »normalizacijo vprašanja mamil in narkomanij«, oz. za libera-liziralizacijo lahkih mamil in za nadzorovano distribucijo težkih mamil. To naj bi bil edini možen, učinkovit in realističen odgovor na probleme, ki jih ustvarja sedanja prohibicija, od nezadržnega porasta kriminalnih dejavnosti do hudih zdravstvenih problemov pri zasvojencih. Stališče organizacije Gora sta orisala članica vsedržavnega tajništva Paola Sain in zdravnik dr. An-drea Michelazzi na tiskovni konferenci, ki je bila na- menjena vsej javnosti, predvsem pa tržaškemu pohtičnemu svetu. Se med volilno kampanjo se je župan Illy obvezal, je dejala Paola Sain, da bo njegova Dolinska občina razpisala štiri javne natečaje Uprava občine Dohna je razpisala štiri javne natečaje za naslove in izpite za sledeča stalna delovna mesta: občinski redar, socialni asistent, odgovorni za urad za zakupe in pogodbe in odgovorni za urad za vzdrževanje občinske imovine in za zunanje službe. Kopije razpisov natečajev so na razpolago v občinskem tajništvu ob delavnikih od 8.30 do 13. ure. (Tel. 8329244 - 8329111). Med pogoji za prepustitev k natečaju znanje slovenskega jezika. Maša zadušnica za msgr. Bellomija Danes se bodo zaključiti pastoralni dnevi tržaške škofije, ki so se pričeti v petek v Kongresnem centru pomorske postaje. Včerajšnji dan so posvetiti delu po skupinah, danes ob 15.30 pa bo zaključno zborovanje, na katerem bodo povzeli včerajšnje razprave in zatem ob 18. uri bo še maša. Jutri pa bo v stolnici pri Sv. Justu ob 18.30 maša zadušnica za škofa Lovrenca Bellomija mesec dni po njegovi smrti. Ob tej priložnosti bodo izročili vernikom spominsko podobico pokojnega škofe. Praznik grozdja V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija v Ul. Peco 7 bo še danes Praznik grozdja: ob ob 18. uri bo koncert godbe na pihala San Sergio, nakar bodo nagraditi najlepše grozde, sledil bo ples z duom Melodi. Praznik grozdja bo tudi v Ljudskem domu v Pod-lonjerju v Ul. Masaccio 24, kjer bodo odprti kioske ob 17. uri, zvečer pa bo ples. IV. kongres inženirstva vetra Zbrali se bodo že drevi, vsedržavni kongres inženirjev, ki se ukvarjajo z vetrom, pa se bo uradno začel jutri zjutraj in zaključil v torek zvečer. Četrti vsedržavni kongres je priredil oddelek za civilno inženirstvo tržaške univerze in vsedržavno združenje imženirstva vetra ANIV. Na zasedanju bodo seveda razpravljali o vetru in točneje o posledicah premikov zračnih gmot na strukture in na okolje. Kmalu oldtimerji v Trstu Prihodnjo soboto in nedeljo bo shod oldtimerjev, starinskih avtomobilov, pravih starih lepotic s štirimi kolesi. Srečanje je priredilo združenje »Club dei 20 alTora«, ki predvideva, da se bo zbralo vsaj 60 oldtimerjev, ob katerih bodo razstavljeni tudi nekateri najnovejši proizvodi avtomobilske industrije. Vozila bodo preveriti na Trgu Sv. Antona v soboto od 15. ure do 16.30, nakar bo ob 17. uri vožnja po Ul. Dante in Ul. Genova. Zatem bodo vozila odpeljali na Kras, kjer bodo peljala skozi Opčine, Repen, Briščike in Prosek in se povrnila v mesto po Furlanski cesti. Ob 18.30 bo druga vožnja po mestnem središču, oldtimerji pa bodo na ogled do večera na Trgu sv. Antona. V nedeljo se bodo oldtimerji zbrali pred Pomorsko postajo ob 9.30, nato bodo odpeljali do Oreha, kjer bo pri predstavništvu Mercedesa kronometrirana vožnja za nagrado Nascim-ben in nato bodo peljali skozi Prebeneg, Dolino, Boršt in Jezero do Bazovice. POLITIKA / SHOD V HOTELU SAVOIA Tudi na Tižaškem spet PSI? Skupščina z Ugom Intinijem - Poročili Tersarja in Agnellija Tudi v politiki se včasih vračajo stari časi. V hotelu Savoia je včeraj večja skupina krajevnih socialistov postavila temelje za oživitev PSI, za katero se na vsedržavni ravni prizadeva Ugo Intini, bivša Craxijeva desna roka, ki je včeraj za to priložnost obiskal Trst in Videm. V hotelu Savoia so se zbrali skoraj vsi veljaki nekdanje PSI. Vabilu Da-ria Tersarja so se odzvali Gianfranco Carbone, Augusto Seghene, D ari o Crozzoli, Arduino Agnelli, Arnaldo Pittoni, Francesco Rotondaro in številni drugi, prišli pa so tudi socialisti iz vrst stranke SI (Socialisti italiani) in laburistov, ki niso nikoli zapustili aktivne politike in so sedaj v Oljki. SI je zastopal deželni odbornik Roberto De Gioia, laburiste pa Gianfranco Ciani, ki sta se strinjala - čeprav z različnimi poudarki - da je treba čim-prej ustanovili novo socialistično stranko. Socialiste (in teh je kar precej), ki so se zatekli k »Forza Italia« je zastopal Ladi Minin, sicer pristaš Pannellovih klubov. Intini je v znanem slogu udarjal na desno in na levo (polemičen je bil v glavnem do Oljke in DSL), napadal je večinski volilni sistem in zagovarjal proporcionalni model ter napovedal, da bo obnovljena PSI sodelovala na upravnih volitvah prihodnje leto. Na Tržaškem vsekakor upajo že na sodelovanje na novembrskih volitvah na pokrajini in v Miljah. Tudi Agnelli, ki ima še vedno člansko izkaznico Liste za Trst, je udarjal predvsem po levici. Razen Tersarja v Savoii ni bilo slovenskih socialistov. uprava resno pristopila k temu vprašanju. Ustanoviti pa so samo koordinacijski organ, še ta pa je zamrl, ne da bi dosegel ničesar konkretnega: preučevali so možnost, da bi vsaj nastavili nekaj avtomatov, kjer bi narkomani zamenjali rabljeno brizgalko z novo, a o avtomatih ni ne duha ne sluha, medtem ko so jih nastavili v bližnjem Tržiču. Sainova je orisala izkušnje, ki se uveljavljajo po drugih evropskih državah, kot so Švica, Nizozemska in Velika Britanija, kjer uvajajo nadzorovano dobavo težkih mamil (heroina) in depenalizacije lahkih mamil (marihuane). Rezultati so spodbudni: zmanjšalo se je število mrtvih zaradi uživanja prekomerne doze, ati pa zaradi mamil, ki so jim brezvestni preprodajalci dodali škodljive a cenene snovi, zmanjšalo se je število kriminalnih dejanj, ki jih zakrivijo narkomani, da se dokopljejo do denarja za vsakodnevno dozo, kriminalci, ki se ukvarjajo z razpečevanjem mamil, so iz- gubili donosni posel, ste ^ lo narkomanov pa se iu P večalo, nasprotno, maršu«* teri je našel »izhod iz la«, ker ni več odrinjen družbeno obrobje. Stališče turinskega občinskega sv®, ta gre v to smer in moral1 se jim pridružiti tudi v stu in še zlasti v vrstah le ce, je pripomnila Sainoj'’ ki je vedno bila občutij* za vprašanja človečanski* pravic. V Trstu pa že vodijo P^ memben poiskus za Pj prečevanje najbolj škod vih posledic narkoman r dr. Michelazzi je orisal lovanje koordinacije dr zinskih zdravnikov narkomanije Combatt delijo metadon zasvoje^ cem v ambulantah, ta^0i0. jim zagotovijo osebno stojanstvo in da se izogn J negativnemu stiku z drug* mi narkomani Na začetku šolskega leta pa so proti mamilom na5 pile sile javnega reda: kar binjerji so s svojimi izv* . cami prisotni pred so ... (na sliki), da bi prePr'Lu. razpečevanje mamil m ga kriminalna dejanja. m V SODELOVANJU Z GM Novi tečaji za mlade nabrežinske godbenike Tudi letos bosta Godbeno društvo Nabrežina in Glasbena matica iz Trsta sodelovala pri organizaciji tečajev pihal, trobil in tolkal za vse, ki bi se radi ukvarjali z glasbo in vstopili v godbo. Glasbeno šolo Godbenega društva Nabrežina je lani obiskovalo nad 30 učencev. Tečaje tolkal, flavte, klarineta in saksofona, pozavne in »bom-bardine« ter trobente so vodili diplomirani profesorji Glasbene matice in godbe. Medtem ko sta si v prejšnjih letih dva profesorja godbe prevzela nalogo, da poučujeta vse vrste glasbil, so tečaji sedaj tako porazdeljeni, da lahko učenci poglobijo specifično znanje določenih inštrumentov in na ta način odnesejo popolnejše znanje. Sodelovanje z Glasbeno matico omogoča, da se na koncu šolskega leta učenci lahko udeležijo rednega niza izpitov in nastopov. Tečaji potekajo dvakrat tedensko na sedežu društva v Nabrežini. Začasno je sedež nameščen v drugem nadstropju srednje šole Iga Grudna v Nabrežini. Zal društvo še ne razpolaga z lastnim sedežem, ki bi popolnoma kril vse potrebe tako velike skupine godbenikov in učencev glasbene šole. Občinska uprava že več let obljublja primeren prostor, žal pa do tega še ni prišlo. V programu godbe je priprava na zaključni koncert, ki bo na sporedu pred božičem v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Tudi problem pomanjkanja primerne dvorane, kjer bi lahko koncertirali, kar bi gotovo priklicalo veliko število poslušalcev, je stalno v ospredju pozornosti društvenega odbora. Tudi letos se bodo zato obrnili na nabrežinske-ga župnika, ki jim je v prejšnjih letih vedno priskočil na pomoč. MUZEJ REVOLTELLA Veliko zanimanje za prikaz del Perizija in Jima Dinea V zadnjih, nepričakovano hladnih poletnih dneh se je obisk v muzeju Revoltella zaznavno povečal, tako da so sklenili podaljšati razstave. Kot smo že poročali, bo antološka razstava tržaškega umetnika Nina Perizija odprta do 30. septembra. Do nedelje, 13. oktobra pa bodo na ogled Venere ameriškega predstavnika pop umetnosti Jima Dinea. Zaključil se je tudi niz poletnih prireditev, zato bo od jutri muzej odprt po običajnem umiku, se pravi ob delovnikih (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) od 10. do 13. in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne. Jutri pa bo ob 11. uri brezplačen voden obisk muzeja in raznih razstav, vodil ga bo Paolo Marcolin. Glasbeni september Nadaljuje se niz septembrskih koncertov, ki jih prirejata skupina Cappella Civica in združenje Promusica. Drevi bodo v anglikanski cerkvici v Ul. San Michele 11 nastopile Claudia Vigini (sopran), Clara Giangaspero (mezzosopran) in Elisabetta Buffulini (klavir). Jutri pa bo ob 20.30 v katedrali sv. Justa koncert moškega dela zbora Cappella Civica, ki ga vodi Marco Sofianopulo, in organista Maura Macrija, obakrat je vstop prost. Note Timave V okvira koncertov, ki jih organizira združenje Pun-to Musicale, bo jutri zvečer v štivanski cerkvi nastopila pianistka Monica Catania. Mednarodni posvet o etiopski umetnosti V torek se bo v Trstu začela 4. madnarodna konferenca o zgodovini etiopske umetnosti, ki se je bodo udeležili številni strokovnjaki. Zgodovina se ne pričenja leta 1945 Krožek Kras Stranke komunist* ^ prenove prireja v po ^ septembra do- deljek, 23 20. uri v Prosvetnem mu na Opčinah javno bato o temi »Zg0o° g<< se ne pričenja leta 1 Posegli bodo prof. ^ vanni Miccoli, prot* Boris Gombač i11 j Paolo Šema. Predse bo prof. Aldo Rupef -ElPjNTABOR / GLASBENI POPOLDNEVI STARE IN SODOBNE GLASBE Gostovanje vokalne skupine »Islituzioni Harmoniche« Skupino iz Bologne sestavljajo altista G.Ghiringhelli in R. Bez, tenorist P. Da Col in basista G. Dagnino in E. Volontieri dal' a-neS se na ^epentabru na-»p/Uie n^z koncertov z naslovom rnsbeni popoldnevi stare in so-si° ne glasbe«, ki ga prireja gla-sori^f s^uPina Gallus Consort v delovanju z deželnim sedežem j ai’ s Tržaško pokrajino, z Deželo n 2 repentabrsko župnijo. Na da-^ sH]em drugem koncertu, ki se v^PriCel ob 18.uri, bo gostovala ^ kalna skupina »Istituzioni Har-sp°^C^e<< lz Bologne; ansambel Valjajo altista Gianluigi Ghi-p §uelli in Renzo Bez, tenorist n 0^0. Da Col ter basista Giovanni aIn|no in Enrico Volontieri. j , 0l°njski ansambel ima bogate n.,ušn)e. saj je nastopal na številki koncertih po Italiji (bolonjsko Sr Cilns.k° gledališče, milanska La ala itd.), po Franciji in ZDA. tjmal je tudi za televizijske in Cii 1lske postaje. V poletnih mese-te skupina prireja v Bellunu dalc^6 vokaln°sti s posebnim pou-El k111 na tehnične prijeme stare asbe. Ime »Istituzioni Harmoni- che« so elani skupine izbrali, ker je to naslov najvažnejše teoretske razprave beneškega glasbenika Gioseffa Zarlina (1517-1590). Čeprav je bil Zarlino aktiven glasbenik, se ga danes spominjamo predvsem kot glasbenega teoretika, ki je v svojem delu (1558) postavil temelje za dur-molovski tonski sistem. Kot glasbenik se je izpopolnil pri flamcu A.VVillaer-tu, ki je deloval v beneški glasbeni kapeli; pod Zarlinovim mentorstvom pa so se glasbeno oblikovali G. M. Artusi, G. Diruta, C. Menilo in druge manj znane osebnosti. Ge pa se povrnemo k vokalni skupini, lahko opozorimo, da so izvajalci zgolj moški, ki pojejo tudi v višjih legah, in sicer v t.i. fal-zetu. To je vokalna tehnika, ki je bila v rabi predvsem v tistem Času, ko so ženskam prepovedali javne nastope in glasbeno sodelovanje pri cerkvenih obredih. Bolonjski ansambel je izbral svoj koncertni spored prav iz teh Časov, saj sega od glasbenih šol, ki so bile nekake predhodnice flamske šole, tja do začetkov 17. stoletja. Na današnjem koncertu bo skupina izvajala mašo »Sancti Jaco-pi« Guillama Dufayja (pr.1390-1474); ta sodi, po mnenju italijanskega muzikologa Claudia Gallica v prvo generacijo franko-flamskih skladateljev. Dufay, ki se je kot »puer«, tj. v otroških letih, glasbeno izoblikoval v šoli cambraiske stolnice v severni Franciji, je dolgo let deloval v italijanskih mestih. Nekateri muzikologi trdijo, da je maša »Sancti Jacopi« prav iz tega obdobja, in sicer iz let 1426-1428. V tem delu je Dufay uglasbil ves Ordinarium, tj. vseh pet stalnih delov maše in še 7 delov priložnostnega repertoarja, tj. Pro-priuma; za melodično podlago pa je izbral cantus firmi (to je napev) iz gregorianskega korala. Luisa Antoni -^.BRIŠČIKI / ZGONISKI POLETNI VEČERI Synthesis 4 navdušil občinstvo Orkester se je predstavil s pestrim koncertnim sporedom Tekmovanje mladih glasbenikov Na pobudo sindikata CI-SL se je v Mieli zaključilo prvo mednarodno tekmovanje za mlade glasbenike, ki so se ga udeležili mladi iz naše dežele ter iz sosednjih Slovenije in Hrvaške. V prvi kategoriji (od 6. do 9. leta) je prvo mesto zasedla pianistka Francesca Hrast, drugo pianist Jan Grbec in tretje pevka Sara Pet-tirosso. V drugi kategoriji (od 10. do 12. leta) je bil prvi pianist Marco Mazzon, drugi čelistka Mariaberta Blascovic in tretja pianistka Eleonora Lana. V tretji kategoriji (od 13. do 15. leta) je bil prvi pianist Francesco Degiorgi, druga pianistka Giusi Rinaldi in tretja har-monikarka Marija Moric. njem koncertu, pri katerem je ob glavnih pobudnikih sodelovalo krajevno kulturno-rekreacijsko društvo Dom BrišCiki, je Synt-hesis 4 pod vodstvom svojega ustanovitelja in umetniškega vodje Claudia Furlana dokazal svojo višjo kakovostno raven. Poleg načina izvajanja skladb je številno in prisrčno občinstvo prav gotovo navdušila izbira koncertnega sporeda, ki je bil dovolj pester, razgiban in zato vabljiv. Ob izvirnih skladbah, s katerimi orkester uveljavlja svoj namen, da vrednoti veliko vlogo harmonike kot klasičnega glasbila, so bile še skladbe takorekoc »razvedrilnega« značaja: predstavljeni program je torej lahko zadovoljil bodisi zahtevne poslušalce, kot tudi tiste, ki so se koncerta udeležili z namenom, da preživijo prijeten, sproščujoč večer ob kulturnem dogodku. (dam) Za konec še skupina Musiča noster amor UspeSni niz prireditev Poletni večeri v zgoniski občini v priredbi kulturnega društva Rdeča zvezda, ki se je začel s praznovanjem sv. Urha v sa-matorski cerkvici, se bo zaključil prihodnjo nedeljo na dan sv. Mihaela s koncertom v zgoniski cerkvi. Nastopila bo vokalna skupin Musiča noster amor, ki deluje v okviru tržaške Sole Glasbene matice. Skupina nosi ime po začetnih besedah najzna-menitejsega madrigala slovenskega renesančnega skladatelja Jacoba Gallusa in je nastala pred približno dvema letoma na pobudo Tamare Stane-se. Umetniško vodsvo skupine je prevzel Janko Ban. Poudariti pa je treba, da vsi člani sodelujejo pri izbiri skladb in oblikovanju njihove interpretacije. Šesterica izjemno nadarjenih pevcev izvaja renesančno glasbo posvet- nega značaja v solistični zasedbi in se za priložnostne koncerte v cerkvi povseti tudi nabožni glasbi. Repertoar sestavljajo seveda v prvi vrsti Gallusovi madrigali oziroma moteti in ga dopolnjujejo skladbe nekaterih Gallusovih sodobnikov predvsem renesančnega skladatelja Alessandra Orologia. Skupina je nastopila na številnih revijah in prejela prvo nagrado na radijskem tekmovanju posnetkov z revije Primorska poje '95. Ravno pred kratkim je požela tudi dober uspeh na mednarodnem zborovskem tekmovanju C. A. Seghizzi. Prihodnjo nedeljo se bo slovesna maša za počastitev zgoniskega patro-na sv. Mihaela začela ob 10.30. Ze napovedani koncert vokalne skupine Musiča noster amor pa bo v zgoniski cerkvi v poznih popoldanskih urah, in sicer ob 18. uri. (L.G.) 61 PRIREDITVE LJUDSKI DOM v Pod-lonjerju, UL Masaccio 24, vabi na praznik GROZDJA-POLETJE 96, ki bo danes, 22. t. m. Od 17. ure dalje bo glasba, odprtje kioskov in nagrajevanje najlepših grozdov. KD LIPA iz Bazovice gostuje v petek, 27.t.m., ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici dramsko skupino KD Kraški dom iz Repentabra z veseloigro v narečju ZGODBA O DR. FAUSTU, režija D. Gorup. Vabljeni! POLETNI VEČERI V ZGONISKI OBČINI -KD Rdeča zvezda pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi v nedeljo, 29. septembra na koncert vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo v Zgoniku v cerkvi sv. Mihaela. Vljudno vabljeni! SKD TABOR - Prosvetni dom. Vabimo vas na ogled izdelkov obiskovalcev teCaja likovnega izražanja za odrasle in na informativni večer, ki bo v četrtek, 26. t.m., ob 20.30. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA in GLASBENA MATICA prirejata tudi letos tečaje tolkal, pihal in trobil za vse otroke in odrasle, ki bi se radi ukvarjali z glasbo in vstopili v godbo. Tečaje bodo vodili diplomirani profesorji GM in se bodo vršili na sedežu Godbenega društva Nabrežina v Nabrežini. Vsi zainteresirani so vabljeni, da se udeležijo informativnega srečanja , ki bo v sredo, 25. t.m., ob 18.30 na sedežu društva v 2. nadstr. sr.šole L Gruden Nabrežina. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t V 89. letu starosti je potihoma odšla Vida Tusulin vd. Daneu Pogrebni sprevod bo krenil ob 11. uri iz Gorice v Tržič, kjer bo ob 12. uri na tržiskem pokopališču maša. Žalostno vest sporoča hči Bojana z možem Draga nona, za vedno boš ostala v našem spominu Patricija, Saša in Andrej z družinami Tržič. Trst, Gorica, Camerino, 22. 9. 96 Ob izgubi drage none izreka iskreno sožalje Saši in svojcem Mariza z družino t V daljnjem Montevideu nas je zapustila naša draga teta Marija Grgič vd. Marušič (MARIČKA BKRCTVA) Žalostno vest sporočajo nečaki Montevideo, Padriče, Bazovica, Gropada, 22. 9. 1996 ZAHVALA Ob izgubi moje drage Pepke Rožanc se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali. Hči Olga z družino , Trst, 22. 9. 1996 ZAHVALA Eliana Zajec in družina Sideri se zahvaljujeta upravnemu odboru, učnemu in neučnemu osebju Glasbene matice, gojencem in njihovim staršem za izraženo sožalje ob izgubi predragega Giuliana Trst, 22. 9. 1996 Ob smrti gospoda Sal-vatoreja Venosija, prijatelja in rojaka, ki je svoje življenje posvetil zavzemanju za preživetje slovenske narodne skupnosti v Kanalski dolini, izrekava njegovim svojcem in sodelavcem, pa tudi vsem zamejskim Slovencem, ki občutijo to bolečo izgubo, iskreno sožalje. Njegovo plemenito prizadevanje bo v spominu slovenskega naroda ostalo zapisano za vselej. RUDI MERLJAK prof. dr. Peter Vencelj Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Urad republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ljubljana, 22. 9. 1996 Ob prerani smrti dragega Salvatora Venosija izreka iskreno sožalje hčerki Klavdiji in se pridružuje žalovanju Slovencev v Kanalski dolini Marija Legiša z družino Nabrežina, 22. 9. 1996 Ob prerani izgubi dolgoletnega soprireditelja zamejskega smučarskega pokala »Lepi vrh» Salvatoreja Venosi izreka svojcem občuteno sožaljeSK Devin t Po daljši bolezni je v Kopru umrl naš dragi inž.kemije Marino Mahne Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 16.30 na pokopališču v Kopru. Z ljubeznijo se ga spominjajo sošolci Klasičnega liceja -Trst Trst, 22. 9. 1996 ZAHVALA Ob spoznanju, da nismo bili sami ob tej težki in boleči izgubi našega dragega Ivota Pertota se prisrčno zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnjim sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili v tolikem Številu na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala naj gre našim dobrim sosedom, družini Turco, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam lajšali bolečino. Iskrena hvala g. Brunu Volpi-Li-sjaku, župnikoma g. Markuži in g. Breclju za poslovilni obred, nosilcem krste, za sožalja, za prečudovito cvetje in svečke, podjetju Koim-pex, pevcem I. Gruden, nabrežinski godbi in g. Alojzu Markoviču za poslovilne besede. Delo in trud tvojih rok ostaja z nami, dragi Ivo. Žena Anita, Peter, Martin, Vanda, Miloš in Milko. Sesljan, 22. 9. 1996 22. 9. 1986 22. 9. 1996 Oliviero Košuta Ob 10. obletnici smrti se ga spominjajo žena Albina ter sin Aurelio in hči Patrizia z družinama Domjo, 22. 9. 1996 . 18. 9. 1995 18. 9. 1996 Basilio Gombač Tvoji najdražji Oreh, Opčine, 22. 9. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 8.-tel. 040-7796600 NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 30. t. m., ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v čitalnici NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 22. septembra 1996 MAVER Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19.02 - Dolžina dneva 12.10 - Luna vzide ob 16.01 in zatone ob 1.07. Jutri, PONEDELJEK, 23. septembra 1996 DOMAGOJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,5 stopinje, zračni tlak 1007,8 mb ustaljen, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 77-odstotna, v jutranjih urah je padlo 3,4 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura niorja 19,8 stopinje. ČEVLJI TORBICE Priporoča se vam z novo kolekcijo Nabrežina center 79 HARSf HHauritk A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-Drt cesta 202 - III. km Rocol (Caliata) anagr. St. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Carlotta Nanut, Matej Jazbec, Luca Tomasini, Fabiana Alva-rez. UMRLI SO: 36-letna Paola Steinbach, 55-letna Aurora Vogrig, 82-letna De Chiara. 67-letni Fran-cesco Russo, 75-letni Bruno Riva, 83-letna Bruna Danieli, 68-letni France-sco Giordano, 86-letni Do-menico Corsi, 75-letna Fortuna Diella, 74-letni Silvano Millo, 82-letni Paolo Cervi. □ LEKARNE NEDELJA, 22. SEPTEMBRA 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Giottti 1, Ul. Bel-poggio 4, Istrska ulica 33, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Ul. Flavia 89 - Zavije. FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše prime- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454). Od PONEDELJKA, 23., do SOBOTE, 28. SEPTEMBRA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 -Milje. OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (tel. 309114). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 10.00 in 11.30 »In viaggio con Pip-po«, risani film, prod. Walt Disney; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Striptease« r. Andrevv Bergman, i. De-mi Moore, Burt Reynolds. EKCELSIOR - 16.30, 18.25, 20.30, 22.15 »La lupa«, r. Gabriele Lavia, i. Raul Bova, Monica Guerritore. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.45, 18.30, 20.15 »Vesna va veloce«, r. Car-lo Mazzacurati. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.15, 22.30 »Mission Impossible«, i. Tom Cmise. NAZIONALE 1 - 15.20, 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Bambola«, r. Bigas Luna, i. V. Marini, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 2 - 15.15, 17.30, 19.45, 22.00»The Rock«, i. Sean Connery. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Qual-cosa di personale«, i. R. Redfofd, M. Pfeiffer. NAZIONALE 4 -15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L’uomo di časa«, prod.Walt Disney. MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Qual-cosa di personale«, i. Robert Redford, Michelle Pfeiffer. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Gio-vani streghe«, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 » La felicita e dietro Tangolo«, r. Etienne Chatiliez, i. Mi-chel Serrault, Carmen Maura. Zmagoslavje lepote DEMI MOORE Kino ARISTON TRST - Ul. Gessi 14 Tel. št. 040/304222 Možnost parkiranja! — Informacije koristnikom s TELECOM italia Cenjene stranke obveščamo, da bomo zaradi premajhne uporabe še pred koncem septembra izklopili napravo BANCOBOL v Proseški ulici 4 na Opčinah. Se naprej pa bodo uporabniki lahko plačevali telefonske račune s pomočjo BANCOBOL-a na Oberdankovem trgu in v Trgovskem centru Giulia v Trstu kot tudi z normalnimi poštnimi ali bančnimi operacijami. Nekatere od teh so zahvaljujoč dogovoru z nekaterimi zavodi kot sta na primer Kraška zadružna banka in Tržaška hranilnica Cassa di Risparmio še posebej ugodne, saj omogočajo plačilo računa brez dodatnih stroškov za imetnika tekočega računa, če dolg poravna neposredno z obremenitvijo svojega tekočega računa. Za dodatne informacije s tem v zvezi je TELECOM strankam s svojo storitvijo Pomoč strankam - tel. 188 (brezplačna številka) stalno na razpolago. TELECOM W ITALIA * * EVROPSKA KOMISIJA ***** MINISTRSTVO ZA DELO IN SOCIALNO SKRBSTVO 2BOFUM DEŽELA FJK Tečaje je odobril deželni odbor in jih financirajo zgoraj omenjeni organizmi. ARIES POSEBNO PODJETJE TRŽAŠKE ZBORNICE ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO Borzni trg 14, 34121 TRST Tel 040 - 6701 281/220; fax: 040 - 365001 pogoji: brezposelnost in univerzitetna diploma izpred najmanj leta dni; število udeležencev: 20; trajanje tečaja: 400 ur TEHNIK V JAVNEM RAČUNOVODSTVU pogoji: brezposelnost in diploma tehničnega trgovskega zavoda in starost do 27 let na dan 4. novembra 1996; število udeležencev: 20; trajanje tečaja: 240 ur OPERATER NA MEDN/ pogoji: brezposelnost, univerzitetna diploma ekonomske fakultete in starost do 27 let na dan 4. novembra 1996; število udeležencev: 20; trajanje tečaja: 350 ur me EKOMENEDŽEFf NA OBALNEM PODRCCJl^Vgr pogoji: brezposelnost in univerzitetna diploma izpred najmanj leta dni iz naravoslovja, biologije ali geologije; število udeležencev: 16; trajanje tečaja: 400 ur PODJETNIK NA VZGOJNEM PODRC^JU; ^^KOVO^T PODJETJA, DIDAlOieMA KONTINUITETA OD o DO 6 LET IN UČENJE JEZIKA V ZGODNJIH LETIH OTROŠTVA pogoji: brezposelnost in univerzitetna diploma izpred najmanj leta dni na Magisteriju ali psihologiji; število udeležencev: 20; trajanje tečaja: 340 ur Tečaji bodo potekali od novembra 1996 do marca 7 997. Potrebna dokumentacija za vpis: fotokopija dokazila o izobrazbi, osebnega dokumenta in davčnega kodeksa, curriculum vitae in potrdilo o brezposelnosti, ki ga izda pristojni urad za zaposlovanje. Del tečaja bo potekal v podjetju. Na tečaju bodo lahko sodelovali tisti, ki bodo uspešno prestali predhodno selekcijo. Udeleženci bodo imeli pravico do nadomestila za obiskovanje tečajev. Obrazce za vpis lahko kandidati dobijo v tajništvu podjetja ARIES - Borzni trg 14 - ill nadstropje, soba 310 Rok zo oddajo prošenj: 4. oktober 7 996 Za podrobnejše informacije in vpis je tajništvo odprto ob delavnikih od 9.30 do 13. ure Tel. 040 - 6701 281/220; fax: 040 - 773173 LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La bruttina stagionata«, r. Anna Di Francisca, i. Edi Angelillo, Milena Vuko-titi. Danes slavita 25. obletnico poroke Nevenka in Salvo Ob tem lepem jubileju Vama iz srca Čestitamo in želimo se veliko zdravih in srečnih skupnih let Meri, Ivan, Igor in Mojca H ČESTITKE Dragi MAURIZIO! Vse najboljše za tvoj god. Paš-tine so bile dobre, v ponedeljek jih lahko pripelješ eno ape. Kolegi iz mansarde. P.S. je manjkalo kafe. □ OBVESTILA KROŽEK KRAS-ALTI-PIANO Stranke komunistične prenove prireja juhi, 23. t. m., ob 20. uri v prostorih prosvetnega doma Tabor na Opčinah javno debato na temo ZGODOVINA SE NE PRIČNE LETA 1945. Posegli bodo: prof. Giovani Miccoli, prof.mag. Boris Gombač in sen. Paolo Šema, predsedoval bo prof. Aldo Rupel. Vabimo občane naj se udeležijo. GODBENA ŠOLA V. PARMA IZ TREBČ obvešča,da je v teku vpisovanje novih članov vsak torek in petek od 16.00 do 20.30. UREDNIŠTVO GALEBA sporoča, da bo Galebov dnevnik, zaradi tehničnih ovir, tiskan nekoliko kasneje. Za zamudo se opravičujemo in prosimo za razumevanje. OBČINA DOLINA obvešča, da je v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu fotografska razstava Maria Magajne O LEPOTAH DOLINE GLINŠČICE. Odprta bo danes, 22. t. m. od 11. do 13. ure ter od 15. do 18. ure. SKD VIGRED obvešča, da bo prvo srečanje za tečaj vezenja-štikanja v torek, 24. t.m., ob 18. uri, v društvenih prostorih. Vabljena dekleta in žene, ki jim je všeč ročno delo. KD SLOVAN - Padriče. Pričakujemo te na prvi pevski vaji, ki bo v torek, 24. t.m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja. SPD PRIMOREC - TABOR - Glasbeni svet skozi petje (pevski zbor) in še kaj - Avdicija in vpisovanje prvih elanov otroškega zbora Primorec-Tabor (iz 1., 2. in 3. razreda osnovnih šol) bo v sredo, 2. oktobra od 15. do 18. me v Ljudskem domu v Trebčah. Za pojasnila kbčite zvečer Nidio Sivitz ( tel. 212688) ali Vilmo Pa-dovan-Sček (tel.215157). KRUT obvešča, da se začnejo 1. oktobra tedenske plavalne ure v termalnih bazenih v Strunjanu in Gra-dežu. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka vsaki dan razen sobote od 9. do 13. me in od 14.30 do 17. ure; tel. 3720062 ali 360072. SKD VIGRED obvešča, da bo prva pevska vaja in spoznavni sestanek s starši otroškega pevskega zbora jutri, 23.t.m., ob 16. uri v društvenih prostorih v Šempolaju. Vabljeni stari in novi pevci. KD S. ŠKAMPERLE organizira tečaj slovenščine za Italijane. Za informacije tel. na št. 572662. V BOLJUNCU se bo prve dni oktobra začel tečaj šivanja in krojenja. Informacije na tel. št. 225231. SKD PRIMOREC -Trebče obvešča, da začne rekreacija za odrasle in sicer za obe skupini, jutri, 23. t.m., ob 20.30 v telovadnici OS P. Tomažič. B IZLETI DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI organizira v nedeljo, 6. oktobra enodnevni izlet v Valdobbiadene in Bassano. Informacije in vpisovanje pri predstavnikih sekcije: Mario Zahar - tel. št. 228481 in Just Vodopivec, tel. št. 227031. Vabljeni člani in prijatelji! SPI-CGIL sindikat upokojencev - kraška sekcija Nabrežina, organizira v nedeljo, 6. oktobra enodnevni izlet v Alano di Piave. Informacije in vpisovanje na sedežih sindikata v Nabrežini, Križu in na Opčinah. Telefoni 200698, 220710, 214222. MALI OGLASI tel. 040-361888 TEČAJI latinskoameriških in standardnih plesov s Sereno. Vpisovane jutri, 23. t.m., ob 20.15 v baru Faust v Križu. Tel. št. 040/380728. PRODAJAMO različne vrste medu. Bandi - Pre-beneg - tel. 231865. PRODAJAMO domač krompir v Prečniku, tel. 200882. SAAB 2000, letnik ’94, prodam. Tel. v večernih urah na št. 040/635579. PRODAM Alfa Romeo 75, letnik ’87 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/229197. ALFA ROMEO 155, letnik ’92, črne barve, full optional, edini lastnik, v odličnem stanju prodam. Tel. št. 0481/419993 ali urad 0481/40469. PRODAM Mercedes 2000, bele barve po ugodni ceni. Tel. št. 220722. POHIŠTVO, nove omare različnih vrst po polovični ceni. Ponudba velja do izčrpanosti. Pohištvo Koršič, pri Sv. Ivanu, Trst - tel. 040-54390. ČE ŽELIŠ po primerni ceni mlado doraščeno kozo, molzno kozo z mladičem ali krepkega kozla tel. ob uri kosila na št. 040/226649. KRAVO sivorjave pasme nujno prodajam. Tel. št. 040/228932 - Draga 31. