— Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXVIII januar-februar 2022 št. 2021 O litina Ivgnina Gorita j okolsta 3 Ivančnu Gorita T 01 "781 21 OO Am brus A Sob race Dot* pri Šentvidu tirna Aktualno dogajanje v u bei ni. |m] Vabljeni ra internetie strani: irV vi vi. i va nC iV> ■ gO r i ca. Si o k K k A Temenica fe OTettwí ES ViirtjA COf.i D MUJmvii ZAGRADEC Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica Izteka se leto 2021, ki ga je znova zaznamovala »kuga« sodobnega časa. Epidemija bolezni COVID-19 ostaja glavna globalna tema na slehernem koncu našega planeta. Majhen, a zato nič manj pomemben košček tega planeta naseljujemo Slovenci, ki v tem našem »raju pod Triglavom« bojujemo svoj boj z epidemijo. O tem, kako uspešni oz. neuspešni smo pri tem, vsakodnevno poslušamo in beremo. Žalostno je, da nas bolezen v mnogih primerih kot družbo razdružuje, verjetno pa imamo vsi eno samo veliko željo; da bi spet prišel čas zdravja, da bi na tem našem koščku našega planeta spet zaživeli normalno. Take želje so primerne za praznični čas, v katerega vstopamo. Tudi v tem času moramo upoštevati ukrepe za zajezitev okužb, zato prazniki ostajajo nekoliko drugačni kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Drage bralke in bralci, v uredništvu Klasja smo se v letu 2021 trudili, da bi izpolnjevali svoje naloge in poslanstvo, ki nam je zaupano. Vaši pogosti odzivi nam sporočajo, da ste veseli naših novic in drugih prispevkov, ki vas informirajo, poučujejo, izobražujejo, krajšajo čas in spodbujajo k ustvarjalnosti. Prav tako nam, ko se zgodi, da nova številka Klasja zamuja, sporočate, da jo že nestrpno pričakujete. To nas spodbuja, da se še naprej trudimo ustvarjati skupni časopis, ki ga boste radi vzeli v roke tudi v letu 2022. Matej Šteh, urednik {y:-vvrlr.' rtirr Mm VHrpm-OtAi jTiHTta tup^Vuff s M)? bmCmu mI^a -r- ¡boc^pitfaJkci mr4i*nil|». t. tam tiufcj pt retfjfltt * itam^n sflnomi DobrodD4Ji irtt vittft* otrottvi. DobrodoSII dom». 10 Ti i <0, ijj UP M 10 let občinske blagovne znamke »Prijetno domače « 11. novembra 2021 je minilo 10 let, odkar je Občina Ivančna Gorica predstavila javnosti novo celostno grafično podobo in blagovno znamko »Prijetno domače«. Namen vzpostavitve lastne občinske blagovne znamke je bil združiti vse, kar se v naši občini dogaja in pomaga občanom, da obogatijo ponudbo na področju turizma, kulture, športa, obrti, podjetništva in kmetijstva. Celostna grafična podoba omogoča tudi boljšo prepoznavnost ponudnikov, izdelkov, dogodkov, ki izvirajo iz območja naše občine. Danes je domala vsaka naša prireditev, številni izdelki domačih obrtnikov in turističnih ponudnikov ter kopica promocijskih aktivnosti, predstavljenih pod znamko »Prijetno domače«. Župan Dušan Strnad je ob 10. obletnici blagovne znamke povedal: »Prijetno domače je več kot znamka. Je slogan, pod katerim živimo in delamo v občini Ivančna Gorica. Povezuje nas in nam daje identiteto. Občani smo jo sprejeli in postala je del nas, našega razmišljanja, našega delovanja. S krožno potjo in simboli povezuje vseh dvanajst krajevnih skupnosti v homogeno celoto, ki stremi k boljšemu jutri za vse. Pred nami je izziv, kako bomo ravnali v naslednjih 10-ih letih.« Robert Kuhar, avtor vidne podobe Prijetno domače in priznani slovenski oblikovalec: »Učinkovito prepoznavnost občine Ivančna Gorica vsepriso-tna znamka stopnjuje s svojo brezčasno svežino in ikonografsko sporočilnostjo. K temu idealu jih regijsko in nacionalno stremi vedno več.« Gašper Stopar Ambasadorka Občine Ivančna Gorica Dragica Šteh je svoje vtise ob obletnici strnila v naslednje misli: Brez dvoma se je prijelo. Ko ga slišimo, se na obrazu nariše nasmešek in nekaj mehkega se ovije okrog srca. Poistovetili smo se z njim, zato ker na nek način pooseblja tisto, kar nas določa, kar nam daje vrednost, kar nas spodbuja k napredku in nam hkrati ponuja toplo, varno zavetje. Njegov odmev in odsev presega naš prostor in čas. Po njem nas prepoznajo in prikimajo njegovi pristnosti. Ob njem smo se marsičesa naučili, marsikaj ustvarili, marsikaj prenovili, preuredili, na novo zasnovali. Ob njem smo našli navdih za številne dogodke in prireditve, za zgodbe in pesmi in skupaj z njim v minulih letih tlakovali poti neštetim spominom. Ja, danes praznuje svojih prvih 10 let -naše in vaše Prijetno domače. Stični mladih državno priznanje za naj mladinski dogodek v letu 2021 uspelo pridobiti tudi mlade z manj priložnostmi v družbi. S prepovedjo točenja in uživanja alkoholnih pijač se na dogodku spodbuja mlade k odgovornemu in zdravemu načinu življenja. Mladi so ključni deležniki pri snovanju idejne zasnove in vsebine festivala, tako da aktivno prispevajo s svojimi svežimi predlogi, pogledi in rešitvami za smelo uresničevanje poslanstva festivala. Prek raziskovanja in sodelovanja z usposobljenimi mentorji so v Katoliški mladini iskali in našli inovativne predloge, kako tvorno odgovoriti na vprašanja in potrebe mladih.« Pri letošnji 40. izvedbi festivala Stična mladih je sta kot soorganizatorja sodelovala tudi Občina Ivančna Gorica in Zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica. Župan Dušan Strnad pa se je organizatorjem za jubilejno izvedbo festivala zahvalil s spominskim kovancem Prijetno domače. Tudi letos so bila v okviru Nacionalnega posveta mladinskega sektorja, ki je potekal letos preko spleta, podeljena državna priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju za minulo leto. Med dobitniki priznanj tudi festival Stična mladih. Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, organizacije in projekti s področja mladinskega dela. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec, pristojna tudi za področje mladine, je podelila pet priznanj, med katerimi je državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju prejel Zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih Katoliška mladina za projekt Stična mladih. V obrazložitvi so zapisali: »Stična mladih je enodnevni festival slovenske katoliške mladine, ki tradicionalno poteka tretjo soboto v septembru v cistercijanski opatiji v Stični, v povprečju se ga vsako leto udeleži od 4.000 do 5.000 mladih. Letošnji je bil v jubilejni 40. izvedbi. Kljub epidemiji se je letos v Stični zbralo 2.400 mladih iz celotne Slovenije. Tema festivala je bila, kako se mladi vsakodnevno spopadajo s svojimi strahovi, še posebej s strahom, kako biti kristjan v sodobni družbi, kako se soočiti s posledicami epidemije. Pri organiziranju festivala je sodelovalo več kot 200 mladih prostovoljcev. Stična mladih nagovarja in odgovarja na aktualne potrebe in vprašanja mladih, z namenom pomagati pri njihovem osebnem razvoju, poleg tega pa je festival mladih imel in še ima pomembno vlogo pri vzgajanju državotvornosti mladih in jim ponuja priložnost, da razvijejo svoje usposobljenosti ter znanje, in sicer ob podpori in vodstvu mentorjev, med katerimi imata dva tudi certifikat mladinskega delavca. Z razvojem usposobljenosti in različnimi dejavnostmi, kot so delavnice in predstavitve različnih organizacij, se mladim omogoča lažji dostop do trga delovne sile. Na Stični mladih pa sodelujejo tudi izvajalci delavnic, ki so strokovno usposobljeni, s čimer je mladim omogočeno neformalno izobraževanje. Z aktivno promocijo prostovoljstva jim je Gašper Stopar 6 Občina december 2021 številka 7 OTttlMj Grad Podsmreka zazivel v virtualnem okolju s pomočjo projekta EMOUNDERGROUNDS Če smo pred dobrim letom in pol večkrat zapisali, kaj bomo v Občini Ivančna Gorica naredili v okviru evropskega projekta Emoundergro-uns, danes s ponosom pogledamo na prehojeno pot in otipljive rezultate, ko se ozremo proti letos jeseni slavnostno odprtemu Središču ino-vativnih tehnologij ApiLab - Hiša kranjske čebele. Občina Ivančna Gorica je s pomočjo projekta EMO-UNDERGOUNDS uspešno digitalizirala grad Podsmreka in obiskovalci si ga lahko ogledajo v virtualnem okolju. Za domačo javnost in turiste Občina Ivančna Gorica je partnerica projekta Emoundergrounds (Emotional technologies for the cultural heritage valorisation within cross-border undergrounds - Čustvena tehnologija za valorizacijo kulturne dediščine znotraj čezmejnega področja) programa INTERREG ADRI-ON. Partnerstvo občini prinaša priložnost za uresničitev potenciala za razvoj pametnega turizma in novih turističnih produktov. Domači javnosti in turistom s projektom približujemo zgodovino gradu Pod-smreka, z uporabo novih interaktivnih in inovativnih orodij je bila uspešno narejena predstavitev gradu Podsmreka v sklopu Hiše kranjske čebele v Višnji Gori s celostno predstavitvijo zgodovina ene najbolj razširjene vrste čebel na svetu, ki prihaja prav z gradu Podsmreka. Z edinstveno izkušnjo v virtualni resničnosti, pametnimi mobilnimi aplikacijami, holografskimi predstavitvami in interaktivnimi projekcijami je Občina Ivančna Gorica oblikovala model turistične ponudbe, ki temelji na izkoriščanje in ino-viranju kulturne dediščine, večanju privlačnosti in dostopnosti lokalnega okolja ter razvoju dodatne, na dediščino gradu Podsmreka vezane turistične ponudbe. V projekt so vključene občine iz Italije (nosilec projekta je občina Nardo), Grčije, Hrvaške, Slovenije, Albanije, Črne Gore ter Bosne in Hercegovine. Pred otvoritvijo Središča inovativnih tehnologij ApiLab - Hiše kranjske čebele smo pripravili izobraževanje. Piko na i postavili z premi-ero digitaliziranega filma Deseti brat Z aktivnostmi v evropskem projektu Emoundergrounds je Občini Ivančna Gorica uspelo obuditi Grad Podsmreka. Grad, kjer je živela družine Rothschutz, danes živi v digitalni obliki. Tako s pomočjo digitalizacije kot ostalih modernih tehnik smo uspeli obuditi tudi največji zaklad, ki ga premore grad Podsmreka. V 19. stoletju je grad doživel razcvet. Lastnik gradu je bil Emil Rothschutz, ki je leta 1866 na gradu ustanovil čebelarsko podjetje, ki je razpošiljalo čebelarsko orodje in panje s kranjsko čebelo po vsej Evropi, Podsmreka pa velja za dom svetovno priznane kranjske čebelice. V okviru projekta Emoundergrounds pa gradu nismo le obudili in digitalizirali, ampak smo pripravili tudi izjemne unikatne posnetke iz panja kranjske čebelice, pri tem nam je bil v veliko pomoč Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Zgodovino gradu Podsmreka smo spravili tudi na film, se sprehodili skozi čas, zbrali podatke o lastništvu gradu in prebivalcih. Digitalizacija gradu je bila zahteven projekt, ki smo se ga lotili sistematično, k sodelovanju S pomočjo VR očal in umetne inteligence je možen skok v bogato zgodovino gradu Podsmreka. pa povabili najboljše strokovnjake na tem področju, opravljene so bile znanstvene analize, študije, laserska merjenja. Opravili smo tudi fotografiranje pohištva z gradu Podsmreka, ki je del zbirke Narodnega muzeja Slovenije, za katerega smo med poglobljeno raziskavo ugotovili, da se nahaja na eni izmed muzejskih razstav na gradu Rajhenburg v Brestanici pri Krškem. Ker kulturna dediščina niso le zidovi, smo spomin na bogato kulturno dediščino (in jo s tem tudi ohranjali) obujali na več načinov. Skozi čas preteklosti in spominov sta na sloves gradu Podsmreka spomnila operni pevec Matej Vovk in klaviristka Aleksandra Naumovski Potisk. Na Domačiji Grofija smo spoznali zgodovino gradu Podsmreka, ki nam jo bo predstavila univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Tjaša Zidarič. Skozi okuse tradicije pa nas je popeljala Domačija Grofija z bogato kulinarično ponudbo, piko na i sta dodala Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični ter Društvo likovnikov Ferda Vesela. V tem duhu nadaljujemo in prihajamo v sklepno fazo projekta. Del bogate kulturne dediščine v občini Ivančna Gorica predstavlja tudi bogata zapuščina pisatelja Josipa Jurčiča, ki je leta 1856 napisal prvi slovenski roman Deseti brat. Letošnje leto 2021 je Vlada Republike Slovenije razglasila za Jurčičevo leto. Zato se je rešitev za tretji dogodek, kjer bomo opozoril na našo bogato kulturno dediščino, ponudila kar na dlani. Kot hvalnica letu, hvalnica narejenemu na projektu. Tako sta Občina Ivančna Gorica in Slovenski filmski center Jurčičevo leto sklenila s premiero digitalno restavriranega filma Deseti brat. Filmska premiera restavrirane inačice filma je potekala 10. 12. v Višnji Gori, v pred kratkim odprtem Središču inovativnih tehnologij ApiLab - Hiša kranjske čebele, v domači pokrajini Jurčičevega Desetega brata. Občina Ivančna Gorica je idealna lokacija premiere tako zaradi geografske lege kot lastne digitalne inovativnosti, saj je občina z aktivnostmi v evropskem projektu Emoundergrounds uspela obuditi grad Podsmreka, ki danes živi v digitalizirani obliki. Prvi skupni imenovalec dveh partnerjev, Občine Ivančna Gorica in Slovenskega filmskega centra (SFC) je zagotovo pisatelj Josip Jurčič, rojak občine Slavnostne otvoritve Središča inovativnih tehnologij ApiLab - Hiše kranjske čebele se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je s svojo ministrsko ekipo pozorno spremljal predstavitev. Ivančna Gorica, SFC pa je uspel digitalizirati film Deseti brat, ki je nastal po pisateljevi literarni predlogi. Letošnje leto 2021 je Vlada Republike Slovenije razglasila za Jurčičevo leto, kar je SFC spodbudilo, da je na spisek za digitalno restavracijo vključil tudi film Deseti brat (1982) režiserja Vojka Duletica. To bo štirinajsti (14) digitalno restavrirani slovenski celovečerni igrani film, ki bo tako dostopen tudi v digitalni obliki. Tako kot je uspelo SFC-ju digitalizirati film s pomočjo sodobne tehnike, pa je v okviru evropskega projekta uspelo Občini Ivančna Gorica digitalizirati grad Podsmreka. Tako se bosta ohranila pomembna segmenta kulturne dediščine, film in grad, tako ohranjena pa bosta na voljo zanamcem. Digitalizacija in ohranjanje bogate kulturne dediščine je bilo tudi vodilo Občine Ivanč-na Gorica, ki je bila stabilen partner evropskega projekta Emoundergrounds. »Vizija občine Ivančna Gorica glasi: »s podjetnostjo, znanjem in tradicijo do skupne blaginje«. Prav gotovo projekt digitalizacije filma Deseti brat in gradu Podsmreka v celoti zaobjame to, za kar si prizadevamo. Z znanjem smo ohranili tradicijo, sedaj pa preostane še, da s podjetnostjo ustvarimo blaginjo. Verjamem, da je to lahko tudi priložnost za ustvarjanje zaslužka in ohranjanje delovnih mest,« je ob tem dogodku v Višnji Gori dodal Dušan Strnad, župan občine Ivanč-na Gorica. Virtualna resničnost in izobraževanje Središče inovativnih tehnologij Apilab - Hiša kranjske čebele v svoje prostore sprejema številne, ki si želijo ogledati - nov prostor interaktivnega spoznavanja čebelarske dediščine in kranjske sivke, kjer se spoznajo s Hišo kranjske čebele (HKČ), njene edinstvene nastanitve, ponudbo TIC-a in gostinsko ponudbo. A to ni vse, kar je pripravila Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Zavodom Prijetno domače. Ljubitelji bogate slovenske kulturne dediščine lahko podrobneje spoznajo zbirko, ki je na ogled v HKČ, in preizkusili VR očala, ki obiskovalca popeljejo v virtualno resničnost gradu Podsmreka v času, ko je tam živela družina Rothschutz, njihov edinstven čebelnjak in prostor, od koder so kranjske sivke pošiljali v svet. Pri tem pa so jim v pomoč, jih spremljajo, nudijo razlage in pojasnila posebej za to usposobljeni vodiči, ki so konec oktobra opravili celostno izobraževanje, ki smo ga pripravili, strokovno izvedli in tudi vodili v okviru evropskega projekta Emoundergrounds, ki je Središče inovativnih tehnologij Apilab - Hiša kranjske čebele obogatil s svojim poslanstvom, s svojo primarno nalogo, misijo - digitaliziracijo gradu Podsmreka. V sklopu projekta Emoundergrounds je bilo v Središču inovativnih tehnologij Apilab Hiši Kranjske čebele testirana vsa tehnologija, preverjena in pripravljena vsa multimedija, opravljena in izvedena pa izobraževanja tako S pomočjo digitalizacije kot ostalih modernih tehnik smo uspeli obuditi tudi največji zaklad, ki ga premore grad Podsmreka, to pa je kranjska čebela. Pri tem nam je bil v veliko pomoč Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. A Sobrače ^Šentvi m december 2021 številka 7 Občina 7 Občina Ivančna Gorica in Slovenski filmski center sta Jurčičevo leto sklenila s premiero digitalno restavriranega filma Deseti brat. S pomočjo digitalizacije je obema partnerjema uspelo ohraniti bogato kulturno dediščino: občini grad, SFC-ju pa film. za zaposlene kot vodiče. Oprema, vključno z digitalnimi kioski, je bila pripravljena v okviru projekta Emo-undergrounds. »Osrednjo vlogo na izobraževanju je prevzel predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je sodelavcem Zavoda Prijetno domače omogočil podrobnejšo razlago življenja čebel v prav posebnih panjih, ki so na ogled v HKČ. Predsednik čebelarske zveza Slovenije Boštjan Noč je udeležencem izobraževanje podal informacije o kranjski čebeli. Udeleženci so lahko tako spoznali zanimivosti iz življenja čebel, kot tudi rokovanja s čebelo. Cenjeni in spoštovani strokovnjak Boštjan Noč je dodal, da je kranjska čebela najmanjinvazivna in zelo pridna delavka, zato je med čebelarji po svetu zelo priljubljena. Udeleženci izobraževanja so pobli-že spoznali tudi edinstvene panje, ki so nameščeni v Hiši kranjske čebele, katere je skonstruiral prav naš gostiteljBoštjan Noč ob pomoči mizarja iz njegove okolice. Predsedniku čebelarske zveze Slovenije se ob tem zahvaljujemo za njegovo pripravljenost sodelovanja pri izobraževanju in deljenje prenekaterih izkušenj, ki jih je dobil kot izkušen čebelar,« o poteku izobraževanja pove Primož Jeralič, ki vodi projekt Emoundergrounds v imenu Občine Ivančna Gorica. Z izobraževanjem pa nadaljujemo »V okviru izvedbe izobraževanjv prihodnje, ko bodo epidemiološke razmere boljše, načrtujemo še tri dogodke - za lokalne turistične vodnike in ponudnike, ki jim želimo približati HKČ, njene vsebine ter doživetja, ki jih le-ta ponuja. Na enem od dogodkov bomo osvetlili zgodovino gradu Podsmreka ter izjemno čebelarsko dediščino družine Rothschutz, na četrtem dogodku pa bomo izpostavili bogato čebelarsko tradicijo širšega območja občine Ivančna Gorice in aktualno čebelarsko ponudbo. Ob izobraževanjih nastaja tudi priložnostna brošura, ki bo vsebinsko povzela posamezne tematske sklope,« pa pristavi Janja Novoselc iz podjetja Kaspr, ki v okviru projekta Emoundergrounds organizira izobraževanja. Občina Ivančna Gorica kot primer dobre prakse Svoje aktivnosti, rezultate iz projekta Emoundergrounds smo v okviru dogodka ADRION Annual & Capitalization predstavili širši mednarodni javnosti, ki je vključena v projekt. Ivančna Gorica je bila pozicionirana kot eden od dveh primerov dobre prakse v projektu. Dogodek je bil osredotočen na geslo »Skupajza prožno jadransko-jonsko regijo«, da bi označili prispevek programa k ci- mm jm'1' ELVEZ a ' JlltUli i ^mn n i g rij -1 ■ ■ Sffip ' i Središče inovativnih tehnologij ApiLab - Hiša kranjske čebele - Izjemna pridobitev, ki se povsem sklada z vizijo občine Ivančna Gorica, ki se glasi: »s podjetnostjo, znanjem in tradicijo do skupne blaginje«. ljem zelenega dogovora EU. Projekt EMOUNDERGROUNDS je imel priložnost predstaviti svoje cilje, partnerstvo, večplastne vplive rezultatov glavnega projekta, v praksi pa sta bila predstavljena dva, ponosni smo, da tudi Grad Podsmreka. Dogodek je omogočil tudi razkritje nekaterih novosti v zvezi z naslednjim programskim obdobjem 2021-2027 in značilnosti novega programa IPA ADRION. Zlata srca prostovoljcev v Zlati mreži projekta PROSTOFER Ob zaključku leta je Združenje šoferjev in avtomeha-nikov (ZŠAM) Ivančna Gorica v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica in Svetom za starosti prijazno občino organiziralo krajše srečanje prostovoljcev - šoferjev, ki so skozi vse leto izvajali brezplačne prevoze prostovoljskega projekta za mobilnost starejših - PROSTOFER. Zbrane je skozi dogodek, premiero digitaliziranega filma Deseti brat, popeljala moderatorka Dragica Šteh. Naj bo prihajajoče leto priložnost za nove odločitve, nove ideje in nove uspehe. Naj nas vodi pogum, strpnost in odgovornost za skupnost. Vesel Božič in srečno, zdravo, uspešno leto 2022 Na srečanju, ki je potekalo v prostorih ZŠAM Ivančna Gorica so prisotne nagovorili predsednik ZŠAM Ivančna Gorica Franc Bivic, predsednica Sveta za starosti prijazno občino Milena Vrenčur in podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Podžupan se je prostovoljcem storitve Prostofer iskreno zahvalil za vse ure voženj, ki so jih prostovoljno namenili pomoči potrebnim občanom. Teh ur in voženj tudi v letu 2021 ni bilo malo. »Marsikateri od starejših mi je že izrazil hvaležnost, da so jim v naši občini omogočeni brezplačni prevozi. Pred tem so bili odvisni od drugih sorodnikov ali sosedov, ki so jih morali prositi, čakati, spreminjati termine pregledov, zdaj pa enostavno pokličejo, najavijo termin in pomoč s strani naših prostovoljcev pride. Kot pravijo niste samo odlični šoferji, ampak tudi prijetni sogovorniki«. Podžupan je sklenil nagovor z besedami: »Tudi sam sem vesel in ponose n, da sem lahko član tako velike družine kot je ZŠAM, v kateri ste s prostovoljnim delom vzor vsem ostalim.« Vse od začetka izvajanja projekta Prostofer (junij 2020) je bilo v naši občini opravljenih preko 360 prostovoljskih prevozov. Po besedah predsednice Sveta za starosti prijazno občino Milene Vrenčur je bilo večino voženj opravljenih na relaciji zdravstvenih ustanov v Ljubljani in Novem mestu, sledijo prevozi do bank, upravnih enot, domov za starejše in podobno. Povedala je še,5da so se brezplačni prevozi vseskozi, ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov, izvajali tudi v času epidemije. Prevoze izvajajo predvsem starejši aktiv ni vozniki, ki so člani ZŠAM iz Ivančne Gorice, nekaj pa je tudi drugih voznikov - občanov prostovoljcev. Gašper Stopar 8 Občina december 2021 številka 7 OTttlMj Iz občinskih gradbišč Prenovljena cesta na Golem Vrhu v Šentvidu Pri Stični dobiva končno podobo razsvetljave in postavitev prometne signalizacije. V času gradnje so bili ob trasi obnovljeni tudi hišni vodovodni priključki. Spomladi, ko bodo Občina Ivančna Gorica je v Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični, z namenom izboljšanja varnosti v cestnem prometu letos izvajala prenovo lokalne ceste »Goli Vrh - Mandrga«. Tik preden je zima zares pokazala zobe in je zapadel prvi sneg, so izvajalci del uspešno zaključili polaganje grobe asfaltne podlage na območju celotnega odseka lokalne ceste v dolžini 600 metrov. Projekt Občine Ivančna Gorica, ki ga izvaja podjetje Komunalne gradnje Grosuplje, je poleg izgradnje pločnika za pešce zajemal še zamenjavo celotnega spodnjega ustroja cestišča z razširitvijo ceste, ureditev odvo-dnjavanja meteornih vod, izgradnjo optično omrežje in postavitev opornih zidov ob brežinah stanovanjskih hiš. V sklopu prenove je izvedena namestitev svetil za potrebe javne primerne temperature, pa bodo asfalterji položili še zaključni sloj asfalta. Ureditev območja med osnovno šolo in gasilskim domom v Višnji Gori, kjer se bo v prihodnosti širila šola Število prebivalcev v KS Višnja Gora stalno narašča, vsako leto je večji tudi vpis otrok v osnovno šolo. Leta 1999, ko smo odprli novo šolo, je bila ta dovolj velika za tedanje število otrok, po dobrih dvajsetih letih pa je postala premajhna. Pred nekaj leti je Občina Ivančna Gorica dogradila šest učilnic, potrebe po širitvi drugih prostorov pa so še vedno velike. V občinski razvojni strategiji je predvideno, da sedanja podružnična šola Višnja Gora postane v bližnji prihodnosti samostojna osnovna šola. Da se bo to lahko uresničilo, je potrebno zagotoviti tudi ustrezne prostorske pogoje. Zagotoviti je treba tudi dodatne športne površine za izvajanje pouka, ki pa se bodo koristile tudi za rekreativno dejavnost krajanov. Iz teh razlogov je Občina Ivančna Gorica začela s pridobivanjem idejnih zasnov za širitev šole in ureditev športnih in zelenih površin (parka), ki bodo podlaga za ustrezno načrtovanje in pridobivanje dokumentacije za gradnjo. Za ureditev športnih in zelenih površin je že izdelana projektna naloga in oddano naročilo za izdelavo IDZ načrtov ureditev. Širitev šole je prioritetna naloga, zato se bo z načrtovanjem športnih in zelenih površin nadaljevalo, ko bodo znani okvirji širitve šole. Glede na to, da je bilo območje predvidene širitve in ureditve zaraščeno in neugledno ter leži med dvema vodotokoma, ga je potrebno najprej za silo urediti in pripraviti za nadaljnje meritve in načrtovanje. Občina je delo zaupala državnemu koncesionarju za urejanje vodotokov podjetju Hidrotehnik d. o. o. iz Ljubljane, ki je pred nekaj tedni izvedel sečnjo in urejanje zaraščenih površin. Sanacija mostu »pri Šerku« v Višnji Gori Direkcija RS za vode je letos junija začela s sanacijo struge potoka Višnjice v Višnji Gori, pri čemer se je izkazala tudi potreba po obnovi dotrajanega in prometno neustreznega mostu čez Višnjico »pri Šerku«. Občina Ivančna Gorica se je takoj zavzela za prepotrebno obnovo mostu in je zato pristopila k urejanju projektne dokumentacije. Gradbena dela, ki jih izvaja podjetje Hidrotehnik vodnogospodarsko podjetje d. o. o., so se v začetku decembra začela s preusmeritvijo struge. Nov most bo po sanaciji razširjen na širino 8 metrov, kar bo omogočalo srečevanje dveh vozil na mostu, urejen pa bo tudi hodnik za pešce. Zaključek potrebnih del na samem objektu je predviden do konca januarja 2022, sočasno pa bo v januarju potekala še izvedba širitve vozišča na severni oziroma desni strani mostu. V času gradnje je vzpostavljena popolna zapora lokalne ceste Cesta na Polževo. Obvoz je preusmerjen po okoliških občinskih cestah in regionalne ceste, za pešce pa je bil ob gradbišču varno urejen prehod preko nadomestne brvi. Gašper Stopar rzfis^ " sPI 1i ^Mfi Wm&mm Obnova lokalne ceste čez Polževo V decembru je podjetje Mapri Proasfalt d. o. o. začelo z obnovo odseka lokalne ceste med Novo vasjo in Hotelom Polževo. - Spoštovane krajanke in krajani, drage občanke in občani. Vesele in blagoslovljene božične praznike! Novo leto pa naj bo izpolnjeno s srečo, ljubeznijo, zdravjem in obiljem! Svet Krajevne skupnosti Ivančna Gorica A Sobrače (O) december 2021 številka 7 Gospodarstvo 9 Stroj, ki iz strupene in onesnažene vode »proizvede« do 2.000 litrov pitne vode na uro, je nastal v občini Ivančna Gorica Pri razvoju inovativne filtrirne naprave je sodelovalo tudi podjetje Inox Žni-daršič iz Radohove vasi. Na fotografiji testiranje naprave na lokaciji dirkališča »Cukarca. Spar v Ivančni Gorici podprl delovanje treh lokalnih organizacij 3.000 evrov trem lokalnim organizacijam, ki so jih izbrali Sparovi zaposleni, z glasovanjem pa višino donacije posamezni organizaciji določili kupci v novem hipermarketu Spar v Ivančni Gorici. Sredstva so prejeli Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični (prejšnji Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični), Prostovoljno gasilsko društvo Ivančna Gorica in Knjižnica Ivančna Gorica. Ob odprtju novega hipermarketa Spar v Ivančni Gorici so zaposleni izbrali tri lokalne organizacije, ki so jim kupci v prvih dneh po otvoritvi hipermarketa namenili svoje glasove in s tem višino donacije, ki jo je prejelo posamezna ustanova oz. društvo. Največ glasov in donacijo v višini 1.500 evrov so kupci namenili Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični, ki bo sredstva namenila za nakup otroških oblačil, donacijo v višini 1.000 evrov je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Ivančna Gorica za nakup nove zaščitne opreme, 500 evrov pa knjižnica v Ivančni Gorici, ki bo donacijo namenila izvedbi dogodkov za otroke. Gašper Stopar Morda si pri nas malo težje predstavljamo, da bi z naših pip kar naenkrat za dlje časa prenehala teči pitna voda. Ali pa, da bi tekla in bila zelo onesnažena in neprimerna za pitje in kuhanje. Mnogo bližje so nam scenariji iz tujine, ko zaradi izrednih razmer, kot so poplave, potresi, požari, dolgotrajne suše, regionalno onesnaženje podtalnih bazenov pitne vode, ljudje dlje časa brez pitne vode. Če si poskusimo zamisliti take razmere pri nas, bi bili že v prvih dneh brez pitne vode najverjetneje priča situacijam, ko bi ljudje v paniki povsem pozabili na vse moralne in etične norme in bi s svojimi dejanji povzročili še dodaten kaos. In prav za takšne razmere imamo v občini Ivančna Gorica prvič preizkušen mobilni sistem za pripravo pitne vode iz praktično kakršnega koli oporečnega vira vode. Pa naj bo to reka, močvirsko jezero, kala ali voda iz odpadnih industrijskih voda. AquaPillar, kot so ga poimenovali razvijalci, uporablja za pripravo pitne vode iz mikrobiološko in kemično onesnaženih vodnih virov inovativne pristope k čiščenju brez uporabe kemičnih sredstev in drugih dodatkov. Sistem poskrbi za fizično odstranjevanje patogenih kontaminantov, koloidnih delcev ter mehanskega in kemijskega onesnaženja. Potrebuje le priklop na električno omrežje, za hitre intervencije na oddaljenih lokacijah pa lahko nekaj časa deluje tudi s pomočjo vgrajenih akumulatorjev. Da gre za resnično zmogljiv sistem, naj navedemo, da lahko v eni uri »proizvede« do 2.000 litrov pitne vode oziroma do 48.000 litrov na dan. To pomeni, da lahko en sam takšen sistem oskrbuje s pitno vodo vsaj 10.000 ljudi. Mobilni filtracijski sistem AquaPillar je bil razvit za pripravo vode v izrednih razmerah. Pri tem seveda odpadejo tudi zelo dragi helikopterski prevozi na območja izrednih razmer. Ko so poplave ali potresi, je pitna voda zelo šibek člen in zelo hitro ostanemo brez nje. Brez pitne vode ljudje ne moremo živeti in funkcionirati, pa tudi higiena postane zelo vprašljiva. Zelo hitro namreč lahko pride do okužb in zaradi tega in drugih vzrokov tudi do smrtnih žrtev. Sistemi za pripravo pitne vode v izrednih razmerah bi morali po mnenju razvijalcev postati osnovna oprema vojaških logističnih centrov ter centrov za civilno zaščito in gasilskih brigad. Delovanje filtrnega sistema AquaPillar je zelo kompleksno. Voda, ki je lahko onesnažena s pesticidi, težkimi kovinami, bakterijami in virusi, se naprej očisti mehansko prek samočistilne predfiltracije. Nato potuje v reaktor, ki vsebuje posebne samočistilne membrane. Z generatorjem ozona se v reaktor vpihuje dozo ozona. Ozon je močan oksidant in je zelo dobro dezinfek-cijsko sredstvo. Nato vodo z ustvarjanjem podtlaka sistem prečrpa skozi membrane, ki imajo poro velikosti vsega 0.01 