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. VddirivoSo-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 Loterijo 21 ■ september 1996 BARI 52 58 11 74 47 CAGLIARI 63 21 29 26 67 FIRENCE 1 33 87 42 19 GENOVA 51 46 28 66 32 MILANO 73 38 47 33 86 NEAPELJ 28 55 74 67 89 PALERMO 53 46 90 75 20 RIM 59 6 n 73 53 TURIN 19 28 48 89 20 BENETKE 55 68 ENALOHO 14 54 66 X 2 1 X 2 1 X X 1 X X 1 KVOTE 12 25,454.300,- 11 1.371.800,- 10 115.100,- KUPIMO stanovanj.6 na Opčinah: dve sobi, dnevna soba, kuhinja’ kopalnica, parkirni prCl štor. Plačilo v gotovini, Cuzzot - tel. 5t' 040/636128. IŠČEMO za nase stranke samostojno vil° na Opčinah ali Padrican, Takojšna določitev. CuZ" zot- tel. št. 040/636128. TRŽAŠKO trgovsko podjetje sprejme v sluZ" bo sodelavca 25/35 le starega z višješolsko iz0, brazbo, delovnin11 izkušnjami na področju prodaje ter znanjem angleščine za vodenje cin stribucijske dejavnost1 na italijanskem tržišču-Pisne ponudile poslati na Publiest Srl, C.P. 56°, 34132 Trst pod šiir° “Prodaja". PODJETJE import/ek-port, ki deluje na P°' dročju medicinskin proizvodov išče trg°v skega potnika z znanjen1 slovenščine, hrvaščine in angleščine. Pisne po1),, be poslati na Publie® Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod gesl° “Potnik". PRODAM staro slovensko knjigo iz le* 1691 “Sveti Priročnik Janeza Svetokrižkega. Pp smene ponudbe p°s*a na upravo Primorskeg^ dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio,1, pod šifro “Svetokrižki • DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slo venščine nudi vsakovrs no pomoč pri negi b° nikov (na domu, v bo -nišnici, podnevi in P°' noči) ter je na razpolag za injekcije. Tel.0481 32410 po 19. uri. MLADA gospa sprejme službo kot čistilka pr družini ali tvrdki. Tel. 5 ■ 82VGOSPODINJSTVU nudim pomoč dvakrat a trikrat tedensko. Tel- s ■ 0038667/82551. GOSPA gre V°' spravljat ali čistit st rejšim osebam, tudi 2 ur. Tel. 5 ' 0038667/232113 v večernih urah. , KAKRŠNOKOLI dem v okolici Trsta, Kopr®’ Pirana išče upokojenka. Ponudb' Publiest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, p° šifro “Pavla" rr VZGOJNO ZAPOSLD-VENO središče Mitja Cim zbira ostanke blaga, P sodo-lonce in gl0*3® i krožnike. Kličite na t ' št. 327114 med 13. in uro od ponedeljka petka. 2e vnaprej se s zahvaljujemo. Kam po bencin Danes bodo I3'_ Tržaškem obratovale n slednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Aguilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal l/l Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 2 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/ SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 SAMOSTOJNI STAT Trg Cagni 6 (Barve IPJ NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - UL F. Sev ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski o 49 NA AVTOCESTAH , (odprte neprekinjeno AGIP Devin (sever) Devin (jug) TRŽIČ / KLJUB DE2JU USPELA MANIFESTACIJA ODBORA "NO TERMINAL' Množična demonstracija nasprotnikov uplinjevalnika Z naravovarstveniki na shodu tudi Zeleni, SKR, SSk, Fl in LpT DnlH°Can naliv vCeraj po-dne ni ustavil množice jsprotnikov uplinjeval-■p a Snam, ki so se v sta ^ udeležili manife-tial”^6 0c^ora “No termi-tori ^•° ocena*1 organiza-v le bilo udeležencev s ^ tisoč, policija trdi ti-v ’ resnica pa bo nekje es- Spričo nemogočih genskih razmer - moC-SD deževalo od začetka P evoda pa do konca sho-. na Trgu republike - je drT udeležba dobra in je ^Kazala, da nemajhen del Deanov noče žrtvovati e °]e varnosti in okolja , ergetskim potrebam 0 ave; Manifestacije so se Dr^an^Z^rano udeležili Predstavniki številnih na-7 ,0VFrs^venib združenj, bilen^ SKP. Precej je , 0 tudi somišljenikov na, i s'Tank in gibanj ter ml občanov, zlasti dadrh. Prišli so tudi aa^P^ddiki” iz vrst Le-l^brente, četudi je ta na-^ 0varstvena organizacija Dri,zela Pogojno stahšCe v updnjeva1-obcaZreCej je bil° tudi brp»'n°v devinsko-na-nn lnske občine z župa- ^ na čelu. P tr>iPireVoc^ ie °bšel glavne rS ke ulice ob skandi-EnJc g.esel proti Snamu, iiv, u.ln tržiški občinski la" m ’ ^ da se ie “proda-snrB a ^rgu republike so m §0yorili organizatorji zdrP,!,ed®tavniki strank in laid e.ni- Federico Pappa-“ja 0 )e v imenu odbora te,- terminal” pozval seri,• obcane, naj ne na-nrjL to obljubam in naj Mjebdnni0nedelj0 gla- Uto!1« protl načrtu, ki bi d satrvno zaznamoval bo- Trža«vst mesta in vsega drn n 6?a zabiva. Alessan-rollo (WWF) je oce- nil, da naCrt Snama ne prinaša napredka, temveč da gre za zadnji ostanek preživele politike in izraz namere, da bi zaliv od Milj do Tržiča spremenili v en sam velik energetski pol, ne za potrebe tukajšnjega prebivalstva temveč industrije cele severne Italije. Podporo SKP demonstrantom je izpričal deželni svetovalec Roberto An-tonaz. Terminal prinaša Tržiču škodo in ne koristi, vse, ki mu nasprotujejo, pa je pozval, naj ne obupajo: Ce bodo na referendumu zmagali “Ne”, potem bo mogoče preprečiti gradnjo, pa naj za njo stojijo še tako moCni interesi. Zupan Devina-Na-brežine Giorgio Depan-gher je TržiCane pozval naj glasujejo “Ne” tudi v imenu prebivalcev bližnjih krajev, ki ne bodo mogli odločati o objektu, Čeprav bo terminal preprečil možnosti turističnega razvoja na širšem območju. Luciano Giorgi (Zeleni) je ocenil, da ima družba Snam kolonizatorski odnos do TržiCa, podvomil pa je v demokratičnost referenduma, ki ga Snam težko pogojuje s svojimi milijardami. V slovenščini je tržiške volilce pozval, naj gla- ' sujejo “Ne”, deželni tajnik SSk Martin Brecelj, ki je tudi sam opozoril na neuravnovešenost kampanje in na nemoC prebivalcev Krasa, da bi soodločali o naCrtu, ki bo bremenil širše območje. Za “Ne” so se na shodu izrekli tudi bivša poslanka FI Marucci Vascon, predstavnik Liste za Trst in predstavniki še nekaterih tržiških združenj. Demonstranti so ironično polemizirali z županom Persijem... (foto Bumbaca) ZSKD IN KULTURNI DOM Srečanje $ Spomenko Hribar Pogovor o knjigi "Svet kot zaroto" in o Sloveniji danes V Sloveniji bodo novembra parlamentarne volitve. Dogodek je izredno pomemben, saj iz več krajev napovedujejo, da bodo tokratne volitve dale jasnejšo sliko odnosa državljanov do posameznih strank. V tem Času se množijo tudi javnomnenjske raziskave in napovedi o strankarskih izbirah volilce v, množijo pa se tudi napetosti in predvolilne bitke. Volilna tekma v Sloveniji gotovo zanima tudi našo narodnostno skupnost, ki očitno deljeno gleda in podpira različne politične in strankarske opcije. In prav o tem bo tekla beseda na srečanju z družbeno-kulturno delavko in pozorno spremljevalko politične- ga dogajanja na Slovenskem, Spomenko Hribar. Srečanje, ki bo v Četrtek, 3. oktobra, ob 18.30 v mali dvorani goriškega Kulturnega doma, sta pripravili Zveza slovenskih kulturnih društev in uprava Kulturnega doma. Spomenka Hribar je pred dnevi izdala knjigo z naslovom “Svet kot zarota”, ki je analiza logike mišljenja in delovanja politika Janeza Janše. Hribarjeva v knjigi opisuje dogajanje v Času slovenske pomladi in Janševo spreminjanje iz nacionalnega simbola v “lovca na Čarovnice”. Avtorica razlaga tudi, kaj se je dogajalo v zakulisju slovenske osamosvojitve in se sprašuje, Ce so bili takrat Slovenci na pragu vojaškega udara. Zeleni: nekorektna kampanja in problem živega srebra Zeleni so včeraj na tiskovni konferenci v Ronkah polemično opozorili na dva sporna apekta razprave o uplinjevalniku Snam: nekorektnost referendumske kampanje in prisotnost živega srebra v morskem dnu. O obeh je govoril deželni svetovalec Paolo Ghersina, ob njem pa je z zavezanimi usti sedel Luciano Giorgi, koordinator Zelenih za tržiško območje. Giorgi si je zamašil usta iz protesta proti družbi Snam, ki je že napovedala sodno prijavo zaradi letaka Zelenih in pred konferenco spet grozila s prijavami, Ce bi širili lažne vesti. Ghersina je tudi opozoril na nekorektnost kampanje, kjer je Snam s težo denarja prevesila tehtnico na svojo stran. Ugotovil je, da je tisk odločno na strani “Da” in napovedal, da bo od vodstva “Piccola” zahteval, naj povedo, koliko je Snam investirala v reklamo, ki vsakodnevno polni strani Časopisa. Se bolj zaskrbljujoč pa je za Zelene problem živega srebra. Včeraj so novinarjem ponovno razdelili študijo, ki so jo pred nekaj leti opravili raziskovalci Instituta za higijeno pri Tržaški univerzi. Iz nje jasno izhaja, da so morske usedline ob izlivu SoCe in v Panzan-skem zalivu polne živega srebra (koncentracija je najvišja v Jadranu in podobna obi v zalivu Minamata na Japonskem, kjer so zaradi tega imeli številne smrtne primere), ki ga je v stoletjih prinašala SoCa. Izkop kanala za metanonosilke bi spet spravil v obtok to živo srebro in povzročil skrajno nevarno onesnaženje vsega Tržaškega zaliva, trdijo Zeleni. HšOLSTVO/ PROBLEM STOLICh Možnosti za rešitev Bratina o rezultatu srečanja z ministrom Na šolskem skrbništvu je bilo v petek še eno srečanje na katerem so obravnavali vprašanje krčenja števila profesorskih mest na višjih srednjih šolah. Tokrat sta se srečanja, poleg skrbnika, predstavnikov sindikatov in ravnateljev, udeležila tudi senator Darko Bratina in poslanec Mario Prestamburgo. »Izmenjali smo informacije o uspehu posredovanja pri ministrstvu za šolstvo, ki bo že v nekaj dneh s posebnim odlokom razrešilo vprašanje, ki v mno-gocem otežuje reden pričetek dejavnosti na višjih srednjih šolah s slovenskim uCnim jezikom in ustvarja ozračje negotovosti ter po drugi strani preverili najboljši naCin za trajno rešitev vprašanja uCnega osebja«, nam je v pogovoru povedal senator Bratina. Dejal je tudi, da so se vsi udeleženci srečanja strinjali z nakazano rešitvijo, to je, da je treba število profesorskih mest na višjih srednjih šolah obravnavati loCeno za šole z italijanskim uCnim jezikom in šole s slovenskim uCnim jezikom. SEJEM / VCERAJ PRVI PRIREDITVI_ Odprta vrata Mittelmoda 96 nedeljo pobuda "Mittelmoda shopping" v goriških trgovinah ptitedite^0dars^em razst;aviSCu ob loCniškem mostu sta se vCeraj odvijali prvi od Soviiirnj V V skl°pu letošnjega sejma Mittelmoda 96, ki bo trajal, z vmesnimi Ca-PrikazomPreSi!edb' do 7- oktobra. Dopoldne so v hali ”C” odprli razstavo Čipk s se je v 'h1'1 uporabnosti pri izdelavi poročnih oblek in posteljnine, zatem pa cas. Sinnr.l8reSni dvorani pričelo 2. mednarodno posvetovanje o Cipkarstvu skozi Pr°glasili1 Pa S0’ Prav tako v ulici della Barca, na prireditvi Mittelmoda Premi o, tia spore(jZrna8ovalce mednarodnega natečaja za mlade modne kreatorje, bila je bradna S]U Podstavitev modelov, prireditev pa se je sklenila z družabnostjo. •Hode se h Oyesilost ob odprtju pa je bila v petek zveCer na gradu. Vrata Mittel-tom ”i,. °do spet odnrla v nedeljo, 29. t.m. ko se bo prireditev, tokrat pod ime- z razstavišča, v bistvu preselila v mesto. XStF^'' uoto Bumbaca) ud umbaca) udeleženci včerajšnjega mednarodnega posveta Cerkev in dmžba na Goriškem V prostorih Univerze (nekdanjega semenišča) bo od 26. do 28. t.m. mednarodni simpozij zgodovinarjev, ki ga prirejata Institut za versko in socialno zgodovino ter Institut za mittelevrospka kulturna srečanja, v sodelovanju s številnimi znanstvenimi ustanovami in institucijami ter pod pokroviteljstvom Ministrstev za zunanje zadeve republike Italije in republike Slovenije. Zgodovinarji in sociologi iz Italije in Slovenije bodo skušali osvetliti različna vprašanja odnosov med Cerkvijo in družbo na Goriškem v letih neposredno pred, med in po drugi svetovni vojni ter njun odnos do vojne in osvobodilnih gibanj. RAZSTAVA / KULTURNI DOM Afrokubanski miti Zanimivo pobudo uresničila zadruga Maja V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled razstava Afro-kubanskega bajeslovja, ki jo prireja Kulturna zadruga Maja. Gre za zanimiv Čeprav le delen prikaz mitologije, ki se je razvila na kubanskih tleb in to s strani afriških Črncev, ki so jih naselili (kot sužnje) na tem karibskem otoku. Na razstavi zasledimo mitološka imena (afrokubanski bogovi) kot so Oru-la ali Dramila, Oya, Obata-la, Babalu-Aye, Shango, Yemanya, itd., ki nam dajejo slutiti bogastvo bajeslovja, ki se je preselilo iz afriškega kontitenta preko oceana na ameriško celino. Ob tej priložnosti povzemamo opis ene izmed boginj afro-kubanske mitologije, in sicer Oshuni, pri kateri razberemo sledeče: »Oshuni je boginja sladke vode, lepote, ženskosti in plodnosti. Gre za oris ramenih kovin in ljubezni. Njena barva je bronasta. Iz rokopisov, ki jih hranijo na Kubi razberemo, da se je Oshuni rodila med izviri in visokimi slapovi, nakar se je spremenila v boginjo ljubezni, lepote in sladke vode. Predstavlja Gospo rumenih kovin in okrogle korale. Nekega dne je boginja izvedela, da je Oggun, krut bojevnik, ubijal s svojim nabruše-nim orožjem. V želji, da bi mu rešila življenje, se je boginja Oshuni odločila, da ga osvoji. Roki si je nakitila z zvonkljajoCimi obročki ter si je golo in ogorelo telo namazala z medom in cimetom. V gozdu se bog kovin ni mogel upreti vabljivemu in sladkemu blesku njene kože ter njenim z medom namazanim ustnicam. Tako je mir ponovno zavladal na Zemlji«. Razstava Afro-kuban-sko bajeslovje bo odprta v galeriji Kulturnega doma do 6. oktobra ob delavnikih od 9. do 13. in od 15.30 do 18. ure. VRH / 29.T.M. Prijateljsko srečanje Planinsko društvo Gorica, odbor za podelitev trofeje "Renco Faganel” in Kraški krti vabijo v nedeljo 29. t.m. na "Prijateljsko srečanje na krasu”, združeno s športnimi prireditvami in tekmovanjem ter vodenim ogledom jame "Kraljica krasa”. Na progi med Gabrja-mi in Vrhom (start bo ob 9.30v Gabrjah) ter na manj zahtevni progi na Vrhu (start ob 10. uri pri jamarskem domu) se bodo pomerili kolesarji in kolesarke z gorskimi kolesi, (predvideni sta dve kategoriji tekmovalcev, glede na starost in ločeno po spolih) ob 11. uri pa bo poligon za predšolske in osnovnošolske otroke (pri jamarskem domu). Po tekmovanjih bo ”pašta” za vse, ogled jame in podelitev nagrad ter izročitev, v trajno last, trofeje "Renco Faganel” 8 Nedelja, 22. septembra 1996 GORICA NOVICE Zadružna banka Sovodnje pripravlja izlet na Brione Člani Zadružne kreditne banke iz Sovodenj se bodo v nedeljo, 29.t.m. z ladjo odpeljali na izlet na Brione. Pobuda je naletela na dober odziv med elani in poslovnimi partnerji, saj se je že v prvih dneh po razpisu prijavilo kar lepo število interesentov. Namen upraviteljev banke je bil, tudi s takimi pobudami, utrditi stike s elani in strankami in splošno mnenje je, da ja pobuda uspela. Interesenti naj se za morebitna prosta mesta pozanimajo neposredno v banki, na glavnem sedežu v Sovodnjah, kakor v podružnici v Standrežu. Centralno ogrevanje je lahko vključeno sedem ur dnevno Goriški občinski odbor je v petek sprejel sklep, ki je že v veljavi in po katerem so lahko sedem ur dnevno vključene naprave za centralno ogrevanje. Naprave so lahko vključene med 5. in 23. uro. Od 15. oktobra dalje bodo naprave za ogrevanje lahko vključene največ 15. ur in sicer v časovnem razdobju med 7. in 23. uro. Jutri v Tržiču pogreb učiteljice Vide Tusulin V Tržiču bodo jutri pokopali upokojeno učiteljico Vido Tusulin vd. Daneu. Bila je skupaj z možem, prvim didaktičnim ravnateljem slovenskih osnovnih šol za tržiško okrožje, Danilom Danevom, med tistimi, ki so postavljali na noge slovensko šolo v Tržiču, ki je delovala v času zavezniške vojaške uprave in ki je bila veliko veC kakor samo šola. Lani, ko so v Laškem obeležili petdeset let odprtja slovenske osnovne šole, se je udeležila raznih prireditev in ob tej priložnosti pripovedovala, kako je bilo s slovensko šolo v prvih dveh letih po vojni. Pogreb Vide Tusulin bo jutri ob 11. uri iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga v Tržič. Tržiški redarji so zelo hitri Tokrat so tržiški mestni redarji ukrepali zelo hitro in kazen za parkiranje na prepovedanem kraju izrekli dežurni policijski obhodnici. Zgodilo se je v četrtek dopoldne pred podružnico kreditnega zavoda Banca del Friuli v ulici Roma. Ker se je v banki sprožil alarmni sistem, je na kraj prihitela dežurna ekipa. V času ko so policisti ugotavljali, kaj se je pravzaprav zgodilo v banki in zakaj se je sprožil alarm - na srečo ni šlo za rob - so redarji (menda je šlo za redarko) opravili svojo dolžnost. Ni znano, če je policija kazen tudi plačala. Domnevati je mogoče, da so zadevo pojasnili. Sicer pa krožijo v Tržiču, na ta račun tudi šale. Recimo roparji naj pazijo, kje parkirajo, ker bodo sicer plačah kazen. GfiSINČ fOmiNA: poker american roulette ROŽNA DOLINA 200m od mejnega prehoda ODPRTO IMOIM-STOP S KUPONOM KAVA ZASTONJ! NAGLUŠNOST PONT/02 PHILIPS DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 umik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 ob sredah in petkih 9.30 - 12.30 SKGZ / SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Aktiven dejavnik v svojem prostoru Pozitivni poudarki o vlogi in perspektivah Zveze Agilnejše vodstvo in porazdelitev odgovornosti Pokrajinski svet Slovenske kulturne gospodarske zveze za Goriško je v sredo izvolil nov 14-članski pokrajinski odbor. Seja je bila prva po junijskem občnem zboru, kar pa še ne pomeni, da je zveza v tem času mirovala. Številni člani so se namreč konec avgusta zbrali na dvodnevnem seminarju na Lokvah in tam začrtali smernice za novo sezono. V razpravo je uvedel predsednik Karlo Devetak in podal obračun triletnega obdobja od posveta, ki je bil septembra 1993 v Dijaškem domu. Njegovo poročilo je izzvenelo dokaj optimistično in samozavestno. V teh letih, je dejal, je SKGZ doživela težke pritiske, spričo katerih je bil prvi cilj zdržati in ohraniti obstoj vseh številnih dejavnosti. Zveza pa je dokazala, da je trdna, da so ljudje, ki jo sestavljajo, vredni zaupanja in da je obstoj take organizacije v korist celotne manjšine: »Dokazali smo, da se naša organizacija zna boriti za interese Slovencev na Goriškem in da smo kljub številnim frontalnim napadom znali ohraniti trdno jedro in doseči zastavljene rezultate.« K pozitivnemu gledanju na bodočnost je prispevala tudi sprememba političnega ozračja z zmago Oljke in zasukom v odnosih Italija-Slove-nija. Pretiran optimizem je lahko škodljiv, gotovo pa so pogoji za manjšino danes boljši kot pred kakim letom. Devetak je pozval k sodelovanju v okvirih demokratične družbe in soglašal s sen. Bratino o potrebi, da Slovenci postanemo aktivnejši dejavnik v razvoju območja, na katerem živimo. Odstraniti je treba psihološke ovire, ki silijo v življenje v zaprtih skupinah: v obdobju interneta to ni samo politično arheološko dejanje, temveč pomeni tudi postopno krčenje jedra in v končni fazi podpiranje asimilacije, je dejal predsednik in glede vloge SKGZ še ugotovil: »Ko se borimo za naš nacionalni obstoj, veliko prispevamo k razvoju mesta in okolja, kot dokazuje recimo prispevek Kulturnega doma za splošno kulturno življenje v Gorici«. Zveza torej razpolaga z velikim potencialom, jasnimi smernicami in številnimi Sposobnimi ljudmi. V zadnjem Času je pridobila še zavest o tej kvaliteti in zaupanje v svoje delo. To naj bi še v večji meri prišlo do izraza s prilagoditvijo strukture, kjer bo sestava vodilnih organov agilnejša, pretok informacij in porazdehtev nalog med člani pa širša, zato da bi uspešneje bili kos številnim nalogam. O tem je specifiCneje govoril organizacijski tajnik Aldo Rupel, ki je povzel zaključke seminarja na Lokvah in nakazal operativne naloge za novo sezono. Med prvimi je organizacijska preureditev z večjo porazdelitvijo odgovornosti in resorskih pristojnosti tudi izven samih vodilnih organov, ki bo kot rečeno po sestavi agil-nejši. Skrb organizacije naj bi se nato usmerjala v izboljšanje informiranja med članstvom in tudi navzven, v krepitev publicistike, v poglabljanje poznavanja preteklosti in v pobude za miselno rast (predavanja in podobno), v srečanja s članicami, javnimi upravitelji in pripadniki raznih interesnih skupin, v večje vključevanje v italijansko družbeno in politično življenje, v obmejno sodelovanje in vrsto drugih dejavnosti. V načrtu je tudi nekaj večjih manifestacij v zvezi z obletnicami 1927 (fašistični ukrepi zoper manjšino), 1947 (vrnitev Gorice pod Italijo), 1977 (Osimski sporazumi). V razpravi, ki je sledila, so člani podkrepili ugotovitve o kakovosti dela in dragocenem človeškem potencialu, ki se na Goriškem združuje v okviru SKGZ. Posamezni raz-pravljalci so se zavzeh za krepitev povezovanja slovenske levice (Rudi Pavšič), za aktivnejšo vlogo v krajevni politiki (Li-vio Semolič), za veC stikov in boljše informiranje italijanske javnosti o nas (Mario Lavrenčič), govor pa je še bil o stanju na športnem in kulturnem področju, o odnosu do Slovenije, o gospodarstvu. V razpravo je posegel tudi deželni predsednik Klavdij Palčič, ki se je zelo pohvalno izrazil o delovanju in vzdušju v go-riškem delu zveze. Poudaril je ponos za vlogo, ki jo SKGZ ima v korist celotne manjšine in napovedal, da bo decembrski občni zbor priložnost za dodatni korak na poti prenove, zato da bi ta vloga bila še naprej živa in učinkovita. Sledila je soglasna izvolitev članov pokrajinskega odbora, katerega sestava bo poslej bolj kot teritorialno zastopanost upoštevala resorske pristojnosti posameznih članov. Ob predsedniku Karlu Devetaku bodo v odboru Aleš Doktorič, Marko Lutman, Sonja Klanjšček, Kristina Knez, Igor Komel, Rudi Pavšič, Boris Peric, Damjan Primožič, Saša Primožič, Aldo Rupel, Divio Semolič, Silvan Semo-lič in Pavel Vižintin. Izvolili so tudi tričlanski nadzorni odbor: Nada Komjanc, Edmund Košuta in Mirko Primožič. COMMERCIALE MARMI Perissutti Luciana jr. IMPORT - EXPORT zim ra? mmm©MM m PoufjgčJU oprema - gradbeništvo - sakralna umetnost porfidi - domači in uvoženi graniti - bronasti izdelki - nagrobniki in spomeniki DOSTAVA IN NAMESTITEV Trg De Amicis 7 - GORICA - Tel. in Fax: (0481) 532430 ploščice - sanitarije - kadi za bidromasažo - armature - kopalniška oprema - vrtna oprema - ter kamini m peči A CAMINETTI ® &MONTEGRAPPA KINO VČERAJ-DANg GORICA CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »Mission im-possible«. I. Tom Cruise. TRZIC COMUNALE 15.15-17.30-19.45-22.00 »Ilonaar-riva con la pioggia«. R. Ser-gio Cabrera, i. Margarita Rosa De Francesco in Davide Riondino. □ OBVESTILA 26. SEZONA REKREACIJSKE TELOVADBE SPDG se prične v torek, 1. oktobra, ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Naložba (ne kalorična) v telo se najbolj obrestuje! SEKCIJA RITMIKE in ORODNE TELOVADBE SZ DOM vpisuje deklice (letnik 1990 in starejše) za ritmično gimnastiko ter dečke in deklice (letnik 1990 in starejše) za orodno telovadbo, vsak torek in petek od 15.30 do 18. ure v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ah po tel. št. 33029 (sedež društva). Treningi so se že pričeli. MOŠKI PEVSKI ZBOR SKALA IZ GABRIJ je začel z vajami, ki so vsak ponedeljek in četrtek zvečer na društvenem sedežu. Vodstvo zbora vabi ljubitelje petja, naj se pridružijo: dovolj je, da se zglasijo na vaji. KD OTON ZUPANČIČ obvešča, da bo otroški pevski zbor imel prvo vajo jutri ob 15.30 v domu Andrej Budal. KRUT obvešča, da se 2. oktobra pričenja dejavnost v termalnem bazenu v Gra-dežu. Informacije in prijave pri g. Anamariji, tel. 531644. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo prva vaja telovadbe za upokojence v telovadnici Kulturnega doma v Gorici v torek, 1. oktobra, ob 14.45. Vadba bo ob torkih in petkih. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER KRAS priredi v sodelovanju z Glasbeno matico -Gorica godbeniško šolo. Informacije nudijo vsak dan od 12. do 13. ure do 30. septembra (telefon: 78350 ali 78077). Sprejemajo prijave za pihala, trobila in tolkala. AKCIJA "OČISTIMO SVET”, ki je bila napovedana za danes v Doberdobu, je prenesena do prihodnje nedelje zaradi slabega vremena. Tako so sporocih z županstva. B ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. d Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG-U1. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL Ul. Boito AGIP - Ul. Duca dAosta ROMKE MONTESHELL Ul. Redipugha ZAGRAJ API - Trg Garibaldi TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drev. Ven. GiuHa DOBERDOB CHEVRON - Palkišče Podatki iz maticneg rada goriške občine od o 21. septembra 1996. RODILI SO SE: Leona!" n TTor-rtllo Home: Giuiia Sena, Daiuei^': i, Marco Laetano, ^. istroianni, Aron Wiln^n evisan, Simone Hlod®’ ristopher Bonutti, EU5 seomtti. o-ieun upunu,--Abdiji, 91-letna g° nja Emilia Person Zalligaris, 69-letn* )jenec Giorgio Zorz® 83-letna gospodi®) t .—; vd perron®’ /-Snf) aPnnci-lavec Rafla®. :poselna Mi" uslužbene® LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ^ OBČINSKA 2, Ul.Garz rolli 154, tel.522032. v DEŽURNA LEKARNA TRŽIČU , rn. ALLA SALUTE, Ul L sulich 117, tel. 71131A ri: 10.30, Marija Dur)® splošne bolnisn1 bo verski obred, ■o pokopališče; ’ ■ Lutman iz spl°5* šnice v cerkev in pališče v Standrež’ Andrea Mase«1^. Nepričakovano zapustil naš dragi ir Lutman ienedikov) io vest spor°caU. ža, hči Duška, Perin.PeP11” n z družinam1’ ,b bo jutri' i3e 12. uri12 .^L v osne bolnisn z cerkev v Sta® GRŠKE VOLITVE !< TURČIJA '■-V .V v Atenca \ V JONSKO MORJE 0 km 200 Padajoči grški s°cialisti se bodo na današnjih Predčasnih Parlamentarnih v°litvah spopadli s konservativno koalicijo. Predvolilne ankete javnega mnenja napovedujejo esen izid, odločili pa naj bi glasovi ^odločenih, ki jih je bilo še včeraj skoraj dvajset odstotkov. Sospodarstvo - BDPna Prebivalca: inflacija: rast: Slavni izvozni artikli: Slavni uvozni artikli: dohodek: oborožene sile redna vojska: 171.300 rezervisti: 291.000 zSodovina 1829: 1994 8.300 ameriških dolarjev 10,9 odstotka 1,5 odstotka hrana, olivno olje, tobak stroji, transportna oprema največji delež predstavlja storitveni sektor, vključno s turizmom; ima eno največjih trgovskih flot na svetu 1924: 2. svetovna vojna: 1944-1949: 1967: izbori si neodvisnost od Otomanskega imperija politično vrenje začetek 11. republike zasede jo Nemčija državljanska vojna vojaški udar, s katerim se začne sedem let vojaške diktature; kralj Konstantin pobegne v tujino Grki volijo za republiko vključi se v Evropsko skupnost po desetletju vladavine socialistov zmagajo konservativci z izvolitvijopremiera Kostasa Simitisa oblast prevzame Panhelensko socialistično gibanje (PASOK) ^AZMERJEsIl v grškem parlamentu 1974: 1981: 1990: 1996: iensko socialistično gibanje (PASOK) Ustanovij, 1 q ueno 1974, na oblasti od januarja 6. združuje odporniški organizaciji snokratično obrambo in Panhelensko brnH i°d!lno 9ibanie' Zagovarja socializacijo ukcijskih sredstev, decentralizacijo in ^upravljanje. odlteli: Kostas Simitis ^ demokracija (ND) - a 1974 je stranko ustanovil Konstantinos . !.anian'is; desnosredinska stranka, ki Q J)lra s°cialno reformo in okvir za liberalno “liTff0, Za90varja članstvo v Evr°pski Voditeli: Miltiades Evert ^munistiena partija Grčije (KKE) Se prepovedana 1947, vnovič eneralni sekretar: Aleka Papariga Jolitična pomlad (POLA) nactn0'i'6na1993: desnosredinska stranka z nrpH.nailSt'čn'm Piislopom k zunanji politiki, jUnn„lsem v ^ezi s pogajanji z nekdanjo vodit ?Vansko republiko Makedonijo ^teli:AntonisSamaras —----------- REUTERS GRKI GREDO DANES NA VOLIŠČA Socialisti na težki preskušnji Ankete napovedujejo tesen izid ATENE (Reuter, M.S.) - Vladajoči grški socialisti iz Panhe-lenskega socialističnega gibanja (PASOK) se bodo na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah s konservativno koalicijo prvič spopadli brez ustanovitelja svoje stranke Andreasa Pa-pandreuja. Vendar pa utegne pokojni grški voditelj tudi tokrat odločiti izid volitev, saj se je premier Kostas Simitis, ki si je zmago sicer skusal zgotoviti z natančnimi gospodarskimi analizami, na koncu kampanje vendarle zaCel sklicevati na »velike trenutke v socialistični zgodovini Grčije«. Kljub zasuku v kampanji pa 'predvolilne ankete javnega mnenja napovedujejo tesen izid. Simitis je imel včeraj le dober odstotek prednosti pred voditeljem Nove Demokracije Miltiadesom Evertom, odločili pa naj bi glasovi manjših strank in neodločenih volilcev, ki jih je bilo še včeraj skoraj 20 odstotkov. Prav njih je Simitis nagovoril v svojem zadnjem predvolilnem nastopu. »Predstavljamo prihodnost upanja in napredka; moCnejSo, zdravo in bolj pravično Grčijo, ki bo imela vodilno vlogo na Balkanu in v Sredozemlju,« je zaklical večtisočglavi množici, ki se je zbrala v središču Aten. Simitis je napovedal še ostrejšo pohtiko do islamske sosede: »Turčija se igra z ognjem od Trakije do Egejskega morja, do Cipra. Vendar se Grčija ne bo pogajala o svojih ozemeljskih pravicah in suverenosti... Zaradi nase uspešne politike je Turčija doživela diplomatski poraz in postala povsem izolirana,« je še ocenil z glasom in mimiko, ki sta na moc spominjala na nastope Papandreuja. Podobno kot njegov predhodnik je Simitis brez vseh zadržkov napadel tudi opozicijo in voditelja konservativne koalicije Everta: »Ne smemo pozabiti, da, kar dajejo z eno roko, večkrat vzamejo z drugo. Ti stari triki ne delujejo veC. Grki so jih spregledali. Grki lahko vidijo, da nas želi popeljati nazaj v preteklost, tja, kjer smo že bili,« je sporočil Simitis in zamahnil z roko v značilnem Papandreu-jevem slogu. Številni menijo, da je Simitis z novim nastopom udaril prepozno. »Papandreu je dal Grkom razlog za sanje, Simitis jim je želel dati razlog za razmišljanje, vendar se niso odzvali. Zato je zmaga dostopna obema stranema,« je ocenil eden izmed grških političnih analitikov. ARGENTINSKI PREDSEDNIK IZGUBUA PODPORO V LASTNIH VRSTAH ' . ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Čas je za spremembo sloga Daniel Helft / Reuter BUENOS AIRES - Argentinski predsednik Carlos Menem bo moral zaradi upadajoče podpore svojih državljanov spremeniti udarniški politični slog in bolj prisluhniti zakonodajalcem iz lastne peronisti-Cne stranke. »Menemovo vodenje države vse bolj spominja na brazilskega predsednika Fernanda Hen- ritjueja Cardosa in vse manj na perujskega Alberta Fujimorija,« je za Reuter povedal politični analitik Rosendo Fraga. Fraga je s tem mislil zlasti na lahkoto, s katero spravlja Fujimori svoje zakonske predloge skozi perujski kongres, kar je v velikem nasprotju s trdimi pogajanji, s katerimi se Cardoso srečuje v vrstah lastne vladajoče koalicije. Razlog za upadanje Me-nemove moči je posledica zmanjšanja učinkovitosti njegove gospodarske politike. Argentina se le poCasi prebuja iz enoletne recesije, polega tega pa ljudje, ob 17-odstotni stopnji nezapo-slenoti, kažejo vse manj razumevanja za vladne ukrepe gospodarskega oživljanja. PeronistiCno stranko, ki ima dolgo populistično tradicijo, je zaCelo skrbeti, da ne bo več tako zlahka osvajala glasov na volitvah, kot ji je to uspevalo vse od Menemovega prihoda na oblast leta 1989. Politični analitiki pa opozarjajo, da so predsednikove težave tudi posledica dejstva, da se mu bo leta 1999 iztekel drugi mandat in ne bo smel veC kandidirati. Strankarski veljaki se zatorej že ozirajo po svežih imenih. »Zadeva je precej enostavna. Menem se zaveda, da so mu dnevi pac šteti in mora zato do konca mandata ubrati bolj umirjene strune,« pravi analitik Daniel Rodriguez Lamas. Menem je pred kratkim odstavil vzkipljivega in nekoč mogočnega ministra za gospodarstvo Dominga Ca-valla in ga nadomestil z vase zaprtim predsednikom centralne banke Ro-quejem Fernandezom. Menem je s tem prevzel odgovornost za boleče ukrepe, s katerimi bo novi minister skušal zamašiti luknjo v državni blagajni. Zato je v predsedniško palačo povabil vodilne strankarske može in jih skušal pridobiti za podporo. Kljub temu pa nekaj dni zatem njegov paket gospodarskih ukrepov ni dobil podporo kongresa, v katerem ima Menem večino v obeh domovih. »Upadanje moči je veC kot očitno«, trdi finančni svetovalec Miguel Angel Broda. V uvodnih dveh letih vladanja je dvojica Me-nem-Cavallo s ključnimi reformami dobesedno preletela skozi kongres. Ko so zakonodajalci delali prepočasi, se je Menem zatekel k predsedniškim dekretom. Razdeljena opozicija ni bila za tak agresiven nastop niti najmanjša ovira. Menem je privatiziral državna podjetja in spremenil gospodarska pravila ter državo na široko odprl tuji konkurenci. Z zatrtjem ponorele inflacije ter gospodarsko rastjo so njegove reforme povsod po svetu požele nedeljeno priznanje, doma pa ponovno izvolitev leta 1995. Politični analitiki pa kljub tem uspehom zavračajo Mene-mov politični slog, ki skorajda popolnoma zanika demokratična pravila. Primera zato sta najmanj dva -imenovanje tesnega sodelavca za predsednika vrhovnega sodišča in izmikanje kongresu z velikim številom predsedniških dekretov. V popolnem nasprotju s takšnimi postopki pa je Menem pred nekaj dnevi ponudil srečanje s svojimi zavezniki v kongresu in predlagal ohranitev nove oblike sodelovanja med izvršno in zakonodajalno vejo oblasti, da bi popolnoma iskreno analizirali težave, v katerih se je znašla Argentina. Analitik Broda pravi, da je to znak, da bo država imela zdaj veC resnične demokracije, hkrati pa dodaja, da »ima tudi ta kovanec dve strani«. Ključni zakoni v korist gospodarskih reform morda ne bodo nikoli sprejeti, Ce bodo morali skozi dolgotrajno kongresno proceduro. »Takšno politično sobivanje bo vsekakor omejitev za prihodnje reforme,« zaključuje Broda. H NOVICE Schofen Spomladi o sprejemu novih članic BERLIN (STA/dpa) - Državni sekretar nemškega zunanjega ministrstva Helmut Schafer je včeraj v Ber-• linu izjavil, da pričakuje, da bo odločitev o sprejetju vzhodnoevropskih držav v zvezo Nato sprejeta pozno spomladi ali zgodaj poleti leta 1997. »Naš cilj mora biti povečanje vseevropske stabilnosti,« je poudaril Schafer in dodal, da je potrebno dogovor o odnosu Nato - Rusija doseči vzporedno z napredovanjem procesa širitve zveze. Peny ne more Moskvi ničesar obljubiti HELSINKI (Reuter) - Ameriški sekretar za obrambo VVilliam Perry je včeraj, ob začetku turneje po skandinavskih državah, izjavil, da Nato sicer ne načrtuje namestitve jedrskega orožja na ozemlju prihodnjih vzhodnoevropskih Članic zveze, ven-" dar pa ne more Rusiji v zvezi s tem ničesar obljubiti. »Mislim, da v tem trenutku se nihče ni pripravljen dajati zagotovil ali se k Cernu obvezati,« je dejal Perry. »Nato mora najprej natančno preučiti, kaj se v svetu - in v Rusiji - dogaja in kaj se bo dogajalo... Sele potem pridejo na vrsto obljube.« Hkrati je ameriški sekretar pojasnil, da se Moskva še vedno upira pozivom, naj zmanjša zalogo jedrskih izstrelkov kratkega dosega. Konferenca o sodelovanju med Rusijo in Natom SANKT PETERSBURG (STA/Tanjug) - V Sankt Petersburgu se je včeraj začela konferenca o sodelovanju med Rusijo in zvezo Nato. Visoki vojaški predstavniki Moskve in Nata razpravljajo o sodelovanju v okviru mednarodnih mirovnih sil v BiH, projektih zveze Nato za leto 1997, ki so povezani s programom Partnerstvo za mir, ter o ru-sko-ameriškem vojaškem sodelovanju. NOVICE KARAČI (STA) - Murtaz Buto, brat pakistanske premierke Benazir Buto, je včeraj umrl v bolnišnici v Karačiju (na Reuterjevi sliki), kamor so ga pripeljali po tem, ko je bil težko ranjen v spopadu s policijo. Po poročanju agencij, ki se sklicujejo na izjave očividcev, je do streljanja prišlo, ko je policija zaradi kontrole ustavila avtomobil Murtaza Buta. Njegovi pristaši so zaceli streljati, policisti pa so na na napad odgovorili. V spopadu je umrlo še Sest pripadnikov Murtazove politične frakcije, ki se je pred Časom odcepila od vladajoče Pakistanske narodne stranke. Jelcin je res imel srčni napad MOSKVA (STA) - Člani zdravniškega konzilija, ki skrbi za zdravje ruskega predsednika, so sporočili, da ima Boris Jelcin težave tudi z drugimi organi, ne le s srcem, kar bi utegnilo zaplesti napovedano operacijo. S Priznali so tudi, da je Jelcin med prvim in drugim krogom volitev doživel sreni napad, Čeprav so takrat njegovo odsotnost opravičili s »prehladom«. Varnostni svet obsoja Hrvaško NEW YORK (STA) - Varnostni svet ZN meni, da bi lahko številni incidenti na območjih Hrvaške, ki so bila pod srbskim nadzorom, ogrozili napore za vrnitev beguncev. VS je v posebni izjavil zapisal, da kljub nekaterim ohrabrujočim znakom prebivalci Krajine in zahodne Slavonije Se vedno živijo v negotovosti. Zlasti pa so Članice VS obsodile napade na humanitarno osebje in rope, ki jih ponekod izvajajo uniformirani Hrvatje. Omajana teorija o bombnem napadu na boeing 747 VVASHINGTON (STA) - Mesec dni pred nesrečo boeinga 747 letalske družbe TWA nad Long Islan-dom so letalo uporabljalji za urjenje psov - iskalcev bomb, zato je mogoče, da so sledi razstreliva, $ ki so jih našli preiskovalci, v letalu ostale po va- ( j ah, so sporočili ameriški vladni predstavniki. Zvezni preiskovalci lahko zdaj teorijo, da je bila na krovu letala bomba, dokažejo le, Ce odkrijejo neposredne znake eksplozije. Seja padanske vlade MILANO (STA/APA) - V Milanu se je včeraj na prvi seji sešla »začasna vlada Padanije« pod vodstvom nekdanjega notranjega ministra Roberta Maronija. Pripadniki Severne lige so na seji razpravljali predvsem o ustanovitvi lastne »narodne garde«, M naj bi predstavljala jedro bodoče padanske vojske. INDIJA/NOV UDAREC ZA »KONGRESNIKE« Domnevni goljuf Rao je odstopil NEVV DELHI (Reuter, L.S.) - Nekdanji indijski premier Narasimha Rao je včeraj odstopil s položaja šefa Kongresne stranke, potem ko je sodišče od njega zahtevalo, naj sede na zatožno klop zaradi utemeljenega suma goljufije. Čeprav je njegova stranka maja letos doživela katastrofalen volilni poraz -zlasti zaradi domnevne vpletenosti v korupcijo -, je 75-letni Rao tudi po tem zadržal precejšen del politične moči, saj je nudil ključno podporo levosredinski vladni koaliciji Združene fronte. Očitke je vselej vztrajno zavračal, tudi včeraj. »Vse obtožbe so lažne, neutemeljene in zlonamerne,« je dejal. »Verje-mem v pravico in prepričan sem, da bo sodišče spoznalo, da sem povsem nedolžen... Kljub temu pa sem se odločil oditi z vrha stranke, da bi preprečil morebitne napetosti in zmedo v naših vrstah.« Sodišče v New Delhiju je sporočilo, da se mora nekdanji premier 30. septembra pojaviti na zaslišanju, ker ga sumijo sodelovanja v goljufiji. Premožni indijski poslovnež Lakhubhai Pathak je namreč pred Časom obtožil Raa in hindujskega guruja Candrasvamija, da sta mu leta 1983 s prevaro »izpulila« sto tisoč dolarjev. Julija letos je prvostopenjsko sodišCe proti Rau vložilo obtožnico, na kar se je leta pritožil, vendar so sodni organi pritožbo zavrnili. Kongresni delovni odbor, najvišje telo stranke, naj bi že jutri izvolil Ra-ovega naslednika. Val nasilja spremlja volitve v Kašmirju SRMAGAR (Reuter, R.P.) - Ena oseba je bi- mejnih varnostnih sil, je povedal, da so na- la ubita, najmanj 24 pa težko ranjenih v ve- šteli tri eksplozije, med temi tudi dva born- rigi eksplozij v indijski zvezni državi Dža- bna napada na njihovo patruljo, mu in Kašmir med tretjim krogom kiju- Prebivalci omenjenih območij so tudi sami Cnih lokalnih vohtev. Med ranjenimi je bi- prijavih na ducate eksplozij, ki so zaznam0" lo tudi šest pripadnikov paravojaških sku- vale noč pred lokalnimi volitvami v Kašffii' pin. Tiskovni predstavnik policije je dejal, rju, ki so se zaCele 7., končale pa se bodo 30. da so v enem izmed napadov granate pri- septembra. V tem Času je bilo po uradnih letele v »živo ograjo« pripadnikov neke podatkih ubitih že 20 ljudi. Separatistične druge paravojaške skupine, ki je stražila paravojaške skupine ostro nasprotujejo voh volilno mesto v Gandarbalu, kjer kandidi- tvam, s katerimi skuša New Delhi obnoviti ra tudi nekdanji šef države Faruk Abdu- demokracijo v Kašmirju po več kot sest let lah. Ena oseba je bila pri tem ubita, veC pa trajajoči neposredni zvezni oblasti. Vlada se ranjenih. Policija je objavila tudi podatek, boji izbruha nemirov zlasti med volitvami v da je v mestu Sarar-e-Sarif eksplozija mine mestu Srinagar, ki je že vse od leta 1990 sre-uničila zgradbo in avtobus, na sreCo brez dišce separatističnega gibanja, zato je tja p0-žrtev. Apa Sahib Alur, sef kašmirskili ob- slala na tisoče pripadnikov varnostnih sil. AMERIŠKO PRAVOSODJE SPROŽILO PREISKAVO PROTI OSREDNJI OBVEŠČEVALNI AGENCjjl Je Cia vpletena v trgovino z mamili? VVASHINGTON (Reuter, R.P.) - Ameriško pravosodno ministrstvo je v petek sprožilo preiskavo o obtožbah proti obveščevalni agenciji Cia, ki naj bi v osemdesetih letih pomagala preplaviti Združene države s kokainom za financiranje upornikov proti levičarski vladi Nikaragve. »Danes sem odprl preiskavo o obtožbah, da je zvezna agencija pred leti oskrbovala upornike v Nikaragvi, bolj znane kot 'kontraši’, z denarjem od prodaje mamil,« je dejal generalni pravosodni inšpektor Michael Bromvvich. Dodal je še, da bo svoje delo usklajeval z generalnim inšpektorjem Cie, ki je že zaCel z notranjo preiskavo v sami agenciji. Vest o tem je prvi objavil Časopis San Jose Mercury News. Ka- lifornijski Časnik je v treh delih prejšnji mesec poročal, da je »mamilaška« pot med Kolumbijo in območjem zaliva San Francisco nemoteno delovala skoraj celo desetletje z vsaj tihim privole-njem Cie. Slednja pa je dobičke pošiljala kontrašem v Nikaragvi. Bromvvich je dejal, da ga je na dejstva o tej zadevi spomnila javna tožilka Janet Reno, potem ko je od senatorke Dianne Fein-stein in kongresnice Maxine VVaters, Članic Demokratske stranke iz Kalifornije, prejela več pisem. Direktor Cie John Deutch je 4. septembra ukazal notranjo preiskavo, hkrati pa dodal, da ne verjame v resničnost obtožb. »Psu Čuvaju« v agenciji, generalnemu inšpektorju Fredericku Hitzu, je naročil, naj svoje poročilo konca v 60 dneh. VVatersova je objavila tudi sporočilo predsednika kongresa Nevvta Gingricha, v katerem naroCa kongresnemu odboru za obveščevalne zadeve, naj zadevo razišče. »Čeprav smo zadovoljni s sodelovanjem pri naših zahtevah za temeljito preiskavo izvora kokaina v naši okolici ter domnevnim sodelovanjem Cie, je vse skupaj šele začetek,« je dejala VVatersova v posebni izjavi. »Čaka nas dosti dela.« V seriji Člankov z naslovom Temna naveza je Mercury News v podrobnostih opisal shemo, po kateri so pretakali na tone kokaina v Črnske predele Los Angelesa, Cia pa naj bi iz tega Črpala milijonske dobičke in jih pošiljala gverilcem. V seriji člankov vodi pot do dveh nikaragovskih preprodajalcev mamil - Danila Blandona in Nonvina Mene-sesa, ki sta bila tudi civilna voditelja FDN, najveeje kon-traške skupine, ki je skušala zrušiti levičarsko sandiius eno vlado, pri Čemer jo je ve likodušno podpirala Cia. Z navajanjem po novec javno dostopnih dokumen tov, pričevanj na sodiSCU intervjujev, so pri casop1 prišli do sklepa, da je Cia n jgla omenjeno dvojico zaz ranje denarja za kontraš® jima pri načinu zbiranja n dila vso podporo. V svoja pismu kongresu pa Deu trdi, da Cia nikoli ni bi^ stikih z Blandonom ah nesesom in da niti ni sku prikriti podatkov v zvez omenjeno dvojico, ki so P šli na dan na zadnjem 50^ nju nekemu preprodaja mamil iz Los Angelesa. DNJEPROPETROVSK JE NESPORNO SREDIŠČE UKRAJINSKE GOSPODARSKO-POLITIČNE MOČI Ni prestolnica, je pa »glavno« mesto Rosbslav Kotin / Reuter DNJEPROPETROVSK - Radijski napovedovalec se je pred kratkim v neki kontaktni oddaji pošalil, da to ukrajinsko industrijsko mesto poleg državnih voditeljev občasno »proizvede« tudi kakšnega dobrega pevca in komedijanta. To pravzaprav sploh ni daleC od resnice. Vsaj kar se tiCe državnikov ne. Dnjepropetrovsk, mesto v vzhodni Ukrajini, je bil dom dolge vrste voditeljev komunistične stranke in sedanjih voditeljev post-sovjetske Ukrajine. Tukaj in v sosednjem satelitskem mestu Dnje-prodžeržinsk je kariero začel sovjetski voditelj Leonid Brežnjev. Tu je bil doma tudi Vladimir Scerbicki, sedemnajst let voditelj ukrajinske (sovjetske) komunistične partije. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je vstopil v politično orbito na tem področju kot direktor Juzmaša, najveeje tovarne orožja na svetu. Ministrski predsednik Pavlo Lazarenko je tudi iz Dnjepropetrovska, prav tako več ministrov in okrog dvesto visokih državnih uradnikov, od glavnega tožilca do direktorja nacionalne televizije. »To je velika, pravzaprav velikanska težava. Ne morete si niti zamišljati obsega tega problema,« je dejal višji Ku-Cmov svetovalec. »Scenarij poskušamo spremeniti, da bi vzpostavili ravnovesje, vendar to ni tako preprosto. Stvar bi lahko bila za državo eksplozivna.« Aleksander Razumkov, direktor Neodvisnega centra za gospodarske in politične raziskave v Kijevu, pravi, da je bilo veliko ljudi imenovanih na položaje zaradi osebne zvestobe, ne pa na podlagi strokovnih sposobnosti. »To je nevarno in nesprejemljivo za civilizirane in demokratične države,« je dejal. Ukrajinska povprečna plača znaša osemdeset dolarjev na mesec, toda v Dnje-propetrovsku je več luksuznih avtomobilov kot v glavnem mestu. Pred kratkim prenovljeno letališče bi zlahka zamenjali za kakšno zahodno. Nekateri mesto imenujejo ukrajinski Frankfurt in pri tem primerjajo nemško finančno središče z močnimi bankami v Dnjepropetrovsku. »Prestavljanje glavnega mesta iz Kijeva v Dnjepropetrovsk je dobra ideja,« so pred kratkim zapisali v dnevniku Ukraina-Centre. »To bi morali storiti iz gospodarskih, kulturnih in političnih razlogov, pa tudi zaradi krepitve ukrajinske državnosti.« Analitiki govorijo o štirih glavnih finančno-industrijskih središčih v Ukrajini. Dnjepropetrovsk je na vrhu lestvice, takoj za njim pa s premogom bogati Donetsk, drugo veliko izvozno mesto. Kijev je na tretjem mestu, na koncu pa je južno območje okrog črnomorskega pristanišča Odese. Dnjepropetrovsk je središče ukrajinskega metalurškega sektorja, ki prinaša skoraj polovico dr- žavnega dohodka. Poleg tega so na tem področju tudi najveeje elektrarne in kemične tovarne. Obzorje mesta, zgrajenega ob reki Dnjeper še v sovjetskih Časih, prebadajo visoki dimniki. Toda v središču je v na novo zgrajenih luksuznih stavbah vedno veC dragih trgovin in uradov. Lokalno podjetje United Energy Systems (UES) pokupi skoraj polovico ukrajinskega plina. Je eden od mnogih monopolističnih trgovskih podjetij, ki imajo velik vpliv na gospodarstvo. »S to energijo trgovci že nadzirajo večino, Ce ne kar vsega državnega godpodarstva,« pravi Hana Ljuta, priznana ukrajinska poznavalka trgovine z nafto in plinom. »Ne govorim le o plinu, ampak tudi elektriki, proizvodnji nafte, industriji, metalurgiji in tako dalje. Ta podjetja so že ustvarila državo znotraj države. Ne sprašujte se torej, zakaj Ukrajina uvaža toliko plina.« Viri iz Državnega sveta za nafto in plin pravijo, da ima Ukrajina, ki na leto uvozi 66 milijard kubičnih metrov plina iz Rusije in Turkmenistana, tega na zalogi še okrog deset milijard kubičnih metrov. Doma načrpajo 18.2 milijarde kubičnih metrov na leto. »Izbira podjetij ni bila naključna. Svojo pot so si izsilila s škandali in grožnjami,« pravi Oleh Dorožovec, namestnik urednika Časopisa za nafto in plin. »Bogastvo UES se je oblikovalo skupaj s trenutnim državnim vodstvom.« Toda predsednica UES Julija Tim1/ šenko trdi, da podjetje nima nobene posebne p*/ vezavo z vlado. »Trgovina s plinom je zelo zah ven maraton. Le nekaj podjetij je preživelo teZa vno tržno tekmo,« je dejala. Ukrajina, ki je neodvisna že pet let, še vedo nima močnih političnih strank in trdnega ve ^ strankarskega sistema. Po mnenju nekaterih • mentatorjev so tega krive politične strukture, spominjajo na plemensko ureditev. »Ukrapn politična sestava sicer ni Cisto klanovska, ven močno spominja nanjo. Interesi prve °s® . (predsednika) in druge (ministrskega predse ^ ka) niso vedno enaki,« je povedal RazumK ^ »Znotraj dnjepropetrovske skupine je velika kmovalnost, vendar se odvija na skrivaj.« Cna revija Demos je v poročilih o državni k° pciji Ukrajino primerjala z afriškimi in lat*n, jne meriškimi državami. »Razvoj ukrajinske vla avtoritete, njena 'kriminalizacija’ v zadnjih močno spominja na položaj, v kakršnem je pred kratkim veC držav v Afriki in Latinski A riki,« je zapisal Demos. »V preteklih stolet)1 . imele vladajoče elite v Ukrajini okrnjen P°8 _ na državnost in celo na nacionalnost. Na ^ žnost služenja v litvanskih, poljskih ali rus vladnih strukturah so gledali kot na priložn°s izboljšanja lastnega materialnega stanja.« PO VOLITVAH V BIH Sest let od zadnjih poli-iCnih volitev in po skoraj iriletnem nepojmljivo ‘^'Vavem vojaškem spopa-u se je s sobotnimi politi-pinii volitvami na pogo-lsčih Bosne in Hercegovi-e prižgala medla luC .Panja, tako da bi se lah-0 od Američanov pred evetimi meseci vsiljeni ir utrdil tudi brez vpe-Jenih cevi Iforjevih voja-t ° k Teden dni po voli-vah je seveda vsako dol-fkro.Cno napovedovanje lez a^n° tve8ano 'n nehva- Izjava predsednika Or-Sanizacije za varnost in ' °delovanje v Evropi, Svi-erskega zunanjega mini-stra Flavia Cottija, naj Bo-na pozabi na preteklost . n,a trpljenje, kot sta to orili Francija in Nemčija P° drugi svetovni vojni, je a žalost le pobožna želja, fiinerjava Bosne in Her-egovine s porušeno Evro-P° ob koncu druge sveto-ae vojne ni namreč po-s eCena- Takrat je bilo ja-, °> kdo je zmagovalec in j 0 Poraženec. Se več, z v* na^ifikacijo so Nemcem v .eP‘j v glavo občutek kri-e’ kar je olajšalo ne sa-j 0 ®Pravo med Francozi no Nemc* temveč gradnjo Vega skupnega evrop-skega doma. V Bosni in Hercegovini je položaj pre- Medla luč upanja v srcih polnih sovraštva ■ .V,-l■ Vojko Coua gačen. Tu ni zmagovalcev, saj so bili v bistvu vsi poraženi, tako da bo sprava vse prej kot lahka. Občutka krivde nimajo ne Srbi, ki se sklicujejo na srbsko trpljenje pod turskim jarmom in pod Paveličevo NDH, ne Hrvati, ki opevajo svoje hrvaško-bosanske kralje in obujajo četniško nasilje, ter seveda ne Muslimani, ki so bili glavna žrtev klanja v Bosni in Hercegovini in ki so bili manj obremenjeni z zgodovino in prastarimi miti. Tudi trditev nekaterih zahodnih krogov o državljanski vojni v BiH ne drži, ker je bila ta republika žrtev srbske agresije s pomočjo JLA, ki je hotela uresničiti blodno zamisel o »Srboslaviji«, tako da bi vsi Srbi živeli v eni državi. Načrt beograjske akademije, da bi združili vse Srbe od Suhe krajine do Srbije, tako da bi Hrvatom ostalo le ozemlje, ki je vidno z zagrebškega Kapitela, Muslimane pa padel. Miloševiču je uspe- Strossmayerju in Radiču: združil je regionalistično racepljene Hrvate v en narod, ki se je z vukovarsko tragedijo obenem znebil občutka genocidne krivde, ki so mu jo v povojnih letih vtepali v glavo. Srbski vojaški stroj je prehajal iz zmage v zmago, pri etničnem čiščenju najprej na Hrvaškem in nato v Bosni in Hercegovini pa je zagrešil take zločine, da je bilo tudi brezbrižni Evropi dovolj. Kljub temu pa je Sele ameriški poseg zaustavil Srbe. Se več, z ameriško prikrito pomočjo so Hrvati v svoji »nevihti« ponovno vzpostavili suverenost nad srbskimi Krajinami, a so pri tem Srbom vrnili milo za drago in se proslavili s podobnim etničnim čiščenjem, tako da so preko noči izgubili ves moralni kapital, ki so si ga s krvjo nedolžnih pridobili v Vukovarju in v drugih od Srbov osvojenih krajih. Re- bski agresiji na Muslimane po začetnem sodelovanju tem obrnili hrbet in jih izgnali iz krajev, ki so jih obranili pred Srbi. Na washingtonski ukaz so morali pristati na sodelovanje z Muslimani, a ker tako v hrvaški kot v hercegovsko-bosanski HDZ vedrijo Hercegovci, je popolnoma jasno, da je ta sprava le na papirju, ker dejansko hadezejevska politika v BiH poskuša uresničiti svojo prav tako blodno zamisel o veliki Hrvaški vse do Drine. Muslimanom je v glavnem uspelo ohraniti svoj z nepopisnim trpljenjem pridobljeni moralni kapital. Zapravili bi ga lahko le s potenciranjem svojega muslimanstva in s tesnejšo oporo na islamske fun-damentalistične države, ki so jim edine priskočile na pomoč, ko jim je grozilo iztrebljenje. Tega se dobro zaveda predsednik Izetbegovič, ki neprestano manstva je bilo nekoč v mestih, v kozmopolitski urbani sredini, ki jo je hotel psihiater Radovan Ka-radžič uničiti, ker je bila tuja njegovi kmečko-pa-stirski srbski idili. Muslimani pa so živeli tudi po vaseh v zaostalih ruralnih skupnostih in prav ti sedaj po etničnem čiščenju in razseljevanju predstavljajo novo jedro bosanskega muslimanstva, ki ni več svetovljansko, laično in s prirojenim skoraj židovskim humorjem in pragmatizmom. Seveda ti ljudje za sedaj ne sedijo na vodilnih položajih, vzvode muslimanske oblasti imajo Se vedno trdno v rokah urbani Muslimani. Zahod bo torej moral poskrbeti, da BiH ne bi doživela gospodarskega bankrota, ker bodo le tako preprečili MiloSe-vičeve napore pehanja Muslimanov v objem islamskega fundamentalizma. likosrbskih ideologov in da so izgubili skoraj vse, kar so iztrgali »Ustašem«, »Turke« pa niso uspeli premagati. Marsikateri Jovo se sedaj že sprašuje »zakaj so se borili«, a kaj, ko je Se vedno prežet z miti in za svoje gorje krivi ves svet, a ne sebe. Morda pa ga bo gospodarska nuja, vsakodnevni boj za goli obstanek prepričal, da Mu j o ni Turek, temveč samo sosed, ki mu je bila storjena krivica in s katerim bo moral prej ali slej sodelovati. Navidezno so na boljšem le Hrvati. Dobršen del Hercegovine z zahodnim Mostarjem je v njihovih rokah, njihov je Bihač, njihovo je Jajce, a kaj ko se je samozvana Herceg-Bosna spremenila v paradržavo, kjer kraljujeta korupcija in istitucionalni organizirani kriminal. Nič čudnega torej, da je del bosan-sko-hercegovske Cerkve zaskrbljen, ker ga je strah tega moralnega propadanja. Strah ga je enoumja, ki ga ne omili niti deklarirana verska gorečnost voditeljev Herceg-Bosne, ker sarajevski kardinal Purič in njegovi somišljeniki ne gledajo kratkoročno temveč dolgoročno. Tuje jim je m o z a d o -voljstvo ob 50. obletnica Slovenskega Prosti poklici Glavni problem, s katerim se že dalj Časa sooCa mladina v razviti zahodni Evropi, je gotovo brezposelnost. Gre za pojav, ki je bil na našem območju, Se posebno pa med slovensko mladino v Furlaniji -Julijski krajini, gotovo manj izrazit kot drugje. Se do pred kratkim je višješolska izobrazba skoraj avtomatično odpirala vrata za zaposlitev v naSih zunanjetrgovinskih podjetjih, v Špediciji in denarnih zavodih. Ce zaenkrat Se ni jasno, kam bodo privedli pritiski na slovenski banCni sistem v Italiji, pa je povsem sa- moumevno, da bomo v teku nekaj let popolnoma izgubili specifiko obmejnega obmCja in torej vrsto že obstoječih delovnih mest, da o tistih osebah, ki Čakajo na prvo zaposlitev, sploh ne govorimo. Primer Trbiž docet. Cas je torej, da si sami ustvarimo nove perspektive in da si vsaj za veliko vedno nase Študirajoče mladine odmislimo zgoraj omenjene poklice, ki so v bistvu predstavljali »zamejsko« verzijo zajamčene službe. Samostojni poklici nudijo vrsto alternativnih možnosti in o tem ste pretekle nedelje na posebnih straneh ob petdesetletnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja že veliko brali. Naj vam tokrat predstavimo proste poklice oziroma profesionalce. Sekcija za proste poklice je pri Združenju najmlajsa, saj je nastala pred komaj enim letom. Pobuda za njeno ustanovitev je prišla - kot je pove-dalpredsednik sekcije Marko Stavar - ravno s strani Članov, ki se niso prepoznavali v nobeni drugi sekciji. Danes Šteje precej elanov in se siri. Člani se delijo po strokah, in sicer: načrtovalci (geometri, tehniki, arhitekti, inženirji), pravniki, komercialisti in drugi svetovalci, zdravstveni delavci (zdravniki, psihologi, bolničarji, fizioterapevti), umetniki (glasbeni ansambli, likovniki, glasbeniki), prevajalci, trgovski agenti... Vsaka skupina na sploSno deluje samostojno in odbor, v katerem so po možnosti prisotne vse stroke, služi za koordiniranje skupnih pobud. Smoter sekcije je seveda povezovanje slovenskih profesionalcev v Italiji, in sicer tako, da se osredotoči delo- vanje na pobude Cim širše koristi, od sindikalne dejavnosti, promocije posameznih delovnih sektorjev in kadrovanja do povezovanja elanov s predavanji in pospeševanjem pretoka informacij, poklicnega sodelovanja in seveda z družabnostjo. Med uspešno vpeljanimi pobudami gre omeniti niz radijskih oddaj o gradnji hiše in o novih poklicih. Geometri in načrtovalci sodelujejo pri oblikovanju regulacijskega načrta, v pripravi pa je brošura o varnosti pri delu. Seveda ne manjka novih pa- lci hud, saj so profesiono SDGZ izrazili potrebo po ^ _ pnih strokovnih arhivih, P0 sebno za načrtovalce. P°u_ rili so koristnost predavan] n višjih srednjih šolah, da s mlade približa delovnoJf okolju. Potrebo po teCajif " uporabi računalnikov lO najnovejših operativnih p‘ gramih, nazadnje pa še n I nost osvojitve dvojezicneS strokovnega izrazosloVJ ‘ Razmišlja se tudi o broSufli ^ naj bi posredovala seznanj elanov po poklicih, namen/ na ostalim elanom in za h venijo. Marko Stavar Lorenza in Martina Strain Učimo mlade podjetništva Marko Stavar je strojni inženir, obenem pa predsednik sekcije za proste poklice pri SDGZ. Marko, jasno je, zakaj ste ustanovili sekcijo prostih poklicev, a vendar... zakaj tako pozno? Zanimivo vprašanje... Mislim da zato, ker so se nekatere stroke že same združevale, kot zdravniki (samo teh je približno 300), ki imajo že zdavnaj svoj krožek, pravniki in včasih je obstajal tudi krožek Ekonomist, ki je seveda združeval ekonomiste. Danes so se prosti poklici pomnožili in čutiti je bilo potrebo po združevanju - v slogi je moč. Kaj misliš s tem, da so se prosti poklici pomnožili? V današnji ekonomiji je čutiti veliko potrebo po specializaciji in ta rojeva specialiste, profesionalce. Zagotovljenega dela »za celo življenje« ne bo več in rešitev je le v tem, da si delo dan za dnem ustvarimo. Vsakdo bo večkrat zamenjal delo, njegova konkurenčnost na trgu dela se bo merila po stopnji njegove specializacije ali pa prilagodljivosti. Kateri poklici nudijo po tvojem mnenju danes največje možnosti? Trg je tako nasičen, da si moraš v bistvu sam izpraskati svoj življenjski prostor. Vsekakor vidim zanimive možnsti v sektorjih komercialistov in raznih svetovalcev, kar pa zadeva moj poklic, je veliko povpraševanja tudi po strojnih inženirjih in - čeprav se bo zdelo smešno -primanjkuje tudi ladjarskih inženirjev. Ta analiza pa je vsekakor - podrCtam -zelo površna. Dve besedi o bodočem razvoju sekcije. »Bodočnost vidim predvsem v tesnejšem povezovanju naših ljudi z evropsko stvarnostjo, še prej pa s Slovenijo. Mlade moramo nemudoma izučiti podjetnosti -brez tega ne bo šlo! Pa preidimo na tvoj poklic: ti si strojni inženir, kako si se za to odločil? Prve Čase sem delal v družinskem podjetju, ki se ukvarja predvsem s komercializacijo tiskarskih strojev, naposled pa sem se odločil, da z drugima dvema inženirjema ustanovimo združeno tehnično pisarno, kjer se ukvarjamo predvsem z industrijskim načrtovanjem (stroji, žerjavi ipd.) in z načrtovanjem ladij. Tvoja izobrazba? Po znanstvenem liceju sem se vpisal na strojno inženirstvo (industrijska smer) v Trstu, nato sem z univerzo sodeloval kot raziskovalec in izdal nekaj študij. Sledil je državni izpit za vpis na seznam inženirjev. Glede na to, da sem študiral na italijanski univerzi, čutim pomanjkanje slovenskega tehničnega izrazoslovja. Pozitivne in negativne plati tvojega poklica. »Veliko zadoščenja in kreativno, raznoliko delo, ki pa je v razmerju z odgovornostmi in naporom, bi rekel slabo plačano. Nimaš pa urnikov, in to v dobrem in slabem smislu: tu pa tam lahko zjutraj prespiš nekaj ur več, večkrat pa preživiš cele vikende in noči za pisalno mizo in računalnikom. Velik kaos je v konkurenci tudi z neprofe-sionalci, saj so italijanski predpisi zelo pomanjkljivi v primerjavi z evropskimi. Kaosu so se pridružile nove »minidiplome«, ki so sicer v velikih podjetjih zelo priljubljene, saj so relativno mladi diplomiranci že strokovno dovolj izpopolnjeni, pa tudi pripravljeni na žrtvovanja. Kaj svetuješ mlademu, ki razmišlja o tem poklicu? »Po sondažah so strojni inženirji med najbolj iskanimi profili, vendar moraš sprejeti dva pogoja: da ne boš delal v Trstu, kot tudi da ne boš dobil stalne zaposlitve, kar pomeni, da boš moral postati samostojni profesionalec. Med davčno upravo in davkoplačevalcem Lorenzo in Martino Strain sem obiskal v novi pisarni v Ul. sv. Frančiška v Trstu. V vezi, ki še diši po novem, sem počakal četrt ure, ker je bila Lorenza zasedena na sestanku. Končno stranka odide in že mi je jasno, da nisem Čakal zaman: plavolasa, mlada in elegantno oblečena, očitno izmučena od sestanka (gre za pomembno stranko iz Milana). Sestre Martine ni, ker se pripravlja... na poroko. Vse najboljše ji želim in začnem pogovor z Lorenzo. Kaj pravzaprav dela knjigovodja komercialist? Stranki pomagamo, ko ustanovi družbo, svetujemo ji formulo družbe, ki najbolj ustreza njenim poslovnim načrtom, skupaj sestavimo ustanovni akt, ki ga je treba podpisati pred notarjem, nakar sledi registracija na trgovinski zbornici. Od ustanovitve dalje postanemo za novonastalo podjetje davčni in knjigovodski »pastir«. Tukaj zbiramo in preusmerjamo vse davčne dokumente, fakture, registre, stranko seznanimo z vsemi obveznostmi in olajšavami, ki jih zakoni dan za dnem (dobesedno) predvidevajo. Najina pisarna je specializirana predvsem na področju zunanje trgovine in na tem področju imamo seveda največ strank. V tem smislu sta vedve usmerili vajino dejavnost v Slovenijo, kajne? Seveda, ustanovili sva mešano družbo v Kopru, kjer je danes zaposleno pet oseb. Prek te družbe našim strankam sledimo bodisi med prehodom iz Italije v Slovenijo, kot jim tudi razložimo slovensko in predvsem davčno zakonodajo. Nato njihovim podjetjem sledimo pri delovanju tudi na slovenskem trgu. Kaj predvideva seznam komercialistov? Predvideva to, da predno opraviš državni izpit, delaš dve leti prakse pri drugem komercialistu. Izpit je zelo obširen in zahteven, saj moraš odlično obvladati knjigovodstvo, pravo in bančno tehniko. Glede izobrazbe zakon predvideva danes univerzitetno diplomo ali vsaj »minidiplomo«, ki so jo uvedli pred leti. Kako pa si se odločila za ta poklic? Recimo družinsko. Tako je želel moj oče, potem je poskusila sestra in nato še jaz. Predvsem sem vesela dela s sestro in mislim, da bi morali vsi komercialisti delati v obliki združene pisarne, saj v tem poklicu ne moreš biti sam. Stalno se moraš s kom posvetovati in diskutirati, zato da pride do najbolj premišljene rešitve. Idealno bi bilo, ko bi se vsak družabnik specializiral v različni smeri, to bi bila garancija popolnosti. Povrniva se na vaše delovanje v Sloveniji. Vaša pisarna je menda prva, ki je uradno prekoračila mejo? Tako je in recimo, da sva pri tem imeli srečo, saj sva prišli v Slovenijo, ko praktično še ni bilo razvite davčne zakonodaje, vsaj ne take, kot jo pojmujemo v Italiji. V Sloveniji sva od leta 1992, tako da sva lahko sledili postopnemu organiziranju vsega davčnega sistema, ki so ga črpali delno iz italijanskega in delno iz avstrijskega sistema. V Sloveniji je podjetništvo še vedno moCno stimulirano, davčni pritisk je znatno manjši od italijanskega. Tujec, ki ustanovi d.o.o. ima le obveznost, da je eden od treh glavnih upraviteljev slovenski državljan. Kaj pa Hrvaška? Ze razmišljava o novi podružnici, morda celo pred iztekom tega leta. Pravijo, da komercialisti zaslužijo bajne vsote... To ni res, saj tudi naša kategorija občuti krizo, ki se kaže predvsem pri zavlačevanju plačil. Sicer pa veliko delava in pravijo, da dobro delava, tako da prihajajo k nama pomembne stranke iz Milana. Komercialist: največji prijatelj davkoplačevalca ah najhujši sovražnik davčne uprave? Eno in drugo, v smislu da stranki moramo svetovati in pomagati, da plača čim manj oziroma niti lire več od tega, kar je strogo predpisano. Po drugi strani moramo stranki priskočiti v obrambo pred neutemeljenimi zahtevami davkarije. Seveda je pri tem bistve- disi jaz kot tudi sestra zavaroval primemo