mikrona. Voda se nato zbira v rezervoarju, ki je namenjen za povratno izpiraje membran. Iz rezervoarja se del vode črpa prek večmedijskega filtra, ki služi vpija-nju kemičnih kontaminantov. Nato voda potuje še skozi nano filtre in naprej do porabnika. Sistem porabi zelo malo energije in je samočisti-len, lahko deluje tudi, če je vodni vir zelo močno obremenjen s kon-taminanti. Med delovanjem se filtri samostojno čistijo in dezinficirajo. Zaradi elektropozitivnega naboja v nano filtrih je možno ujeti tudi najmanjše viruse, ne da bi se zmanjšal pretok vode. To pomeni evolucijo na področju filtracije vode. Inovativna filtrirna naprava je tudi sad naših strokovnjakov V naši občini sistem ni bil samo prvič preizkušen, domače podjetje Inox Žnidaršič iz Radohove vasi je sodelovalo pri konstrukcijskem razvoju sistema, ki ga je razvil stro- kovnjak za razvoj filtrnih sistemov Hakim El Khiar, ki trenutno živi in deluje v Kopru, sicer pa izhaja iz mešane slovensko-maroške družine. Hakim se profesionalno ukvarja z razvojem in izdelavo prototipov filtracijskih sistemov za različne specialne aplikacije in z industrializacijo filtrirnih sistemov. Med drugim je že razvil filtracijske sisteme za naše Ministrstvo za obrambo, Združene narode, NATO, podjetja Iskra, PlanetCare, Mlekarno Planika, Speed Queen. Pohvali se lahko tudi z nekaj mednarodnimi patenti. Pravi, da za njegove inovacije in izdelavo prototipov skrbijo skrbno izbrani in zanesljivi partnerji, kot je tudi podjetje Inox Žnidaršič. Ob tem dodaja, da imajo lastnik in direktor Andrej Žnidaršič in njegova ekipa zelo veliko znanja in izkušenj. Zelo kreativno pristopijo k izdelavi prototipov na podlagi ročno narisanih skic, razvijejo in sproti izboljšujejo proces izdelave do polno delujočega kompleksnega izdelka. Prvič so sodelovali pri razvoju stroja za re-ciklažo odpadne sirotke za eno od slovenskih mlekarn. Glede na razmere v svetu in zaradi vse boljše ozaveščenosti glede varovanja obnovljivih virov postaja re-ciklaža odpadnih industrijskih voda v industrijskih pralnicah, hotelih, ribogojnicah in težki industriji zelo pomembno področje. Franc Fritz Murgelj O vojni za vodo ter slovenski in vesoljski realnosti V številnih delih sveta resnično živijo scenarije, kot smo jih zapisali v uvodu. Za dostavo pitne vode skrbijo tovornjaki z velikimi cisternami, za kolikor toliko pravičen sistem distribucije te dragocene dobrine pa oboroženi vojaki in policisti. Z orožjem se varujejo redki neonesnaže-ni izviri pitne vode. V teh državah voda predstavlja valuto in politično represivno sredstvo lokalnih in nacionalnih oblasti za uresničevanje političnih in osebnih interesov po sistemu korenčka in palice. Morda se kdo še spomni celovečernega dokumentarnega filma Dar Fur - vojna za vodo slovenskega avtorja Toma Križnarja, ki je leta 2006 osvetlil primer krvavih spopadov za obvladovanje redkih dostopov do virov vode, ki bi ga skoraj stal življenja in je povzročil obsežno mednarodno diplomatsko reševalno akcijo ... Pitna voda je v Sloveniji dobre kakovosti povsod tam, kjer z njo upravljajo mestni vodovodi. Problem je, da ima Slovenija več kot 3.500 manjših vodovodov oz. črpališč, ki niso pod strokovnim nadzorom. Gre za črpališča v manjših zaselkih. Tu je voda večkrat oporečna. Po vsakem večjem deževju ali suši se kakovost vode poslabša. Voda postane motna in v veliki večini mikrobiološko oporečna. Največji problem pitne vode v Sloveniji so pesticidi v Prekmurju in fekalna onesnaženja na kraških območjih, kar pa predstavlja polovico slovenskega ozemlja. Zaloge pitne vode pa se tudi pri nas zmanjšujejo. V prihodnosti bomo morali zato v industrijskih obratih čim več vode reciklirati in jo spet uporabiti. Na takšen način bomo manj posegali po dragocenih zalogah pitne vode. Ena od rešitev za manjšo uporabo pitne vode bi bil tudi zakonski predpis, ki bi zavezal projektante in investitorje pri načrtovanju in izvedbi novogradenj k zbiranju in uporabi deževnice za splakovanje WC-jev, pranje perila, avtomobilov in zalivanje vrta. Dejstvo je, da v razvitem delu sveta porabimo preveč vode na osebo. Samo za splakovanje stranišča naj bi zapravili kar četrtino pitne vode na mesec, kar je precejšen strošek. Povprečni stanovalec splakne straniščno školjko petkrat na dan, kar pomeni, da bo v času svojega življenja splaknil školjko kar 140.000-krat. Sami lahko izračunate, koliko je to pitne vode ob podatku, da WC kotlički pri eni samo uporabi »spustijo« od 4 do 9 litrov vode. Pitna voda postaja tudi zelo draga. V zadnjih 20-ih letih se je glede na odstotke podražila več kot vsa goriva. Cene bencina so se v tem obdobju dvignile za približno 150 odstotkov, cena pitne vode pa za kar 350 odstotkov. S približno 130 litrov porabe vode na dan po osebi je to kar precejšen strošek in velika obremenitev za okolje. Vas zanima, kako pridobivajo pitno vodo na vesoljskih postajah? Ker tam ni vodovodnega omrežja in tudi deževnice ne morejo loviti, se vsa pitna voda pridobiva z reciklažo vode iz vesoljskih WC-jev in tušev. Franc Fritz Murgelj Iz deževnice pomešane z muljem priteče očiščena pitna voda. 10 Stranke december 2021 številka 7 ^etnaf Muljava V GRADIMO SLOVENIJO «««ZATE t- Prihajajo praznični dnevi, gradimo Slovenijo! Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Mežan, Magdalena But-kovič, Uroš Dežman, Silvo Praznik, Martina Hrovat, Alojz Šinkovec, Anja Lekan, Robert Kohek, Franc Koželj, Irma Lekan, Irena Brodnjak in Tomaž Smole se kolegom in zaposlenim občinske uprave zahvaljuje za dobro sodelovanje v letu, ki se izteka in z veseljem pričakuje zadnjo sejo v letu 2021, ki bo praznično obarvana. Zadovoljni smo tudi z dogajanjem v občini Ivančna Gorica ter se veselimo napredka in številnih dosežkov pod vodstvom župana Dušana Strnada. Letošnje leto je bilo v znamenju čebele. V tem duhu se tudi zaključuje saj je občina Ivančna Gorica postala Čebelam najbolj prijazna občina v Sloveniji, v nedavno GRADIMO '¿SLOVENIJO #ZATE Slovenska demokratska stranka f * © odprti Hiši kranjske čebele pa bo 20. 12. 2021 predsednik države podelil mednarodno priznanje Zlato čebelo. Prav čebele so lep vzor sodelovanja marljivosti in enotnosti. Želimo si, da bi se v prihodnje dobro sodelovanje različno politično usmerjenih svetnikov Občinskega sveta Ivančna Gorica preneslo tudi širše, v državni zbor in druge državne institucije, kjer trenutno eni gradijo in drugi razdirajo. Vsem občankam in občanom v imenu svetniške skupine in občinskega odbora SDS želim: VESEL BOŽIČ, PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI TER SREČNO NOVO LETO! Tomaž Smole, predsednik OO SDS Ustanovljen lokalni odbor stranke Naša dežela V torek, 30. 11. 2021, smo se člani stranke NAŠA DEŽELA sestali z namenom, da ustanovimo lokalni odbor (LO) Dobrepolje-Ivančna Go-rica-Grosuplje. Začutili smo potrebo, da izpostavimo in prinesemo v politični prostor strpno komunikacijo, brez izključevanja kogarkoli. Na ustanovno sejo strankinega lokalnega odbora NAŠA DEŽELA (ND) smo povabili predsednico stranke dr. Aleksandro Pivec ter koordinatorja in podpredsednika ND Osre-dnjeslovenske dežele Dejana Kraja-čiča in še nekaj somišljenikov. Na ustanovni seji smo člani razpravljali o razvoju naših občin, s poudarkom na gospodarjenju z gozdovi, saj so le-ti naša velika naravna danost. Člani smo po večini prvič srečali predsednico v živo, zato je bila razprava raznolika. Posebej nas je navdušila s svojo neposredno komunikacijo, s katero ni nikogar blatila. Kljub temu, da je doživela tudi temne trenutke, ko je še bila ministrica za kmetijstvo, na tisti čas gleda kot na izkušnjo, ki se je morala zgoditi, da lahko osebnostno raste. Saj vsi poznamo rek: »Kar nas ne zlomi, nas okrepi.« Predsednica in ostali predstavniki so novo izvoljenemu vodstvu odbora podali usmeritve in poudarili, da je največje poslanstvo prav delo na terenu. NAŠA DEŽELA je sredinska stranka. Vsak je dobrodošel, dokler deluje skladno z vrednostnim sistemom in programskimi izhodišči stranke. Politična preteklost ga pri stranki ne obremenjuje, razen, če je ne izkorišča proti stranki ali če v stranki ni zaradi lastnih interesov. Naše prioritete so: • Priprava predloga za regiona-lizacijo Slovenije, opredelitev nalog, ki se prenašajo iz države na regije, oblikovanje regij na podlagi mnenja lokalnega okolja, zgodovinskih in kulturnih značilnosti. • Vzpostavitev Ministrstva za demografijo, učinkovito upravljanje državnega premoženja, katerega dobiček polni pokojninsko blagajno. • V zdravstvu zagovarjamo predvsem večjo stroškovno učinkovitost javnega zdravstvenega sistema, kar dosežemo tudi s sistemom neposrednega naročanja - brez posrednikov. • Zdravstveni sistem bo s posebnimi nadstandardnimi programi poskrbel, da pri otrocih in družinah, ki se soočajo z izzivi posebnih potreb, invalidnosti ali težkih bolezni, preprečimo še dodatne travme z zbiranjem sredstev za zdravljenje, pripomočke ter ostale potrebe. • Ministrstvo za javno upravo bo bolj učinkovito pri zagotavljanju digitalizacije javne uprave. Postopki, ki jih lahko opravimo na spletu, bodo enostavni, jasni in hitri. Športniki so največji ambasadorji Slovenije in eden največjih gradnikov narodne in državljanske samozavesti ter povezujejo, ko smo razklani. Zato bomo okrepili odnos do športa in predvsem športnikov, čim bolj neposredno. V kulturi bomo večjo pozornost namenili transparentnemu financiranju. Uredili bomo sistem avtorskih pravic, kjer vsi avtorji na podlagi Evropske direktive sami odločajo o zaščiti svojih avtorskih del (pisatelji, pesniki, slikarji, samostojni novinarji, arhitekti, oblikovalci ...) ter prenosu materialnih avtorskih pravic. V šolskem sistemu bomo spremenili pravilnik o ocenjevanju, ki poudarja ocene pred dejanskim znanjem, krepimo model formativnega ocenjevanja. Uvajamo in izvajamo nadstan-dardne programe za nadarjene učence ter krepimo učno pomoč učencem, ki to potrebujejo. Uvajamo, da šolske naloge postajajo individualno delo, šole pa se spet vrnejo k učenju, razlaganju in ne samo pregledovanju in ocenjevanju. Srednje šole krepimo za deficitarne poklice, krepimo njihovo kompeten-tnost usposabljanja veščin in N.Si ZA VSE LJUDI. Nov veter v občinskem odboru NSi Ivančna Gorica V torek, 5.10. 2021, smo člani odbora OO NSi Ivančna Gorica izvedli zbor članstva. O aktualnih zadevah na občinskem nivoju je vse prisotne člane stranke seznanil naš svetnik Milan Jevnikar. Na zboru smo volili tudi novega predsednika odbora. Na to funkcijo je bil soglasno izvoljen Žiga Erčulj iz Stične. Za dolgoletno predsedstvo se zahvaljujemo bivšemu predsedniku odbora Antonu Černivcu, ter se nadejamo njegove nadaljnje pomoči pri delovanju in vodenju odbora. V soboto, 27. 11. 2021, je stranka NSi izvedla 15. kongres, ki je tudi letos potekal digitalno. Na kongresu smo sprejeli predlog novega vladnega programa Verjamemo v sodelovanje, za obdobje 2022-2026. Velikega dogodka smo se, poleg več kot 400 Glavni tajnik NSi Robert lic in novi predse-predstavnikov stranke iz celo- dnik Žiga Erčulj tne Slovenije, udeležili tudi predstavniki OO Ivančna Gorica in ga zastopali v sestavi: Žiga Erčulj, Gašper Novak in Janez Bijec. Kongres je bil izpeljan na zares visokem nivoju. Pohvaliti želimo celotno ministrsko ekipo NSi za uspešno dosedanje delo v vladi. Celoten program, vse novosti in aktualne novice stranke lahko spremljate na spletni strani https://nsi.si/. Vabimo tudi vse nove člane k sodelovanju in soustvarjanju boljšega okolja za vse ljudi. Želimo vam blagoslovljene božične in novoletne praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Novo leto naj zaznamujejo zdravje, sreča in zadovoljstvo. Vse dobro v letu 2022! Žiga Erčulj Občinski odbor NSi Ivančna Gorica znanj za trg dela ali pripravi na nadaljnji študij. Absolutna sprememba davčne politike v segmentu razbremenitve stroškov dela (plače). Prav tako po vzoru evropskih držav se uvede večja fleksibilnost na trgu dela - še posebej v času reorganizacije gospodarstva po »covid krizi« ter rasti nezaposlenih, predvsem v segmentu delovnih mest z nižjo dodano vrednostjo. Podpiramo davčne spremembe na segmentu krepitve razvoja in vlaganj, s čimer bomo ustvarjali delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, prav tako pa za deficitarna delovna mesta. Samo združeni in s skupnimi močmi lahko najdemo učinkovite in hitre rešitve ter na tak način postavimo našo Slovenijo na pot uspešnih držav. To je glavni cilj članov, zbranih v stranki NAŠA DEŽELA in predsednice dr. Aleksandre Pivec. Vabimo vas, da se nam pridružite na www. nasadezela.si, da skupaj soustvarjamo zgodbe o uspehu, zadane cilje in vizijo, da omogočimo boljše življenje prebivalcem NAŠIH DEŽEL in Slovenije. Jolanda Mihelič, predsednica LO Dobrepolje-Ivanč-na Gorica-Grosuplje A Sobrače ^Šentvi m december 2021 številka 7 Stranke 11 Mimo nas bežijo očitne stvari, skrite v naključjih. Opazimo očitno in ustvarjajmo pristna naključja. Mirne božične praznike in srečno ter zdravo 2022. Marjan Šareč s sodelavci ž*''"''*-. < - \M BLA ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. NOVO LETO NAJ ZAZNAMUJEJO ZDRAVJE, SREČA IN ZADOVOLJSTVO. VSE DOBRO V LETU 2022! OBČINSKI ODBOR NSi IVANČNA GORICA NSi Novo leto, nov začetek. Naj vam leto 2022 prinese prijetne, dragocene in vesele trenutke. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike, ZDRAVO ter USPEŠNO NOVO LETO 2022. Hkrati pa vam ob državnem prazniku DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI iskreno čestitamo in želimo lepo praznovanje. SREČNO 2022 OO SD Ivančna Gorica DOM DOMOVINSKA LIGA Slovenija Slovencem DOM. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA Policisti opozarjamo na drzne tatvine v vaših domovih Kako delujejo drzni tatovi? • Žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih, tatvine pa se največkrat zgodijo dopoldne. • Tatovi delujejo v skupinah. • Eden izmed tatov vas zamoti z raznimi pretvezami (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in poskuša zvabiti stran od doma. • Drugi tatovi medtem vstopijo v vaš dom ter kradejo denar in vrednejše predmete. POLICIJA SVETUJE POLICIJ« SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE POLICIJA SVETUJE PJI m Kako ukrepati, da ne postanete žrtev tatov? • Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite večjih vsot denarja. • Neznancev ne spuščajte v svoj dom. • Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z balkona ipd.). • V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepričanje, da niste sami doma. • Na pojav takšnih oseb opozorite sosede. • Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luč in se dogovorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi na vaš dom. Kako ukrepati, če postanete žrtev tatov? • Obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Zapomnite in zapišite si čim več podatkov o tatovih (opis zunanjega videza, uporabljeno vozilo, smer odhoda ipd.). • Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili ti v stiku. Recimo STOP PIROTEHNIKI! Kajpravijo o škodljivosti uporabe pirotehničnih sredstev dejstva, dognanja, statistika in zakonodaja: - Proizvodnja in uporaba pirotehnike ima večstranski zelo škodljiv vpliv na okolje in živa bitja! - NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) med drugim opozarja, da pirotehnika pripomore k SPLOŠNI ONESNAŽENOSTI ZRAKA. Strupeni, prašni delci v zraku so za mnoge zelo nevarni, še posebej za pljučne bolnike, za bolnike z boleznimi srca in ožilja, sladkorne bolnike. Okrog novega leta se njihova koncentracija v zraku zelo poveča. Razpadle snovi pirotehničnih sredstev se usedajo na rastline, tla, v vodo, za pirotehničnimi sredstvi ostajajo odpadki. Hudo onesnaževanje okolja se pojavlja tudi v okolici tovarn, kjer izdelujejo pirotehnične izdelke. Predvsem v Aziji so potrjeni primeri »otroškega dela« v tovarnah, kjer izdelujejo pirotehniko. Otroci v težkih delovnih razmerah delajo tudi po več kot 10 ur na dan zato, da »bogati« del našega planeta lahko zastruplja okolje. Pri uporabi pirotehnike gre pogosto za prekomeren HRUP. Poleg fizične bolečine (ušesa) lahko pusti tudi psihične posledice (vznemirjenost, strah, nespečnost ...), prav tako je moteča tudi SVETLOBA v obliki bliskanja. Hrup povzroča domačim in prostoživečim živalim velike težave (ptice izgubijo orientacijo in se zaletavajo, divje živali iščejo varno zavetje, domače živali se strgajo s povodcev, preskočijo ograje ...), kar se odraža na velikem številu tavajočih živali in masovnem sprejemu domačih živali v zavetišča. V Sloveniji se zadnja leta okrog novega leta zgodi manj»piro-tehničnih« nesreč kot nekoč, a vendar preveč. Večinoma gre za površinske opekline in manjše razpočne rane. TRI NESREČE LETNO PA PUSTIJO TRAJNO SKA-ŽENOST ALI CELO INVALIDNOST. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok (npr. petarde), je v Republiki Sloveniji od leta 2008 STROGO PREPOVEDANA. Za kršitev določb o uporabi pirotehničnih izdelkov je v Sloveniji za posameznike predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Na opozorila o nevarnostih in pozive k prenehanju prodaje so se zadnja leta odzvali tudi večji trgovci. Lidlu, ki je leta 2019 prvi iz ponudbe izločil pirotehnične izdelke, je lani sledil Mercator, letos pa še Hofer in Spar. Eurospin jih pri nas nikoli ni prodajal. - Statistični podatki kažejo, da prodaja pirotehničnih izdelkov iz leta v leto upada, in sicer zaradi vse večji ozaveščenosti ljudi o škodljivih vplivih in stroškom nabave pirotehnike. - Bodimo sočutni, poklonimo vsem nam malce več miru, prihranimo vznemirjenje, saj nikoli ne vemo, kdaj se lahko znajdemo v koži ranljivih. Ne glede na zakonodajo bi nam že zdrava pamet morala povedati, da se pirotehniki odrečemo. Popolnoma in v celoti - tako petardam, ki samo pokajo, kot tudi raketam, fontanam in podobnim izdelkom. Če so slednji manj nevarni in njihov glavni učinek ni pok, imajo prav tako škodljive posledice za okolje in živa bitja. Uredništvo i # ^¡k i Af? _ t. T- iV. 1 rm% x ■ Stranka DOM - Domovinska liga Vam želi blagoslovljen Božič in srečno 2022. NE S POKOM, T RAJE S StUSKOrt ij BO ZVIZD! \ ME2 ' NE MEČI PETARD. B+DI ZVEZDA! 12 Okolje december 2021 številka 7 ob pri Šentvidu^ 3Retnaj Muljava Iz poročila Policije Na novembrski seji Občinskega sveta so se svetniki in svetnice seznanili tudi s poročilom o delu Policijske postaje Grosuplje v letu 2020. Poročilo prinaša nekaj zanimivih podatkov, ki se navezujejo na prekrške storjene na območju naše občine, zato smo pripravili kratek povzetek. Sicer pa je zdaj tudi uradno, da je v letu 2023 predviden začetek delovanja samostojne policijske postaje v Ivančni Gorici. Področj'e kaznivih dej'anj Na območju občine Ivančna Gorica je bilo v letu 2020 obravnavanih 309 kaznivih dejanj, skupaj je bil ona celotnem območju PP Grosuplje obravnavanih 962 kaznivih dejanj. V primerjavi z letom 2019 je to kar 22,8 % manj kaznivih dejanj. Delež preiskanosti pa znaša 29,8 % kar je tudi nekoliko manj od preiskanosti kaznivih dejanj leto pred tem. Od vseh obravnavanih kaznivih dejanj so policisti obravnavali v naši občini 244 kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete, 125 velikih tatvin, 16 goljufij, 3 primere izsiljevanja in 19 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Pri kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo družino in otroke je bilo zabeleženih 25 takih dejanj, na področju neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami pa štirje primeri. Obravnavali so tudi tri primere nasilništva in osem primerov grožnje. Področje javnega reda in miru Na tem področju so v naši občini policisti obravnavali 189 primerov. Leto pred tem 138. To pomeni kar 36,95 % rast ugotovljenih kršitev javnega reda in miru. Kot najpogostejša kršitev je zabeležena kršitev zakona o nalezljivih boleznih, 88 primerov. To je seveda posledica epidemije. Zaznanih je bilo še 59 primerov kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru ter posamezni primeri kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, Zakona javnih zbiranjih, Uredbe o odpadkih, Zakona o zaščiti živali, Zakona o orožju, Zakona o osebni izkaznici, Zakona o varstvu kulturne dediščine, Zakona o omejevanju porabe alkohola in Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Prekrški iz področja javnega reda in miru so se najpogosteje zgodili ob sobotah, drugi najpogostejši dan pa bil četrtek. Policisti so v večini primerov kršiteljem izrekli tudi globo. Področje cestnega prometa Na območju občine Ivančna Gorica so policisti v letu 2020 obravnavali 99 prometnih nesreč kar je kar 42,8 % manj kot leto pred tem. Tudi to je seveda posledica ukrepov v času epidemije. Najpogostejši vzrok za prometne nesreče so bili nepravilni premik vozila in neprilagojena hitrost, sledijo nepravilna stran in smer vožnje, neupoštevanje pravil prednosti, neustrezna varnostna razdalja, nepravilno prehitevanje. V enajstih primerih so povzročitelji vozili tudi pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometni nesreč pa je znašala 1,27 grama alkohola na kilogram krvi. Glede na posledice prometnih nesreč je bilo največ prometnih nesreč zgolj z materialna škoda, štirje primeri so bili s hudo telesno poškodbo in 18 z lažjo telesno poškodbo. Policisti so v letu 2020 obravnavali 728 kršitev cestno prometnih predpisov, kar je nekoliko manj od prejšnjega leta. Na območju vseh treh občin na območju PP Grosuplje je bilo vseh kršitev cestno prometnih predpisov 2394. V naši občini je bilo največ ugotovljenih prekoračitev dovoljene hitrosti (327), neuporabe varnostnega pasu (50) , sledijo vožnja pod vplivom alkohola (42), nepravilnost na tovoru, nepravilni premik z vozilom in nepravilnosti pešcev. V zvezi s prekrški so policisti izdali 530 plačilnih nalogov. Matej Šteh jjvnc komunalna podjetje Načrt odvoza komunalnih odpadkov v občini Ivančna Gorica -KS Metnaj v letu 2022 Mn JAN Lu 3 K> 17 34 31 4 II IE 35 6 ie 19 as e a »ej 7 14 9 RB 7 H El 58 I B IS S S 9 16 23 3 IO 17 54 4 II IS ^ 14 21 20 (K.n, 1 e is aa 29 t« 2 9 6 E3 30 ut 3 10 17 a4 31 4 II IB H I B 15 ¿J tf) 3 & IS 33 30 5 ia 19 26 6 13 ao 37 5 ia ia 36 G 13 30 27 a ii is as ? 9 16 23 30 G 13. 30 37 pen S 12 19 £6 3 10 (7 24 31 7 m ai ae 6 13 EO 37 IS ES a is s 29 7 14 2i se S 12 19 36 3 9 16 33 30 ■JL-I I 8 IS ffiB 6 13 20 27 3 IO 17 34 p« ttb 2 9 16 A3D 7 4 21 38 4 |l IS 26 ub LIL-J 3 10 17 24 S 16 32 39 5 IS 19 3G Md (UMI JUL 4 II IB S AVG 1 B 15 2£ 29 56P 5 12 19 36 pMl lCf 5 13 19 36 2 9 16 33 30 6 13 30 37 1of b 13 30 27 3 IO 1? ¿4 S 7 14 31 3B t(l 7 14 31 28 4 l| 13 3S 1 d IS 22 39 iit P" 1 S 15 22 29 S 12 19 36 a & 16 £3 30 HK 3 9 16 33 30 6 13 30 27 3 10 17 34 ub «d 3 10 \7 24 31 7 14 21 2« 4 11 iS 25 Md P"> OKT £ 10 17 24 31 NOV 7 14 31 38 D6C 5 ia 19 as pMl ior 4 II IB 25 1 S 15 32 29 6 13 20 27 LOi Uv S 13 19 E6 a s 16 33 30 7 14 ai 23 M*- S 30 £7 3 IO 17 24 I B 15 33 39 7 14 a* 38 4 II 13 as 3 9 16 33 30 I B 6 33 39 5 13 19 EG 3 IO 17 34 31 2 & t6 23 30 6 13 20 27 4 II IS 26 Lmnda: m Oitmr mriam miiitji ' i metinii mmrnoinii ao^ftun l l ftlimr l*r*KMi m^i-rtj* Ot.vv nnvnrnili «t^Ktu^' OOVOf (BtMKiie SfSMitl« "1 OHMUKELd OpfOF*) A Sobrače m december 2021 številka 7 Okolje 13 NAČRT ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV V LETU 2022 V OBČINI IVANČNA GORICA I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE Mešane komunalne odpadke in mešano embalažo se bo odvažalo vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike, izmenično na 14 dni razen praznika »Dan mrtvih« 1. 11. odpadkov ne bomo odvažali. Odvoz bomo nadomestili s prvo soboto po prazniku, to je 5.1 1. (dne 3. 1. 2022 se začne odvoz mešanih komunalnih odpadkov - črni zabojnik). Izjema je KS Metnaj, ki se bo odvoz skozi celotno leto izvajal v obratnem vrstnem redu, kot velja za odvoz odpadkov v občini Ivančna Gorica (dne 7. 1. 2022 se začne odvoz mešane odpadne komunalne embalaže). Ponedeljek: Torek: Sreda: Četrtek: Petek: KS IVANČNA GORICA, brez naselja Spodnja Draga Naselje Spodnja Draga, KS AMBRUS, KS KRKA, KS VIŠNJA GORA, KS ZAGRADEC, KS MULJAVA - brez naselij: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež KS DOB, KS SOBRAČE, KS TEMENICA, KS MULJAVA - naselja: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež KS ŠENTVID - brez naselij: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje KS METNAJ, KS STIČNA, KS ŠENTVID - naselja: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje II. ODVOZ BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV Biološko razgradljive odpadke se bo, ne glede na praznike (izjema je enaka kot pri točki I.), v poletnem času odvažalo enkrat na teden, v zimskem času (od 15. 11. do 15. 3.) enkrat na 14 dni. Ponedeljek: KS DOB, KS ŠENTVID, KS STIČNA, KS METNAJ, KS MULJAVA, KS KRKA, KS ZAGRADEC, KS AMBRUS, KS SOBRAČE, KS TEMENICA, KS VIŠNJA GORA -OKOLICA, brez naselja Višnja Gora (prvi odvoz 3. 1. 2022) Sreda: KS IVANČNA GORICA, KS VIŠNJA GORA - naselje Višnja Gora (prvi odvoz 5. 1. 2022) III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV Torek: steklo (odvoz na 14 dni, z začetkom 4. 1. 2022) Sreda: papir in karton (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Naročilo odvoza kosovnih odpadkov lahko naročate na naši spletni strani: jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV http://odpadki. POMLADANSKI PREVZEM sobota 5. 3. 2022 Temenica parkirišče pri trgovini 7.30 - 8.00 Radohova vas parkirišče pri železniški postaji 8.15 - 8.45 Dob na avtobusni postaji 9.00 v 9.30 Šentvid pri Stični parkirišče pri OŠ 10.00 - 11.00 Stična parkirišče pri samostanu 11.30 - 12.30 Ivančna Gorica parkirišče pri Zdravstvenem domu 13.00 - 14.00 Muljava parkirišče pred kulturnim domom 14.30 - 15.30 Višnja Gora parkirišče pri »Cestnem podjetju« 16.00 - 17.00 ponedeljek 7. 3. 2022 Ambrus parkirišče pred družbenim domom 14.30 - 15.30 Zagradec parkirišče pri trgovini KZ 16.00 - 17.00 Krka parkirišče pri Gostišču Krka 17.30 - 18.30 JESENSKI PREVZEM sobota 8. 10. 2022 Temenica parkirišče pri trgovini 7.30 - 8.00 Radohova vas parkirišče pri železniški postaji 8.15 - 8.45 Dob na avtobusni postaji 9.00 - 9.30 Šentvid pri Stični parkirišče pri OŠ 10.00 - 11.00 Stična parkirišče pri samostanu 11.30 - 12.30 Ivančna Gorica parkirišče pri Zdravstvenem domu 13.00 - 14.00 Muljava parkirišče pred kulturnim domom 14.30 - 15.30 Višnja Gora parkirišče pri »Cestnem podjetju« 16.00 - 17.00 ponedeljek 10. 10. 022 Ambrus parkirišče pred družbenim domom 14.30 - 15.30 Zagradec parkirišče pri trgovini KZ 16.00 - 17.00 Krka parkirišče pri Gostišču Krka 17.30 - 18.30 VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO), v soboto, 23. 4. 2022, po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: ČAS ZBIRANJA: Skupina 1: SOBRAČE - pri gasilskem domu 7.30 - 7.45 TEMENICA - pri trgovini 8.00 - 8.30 ŠENTPAVEL NA DOLENJSKEM- pri trgovini Agrograd 8.45 - 9.00 PETRUŠNJA VAS - pri ekološkem otoku 9.15 - 9.30 ŠENTVID PRI STIČNI - pri gasilskem domu 9.45 - 10.15 RADOHOVA VAS - na železniški postaji 10.30 - 10.45 DOB- na avtobusni postaji 11.00 - 11.30 HRASTOV DOL - sredi naselja 11.45 - 12.00 MLEŠČEVO - pri ekološkem otoku 12.15 - 12.30 METNAJ - pri gasilskem domu 12.45 - 13.15 STIČNA - na glavni avtobusni postaji 13.30 - 14.00 Skupina 2: AMBRUS - pred Kmetijsko zadrugo 7.30 - 8.00 ZAGRADEC - pri šoli 8.30 - 9.00 VELIKE LESE - pri cestni bazi 9.15 - 9.45 KRKA - parkirišče Rebolj 10.00 - 10.30 MULJAVA - pred družbenim domom 10.45 - 11.00 IVANČNA GORICA - pri stanovanjskih blokih ob Ljubljanski cesti 11.15 v 11.45 MALO HUDO - pri gasilskem domu 12.00 - 12.15 VRH NAD VIŠNJO GORO - pri gasilskem domu 12.30 - 13.00 VIŠNJA GORA - na železniški postaji 13.15 - 13.45 KRIŠKA VAS -pri gasilskem domu 14.00 - 14.15 Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik ...), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice ipd. VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Odpiralni čas POLETNI DELOVNI ČAS (1. 3. - 31. 10.) pon - pet 7.00 - 19.00 sob 8.00 - 14.00 ZIMSKI DELOVNI ČAS (1. 11. - 28. 02.) pon - pet 8.00 - 16.00 sob 8.00 - 14.00 nedeje in prazniki ZAPRTO Občani lahko v zbirnem centru brezplačno oddaj'o: - papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embalaža ipd.); - mešano embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike ipd.); - stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla ipd.); - odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto) - kovine (drobne kovine, večji kosi, kot so radiatorji, peči ipd.); - kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peči, športni rekviziti ...); - odpadno električno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.); - nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpadna olja, manjša električna in elektronska oprema v dolžini do 25 cm ipd.); - odpadni tekstil - za ponovno uporabo (oblačila, obutev); - PVC rolete (okenske plastične rolete); - odpadno plastiko (plastične igrače, večje plastične kose ...); - odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska občin); - inertne gradbene odpadke (beton, opeka, ploščice) - manjše količine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto/gospodinjstvo); - lesne odpadke z vrtov in gospodinjstev (do 500 kg/leto). Občani lahko proti plačilu v zbirnem centru oddajo: - preostanek komunalnih odpadkov; - biološko razgradljivi odpadki; - lahke izolacijske odpadke; - mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajo pod enakimi pogoji kot fizične osebe, razen odpadne azbestne kritine in odpadni les (proti plačilu) ter mešanih ali inertnih gradbenih odpadkov, ki jih v zbirnem centru ne morejo oddati. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa, naše spletne in Facebook strani ter lokalnega radia Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2022. Javno komunalno podjetje Grosuplje Javno komunalno podjetje Grosuplje 14 Kmetijstvo december 2021 številka 7 IlitttMi Podjetniški kotiček z Območno obrtno -podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE (na www.ooz-grosuplje.si preverite pogoje subvencionirane udeležbe): • Spletni strokovni seminar »RAČUNOVODSKI IN DAVČNI OBRAČUN ZA LETO 2021«, četrtek, 3. 2. 2022. Udeležba na seminarju je za upravičena podjetja brezplačna, je pa potrebna predhodna prijava, najkasneje do 28. 1. 