zavarovalno pogodbo, prav bi bil za davčno upravo da . plačevalec vedno odgovoren v F Kaj svetuješ mlademu, ki raza^ o tem poklicu? topj Najprej mu svetujem, naj ne sam na to pot, naj se združi s ^ ^ bo izbral partnerja z različno SP |gI1t zacijo, npr. komercialist in k01)21; ^ za delo in plače. Ne sme se bati rov, ker je ta poklic silno zan 6 ^ Zavedati se mora, da ne bo i®® ^ nikov in glede na to, da je ^ moral še najprej dokazovati, jj avanturist, da misli resno, da dobro in da stoji trdno na tleh. dobro seje, obilno žanje... _ i gg-Koliko je vplivala na tvoj p08® rodnost? Jci Zelo, saj imava precej ’ ja poslujejo v Sloveniji tudi brez jezika. Vendar opažava, da so ^ omejeni, kajti važen ni samo le liko pomeni tudi poznavanje ku^ ^ mišljenja in zgodovine prostora, terem deluješ. deželnega gospodarskega združenja m trgu dela Susanna Pregare Prevencija je neprimerno boljša kot zdravljenje Df- Susanna Pregare je zobozdrav-ca' Doma iz Loga, po končanem li-JU je na tržaški univerzi diplomira-i. 12 juedicine, nato pa šla na specia-^ucijo iz odontostomatologije v Pi-Studijsko pot je zaključila v Lju-dod11’ se )e specializirala v pe- Zn^ vajeni smo bili figure v Zdravnika, ki resi vse, kar je po-v?10 z naSimi usti, vi pa ste se po-e”®j specializirali. Zakaj? Najprej hočem podčrtati, da je fi-zobozdravnika »faetotum« pri j^ni postaji, saj nove tehnologije spoznanja zahtevajo popolnejše anje. Odontostomatologija predvi-jI|:Va danes številnejše specializacije, Slcer iz ortodoncije, parodontolo- otroških letih dobesedno zaljubila v instrumente svojega zobozdravnika, ki je bil za tiste čase zelo napreden. Doma pa je bila revolucija, ker so se starši dobro zavedali, kako dolgo bom morala študirati. Kaj pa zadoščenje? »Zadoščenje je predvsem v tem, da prvič otroka vidiš, ko je star 2 ah 3 leta, mu slediš, ga zdraviš, ga naučiš, kako preprečiti zobna obolenja. S primemo nego ustne votline in periodičnimi kontrolami bo imel tudi kot odrasel človek zdrave zobe. V 16 letih poklica sem imela kar precej takih zadoščenj. Včasih se je zahajalo k zobozdravniku, ko je zob bolel... Ko zob boli, je večkrat že prepoz- q^: ^dodoncije, implantologije. sn v0.sem se opredelila za novo zdrClr^ZaC^°’ Pedodoncijo, to je Zobfa61^6 otroSkih ust od mlečnih tiep °a dmgega leta naprej) do konč-ciip rTazy°ja zobovja. Te specializa-mj^ji še ni bilo, tako da so ita-Ci ,. zobozdravniki hodih na spe-Nein1Z-'iC^e v ^DA, Francijo ali 0D c9°- Osebno sem specializacijo s]n,a,a v Ljubljani, ki je že takrat e|a na tem področju. se odločili za ta poklic in p^ste prepričali vaše starše? Pravici povedano sem se v no. Bistvene so, ponavljam, periodične kontrole in seveda temeljito čiščenje zob trikrat na dan. To je kultura današnjih dni, h kateri so veliko prispevale firme, ki proizvajajo zobne paste in ščetke. Poskrbele so za učinkovite informativne kampanije, sicer v komercialne namene, a vendar je zaleglo. Preprečevanje je cenejše od zdravljenja. To so prvi dognali Švedi že pred dvajsetimi leti, mi pa smo kot po navadi nekoliko zamudili. Vedno več otrok uporablja orto-dontske aparate. Predvsem zato, ker imajo starši danes več posluha in verjetno več denarja za reševanje teh problemov. Po drugi strani pa so problemi pri rasti in preobrazbi otroških ust verjetno vezani na sodobni prehranjevalni sistem, ki predvideva manj žvečenja in mehkejšo hrano. Iz tega sledi, da se čeljustne mišice ne razvijejo in to povzroča še druge probleme, kot je npr. slaba izgovarjava. Tudi nekorektno dihanje (npr. vnetje mandeljnov, žrelnica ali po italijansko ade-noidi, alergije) privede do skeletnih sprememb z zmanjšanjem velikosti čeljustnih kosti in s tem vezano zobno prenatrpanostjo. Ortodontske posege je najbolje opraviti do 15. leta starosti, niso pa izključeni tudi pri odraslih. V zadnjih letih je močno občutiti v ljudeh strah pred okužbo z virusom HTV. Ah zobozdravnik nudi zadovoljiva jamstva? Pacient v zobozdrav-niški ambulanti praktično ne tvega okužbe, saj so postali higienski predpisi izredno strogi: vse pripomočke, ki niso za enkratno rabo, moramo vsakič skrbno sterilizirati. Čeprav so moje stranke povečini otroci, se držim vedno vseh predpisanih previdnosti -to še prej kot zakon narekuje zdrava pamet. Poleg tega pa moramo pacienta in sebe zaščititi tudi pred okužbo s hepatitisom. Previdnosti ne manjka nikoli in vendar je ni nikoli preveč. Kaj pa negativna plat tega poklica? Birokracija in davčni pritisk. Kaj svetujete mlademu potencialnemu zobozdravniku? Velike vztrajnosh na dolgi študijski poti, primemo specializacijo tudi v tujini, brez katere ne bo šlo. Obenem pa mlade študente vabim v ambulanto, da sledijo mojemu delu, kajti k meni prihajajo le italijanski študentje. Stojan Pahor Spodbujanje javnega varčevanja Stojan Pahor je agent družbe UNINTESA Sim, ki se ukvarja s posredovanjem investicijskih skladov grupe UNIPOL. Vpisan je v seznam finančnih pro-moterjev, razmeroma nov poklic, ki danes odpira velike možnosti. Kdo je pravzaprav finančni promoter? Finančni promoter je posrednik dveh vrst storitev, in sicer v finančnem in zavaroval; niškem sektorju, kar pomeni, da svetuje investiranje tako v investicijske sklade in v hranilna pisma kot tudi v življenjske zavarovalne pogodbe. Finančni promoter analizira finančno premoženje svoje stranke in temu primerno svetuje vrsto investicije tudi glede na želje, pričakovanja in potrebe stranke. Vezani smo monomanda-tarno na eno posredniško družbo (SIM), ta pa od nas zahteva vpis v uradni seznam finančnih promoterjev, ki ga urejuje Consob, to je italijanski kontrolni organ, ki skrbi za red in legalnost na finančnih trgih in na borzi. Kako postaneš finančni promoter? V bistvu moraš opraviti vsaj šest mesecev prakse pri kateremkoli finančnem promoterju, nato lahko polagaš izpit na trgovinski zbornici pod okriljem Conso-ba. Po opravljenem izpitu prejmeš izkaznico, ki te pooblašča za podpisovanje pogodb. Ne zahteva se univerzitetna izobrazba, temveč le katerakoli višja srednja šola. Jasno je, da ti univerzitetni študij na ekonomsko-pravnih smereh nedvomno pomaga, ker izpit predvideva poznavanje makroekonomije, bančne tehnike, finančnih trgov itd. Kako ste si izbrah ta poklic? Po znanstvenem liceju sem diplo- ^atjana Sosič (Sossi) Čeprav nas je veliko, dela ne primanjkuje končal arta Sosic )e doma z Opčin, po v ,a Je s°lo za geometre Žiga Zois, pa Sp-SU| v, državni seznam geometrov 2atioJe °^a Poklica. Nekaj let je bila vic} dena družbi Sinhotron v Bazo-Pokiic31168 l)a Ponovno opravlja prost ]Kaj dela geometer in v čem se raz-g® od arhitekta? lo, sJ)rneter opravlja zelo raznoliko de-1NeJnPr°jektira’ merk ocenjuje nepre-nove e’ njedtem ko arhitekt načrtuje laftia ^sekakor pa je meja med ker v tm®3 Profiloma zelo nejasna, vse, 2 j trenutno lahko vsak dela Te ’Se ločenimi omejitvami seveda. tlaCrtovanaS^° Predvsem na velikost niejea ’ Cemer je arhitekt neo- vS° si se odločila za ta poide? da j3om 0 sem rada risala in mislila sem, Sledijo;na §eometrski dejansko risala. Predvidn razoCaranje, ker je pouk risanja in še taLn sarno v prvih dveh razredih sanje. Na ,Se omejuje na tehnično ri-la in se s ®d Pa sem to stroko vzljubi-piQh ne kesam svoje odločitve. Vpisana si v seznam geometrov. Ali je državni izpit zahteven? Seveda ni preprost, vendar ti po navadi uspe tudi zato, ker moraš pred izpitom dve leti brezplačno (ali pet let za plačilo) delati pri usposobljenem geometru, tako da si le pridobiš nekaj praktičnega znanja, sicer pa se moraš sam izpopolniti. Ali znanje slovenščine olajšuje tvoje delo? Priznati moram, da je slovenščina res koristna, ko moraš listati po zemljiški knjigi in brskati po katastru, kjer naletiš na stare načrte in zapise iz prejšnjega stoletja v slovenščini in nemščini.« Je trg zelo zasičen? Zelo zasičen in vendar vsi delamo. Verjetno zato, ker se vsi zelo kregajo za zemljiške pravice in torej potrebujejo geometra", da preveri, kdo komu odjeda površino. Vsekakor se vsak geometer skuša usmeriti v eno smer, tako da eden projektira, drugi meri, tretji dela na gradbišču itd. Katere specializacije svetuješ mlade- mu dijaku geometrske šole? Predvsem topografijo in pa nove smeri, kot je npr. biogradbeništvo, ki se ukvarja predvsem z izbiranjem naravi in človeku prijaznih gradbenih materialov. Sicer pa moraš na podrobnejše specializacije v Benetke, Firenze ali Rim. Pozitivne in negativne plati tvojega poklica? Pozitivna plat je v raznolikosti in kreativnosti tega dela, saj greš od pisalne mize na gradbišče, nato na kataster in spet na računalnik, predvsem pa imaš stik z ljudmi. Nesrečna plat je v tem, da nimaš umikov in da ti birokracija ničesar ne prizanese. Vsekakor moraš biti vedno na tekočem z normativi, ki se spreminjajo iz dneva v dan, tudi zaradi prilagajanja evropskim standardom. Stojan Pahor (Foto KROMA), miral iz ekonomije v Trstu, nakar sem kmalu spoznal, da Trst ni nudil velikih možnosti zaposlitve. Po drugi strani nisem bi pripravljen na odselitev in tako sem začel iskati možnosti za samostojno delo. Postal sem finančni promoter. Struktura dela je hierarhična... Da, oseba, ki te uvede v ta poklic postane po navadi tvoj »tutor«, to pomeni, da ti pomaga, te uči, ti sledi predvsem pri začetnih, najtežjih korakih. Od tega seveda prejema določeno provizijo na tvoje uspehe, saj je vložil vate svoj čas in trud. Vendar to ni tvoj delodajalec ali nadrejeni, ti si vedno samostojen. Kako pa pridete do strank? Načinov je toliko, kot je domišljije, in sicer od telefonskega klica do osebnih poznanstev ali z vključevanjem v večja podjetja (tudi potom sindikata) ali krožke. Stranka sicer ni tista, ki ti samo enkrat zaupa nekaj denarja, ampak tista, za katero upravljaš recimo 90 odstotkov premoženja. Soliden posel imaš, ko razpolagaš s seznamom, ki šteje 200 do 300 strank, ki ti zaupajo povprečno vsak po 30 milijonov lir. Jasno je, da predstavljajo stranke tvoje bogastvo in jim moraš torej stalno slediti in dokazovati svoje uspešno poslovanje predvsem z rezultati. Kaj pa zadoščenje? Zadoščenje je v tem, da ti ljudje zaupajo in veš, da jih nisi prevaral. Sklepanje vsake pogodbe je vedno veliko zadoščenje. Negativna plat? Ta je mogoče v tem, ko ti kdo zaloputne vrata v obraz. Seveda tudi to sodi k poklicu in se s časom privadiš. Tudi začetki niso lahki, saj si stalno na prepihu, moraš pa vztrajati. Ljudje ti takoj ne zaupajo in se te včasih izogibajo. Komu svetujete ta poklic? Vsakomur, ki ima rad kontakt z ljudmi in ekonomsko usmerjeno izobrazbo. Obdobje prodajalcev je v tem poklicu že minilo. Biti moraš predvsem dober svetovalec, ustvariti moraš odnos s stranko, ki ji boš potencialno sledil vse življenje. Tržišče je dovolj nasičeno, tako da si moraš svoj prostor izboriti predvsem s kvaliteto svojega pristopa. Intervjuje pripravil Igor Gabrovec 14 Nedelja, 22. septembra 1996. NEDELJSKE TEME Od motorne kočije Daimlerja in Benzo do razkošnih limuzin ameriških filmskih zvezd Čas počitnic je priložnost za popotovanja, ki si jih lahko popestrimo tudi z ogledi takih ah drugačnih znamenitosti in zanimivosti. Med ne tako oddaljene morebitne cilje lahko uvrstimo tudi Ženevo. Švicarsko mesto, v katerem imajo sedež mnoge mednarodne organizacije. Po nekih raziskavah naj bi bila Ženeva na sedmem mestu najbolj zanimivih mest na svetu. Med drugim je mesto znano po vsakoletnem mednarodnem avtomobilskem salonu. Skoraj samoumevno je torej tudi to, da so lani prav v Ženevi odprti tudi Mednarodni avtomobilski muzej, ki z razstavljenimi pločevinastimi lepotci razveseli vsakega obiskovalca, tudi zahtevne poznavalce. Tako kot je bila jasna in ute-mljena ideja o ustanovitvi avtomobilskega muzeja, je bilo jasno tudi, kje naj muzej stoji: v veliki zgradbi med ženevskim mednarodnim letališčem in starim delom sejemskih dvoran, kjer je tudi nova razstavna dvorana Palexpo, je spodnji dve nadstropji zasedel avtomobilski muzej. Na več kot 14.000 kvadratnih metrih površin je dovolj prostora za več kot štiristo primerkov avtomobilov iz stalne in priložnostnih občasnih razstav, kot tudi za vse ostalo, kar potrebuje sodobno zasnovan muzej v katerega radi zahajajo tudi naključni obiskovalci različnih generacij in ne le tisti, ki se v muzej odpravijo z ljubiteljskim ali poklicnim namenom. V prijetnih »lokalčkih« lahko obiskovalci posedijo ter se okrepčajo in odpočijejo po ogledu, ki se zaradi številnih zanimivih razstavnih primerkov kaj hitro raztegne tudi na več ur. V miniaturnih kinodvoranah se stalno vrtijo različni filmi z vsebino, ki se navezuje na stalno ali obca- Takšen je bil videti začetek motorizacije - nič čudnega, da je plašil konje in ljudi sne razstave. Ob vhodu v muzej se poleg informacijskega pulta nahaja tudi trgovinica, seveda bogato založena z različnimi avtomoboilskimi miniaturami, dioramami in podobnimi spominskimi malenkostmi, ki lahko obiskovalce še dolgo spomnijo na obisk muzeja. Seveda pa so to le »postranske« zadeve. Tisto, kar obiskovalcu verjetno najbolj ostane v spominu so razstavljeni avtomobili. Stalna muzejska zbirka obsega primer- ke avtomobilov, ki kronološko ponazarjajo razvoj posameznih bolj ali manj znanih avtomobilskih znamk iz raznih držav. Med njimi naletimo tako na tiste, ki so danes pravi avtomobilski giganti, kot tudi na tiste, katerih imena poznajo le še ljubitelji stare pločevine oziroma strokovnjaki za avtomobilsko zgodovino. Švica dandanes nima svojega avtomobilskega proizvajalca, toda nekaj razstavljenih primerkov v muzeju doka- zuje, da so pred »davnimi« leti znali izdelovati avtomobile tudi natančni Švicarji, pa Čeprav imena kot so Berna, Pic Pic, Ajax in Dufaux zvenijo povsem »neavtomobilsko «. Veliko manj težav je pri prepoznavanju imen avtomobilskih znamk francoskih veteran nov, ki so zastopani s številnimi zanimivimi primerki. Tako si lahko ogledamo stare avtomobile znamk Hispano Suiza, Delehaye, Dion, ki so prav tako kot omenjeni švicarski, le še de avtomobilske zgodovine. Obiskovalci si lahko ogleda)0 prvi motorni kočiji Daimlerja 1° Benza, začetnici bogate indu strijske tradicije, ki so jo razvj1 in utrdili do današnji*1 Voksvvagnov, Oplov, Mercedes Benz-ov, BMW-jev, Porsche-jev in tistih, ki so že zdavnja posta li del teh velikanov ali pa Pre nehali izdelovati štirikolesnike' kot so bili na pimer Hansa' DKW, Horch, Borgvvard. Nic slabše niso zastopane i|a lijanske znamke Fiat, Lancia' Alfa, Ferrari, Maserati. P°d0 bno je z britanskimi proizvaja* ci s prestižnim Rolls Rojice® na Čelu, ter z Jaguarjem, R°ve rjem, Vamdiallom, Bentleye®> Lotusom, Triumphom, NRf jem, in še nekaterimi drugi1111’ ki jih poznajo le še zgodovina rji. Kljub temu, da niso bili p° gosti »znanci« evropskih ces • pa muzej svojo oznako »n16 dnarodno« utemeljuje tudi številnimi primerki ameriški avtomobilov kot so Chevrole > Cadillac, Pontiac, Oldsmobil6, Dodge in podobni, ki so nam56 najbolj znani s filmskih plat®0' Med temi seveda ne smej manjkati znameniti Fordov modeli in Chryslerji. Poled avtomobilov, ki tvortH skupno podobo razvoja posafiie znih znamk, pa so na ogled tu primerki vozil, ki so bolj sla' zaradi svojih nekdanjih lasd11 kov, kot zaradi svojega poreki • 1 Rolls Royce za petične uživalce življenja med obema vojnama S spačkom so sanje o motorizaciji za vse postale resničnost Tu je na primer Stalinov »° ^ pnik« ZIL, pa unikatni PrlinfC0. Mussolinijevega športnega a mobila, Churchillov daim Pattonov jeep, ferrari Sopm® ^ ren, Cadillac s katerim se j® ^ zil Elvis Presley. Da Pa JLtpi zmanjkalo razlogov za veC obisk avtomobilskega mu y_ poskrbijo z različnimi tem® , mi razstavami, ki se pn0 g sta po letu dni zamenjajo. Le o na ogled dve tematski razs^ ^ vozila druge svetovne vojn ^ razvoj taksijev. Mednarodm tomobilski muzej v Ženevi J ^ ko mesto, ki je vredno ogi® ^ kjer vsaj malce navdušenja ^ tem, tako rekoč neogibm ^ ^ potnikom naše civilizacij® ,g tomobilom, prevzame 56 _.e »naključnega« obiskovalca. .g morda prestopil prag m ^ zgolj po pomoti. * r ' °iblija je bila do lani prevedena v 349jezikov, pripravljajo pa prevode Se v200jezikov , LM.LU-lXjl3LliVG. A O. IG V V_iCUl“ v i uuinu »sprožil« - po »petdesetletnem obdobju, , aterem je bilo Sveto pismo nezaželena knjiga v naši ^Užbi« . tridnevni mednarodni simpozij o interpretaciji Kal P^ma s spremljajočimi prireditvami, v Narodni enjiv Ljubljani pa razstavo Biblije na Slovenskem. kib ^Veto Pismo )e ena red-. taV kovnih stvaritev, ki je - n ° najveCje umetnine fJol^Sedovinska, saj vsaki 1 spregovori na njej pri-Ve način,« je rekel slo-premier janez Drnov-na torkovi slovesni uver-o ;!.?le^naro(inega simpozija sma rnrpiretaci,i SveteSa pilo na Aterem je sodelova- Cih ' 7P i^ib in 20 doma-slo 1Zvedencev za stare in prevode Svetega pnv a); bil je pod strokovnim Ak ^oviteljstvom slovenske • a arniie, omogočilo pa ga mo življenja, kot duhovno zgodovino starega judovstva in krščanstva, kot filozofsko izročilo in ne nazadnje kot literarno umetnost - vse to zagotavlja knjigi knjig nei- problemom v zvezi z jezikom, ni mogoče predstaviti, zato ponujamo le skromen mozaik. Prvi prevod Biblije v slovenščino je nastal v času reformacije; poglavitno nalogo svojega časa je opravil J. Dalmatin leta 1584. S tem prevodom je nastala podoba knjižne slovenščine, hkrati pa je bil položen temelj za kontinuiteto knjižnega jezika v prihodnosti (Jože Pogačnik). Slovenci so bili že osem stoletij kristjani, ko jih je Sveto pismo v reformatorskem zanosu nagovorilo v br)B°C^0Vanie vseh pomem-turn K akademskih in kul-ip 'J1 ustanov naše države skem rerih tuiih) v Ijubljan-]\j 1 Cankarjevem domu. tev 6n sreCania in priredila n k0Vazanih z njimi, je bi-vp: a naivišji znanstveni ra-he« l>redstaviti značilnosti Ceni eVtike (nauk o tolma-atarih !;ekstov)> kot se kaže v SVe|. ln slovanskih prevodih Ro Q6®a Plsma; presojati vlo-hermV6t6®a Pisma v sodobni PosBkenevtiki na splošno in vZn fJ v narodnih kulturah; tpg j ^'bti tesnejše povezave in s obodom in Zahodom raz ()0nbuditi ekumensko itlteSt0aScijI SVetopisemski Po tradicionalnem pripovedovanju sta prvi prevod krščanskega Svetega pisma v slovanski jezik pripravila sveta Ciril in Metod po letu 863. Moja teza predlaga alternativno naziranje. Postavlja domnevo, da so prevodi svetopisemskih beril obstajali že pred misijonom Cirila in Metoda. Kakor omenja Cirilova hagiografija, je ta »prejel« te prevode in jih je zapisal v abecedi (glagolitici), ki jo je izumil za slovanski jezik. Oba sta morda revidirala ah kaj dodala k prevodom Svetega pisma, ko sta jih potrebovala za obhajanje bizantinskih obredov, ki sta jih prevedla, toda nista bila prva in edina prevajalca Svetega pisma v slovanski jezik. Razen tega spodbijam tezo, da je Metod konCal prevod celotnega Svetega pisma. Moja teza je, da je bil celoten prevod cerkvenoslovanske Biblije dovršen pozneje v Bolgariji in je bil pripisan Cirilu in Metodu, da bi tako po-udarih njegovo svetost in veljavo. Heroj R. Cooper, fr. (Bloomington) — ir— zčrpno živost in moč, da kljubuje tisočletjem.« Jože Krašovec, predsednik Koordinacijskega odbora za nov prevod Svetega pisma in predsednik Organizacij- njihovem narodnem jeziku. S tem je obenem sredi Lutrovega stoletja vzidalo vogelni kamen njihovemu knjižnemu jeziku in njihovi kulturi. V naslednjih stole- 9(to erfmflmSoje klijeva, In ge fjt/til i i<&4 U$AU '"lilitl!, jDittv.u-hitlutttvitito 'nemška Biblija, 1531,Zurich ga iz pozdravne- ga Sust?^ nadškofa Aloj-sih Svpt a: je bilo vča- nieriip i ° Plamo skoraj zna-Cani tpr°C6Vania med katoli-geliCa r. Protestanti in evan-stno ’ 1® ravno Sveto pi-bolj D es t°> kar nas naj-Pa pr ezuje med seboj«, ^aik av26] Pernik, predse-(('1bovnaa• }i{ Hi Ni fHif|ni| |f Nh m ivu iVhii« m\m m Cito« ‘ V ' ujdkd. * IfVJlte H’ nLi • llvtlif-tizh, %mn ^ M* vijill k l-ii T!5f‘ • Ifht k 1 lili« NNK llHI w h % Vijjkiii* fiiil iMffš lili "% u ; n nh\ i IWt c«* Tmlntipf n Ha '(M," .Ml In« icpiifit 1 *;1 Pentatevh, 1578, Ljubljana no in causa prima mnogih različnih prevodov in vsak od njih je nov poskus, da bi ga razumeli. Sveto pismo je predmet preučevanja, prevod pa rezultat preučevanja,« pravi Anatolij A. Aleksejev (Sankt Petersburg). Dobro je znano, meni Michael L. Klein (Jeruzalem), da je prevod nujno razlaga izvirnega besedila. Dober prevod je lahko le tisti, ki upošteva in izžareva izvirnost svetopisemske govorice ter je postavljen v čas pisatelja in njegovo izvirno okolje (Milan Holc, Rim). Ali pa Kajetan Gantar: Prevajanje -tudi prevajanje sakralnih besedil - ni mehaničen ali ko-mpjuterski proces, ampak predvsem umetniška ustvarjalnost. Yvhen Sverstiuk (Kijev): Prevajanje Svetega pisma v katerikoli jezik je merilo zrelosti tega jezika. Cilj današnjega prevajanja Svetega pisma je seveda prevajanje svetopisemskega besedila v enega današnjih jezikov, pravi Andreas VVagner (Mainz) in pridaja, da je postopek prevajanja odvisen od raznih okoliščin, od razumevanja svetopisemskega besedila, od namena pri prevajanju, ali naj bo besedilo prevedeno bolj ali manj dobesedno, od stopnje obvladovanja današnjega jezika, itd. Sicer pa je v zmoti, kdor misli, da je knjiga vseh knjig, biblija, že prevedena v večino današnjih jezikov. Se lani je bilo hebrejsko Sveto pismo prevedeno le v 349 izmed 2.123 jezikov, kolikor jih poznamo sedaj, čeprav pripravljajo prevode v še 200 jezikov (Emanuel Tov, Jeruzalem). In čemu je bil potreben nov slovenski prevod? Najprej zato, ker besedilo Svetega pisma doslej še nikoli ni bilo prevedeno dosledno po izvirnih besedilih. In drugič: zaradi razvoja slovenskega jezika in izrednega razmaha svetopisemskih znanosti v zadnjih desetletjih. Pomemben razlog pa je bil tudi potreba po strokovnih uvodih in opombah. Tako je slovenski standardni prevod rezultat petnajstletnega interdisciplinarnega skupinskega dela več kot petdesetih bi-blicistov - prevajalcev, slavistov, računalničarjev in strokovnih sodelavcev. Edo Škulj pojasnjuje, da so slovenski prevajalci prevajali delno iz hebrejskega izvirnika in delno iz grškega ali latinskega prevoda. Terezija Snežna Večko pa pravi, da je novi prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino skušal prevesti sporočilo Svetega pisma do tiste možne zvestobe izvirniku, ki jo dopušča zgradba slovenskega jezika. To pomeni, da je želel ohraniti ne le izvirne literarne vrste in stilistične figure, temveč kolikor mogoče tudi posamezne izraze. V nagovoru na petkovi slavnostni akademiji v počastitev izida novega slovenskega prevoda Svetega pisma je John Karavidopoulos (Solun, Grčija) poudaril, da bo ta dogodek veliki kulturni mejnik zgodovini duhovnosti slovenskega ljudstva, msgr. VVilhelm Egger (-Bozen-Brixen) pa, da bo s končanim prevodom v slovenščino bolj razumljiva povezanost med zgodovino in kulturo. Se bežen pogled na razstavo Biblije na Slovenskem ( avtorji razstave Gorazd Kocijančič, dr. Nataša Golob, dr. Marijan Smolik, nosilka projekta je NUK), ki bo do 5. januarja odprta v zgornjih razstavnih novega krila NG, kjer bodo v pozni spomladi 97 odprli stalno zbirko evropskih mojstrov. Razstavljena besedila - gre za približno 300 knjižnih spomenikov, ki so se ohranili v slovenskih zbirkah, predvsem v fondih Nuka - so predstavljena v štirih večjih formalnih sklopih - od srednjeveških rokopisnih biblij idr. prek biblij, natisnjenih v 16. st., do starejših redkih tiskov med 1600 in 1900, posebna skupina pa so slovenski prevodi, kjer so predstavljeni vsi pomembni rokopisi in tiskani spomeniki. Razstava, ki je brez sponzorjev ne bi bilo in jo spremlja imeniten katalog (s štirimi spremnimi besedili in dokumentacijskim gradivom), ki je več kot samo to, je obogatena z umetninami (slikami in kipi) iz depojev Narodne galerije. N. R. Tora, 17. stoletje 16 Nedelja, 22. septembra 1994 NEDELJSKE TEME Pogajanja Borghesejeve »X. Mas« z zavezniki in »južnimi« generali Bilo je na prelomu petdesetih in šestdesetih let. Takrat so me vpoklicali k vojakom. Kot vsi drugi iz naših krajev, ki smo v žepu imeli diplomo državnih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, nismo v vojski smeli služiti kot oficirji ali podoficirji, pa čeprav smo vložili tozadevne prošnje. Uradni odgovor vojaške oblasti seveda ni bil političen. »Na razpolago je bilo premalo oficirskih oz. podoficirskih mest«, so nam rekli. Najbrž so se spominjali na tiste italijanske oficirje slovenske in hrvaške narodnosti, ki so med vojno šli v partizane in tam izkoristili svoje poveljniške veščine. Sli smo med navadne vojake. To po zaslugi poročil vojaške policije, ki so kasneje prišla tudi na pristojna poveljstva prišla iz krajev, kjer smo mi slovenski fantje živeli. Bile so tudi nekatere zares čudne izjeme, ki pa si jih lahko naštel na prstih ene same roke. Nekateri so po dokaj čudnem naključju bili »privilegirani«. Ker mi je že takrat bil pisalni stroj dobro poznan, sem po prihodu v regiment v nekem mestu Padske nižine (danes bi temu rekli Padanje) po trimesečnem vadbenem času na Siciliji, »padel« v tisti urad komande regimenta, ki je označen s petimi velikimi začetnicami. Na tak način sem prišel v neposreden stik z oficirji in tudi z njihovimi vsakdanjimi tegobami. Takrat sem izvedel za zadevo, s katero so se ubadali nekateri oficirji in podoficirji, ki so bili poklicni vojaki. Vsi tisti pripadniki kraljeve armade, ki so se bili po 8. septembru 1943 znašli v Severni Italiji in bili vključeni v Mussolinijevo salojsko vojsko (bili so to vojaki v edinicah, ki jim je poveljeval maršal Graziani, ne tisti v fašističnih enotah, črnih brigadah, GNR ali podobnih) so po osvoboditvi v maju 1945 ostali brez službe. Ponovno so bili sprejeti v armado na začetku petdesetih let, ko je Italija vstopila v NATO. Bilo je treba ojačiti vrste vodilnega kadra v vojski. Na tak način so ti ljudje spet prišli do kruha, vendar z določeno omejitvijo. Iz njihove vojaške knjižice je bil izbrisan ves čas od 8. septembra 1943 pa do tistega dne na začetku petdesetih let, ko so ponovno oblekli uniformo. Ni jim bil priznan niti čas službovanja v Mussolinije-vo-Grazianijevi vojski. Poleg tega so bili onemogočeni tudi v napredovanju. Do pen-zije naj bi bili ostali z istim činom, ki so ga imeli pred 8. septembrom 1943. Zanje je to bila huda kazen. Spominjam se nekega kapetana, ki je dan za dnem godrnjal zaradi teh »krivic« in ni bil prav nič hvaležen, da so ga bili spet sprejeli v službo, za katero se je potegoval, saj tudi ni znal drugega. Bil je iz vojaške družine, njegov oče je bil general, a nič ni pomagalo. Ne vem ali se je v kasnejših letih kaj spremenilo in so tisti ljudje šli v penzijo s takšnimi omejitvami ali pa so jim priznali nekaj tistega, kar so bili po lastni krivdi izgubili. Poklicni vojaki, v tem primeru oficirji in podoficirji, ki so imeli srečo, da so se znašli na Jugu in vstopili v vojsko, ki je nato nadaljevala pod komando Angležev in Amerikancev, so se tako maščevali nad tistimi, ki so po naključju ostali na Severu in se borili pod komando Nemcev. Ta slab odnos med »ju-Znjaki« in »severnjaki« je takrat bil zelo viden. Zaradi tega sem se nekoliko začudil, ko sem kasneje šel na obisk v Dolino Aoste, da bi tam razumel njihovo etnično in gospodarsko realnost in napisal reportažo. Večletni predsednik deželne vlade odvetnik Caveri, zagrizeni avtonomist, ki je raje govoril francosko kot pa italijansko (isti, ki je, odšel iz velike deželne palače in zaklenil vhodna vrata ter klju- diviziji, ki sta čakali na zahodni strani Alp, nista zaradi tega mogli čez prelaze v dolino. Ob osvoboditvi so vanjo z južne strani prej prišle ameriške in angleške čete, Francozom je uspelo z zamudo priti le v nekatere kraje. V nekaterih knjigah, ki so izšle v dolini Aoste, je več podatkov o takratnem dogajanju. V njih je omenjeno, da se je italijanska vlada na Jugu pri zaveznikih zavzela, da dolino osvobodijo Američani in Angleži, v drugih pa je tudi napisano, da so nekateri generali na Jugu obvestili svoje nekdanje kolege v fašistični salojski republiki, da so Francozi privedli v Savo-jo z alzaške fronte dve diviziji (eno sestavljeno iz Maročanov) in naj fašisti zavarujejo alpske prelaze. Dokaj čudna se mi je zdela ta povezava med generali na Jugu in na Severu po poslancih z Juga, ki so k ozo-povcem v Furlanijo prišli z vednostjo Američanov in Angležem. Ti posebni odposlanci, glavni med njimi major Nickolson, naj bi bili, po tem pisanju, v letih 1944 in 1945 stopili v stik tudi z voditelji vojaških oddelkov sa-lojske republike v Furlaniji, ki naj bi v najbolj ugodnem trenutku »zapustili« nemškega gospodarja in se zoperstavili slovenski partizanski vojski, ki je prodirala v Rezijo in Benečijo in tudi v Trst in Gorico. Sporazum sicer ni bil dosežen, nekateri ozopovci pa so se zanj zelo ogrevali. Se zlasti tisti iz oficirskih vrst prejšnje kraljeve vojske. Da so bili stiki med »ju-žnjaki« in »severnjaki«, dokazujejo tudi spisi o zloglasni vojaški edinici »X. Mas«. Princ Valerio Borghese jo je ustanovil iz prostovoljcev, bivših mornarjev in morna- zero (»La Decima Mas«), Mario Bordogna (»Junio Valerio Borghese e la X. Flotti-glia Mas«), Teodoro France-sconi (»Gorizia 1940-1947«) in še drugi pišejo tudi o stikih generalov na Jugu z visokimi oficirji na Severu. Iz teh spisov izhaja dvoje. Prvo je to, da so zavezniške obve-* ščevalne službe, že zlasti ameriška, ter italijanski kraljevi generali v princa Borg-heseja verjeli bolj kot v Gra-zianijeve generale. Borghese je namreč trdil, da je svojo »X. Mas« ustanovil iz nacionalnih nagibov, zato da bi »-opral madež izdajstva in kapitulacije kralja Viktorja Emanuela III. in Badoglia«, da ni torej tega naredil iz »ljubezni« do fašizma, in je prav zaradi tega vodil svojo samostojno politiko ter prišel tudi navzkriž z Mussolinijem, ki ga je ob neki priložnosti dal tudi aretirati. Drugi razlog pa je v takoimeno- če odnesel s seboj, da ni nihče mogel vanjo, ko je bil v deželnem parlamentu izgubil večino), mi je pripovedoval, kako je pri njih bilo med 2. svetovno vojno. Protifaši-sti v dolini Aoste so bili med seboj razdeljeni. V njihovih vrstah so bili predvsem francosko govoreči domačini. Med njimi je bilo veliko intelektualcev. Nekateri so se ogrevali za to, da bi bila dolina priključena Franciji, drugi pa, čeprav francosko govoreči, da bi Aosta ostala v italijanski državi. Ne bom tu omenjal zanimivih razlogov v prid ene ali druge rešitve. Caveri mi je tudi povedal, da so italijanske kraljeve vojaške oblasti že v času vojne na Jugu obvestile salojsko fašistično vojsko, da Francozi nameravajo vdreti čez Alpe v dolino Aoste. Salojska vojska je zaradi tega takrat poslala ojačenja na prelaze in jih zavarovala. Dve francoski vsem tem kar sem bil videl v vojašnici, kjer sem bil nekaj več kot leto dni. V resnici do sodelovanja sodelovanja med generali na Jugu in Severu ni prišlo samo v primeru doline Aoste. Podobno se je dogajalo tudi drugje, še zlasti na vzhodu Italije. Dokazov je veliko. Tudi v povojnem dogajanju. Brali smo, da so bili v organizacijo »Gladio« sprejeti tudi takšni, ki so bili v salojski fašistični republiki. Očitno je, da so bili »zanesljivi«, ker so bili antikomunisti. Dokaz je tudi v tem, da v državnih službah, tudi v policiji, sploh ni bilo čistk, kar potrjuje tudi kolajna za hrabrost ali zasluge, ki so jo po vojni podelili policijskemu komisarju Collottiju, ki je bil v Trstu dobro znan zaradi divjanja nad antifašisti. Predlanskim in lani je bilo v italijanskem, še zlati deželnem tisku, kar veliko napisanega o nekih vojaških od- riških pešakov. V salojski republiki je ta edinica vodila precej samosvojo politiko, prostovoljce je pridobivala mimo uradnih vojaških struktur Mussolinijeve republike. Oddelki te edinice so bili razpršeni v vsej državi, skoraj' do konca so naborni uradi lahko nemoteno delovali tudi v krajih, ki niso več bili pod italijansko oblastjo, t.j. v Gorici, Trstu, Pulju in na Reki. Uprava teh krajev je namreč bila Mussoliniju in njegovim odvzeta, ti kraji so dejansko bili pod popolno nemško upravo. Vse vojaške edinice, ki so tu delovale, od italijansko-fašističnih pa do slovensko-domobranskih ali srbsko-četniških so bile pod strogim nadzorom nacističnih oficirjev in se jim tudi podrejale. Razni avtorji kot so Frede-rick W. Deakin (»The Brutal Friendship. Mussolini, Hitler and the fall of the Italijan Fascism«), Ricciotti Laz- vani »obrambi vzhodne meje«. Zaradi svojega prestopa na zavezniško stran po kapitulaciji 8. septembra 1943, so na jugu politiki in generali bili prepričani, da bo Italiji tudi tokrat uspel trik vsaj ohranitve dotedanjega državnega ozemlja, torej tudi Primorske in Istre. To so na severu seveda znali in, čeprav so se dobro zavedali, da bo prej ali slej Hitler izgubil vojno, so razne edinice poslali v naše kraje. Bersaljerji in alpinci so prišli stražit Bohinjsko progo od Baške grape do Gorice, masovci so prišli v Gorico in se nastanili v vojašnici na Solkanskem polju, v obmorskih krajih so še vedno bile edinice salojske republike. Čeprav Nemci na vse to niso gledali s prijaznim očesom, so bili s tem zadovoljni, saj so njim podložne vojake potrebovali za borbo proti slovenskim, hrvaškim in furlanskim partizanom. V naših krajih so bile zanje PT.e^e, membne prometne pob-, leznice in ceste, ki so 1 služile za oskrbovanje njin ve vojske v Italiji. . va Čeprav se je Borghese)6 »X. Mas« izkazala kot 6 najbolj krutih vojaških 6 nic na italijanskem severu zlasti s svojo protiparh23 sko dejavnostjo v Pieino11^. in v Venetu ter seveda h-U pri nas (slovenski P,artl^.e-so jo sicer na najbolj prl ^ ren način »oklofutali« na novem v januarju 1945, t . da so masovci morali zbe ne samo s Trnovega mar tudi iz Gorice, saj s° L Nemci kmalu iz nje SP . za! so »južnjaki« in zahodni vezniki navezali prav z n) razne stike. Pisci prej ognjenih knjig (prva dva z menp stanco zgodovinarja orn' ta te dogodke, druga dva Pa svojih delih častita Borg' heseja in fašistično salojsJc - - - - ■ veCta republiko) poročajo o ve kih stikih, naštevajo rdi sti' in kraje, kjer je do teh stik6 prišlo. Omenjeni so tud ki teh zavezniških em: isarj^ bodisi z masovci kot z n6^ terimi vodilnimi os®63, u. odporniškega gibanja. ^ j šali so doseči enotnost n dotedaj nasprotujočim1 edinicami v želji, da bi s6^_ po vojni, zoperstavile venskim partizanom m ^ lanskim garibaldincern, y z njimi sodelovali. Raz:, P,, za takšno akcijo sta bua . ustaviti prodiranje ju80gCi-vanske vojske in onernog ti rdečo »nevarnost«. .s0 Poskusi teh emisarjev sicer zalegli. Zanimivo P^a-vedeti, da so se edinice ^ sovcev, neglede kje so severni Italiji, ob prev predale samo prodiral oCi111 zaveznikom, ne pa itali)3^ ski partizanski vojski, k6^. je zgodilo z drugimi v°l mi skupinami Salojs^ * v blike. V vojašnice maso so celo namerno in kar ^ prišli zavezniški oficir) > so sodili v obveščevalno žbo. Samega Valena zni ltal „ seja so zavez odvzeli pravični kaz in ga' janskih protifašistov x" džipom odpeljali na v "“Sivec je povedati. se po vojni, v demokra državi, princ Valerio ^ r hese in njegovi imeli Pr ..^j fajn«, da so sodniki z U jj; ravnali zelo milo, da a ceIii še vnaprej aktivno vkt) jje. v misovsko-fašistično e nje in tudi v razne poS državnih udarov. , Vsa ta dogajanja, od g. tiranja »južnjakov« 2 o hesejem pa do »obves namerah Francozov, ^ sedejo dolino Aosta’ .ta)i-povedo, da stiki me ^ s6. janskimi generali t. vem kot na jugu niso prenehali. Izhajali so . ^ šole, mnogi so bili so 0 prijatelji. Kar se ja ^ji« vojni dogajalo v »iz, , pa oficirjev salojske vojs ’s^ je očitno bilo pred^61 ^j« osebne ambicije. »J11 • Ajjili so kar se da hitro Pr ,igo višji čin in seveda o ^ plačo brez nevarnui rentov. t.roitritsd1 Marko Waltd, Na fotografiji Borg Mussolini in Graziam Letošnji newyorški filmski festival bodo začeli z novim filmom Miloša Formana O filmskem režiserju Milošu Formanu so časopisi in S mediji nekaj let molčali. Zdaj je znova v središču po- Stal A vujjiunuucu mcuiimuiglju, iVdMiejt; p tl je pu- Hnll en nai^°y uspešnih evropskih filmskih režiserjev v Pa ■ Wo°du. Svoj zadnji film je posnel leta 1989, leta 1994 mn!? Skupai s Prav tako češkim avtorjem, živečim v To-fn . ’ Jauom Novakom, izdal avtobiografijo Turnaround aiSe» v češčino preveden kot Kaj pa vem?!). PouC5VljeniePisu> duhovitem sal t„?m’ 1® med drugim popi-Stl i uai svoj komercialni neu-s filmom Valmont (1989) ^d pripravami za ne-r;š^ziraili film Peklensko tabo- Valmonta je bila na jjgj,11. et;a 1989, toda film so po Sjl tednib sneli s programa. Radije film dobil eno samo p™ ^cijo za oskarja: Theodor o, j® bil nominban za kostu-sPeh t'0'. ie bil neu- liSC' ’ jj me v normalnih oko-PosS "S®1 za vec mesecev v Hiie U*. Prav na dan pre-jj, ,re Se )e zaCela na Češkem ža-inr,;114 rev°lucija, ki jo je vodil Di2iS?Solec iz Podebrad,« je za-gragji^lilos Forman v svoji bio- Sola, imenovana ©klensko taborišče sreč ) ^ mesecev kasneje sva se pta a a 8 Formanom najprej v fil 8V nato na Mednarodnem Ulm L — ivicuiidiuuiieiii v“‘S,kem festivalu v Karlovyh kamor je prišel s kole- za japonske izvedence dobro napisan. Problemi pa so se zaceli z japonsko šolo, nato z japonskim producentom, štiri dni pred začetkom snemanja je vse padlo v vodo. »Po poplavi žolčnih debat, Čezoceanskih poletov in napačnih zamisli je dvesto ljudi ostalo brez posla, veC mladih, nadarjenih igralcev je izgubilo možnost, da se uveljavijo na filmu.« Forman je zgubil leto in pol življenja. »A v mojih letih Cas tiktaka Čedalje hitreje...«. Avtor Črnega Petra, Plavolaski-nih ljubezni, Gori, moja gospodična, gori ter ameriških filmov Let nad kukavičjim gnezdom (-pet oskarjev) - Ce omenimo le nekatere - se je znova vrgel v posteljo in skušal prespati svoj ustvarjalni neuspeh. Obenem je našel novo filmsko idejo, ki jo je spremenil v film in je zdaj tik pred premiero. Film o uspešnem Američanu Sedem let je Čakal Miloš Forman na novo priložnost. Tiho, Icirrv Pi Vnt za svojo pisalno mizo za*^. Takrat je že imel ameriški f? film- V neki del ren elevizijski oddaji je vi-menelrtaž0 0 japonski šoli za jame. 6 P°.^ alkani Fudži-klensk 0 l se. )e imenovala Pe-»ložnost, °,riLCe in )e ponujala filmski j3 d°ber filmski zaplet. ^isel\d/UŽniTri Star je bila dega s Miloš je našel mla- 6a iu „ ansta Adama Davidso- »Prvo^i3di 1990' sta napisa- li Aaierm C0 scenarija. Debe- 0dP0tovaTi6TZVtdel za Sol° in avanturp3 J. T°kio, srečal je Vendar<;r, afinega Američana, Se v nen °. a ukradli, znašla sta vpisala ^.njetnem položaju in yešcine s,3 se vsulo za borilne ‘advepfu.®®’ pbenem pa sreča- °° PosJa; scenarij je bil tudi brez navzočnosti novinarjev in reklamnih agentov, je posnel film z naslovom Larry Flynt proti ljudstvu. To je biografski film o znanem, uspešnem Američanu, ki je preživel vse to, kar v pustolovskem filmu ali romanu preživi izmišljeni junak. Življenje Laryja Flynta so namreč zaznamovali seks, mamila, skrivnosti in pot do bogastva in slave. American Lany Flynt se je rodil leta 1942 v Lakevillu v Kentuckyju. V šoli je bil slab uCenec, a že kot desetletnik je pokazal smisel za trgovino, saj je uspešno prodajal domači viski. Pri petnajstih letih je ponaredil rojstni list, da bi med kubansko krizo lahko stopil v ameriško vojsko. Nekaj let kasneje se je s 150 dolarji v žepu pojavil v Daytonu v Ohiu ter kupil bar. V njem je spoznal plesalko stripti- za Altheo Leasurjevo, ki je kmalu postala njegova Četrta soproga in kasneje ženska, ki se je lahko pohvalila z milijon dolarji letne plače. Bila sta nenavaden par: poročila sta se v najbolj razkošni newyorški javni hiši in uživala z najlepšimi služabnicami ljubezni po naročilu. Živela sta divje, razuzdano, celo za ameriške razmere nemoralno. Evangeličanka Ruth Carter Stopleton (sestra takratnega ameriškega predsednika Carterja) je storila vse, da bi Flynta pregovorila h krstu, verski pobožnosti in javni razglasitvi: »Dolžan sem opravičilo vsem ženskam na svetu!« Leta 1978 so na poti na sodišče v Georgiji naredili atentat nanj - streli so ga paralizirali od pasu navzdol. Med zdravljenjem je jemal zdravila in mamila ter tako postal odvisnik. Obenem se ga je lotil strah, paranoja: bil je prepričan, da ga zasledujeta vlada in CIA. Ni hotel telefonirati iz podjetja, samo iz javnih govorilnic, svojo hišo v najuglednejši Četrti Los Angelesa, na Bel Airu je obzidal in se obdal z armado telesnih stražarjev. Na sodišče z vrečkami kovancev Leta 1982 je Althea hudo zbolela. Zdravniki so ugotovili, da ima aids. Zena in Larry sta se javila podjetju Alcor Life v River-side, ki je obljubljalo, da lahko za sto tisoC dolarjev zamrzne telo in ga ponovno oživi šele takrat, ko odkrijejo zdravilo za aids. Enajst let po poroki je Althea umrla, zdravniki z univerze Duke pa so Larryja uspešno operirali, tako da zdaj nima vec težav z uriniranjem in iztrebljanjem. Svoje izboljšanje zdravstvenega stanja je Larry praznoval v boeingu 747, v katerem se je odpravil na polet po sledeh južnokorejskega letala, ki so ga Sovjeti sestrelili leta 1983. V prvi polovici osemdesetih let je Larry postal glavna priCa v procesu zoper avtomobilskega magnata De Lorena, ki so ga obdolžili trgovine z mamili. Sodišču je namreč poslal video kaseto, na temelju katere so zvezni organi sprožili postopek zoper De Loreana. Na sodišču se je Larry proslavil s tem, da je kazen 10.000 dolarjev, ki jih je moral plačati, ker ni hotel povedati, kdo mu je dal omenjeno kaseto, poravnal tako, da je nosil vsak dan na sodišče vrečke, polne kovancev po en cent. Cez teden dni so uslužbenci zgubili potrpljenje pri štetju drobiža in ga prijavili višjemu sodišču. To je Larryja oprostilo. Leta 1988 je prišlo pred vrho-vnim sodiščem do spora, ki ga je pozorno spremljal ves ameriški tisk. Evangeličanski verski fanatik in znani televizijski pridigar Jerry Farvvell, utemeljitelj tako imenovane moralne večine, skrajno desne verske organizacije, je obtožil Flynta zaradi objave karikature, ki prikazuje obtoženca med občevanjem z lastno materjo. Na prvi stopnji je bil Flynt obsojen na 200.000 dolarjev kazni. Flynt pa je pri vrhovnem sodišCu zastavil načelno vprašanje o svobodi govora in tiska v ZDA. Sodišče je priznalo, da prvi člen ameriške ustave omenja tudi politično karikaturo in emocionalne opolzkosti in Ce niso predstavljene kot resnične, ne sproža proti avtorjem nobenega postopka. Zaradi pozitivnega izhoda spora se je dvignila tudi naklada Larryjevih caso- Uredništvo mesečnika Hustler na Beverly Hillsu, Los Angeles pisov. Postal je legendarni založnik, ki je izpolnil ameriški sen - iz sirote je postal milijonar. Larry Flynt je namreč lastnik pornografskega mesečnika Hustler. Časopis je začel izdajati kot listič na štirih straneh za kliente in goste v verigi barov v Ohiu. Larry je prišel do uspeha po nasprotni poti kot Hefirer. Slednji je najprej založil revijo Playboy in šele nato zaCel odpirati klube. Larry je ob tej priložnosti rekel: »Uspel sem zato, ker na začetku nisem imel pojma o založništvu in ker se ga nisem bal.« Katera bo sprejela ponudbo? Pred kratkim so ga novinarji obiskali v njegovem ovalnem nebotičniku na Beverly Hillsu. Triinpetdesetletni založnik in multimilijonar jih je sprejel in odgovoril na nekaj vprašanj: »Dva mlada in nadarjena scenarista Aleksander Scott in Larry Karaszevvski, ki je napisal scenarij za film Ed Wood, sta napisala scenarij o mojem uspehu. Bil mi je všeč, ponudil sem ga producentom pri Columbia Pictures. Scenarij so sprejeli -producent in režiser naj bi bil Oliver Stone. Ker pa je bil s po- godbo vezan za drugi film, je prišel scenarij v roke Milošu Formanu in ta ga je hotel takoj posneti. Tega sem bil vesel, prepričan sem namreč, da bo to hudičevo dober film... Tudi sam sem dodal nekaj denarja, kajti resnično sem bogat. Danes imam pet milijonov bralcev, založba obrača približno 100 milijonov dolarjev. Večina ljudi misli, da je Hustler pornografski Časopis. V njem imamo poleg lepih žensk tudi zanimive politične komentarje; risano satiro. Danes izdajam 26 različnih Časopisov, od strokovnih do tistih, ki so namenjeni konjickarjem. Povrhu imam petnajst tujih edicij.« Režiserja Miloša Formana Larryjeve izjave ne vznemirjajo preveC. Film je pred premierop in kot kaže, so z delom vsi zadovoljni - producent Oliver Stone, snemalec Philippe Rousselot in tudi režiser, ki upa, da se mu po premieri ne bo treba spet zavleci v posteljo in prespati še enega neuspeha. Film so posneli v Memphisu. V vlogi Larryja Flynta nastopa Woody Harrel-son (Vlak, poln denarja), njegovo ženo Altheo igra rock zvezda Courtney Love, vdova Kurta Gobama iz skupine Nirvana. Pevka ni profesionalka, zato pa s škandali pridno polni stolpce opravljivih Časnikov. Miloš Forman jo je izbral izmed osemdesetih kandidatk in jamčil zanjo, da bo izvlekel iz nje igralski talent. Obenem je poprosil Larryja Flynta, da je zaigral sodnika, ki je, kakšna ironija usode, obsodil samega sebe! Razen v Memphisu so snemali v washin-gtonskem vrhovnem sodišču, v vili Larryja Flynta in v uredništvu Hustlerja v Los Angelesu. Obenem so češki televizijci na terenu posneli dokumentarni film o oskarjevciu Teodhorju Pi-steku, kakor tudi petnajstminutno reportažo o Milošu Formanu. Filmska ekipa je morala obljubiti, da svojih dokumentar- cev ne bo predvajala pred premiero najnovejšega Formanove-ga filma, enajstega po vrsti. Najnovejši Formanov film bo 13. oktobra odprl Mednarodni filmski festival v New Yorku. Skupaj z njim upamo, da avtorju po premieri ne bo treba spet leči v posteljo, da bi preležal še en neuspeh... Branko Šomen Režiser Miloš Forman in njegov rojak Theodor Pištek med snemanjem enajstega Formanovega filma Po mnenju televizijske mreže Fox je imela nadaljevanka Dosjeji X celo MANJ možnosti, da osvoji gledalce kot Dogodivščine Brisco County jr., saj so Dosjeje X gledalci sprva odslovili kot Čudaško, otročje strašljivo nadaljevanko. Ali bodo gledalce pritegnili igralci, ni bilo mogoče vnaprej napovedati. Gillian Anderson alias posebna agentka FBI Dana Scully je bila Cista neznanka, David Duchovny (posebni agent FBI Fox Mulder) je bil najbolj opazen, ko se je kot (spet) agent FBI Denise/Dennis Bryson v krilu (igral je namreC travestita) sprehajal po Twin Peaksu in ko je zapeljivo globoko dihal v Shovvtimovi erotični nanizanki Red Shoe Diaries. Scenarist Dosjejev X Chris Carter je urejal revijo Surfing, na televiziji pa so kratek Cas snemali glasbeno komedijo z Joejem Bologno Rags to Riches, za katero je Chris pisal scenarij. Prvi del Dosjejev X so predvajali 10. septembra 1993 in po njem je nek kritik zapisal: »Ta oddaja je že vnaprej obsojena na propad.« Po koncu druge sezone so jo skoraj odpovedali, potem pa so Dosjeji X dobili zlati globus za najboljšo dramsko serijo ter pri tem premagali te-žkokategornike Urgenco in Newyorsko policijo. Vodilni pri Foxu so to opazili, majhno, a fanatično občinstvo je dobivalo vedno nove člane in gledanost se je znatno dvignila. V treh sezonah so Dosjeji X -kot bi slo za nekakšen skriven načrt, v katerega so vpleteni DNK zunajzemeljskih bitij in nadzor nad možgani gledalcev -zaigrali na veliko, paranoično noto ameriške (in svetovne) javnosti. Dosjeji X so postali točka, kjer našemu kolektivnemu strahu pustimo, da se razdivja do neobvladljivih razsežnosti. Mulderizmi, scullyzmi, psi, otroci in še kaj Kar se tiče prepričevanja ljudi o obstoju neznanih letečih predmetov, je po mnenju ufolo-gov nadaljevanka storila velik korak naprej. Verjetno je res nekaj: nadaljevanka posameznika bodisi potegne v vrtinec ter postane njen skoraj fanatični zagovornik ali pa jo odkloni kot kup paranoičnega natolcevanja. Opozorilo: nikar ne hodite v anglosaksonskih državah po trgovinah z videokasetami in knjigami, če ste občudovalec Dosjejev X. Nadaljevanka ima namreč tam dejansko kultni status, zato ji trgovine namenjajo cele oddelke, polne knjig, video kaset, skodelic, obeskov za ključe, telefonskih kartic, stripov, CD-jev z glasbo iz nadaljevanke in glasbo, ki jo je nadaljevanka navdihnila, majic in še marsičesa - če vse imaš, resnično verjameš, pravijo najbolj zagreti. Obstaja celo video kaseta The Gags are out there, kjer so zbrani posnetki s snemanja, na katerih ni šlo vse tako, kot bi moralo iti. Ob obisku teh trgovin taisti občudovalec potrebuje bodisi precej polno mošnjo denarja (s katerim pokupi pol trgovine) ali močno voljo (s katero se nakupu upre). Občudovalci Dosjejev X se zbirajo na različnih konvencijah in razglabljajo o posameznih epizodah, kje so scenaristi dobili navdih zanje, organizhajo seminarje o mulderizmih, scullynizmih. Se dobro, da o čem podobnem na konvencijah ne razpravljajo občudovalci Star Trecka (ena prvih nadaljevank, pri kateri so se njihovi »verniki« začeli srečevati na konven-dijah) - na primer o tem, kdaj bodo Borgi napadli Zemljo ali kako nam bodo pri upom pomagali Klingoni. Nadaljevanko snemajo v Vancouvru v Kanadi. Tisti, ki jim je bila dana sreča in so si snemanje lahko ogledali, pravijo, da oh koncu kakšnega prizora David Duchovny celo izusti kakšno kletvico (česar agent Mulder ne počenja), Gillian Anderson včasih reče: »To je pa čudno«, prave zvezde prizorišča, kjer vlada vedro vzdušje, pa sta Davidova ljubljena psa Bine in Piper ter leto in pol stara Gillianina hčerka. »Piper je bolj srčkan, ampak Blue ima lepšo dlako. Blue je bil včasih pametnejši, a sedaj ga je Piper zasenčil. Blue nič ne napreduje,« pravi o svojih ljubljencih David. »Tako smešna so!« David Duchovny ima zavidanja vreden pedigre. Tega pametnega piškotka je sicer v znanem ameriškem kvizu Jeopardy! lani premagal znani pisec grozljivk Stephen King, ampak le koliko televizijskih zvezdnikov se lahko pohvali z diplomo iz Prince-tona in Valea ter z osnutkom doktorske disertacije z naslovom Magija in tehnologija v sodobni ameriški prozi in poeziji. Samega sebe je že večkrat pre-butal, ker ga je King premagal, »ampak naj mu bo, saj je Stephen eden redkih ljudi, ki razume, kako zoprno je, če ti ljudje rečejo:‘To je pa tako kot v Dosjejih X, a ne, David? ’ Kinga namreč kar naprej sprašujejo:‘To je pa tako kot v kakšni vaši knjigi, ne? ’« Božanski agent Mulder je torej mišičasti učenjak, ki Gillian Anderson (agentka Dana Scully) v dobri družbi soigralca Davida Duchovnyja (agent Fox Mulder) in avtorja Dosjejev X Chrisa Carte1)0 in nagajiv. Čeprav je treba do ti, da ima tudi Mulder svoje nutke najbolj suhega ^e\eV1^a. skega humorja v zgodovini daljevank. S kancem humorja ^ spominja tudi svoje v‘°8 Twin Peaksu: »Igral sem tra j stilskega detektiva in nisein ^ čedna ženska. Ampak kljub mu se mi zdi, da ljudje ne smeli čutiti pohebe, da sam0 , to, ker nosiš žensko oblek0’? j stopijo k tebi in ti rečejo, oa kah Speedo. David priznava, da je bila vsa stvar precej grozljiva t. j. mrzla: »Moškega v kopalkah sicer sila redko vidiš na televiziji, razen če seveda ni David Hasselhoff. Zdelo se mi je, da bi bil prizor morda lahko smešen, saj ima agent Mulder ponavadi obleko kar vtetovhano na telo.« David svojih čarov v omenjenem prizoru Dosjejev X ni razgalil prvič. Gol se je pojavil v trojici filmov: Kalifornia, The Rapture in New Year‘s Day. Kot Če slučajno živite na Veneri in ne veste, o kom ali čem pripoveduje nadaljevanka: spremljamo prigode dveh agentov FBI - Mulderja in Scully - ki raziskujeta paranormalne primere in med katerima se razvija seksi, a spolno vzdržen odnos, ko preganjata svoje zlobne nasprotnike. Poskušata razkrinkati vlado v senci, ki skuša javnosti prikriti resnico o zunajzemeljskih bitjih. Medtem mimogrede opravita še s serijskim ubijalcem s posebno željo po jedenju jeter (in da, spomnijo se Hannibala Lecterja iz Ko jagenjčki obmolknejo), učitelji - Častilce Satana iz New Hampshira, vampirji, volkodlaki, mutiranimi zajedalci in podobno. Dramatična osvetljava in srhljiva glasba prispevata k naši zavesti o tem, da še vedno nismo izgubih naše sposobnosti, da se nečesa bojimo. Dosjeji X vplivajo na javno mnenje in potrdili so prepričanja mnogih, da vladi ni moč zaupati ter da racionalna znanost ne zmore ponuditi odgovorov na vsa vprašanja. je mimogrede postal še seks simbol. Med svojimi oboževalkami, ki za njim vzdihujejo celo na Internetu, je povzročil pravi tornado, ko je minulo sezono (Američani hodo letos gledali četrto) sicer skoraj vedno konzervativno oblečeni Mulder (pri nas smo ga razen v Armanijevih oblekah videli samo v jeansu, majicah, svetlorjavih športnih čevljih in vetrovkah) vzniknil sredi mrzle vancouverške zime iz nekega jezera samo v kopal- sam odkrito prizna, je svoje telo povsem pripravljen pokazati, a le do neke mere: »Srečo imam, ker imam atletsko grajeno telo in ker telovadim, zato z goloto nimam težav. Prizori spolnosti me ne spravijo v zadrego, čeprav se pri nekem prizoru v The Rapture dejansko vidijo moja.... no, saj veste, kaj. Res ne čutim potrebe po tem, da bi jih kazal. Služijo čudovitemu namenu, a so tako smešna.« In ko smo že pri spolnosti, nedolžnost je David izgubil pri 14-tih. Ni obsojal prijatelja, ker jo je izgubil pri 12-tih, ampak potem ga je taisti prijatelj dve letih nadlegoval in zafrkaval, ker še ni storil »usodnega« dejanja. Pri 14-tih se je tako David počutil kot najstarejši devičnik na svetu, zato se je tega bremena želel čimprej znebiti. David ni bil vedno tako svobodomiseln. Iz svojega odraščanja v družini srednjega razreda se spominja tega, kako je brihten, študiozen in predvsem plah - pol Škot in pol Žid, še dopolni. V tretjem razredu so ga sprejeli v prestižno Collegiate School, čeprav so ga sprva zavrnili na račun nekega mladega prosilca z bolj mogočnimi družinskimi vezmi: »Moje mesto so dali Johnu F. Kennedyju mlajšemu,« prizna z neprikrito bridkostjo v glasu. Pri 27-tih (bil je na Valu, nek njegov prijatelj se je začel ukvarjati z igranjem) je svoje akademske ambicije obesil na klin, saj ga je igranje nenadoma povsem prevzelo in zavedel se je neverjetnih stvari, ki jih lahko počne kot igralec. Prvo igralsko priložnost je sicer dobil v petem razredu, ko je nastopil v neki igrici pri verouku, a ne preveč uspešno.Ta sprememba v smeri igranja ni bila niti najmanj pogodu ne Davidovemu očetu (avtorju številnih knjig, med drugim bestsellerjev On With the Wind, David Ben - Gurion in His own VVords, The Wisdom of Spiro T. Agnew) ne materi (učiteljica v osnovni Soli). Starša sta se ločila, ko je bilo Davidu 11 let. »Verjamem v monogamijo« Prvo priložnost je Davidu ponudil režiser Henry Jaglom leta 1989 v New Year’s Day, kjer je zaigral ženskarja. Vloga je od njega zahtevala gol ljubezenski prizor s tedanjim dekletom Maggie Jakobson. Njegovo tlečo senzualnost je bilo od takrat naprej le še težko prikrivati. Morda je edini televizijski zvezdnik, ki je od kamermana zahteval, naj ga ne snema tako privlačnega. »No, to sem res rekel kamer-manu pri Dosjejih X, a ko sem zagledal dokončano epizodo, sem skoraj hotel zakričati:‘Saj me ne bi bilo treba ubogati! ’« V epizodi Dosjejev X o vampirjih je nastopilo še eno Davidovo dekle, Perrey Reeves, s katero je bil skoraj dve leti in pol, čeprav nista živela skupaj, ampak sta razmerje vzdrževala na relaciji Vancouver (kjer ima David domovanje, saj Dosjeje X snemajo deset mesecev na leto) - Los Angeles (kjer ima hišo Perrey): »Verjamem v monogamijo. Nekateri jo imajo v kosteh, to je njhovo poslanstvo. Od drugih, vključujoč mene, pa monogami-ja zahteva neprestano pazljivost.« David je na ženske prav tako nor kot one na njega: »Ženske me privlačijo s svojimi primitivnimi vonji. To je ultimativna oblika afrodiziaka, nekaj, kar ima vsaka ženska zase, kar razlikuje eno ženske od druge.« Od ženk ga odvrneta le brezglavo čebljanje in pretencioznost. Seveda se s pošto občudovalk kar otepa. Posebej dejavni sta bili dve Avstralki, ki sta mu pošiljali nenavadna pisma, sestavljanke, ki sprva niso imele nikakršnega pomena, če pa si jih povezal, so postale zelo jasne in nazorne. »Ampak žal mi ne pišeta več. Kar pogrešam ju,« se šali David. Poleg že omenjenih filmov se je David pojavil še v Chaplinu, Beethovnu in Julia has two Lo-vers. Je veliko bolj skupinski delavec kot agent Mulder, saj prispeva zgodbe za Dosjeje X. Za razliko od Mulderja ni tako mračnjaški, ampak bolj duhovit grd. Samo oblačenje v žens ^ Twin Peaksu mi je k živčke. Twin Peaks je u— .l, - in m11 popularna nadaljevanka i če ni vedel, kdo sem. Za v se nisem lotil raziskovanja, mo sledil sem svojim o3^0^-Pravzaprav se počutim kal . ce užaljenega, saj sem ouV preoblačenju v žensko nek ^ pionirka, potem pa so cel s okrog moških, preoblečen1^ ^ ženske, zagnali šele z Očko., Doubtfire) in krilu (Mes. za vse, Julie Nevvmar (To - ye Foo, thanks for everythmg. Newmar).« . jje Po Davidovem mnenju ij hočejo odgovore. Dosje)’1 ha ponujajo nekakšen svet O 1 jj Stona, kjer mrgoli zlobnsž^ ^ so tudi razlog za to, da sm srečni. Ce bi le lahko nas 1 ^ belopolte može srednjih 1 so ubili Kennedyja, ukra ^ skrili NLP, tako-David, P° in ubili Mulderjevega oce ^ Scullyjino sestro, potem g. vse v redu. »Gre za kcijo,« opisuje uspeh na po-vanke David. Čeprav 80111 jj §e sjeji X prinesli uspeh, . rjes sodeluje pri Red Shoe ^ kot narator (»dobro pla >0. letos poleti pa je med rom Dosjejev X posne Playing God. Irena .... Prihodflr Gillian A11 (krs°n in Chri- iSCo*et KMETIJSTVO Nedelja, 22. septembra 1996 NAŠ INTERVJU / POGOVOR Z ANDREJEM MILIČEM IZ ZAGRADCA_ Kmečki turizem je pri nas uspešna kmetijska panoga ponuja tudi odlično priložnost za ovrednotenje domačih pridelkov žaeiJ11615^ turizem v tr-'isn P^ujini zelo dobro . Psva. Mestni prebivalci tedi!° ?ava(io, da se konec tntei!,12 Vse boli hrupnega 6ga središča zatečejo ln”u°sredno zeleno oko-^ “osebno iz teh razlo-Uastalo v pokrajini Ve]jV ^sicuu v poKrajim obrat0 . echih turističnih ri? 0V ui osmič. Agrotu- tiatito dobra alter" 11 /uuetovalcev za za- Pr i , Za vso družino. deželn13^’ 29' maia’ ie lijsi ni svet Furlanije-Ju- de2 f "t^ine sprejel nov tajjJ®1 Zakon o kmečkem sani U’v katerem so opi-Za n k08°ji> ki so potrebni sij Prayljanje te dejavno- konvK-aVnem zadn)i za" oistvu zagovarja do- ^ Cnih omer t sekr kmečkem turizmu stičnitikvl’ ¥ iih na turi" in n/™ kmetijah prodajajo kot o iBn]a kmečki turizem ^ ^kundamo dejavnost. sttio se pogovarjati z odgo- vornim za kmetijsko komisijo Kmečke zveze Andrejem Miličem, ki ima svoje posestvo v Zagradcu. Andrej goji na 4 ha vinograd, zredi pa letno 7 bikcev in 35-40 prašičev. Poleg tega ima v vrtu v glavnem še zelje, repo in krompir. Miličevi odprejo kmečki turizem dva meseca v letu, in sicer ves november in v marcu. Med letom imajo odprto le po naročilu. Kakšen je sedanji položaj kmečkega turizma v tržaški pokrajini? Mislim, da se zelo naglo razvija. Veliko je kmetovalcev, ki preidejo z osmice na kmečki turizem, če le imajo ponuditi kaj več pridelkov. Kmečki turizem seveda predvideva več kontrole in je fiskalno bolj kompliciran, a ima po drugi strani tudi nekaj ugodnosti, kot npr. to, da se lahko gostom nudi kuhano hrano. Danes je turističnih kmetij v naši pokrajini okrog 10. Bližina mesta pomeni zelo ugodne pogoje, tako da se da preživeti brez skrbi in je dela za vso družino. Kmečki turizem torej ima v nasiti krajih prihodnost? Brez dvoma. Poleg tega se na turistični kmetiji prodaja neposredno od proizvajalca do odjemalca, tako da kmetovalec lahko zasluži največ od pridelka, brez vsakih posrednikov. Mi se ne moremo kosati npr. s Furlani za pridelke kot je vino, ker imamo višje proizvodne stroške in torej tudi naša prodajna cena postane višja. To lahko rešimo edino s kmečkim turizmom. Prehod iz navadne kmetije na turistično kmetijo bi vsekakor marsikaterega kmeta rešil krize v tej panogi, posebno pa bi lahko ovrednotil živinorejo, ki je danes zašla v hudo krizo. Ta možnost obstaja in mislim, da je edina rešitev za ovrednotenje živinoreje prav kmečki turizem, saj imamo tudi kak primer pri nas. Je res, da obstajajo številni problemi, kot npr. klavnica, kontrole zdravstvenih enot in duge, ampak mi moramo prodajati le končni produkt, le tako bodo nase kmetije dobro uspevale. Ste turistični kmetovalci med seboj povezani? Vse turistične kmetije tržaške občine so združene v Agroturistično združenje Zeleni Kras, ki deluje že dve leti. Združenje je nastalo iz potrebe, da smo vsi skupaj za reševanje raznih problemov itd. V združenju sta namreč prisotni obe organizaciji, tako Kmečka zveza, kot Zveza neposrednih ob- delovalcev. Kateri so največji problemi sektorja? Kmečki turizem je skupek več aktivnosti, ki se med seboj razlikujejo, kot npr. vinogradništvo in kletarstvo, prašičjereja, vrtnarstvo in še gostinstvo. Ce se nekdo dobro organizira, se delo v posameznih sektorjih po navadi ne križa. Naš problem pa je npr. ta, da ko je največ dela zunaj, je največ povpraševanja po kosilih ati večerjah (maja-junija in septembra-okto-bra). Kako bi zaključiti najin pogovor z zadnjo mislijo? Rekel bi, da moramo vztrajati s ponudbo domačih pridelkov in s kakovostjo. Kmečki turizem se mora ločiti od gostinstva. Mi moramo nuditi drugačnost, predvsem kakovostne domače pridelke. Magda Sturman NAVODILA / URADI KMEČKE ZVEZE OBVEŠČAJO 0 prevozu grozdja ob trgatvi SITI A nriri nTtin -f-nno-f-T ti oi TD-r>/-.»r/~»™ -I»» i ~ 1 „4-—. „ — — w _ i • • 0 smo v obdobju trgatve, naj prjnoviJ0 opozorimo v katerih Rierih mora prevoz grozdja ^Ijati spremna listina. Zp ki spremljajo prevo- ^ grozdja, so lahko različni, gle- korP t0’bdo 0Pravlja prevoz, od 111 do kod gre prevoz, kdo je gr j^ojk in kdo je odpošiljatelj rno podobno. Zato se bo- Hiei-p1116^ na najpogostejše pri-^ naše razmere. oni«0- enti* ki spremljajo etijene prevoze, so lahko: (bo^dna spremna listina a d accompagnamento) ^ Posebna spremna listina za gradniške proizvode, takoi-Cnm°Vard DOGO (Documento Brtnerciale Omologato) snr012 ava 0 oprostitvi izstavitve Prenmega dokumenta. Prevoz grozdja iz lastnega vinograda do lastne kleti do 40 kilometrov razdalje: - če prevoz opravlja vinogradnik - popolna oprostitev; - če prevoz opravlja prevoznik - izjava o oprostitvi. Prevoz grozdja iz vinograda do lastne kleti na razdaljo več kot 40 km: - ne glede, kdo opravlja prevoz - DOGO. Prevoz grozdja iz vinograda do zadružne kleti do 40 km razdalje: - če prevoz opravlja vinogradnik - ozjava o oprostitvi - če prevoz opravlja zadružna klet - DOGO. Prevoz grozdja iz vinograda do kupca (podjetja) do 40 km razdalje: - če prevoz opravlja vinogradnik z letnim prometom pod 10 M lir - izjava o oprostitvi - če prevoz opravlja vinogradnik z letnim prometom nad 10 M lir - navadna spremna listina - če prevoz opravlja podjetje - prejemnik: DOGO - če prevoz opravlja prevoznik za vinogradnika - izjava o oprostitvi - če prevoz opravlja prevoznik za podjetje - DOGO. Prevoz grozdja iz vinograda do privatnega končnega porabnika do 40 km razdalje: - če prevoz opravlja vinogradnik - izjava o oprostivi. - če prevoz opravlja končni porabnik - DOGO - če prevoz opravlja prevoznik za vinogradnika - izjava o oprostivi - če prevoz opravlja prevoznik za privatnika - DOGO. Glede na dejstvo, da je vlada s pravilnikom z dne 8. avgusta 1996 odpravila spremno listino (bolla d’accompagnamento) in njena ukinitev začne uradno veljati 27. septembra 1996, bosta po tem datumu dve možnosti. Lahko nadaljujemo z izstavitvijo spremne listine ali pa v zameno zanjo izstavimo takoj fakturo oziroma dokument o prevozu (documenti di traspor-to), ki ga predvideva omenjeni pravilnik od trenutka, ko je ukinjena spremna listina. Tajništvo Kmečke zveze Nova določila po odpravi spremne listine za prevoz Po preteku 15 dni po objavi novega pravilnika za izvajanje ukrepa o odpravi spremne listine (bolla di accompagnamento) za prevažane dobrine, bo ta obveznost sicer odpadla, vendar bodo ostale še naprej v veljavi odločbe, ki se nanašajo na prevoz vina. To pomeni, da prevozni dokument (bolla) ni potreben za količine v steklenih posodah (damigiane) do 30 litrov oz. do 100 litrov v steklenicah (botiljkah), da je »bolla« še naprej potrebna za večje količine od omenjenih in da je obvezen DOGO za količine v cisternah. Po dokončni ukinitvi dosedanje listine (bolla di accompagnamento) in za izdajo ustrezne fakture (računa) v roku enega meseca po izročitvi ali odpremi blaga, pa bo Se vedno potreben spremni dokument za prevoz z oznako Ddt, neke vrste dokument o izročitvi blaga. Za izdajo tega dokumenta se ne bo treba poslužiti že pripravljenih obrazcev, zadostoval bo le prosti akt, ki pa bo moral vsebovati naslednje podatke: datum prevoza, podatke o prodajalcu in o kupcu, podatke o prevozniku, opis prevaženega blaga (količina, kakovost in vrsta). Za takojšnjo izdajo fakture pa po ukinitvi »bolle« ne bo več treba izdajati tim. spremne fakture (računa), ampak le normalno. Ni pa se jasno, ati bo normalna faktura morala spremljati blago ali ne. Za nadaljnja pojasnila bo poskrbela pisarna Kmečke zveze, (jk) Ugotovitve strokovne službe Kmečke zveze glede trgatve Strokovna služba Kmečke zveze ima v teh dneh še vedno opravka z meritvami sladkorja in skupne kisline v grozdju za ugotavljanje najprimernejšega časa za trgatev. Kot smo že poročali, je strokovna služba KZ meritve v dolinskem Bregu začela že 5. septembra, po desetih dneh pa je na tem vinorodnem območju opravila ponovne meritve, da bi natančneje ugotovila, kašna je trenutna zrelost grozdja. Kljub relativno neugodnim vremenskim razmeram, se je stopnja sladkorja po teh zadnjih mertivah dvignila v povprečju za 1,5 do 1 stopinje alkohola, kar pomeni, da je v večini primerov zrelost grozdja zadovoljiva in da je čas trgatve. To velja seveda za bele sorte na območju dolinske občine. Nekoliko manj ugodona je situacija na območju od Brkovelj do Križa, kjer bi kazalo, seveda z izjemami, trgatev odložiti do konca nastopajočega tedna. Strokovna služba KZ je opravila tudi nekaj meritev na območju spodnjega Krasa (11. septembra), predvsem v Medjivasi, ki so pokazale, da so tudi tam pogoji za trgatev ugodni. Na srednjem in zgornjem Krasu od Saleža do Repna je kljub neugodnemu vremenu vrednost sladkorja v belih sortah sicer zadovoljiva, vendar še ni dosegla ustrezne zrelostne stopnje, tako da bi trganje belih sort - zlasti chardonay in Mueller-Turhau in v nekaterih primerih tudi vitovske - lahko steklo že ta teden, praviloma pa naj bi trgatev na tem območju lahko stekla konec tega tedna ali v začetku oktobra. Za rdeče sorte je do trgatve še nekaj časa in o tem prihodnjič, (jk) čas je, da si uredimo okrasno trato Len __ . „ žejj P’ Ze\en travnik pred hišo je živi na deželi. hi§0 ?