2022. Predavateljica Jasmina Malnar Molek, davčna svetovalka OZS. NA OOZ GROSUPLJE SMO ZAKLJUČILI Z IZVEDBO PROGRAMA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V LETU 2021: Podobno kot v letu 2020 je bila tudi letošnja izvedba izobraževanj in poslovnih dogodkov v okviru Programa spodbujanja razvoja malega gospodarstva na OOZ Grosuplje, zaradi koronavirusa precej otežena. Veseli nas, da so bili seminarji, ki so potekali preko spleta, lepo sprejeti, na kar kaže dobra obiska-nost. Izvedli smo 12 večjih dogodkov, od tega jih je več kot polovica potekalo v živo, seveda ob upoštevanju vseh aktualnih zaščitnih ukrepov. Vseh naših izobraževanj se je udeležilo preko 250 lokalnih podjetnikov in podjetnic ter njihovih zaposlenih, veliko tudi iz občine Ivančna Gorica. Po letu premora smo oktobra ponovno organizirali Srečanje lokalnih podjetnic in poslovnih žensk, ki je vedno dobro obiskana prireditev. Zaradi omejenega števila udeležencev smo morali usposabljanje voznikov za kodo 95 izvesti kar dvakrat. V letu 2021 smo na OOZ Grosuplje Izvedli webinarje (spletne seminarje) o zaključnem računu, o poročanju o embalaži, o zaposlovanju delavcev, o orodju Zoom ter orodju »Google my bussines«, učili smo se o programu Autocad ter o napredni rabi Excela. Promovirali smo zdravo delovno okolje ter s sodelovanjem s SPOT Osrednja Slovenija redno izvajali davčna in računovodska svetovanja. Na naši spletni strani si lahko ogledate foto utrinke iz naših preteklih dogodkov ter preverite naša prihajajoča izobraževanja. Podjetniki in podjetnice iz občine Ivančna Gorica, vljudno vabljeni, da se udeležite katerega izmed njih. Na OOZ Grosuplje ves čas epidemije odgovarjamo na številna vprašanja podjetnikov in podjetnic ter aktivno pojasnjujemo sprejete vladne ukrepe. Delili smo tudi brezplačno zaščitno opremo, v obdobju november 2020 - maj 2021 smo med lokalna podjetja z do štirimi zaposlenimi v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo razdelili preko 200.000 zaščitnih mask, celotna OZS skupaj pa kar približno 10 milijonov kosov zaščitnih mask. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje člane in stranke obveščamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa COVID- 19 možen ob izpolnjevanju PCT pogoja in po predhodnem dogovoru. Vsa komunikacija poteka preko elektronske pošte ooz. grosuplje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves čas epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www. ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. BODOČI ČEBELARJI, POZOR! Razmišljate o čebelarjenju in bi se želeli včlaniti v enega izmed dveh čebelarskih društev? Takšna priložnost je le enkrat letno, in sicer na občnem zboru posameznega društva. ČD Krka in Zagradec: Drugi teden v januarju 2022 (Marjan Volaj, 030 996 007) ČD Stična: 22. januar 2022: (Joži Pevec, 031 351 121) Vabljeni v čebelarske vrste! Naj medi! Čebelarji ČD Stična ter ČD Krka in Zagradec Stiski čebelarji s ponosom zremo v iztekajoče se leto Na prvo decembrsko nedeljo smo v baziliki Žalostne Matere božje praznovali že deseto Ambroževo mašo. Vodil jo je opat Maksimilijan File skupajs somaševalcema, patrom Avguštinom Novakom in župnikom Brankom Petaurejem. Kljub težki čebelarski sezoni in vsem omejitvam smo se lahko zahvalili za veliko dobrega, saj je za nami izredno uspešno društveno leto. Ob Svetovnem dnevu čebel smo se zahvalili vsem, ki so nam pomagali pri tem, da smo leta 2020 ob OŠ Stična dobili učni čebelnjak. Na dogodek smo povabili predstavnike Občine Ivančna Gorica, predsednika Čebelarske zveze Slovenije in predstavnike Prve osebne zavarovalnice d. d. ter jim podelili društveno priznanje Emila Rothschutza. Letošnje leto je posvečeno praznovanju 300. obletnice rojstva Petra Pavla Glavarja. Ob tej priložnosti smo se udeležili dobrodelnega Glavarjevega pohoda, ki se je začel v Komendi in zaključil na Lanšprežu. Prav na Lanšprežu, kjer je Peter Pavel Glavar tudi pokopan, se je nato odvila velika slovesnost in podelitev Glavarjev odličij, ki so jih prejeli tudi nekateri naši člani. Na Lanšprežu pa smo v nastajajočem drevoredu lip postavili spominsko obeležju Emilu Rothschutzu. Naša letošnja društvena ekskurzija je letos potekala po Primorski, kjer smo spoznavali obalo ter navezali nove prijateljske vezi s čebelarji iz Ilirske Bistrice. Zahvala Občini Ivančna Gorica, Čebelarski zvezi Slovenije in Prvi osebni zavarovalnici d.d. za postavitev učnega čebelnjaka pri OŠ Stična Dan odprtih vrat slovenskih čebe- delček našega dela. larjev je bil iz pomladnega pomaknjen na jesenski čas. Krožkarje matične šole OŠ Stična je sprejel čebelar Toni Ceglar, jim razkazal svoje čebelarstvo in jim za konec podaril kozarčke medu. Jesen je zaznamovala tudi postavitev Učne poti ob učnem čebelnjaku, ki je nastala v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. Postavili smo 15 tabel s poučno vsebino o kranjski čebeli in čebelarstvu, v prihodnjem letu pa načrtujemo še nadgradnjo le-te. Slovenski tradicionalni zajtrk tudi letos ni potekal tako, kot smo vajeni. Čebelarji vrtcev in šol nismo obiskali, je pa v ta namen na matični šoli nastala lepa razstava naših čebelarjev, ki so otrokom približali Z oktobrom se je zaključil tudi evropski projekt Štartaj kot čebelar, pri katerem smo aktivno sodelovali. Zagotovo pa je bilo največ pozornosti usmerjeno v odprtje Hiše kranjske čebele, kjer nastaja novo slovensko čebelarsko središče. Veselimo se dogajanja v hiši ter vseh izobraževanj in ostalih dohodkov, ki sledijo. Ob koncu Ambroževe maše, na kateri smo prosili za boljša čebelarska leta za svoje čebele in zase, pa čebelarji z optimizmom zremo v prihodnost in se veselimo toplih mesecev, ki jih bomo preživljali v družbi svojih malih prijateljic. Naj medi! Za ČD Stična Petra Peunik Okorn Tržnica bo pred prazniki obratovala po spremenjenem delovnem času Organizator ponudbe na Tržnici Ivančna Gorica sporoča, da bo tržnica obratovala pred prazniki po spremenjenem obratovalnem času, in sicer v četrtek, 23. 12. 2021, in v četrtek, 30. 12. 2021, v času od 10.00 do 16.00. Obiskovalcem in strankam bo na voljo vsa redna ponudba, med katero najdete tudi novo ponudbo penečih vin, s katerimi boste nazdravili novemu letu 2022. Ponudniki na Tržnici Ivančna Gorica redno zagotavljajo ponudbo lokalnih pridelkov in živilskih izdelkov. Tudi na predprazničnih dneh bodo ponudniki pripravili običajno ponudbo domačih pridelkov ter potic in prazničnega peciva. Vabljeni k obisku in nakupu na tržnici v Ivančni Gorici, v četrtek 23.12. in v četrtek 30.12., med 10.00 in 16.00. Še vedno pa veljajo ukrepi NIJZ, zato prosimo vse, da upoštevajo navodila za kupce in ponudnike na tržnici v Ivančni Gorici: • Obisk tržnice se priporoča le zdravim osebam. • Pred vstopom na tržnico je obvezno razkuževanje rok. • Vsak ponudnik mora tudi na stojnici zagotoviti uporabo razkužila. • Upoštevati je treba varnostno razdaljo, in sicer vsaj 2 metra med strankami ter prodajalcem. • Zaradi zagotavljanja preventivnih ukrepov se priporoča obisk tržnice brez spremstva. VSEM BRALCEM KLASJA, PREDVSEM PA PODJETNIKOM IN PODJETNICAM, ŽELIMO ČIM BOLJ MIREN ZAKLJUČEK LETA TER LEPE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA ČIM VEČ OSEBNIH IN POSLOVNIH USPEHOV. SREČNO. VAŠA OBMOČNA OBRTNO - PODJETNIŠKA ZBORNICA GROSUPLJE. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Popolnoma električen IONIQ 5. Vaš novi ponos. Bodite ponosni na svoja dejanja. Zagotovite si čisto sedanjost in brezkrbno prihodnost. Popolnoma električni IONIQ 5 vas bo popeljal do 481 km daleč in to popolnoma brez emisij. Baterijo boste napolnili le v 5 minutah za 100 km, ali v18 minutah z 10 % na 80 %. Bodite del brezemisijske prihodnosti. Hyundai je na poti,da do leta 2045 postane podnebno nevtralno podjetje. Nevtralizirali bomo izpuste COs vseh procesov vključno s proizvodnjo. Bodite naš ponos! HYurmni ra^cuEl Poraba goriva: 0,0 1/100 km; emisije plinov COa: 0,0 g/km. E^lj "**"***" Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega Ijj ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.sl. Srečno vožnjo v novem letu 2022 vam želi kolektiv Avto Kavšek, Ivančna Gorica A Sobrače ^Šentvi m december 2021 številka 7 Kmetijstvo 15 Okrepimo se s čebeljimi pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov Čebelji pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov, vir: arhiv CZS Med in cvetni prah sta živili, ki sta nepogrešljivi za preventivno krepitev imunskega sistema v jesenskem in zimskem času, ko je večja možnost pojava in širjenja virusov, prehladov in drugih zdravstveni nevšečnosti. Ljudje smo bili že v preteklosti inovativni pri oblikovanju in izražanju idej, ki so se odražale na raznovrstnih izdelkih iz medu in čebeljih pridelkov. Poznamo tradicionalno izdelavo lectovih src in me-denjakov. Čedalje bolj je priljubljen kremni med, ki mu dodajajo raznovrstne sestavine, kot so cvetni prah, propolis, matični mleček, liofilizira-no sadje, kakav, oreščki in podobno. Nekateri izdelujejo propolisovo tinkturo, medeni kis in raznovrstne medene pijače, kot so medica, medeno žganje, medeni liker, medeno pivo in peneča medica. MED - SLADILO NAMESTO SLADKORJA Vsaka vrsta medu ima svojevrstne značilnosti in daje jedi ali pijači posebno aromo. Lahko ga uporabimo v različnih kombinacijah in pri vseh dnevnih obrokih kot nadomestek sladkorja ali kot dodatek k jedem. Svojo hrano lahko popestrimo z nakupom različnih vrst medu. Temne vrste medu, kot so kostanjev, gozdni, smrekov in hojev med, so primernejše za medenjake in močnejše jedi, kot so obare in mesne jedi. Kostanjev med vsebuje obilo cvetnega prahu, zaradi katerega ima tudi bolj grenko aromo in posebno vrednost. Svetlejše vrste medu, kot so lipov, cvetlični in akacijev med pa so primerne za nežnejše pecivo v kombinaciji z mandlji, lešniki, marcipanom, za zavitke, sadne solate, zelenjavne juhe, zelenjavne jedi, solate in medene napitke. Med deluje protibakterijsko, vsebuje minerale, beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline in je vir antioksidantov, ki krepijo imunski sistem in povečujejo odpornost. Poleg čaja lahko sladkamo tudi druge pijače, kot so kava, limonada, le- deni čaji in sadni sokovi. Pri sladka-nju jedi in pijač z medom moramo biti pozorni na to, če jih želimo zgolj osladiti. V tem primeru jim dodamo cvetlični ali akacijev med. Kadar jim dodamo kostanjev ali gozdni med, pa bodo imele jedi in pijače posebno aromo. Pomembno je, da v kuhinji uporabljamo lokalno pridelan med, ki smo ga vajeni. Pri nakupu lokalnega medu ne gre le za podporo slovenskemu čebelarju, ampak tudi za manj možnosti za razvoj alergij, ki so reakcija ob zaužitju tujih snovi, ki jih naš organizem ni vajen. CVETNI PRAH - NEPOGREŠLJIV PREHRANSKI DODATEK Poleg nektarja ali mane, ki jo v mednem želodčku čebele prinašajo v panj in nato predelajo v med, pa se ob obisku cveta na dlačice čebele oprime tudi cvetni prah različnih rastlin. Med poletom ga čebela s pomočjo sprednjih nog prečeše in shrani v posebnih koških na zadnjih nogah. Cvetni prah je raznolikih barv. Barva je odvisna od rastline, na kateri ga je čebela nabrala. Cvetni prah je lahko dodatek naši vsakodnevni prehrani. Vsebuje idealno razmerje vseh sestavin, ki jih organizem potrebuje za delovanje, povečanje odpornosti in ohranjanje zdravja. Uživajo ga lahko tako zdravi kot tudi bolni ljudje. Pred uživanjem cvetnega prahu se je treba prepričati, da nismo nanj alergični. Pri zdravih ljudeh je priporočljivo uživanje cvetnega prahu v prehodnih obdobjih leta, torej na prehodu iz poletja v jesen in na prehodu iz zime v pomlad. Cvetni prah lahko uživamo samostojno, lahko pa ga namakamo in zaužijemo v kombinaciji s čajem, naravnim sokom, jogurtom, mlekom ali medom, saj s tem dosežemo boljši izkoristek hranilnih snovi, ki jih vsebuje cvetni prah. Med in drugi čebelji pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov so kori- Pijmo kavo in čaj z medom, vir: arhiv ČZS stni, naravni ter obujajo slovensko tradicijo in kulturno dediščino. Poleg tega, da jih uživamo in vključujemo v vsakodnevno prehrano, so tudi lično in uporabno darilo o b prihajajočih praznikih, tako za prijatelje in sorodnike kot tudi za poslovne partnerje. Zaživela kartica pomagam čebelam in ostalim opraše-valcem Kartica »Pomagam čebelam in ostalim opraševalcem« je namenjena splošni javnosti in podjetjem kot poslovno darilo. Projekt je usmerjen k spodbujanju sajenja medovitih rastlin in posledično zagotavljanja večje količine hrane za čebele in ostale opraševalce. Hkrati je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu čebel in ostalih opra-ševalcev ter njihove ekosistemske storitve opraševanja, ki je ključna za prehransko varnost. Z nakupom kartice bodo imeli posamezniki in podjetja možnost, da pripomorejo k izboljšanju stanja. Ob nakupu podporne kartice v vrednosti 20 € bo del sredstev namenjen nakupu ter sajenju sadik medovitih dreves in semen medovitih rastlin, posameznik pa bo prejel tudi darilo, ki je naravnano trajnostno v skladu z ohranjanjem narave in sajenjem medovitih rastlin. Ob nakupu kartice posameznik prejme e-potrdilo Posvojitelj me-dovitega drevesa, USB-kartico Pomagam čebelam in ostalim opra-ševalcem za podpornike čebel in ostalih opraševalcev, vrečko semen medovitih rastlin, ki so vir hrane za čebele in ostale opraševalce, ročno izdelano trajnostno nakupovalno vrečko, izdelano na način ponovne uporabe, knjigo o učinkoviti rabi čebeljih pridelkov - Zdravnik svetuje, avtorja prim. Petra Kapša, dr. med., nogavice Brez čebel ni življenja in svinčnik za podpornike čebel in ostalih opraševalcev. Kartico lahko naročite s skenira-njem QR kode, ki je na fotografiji, ali na el. naslovu tina.zerovnik@ czs.si. Vabljeni posamezniki, društva in podjetja, da z nakupom kartice postanete podporniki čebel in ostalih opraševalcev! Tina Žerovnik, svetovalka za ekonomiko pri JSSČ Z Š A M Ivančna Gotica Vsem svojih članicam In fclaijgm ter njihovim družinam, občanom Občine IvanČha Gorica, ter vsem -ai udeležencem v cestnem prometu, * želi vesele božične praznike ter ¿ srečno in uspešno novo leto 2022, na cestah pa želimo predvsem veliko več strpnosti, humanosti, solidarnosti In varno vožnjo. Ob tej priložnosti si* zahvaljujemo Občini Ivančna Gorica in delovnim organizacijam v naši Občini za uspešno sodelovanje in podporo v od ha J af očem letu. ■JO Z^AK [viníiia Güinca DAVNO POSEJANO SEME JE STOKRAT VZKLILO, DA BI OB LETU ZNOVA SEJALI. Kmetijska zadruga Stična želi svojim članom, delavcem, strankam, kooperantom, poslovnim partnerjem in občanom VESEL BOŽIČ in SREČNO LETO 2022. Radost in toplina prihajajočih božičnih dni naj vas spremlja skozi vse dni v letu. Naj bo leto 2022 uspešno, zdravo in spomina vredno. Vsem se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje, in vas in vaše najbližje vabimo, da v letu, ki prihaja, vzajemno sodelovanje še nadgradimo, K ^ Imejmo oči, da vidijo naj6otjše; srce, ki odpušča najsfa6še; um, kipoza6ja sfa6o in dušo, ki nikoli ne izgu6i vere. Življenje je lepše, ko vidimo cilje. Tudi v fetu 2022 6omo gfedad za vas, gfedaCi z vami in z vami vided cijje! SREČNO 2022! Društvo invalidov Grosuplje ^gi Vrste slovenskega medu, vir: arhiv CZS Praznični čas je čas povezovanja, druženja, veselja, ki je tudi v letošnjem posebnem letu ponovno drugačen. Je čas, ko se še bolj zavemo, koliko nam pomenijo ljubezen, sočutje, prijaznost, hvaležnost. Tudi na daljavo. is < Ta močna energija naj prevzame vse, naj bo kot luč, ki osvetljuje vsak naš korak in nam kaže pravo pot. A Naj vam novi čas prinese vse in še več, kar smo v starem letu zamudili. Prijazne in blagoslovljene božične praznike in zdravja, miru, veselja, srčnosti in drobnih radosti v vas in povsod okoli vas. SREČNO 2022 vsem želimo članice in predsednica Društva podeželskih žena Ivanjščice Renata Čebular 16 Krajevne skupnosti december 2021 številka 7 Štorklje niso odletele v tople kraje Zagotovo je marsikateri občan v našem občinskem središču opazil, da kljub zimi štorkljino gnezdo ne sameva. Letos bodo ivanške štorklje očitno prezimile doma in marsikoga je to že skrbelo, saj že od nekdaj velja, da se ptice selivke pozimi umaknejo v toplejše kraje. Tudi naše štorklje že nekaj let, pred jesenjo zapustijo Ivančno Gorico in se vrnejo spomladi. Bela štorklja (Ciconia ciconia) je ptica selivka, ki se navadno že v mesecu avgustu odpravi na več 10.000 km dolgo pot do svojih prezimovališč v podsaharski Afriki. V zadnjih letih pa so raziskovalci po večjem delu Srednje Evrope začeli opažati, da nekatere štorklje jeseni ne odletijo, ampak prezimujejo kar v bližnji okolici gnezd. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki deluje že od leta 1979, je še posebej zaslužno za boljše poznavanje in zaščito ptic pri nas. Gospa Tjaša Zagoršek je o spremembah glede prezimovanja povedala naslednje: »Skupaj z dvigovanjem temperatur in pogostimi milimi zimami je v večini slovenskih krajev med hladnejšo polovico leta snega malo ali pa ga sploh ni. Tega pa nismo opazili samo mi, temveč tudi marsikatera štorklja. In tako dandanes ni nobena redkost videti belo štorkljo pri nas v zimskem času. Mraz ptice dobro prenašajo, pomembna je hrana. V zimskem času lovijo miši ali ribe in verjetnost, da preživijo zimo tukaj, je večja od verjetnosti preživetja med selitvijo. Zavedati se moramo, da predstavlja selitev za vsako vrsto veliko tveganje. Tako na poti kot tudi na prezimovališču veliko ptic 2Retnaj pogine od izčrpanosti, zastrupitev ali pa so žrtev plenilcev, krivolovcev itd. Tveganje, da preživijo selitev je nenadoma večje, kot pa tveganje, da ostanejo pri nas v zimskem času. Spremembe pri selitvenih vzorcih bele štorklje opažajo tudi drugod po Evropi. Na primer španska populacija belih štorkelj se je včasih redno selila čez Gibraltar v Afriko. Danes se praktično ne seli več, štorklje čez zimo ostanejo v Španiji in se prehranjujejo na smetiščih.« Kot so še sporočili iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, so letos na območju Slovenije zabeležili že kar 15 osebkov belih štorkelj, ki bodo prezimile doma. Poleg naše »ivanške« tudi v Račah, Stražgonjci, Sestržah, Logatcu in Slovenj Gradcu. V društvu se zahvaljujejo tudi našim občanom, ki jih tedensko obveščajo o opazovanju bele štorklje. Podatkov o prezimo-vanju ptice bodo tudi v prihodnosti zelo veseli. Matej Šteh »Drive in« Miklavž v Hrastovem Dolu Zaskrbljenost, da je Miklavža morda ujel COVID in da ga letos v Hrastov Dol sploh ne bo, je bila odveč. V soboto, 4. decembra, ob 17.00 uri je Miklavž prispel na vozu s konjsko vprego v Hrastov Dol in kot se zanj spodobi, z darili ter v spremstvu dveh angelčkov in dveh parkeljnov. Miklavž je letošnje obdarovanje izvedel na športnem igrišču pri šoli v Hrastovem Dolu. Tokrat na bolj moderen način, in sicer na »drive in« način. S pomočjo dveh angelčkov je otroke obdaroval kar v avtomobilih. Starši in stari starši so otroke na Miklavževo obdarovanje pripeljali iz celotne Krajevne skupnosti Dob. Miklavž je naštel preko 100 avtomobilov in je bil zelo vesel, da je za vse otroke pripravil ravno dovolj daril. Za letošnje miklavževanje so poskr- beli v Krajevni skupnosti Dob, za kar gre zahvala njenemu predsedniku Andreju Pušljarju. Za organizacijo in izvedbo so poskrbele članice Odbora za družbene dejavnosti pri krajevni skupnosti: Simona Boh, Branka Kastelic, Suzana Šipek, Lidija Štrus, Anica Turk in Joži Virant. Miklavža je na vozu s konjsko vprego vozil na okoli Stane Berčon iz Lučarjevega Kala. Gasilci iz Hrastovega Dola pa so poskrbeli, da je Miklavževo obdarovanje potekalo varno (v skladu s priporočili NIJZ), nemoteno in v zadovoljstvo vseh, še posebej najmlajših, ki se niso mogli načuditi Miklavžu na vozu s konjsko vprego, angelčkom in par-keljnom. Dušan Štepec Naši Foksnerji v praznični čas z novo melodijo Ansambel Foksnerji, katerega večji del zasedbe prihaja iz naše občine, že nekaj let uspešno deluje, mnogi pa se ga morda spominjate še pod njihovim prejšnjim imenom Ansambel Hec. No, fantje že nekaj časa vedo, da ustvarjanje narodno zabavne in popularne glasbe ni hec in so se svojega hobija lotili zelo resno. Še toliko bolj je to pomembno v obdobju epidemije, ki močno vpliva na organizacijo družabnih dogodkov, veselic in koncertov. Naši Foksnerji, Matevž Kavšek, Dominik Kastelic, Matjaž Gorenc in Rok Šantej ustvarjajo že leto in pol in glede na trenutne razmere so tudi oni več časa posvetili ustvarjanju lastnih skladb. Poleti so posneli novo polko z naslovom V dobri družbi, za Miklavža pa so publiki predstavili svojo najnovejšo praznično polko z naslovom Ko lučke gorijo. Pesem je še kako primerna za decembrski čas in nas opominja, da si moramo vzeti čas drug za drugega, še posebej za svoje najdražje. Skladba je narejena v počasnem ritmu polke z dodanimi prazničnimi zvončki, da se še bolj zlije s prazničnim časom. Avtor besedila je Igor Pirkovič, avtor melodije pa še eno domače ime Primož Ilovar iz skupine Gadi, aranžma pa so fantje ustvarili sami. Dobri skladbi seveda sledi tudi ustvarjalno snemanje videospota, ki so ga za tokratno skladbo Foksnerji snemali v Kranjski Gori. En del je nastal v Hiši pod gorami, drugi del pa v t. i. Alpski vasici v centru Kranjske Gore. Nova skladba se že vrti po radijskih postajah, fantje pa vabijo tudi k ogledu njihovega YouTube kanala. Matej Šteh Več paketov, več prihranka! Povežite več mobilnih ali fiksnih paketov v svojem gospodinjstvu in prihranite. Ze od Mobilni paketi 99 € ' na mesec Al.si Al Grosuplje Brvace la, Grosuplje M 040 979 788 Ponudbo za pakete MIO lahko izkoristijo vsi novi in obstoječi naročniki Al (če imajo sklenjeno Pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti, pod pogoji te pogodbe). Paketi MIO med drugim vključujejo neomejeno količino prenosa podatkov, pri čemer se po doseženih 10 GB prenosa podatkov v obračunskem obdobju pil paketu mlniMIO, 100 GB pri paketu midiMIO in 500 GB pri paketu maksiMIO hitrost prenosa podatkov zniža na 2/1 Mb/s. Več o paketih MIO na Al.si. Za pakete MIO veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storite? za potrošnike oziroma pravne osebe In podjetnike, Posebni pogoji za Izvajanje mobilnih storitev ter Opis paketov MIO, ki so skupaj s cenami ostalih storitev na voljo na 040 40 40 40, Al.si in na prodajnih mestih Al. Al Slovenija, d. d., AmeriSka cesta 4, SI-1000. A Sobrače m december 2021 številka 7 Krajevne skupnosti 17 Novosti v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični Vlada Republike Slovenije je dne 9. 11. 2021 sprejela Odlok o ustanovitvi novega javnega zdravstvenega zavoda Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični, skrajšano ime bolnišnice je BOŠ. Specialna bolnišnica že dolgo izvaja bolnišnično dejavnost na področju zdravljenja kronično obolelih otrok s prejšnjim imenom Center za zdravljenje bolezni otrok (CZBO). Našo spletno stran najdete na spletnem naslovu: www.bos-sentvid.si, za e-poštno poslovanje uporabljamo el. naslov: info@bos-sentvid.si. Hkrati obveščamo, da je v zaključni fazi izbira izvajalca za gradnjo novega bolnišničnega objekta, ki bo rešil prostorsko stisko in tako zagotovil času primerne pogoje za zdravljenje otrok, kakor tudi boljše pogoje za delo za vse zaposlene. Začetek gradnje je predviden v januarju 2022, projekt pa je financiran s sredstvi EU kohezijske politike, in sicer: Evropski sklad za regionalni razvoj (80%) 4.419.122,21 EUR, slovenska udeležba (20%) 1.104.780,55 EUR, Proračunski sklad po Zakonu o investicijah 454.097,24 EUR in Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični 304.077,44 EUR. Z mesecem decembrom 2021 začenja delovati tudi Razvojna ambulanta z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo, ki bo bistveno Socialnim oskrbovalkam so se pridružili kar trije Miklavži Prikaz izgleda bodoče bolnišnice skrajšala čakalne dobe obravnav dojenčkov in večjih otrok z razvojnim zaostankom ter hujšimi nevro- loškimi okvarami. Tanja Smrekar, v. d. direktorice Člani DU Šentvid pri Stični optimistično v novo leto December je tu in z njim praznični utrip. Doživljamo ga drugače, ne zdi se nam tako vesel kot pretekla leta. V letu 2020 nas je zaznamovala pandemija in nam pustila neizbrisan spomin vse do danes. DU Šentvid pri Stični deluje v omejenem obsegu. V letu 2020 in 2021 ni bilo možno organizirati občnega zbora, saj so bile prepovedane vse aktivnosti zaradi pandemije. Vse aktivnosti še vedno vodi stari upravni odbor. Kljub COVIDU-19 so naše pohodnice in pohodniki organizirali redne krajše in daljše, lažje in težje pohode. Tako so se lahko vsaj malo družili, hkrati pa tako krepili svoje telo. Tudi pevski zbor je začel s svojim delom, a zaradi poslabšanja razmer za nekaj časa prekinil delovanje. Pevci so optimisti in takoj, ko se bo stanje izboljšalo, bodo začeli z vajami. Želimo in vabimo vse, ki bi želeli peti in biti v naši družbi, da se pridružijo. Veseli bomo vsake pevke in pevca. Ostalo nam je le druženje ob nedeljskih dopoldnevih v našem domu upokojencev pod COVID pogoji. V prijetni družbi se sprostimo s pogovori in preženomo vsakdanjo osamljenost. Upamo, da bomo polno zaživeli v prihajajočem letu. Glede na to, da imamo lep dom DU, želimo spodbuditi vse upokojence/ke, da se pridružijo članstvu in hkrati s svojimi idejami prispevajo k ohranitvi društva. Skupaj bomo imeli več priložnosti za načrtovanje novih poti. Prijave novih članov zbirata: Ljuba: 041 471 633 Jelka: 070 872 011 Kljub trenutnim razmeram se veselimo prihajajočih praznikov. Zgodbe življenja so občutki sreče, radosti, zadovoljstva, solze, smeh, veselja. Na poti življenja je dobro, da znamo polno užiti in se veseliti drobnih trenutkov, ki nam lepšajo življenje. -v^r nrTr» «i ^ - - -> '¿¡•foi/* ' * ^ St . jTv. ■ , dfaT' n ¡m Vsem članom DU, krajankam in krajanom Šentvida pri Stični želimo zdravo, zadovoljno, polno novo leto 2022. Jože Kenda, predsednik DU Šentvid pri Stični Ponedeljkovo popoldne, 6. 12. 2021, je na prav poseben način zaznamovala trojica svetih Miklavžev. S svojim spremstvom so se pri razvozu kosil pridružili socialnim oskrbovalkam storitve Pomoč na domu, ki deluje pod okriljem Doma starejših občanov v Grosupljem. V občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Loški Potok so se starejši občani, ki živijo na svojih domovih, razveselili drobne sladke pozornosti. Miklavžev prihod je mnoge razveselil, ganil do solz, obiski ob klepetu in skupni pesmi pa so kar prehitro minili. Ena od gospa, ki jo je z obiskom presenetil sveti Miklavž, je zapisala takole: »V ponedeljek, 6.12.21, sem bila ganjena do solz. Kosilo iz vašega doma mi je prinesel sam Miklavž. Prijazni, lepi mož me je s spremljevalcem obiskal na mojem domu v Grosupljem. Za mene, onemoglo, betežno starčico je bil to sveti trenutek. Občutila sem čisto otroško radost, obudili so se spomini na moje detinstvo. Hvala tisočkrat vsem iz vašega doma, ki skrbite, da se tudi nam bolnim zgodijo praznični trenutki in občutki, da nismo sami.« Hvaležno se je odzvala tudi ena od hčera, katere starši prejemajo kosilo: »Spoštovani delavci in soustvarjalci dobrega počutja vaših oskrbovancev v domu in na terenu! Moja mama in oče imata dnevno dostavo kosila iz vašega doma. Ob današnji dostavi pa sta bila vidno ganjena in nadvse vesela, saj jih je obiskal še sv. Miklavž. Ne znam vam opisati njunega veselja in veselega glasu že po telefonu. Mislim, da sta bila tega bolj vesela kot marsikateri današnji otrok, sploh pa v današnjih časih, ko so obiski že tako omejeni. Hvala vam vsem, ki skrbite za te naše starše za čas, ko smo mi v službi.« Od naših najstarejših pa so marsikaj zanimivega izvedeli tudi dobri možje Miklavži: kako so prihod svetega Miklavža praznovali nekoč, kaj jim je prinesel, kako so ukanili parkeljne ... Naši starejši so prava zakladnica izkušenj in modrosti in takšni obiski so ne le bogastvo zanje, temveč tudi za vse nas, ki hodimo po njihovih stopinjah. Maja Žagar Pomoč na domu, DSO Grosuplje Vesel božič in varno novo leto 2022 Slavko Zaletelj Poveljnik gasilska zveza ivančna gorica Jure Strmole Predsednik let Jože Miklavčič s.p. Stari trg 9 1294 SI-Višnja Gora m | +386 41 874 520 e | info@jom.si poglejte na www.jom.si Širok izbor BARV, LAKOV in OKOVJA za pohištveno in inox industrijo priznanih proizvajalcev: H^POLISTUC® O^nbt >4^ c o a t i n g s O KESSEBOHMER 18 Krajevne skupnosti december 2021 številka 7 IlitttMi Pokusina in izbor najbolj všečnih vin na Polževem 2021 Turistično društvo Polževo je 19. novembra organiziralo v prostorih hotela Polževo že 12. martinovanje s krstom mladega vina Začetek večera so nam popestrili tamburaši iz Bele krajine s prijetnim petjem starih domačih pesmi. Bili smo razporejeni na varnostni razdalji po celi dvorani, zbralo se nas je približno 30. Poleg članov društva in glasbenikov, se nam je pridružilo tudi nekaj vinogradnikov, ki so se predstavili in predvsem pohvalili našo prireditev. Organizacija prireditve je zahtevala obilo priprav. Vsako vino je bilo evidentirano in je dobilo svojo številko, za katero je vedel le organizator. Devet pridelovalcev je dalo na ocenjevanje najbolj všečnega vina kar 19 vzorcev iz naslednjih vinskih krajev: Vinska gorica Tali, Vinska gorica Stara Gora, Kitni Vrh, Debeli hrib, Dobrovo Brda, Brinova Gora, Vinske gorice Vrhe. Najprejsmo začeli s pokušino belih, nadaljevali z rdečimi in končali s temnimi vini. Pokušali smo jih postopoma, vmes prigriznili sirček in kruh. Sledila je okusna večerja in seveda poleg nje tudi mlada vina, ki so ostala od po-kušine. Na koncu smo zbrali označene listke s številkami vin, na katerih so bile ocene vin od 1 do 5. Izročili smo jih komisiji, ki je na podlagi vseh ocen ugotovila naslednje: Najbolj všečno belo vino: RENSKI RIZLING - TATJANA PIŠKUR, TEMENICA, DEBELI HRIB Najbolj všečno rdeče vino: ZWEIGELT - SLAVKO BLATNIK, KITNI VRH Najbolj všečno temno vino: MER-LOT - MATJAŽ PRELOGAR, DOBROVO, BRDA Tudi strokovna komisija, ki so jo sestavljali trije vinogradniki, je ocenjevala vina. Med vsemi vini je bila najbolje ocenjena MODRA FRANKI-NJA - DRUŽINA REMAR, ŠENTJANŽ, VINSKE GORICE VRHE. Vsi nagrajenci so prejeli lične kolajne. Zahvaljujemo se vsem članom TD Polževo, prijateljem našega društva, vsem prisotnim članom drugih društev iz naše občine, posebej pa sodelujočim vinarjem. Pohvalo zasluži tudi hotel Polževo za gostoljubnost. ŽELIMO VAM SREČNO, PREDVSEM PA ZDRAVO LETO 2022! Lija Šušteršič, TD Polževo V steni nad Jamo Poltarico izvedli skupno reševalno vajo Na lepo sončno nedeljo, 17. oktobra so se pred izvirom Poltarice zbrali člani Jamarske reševalne službe, Reševalni center Novo mesto. Med njimi je bilo tudi nekaj novih obrazov, saj je Jamarska reševalna služba letos uspešno izpeljala tečajProteus, na katerem jamarji pridobijo znanje in opravijo izpit za jamarske reševalce pripravnike ali jamarske reševalce. Lahko se pohvalimo, da imamo letos tudi v Jamarskem klubu Krka novega jamarskega reševalca pripravnika, ki bo nadaljeval s tradicijo, da se ohranijo jamarski reševalci v klubu. Na željo dolgoletnega člana Jamarskega kluba Krka in hkrati zaposlenega v Zdravstvenem domu Trebnje, so člani Reševalnega centra Novo mesto skupaj z zaposlenimi iz Reševalne službe Trebnje organizirali manjšo prikazno vajo v steni nad Jamo Poltarico. Zjutraj so jamarski reševalci postavili nekaj manevrov (žičnica z odmikom, sistem protite- že in »bernarda« ter opremili smer za tovariško pomoč), s katerimi se v jami na vajah in intervencijah največkrat srečujejo. Ob prihodu ekipe Reševalne službe in predsednika Jamarskega kluba Krka so jamarski reševalci najprej pokazali pakiranje poškodovanca v jamarska nosila in transport do mesta izvleka. Nato je sledil »izvlek« poškodovanca po postavljenih manevrih in prikaz tovariške pomoči. Zatem so se vsi prisotni razdelili v dve ekipi. Ena skupina zaposlenih Reševalne službe si je odšla v spremstvu ogledat Jamo Poltarico, ki se nahaja tik pod steno. Člani Reševalnega centra Novo mesto pa so imeli dve delavnici, ki so jih pripravili zaposleni v ZD Trebnje. Prikazali so jim reani-macijo z oskrbo dihalne poti z uporabo različnih pripomočkov (i-Gel, airway). Ekipi za ogled jame sta se nato zamenjali, nekateri zdravstveni tehniki so se lahko preizkusili tudi v plezanju in šlo jim je zelo dobro. Sledilo je pospravljanje opreme in odhod v Gradiček na zasluženo kosilo. Na analizi, s katero so sklenili dogajanje, so bili mnenja, da lahko v prihodnje izpeljejo še kakšen skupen ogled jame in reševalno vajo. Jamarski klub Krka Tanja Podržaj Fotografija: Leopold Bregar Člani TD Šentvid pri Stični uspešno zaključujemo leto Jubilejno Jurčičevo leto se izteka. Doživljali smo ga drugače, a se kljub trenutnim razmeram veselimo prihajajočih praznikov. Dokazali smo, da lahko z vestnim izvajanjem zaščitnih ukrepov z odgovornostjo in premišljenostjo ter pazljivostjo vsakega posameznika in skupine varno izpeljemo skoraj vse načrtovane aktivnosti Turističnega društva Šentvid pri Stični, v skladu s pogodbo Občine Ivančna Gorica o sofinanciranju dejavnosti na področju turizma in ob vzornem sodelovanju z Občinsko turistično zvezo. Izpostavili bi naslednja področja: • ohranjanje naravne in kulturne dediščine, • urejanje in vzdrževanje okrasnih kozolčkov s cvetjem, • čistilne akcije, • izobraževanje članov društva. Naša dejavnost nima pridobitnih namenov, zato se zahvaljujemo občini za sofinanciranje delovanja društva in izvedbo programa. Nekaj sredstev nam prinese tudi članarina. Z dobro voljo in prizadevnimi člani nam uspe realizirati načrtovane aktivnosti. Prostovoljno urejamo in vzdržujemo kozolčke ter jih okrasimo s cvetjem. Skrbimo za cvetlični park ob cesti iz Šentvida proti Sv. Roku. Izvedli smo spomladansko čiščenje. Organizirali smo izobraževanje članov na strokovni ekskurziji, kjer smo se poklonili virtuozoma glasbe in poezije. Obiskali smo namreč Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči. Gospa Ljudmila Bajc, strokovna sodelavka v muzeju, nas je poučila o dolenjskem virtuozu na diatonični harmoniki Lojzetu Slaku, človeku z izjemnim posluhom, ki je do popolnosti usvojil in obvladal diatonično harmoniko. Na posebnem odru smo ob Slakovi harmoniki tudi zapeli. V muzeju smo občudovali razkošno in poučno čebelarsko razstavo z virtualnim ogledom paviljona Čebelji svet in izvedeli veliko zanimivega o čebelah. Samo štiri kilometre od Mirne Peči pa je sSpominska zbirka pesnika Toneta Pavčka, kjer smo si ogledali pesnikove slike, knjige ter tudi nekaj njegovih osebnih predmetov. Pred cerkvijo sv. Jurija, ki smo si jo tudi ogledali, stoji kamniti spomenik, posvečen Tonetu Pavčku. Do njega vodi 42 tlakovcev, kolikor je Pavčkovih objavljenih del. Pot smo nadaljevali preko Šentjerneja do Kostanjevice na Krki, najmanj-šga in enega najstarejših mest v Sloveniji, ki leži na rečnem otoku. Že sam sprehod skozi mesto je čudovit, saj so vse hiše obnovljene v istem slogu, poleg tega je povsod polno mostov, mostičkov in privezanih čolnov, kar dela mestece zelo fotogenično. Ogledali smo si Formo vivo, kjer je mogoče videti značilne skulpture iz avtohtonega krakovskega hrastovega lesa. Pot smo nato nadaljevali ob desnem bregu reke Krke, mimo Gadove Peči, vojaškega letališča v Cerkljah do Brežic in do toplic v Dobovi, ki so ene izmed mlajših term v Sloveniji. Zahvaljujemo se pripravljalnemu odboru za prijeten, poučen in zanimiv dan. Člani društva smo ponosni na svoj kraj in nam ni vseeno, kako nas vidijo drugi, bodisi redni bodisi občasni obiskovalci. Želimo biti prijazni gostitelji. Prepričani smo, da bomo z delom nadaljevali tudi v prihodnje, z izkušnjami in zgledom pa mogoče spodbudili in navdušili mlade, da se nam pridružijo. Naj leto 2021 ne bo zaznamovano samo s težavami, ampak tudi z zavestjo in hvaležnostjo, da imamo svojo besedo, svoje umetnike, svojo edinstvenost in izvirnost tudi po zaslugi našega pisatelja Josipa Jurčiča. Vzemimo si čas za praznike, nove želje in pričakovanja. Srečno in zdravo leto 2022! Nuša Volkar, predsednica A Sobrače ^Šentvi m december 2021 številka 7 Krajevne skupnosti Ponovno se borimo - tokrat proti nevidnemu sovražniku Kaj imata skupnega razgibavanje in 19 Končuje se leto, kakršnega si sicer nismo želeli. Toda v življenju je že tako, da na vse nikoli ne moremo imeti vpliva. Od nas samih pa je vendarle odvisno ali se bomo na izzive ustrezno odzvali in jih po možnosti premagali. Tudi članice in člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje se tako kot leta 1991, tudi tokrat nismo predali. Spoprijemali smo se z izzivi, ki jih je prinesel »kovidni čas«. Svoje delo in aktivnosti smo prilagodili danim razmeram. Ob upoštevanju vseh ukrepov, ki jih je priporočila stroka, nam je uspelo uresničiti večino nalog, zapisanih v našem programu dela za leto 2021. Izkoristili smo krajše epidemiološko zatišje ter v prilagojenih pogojih, izpeljali tako redni letni zbor članstva kot tudi spominski pohod Viljema Podržaja. Slavnostno smo obeležili tudi 30. obletnico slovenske osamosvojitve in osamosvojitvene vojne. Ker je skrb za zdravje naših članic in članov ena naših najpomembnejših nalog, smo izvedli tudi nekatere aktivnosti na področju športa in rekreacije. Poleg našega že tradicionalnega pohoda, smo se udeleževali tudi pohodov, v organizaciji drugih območnih združenj, članice in člani kegljaške sekcije so vneto trenirali ter se udeležili tudi tekmovanja. Strelci so organizirali na strelišču v Ivančni Gorici društveno tekmovanje v streljanju z malokali-brsko puško. Udeleževali smo se različnih slovesnosti tako v naših treh občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, kot tudi na ravni države. Zadnja takšna je bila udeležba naše delegacije na državni svečanosti ob počastitvi tridesete obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, ki je bila v mesecu oktobru v Kopru. Kot vsako leto do sedaj pa smo se poklonili spominu na padle v osamosvojitveni vojni s krajšo kome-moracijo in položitvijo cvetja pred spominska obeležja v vseh treh občinah. Pred dnevom mrtvih pa smo obiskali tudi grobove vseh do sedaj umrlih članov našega združenja. V skladu z našo ekološko usmerjenostjo smo na grobove namesto sveč položili biorazgradljive zastavice z našim logotipom in napisom: »So-borci v vojni, prijatelji v miru. Spominjamo se vas.« Tako kot pred tridesetimi leti, tudi danes bijemo boj s sovražnikom, ki pa tokrat ni viden. Posledice njegovega delovanja pa so strašljive. Zato vedno in povsod opozarjamo vse svoje članice in člane; »Upoštevajmo vse ustrezne ukrepe. Ne glede od koga ali kako so bili sprejeti ter tako zaščitimo tako sebe kot tudi svoje najdražje, kot tudi ter vse ljudi okoli nas, pred trenutno našim naj- £ 1 I m r> r> i t* g ** ^ S» zvv ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE večjim sovražnikom, imenovanim covid. Na koncu pa še iskrene čestitke vsem članicam in članom ter vsem občankam in občanom ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Hkrati pa vam želimo tudi vesele in srečne praznične dni ter SREČNO NOVO LETO 2022! Franci Zorko Ivankine Spominčice Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice (031 670 337) Vir: FB Spominčica - Alzheimer Slovenija Dragi prijatelji Spominčice! Od letošnjega leta se poslavljamo s toplino in hvaležnostjo, da pri svojem delu sodelujemo s srčnimi ljudmi, ki imajo posluh za osebe z demenco in njihove svojce. Z vašo pomočjo se bližamo skupnemu cilju - demenci prijaznemu okolju. Želimo vam obilo trenutkov osebnega zadovoljstva, sočutja in upanja v trdne odnose, ki polnijo naša življenja. ogrevanje? Snežinke bodo kmalu veselo zaplesale in prekrile pokrajino čez in čez. Še bolj hladno bo. Ne glede na mraz, sneg ali dež neki ljudje, oranžno oblečeni, vsako jutro ob 7.30 zjutraj telovadijo. To so vztrajni člani Društva Šola zdravja, ki zimo drugače doživljajo, saj redno telovadijo ob vsakem vremenu, zunaj, na prostem, tudi na snežnih površinah. Pravzaprav se snega veselijo. Telovadijo po metodi »1000 gibov« - preproste vaje, ki so primerne za vsakogar. Vaje za roke, noge, trup in glavo, gor-dol, levo-desno, vdih-izdih, počep, kroženje z glavo, stoja na eni nogi ..., vse v pol ure. Čisto dovolj. In ni jim mrzlo. Tudi, ko pridejo domov, niso premraženi, saj so začeli dan z razgibavanjem. In vsako jutro vajo ponovijo. Tako prihranijo tudi pri ogrevanju. V teh časih podražitve zmanjšano ogrevanje pride še kako prav. Pridružite se jim še vi. V tej veseli druščini, ki se ne zmeni za mraz, vam bo prav prijetno. Razgibali se boste, družili z novimi prijatelji (seveda, v skladu s predpisanimi ukrepi), pa še znižali si boste račun za ogrevanje. Ni druge, le poiščite, kje v bližini telovadijo kakšni oranževci. Veseli vas bodo. Na fotografiji so udeleženci vadbe na Krki. Šola zdravja pa poteka tudi v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični, Stični, Metnaju in v Zagradcu. Če bi v vašem kraju želeli imeti tako skupino, kontaktirajte društvo (059 932 066, info@solazdravja.si). Poskrbeli bodo, da tudi v vaši občini kmalu začne telovaditi skupina Šole zdravja. Na njihovi spletni strani lahko pogledate, kje so lokacije skupin Šole zdravja. Neda Galijaš »Vse mine - razen dobrega, ki si ga storil.« Francoski pregovor Vesele božične praznike ter dan samostojnosti in enotnosti. Naj bo novo leto 2022 zdravo in srečno! Bodimo v teh časih preizkušnje prinašalci poguma in upanja. Vsem, prostovoljcem, krvodajalcem in donatorjem iskrena hvala za vsa dejanja dobrote v iztekajočem se letu! RKS - Območno združenje Grosuplje Anica Smrekar in Matjaž Marinček I "'■¿J X * « :« V . V r> •SjJ&j** .T.. l Vo 20 Krajevne skupnosti december 2021 številka 7 sbpil SsiMdu . Hïcmoi LEVI SEDAJ PRI VOVKU Novi prodajalec in serviser Peugeot v TREBNJEM peugedt priporočaTotal peugeot.si Za več informacij se obrnite na pooblaščenega prodajalca in serviserja Avto center Vovk d.o.o., Trebnje. JOVK AVTO CENTER VOVK D.O.O., Podjetniška ulica 7, 8210 Trebnje, tel. 041 480 664, www.acvovk.si A Sobrače ^Šentvi m december 2021 številka 7 Šolstvo 21 Znanje, kreativnost in ambicije dijakov Kljub koroni z optimizmom naprej Šolski center Novo mesto izobražuje v okviru programa lesarstvo profile obdelovalec lesa, mizar in lesarski tehnik. Poleg tega pa, ko govorimo o praktičnem usposabljanju in izobraževanju, šola intenzivno sodeluje tudi s socialnimi partnerji kot so obrtniki in gospodarske družbe ter se na ta način prilagaja dinamiki sprememb in specifičnih potreb na področju tehnologije in temu primernih veščin in znanja. Na Srednji gradbeni, lesarski in vzgojiteljski šoli Novo mesto zelo dobro sodelujejo z različnimi podjetji in obrtniki v občini Ivančna Gorica, kjer se praktično usposabljajo in izobražujejo dijaki različnih poklicev, ki so tradicionalno povezani z lesom. Šola skupaj s podjetji in obrtniki zagotavlja dijakom znanje in različne spretnosti, pomembne izkušnje in zmožnosti za delo, pa pridobijo tudi na praktičnem usposabljanju. Pohvale in zapisa vredno je tudi sodelovanje s podjetnikom in predsednikom Območne-obr-tne zbornice Grosuplje Milanom Saškom. Na področju lesarstva so zaključni izpiti in matura vedno dogodki, ki so polni adrenalina in pričakovanja. Nanjese učitelji in dijaki Podružnična sola v Temenici je bogatejša za defibrilator Minulo jesen se je zgodila še ena zgodba, ki je pravzaprav dokaz tega, kako nepredvidljivo je življenje. Včasih se namreč zgodi, da tudi neprijetni trenutki rodijo kakšno lepo in plemenito dejanje. Eden takšnih primerov je donacija defibrilatorja za podružnično šolo v Temenici. pripravljajo celo obdobje šolanja, najbolj intenzivno v zaključnih letnikih. Pridobljeno znanje in kreativnost pa so pokazali tudi ob virtu-alnem dnevu odprtih vrat, ki so ga na šoli izvedli 17. novembra. Tudi minulo in letošnje šolsko leto, kljub težkim razmeram zaradi epidemije koronavirusa prinaša nove samostojne strokovne izzive, ki jih dijaki skozi ideje, realizirane v izdelkih iz lesa, s spretnostjo in mojstrstvom ter s sinergijo oblikovanja pokažejo prav pri zaključnih izdelkih. Učitelji postanejo mentorji, dijaki sodelavci ter v tem skupnem naporu ustvarijo zaključne izdelke, na katere so vsi skupaj ponosni. Tako so v poletnih mesecih, po koncu šolskega leta, predstavili zaključne izdelke na šoli, izbor izdelkov pa so pokazali tudi na razstavi v podjetju Adria-Mobil. Izdelki, ki so bili razstavljeni v avli upravne stavbe, so odražali vse pridobljeno znanje, kreativnost, nesporni talent in ambicije, ki jih imajo dijaki. Dijaki so s svojimi izdelki sodelovali tudi na razstavi v atriju knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, kjer je 11. novembra potekalo odprtje potujoče razstave Bivanje z lesom. Razstava gostuje po vsej Sloveniji in širi zavest o prednostih bivanja z lesom, kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa. Pri razstavi, ki jo pripravlja SLOWOODLIFE d. o. o. partnersko sodelujeta tudi SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ob dejstvu, da je bilo letošnje leto zaradi epidemije še toliko bolj zahtevno, pa si posebno pohvalo za trud in predajo novih znanj zaslužijo tudi mentorji, obrtniki in podjetniki pri izvedbi praktičnega usposabljanja. Slavko Mirtič Foto: SGLVŠ Novo mesto Zaključek leta 2021 v SK GROS S finančno obarvanim vikendom smo se Groševci poslovili od meseca novembra in z zagonom vstopamo v prazničen konec leta. V praznični december smo vstopili z željo, da nam razmere omogočijo organizacijo naših tradicionalnih Zgodilo se je letos januarja, ko je v sosednji občini Trebnje, v Biču, zagorel proizvodni objekt podjetja Treves d. o. o. V podjetju so izdelovali izdelke za notranjo opremo avtomobilov, njihov glavni partner oz. naročnik pa je bil novomeški Revoz. Žal so bile posledice nesreče tako obsežne, da so se francoski lastniki podjetja odločili, da proizvodnje na lokaciji v Biču ne obnovijo. Tu bo sedaj menda stekla proizvodnja podjetja Adria, kar bo morda rešilo tudi socialno stisko nekdanjih zaposlenih v Trevesu. A prav žalostna usoda podjetja v naši soseščini je bila razlog za novo pridobitev v Temenici. Podjetje Treves je namreč OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični doniralo defibrilator, ki ga je šola namestila ob vhodu podružnične šole v Temenici. Ob prejeti donaciji je šola izrazila zahvalo, ki pravzaprav pove, kako pomembna je ta poteza podjetja: »Za defibrilator podjetja Treves smo res hvaležni, saj to ni majhna pridobitev. Življenja se lahko reši na različne načine. Največ pomenijo ravno prve minute, in še posebej uspešne so lahko, kadar je na voljo defibrilator. Konec koncev smo zaradi njega vsi malo varnejši, če do česa pride. In naši najmlajši učenci so res aktivni in razigrani, nesreča pa nikoli ne počiva. Kajpada si želimo, da nam ga nikoli ne bo treba uporabiti. Naj otroštvo vseh učencev naše šole ostaja razigrano in brezskrbno še naprej. Podjetju Treves pa se še enkrat iskreno zahvaljujemo za njihovo prispevek k naši večji varnosti.