^at se tudi zgodi, da pred iahko 1 dovoli prostora. Trati pa P0'vršjtlanienimo tucb zelo majhne PrimQ„ne' ^er ie september najbolj bon, ,ei1 čas, da si uredimo trato, 0 Podrobneje opisali. ^iprava zemlje Ve 30VPr^o prodrejo korenine tra-Piasti nK*1 |i?b°ko. V prvih 30 cm Hi pQ .Rajajo namreč najbolj ugod-nip p]*1 za rast in razvijanje kore-di sVr* zemlje za trato je lahko tudi na panajsa, kot se to večkrat zgo-ianjša nJasu’ vendar ne sme biti Potreti,,- 1,0'15 cm- Tak travnik pa Mg Je akrbnejšo nego. PeščenitiV? Zemlia> ki ima precej na za v oaicev, da je tako propust- Za Vnrl ’ LCLrvU piupusi- organIao ln zrak. Zaželjena je tudi bCaS Sn°V (2%)- V primeru pro-ne, L} • ne zernlje in velike p o vršiti, je J. nameravamo nameniti tra-ze^nporočljiva analiza tal. Ce je ti pesek°*nasta’ P moramo doda-snovi0.do^eošu0bt°gazorgansko Zemljo nato pognojimo. Na 100 kv. metrov damo 10 kg umetnega mešanega gnojila, ki ima razmerje treh glavnih elementov 4-8-12 ali temu podobno. Dobra so tudi or-gansko-mineralna gnojila. Pred setvijo zemljo fertiliziramo, v primeru majhnih površin pa le pograbimo z ročnimi grabljami. Na koncu je še priporočljivo, da zemeljsko površje večkrat pogladimo z valjem. Setev Izbira semena mora biti taka, da bo trata odporna proti teptanju in da bo njeno vzdrževanje lahko. Druga važna stvar je lega bodočega travnika glede na sonce. V naših pogojih bomo okvirno takole izbirali: za sončne lege so primerne mešanice vrste Lolium perenne + Poa pratensis; v polsenci vrste s tankimi tisti Festuca rubra commu-nata ali Festuca rubra tricophylla; za senčne lege pa vrstam za pol-senčne lege dodamo še Poa trivalis. Najbolje je, da sejemo v začetku jeseni. Sedaj namreč obstajajo naj- bolj ugodni pogoji, da se korenine dobro utrdijo. Pomladna setev je manj priporočljiva zaradi nagle širitve plevela. Pred setvijo je koristno rahlo zalivanje. Na tak način se bo seme bolje oprijelo zemlje. Za setev izberemo brezvetrni dan. Ce hočemo sejati strojno, se za to lahko poslužujemo tvrdk, ki so specializirane za okrasno zelenje, drugače pa sejemo ročno. Uporabimo 15 do 40 gr na kv. meter zemlje, odvisno od zbranih sort. Pri ročnem sejanju moramo biti zelo pozorni, da sejemo enakomerno. V primeru mešanice sejemo vsako vrsto posebej. Po ročni setvi je najbolje, da sejano površino posujemo s 3 do 4 mm debelo plastjo zemeljske mešanice, ki jo lahko dobimo v specializiranih trgovinah. Sestavljena je iz 60% drobnega peska in 40% drobne šote. Kmalu po setvi je treba pogosto in rahlo zalivati, po možnosti z zelo razpršeno vodo. Kdaj vzklije seme, je odvisno od sorte. Kdaj prvič režemo Preden se odločimo za prvo rez, poskusimo mlado trato izpuliti z zmerno močjo. Ko se trava zlahka ne izpuli, je primeren čas za rez. Pri tem moramo rezati v višini vsaj 2 cm. Za prvo rez izberemo sončen dan in ko je zemlja suha. Gnojenje Takoj po prvi rezi gnojimo z dušikovimi gnojili. Dober je amonijev sulfat v količini 2-3 kg na 100 kv. metrov, ki obenem deluje kislo na zemljo in tako prepreči širitev nekaterih glivičnih bolezni ati širitev plevela, kot npr. Poa annua, ki jo je zelo težko iztrebiti. Dodamo tudi nekaj kalijevega sulfata. V prodaji obstajajo tudi namenska gnojila. Gnojilo potresemo po trati, ki jo nato zalijemo. V naših krajih, ko so včasih možne poledice, pozimo ne gnojimo. Priprava trate za zimo V primeru vlažne zime se lahko na trati pojavi glivica z imenom Mi-croduchium nivale. V tem primeru je treba preventivno škropiti s preparatom na podlagi propikonazola (npr. TILT). Na 100 kv. metrov po- vršine damo 40 ml v 10 1 vode. S količino ne smemo pretiravati. Prvič škropimo, ko najvišja dnevna temperatura doseže 15,5 stopinj Celzija, po enem in dveh mesecih ponovimo še dve škropljenji. Paziti moramo, da trate pozimi ne teptamo ob slani ati v primeru zmrznjene zemlje. Kako v tem času ukrepamo v primem starejše trate Trata, ki smo jo posejali prejšnja leta, sedaj oživi po poletnem mirovanju. V polovici septembra gnojimo z amonijevim sulfatom (1,5 kg/100 kv. m) in s kalijevim sulfatom (500 gr/100 kv. m) ali pa uporabljamo v ta namen že pripravljeno gnojilo. Po enem mesecu gnojenje ponovimo z istimi gnojili, zadnje gnojenje pa opravimo v novembra z gnojilom, ki ima razmerje med glavnimi elementi 1-2-3 (npr. mešano gnojilo 4-8-12). Ne smemo s tem gnjiti prepozno, da ne bi pospešiti rast pozimi. V primeru vlažnega vremena ukrepamo proti glivicam tako, kot smo opisati. Travo režemo dokler še raste oziroma do mraza. dr. Magda Sturman X 20 Nedelja, 22. septembra 1996 SLOVENIJA POGOVOR Z LJUBLJANSKIM ŽUPANOM PR. DIMITRIJOM RUPLOM O HOLDINGU JAVNIH POPJjH^ Ljubljanski rop desHetja Holding je zabeležil dve milijardi tolarjev dobička - Kdo bo in kako gospodaril s tem denarje^ LJUBLJANA - Nekdanji izvršni svet Mesta Ljubljana, Id je imel ob kronični nesklepčnosti skupščine absolutno oblast, je tik pred zaključkom mandata leta 1994 ustanovil Holding Mesta Ljubljana, ki danes združuje sedem javnih podjetij, in sicer podjetja Snaga, Vodovod-Kanalizacija, Parkirišča, Žale, Ljubljanske tržnice, Ljubljanski potniški promet in Energetika, Nova mestna občina, ki je kot naslednica nekdanjih ljubljanskih občin in Mesta Ljubljane postala ustanoviteljica in lastnica holdinga, po trditvah predstavnikov mestne uprave nima ustreznega pregleda nad poslovanjem javnih podjetij, medtem ko direktor holdinga Alojz Kalan zatrjuje, da tako župana kot mestno upravo in mestni svet redno obveščajo o vseh poslovnih odločitvah in finančnem poslovanju. Holding naj bi po Kalanovih besedah deloval v skladu z vsemi veljavnimi akti in posloval kot podjetje, kar naj bi pomenilo, da župan ne more bistveno vplivati na poslovanje in program dela, medtem ko lahko posreduje svoje predloge. Nekateri strokovnjaki, na primer dr. Mitja Rismal s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, opozarjajo na velike strokovne in poslovne napake javnega podjetja VO-KA, ki se kažejo predvsem pri načrtovanju druge faze gradnje čistilne naprave. Na te očitke pa Alojz Kalan in predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič odgovarjata s pojasnilom, češ da gre večinoma za užaljene izvajalce, ki niso uspeh pridobiti posla, za katerega so se potegovah. Kako na zaplete gleda človek, ki je v skladu z delitvijo oblasti v lokalni skupnosti varuh zakonitosti - ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel? nutkom objave izida lokalnih vohtev, deloma pa že prej, saj je v preteklem mandatu vladalo neko posebno razpoloženje, ko je želela prejšnja oblast določene stvari pred potopom pospraviti na varno. Ob zaključku vohtev nisem vedel, s kakšno podporo lahko računam v mestnem svetu, težave s tem pa so se začele zelo hitro kazati. Ce bi imel kot župan, izvoljen na neposrednih volitvah, na razpolago normalne vzvode oblasti, bi predlagal, da bi novi mestni svet - kot je to običajno - imenoval nove organe javnih podjetij in holdinga, vendar to skoraj ni bilo mogoče, ker so bili organi imenovani le nekaj dni pred mojim prihodom na županstvo. Tako sem se pravzaprav znašel v precej težkem položaju, vendar na začetku še nisem obupoval, ker sem želel najprej preveriti, ali se bo mogoče kaj dogovoriti. Po začetnih pogovorih s predstavniki holdinga je postalo jasno, da nekatera javna podjetja poslujejo pozitivno, druga negativno, holding pa naj bi te pluse in minuse izravnaval. Ker ni bilo mogoče natančno ugotoviti, koliko je dobička in koliko izgube, sem pristal na zahtevo, da bi za Ljubljanski potniški promet prispevah dodatna sredstva. Tako je iz proračuna za LPP šlo okoli 650 milijonov tolarjev, saj je kazalo, da se vo vodstvo prej ah slej priznati, da brez pomoči občine nekaterih nalog ne more izpeljati, tako na primer gradnje čistilne naprave in sežigalnice odpadkov, saj bi morala v tako velike projekte vlagati tako holding kot mesto. Omeniti moram še eno okoliščino, na katero sem se nekoliko lahkoverno zanašal, in sicer na delitveno bilanco. Ob tem bi namreč morali premoženje holdinga razdeh-ti med občine, ki so nastale na ozemlju nekdanjih ljubljanskih občin, istočasno pa bi lahko izpeljah tudi reorganizacijo holdinga. Delitvena bilanca se je zapletla, eden od razlogov za to pa je bil tudi holding, ker je njegovo vodstvo želelo, da vse ostane po starem. Ljubljanski vodovod izgublja 50 odstotkov vode Zakaj ste se prav pred volitvami, ki verjetno ni najbolj primeren Cas za reševanje medsebojnih nesoglasij, odločili za poskus vzpostavitve nadzora nad holdingom? Dva dogodka sta bistveno pripomogla k pospešku pri reševanju zapleta s holdingom. Prvič, letošnji proračun smo sprejemali z drugačno večino kot lanskega, poleg tega smo se s krščanskimi demokrati in nekaterimi drugimi strankami dogovorih, da bomo sodelovali pri nekaterih strateških nalogah. Napisal sem tudi pismo o nameri oziroma program dela v mestnem svetu, s čimer sem poskušal dobiti neko večino, ki bi se lahko sporazumela vsaj pri strateških stvareh. Ob tem pa smo se začeh pogovarjati Ljubljanski vodovod izgublja petdeset odstotkov vode Za LPP 650 milijonov tolaijev Tako vi kot nekateri drugi predstavniki mestne uprave in mestnega sveta ste večkrat ob različnih priložnostih poudarili, da je Holding Mesta Ljubljana nekakšen »odtujen center moči«, nad katerim nimate nobenega nadzora. Kako je lahko do takšnega položaja sploh prišlo, Ce vemo, da je Mestna občina Ljubljana ustanoviteljica in hkrati lastnica holdinga? Zgodba se začenja že s tre- celoten sistem dejansko utaplja v izgubi. Takrat nisem vedel, kaj se dogaja v ozadju, od časa do časa pa so mi prihajale na ušesa najrazličnejše govorice. Zato sem poskušal s strankami v mestnem svetu doseči dogovor, da bi začeh holding na nek način skupaj upravljati in zagotovili nad njim nadzor, vendar so tu vseskozi predstavljali oviro gospod Kovačič in socialdemokrati, ki so, kot kaže, najbolj zainteresirani za holding. Rekel sem si celo, da je v bistvu vseeno, kdo vodi holding, ker bo moralo njego- tudi o tem, kako bi uredih težave v holdingu, ki so šle vsem na živce, saj nismo vedeli, kaj se tam sploh dogaja. Drugič, direktorjem javnih podjetij in holdinga sem pred kratkim poslal pisma z vprašanji, koliko je bilo dobička, kako je s tem in onim, kam se je denar prelival. Medtem smo namreč na mestno upravo prek računskega sodišča in revizijskih hiš začeh prejemati določene podatke, ki nam jih sama podjetja in holding niso hoteh posredovah. Moji kolegi strokovnjaki so me prepričevali, da VO-KA porabi preveč denarja za cevi, ker je direktor javnega podjetja VO-KA osebno pove? zan z nekim podjetjem, ki jih uvaža. Tega nisem hotel kar naravnost povedati, zato sem direktorja prosil za pojasnilo. Pa še nekaj takšnih vprašanj je bilo. Od gospoda Kalana smo na primer dobili tudi odgovor, ki pojasnjuje problem dobička. Na upravi smo namreč izračunali, da približno dve milijardi tolarjev dobička holdinga ostaja, zato smo zahtevali, da ta denar nakažejo na račun proračuna mestne občine, ki je stoodstotni lastnik holdinga, kar konec koncev priznavajo tudi sami. Hkrati se je zgodil tudi požar na deponiji in začele so deževati pritožbe v zvezi s čistilno napravo. Sli smo preveriti, kako je s tem, in ugotovili, da je za to področje odgovoren holding. Vidim, da jim je že žal, da so prevzeli takšno odgovornost, medtem ko sam lahko rečem, oprostite, nič nisem kriv. Poleg tega ljubljanski vodovod izgublja petdeset odstotkov vode, medtem ko je v razvitih državah izguba vode pod dvajset odstotki, v Veliki Britaniji pa menda samo pet odstotkov. Cel kup nasehj zunaj Ljubljane je še brez kanalizacije, da ne bi govoril o Rakovi Jelši, kjer so te nesrečne črne gradnje. Vse to dokazuje, da se zelo dolgo v Ljubljani na področju, ki ga pokriva holding, ni nič zgodilo. Zdaj pa so začeh prihajati računi. Deponija, kakršna je, je nemogoča. Zato nameravam še enkrat posredovati na inšpekciji, da bi začela ukrepati, saj deponija ni niti ograjena, vsakdo lahko pride nanjo ob kateremkoli času. Ker ni nobenega pravega nadzora, lahko tja vozijo tudi na tone radioaktivne snovi, pa za to nihče ne bi vedel. Ce nekdo vrže v enega od tistih dimnikov na deponiji samo eno vžigalico, se lahko zaradi plinov, ki se sproščajo, vse skupaj vžge. Samo avtocesta je vmes, pa smo v Murglah. Nadzor nad Holdingom Kaj torej nameravate kot župan storiti, da bi zaceli odgovorni odpravljati vsaj najnujnejše pomanjkljivosti? Zdi se mi, da smo zdaj dosegli točko, ko je treba zaostriti odgovornost, zato smo za naslednjo sejo mestnega sveta pripraviti predlog sklepa, s katerim bi zamenjati sedanjo skupščino holdinga s svetniki mestnega sveta, ki bi jim predsedoval sam, predsednik nadzornega sveta pa naj bi postal podžupan za gospodarske dejavnosti. Menim, da bomo za ta predlog dobili ustrezno večino in bi tako lahko dejansko stvari postavili na pravo mesto. V teh mesecih, odkar sem župan, sem se pogosto pogovarjal s kolegi po celem svetu in nikjer nimajo tako samostojnih javnih podjetij kot pri nas. Ce so ta podjetja v lasti mesta, morajo na njegov račun odvajati tudi dobiček, če pa so njegovi servisi na upravni način, jih vodijo načelniki oddelkov za posamezne deja- vnosti, podobno kot je bilo v Ljubljani urejeno pred ustanovitvijo holdinga. Nič nimam proti temu, če so samostojni in komercialno naravnani, a morajo dobiček od-dvajati lastniku, medtem ko mora mestni svet odločati, kako se bo ta dobiček razporedil. To ne more biti stvar tistih, ki so se pred volitvami izogniti demokratični kontro-h. To je anarhija brez primere. Kot sem že zapisal, je to rop desetletja. V Ljubljani imamo eno stranko, ki se ji reče socialdemokratska in jo vodita gospod Dimitrij Kovačič in njegov prijatelj Marjan Vidmar. Med volitvami so ti ljudje iz mesta »odpeljali« ogromno podjetje, ki letno »pridela« milijardo dobička. S tistimi milijardami lahko zdaj delajo, kar hočejo, da ne omenjam možnosti malverzacij, ker nadzora enostavno ni, čeprav bi moral biti, saj gre za javna sredstva. Osem milijonov mark za čistilno napravo Kako nameravate rešiti zaplete okoli Čistilne naprave? Holding je menda po trditvah nekaterih strokovnjakov pred kratkim spremenil prvotni naCrt naslednjih gradbenih faz, ki pa naj bi bile tudi dražje in neustrezne. Menim, da se morajo pri tehničnih vprašanjih v proces odločanja vključiti predvsem strokovnjaki. Želim si, da bi pri tem projektu sodelovalo čim več strokovnjakov, ki bi našli najboljšo in najcenejšo rešitev. Po moji oceni je bilo vse, kar so doslej zgraditi, v redu, dejstvo pa je, da se še vedno očisti le majhen odstotek odpadnih vod, ker glavni del Čistilne naprave še vedno manjka. Njegova gradnja stane okoli osem milijonov nemških mark. Vztrajal bom, da se dela nemudoma začnejo. Takoj, ko bomo imeti nadzor nad podjetji, bom predlagal, da se del dobička položi na mizo, povabi banke in na podlagi državne garancije poskušali pridobiti posojilo za gradnjo čistilne naprave. Ne moremo več obremenjevati cele generacije Ljubljančanov z vsemi temi grozovitostmi. Ljudje, ki stanujejo v bližini čistilne naprave, imajo namreč velike težave z zdravjem, saj uporabljajo zastrupljeno podtalnico. Menda so tam tudi radiaktivne snovi iz kliničnega centra, neznosno smrdi, favna je zaradi onesnaženja že čisto zmešana. Tega si prestolnica ne more več privoščiti. Podjetju VO-KA sem predlagal sodelovanje z dvema tujima podjetjema, ki se ukvarjata z vodovodno in kanalizacijsko napeljavo, vodstvo javnega podjetja pa je v svoje glasilo zapisalo, češ da tujcem ne bodo prepustiti nobenega posla, ker vedno vse odnesejo in ničesar ne prinesejo. Tu imamo opraviti z nekompetentnimi ljudmi in politično zadrtostjo, zato je skrajni Cas, da se to uredi, sicer nima smisla, da ostanem župan, če ne morem predlagati javnemu podjetju, naj neko zadevo naredi. Ljudje pa mislijo, da o tem odločam jaz. Menijo, da sem odgovoren za vse, od Dr. Dimitrij Rupel pasjih iztrebkov do lisic in pajkov, od vode do kanalizacije, v resnici pa ne morem ničesar storiti. S pajki, recimo, upravljata policija, ki sodi pod državo, in podjetje Parkirišča, ki sodi v holding. Trudim pa se, da bi začele stvari normalno delovati, le dlje časa traja, ker imam na drugi strani hudo opozicijo, ki ji ni do tega, da bi se kaj spremenilo Dve milijardi tolaijev dobička Holdinga Nasprotna stran trdi, da niste pripravljeni na sodelovanje, da so vas večkrat vabili na sedež holdinga, a na pogovore niste pristali. Kot predstavnik ustanovitelja pa bi konec koncev lahko zahtevali tudi zamenjavo vodstva holdinga. Zakaj tega niste storili? To lahko storim samo prek mestnega sveta, vendar menim, da v mestnem svetu za to nimam ustrezne podpore. Dokler nimam ustreznih aparatov, tega ne morem storiti. Že večkrat sem neuspešno poskušal predlagati zamenjavo skupščine in nadzornega sveta, zato upam, da mi tokrat uspelo. Preden pa se bom začel pogovarjati s Kalanom, želim, da na občinski žiroračim nakaže dve milijardi tolarjev dobička holdinga. Po njihovem mnenju je sodelovanje z mestom uspešno, dokler sami nekaj dobijo, na primer ko je LPP dobil 650 milijonov tolarjev. Ko pa bi morati oni kaj financirati, je sodelovanja konec. V prejšnji vladi je recimo prišlo do dogovora, da bo holding financiral gradnjo energetskega bloka na Ljubljanskem gradu. Takšne informacije sem namreč dobil, ko sem prišel na MOL. Kalan pa mi v pismu pojasnjuje, da o tem ni govora, češ da ne poznajo nobenega dogovora v zvezi s tem, in da se do občine ne morejo obnašati drugače kot do drugih strank, pa čeprav smo njihovi lastniki. Z direktorji holdinga in javnih p° ^ smo imeti več sestankov> sem tudi sam obiskal. Zvišanja cen st°/i*eV javnih podjetij zaenkrat ne bo . Ste dobili vse odgo na vprašanja, ki ste J L, slali direktorjem hoM1^ •„ javnih podjetij VO- Odgovore sem razen odgovora na, naj nakažejo na žh°r a, MOL dobiček holding Menijo namreč, da i ^ pravico razpolagati denarjem. To je tako^ ^ socializmu, ko so s . zmenili v cekaju,tu, .Lja se pogovarjajo v strani ^ pisarni pri Kovačiču. ^ mokraciji to ne gre.$ re biti predsednik iz^1 ^j. sveta bivše vlade še j5a dinga. Holding je naU je by-pass operacija, jjj. bilo v Sloveniji, oni Vy01 čijo o ropih stoletja ^ in ne vem še čem. ^ pan recimo ne vem -g. kam gredo provizij6 ^ ^ donezijski premog. .na uvaža Energetika b] 0v in je vreden pet H11 J dolarjev na leto. Dan vy če ne prodaja t3^5®1 jjo čin blaga, ne da bi 35 zaslužil provizijo, denar. j • ko s*e Nameravate zda). bi|i od javnih podjetilgjg, odgovore na vaša vpr za ugoditi kateri od z g. dvig cen storitev javn^ djetij? . „ holding Ne, ker če ima 1 dobiček, pomeni, ua ylia-še vedno previso ' orajo sprotnem primeru P najprej povedati ta denar vložiti. Ce r vljeni ti dve milijarm m v čistilno napravo. :6o bom dal pozitivno ta povišanju cen. Do . naji dobiček skrivajo. " ^ pravice dovoliti zyi A hju-Verjamem, da mi °u bljančani dati pr^.g ŠPORT Nedelja, 22. septembra 1996 21 NOGOMET / 3. KOLO A LIGE Sampdoria si je privoščila še Romo Dva gola Montelle - Parma s težavo v v derbiju z Reggiano - Prva točka Lazia 3 i^,VnaPrej igranih tekmah naiveej^08rometne Aligeje m nad Mt P °ria- P° Zmagi j. Milanom na stadionu VoseŽ3 Si J® v gosteh pri-jjj, a Se po dveh kolih votli 't 7°®°- Junak srečanja je Dni i.° že kot v sredo na Mont tekmi proti Genoi, v 6 a' Na igrišče je stopil R6IT1 iz-rr-ol iTnnrrn dva T w uunut m dosegel a gok Vsi zadetki so padli nam g6,m Polčasu, po uvod- ® golu Balba pa nični ka-enil-’i 3 bodo Rimljani pote-^ krajši konec. Ronf1113 v dwhi)\i Emilije Dr_ a§ne po pričakovanjih w!.8ala Reggiano, a se je ie rt-, ? Pošteno potruditi, saj ajeti ™Iat vodila in se pustila Se ločenem srečanju sta tsodl ^ ® Lazi0 razšla pri Oprav iPkn° igrali solidneie’ Drva 6 bda t° šele njihova Prvenstvena točka. (0:0)Olna ' Rampdoria ,1:4 di]??LCI: Balbo v 52., Al-v 7C J^ogol) v 65., Montella telt Mancini v 88. in MOn-minuti. Trntt : Bterchele, Amoni, CafnA!dair’Lanna'Tom- s4 t(Dnhlin od 69- min.), Bia^to’ (ktoriero od 61. in Di c gio od 77 min ) The T^-Baibo.Ponseca. Lri uD0RIA: Ferron, Bal-Ev ’! annini, Mihajlovic, (tvIonte]hKaurembeu’ Veron (Pran od 53- min.), Laigle hcoPMoCMtti °d 19' min-)’ (kivnm'0, klančini, Carparelli T^iodSS.min.) Bio) ih?Messina (Berga- tanteni^ 4:3 28 Sampdorio, boni .^<»1: Balleri, Car- Perm' ®n°ni, Jacopino in J Raičev: 59.059. sS'r?68giana3:2(2:l) n AthCI: Grun (avtogol) v ’ abau v 26., Chiesa (11- m) v 39., Tovalieri v 58. in Zola v 60. minuti. PARMA: Bucci, Ze Maria (Apolloni od 61. min.), Thu-ram, Sensini, Mussi, Crippa, Baggio, Bravo, Strada (Canna-varo od 75. min.), Zola (Ama-ral od 84. min.), Chiesa. REGGIANA: Ballotta, Hatz, Grun, Gregucci (Sordo od 67. min.), Sabau, Pedone, Mazzo-la (Sciacca od 76. min.), Car-bone, Caini (Tonetto od 65. min.), Schenardi, Tovaheri. Sodnik: Trentalange (Torino), koti 9:3 za Reggiano, gledalcev: 23.700, rumeni kartoni: Carbone, Hatz e Gregucci, Thuram in Mazzola. Izključitve: Sordo (69) in Mussi (71). Mer - Lazio 1:1 (1:1) STRELCA: Signori v 33. in Angloma v 40. minuti. INTER: Pagliuca, Angloma, Fresi, Paganin, Pistone, Zanetti, Inče, Sforza, Djorkaeff, Zamorano (Branca od 75. min.), Ganz (WMer od 58. min.) LAZIO: Marchegiani, Ne-gro, Nesta, Chamot, Favalli ( Gottardi od 54. mini.), Fuser, Okon (Baronio od 82. min.), Nedved, Rambaudi, Casiraghi (Protti od 63. min.), Signori Sodnik: Collina (Viareg-gio), koti: 5:3 za Mer, gledalcev: 52.000, rumeni kartoni: Fuser, Chamot, Favalh, Okon, Casiraghi, Signori, Inče, Zamorano in Protti. NEPOPOLNI VRSTNI RED: Parma in Inter 7, Sampdoria, Roma in Bologna 6, Ju-ventus 4, Milan, Cagliari, Vi-cenza, Udinese, Perugia in Napoli 3, Fiorentina, Reggia-na, Atalanta, Lazio in Piacenza 1, Verona 0. DANAŠNJI SPORED (16.00): Bologna - Milan, Cagliari - Udinese, Fioretnina -Verona, Napoli - Piacenza, Perugia - Juventus, Vicenza - KOLESARSTVO / PO ŠPANIJI Conte osvojil 14. etapo Se Indurain odpoveduje SP? CABARCENO - Etapne zmage na Vuelti so še naprej domena italijanskih kolesarjev. Štirinajsto je dobil Biagio Conte, ki je v šprotnu premagal Portugalca Rodrigueza, oba pa sta na cilj prispela s skoraj dvema minutama prednosti pred glavnino, potem ko sta imela največ osem minut prednosti. Ziille je brez težav obranil prvo mesto na skupnem vrstnem redu. Miguel Indurain je po odstopu v 13. etapi že odpotoval domov. Po njegovih besedah se bo o nastopu na oktobrskem svetovnem prvenstvu odločil po nekajdnevnem počitku v španskem obmorskem zdravilišču Benidorm. »Odstopil sem zaradi velikih težav z dihanjem. Zaenkrat še ne vem, ali bom v Luganu nastopil,« je dejal. Vrstni red 14. etape (Cangas de Onis - Cabercano, 202, 6 km): 1. Conte (Ita) 4:48,14; 2. Rodriguez (Por), 3. Dufaux (Svi) +1:57, 4. Jalabert (Fra), 5. Ziille (Svi), 6. Rominger (Svi), 7. Ser-rano (Spa), 8. Rebellin (Spa), 9. Pistore (Ita), 10. Escartin (Spa). Vrstni red: Ziille (Svi) 61.09:23, 2. Jalabert (Fra) +1:13, 3. □ufaux (Svi) +5:20, 4. Faustini (Ita) +6:33, 5. Pistore (Ita) +6:54, 6. Mauri (Spa) +7:23, 7. Rebellin (Ita) +7:28, Totst-ching (Avt) +8:09, 9. Rominger (Svi) +8:41, 10. Stephens (Avs) +8:53. r TENIS / DAVISOV POKAL n Forgef in Raoux povrnila upanje Francozom Italijanska dvojica razočarala V Pragi Češka - Švedska 1:2 NANTES - Po igri dvojic je med Italijo in Francijo za vstop v finale teniškega Davisovega pokala spet vse odprto. Guy Forget in Guillaume Raoux sta v manj kot dveh urah po treh samih setih igre (6:3, 6:4, 6:2) premagala italijansko dvojico, ki sta jo sestavljala Andrea Guadenzi in Diego Nargiso. »Azzurra« nista nikoli dajala vtis, da bi lahko zmagala. Naredila sta dosti neforsiranih napak, edino, break-žogo, ki jo je z lepim servisom Forget takoj izničil, pa sta imela v šesti igri drugega seta. »Naša reprezentanta sta zaigrala res slabo, a ju ne smemo preveč kritizirati, saj ne smemo pozabiti, da brez njunih zmag proti Rusiji in Južni Afriki sploh ne bi igrali v Nante-se«, je po dvoboju dejal italijanski kapetan Adriano Panatta, ki pa je bil vseeno vidno razočaran, saj Francoza navsezadnje nista pokazala ničesar posebnega. Danes: Boetsch-Gau-denzd in Furlan - Pioline. Podobno se je razpletlo tudi v Pragi, kjer je Češka republika zmanjšala zaostanek proti Švedski, ki zdaj vodi z 2:1. V dvojicah sta Petr Korda in Daniel Vacek s 4:6, 6:3, 6:4, 6:4 premagala Jonasa Bjorkmana in Nicklasa Kultija. Na slikah: veselje Noaha (zgoraj), zgovorna pogleda Gaudenzija in Nargisa. NOVICE Košarka: Tržačani proti Cagivi in Goričani proti Casettiju danes doma TRST, GORICA - Z domaCo tekmo proti Cagivi Va-rese bo danes Pall. Trieste zaCel svojo novo pot v Al ligi. Po dokaj poprečnih predprvenstvenih nastopih (slabe igre na turnirjih in v italijanskem pokalu) je upati, da so varovanci trenerja Steffeja le ujeli dobro formo in da bodo že danes pred domačim občinstvom osvojih prvi točki, kar bi bilo za ekipo še kako pomembno pred nadaljevanjem prvenstva. Ze v naslednnjem kolu Čaka namreč tržaško ekipo skoraj brezupno gostovanje v Bologni pri bivšemu džravnemu prvaku Kinderju. Cagiva, ki uvršča med drugimi tudi Tržačani Pozzecca, je sicer solidna ekipa, ni pa nepremagljiva. V včerajšnjem anticipiranem srečanju 1. kola je Be- netton v Trevisu... DANAŠNJI SPORED (18.00): Stefanel Milan -Montana Forlf, Teamsystem Bologna - Viola Reggio Calabria, Olimpia Pistoia - Telemarke! Roma, Fon-tanafr. Siena - Scavolini Pesaro, Polti CXantu - Kinder Bologna, Pall. Trieste - Cagiva Varese. V Gorici je navdušenje nad košarko spet veliko. Moštvo je namreč nared za kakovostni skok, napredovanje v Al ligo. Goriško društvo je med drugimi najelo tudi bivšega reprezentanta in najboljšega italijanskega strelca Antonella Rivo z jasnim ciljem, da prestopi v višjo ligo. Goričani bodo uvodno tekmo igrah doma s Caset-tijem iz Imole. DANAŠNJI SPORED (18.00): Kon-cret Rimini - Floor Padova, Battipablia Montecati-ni, Pall. Gorizia - Casetti Imola, Faber Fabriano - Ju-ve Caserta, Don Bosco Livorno - Banco Sardegna Sassari, Serapide Pozzuoli - Reggio Emilia. Nogometna C2 liga: Triestina-Sandona TRST - V 4. kolu nogometnega prvenstva C2 lige bo danes Triestina ob 16.00 igrala doma proti solidni ekipi Sandonaja, ki je s 6 točkami na 3. mestu lestvice. Tržačani so doslej nekoliko razoCarah, saj so v 3 kolih dosegli le tri neodločene izide. Zato je tudi čas, da tržaško moštvo pospravi prvo zmago, Ce želi Cimprej ujeti zgornji del lestvice. DANAŠNJI SPORED (16.00): Arezzo - Iperzola, Fano - Tolenti-no, Forli - Baracca Lugo, Giorgione - Maceratese, Livorno - Temana, Massese -Vis Pesaro, Ponsacco -Rimini, Pontedera - Piša, Triestina - Sandona. Finale Seleš - Sanchez TOKIO - V finalu ženskega teniškega turnirja v Tokiu z nagradnim skladom 450.000 dolarjev se bosta pomerili prva nosilka Američanka Seleš in druga nosilka Španka Sanchez Vicario. Selešova je v polfinalu po ogorčenem dvoboju premagala Japonko Date, s 6:3,1:6 in 7:6 (8:6), Sanchezova pa je bila s 6:4 in 6:3 boljša od Američanke Kimberly Po. Izida: Seleš (ZDA/l) - Date (Jap/3) 6:3,1:6, 7:6 (8:6), Sanchez Vicario (Spa/2) - Po (ZDA) 6:4, 6:3. Hrvaška 0:3 SYDNEY - Stanje dvobojev za obstanek v svetovni skupini Davisovega pokala po 2. dnevu: Španija - Danska 3:0, Nizozemska - Nova Zelandija 2:1, Rusija - Madžarska 3:0, Švica - Maroko 3:0, Romunija - Belgija 1:2, Hrvaška - Avstralija 0:3. FORMULA ENA / DANES VN PORTUGALSKE Hill le za devet tisočink sekunde pred Villeneuvom Vte®iet^IL " Za Portugalsko sprem o„vem Casu neznačilno ge®V°^emeSPl0ha- KaciioL.0^0 ®kiepni del kval L1jskr~ • bsto ^^jo VM^61™83 Pred da" BstoHi ^ formule ena v fcoacejUL 'Pyi minute pred kri (m, treninga, ko so neka-stszo - Clše enkrat hoteli na s6tn J® VBJ dež in predv-3kus a eueuvu pokvaril po->ta zr;! PrrT?ga Startnega Nasuhi fine Hilla (na sliki). J6 namreč vsega Zgreši) Fni1S0Ciljk sekunde tile j6z; J ov najbojsi čas. »Najbolj sem v L 61 Sem bd tako blizu in ker Pako LT°®asnem zavoju naredil na-dobr° ie t Sta^a kar nekaj časa. A Zelo nnrU1 , Prva štartna vrsta je t^ko nrpi?^bna’ ker je tukaj dokaj Spadal r+L Pa bom seve-DamonaH°nkor bom le mogel«, are in s Hrila pa bolj skrbijo gu- d|rkah vse v StaLt’ sai j® na zadnjih n®gih izfLivf si j® Prigaral na tre->>Za dirln * na Prvih sto metrih. ^hreztu-nfii3-^ oataia dva komple-profilmhgum. Se bolj me skr- bi start, ker sta ob iz za menoj dva izredno dobra«štarterja«, Villeneuve in Aleši. Predvsem pa bom moral jutri paziti na Jaquesa, da mi ne bo ušel izpred oči. Dirka bo, če se bo nadaljevalo takšno vreme, presneto naporna«, je po treningu dejal Hill. Se bolj previden pa je bil Jean Aleši: »Jutrišnji Start bo odločal o marsičem, zato moram biti nadavse previden, da se ne zapletem ne z Damo-nom, ne z Jaquesom in da na tak način odločim o prvakiu«. Michael Schumacher se je moral zadovoljiti s četrtim štartnim mestom in skoraj eno-sekundnim zaostankom za Hillom. Nekaj časa je iskal boljšo namestitev dirkalnika, potem je prevzel Ir-vinovo nastanitev in je lahko bil vsaj četrti. »Bom lahko vsaj v miru pojedel kosilo, ker mi treba na obvezno tiskovno konferenco prvih treh«, je dejal Schumacher. Kakorkoli že, današnji Start VN Portugalske bo izredno napet, mogoče pa bomo tudi že dobili novega svetovnega prvaka. Rezultati treninga: 1. Hill (VB/VVilliams-Renault) 1:20.330, 2. Villeneuve (Kan/Williams-Renault) + 0.009, 3. Aleši (Fra/Benetton-Re-nault) + 0.758, 4. Schumacher (Nem/Ferrari) + 0.906, 5. Berger (Avt/Benetton-Renault) + 0.963, 6. Irvine (Irs/Ferrari) + 1.032, 7. Hakki-nen (Fin/McLaren-Mercedes) 1.310, 8. Coluthard (VB/McLaren-Merce-des) + 1.736, 9. Barrichello (Bra/Jor-dan-Peugeot) + 1.875. IGRE TREH DEŽEL Skoraj popolna premoč mladih športnikov Slovenije Trindvajsete mladinske igre treh dežel, ki so bile letos v Tržiču in Gra-dežu, so se končale s popolnim zmagoslavjem Slovenije, ki je zmagala v vseh disciplinah razen kot v tenisu, kjer se je uveljavila Koroška. Na skupni lestvici vse disciplin (lahka atletika, košarka, odbojka, namizni tenis, nogomet in tenis) so se slovenski športniki uvrstil pred Furlanijo Julijsko krajino in Koroško. Tradicionalne športne prireditve za mlade do 15. leta soarosti iz treh sosednjih dežel se je letos udeležilo skoraj 300 mladih do 15. leta starosti iz treh sosednjih dežel. Kot je na zaključni slovesnosti v Gradežu poudaril delegat go-riškega Conija Gior-gio Brandolin pa je pomen iger zlasti v utrjevanju prijateljstva, bratstva in športne tekmovalnosti med mladimi različnih narodnosti. Se posebej veselo je bilo na petkovi otvoritvi iger na občinskem stadionu v Tržiču, saj je mlade tekmovalce obiskala tudi olimpijska podprvakinja v skoku v daljavo Fio-na May, poleg nje pa so bili še »azzur-ri« Barbara Lah, Emanuele Merisi in-Giada Gallina. ROKOMET Tižaški Principe uspešen Principe - Modena 26:19 (11:8) TRST - V tekmi 3. kola je imel Principe proti Mo-deni nekaj težav le v začetku tekme. Najboljši strelec pri Principu je bil Massotti s 5 goli, Milosavljevič jih je dal 4, po trikrat so bili uspešni Schmidt, Pastorel-li, Guerrazzi in M. Lo Du-ca. Pri gostih je bil najuspešnejši Samir Nezirevič, ki je bil s 7 zadetki tudi najboljši strelec srečanja. Ostali izidi: Ortigia -Prato 25:17, Merano - Con-versano 20:18, Mazara -Brixen 22:18, Mordano -Benevento 35:28, Bologna - Rosolini 29:18, Rubiera -Teramo 23:26. Vrstni red: Principe 6, Ortigia, Merano in Teramo 5, Prato 4, Brixen, Mazara, Modena, Conversano, Bologna in Mordano 2, Rosolini 1, Rubiera in Benevento 0. ŠPORT Nedelja, 22. septembra 1996 NOVICE KOŠARKA / »MEMORIAL VERH« NAMIZNI TENIS / ZENSKA BUGA Danes Nedelja, 22. septembra 1996 NAMIZNI TENIS ZENSKA Al LIGA 14.00 v Messini: Fianuna Gesso - Kras Generali ZENSKA C2 LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras B - Cus Udine; 10.00 v Trstu: Trieste Sistiana - Kras A NOGOMET ELITNA LIGA 16.00 v Standrežu: Juventina - Pro Fagagna PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Bazovici: Zarja - Staranzano; 16.00 v Maranu: Maranese - Primorje; 16.00 v Trstu: Ponziana - Sovodnje 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Spetru Slovenov: Valnatisone - Vesna DEŽELNI POKAL 17.00 v Fari: Pro Farra - Mladost; 17.00 v Re-pnu: Kras - Portuale; 17.00 v Trstu: CGS - Breg NARAŠČAJNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Monfalcone B ZAČETNIKI 10.30 v Moram: Isontina - Sovodnje Obvestila MINIVOLLET BOR Odbojkarsko društvo Bor prireja tečaj miniodbojke za osnovnošolce (letniki ’86-’90). Vadba: ponedeljek od 16.30 do 18.00, četrtek od 16.00 do 17.30 na stadionu 1. maja. Informacije in vpisovanje na tel. 566137 od 18. do 20. ure do 30. septembra. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi deklice in dečke letnikov 1985 in 1984 na tečaj odbojke: Vadba: ponedeljek ion sreda od 16. do 18. ure. Informacije in vpisovanje na tel. št. 566137 od 18. do 20. ure do 30. septembra. Jadran TKB zasluženo prvi V finalu je premagal Don Bosco David Pregare 27 točk - Latte Carso tretji Jadran TKB -Don Bosco 88:81 (49:40) JADRAN: Arena 14 (1:3 prosti meti, 5:6 met za dva, 1:3 met za tri), Ober-dan 13 (2:2, 4:7, 1:2), Pregare 27 (2:2, 5:6, 5:7), Rebula 10 (4:4, 3:9, -), Rustja 8 ( -, 4:8, -), Samec 7 (3:4, 2:4, -), Rauber 9 (2:2, 2:7, 1:4), Požar n.v., Umek n.v., Starc n.v., trener Čehovin. SON: 22. PON: Rebula (38). Jadranovci, ki bodo v soboto začeli prvenstvene nastope v B ligi, so zasluženo zmagali na turnirju za memorial Verh, ki ga je priredilo tržaško društvo Don Bosco. V velikem finalu so premagali prav Don Bosco. Po spodbudnem začetku naše ekipe so košarkarji Don Bo-sca reagirali in predvsem s točnimi meti za tri točke skoraj dohiteli jadranovce. Z boljšo obrambo pa so si nato Cehovinovi varovanci z delno razliko 12:0 priigrali zanesljivo vodstvo, ki so ga tudi ohranili do konca polčasa. V na- daljevanju je uspelo Don Boscu stanje izenačiti na 51:51, nakar so jadranovci z boljšo skupinsko igro uspeli povesti za nekaj točk in to vodstvo tudi obdržati do konca srečanja. Za zmago je treba pohvaliti vse Jadrnaove košarkarje, posebno pa Davida Pregarca, ki je bil s 27 točkami najboljšdi strelec v naši ekipi. Pri Don Boscu, ki je igral z okrnjeno postavo, se je zlasti izkazal Olivo, ki je bil z 28 točkami tudi najboljši strelec tekme. V finalu za 3. mesto je Latte Carso po pričakovanju premagal Motona-vale (72:56). VRSTNI RED: 1. Jadran TKB, 2. Don Bosco, 3. Latte Carso, 4. Motonavale. (Kaf) Na sliki: Pavel Rustja Kras Corium po pričakovanjih osvojil derbi Dober odpor Krasa ActivO Kras Corium - Kras Ac-tiva 4:1 Milič Katja - Milič Nina 2:1 (19:21, 21:12, 21:14), Stubelj - Rustja 2:0 (21:17, 21:12), Bresciani/Stubelj -Milič Martina/Rustja 2:0 (21:17, 21:11), Milič Katja - Rustja 2:0 (21:12, 21:9), Bresciani - Milič Nina 1:2 (21:14,14:21,19:21). Prva prvenstvena tekma ženske B lige je bila zelo zanimiva, čeprav sta si stali sinoči nasproti obe postavi Krasovih igralk. Po pričakovanju je zmagala ekipa drugokategornic Krasa Corium, ki načrtuje v tej sezoni naskok na A2. Mlajši ekipi Kras Activa z igralkami tretje jakostne kategorije pa je rezultat 1:4 lahko v ponos, saj so se zelo dobro upirale močnejšim kolegicam. Derbi sta odprli sestri Katja (št. 27) in Nina Milič (št. l23)j Mlajša Nina je v zagri2®. borbi odvzela set stare] Nič manj oster boj se ^ odvijal med novopecello drugokategornico Iva Stubelj (št. 58) in h®11. Rustja (St. 112). V Ig* dvojic se je par Krasa A tive z Martino Mihc ^ 92) in Ireno Rustja moCIL upiral paru Krasa Con1 Bresciani-Stubelj le X P vem nizu. Za mlajše je ® stno točko osvojila Ni Milič po dodatnem set11 . zadnji tekmi proti D®. Bresciani (št.62). Tu , Daša se je vpisala 1»®^ drugokategomice na ao bitnih lestvicah po me , vah po državnem PrveILr vu, kjer je napredovala za 75 enot. Prvi krog je ^ dober start za obe ebP ’ TPK SIRENA - JADRALNA SOLA obvešča, jadralce in tečajnike, da bodo treningi na sedežu Muba ob četrtkih in sobotah popoldne ter v nedeljo zjutraj. SZ BOR - Gimnastični odsek obvešča, da poteka vpisovanje telovadk za novo sezono do sobote med 9. in 11. uro na tel.št. 566137. MEMIBASKET BOR Košarkarski klub Bor organizira tudi letos tečaj minibasketa. Vabljeni so vsi osnovnošolski otroci. Najmlajši 1., 2. in 3. razred bodo vadili ob torkih in petkih ob 16.30, starejši pa uro kasneje. Informacije Corbatti, Tel. 361476 ob uri kosOa. SKBRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul. 131 -Opčine, vsak ponedeljek do 30. trn., od 19. do 20.30. SKBRDINA sporoča članom, ki so zainteresirani za vaditeljski tečaj smučanja, naj se javijo na sedežu kluba - Proseška 131 na Opčinah vsak ponedeljek do 30. t. m., od 19. do 20.30. SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na prvi vadbeni uri ah pa po telefonu št. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. SD BREG - košarkarska sekcija sporoča, da so se pričeh treningi s sledečim umikom: propaganda letnik 84/85 ob torkih, sredah in petkih od 15. do 16.30; minibasket letniki 86, 87, 88, 89 in 90 ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure. Vaditelja David Pregare in Pier-paolo Brazzani. Vse informacije tel. št. 228334. SK DEVIN obvešča, da bodo konec septembra pričeb smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini. Zainteresirani naj se javijo ob torkih na sedežu v Cerovljah od 20.30 dalje. Informacije dobite v tajništvu na št 2916004 v večernih urah. SD BREG - rekreacija obvešča, da bo ponovno začela telovadba in sicer ob torkih in petkih. Prva vadbena ura bo v petek, 27. trn., ob 21. mi v občinski telovadnici v Dolini. Toplo vabljeni! SD KONTOVEL obvešča, da se bo OTROŠKA TELOVADBA za deklice in dečke 2. in 3. letnika vrtca in 1. razreda osnovne šole začela v sredo 2. oktobra. Vadba bo ob sredah in petkih od 16. do 17. ure v telovadnici na Kontovelu. Na Športelu tudi vse o Jadranu Jutri bo ob 22.30 na sporedu slovenskega programa TV Koper-Capodistria redna oddaja o zamejskemu športu Sportel. V jutrišnji oddaji bo osrednja pozornost namenjena košarki. Naslednji teden se pričenja prvenstvo v ligi B2, zato bodo v studiu gostili mladinsko in člansko ekipo SZ Jadran. Med pogovorom boste izvedeli vse o sestavi članske ekipe, ki bo v bodočem prvenstvu nastopala v precej spremenjeni postavi in pod novim strokovnim vodstvom ter o tem, kakšni nasprotniki jih čakajo v novi sezoni. Prvi prispevek zadeva nogometni turnir v organizaciji SD Vesna v Križu, drugi pa bo športni portret rolkarja Davida Bogatca, novega svetovnega prvaka v štafeti. V rubriki Slovenija šport bo Rok Maver gostil prvo damo slovenske atletike Brigito Bukovec. Zatem pa znova priljubljena rubrika »Skrtoc«. ODBOJKA Dve zmagi Koimpexa Prijateljski neuradni ženski odbojkarski troboj na stadionu 1. maja v Trstu se je končal s pričakovano zmago združene ekipe Bora in Sloge Koim-pex, ki je premagala tako hrvaški Ka-stav kot ekipo Pav Natisonia iz kraja San Giovanni al Natisone. Trener Sain je pozitivno o.cenil nastop svoje ekipe, še posebej, če pomislimo, da so po tekmi s Ka-stavom in pred tekmo s Pavom opravili Se dobro uro kondicijske vadbe. Sain je preizkusil vse igralke (manjkali sta Čokova, ki se je v četrtek na treningu ranila v glavo, da jo je bilo potrebno šivati, a bo jutri že lahko trenirala, in Barbara Gregorije-va), napredek pa je bil viden zlasti v stopnji uigranosti, kot tudi v obrambi, ki so ji med tednom na treningih namenili posebno pozornost. Prihodnji teden bo združena ekipa debitirala v zveznem pokalu proti Huminu, v nedeljo, 29 septembra pa jo čaka nastop na Pokalu prijateljstva, ki ga prireja UISP. Izidi troboja: Koimpex - Kastav 15:9, 17:16, 15:9, Pav - Kastav 3:0 (15:7, 15:1, 15:4), Koimpex - Pav 2:1 (15:10, 15:4, 7:15) (Dejan) ODBOJKA / DEŽELNI POKAL V Gorici brez sodnikov Prevenire premagal Bor Zelo prenovljena Sokolova šesterka boljša od SGT Tekmovanje za deželni odbojkarski pokal se ni roidl pod srečno zvezdo. Na obeh tekmah, v katerih so bile zaposlene Sesterke slovenskih goriških društev, ni bilo sodnikov. V Katoliškem domu, kjer je bil na sporedu derbi med 01ympio in Espegom, so odigrali trening tekmo (01ympia je po pričakovanjih zmagala s 3:0), v Sovodnjah pa so si valovke in četrtoli-gaSe Cassaco tekmo sodili sami. Valovke so brez večjih težav zmagale s 3:0 (15:6, 16:14, 15:12), obe društvi pa upata, da bo odbojkarska zveza priznala veljavnost tekme, saj pokalni nastopi ekipam služijo v bistvu edinole kot priprava na prvenstva. MOŠKI Prevenire - Bor Fortrade 3:1 (5:15,15:3,15:11,15:7) BOR FORTRADE: Tabemi 7+14, Paulica 1+0, Coloni 0+0, D. Furlanič 3+8,1. Furla-nič 2+5, Marega 4+6, Koren 1+2, S. Cella 3+5, Cutuli 1+2, Fontanot 7+4, M. Cella, Cuk 0+2. Borovci (na sliki) so proti Prevenireju zaigrali preveč nihajoče, da bi lahko zmagali, toda njihov prvi letošnji na- stop je postregel z nekaj koristnimi napotki za trenerja Cello. Bor je v prvem setu igral boljše kot je lahko pričakoval, glede na to, da ima za sabo le deset dni vadbe v dvorani in so v začetni postavi bili kar trije debitanti, dosedanja člana Pallavola podajač Cutuli in center Fontanot ter mladi Iztok Furlanič, ki je lani igral v D ligi v združeni ekipi. Tudi zaradi slabe igre gostiteljev so borovci gladko dobili uvodni set, v dragem pa povsem odpovedali. Odločilen je bil tretji set, ki je bil tudi edini res zanimiv. Tekma je bila nadvse izenačena dobrih trideset minut (borovci so z učinkovito igro nadoknadili zaostanek 10:5), nato pa je Prevenire s tremi zaporednimi servisi v hipu prišel do 15. točke, v četrtem setu pa je bil prepričljivo boljši. (Dejan) ZENSKE Sgt - Sokol 1:3 (15:10, 14:16,14:16,13:15) SOKOL: Kosmina, Živec, Švara, Visintin, Ferluga, Tenis, L. Masten, Spacal, Milič, Švara. Sokolovke so praktično brez predhodnega treninga odpravile tržaškega četrtoli-gaša. Gledeno v tej luči in upoštevajoč, da je letos Sokolova šesterka bistveno prenovljena, je bil nastop igralk Silve Meulje pozitiven. Policistom iz Kopra pokal Cisl Z golom, ki ga je D. Vitolič zabil v prvem polčasu, je ekipa policije obalno-kraške regije osvojila turnir, ki so ga priredili v Trstu ob 30-letnici ustanovitve sindikata Cisl. Zmagoviti ekipi je pokal izročil župan Riccardo Illy. Z rezultatom 1-0 proti »starim asom« iz hrvaške Istre so slovenski policisti Se enkrat pokazali svoje nogometne sposobnosti: lani in pred 5 leti so zmagali v Ferrari na evropskem prvenstvu policijskih ekip. NOGOMjl^ Mladinsko prvenstvo: za uvod dva vioska poraza MLADINCI DEŽELNO PRVENSTV Juventina - Itala S. M®® 1:7 (0:5) rrT JUVENTININ STREL1 Zagat° illaben, P®b°r’ :i so startaL ^ gleae , Pustil0jfiso dokaj se o* mikom- i porazu- ,d lanske P0' adesen.0. pokrajinsko prvenstvo 0 Latte Carso - Vesna (3:0) nCicb, VESNA: Gruden, To® ^ Zettina, Bulli, Steff^P®* r, Perini, Castellana, m Zettin, Polli. Da- Glede na mocneg . sprotnika in zelo razm® igrišče je kriško m kljub visokemu P0^2 jve® cej dobro igralo. V P }e polčasu je naše nog0 ^ nekoliko zajela trema ^ nem nastopu, in v e y drU' so tudi prejeli tri g*0 p0. gem polčasu so si ^“L^tek mogli, dobili so le e . 0. in bili skoraj enakovre ^ stiteljem. Zamudni ^ nekaj priložnosti za 2 za Vse je treba pohval-0 požrtvovalnost. JL!* EP ŠTARTOM Uspeh bo že, če bomo letos ohranili položaje Dimitrij Križman je ^r^niti in po možnosti utrditi položaje: to reK ,j .letošnie nogometne sezone. Po lanski tiašihu- >>^etini<< si namreč od nogometašev ekip ne moremo veC pričakovati masov-da, naPredovanj in serij zmag. To ne pomeni, ob n° e.toSnia sezona manj uspešna od lanske, §6 jPravilnem tolmačenju rezultatov bo morda b0sj ov°stnejša. Lani, ko še nismo vedeli, da va] a na igrišču in »za zeleno mizo« napredo-Seli]. uni Primorje oziroma Breg, smo se že ve-ijj ! treh napredovanj (Juventina, Zarja, Kras) Prav' em Pesnili vprašanje: je ta razcvet ali Vl zmogljivosti našega nogometa, deja 9 v varljiva slika, ki ne odraža v celoti stanja? Resnica je verjetno nekje Ca|Lf0s,b0 torej kar pet ekip (natanko polovi-ptedgram v_ligi višje od lanske. Od petih na-inecjt0vaili bi lahko štiri označili za načrtovana, ston t111 b° je pravo senzacijo predstavljal pre-gole Uventine v elitno ligo. Ne toliko zaradi li„ ga napredovanja, paC pa zato, ker je elitna d^ec, kar je kdaj doseglo kako slovensko Da AMATERSKA PRVENSTVA / 1. KOLO V ELITNI, PROMOCIJSKI IN PRVI LIGI ledi91168 Pohaja v Standrež Pro Fagagna. Za-2:acettefa dmstva? Stiri ekipe cicibanov, štiri raš, nikov, dve majmlajših, ter po ena na-»ra l^i^ikov in mladincev. Kot da tega U}ajb °Sia<< Se ne bi bilo dovolj, je predsednik gljiv 6n- ^nhustrijec z določeno finančno zmo-in v°sti0' Struktura društva sloni na tridesetih aekaT odbornikih. In Pro Fagagna predstavlj (kot ° P°vPreCje elitne lige: so društva, ki s0 sanra Juventina) nimajo takih razsežnosti, je dg3 tuvdi taka, ki imajo še večje. Skratka, vse skeinSe,j at >>veCie<< kot pri povprečnem zamej-kot . ruštvu in vsekakor nekajkrat »večje« ZajP.11 najb°lj organiziranem in razvejanem tin )skem društvu, katerokoli že to je. Verjet-b0e, Se nobeno naše društvo ni spopadlo s ZOjgg^kurenco. Zato bo vsaka Juventinina °bstan v 08 veC hot samo zmaga in morebitni q nek Se veC kot lansko napredovanje. start bi pozabili na trojico ekip, ki bodo tak0 i e nobeno naše društvo ni spopadlo s zma g^kuronco. Zato bo vsaka Juventinina tata v 08 veC kot samo zmaga in mort q nek Se veC kot lansko napredovanje. „iart bi pozabili na trojico ekip, ki_______ rtas ale v promocijskem prvenstvu, ki po Haga mnenju ostaja najbolj primerni rang za 0(iho(jriOCne^ša društva. Za Sovodnje se po °bdoh'U >>Prer°ka"trenerja« Cupinija začenja 'Tste ^ P°^no neznank: Sovodenjci bodo neke Zarji - ^ ^ prvenstva. Drugačen je položaj pri st0pa|n Primorju. Prvič že zato, ker bosta na-tenj n-a kot novinca in je njuna vrednost na Uai bi1V0)U Se nepreverjena. Drugič zato, ker prgp.. aian° prvenstvo demantiralo tiste, ki so 1CanL da je združena ekipa v nogometu možna rešitev... toda na članskem ni-Pravzaprav rešitev Cernu? Juventina med samimi velikani Veliko derbijev v promocijski ligi Štandrežci kljub neizkušenosti računajo na obstanek - Sovodnje pomlajene Primorje nespremenjeno. Zarja pa prenovljena - Dobre možnosti Vesne v 1. AL Po raznih turnirjih in tekmah deželnega pokala bo v nedeljo start amaterskih nogometnih prvenstev in sicer elitne, promocijske in prve amaterske lige. Prvenstva 2. in 3. AL pa se vodo zaCela 6. oktobra. V lanski sezoni so naše ekipe dosegle res lepe, verjetno neponovljive, uspehe. Kar štiri (Juventina, Zarja, Primorje in Kras) so si zagotovile napredovanje in Ce dodamo še, da bo tudi Breg igral v višji ligi kljub temu, da mu je spodletelo na odločilnih tekmah v 3. AL, so dosegle res višek. Brežani so si zagotovili »skok« v višjo ligo s tem, da so se združili z ekipo Stocka, ki je prenehala z igranjem. Po treh sezonah se je nastopom odpovedala tudi ekipa Doline, ker je večina nogometašev prestopila v vrste Brega, ki bo poleg v 2. AL z rezervnim moštvom igral tudi v 3. AL. ELITNA LIGA Standreška Juventina je prvo naše moštvo sploh, ki nastopa v tako visoki ligi (»elitna«). Moštvo je ravno ta teden zasluženo osvojilo 1. mesto na turnirju SD Vesna v Križu in je dokazalo, da je že nared za prvenstvene boje. Novi predsednik Da-rio PrinCiC meni: »Naš cilj v tako ostri konkurenci je seveda obstanek v ligi. Naše moštvo je mlado in zato tudi malce neizkušeno. Z veliko borbenostjo in požrtvovalnostjo pa bomo to skušali nadoknaditi. Mislim, da je glavni favorit današnji spored AqSTNALIGA delala - Centro vass0 bde; Fanna Ca- ventina Ddese; Ju' ^lanzJ." Pro Fagagna; Vo p86 ' Itala San Vegu ’ ^ozzuolo - Se-Sal>°; Ronchi -' Rivipl81na: Sacilese San Sergij Tamai ' promocijska liga apriva - Cussi- Ca Ttirignan1^ignano " • Pri!?ai10’ Maranese Aieli0 prle’ Rlossa -^dnje Po°nziana - So-blaaj. ’ an Canzian - LucitX’ 79n Luigi ' ribano ar]a ' Sta- b amaterska CividalLlGA 9l, p alese - Union Rabu; garia - Zaule Sea96’ Gorno -S, aneae. Costa-0pic; pagnacco, -TRiviera, c°' Tam« J avagnac .^zza^rina - Me- ^alnatisone Juventina Vratarja: Walter Peric (1974) in Manuel Zanier (76); branilci: Tullio Bastiani (66), Massimo Kaus (69), Moreno Trevisan (67), Giancarlo Villani (72), Fabio Prodorutti (70); vezni igralci: Michele Braida (72), Alexander Macuzzi (77), Luca Montina (72), Ales-sandro Romano (76), Massimo Tabaj (59), Daniele Trampuš (77), Simone Zorzi (76); napadalci: Franco Cecotti (66), Marko Devetak (74), Dario Kovic (70), Gaetano Gambino (78), David Zagato (78), Aldo Za-mar (71), trener: Franco Zuppichini. Sovodnje Vratarja: Sandi Gergolet (1962) in Stefan Tommasi (1977); branilci: Bernardis Stefano (1977), Cemic Zdravko (1969), Fulvio Devetak (1965), Kristjan Gorjan (1979), Paolo Hmeljak (1969), Dino Persoglia (1974), Davide Pisk (1978), Ladi Tomšič (1972); vezni igralci: Stefano Agosto (1969), Igor CešCut (1975), Marko Flo-renin (1980), Vasja Peteani (1978), Fabio Sambo (1969), DAvide Visintin (1974), Mamo Zotti (1970); napadalci: Edo Businelli (1970), Massimo Goriup (1972), Alessandro Viturelli (1970); trener Paolo Interbartolo. Primorje Vratarja: Sandro Babich (1966), Claudio Savarin (1964), branilci: Edvin Braini (1978), Massino Crocetti (1972), Peter Emili (1977), Elvis Guštin (1976), Marino Legbissa (1973), Andrea Massai (1966), Max Matcovi-ch (1977); vezni igralci: Andrea Auber (1967), Mauri-zio Minatelli (1977), Claudio Mislei (1972), Aleksander Sardoč (1977), Marko Škabar (1973), Peter Stoka (1973); napadalci: Aleks Blanos (1974), Gioigio Braga-gnolo (1972), Corrado Pescatori (1966), Dean Štolfa (1974), Massimo Zucchi (1974); trener Nevio Bidussi. za prestop v višjo ligo Manzanese. So pa še druge ekipe, ki sodijo v ožji krog favoritov, med temi bi uvrstil Seveglia-no.« PROMOCIJSKA LIGA Vse tri naše ekipe (Primorje, Sovodnje, Zarja) bodo igrale v B skupini, ki jo sestavljajo moštva, ki so že lani igrala v tem prvenstvu. Novinci so Capriva, ki je zmagala v B skupini 1. AL in Lucinico, ki je zasedel drugo mesto v isti skupini, Zarja in Primorje, ki sta bili na prvem oziroma tretjem mestu skupine C 1. AL, ter Trivignano, ki je izpadel iz elitne lige in zgubil odločilno tekmo za obstanek po streljanju 11-metrovk (5:4) z Aquileio, ki je kot Trivignano zbrala 30 točk. V tej skupini igra skupno šest ekip iz videmske pokrajine (Aiello, Cussignacco, Flumigna-no, Manzano, Maranese, Trivignano) šest z Goriškega (Capriva, Lucinico, Mossa, S. Canzian, Sovodnje, Staranzano) in štiri s Tržaškega (Pon-ziana, S. Luigi, Primorje, Zarja). Kot v prejšnjih sezonah bi moralo biti tudi letošnje prvenstvo precej izenačeno in zato' se predvideva hud boj za točke od prvega do poslednjega kola. Po navadi ekipe zgornjega in spodnjega dela lestvice loči le par točk. Napredovanje si bo letos gotovo zagotovila pr-vouvršCena ekipa, drugouvrščena pa le, Ce ne izpade nobena deželna ekipa iz državnega amaterskega prvenstva. Ze v primeru enega samega izpada bosta drugouvrščeni ekipi A in B skupine igrali odločilno tekmo za napredovanje. Iz lige pa izpadejo zadnje tri ekipe. Kot vidimo, naše enajsterice ne bodo imele lahke naloge in prav za- Danes se začenja boj za prvenstvene točke (KROMA) radi tega smo se obrnili do predsednikov naših klubov in jih vprašali s kakšnimi cilji startajo v tej ligi. Gianni Marson (Sovodnje): »Naš cilj je tudi letos obstanek v ligi, odlično pa bi bilo, Ce bi ponovili uvrstitev z lanskega prvenstva. Ekipa je namreč precej pomlajena. Vsi mladi igralci so zelo obetavni, manjka pa jim seveda izkušenj v tej kategoriji. Tudi trener je nov: Cupinija je zamenjal Interbartolo, ki je še lani igral in zato pozna vse igralce in ves naš ambient.« Dario Kante (Primorje): »Ker smo v glavnem ohranili lanski kader, računamo, da si bomo predčasno zagotovili obstanek in nam ne bo treba trepetati do zadnjega kola. S predprvenst-venimi nastopi smo lahko zadovoljni, kot tudi s prikazano igro. Čeprav nismo nikoli igrali Zarja Vratarja: Roberto Gocevari (1969), Emiliano Elle-ro (76): branilci: Fabio Gocevari (77), Andrea Do-naggio (77), Massimo Dussoni (72), Gianfranco Leonardi (68), Peter Štrukelj (71); vezni igralci: Marko Fajt (68), Marko Ferluga (74), Robert Kalc (68), Giorgio Lorenzi (79), Davide Pettarosso (73), Robert Renčelj (74), Michele Sclaimich (69), Paolo Tognetti (64), Lucio Valzano (67); napadalci: Federico Deste (76), Stefano Prisco (72), Enrico Ravalico (70); trener: Renato Palcini. Vesna Vratarja: Sergio De Rota (1976), Alberto Santoro (75); branilci: Luca Bandel (75), Stefano Cerchi (68), Moreno Giovini (69), Salvatore Grassi (70), Saša Košuta (73), Aleks Majcen (74), Alberto Pipan (67), Paolo Soavi (68), Marco Vascotto (76); vezni igralci: Giulio Cutrara (64), Gabriele Germani (72), Davide Graniero (72), Andrej Majcen (72), Sandro Malusa (68) , Cristiano Morassut (76), Giuseppe Padoan (70); napadalci: Egon Fonda (62), Roberto Lakoseljac (69) , Gianluca Polli (7)), Peter Sedmak (73), trener: Moreno Nonis. ' v popolni postavi, smo dosegli dobre rezultate in najboljši dokaz za to je osvojitev Memoriala bratov Husu. Morda bomo v napadu občutili odsotnost Miclaucicha, ki nas je zapustil zaradi službenih obveznosti, vendar mislim, da mladi Blanos in Bragagnolo ne bosta zatajila. Težje bo nadomestiti veznega igralca Crevatina, ki se je odločil, da obesi Čevlje na klin. Morda smo prav na sredini igrišCa nekoliko pomanjkljivi, upamo pa, da bomo tudi to vrzel kmalu rešili.« Mirjan Žagar (Zarja): »Kot novinci v promocijski ligi, kjer nastopamo prvič, je obstanek naš glavni cilj. Upamo, da se bomo rešili brez problemov, Čeprav smo nekoliko prenovili ekipo. Nadomestiti nogometaše kot so OsmanhodiC, Altarac, Gregorič in Ispiro, ki so bili za 1. AL ”super“ in bi bili prav gotovo tudi za višjo konkurenco, ni lahko. Prepričani smo in upamo, da novi nogometaši ne bodo zatajili. V začetni fazi letošnje sezone smo imeli precej smole s poškodbami in to je nekoliko pogojevalo našo igro. Edino pomanjkljivost, ki sem jo opazil, je neprodornost v napadu, vendar se da vse popraviti. V teku prvenstva bo gotovo potrebna velika zbranost, zagrizenost in dobra volja vseh nogometašev in rezultati ne bi smeli izostati.« 1. AMATERSKA LIGA V tem prvenstvu bo letos od naših ekip igrala le kriška Vesna, ki je že pet sezon zaporedoma med protagonisti z dobrimi uvrstitvami in prav zaradi tega mislimo, da se bodo Križani tudi letos izkazali. Večino nasprotnikov dobro poznajo, čeprav letos igrajo v B skupini. Lani so »plavi« igrali v C skupini, federacija pa je letos kar deset ekip, med temi tudi Vesno, preselila v B skupino. Novost predstavljajo Gorno, ki je zasedel drugo mesto v C skupini 2 AL in nato napredoval po seriji dodatnih tekem, Costalunga, ki je že lani igrala v B skupini in Riviera, ki je skupno z Venzonejem zasedla drugo mesto v B skupini. Slednjo je nato premagala 2:0 v odločilni ligi in si nato zagotovila prestop po dodatnih tekmah z drugouvrščenimi ekipami. V skupini so še novinec Tarcenti-na, ki je zmagala prvenstvo 2. AL skupina B, Valnatisone, ki je izpadel iz skupine A promocijske lige, in nazadnje še Zaule, ki so že lani igrale v B skupini. Kot zanimivost bi morda omenili, da v tej skupini ni nobene ekipe z Goriškega. Stiri so s Tržaškega (Costalunga, Opicina, Vesna, Zaule), kar 12 pa jih je iz videmske pokrajine (Gorno, Ci-vidalese, Forgaria, Me-deuzza, Pagnacco, Rea-nese, Riviera, Tarcenti-na, Tavagnacco, Torrea-nese, Union in Valnatisone). V tej ligi zanesljivo napreduje prvouvršCena ekipa. Lepe možnosti ima tudi drugouvrščena, ki v primeru, da ne izpade nobena ali le ena od deželnih ekip v državnem prvenstvu, avtomatično napreduje v promocijsko ligo. V slučaju pa da izpadeta dve ali veC ekip, drugouvrščene ekipe iz treh skupin igrajo dodatne tekme za morebitna prosta mesta. Iz lige izpadejo zadnje tri uvrščene ekipe. Predsednika kriške Vesne Franca Cattonarja smo vprašali, kaj si obeta od letošnjega prvenstva: »Ce bomo ponovili lansko prvenstvo, bi bil že zadovoljen. Letos smo precej obnovili ekipo in zato moštvo še nima pravega lica, čeprav nas v predprvenstvenih tekmah ni razočaralo. Nasprotno, dosegli smo nekaj dobrih rezultatov, med katerimi bi poudaril drugo mesto na našem turnirju kljub temu, da trener Nonis ni razpolagal z vsemi močmi zaradi številnih poškodb, ki še vedno pestijo naše nogometaše. Zal po vsej verjetnosti niti v prvih kolih prvenstva ne bomo kompletni. Nekaj problemov imamo v napadu. Po odhodu Zocca še nismo našli primerne zamenjave. Na ”trgu“ je sicer nekaj nogometašev, vendar ne za naše žepe.« (Bruno Rupel) Nedelja, 22. septembra 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV OLEDALIšOA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče: V petek, 11. oktobra, ob 20.30 bo na sporedu premiera A.Miller »Razbito steklo« - drama. Režija Dušan Mlakar. Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih abonmajev pri blagajni gledališča v Dvorani Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. Od 25. do 27. t.m. gostovanje gledališča Verdi v Budimpešti v gledališču Elker z Bellinijevo »Normo«. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti bodo od jutri, 23. t.m. dalje na razpolago še ostala razpoložljiva stalna mesta. Danes, 22. t.m., ob 11.30 bo na Borznem trgu na ogled predstava Maurizia Soldaja »Le incredibili istorie di un venditore di lu-nari». Od 4. do 13. oktobra bo na sporedu »Anima e corpo« z V.Gassmanom. Gledališče Dei Fabbri V pričakovanju Rossettija - Se danes, 22.t.m. ob 21. uri bo na sporedu »II solleti-co» z Dodom Gagliardejem. Vstop prost za abonente gledališča Rossetti. Gledališče Cristallo La Contrada Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma, stare abonmaje pa lahko potrdite do 28. t. m. SALEŽ Poletni večeri v zgoniski občini V nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 bo v Zgoniku, v cerkvi sv. Mihaela, koncert vokalne skupine Musiča noster amor. KOROŠKA ŠENTJAKOB V BOŽU Farna dvorana Danes, 22. t.m., ob 14.00 - Kulturna prireditev z družabnim srečanjem, ki ga prireja Društvo upokojencev. CELOVEC Mladinski dom, Mikschalle 4 V torek, 24. t. m., ob 20. uri premiera kratkih filmov »Eiszeit - Ledena doba« in »Bo bilo -Es wird gevvesen sein«. SELE Farna dvorana V torek, 24. t.m., ob 20.00 - Predstavitev vi- deo-filma »Peka božičnega kruha« - strokovno vodstvo in besedilo dr. Marija Makarovič. RADIŠE Kulturni dom V nedeljo, 29. t.m., ob 14.00 - Redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center V Četrtek, 26. t.m.,-ob 19.30 - Predstavitev sodobne bosansko-hercegovske literature. V soboto, 28. t.m., ob 20.00 - gledališčna predstava »Govor malemu človeku« Wilhel-ma Reicha. GLASBA TRST Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. XIX. Tržaški glasbeni september Capella civica Danes, 22.t.m., ob 19.00 bodo v anglikanski cerkvi nastopili Claudia Vigini (sopranistka), Clara Giangaspero (mezzosopranistka) in Elisabetta Buffulini (klavir). Jutri, 23. t.m., ob 20.30 pa bo v katedrali sv. Justa nastopil orglar Mauro Macri. DEVIN Štivanska cerkev Jutri, 23. t.m., ob 21.00 - Drugi koncert iz cikla »Timavske note«, ki ga prireja Združenje »Punto musicale. Pianistka Monica Catania bo izvajala Mozartove, Chopinove, Debussyjeve, Beriove in Albenitzove skladbe. REPENTABOR V Repentabrski cerkvi se nadaljujejo že tradicionalni glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih prireja Gallus consort. Na drugem koncertu, ki bo danes , 22. t.m., ob 18.00 bo nastopila skupina Enseble vo-cale Istituzioni Harmoniche iz Bologne. GORICA Goriški grad-Grofova dvorana V petek, 27. t. m. bosta na sporedu koncerta opernega petja. TRST V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praski zaklad«. Urnik: do 26.10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII) Do 13.10. je na ogled razstava risb slikarja iz 17. stoletja Tiepola. Muzej Revoltella Se danes, 22. t. m. sta na ogled razstava umetnin Nina Perizija (1935-1993) in razstava pop slikarja Američana Jima Dine. Urnik ob delavnikih: 10-13 in 15-24; ob praznikih 10-13 in 18-24. Art Gallery (Ul. S. Servolo 6) Do 28. t.m. bo na ogled razstava slikarke Nevie Gregorovich, Galerija Bassanese Na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) Še danes, 22.9. razstavljajo Carlo Bach, Elio Caredda, Silvano Rubino, James Brown, Juan Leal-Ruiz, Joseph Stabilito, Fulvio Giannini in Lucia Pescador. OPČINE Dom na Brdini Danes 22. t.m. bo ob 11.00 uri otvoritev in nagrajevanje drugega fotografskega natečaja za Crnobele in barvne fotografije z naslovom »Doživljanje OpCin, vas, ljudje in Cas«, v priredbi kulturnega krožka La Ru-pe-Ob Pečini. Na ogled bodo prispevki vseh udeležencev. Razstava bo odprta do ponedeljka 30 t.m. in sicer ob delavnikih od 18.00 do 20.00 ure, v soboto 28. septembra od 10.30 do 13.00 in od 18.00 do 20.00 ure ter v nedeljo 29. septembra od 10.30 do 13.00 ure. BENECIJA-SPETEŠ? V Beneški galeriji bo do 25. t.m., na ogled razstava slikarjev Alessandre Bernardis in Hermana KosiCa. Otvoritev ob 19. uri, Urnik raztave vsak dan od 17. do 19. mre razen nedelje. TRŽIČ »Sala antiche mura« Na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Minchio. KOROŠKA CELOVEC Ritterhalle (Hermann Gmeiner Strasse) Do 10. oktobra je na ogled razstava Vemi-chtungskrig. Verbrechen der VVermacht 1941 bis 1945«. Deželni muzej Do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. BELJAK Muzej mesta Beljak Na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠPITAl OB DRAVI Galerija v gradcu Porcia Do 6. oktobra je na ogled razstava sel slovenskega slikarja in grafika Bogdana Borčiča. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center Do 5. oktobra je na ogled razstava »Poniževanje lepote« slikarja Salka Sarida in Vla-dimira Kolopiča v okviru Bosanskih kulturnih dnevov. ROŽEK Grajska galerija Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. Galerija Sikoronja Do 13. oktobra je na ogled skupinska razstava umetnikov iz Slovenije »Generacija ’82«. TINJE Don prosvete Sodalitas V sredo, 25. t.m., ob 19.30 - odprtje raszta-ve Zdravka Luketiča iz Maribora. GLEDALIŠČA SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1 Liubiiana_________ 3LC*«kS«S3A OtSSMtOCA V Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Vpis bo pri blagajni gledališča na Zupančičevi 1 ob delavnikih, od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, Operni program: L. van Beeethoven FIDELIO, A. Foerster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PET,T,KAS IN ME-LISANDA. Baletni program: R. K. Scedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHW1N (celovečerni balet). Študenti in dijaki! Letos imate svoj ABONMA SOU in 50-odstotni poust pri nakupu vstopnic vseh kategorij. SMG Vilharjeva 11 Ljubljana V Četrtek, 26. septembra, ob 22. uri: VESELJA DOM Za izven. V sredo, 25. septembra, ob 21. uri: D. Potočnjak: SLEPE MSI. Režija: Jan Zakonjšek. Za izven. V četrtek, 26. septembra, ob 19.30: MESTO, KJER NISEM BIL. Režija Matjaž Pograjc. Glasna: Demolition Group. Za izven-V soboto, 28. septembra, ob 18. un: VVeachter-Dekleva: KLOVNI. Režija: Eduard Miler. Za izven. ,aj. Prodaja in rezervacija vstopnic v pj° ni galeriji SMG, Trg franc, revolucij6 med 10. in 12. uro ter med 15.30 m 17.30, telefon 125 33 12, v soboto san dopoldan, uro pred predstavo pa Pn . blagajni gledališča SMG, Vilharjeva tel. 301-286. . MESTNO GLEDALIŠČE UUBLJA^ Čopova 14 Ljubljana PREMIERA Jutri, 23. septembra, ob 19.30: T. Partljič: Politika, bolezen moja-Za abonma M in izven. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE GLASBA V Četrtek, 26. septembra, in petek, 27., ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I. in II. ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Marko Letonja; solistka Antje VVeithaas, violina. Program: A. Kumar, D. Šostakovič, S. Prokofjev. V ponedeljek, 30. septembra, ob 19.30: KOMORNI VEČER: Trio VVanderer, Francija. Program: J. Haydn, B. Smetana, M. Ravel (Velika dvorana Slovenske filharmtmije). V sodelovanju s Francoskim kulturnim centrom. PLES Od četrtka, 26. septembra, do sobote, 28., ob 21. uri: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Sodobni ples. Koreografija Matjaž Farič. Produkcija Cankarjev dom, koprodukcija Die Theater, Dunaj; v sodelovanju z ZKO, Murska Sobota, in s Kultur Kontaktom, Dunaj. Po uspešnih gostovanjih v Murski Soboti, na Dunaju, v Oldenburgu in Sarajevu ponovno v Ljubljani! DRUGE PRIREDITVE V torek, 24. septembra, ob 19. uri: DRUŠTVO 2000; TRETJA UNIVERZA. Okrogla miza. V sredo, 25. septembra, ob 19. uri: MEJE DEMOKRACIJE - KLUB MLADIH; MLADI IN EKOLOGIJA. Klubski večer: Kultura občil in ekološka osveščenost. Ravnanje z odpadki-reciklaža. Onesneževalci: Ekološko gibanje mladih (Klub DC). Od srede, 25. septembra, do petka, 27. od 9. do 19. ure: SOU: Seminar in sejem o obštudijskem izobraževanju. RAZSTAVE V četrtek, 26. septembra, ob 20. uri: Otvoritev razstave SLOVENIJA: 9 ARHITEKTOV (Do 16. oktobra). Odmevni arhitekturni projekt, na katerem se predstavlja devet slovenskih sodobnih arhitektov (O. Jugovec, S. Kristl, M. Mihelič, S. Sever, M. BonCa, V. Ravnikar, J. Koželj, J. Kobe in A. Vodopivec) po Madridu in Barceloni v Ljubljani! Do nedelje, 6. oktobra: Zoran VogrinCiC; 20 LET. (Mala galerija, prost vstop) Arheološka razstava: POZDRAVLJENI, PREDNAMCI! - Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (Galerija CD, Dvorana Duše Počkaj). Informacije po.tel.: 061/17 67 360. ABONMAJI CANKARJEVEGA DOMA Gledališko-plesni abonma sezona 1996/97. Vpis: lanski abonenti (ce pošljejo prijavnico do 13. septembra) od 16. do 20. septembra; novi od 23. septembra do 4. oktobra. Gledališko-plesni abonma - ko ves, da imaš svoje mesto! Srebrni abonma - Popolna harmonija doživetja umetnosti in Čustev! Vpis za zamudnike podaljšan do 30. septembra. Informacije po tel.: 061/17 67 350. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica DC za sezono 1996/97. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER TURISTIČNO DRUŠTVO ROGAŠKA SLATINA ZdraviMSKi tra l Rogaška Slatina Danes, 22. septembra, ol 10. uri (Paviljon Tempelj: Promenadni koncert - Pi halni orkester Steklarne Rogaška Slatina. Dirigent: Jure Kranjc. V sredo, 25. septembra, ob 20. uri (Paviljon Tem pel): Serenade-MePZ »Freja« Šmarje pri Jelšah; zboro vodka Mihaela Pihler. V petek, 27. septembra, ob 20. uri (Kristalna dvorana); Zaključek Rogaškega Glasbenega poletja. BLED ZELSKA CERKVICA ZelSe pri Cerknici V torek, 24. septembra, ob 20. uri bodo v Zelški cerkvici nastopili: Irena Grafenauer - flavta, Mate Bekavac - klarinet in Godalni kvartet Tartini. KLUB MKNŽ Bazoviška 26 Ilirska Bistrica V petek, 27. septembra gostujejo tri jezne pun-kerke zbrane v bendu SNAP-HER iz L. A. v Ameriki. KLUB K4 Kersnikova 4 Liubiiana Jutri, 23. septembra, od 22. do 2. ure zjutraj: Techno - etno kavarna, z D. J. Natašo. V torek, 24. septembra, od 22. do 02. ure zjutraj: KICK IT in D. J. Kemal. SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA Kamnik Zveza kulturnih organizacij Kamnik vabi v soboto, 28. septembra, ob 20. uri na: JESENSKI VEČER narodnih in ponarodelih ter zimzelenih melodij. V koncertnem programu bodo nastopili: Jože Kališnik- mezzosopran, Janez MajcenoviC-bariton, Rok Lap-bas, Tomaž Plahutnik-citre, Božo MatiCiC-harmo-nika, Tone FtiCar-vezna beseda. GALERIJA PILON Ajdovščina Ob stoti obletnici rojstva umetnika Vena Pilona^) na ogled razstava njegovih slik, grafik, risb h1 skulptur iz zbirk Moderne galerije. Razstava je na ogled do 6. oktobra. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9 Ljubljana Od 19. septembra je na ogled razstava Biblija na Slovenskem v novem krilu Narodne galerije . GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3 Ljubljana Razstava slikarjev Majde Skrinar, Živka Ira Mušic in Andraža Šalamuna je na ogled od 3. septembra. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79 Liubiiana Vojko Hernaus, olja na platnu, olja na kartonu. Razstava bo na ogled do 11. oktobra. BEŽIGRAJSKA GALERI- JA Dunajska 31 Liubiiana Na ogled je razstava Brede Varl »Od skice do lutke«. Razstavo si lahko ogledate do 11. oktobra. JAKOPIČEVA GALEPI-JA Liubiiana Na ogled je razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. Razstava bo na ogled do 18. oktobra. INSTITUT »JOŽEF STEFAN« Jamova 39 Ljubljana Razstava slik Klavdija Palčiča je na ogled do 14. oktobra. KUD F. PREŠEREN Korunova 14 Liubiiana Od 17. septembra je je na ogled razstava instalacij Čarobne Krause in Jiirgena Georga VVolfstadterja. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Ljubljana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA-Etnološki pogled na svetila in pripomoC zanje. (Do marca l9 GALERIJA ILIRIJA Tržaška costCL^— Ljubljana $ Na ogled je razstava udeležencev VIL sL ske kolonije dipl0?1, v- tov Akademije za likov' no umetnost Ljubljan9 Simona Kajtne, Mop Lampe, Kristine Laz tic-Kiki in Sasa Vrab^ (Do 2. oktobra) ,y. MUZEJ NOVEJŠI^ DOVINE Celovška 23 Ljubljana . a Od 4. septembra, je ogled razstava »vra ■. duše«, upodobljen6 sli Annamarie Duc in pričevanja v spe na smrt Ane Fran ,„(,1 Razstavo prireja ni v sodelovanju s ^ s]ce škim muzejem žm 3 skupnosti Carlo m VVagmer Raistnva ^. na ogled do 2o. syr GALERIJA VE LJUBUAMgKfc BANKE Trg republjjIV( 88 mv 33NVa 101 OAlSOIAONSVf VM303S V(3HON3AV MLLNaiNVNHO PJVAL VSVPI V3A0NLL3DS :ouAejopoyx :A3.LIS3^ 26 Nedelja, 22. septembra 1996 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) I RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 I Kotiček: Barney TV DNEVNIK Športna tribuna Alpe - Jadran RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet (vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry’s Mad Nabožna oddaja Sedmi dan Maša (papež Janez Pavel 2. iz Reinsa) J ■'v Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde - Poletna Zelena črta (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G,P. Ga- leazzi, don Mazzi), vmes (16.50) športna odd. Cambio di campo Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme in dnevnik Športne vesti TV film: La Piovra 7 - Hobotnica 7 (dram.. It. ’95, i. Remo Girone, En-nio Fantastichini, P. Mil- lardet. zadnji del) Dnevnik Glasb, oddaja: Napoli prima e dopo (vodi Mari-sa Laurito) Dnevnik, zapisnik, horo- skop, pogovori in vreme Potihoma - Nočni pogo- vori z Albo Parietti Film: Aldebaran (dram., It. '35, i. Gino Cervi) Glasbena oddaja Nart.: Paradise Beach Film: Scuola di spie (krim., VB ’58, i. V. McKenna, P. Scofield) 10.00 dnevnik Nedeljski Disney, vmes dok. Compagni di banco a quattro zampe. risanke Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, oddaja o motorjih Tg2 Motori Film: II lungo, il corto, il gatto (kom.. It. ’67, i. Franchi-Ingrassia) Aktualna odd.: Cercando cercando Film: Tutti gli uomini del presidente (dram., ZDA 76, i. R. Redford) Tgs Domenica sprint Dnevnik Tg2 TV film: Amore! (kom., ZDA ’94, i. Jack Scalia, K. Ireland, G. Hamilton) Dok.: Nikaragva v očeh Kena Loacha Dnevnik in vreme Protestantizem Film: Rapina al Computer (dram., VB ’88, i. B. Hill, D. Newark) RAI 3 Variete: Fuori orario DP v veslanju Aktualno: Očistimo svet Film: Giomi caldi a Palm Springs (kom., ZDA ’63, i. Troy Donahue) Dok.: Mlake Molentar-giusa Deželni dnevnik Nan.: La legge di Bird Šport: Quelli che aspet-tano, 15.55 Quelli che il calcio... (vodi F. Fazio) Športna odd.: Stadio sprint Šport: dresura Vreme, dnevnik, deželne vesti in Šport Variete: Drobci Film: Conan il distrutto-re (pust., ZDA '83, i. A. Schvvarzenegger, Grace Jones, S. Douglas) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Nočni dnevnik, vreme Nogomet A lige Tenis: Ceska-Svedska (pokal Davis) Proza: Leocadia (1. del) ' Nan.: VVings, 6.40 Love Boat, 7.30 A cuore aper-to, 8.35 Giudice di notte Teleprodaja Masa Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davi-I de Mengacci), 12.30 Chi c’e c’b , vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Tg4 Variete: Game Boat Aktualno: Amici animali Nan.: Komisar Cordier (i. Pierre Mondy) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke Calimero, Puffi Film: Due sconosciuti, un destino (dram., ZDA '92, r. J. Kaplan, i. M. Pfeiffer, D. Haysbert) Dokumenti: Mina Anna Mazzini Pregled tiska | Nan.: Kojak CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Neverjetni Hulk Film: I due figli di Tri-nita (kom.. It. 72, i. Franchi-Ingrassia) Nan.: Norma in Felice Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik Variete: Mr. Bean Film: Mia moglie b una strega (kom., It. ’80, i. R. Pozzetto, E. Giorgi) TV film: Heidi (kom., ZDA '93, i. Noley Thorn-ton, Jane Seymour) Glasbena odd.: Mina -Battisti - Pesmi našega življenja (vodita Alba Pa-rietti, Red Ronnie) Dnevnik TG 5 in vreme Film: Mamm, ho riperso F aereo (kom., ZDA ’92, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci, Daniel Štern) Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department -Sipovviczeva poroka (i. Jimmv Smits, D. Franz) Dnevnik Film: Impiegati (kom., It, ’84, i. Elena Sofia Ricci, Luca Barbareschi) Pregled tiska Nanizanka: Un papa in prima pagina Otroški variete, vmes nan, in risanke ter varieteja Bini Bum Bam in Magazine Variete za najmlajSe: La nostra inviata Manuela, risanke Avtomobilizem Fl: VN Protugalske, poskusne vožnje Nan.: A-Team Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.30 Grand Prix, 14.30 Formula 1 start Avtomobilizem Fl: VN Protugalske Šport: Parco chiuso Nan.: MacGyver Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Avtomobilizem Fl: VN Portugalske Šport: Mai dire gol - Pil-lole Nan.: X-Files - Strele (i. David Duchovny, Gillian Anderson, D. Oswald) Šport: pressing (vodi Rai-mondo Vianello) Italija 1 Šport Film: 40 gradi ali’ ombra del lenzuolo (kom., It. 75, i. E. Fenech) # TELE 4 22.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: Great Detective srag 22.15 Športna oddaja B*!? Nogomet: Triestina-San SB Donh Personaggi e opinioni - Osebe in mnenja Koncert ® MONTECARLO 20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.55 Šport 12.15 Nedeljski šport Papežev blagoslov Nanizanka Risanke Šport: TMC Race Športna odd.: Crono Variete: Arrivano le no-stre - Un autunno molto speciale (vodi Loretta Goggi) Film fr* Slovenija 1 Videostrani Delfi in prijatelji, 13. del Sredi galaksije zavij levo, 18. del avstralske nanizanke Balerina, 2. del angl. baletne serije Vsi smo ena družina, 1. del jap.-kanadske serije Obzorja duha Ljudje in zemlja Folklorna oddaja Poročila Hugo, ponovitev tv igrice Karaoke, ponovitev Nedeljska reportaža Dlan v dlani Najstnika, fracoski film TV dnevnik 1 Zavrtimo stare kolute Po domaCe Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme. Šport Zrcalo tedna EPP Zoom Moški ženske TV dnevnik 3, vreme Športni pregled Slovenija 2 Euronevvs Trnuljčica, ameriški film Videospon Lahkih nog naokrog Sova: Red in zakonitosti, 4. del Na vrtu Euronevvs Asfaltna džungla, film Euronevvs V območju somraka, Don Kihot Koper ..Kil Euronevvs , fii. IMMI Na počitnicah z O. )•> "j mi, kijih delajo otroci $3 Peter Pan club , . j. £8 List in cvet, 1. del dok. oddaje Baba Malu, risanke Slovenski program , Kam vodijo nase stezice TV dnevnik Vsedanes . „n. Nočni sodnik, tv nani2" ka Vesolje je... Žrebanje loto Istra in... , Fantje iz celuloida, nad. TV dnevnik -v Nedeljski športni dnevu111 Globus Jazz TV dnevnik Vsedanes DtO Hrvaška 1 N- -S _________' Otroški program Sezamova ulica Živalski svet, 5. del Snežinke, posn. konced» Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Oprah shovv 2,4 otroka, 4. del Domači video posnetk* 1 Poročila Žamet, ameriški film Zajčkove zgodbe TV fortuna Dnevnik Agatha, 7x angleški barvni filn1 Poročen... z otroki, . 29. del ameriške nad zanke Dnevnik il: ■ $||| Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute s Simfoniki RTVS; 18.05 Reportaža; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni i .okturno: Zadnji potetni ples. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10,35 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes nogomet, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Iz naših sporedov. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8,05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Ljubljanski madrigalisti; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Iz komornih in opernih opusov; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumen-talna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za »Nedelo«; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?l; 15.00 Power ptay, 15.30 DIO; 16.00 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Večer večnoze-leneh T, Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva, Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Fantastične pripovedi; 9.00 Kulturna poročila; 9.20 Poletno branje; 10.00 Borca va vento mena; 10,35 Sigla singel; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Gla- sba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 13.45 Galletti; 14.00 Lestvica LP; 15.30 V nedeljo; 18.45 Rigatoni; 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ringo potepuh (B. Hofman.dram. Z. Tavčar, r. A. Rustja, 4. del); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena - Kom. nad: Mario, Karmen, Sofija in Klementina (a.-r. M. Sosič, 4. del); 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Z naših prireditev; 16.00 Iz studia z vami (izbor okroglih miz); 17.00 Šport in glasba; 18.30 Revival; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroška! - Guten Morgen, Kdrnten - Duhovna misel (mag. Ivan Olip); 18.00-18.30 6 X 6 -Domače uspešnice. -----------------------------------------------"N OVEN 21.3. - 20.4: Zamikalo vas bo, da bi se P* dolgem času naučili nekaj novega. Ne spuščajte 5®) karkoli; izberite temo, ki vam bo pomagala lazbu®0 : meglo, v kateri se izgubljata BIK 21.4.-20. 5..‘ Kljub neizpolnjenim obvezni stim boste nadvse brezslatmi, kajti prepričati se bo uspelo, da nedelja ni primerna za skibi. tov inial -ampak ne le nedelja. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Pogrešali boste 4* • 2bo, zato boste begali od znanca do znanca. N1™56 bo mogel zapolniti vase notranje praznine - m2®1 koga, ki vam ga bo pričaralo naključje. RAK 22.6. - 22. 7.: Preplavljal vas bo obcutex> vas nihče ne mara. O ja, še kako vas marajo, le* ^ skozi očala silnih potreb še zmeraj ne vidite. Vam I bo nekdo moral razbiti? M &L M LEV 23.7.-23.8.: Ljudje ne bodo škrtarili s lami vaših dosežkov, zato se boste malce PrevzefLn, hvalite se s tistim, kar šele bo, ampak samo s tis® kar je že bilo. 18 . DEVICA 24.8.-22.9.: Medtem ko vas bodo dn| hoteli navdušiti za svojega, boste vi trmasto vzltv| pri svojem načrtu. Zmaga bo obojestranska; ®P skupaj, bo vsakdo utiral svoja pota. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Od partnerja bost® F Cakovali veliko veC kot je pripravljen dati. Naj s® pričakovanje ne prevesi v zahtevo, sicer boste dnje prejeli se manj od nic. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ker boste z strani čislani, boste pomislili, da vas k nečemu _________ljujejo. Pa še res je: želijo, da se kontno nasitite p* in postanete skromnešji. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Strogo na^ izlet se vam ne bo obnesel, zato se raje vdajte drugim ali pa se prepustite spontanosti. Spon boste, lepši in daljši bodo spomini. KOZOROG 22. 12. - 20. L: S hladnim^ boste poslušali kritiko na vas račun, saj se bost®^ dali, It. '83, r. Avati, i. Carlo Dell ne- Tiziana Pini) Mladinski variete P Solletico, vmes ri ni nan. (vodita E. • nini, Mauro Serio) an-: Le simpaticl naglie dnevnik ‘atiete: Luna Pa leme, dnevnik Variete: Le tor ‘jnjgara (vodita A ni, Cloris Bose; ^sriete: T* moda Homa ( ci) Dnevnik VeiiKe MarleneDietri, m v: Sldk, horosk Pogovori in vri Aktualno: Vii Af0 Dokumen 1 Ul8i Marzullo RAI 2 7.00 9.30 10.00 11.30 12.00 13.00 14.00 15.00 16.15 16.20 17.50 18.05 18.35 19.45 20.30 20.50 22.00 23.30 0.20 0.35 ! Variete za najmlajše, | vmes dok. V kraljestvu narave, nato risanke in nanizanke . Zidovska kultura Film: II ragazzo ha visto 1’ assassino e deve mori-re (dram., VB ’72) Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.45 dnevnik Variete; I fatti vostri Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Variete: E V Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Sereno variabile Šport in dnevnik Nan,: Un caso per dne Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Ispettore Der-rick (i. Horst Tappert) Aktualno: Scanner, 22.30 Turisti per caso (S. Blady, P. Roversi) Dnevnik, vreme Šport Film: Gli invasori (vojni, VB ’41, i. L. Hovvard) A RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.15 13.05 13.15 13.25 14.00 14.50 15.25 17.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.30 1.10 Jutranji dnevnik Film: L’ uomo venuto da lontano (dram., ZDA ’44) Videosapere: Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Nepozanane Benetke, Filozofija, Media/Mente Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Variete: Comunque chic Dokumenti Aktualno: Barva mest -Ferrara Deželne vesti, dnevnik Nan.: I mostri Športno popoldne: nogomet B lige, smučanje na vodi, atletika Dok.: Geo & Geo Dnevnik, deželne vesti Variete: Drobci Film: Dispersi nel deserta blu (pust., ZDA ’92, i. R. Urich, A. MacGravv) Dnevnik, deželne vesti Ponedeljkov proces Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario S? RETE 4 ITALIA 1 (T Slovenija 1 H Koper 7.10 7.30 9.00 12.25 13.30 14.00 14.30 15.30 17.45 18.55 19.25 20.40 22.30 Dok.: Nati liberi Film: II grande cuore di Margaret (dram., ’93) Nad.: Un volta, dne don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvaggio, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La mota delta for-tuna Dnevnik Nan.: Časa doke časa Nad.: Sentieri Film:Cinque marines per cento ragazze (It. ’61) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke I Puffi Film: II Prof. Gnido Ter-silli primario della clini-ca ... (kom., It. ’69) Film: Spogliamoci cosi senza pudor (kom., It. 76), 0.50 pregled tiska S CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.25 18.00 18.45 20.00 20.25 20.40 23.15 1.30 1.45 2.00 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Coi-stanzo Show (pon.) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme v oddaji: j Domini e donne (vodi I Maria De Filippi) !Nan.: Sisters (i. Sela Ward) j Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili (i. M. Bellavia) Aktualno: Verissimo, tut-ti i colori delia cronaca . Dnevna kronika Kviz: Vinca il migliore Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) Film: Il socio (dram., ZDA ’93, r. S. Pollack, i. Tom Cruise, Gene Hack-man, Hal Holbrook) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Estatissima sprint Pregled tiska Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nase mnenje Nan.: Družina Hogan Planeta bambino Nan.: A-Team, 11.30 McGyver Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajše Variete: Niente panico Aktualno: Colpo di ful-mine (vodi A. Marcuzzi) Nan.: Willy, il principe di Bel Air, 15.30 Svveet Valley High Variete: Planet Nan.: Bayside School, 16.45 Beverly Hills, 17.55 Helen in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Secondo noi, 18.55 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Primi baci Film: Ci hai rotto papa (kom.,m It. ’93, i. P. San-tonastaso, F. Diogene) Nan.: Renegade Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Goals-angleski nogomet, 23.30 Pokal prvakov, 0.40 Avtomobilizem F1 S TELE 4 Videostrani Gozdne živali, posn. predstave PDG iz Nove Gorice Aneta, 3. del češke nad. Izmena, pon. amer. filma Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Za tv kamero Forum Nedeljska reportaža Moški, ženske Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Tacek: Meh Lov na znamko, 3. del norveške nadaljevanke Po Slovenija ItKO Delničarji, 7. del |l$y Risanka |j$y Lingo, tv igrica ■1*1' Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Šport Parlametama križpotja Rocka rocka Igla in laser TV Dnevnik 3 Šport Sova: Red in zakonitost, 6. del Noro zaljubljena, 7. del ameriške nanizanke TV, jutri, videostrani 22.00, 23.45 Dogodki in odmevi Šport: rokomet Nogometna tekma Pravljice Košarka lige Al: Pall. Trieste - Cagiva Nan.: Beverly Hillibillies | Nad.: Amore gitano MONTECARLO 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15,19.50 Šport 1 Nan.: Matlock Nad.: Acapulco Bay Variete: Tappeto Voiante j Variete: Ko bi bili Sherlock Holmes IH Variete: Zap Zap Nan.: Free Spirits Film: Tombstone (ve- stern, ZDA '93, i, Kurt Russell, Val Kiimer) Film Slovenija 2 Euronevvs Učimo se tujih jezikov: * Angleščina Christi, 20. del ameriške nadaljevanke Slovenski festival domače zabavne glasbe »Ptuj '96«, 2. del Res je! !3 Sobotna noC HHiJ Športni pregled VVildbacn, 4. del Sova: Red in zakonitost, 5. del Sedma steza Noro zaljubljena, 7. del V območju somraka, 22. del O. Barski: Zenske mojega moža, francoska drama Južna Amerika: Tromeja. 4. oddaja Osmi dan Homo turisticus, oddaja o turizmu Svet poroča Brane Rončel izza odra Euronevvs Fantje iz celuloida, 1. del italijanske nad. Globus TVD mladi Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Vsedanes Nočni sodnik, tv nanizanka Eililil Goli evrope Orient Express, 2. del tv nanizankea Achtung baby v Benetkah, posebna oddaja o 53. filmskem festivalu, vodi R. Ferucci TV dnevnik Slovenski program Studio 2 šport Hrvaška 1 10.00 10.35 11.05 11.30 12.00 12.20 13.05 14.55 15.20 16.40 17.35 18.40 19.30 20.05 21.05 21.55 22.30 22.40 22.50 0.20 Dnevnik Razredni pouk Iskrice Orkani, 9. del Porodila Ljubezenske vezi, 22. del španske nadaljevanke Pustolovščine Dona Juana, ponovitev ameriškega filma Modul 8 Domače živali, 10. del Niti v rokah, 2. del Kolo sreče Danes v saboru Dnevnik Tujec, 3., zadnji del hrv. nad. Poslovna razstava Kdo je ona?: Z.D.A. Hrvaška spominska knji- lllnevnik Strah v Wood Sideu, ameriški film. 1992 Poročila "\ 5qo Slovenija 1 '2 on6'?' 6'3a 7'30' 8-oa 9'0a iaoa 1 1900 n 4'00, 17'00- 18.00, 23.00 Pore KroniiT nevnik; 6-50 Dobro jutro, otroci; 8,40 yQ; 7,50 B'ovreme; 8.05 Radio 1, iV |nute za smeh: 10.30 Prenled • sveti,- - ,u6i iji aan; iz.ou Kmerijsi 'arnoc-t ° ^bvostiio in osmrtnice; Vi; l7 kultura; 15.30 Dogodki in o otroc' on Studio ob 17-'19'45 Lahko rtli-22 J, 00 Sotočja; 21.05 Zaplešite Pevcu nformativna odd.; 22.40 Slov onsonov; 23.05 Literarni noktun Slovenija 2 l2o6?;6-30- 7-30.8.30,9.30,10.30, i 1.3 Dnevni4'30' 16-30, 17.30 Poročila; 19.C gied. 8 . 7'00 Kronika; 7.30 Zvezdni pr< ne- i4nn l-KUiosKeTeme; iz.uu upat DlO,vrn ° Drobtinice; 14.45 Gost; 15.; Vm ^ I <4,<4V 'OUdl, I U.v np; ®s ^Port, vreme; 16.15 Popevki te' Gentski r yema Popoldneva; 18.00 St Cq; 2onn d ' Ameriška country lest vavrem POPUlarnih40; 22-°0 Zrcalo dn e' 22'20 V soju žarometov. Slovenija 3 ka^9'00-10.00. u.oo, ^atineia-^nn2'00 Poročila; 8 C *'* l0'°5 Kult, V ln Olosbo; in n ,u'uo kulturna pan gtasba; 13.05 Igra Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17,00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncertna sezona Evroradia; 22.30 Dvignjena zavesa!; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Povver play; i 1.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 17.00 Parlamentarna kronika; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N. Benčič; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, i5.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Tigrova duša; 8.40 Soft mušic; 10.10 Koncerti; i 1.35 Odprta knjiga: Zenska v ospredju (M. Žižmond, prip. B. Bratuž); 11.50 New Age; 12.00 Viki Grošelj (itervju); 12.30 Orkestri; 12.40 Zborovska glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 14.50 Glasba za vse okuse; 15.00 Poletni mozaik: Rock legende, itd.; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden D. Šostakoviča; 18.00 Zastrta krila (M. Rebula); 18.20 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 1).30, 15,10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiSču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 28 Nedelja, 22. septembra 1996 gg ■ / JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLU ZIJA SREDIŠČE CIKLONA Ipš 6 I O o 666 H ssn JI g /t lili X \ C C!©* Slovenija: V ponedei) oblačno z občasnimi pa ,j nami delno kot plohami nevihtami, v torek bo sp menljivo oblačno s krajevn plohami. ■1 SVET / SLiKA PRi SLiKL-TZGODBA PRi ZGODBl^PA SE RES JE % V Izložbi tokrat kip in kipar Kiparje sklesal svoj kip kar v pritličju mestne hiše v Philadelphii in na ta način pritegnil radovednost mimoidočih (Ap Zadnja turistična atrakcija Dallasa: uprizoritev atentata na Kennedyja VVASHINGTON - Pridite v Dallas, kjer boste lahko doživeli tudi atentat, v katerem je umrl John Kennedy: to je zadnja atrakcija za turiste, ki si jo je zamislil nadebudni Paul Crute. Bivši uslužbenec v nekem prodajnem podjetju je uvidel, da lahko dobro vnovči neobrzdljivo radovednost številnih turistov, ki trumoma obiskujejo kraj, kjer se je zaključila življenska pot mladega predsednika. Gre še za odprto rano, je rekel 34-letni bivši prodajalec, ki je sklenil, da bo ponudil realistično verzijo atentata vsem, ki dogodek še vedno doživljajo kot v nekakšnih sanjah. Odšteti je treba 25 dolarjev, zato da vas posadijo na zadnji sedež limuzine, ki je na las podobna tisti, s katero se je John Kennedy peljal po Dallasa. Paul Crute ni našel prav istega modela, Kennedy se je peljal v modelu Lincoln iz leta ’63, medtem ko je za turiste Crute dal popraviti leto dni mlajše vozilo. Avto v radiu prenaša iste vesti kot na dan Kennedyjevega umora, iz posebnih zvočnikov pa prihajajo spremni zvoki in predvsem navdušeno vzklikanje množice. Ko vozilo prečka Dealey Plažo, je slišati šest strelov, glas iz radia pa komentira, češ da se je nekaj zgodilo v predsedniški koloni vozil. Mečarica in otrok Fotograf Paul VanDevelder je 3-letnemu Andre ^ Silkvvoodu pokazal postor, na katerem je otrok z Carico Keiko, ki je imela nosilno vlogo v filmu Willy. Keiko je v akvariju v Miamiju, toda nar^ stveniki si prizadevajo, da bi jo izpustili in da bi i" zaplavala na odprto morje kot Free Willy (Ap) Kolumbija: mamila v predsedniškem letalu BOGOTA - Nekaj ur pred napovedanim odhodom so na krovu predsedniškega letala našli precejšnjo količino kokama. Vest, ki je uradno še niso potrdili, je poslala v eter radijska mreža Caracol s pripombo, da načelnik policije Jose Serrano pripravlja uradno sporočilo. Kolumbijski predsednik Ernesto Samper bi moral govoriti na generalni skupščini OZN v New Yorku, drugače sploh ne sme potovati v ZDA, ker ga ameriška vlada obtožuje sodelovanja s preprodajalci mamil. Dokaz velike varnosti volvov Volvo je razbila kar nekaj svojih avtomobilov, da bi Filipince prepričala o njivi varnosti (Ap) Winnie Mandela tolažila in pogostila oropane turiste JOHANNESBURG - Oropani in pogoščeni: pripetilo se je trem tujim turistom v črnskem predelu Sovveta, najprej jih je oboroženi moški oropal, nakar so se zatekli v bližnjo hišo, kjer jih je sprejela prijazna gostiteljica. Niso je spoznali, vendar pa je šlo za bivšo ženo južnoafriškega predsednika VVinnie Mandela, ki je prestrašenim turistom najprej ponudila čaj, jih potolažila in jih nato pospremila do bližnje policijske postaje. Sele takrat so turisti zvedeli, kdo je njihova prijazna gostiteljica in bili so zelo ganjeni. Walesi ne bo treba plačati obljubljene »nagrade« volilcem VARŠAVA - Obljube kandidat°v v volilni kampanji niso obvezuj o Tako je določil poljski višji s0, svet, ki je zavrnil zahtevo up o jenca, ki je od kandidata Lee VValese terjal obljubljenih zlotov (okrog 3730 dolarjev), vs je VValesa med predsedniško v° _ no kampanjo leta ’90 obljubil v f kemu volilcu, izplačal pa se^®.e. nobenemu. Lani se je neki upoK J. nec pritožil, prvostopenjsko s°. šče v Gdansku je menilo, da je L , gova zahteva upravičena. Zade prešla na drugostopenjsko s°ui j v Gdansku, ki pa je primer pre najvišjemu sodnemu organu.