« Matej Šteh Mesec november smo v ŠK GROŠ zasnovali v podjetniškem stilu. Za ogrevanje v podjetniško tematiko je 26. novembra potekalo Finančno izobraževanje za mlade, na katerem so bile predstavljene osnove varčevanja, različne možnosti investicij ter stanovanjska in pokojninska problematika. Po osvojenih finančnih osnovah je čas za vstop v svet podjetništva. S tem namenom je bila 27. novembra organizirana izobraževalna okrogla miza: Mladi v podjetništvu: od hobija do podjetja. Na njem so svojo izkušnjo spopadanja s podjetništvom predstavili blogerka Katja Grudnik, lokalna podjetnica Nina Bajec in Gal Billa, avtor profila in knjige Redkobesedno. Za zaključek smo se odločili, da ponovno finančno pomagamo lokalnim študentom in dijakom, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin ali pa se jim je zaradi trenutne zdravstvene situacije spremenila finančna stabilnost. Tako je med 22. 11 in 6. 12. potekal razpis za Groševe štipendije, pri katerih se ustreznim kandidatom iz območja Upravne enote Grosuplje podelijo enkratne štipendije. zimskih dogodkov, med katere štejemo izlet po božično okrašenem mestu, pohod na Magdalensko goro in seveda smučanja. Seveda leta ne bomo zaključili brez svežih dogodkov. Groševi dijaki planirajo izvedbo bowlinga z dijaki, ki bo v prvi vrsti namenjen vsem srednje- ^r *i-j šolcem, da se pred zaključkom ocenjevanja malo sprostijo. Vse informacije o dogajanju v Grošu, projektih in ugodnostih še vedno redno delimo z vami na naši spletni strani in socialnih omrežjih. Želimo si, da se pred vstopom v novo leto srečamo še na kakšnem dogodku ter si v živo izrečeno praznične misli. Vsem želimo, da prihajajoče praznične dni preživite mirno, veselo in praznično. Novo leto pa naj bo zdravo, srečno ter polno uspehov in novih priložnosti ter se vidimo na vseh zanimivih prihajajočih dogodkih. Srečno 2022! I Facebook (GROŠ študentski klub) I Instagram (@sk.gros) I spletna stran: www.klub-gros.si. Groševcu ni nikoli dolgčas! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ 22 Kultura december 2021 številka 7 IlitttMi O avtorjih in knjigi »Nas Jurčič« Pravkar izdana knjiga Naš Jurčič v Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje avtorjev dr. Mihaela Glavana in Damjana Stepančiča pomeni poseben in bogat doprinos sicer zelo plodnemu ustvarjanju v Jurčičevem letu 2021. Ta monografija na izviren način predstavlja našega Jurčiča, njegovo življenjsko in ustvarjalno pot od njegovega rojstva do smrti ter njegov pomen za nas še dandanes. Avtor besedila dr. Mihael Glavan, odličen raziskovalec in poznavalec Josipa Jurčiča, je s posebno preta-njenostjo in študioznostjo izbral citate in fragmente, ki zadevajo Jurčičevo delovanje, vanje vnesel humornost in sporočilnost njegovih literarnih likov, mnenja in kritike njegovih sopotnikov, dodal k temu svoje avtorsko razmišljanje in s tem ustvaril besedilo, ki tako mlademu bralcu kot tudi starejšim približa Jurčiča na izviren in hkrati razumljiv način. To branje pomeni »podlo-žnik« v gnezdu, ki spodbudi bralca, da bo pokukal še naprej v globino Jurčičevega razmišljanja, ustvarjanja in delovanja. Albert Einstein je ob neki priložnosti dejal: »Če stvari ne znaš razložiti preprosto, potem jih ne razumeš dovolj.« Dr. Glavan je sledil temu sporočilu. Pisatelja, literarnega talenta, odličnega novinarja in človeka, mulja-vskega Jožka, razume »do dobrega« in je oblikoval vsebino dovolj preprosto, pa obenem zelo strokovno in poučno. Knjiga je razdeljena v deset poglavij, ki kronološko sledijo življenjski poti Jurčiča in predstavljajo prelomna obdobja v njegovem bivanju, ustvarjanju in delovanju. V prvem delu zaživijo ljudje, ki so mlademu Jurčiču vzbujali domišljijo. Izjemno pomembno vlogo dedovega pripovedovanja v otroških letih razširi še na pogovore kmetov in Neže Rož-marinke, ki pri Obrščaku razpredajo svoje misli na iskriv način. Jurčič je bil rad med njimi in je te iskrice pridno zapisoval, saj izražajo bogastvo ljudskega izročila in šaljivosti. Te pogovore avtor spretno povezuje kot dialoge kasnejših Jurčičevih junakov v delih Deseti brat, Tihotapec in Cvet in sad. Uporabi starinske besede tistega časa kot »adonkati, buzarona, trogarji, odrajtovati fron-ke ...«. V drugem delu dr. Glavan z izbiro pisem in objav pokaže vlogo Janežiča, pomembnega spodbujevalca takrat mladih pisateljev, še posebej pa nadobudnega Jurčiča, da je v celoti razvil svoj talent. Prepoznamo razpis Slovenskega glasnika in Jurčičev prvi veliki uspeh povesti Jurij Kozjak, ki ga je med slovenskim ljudstvom dvignil med zvezde. Tretji del avtor posveti pomenu poznanstva Jurčiča s Stritarjem, Levstikom ter ostalimi sopotniki in kritiki. Pisma in dialogi so vezani na kraje, kjer so tekli pogovori ali dogodki, ki so zaznamovali Jurčičevo delo pri nastajanju Desetega brata ali kritike, ki so vplivale na nadaljevanje njegovega ustvarjanja. Avtor na ilustrativen način popelje bralca v sobo pri Stritarju ali sobo slovenskega študentskega društva Sava na Dunaju, gostilniško sobo pri Obr-ščaku, v gostilniško sobo v Ljubljani, ki so jo nemškutarji označevali kot »slovenska narodna štala« ali skromno sobico na Dunaju, kjer se je Jurčič soočal z revščino. Naslednji trije deli so posvečeni Jurčičevemu uredniškemu delu, njegovi prepoznavnosti in političnemu delovanju. S pomočjo kratkih notic, ki jih je avtor z izostrenim občutkom izbral, prepoznamo prizadevanja Jurčiča za dvig narodne zavesti, boj za zedinjeno Slovenijo in razvoj slovanske ideje. Izbor odlično prikaže Jurčičev pogumni, odločni in hkrati nekonfliktni značaj, ki ga je (za razliko od značaja prvega urednika Slovenskega naroda Antona Tomšiča) naredil izjemno priljubljenega in vplivnega. Iz člankov prepoznamo Jurčičevo goreče zavzemanje za narodni jezik in narodni obstanek ter vključujočo vlogo narodno zavednih duhovnikov za kulturni boj. Jurčič je v teh prizadevanjih Slovence kulturno razvijal in povezoval! V zadnjih delih se avtor posveti Jurčičevi bolezni, skrbi prijateljev, zlasti dr. Vošnjaka za dostojno zdravljenje. Posebno poglavje avtor posveti narodovem žalovanju ob Jurčičevi smrti. Iz žalnih izjav in objav prijateljev in sopotnikov začutimo, kako je bil Jurčič priljubljen med narodom in spoštovan tudi pri političnih na- t Začetek knjige prikazuje Muljavo ob Jurčičevem rojstvu sprotnikih. Vsekakor pa je dr. Glavan še posebej slikovito predstavil veličastno slavje leta 1882 in takratne govorce Jurčiču v čast. Še danes budijo občudovanje in s spominsko ploščo obujajo trajen spomin na tisti dan. Avtor knjigo zaključi z mislimi piscev o Jurčiču - Slodnjaka, Lev-ca, Prijatelja in Kmecla, ki Jurčiča prikažejo s perspektive današnjega časa. S tem izrazi Jurčičevo brezčasnost in aktualnost. Avtor slik akademski slikar Damjan Stepančič spoznava iz Glavanovih vrstic, kje se sporočilo »bere med vrsticami«. Ta sporočila z izrazno močjo umetnika slikarja okrepi in bralcu na vizualen način utrdi v razumevanju dogodkov ali misli. Umetnikova interpretacija popelje bralca v svet domišljije Jurčiča ustvarjalca ali v delovno okolje Jurčiča urednika in novinarja. Ilustracije domišljijskega sveta imajo v sebi nekaj mističnega, slike Jurčiča novinarja pa izraža na dokumen-tarističen način. Med tema dvema svetovoma avtor vpleta motiviko ljudskih poslikav. Mističnost izražanja umetnika Ste-pančiča je izrazitejša v prvem delu knjige o Jurčičevi mladosti in druženju z Muljavci ter nastankom nje- ulvHikfc hj|i >1-1 ijLj Hi imirr-■ aH In iT I > M ■1 l-i i j r h □. i I4 n*: ir i nla kb 11 -■■■.- trj' : 2 !■■ -r a "Ki I Fn ii>rl|JLd i v:: Fi 'IJ^IfIV» I *FHL FH HM* tU, ni CHiHJfll hii- kj. FJF: ^ n- ■! . govih prvih literarnih del. Umetnik izrazi razvojdomišljijskega sveta mladega Jožka kot po zraku letečega mladeniča, podobe na oblakih, skrinjo s coprnico, zlato ptico. Močno izraženo je tudi Jurčičevo druženje v gostilni kot osrednjemu delu dogajanja na vasi - s tolstim Obrščakom, opitim Dolefom, kmeti, s slikovitim doživljanjem pripovedi Krjavlja in prerokovanjem Neže mlademu Jurčiču. Delo Jurčiča časnikarja in novinarja, ki predstavlja utrujajoči delovni vsakdan, avtor slik izraža na časnikarski način - črno belo oz. kolori-stično manjizrazito. Za avtorja je pomembna prepoznavnost Jurčiča in njegovih sopotnikov ter posameznega dogajanja. Tako so močneje izpostavljeni kraji, ki so Jurčiča pomembno zaznamovali - domača hiša, Wienek, druščina na Dunaju, »slovenska narodna štala«, tabori, hiralnica. Avtor izrazno močno prikaže izjemne dogodke kot je veličasten Jurčičev pogreb in spremljanje množice k slovesnosti leta 1882 na Muljavi. Med oba načina izražanja avtor Stepančič z posebnimi podobami pretanjeno prepleta tudi ljudsko izročilo. Slike so podobne izražanju ljudskih umetnikov na panjskih končnicah. Avtor poveže Jurčičeve povesti z ljudskim ohranjanjem izročila. Izrazito »panjske« so slike povesti Pripovedka o beli kači, Zakrpana Višnja Gora in raztrgani Žužemberk ter Kozlovska sodba v Višnji Gori. Avtor z enakim izrazom prikaže tudi usodne dogodke v Jurčičevem življenju - petelinja vprega, Izraz navdušenega sporočila ob selitvi uredništva Slovenskega naroda v Ljubljano leta 1872 ki vozi Jurčiča k novemu znanju, pogrebci s krsto. S tem slikarskim izrazom avtor sporoča, da je Jurčič izšel iz preprostega okolja, ostal z narodom povezan do smrti in je del naše ljudske dediščine. Vsekakor sta se v tej knjigi posrečeno združila dva umetnika in raziskovalca in nam pričarala svet Jurčiča na enostaven, fragmentiran in ilustrativen način. Knjiga prinaša zanimivo branje vsakomur, kot zanimiv strip, kot učno gradivo ali kot Jurčičev življenjepis. Vsak bo našel v tej monografiji kaj zanimivega, še neodkritega. Bralec se ob branju tega dela osebno sreča z Jurčičem in ga doživi na iskren in neposreden način. Knjigo priporočamo v branje in intimno doživetje z Jurčičem. Avtorjema vse čestitke za odlično opravljeno poslanstvo. Danijel Zupančič Ilustracije: Damijan Stepančič Oblikovanje za knjižno izdajo: Robert Kuhar Krjavelj in omizje pri Obrščaku S slavoloki so pozdravljali udeležence, ki so prihajali na Muljavo na slovesnost v spomin na Jurčiča, dobro leto po njegovi smrti A Sobrače ^Šentvi m december 2021 številka 7 Kultura 23 Razstavi sta zaokrožili iztekajoče se Jurčičevo leto V Knjižnici Ivančna Gorica smo v tem mesecu odprli dve razstavi, Damijan Stepančič razstavlja stri-povske ilustracije, objavljene v novi knjigi dr. Mihaela Glavana z naslovom Naš Jurčič, Maruša Pušnik pa kamišibaj ilustracije iz knjige Pripovedka o beli kači, ki jo je napisal Josip Jurčič. Obe razstavi sta nastali pod okriljem evropskega projekta Srečava se v knjižnici, ki ga izvajamo že drugo leto. Razstavi smo odprli v sklopu predstavitev navedenih knjig. Damijan Stepančič je akademski slikar, ki deluje na področju mladinske knjižne ilustracije, ilustrira pa tudi za odrasle. Posveča se stripu in animaciji, likovno opremlja učbenike in priročnike, izdeluje lutke. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Z avtorjem knjige Naš Jurčič dr. Mihaelom Glavanom sta izvrstno prepletla besede in ilustracije, ki na bralca doživeto popeljejo v Jurčičevo življenje in ustvarjanje. Kot je pojasnil Stepančič, je moral najprej temeljito prebrati tekst, saj je dr. Glavan znan po tem, da piše med vrsticami. Maruša Pušnik je bibli-otekarka, zaposlena v Knjižici Ivančna Gorica, zadnjih pet let je tudi ka-mišibajkarka. Kamišibaj je posebna oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Kamišibajkar zgodbo pripoveduje s pomočjo lesenega odra, v katerem so ilustracije, te menja tako, da ponazarjajo dogajanje v zgodbi. Kamišibaj je nastal na Japonskem, v Sloveniji pa se je razširil pred osmimi leti. Pušni-kova je doslej ustvarila 18 različnih kamišibajev, od tega štiri, ki so nastali na podlagi del Josipa Jurčiča: Pripovedko o beli kači, Jamo, po kateri se pride na oni svet, Krjavljevo zgodbo in Kozlovsko sodbo v Višnji Gori. Razstavi bosta na ogled do konca januarja 2022. Knjižnica Ivančna Gorica Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. www.eu-skladi.si Ilustracije Damijana Stepančiča bodo razstavljene do konca januarja. V sklopu predstavitve knjige Naš Jurčič smo odprli razstavo ilustracij Damijana Stepančiča in avtorju besedila dr. Mihaelu Glavanu podelili naziv domoznanski ambasador Knjižnice Ivančna Gorica. Na fotografiji: Roman Rozina iz Knjižnice Ivančna Gorica, Damijan Stepančič in dr. Mihael Glavan. © Razstavo ilustracij Maruše Pušnik smo odprli po predstavitvi knjige Pripovedka o beli kači. Pušnikova je zbranim zaigrala istoimenski ka-mišibaj. Razstava kamišibaj ilustracij je na ogled v pravljični sobi Knjižnice Ivančna Gorica. M liHUHLIPtA iLCAtHIJS NiNliUflSTV» 2A COiiCiMIlMI RAZVflt INlTEHFJilLOCipD Pripovedka o beli kači po 160 letih v samostojni ■ ■ ■ "v ■■ ■ ■■ knjižni izdaji Josip Jurčič je 15. decembra 1861, torej pred 160 leti, v literarni reviji Slovenski glasnik kot sedemnajstletnik objavil Pripovedko o beli kači, ki velja za njegovo prvo javno objavo. Na predvečer tega pomembnega jubileja smo v novi dvorani gasilskega doma na Muljavi predstavili Pripovedko o beli kači v prvi samostojni knjižni izdaji z ilustracijami naše bibliotekarke Maruše Pušnik in s spremno besedo literarne zgodovinarke in te-oretičarke dr. Urške Perenič. Hkrati smo v sklopu projekta Srečava se v knjižnici odprli tudi razstavo kamišibaj ilustracij iz knjige, ki je do konca januarja na ogled v pravljični sobi knjižnice v Ivančni Gorici. Knjigo smo v Jurčičevem letu izdali v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica, Turističnim društvom Muljava in Krajevno skupnostjo Muljava. Kot je pojasnila vodja Knjižnice Ivančna Gorica Ksenija Medved in urednica knjige, je ideja za Jurčičevo leto in nastanek novih knjig pri njej in v kolektivu zorela že nekaj let nazaj, ko so spremljali Prešernovo, Cankarjevo, Vodnikovo leto, Zavod »Prijetno domače« in Občina Ivančna Gorica pa sta idejo predstavila na Ministrstvu za kulturo. Izrazila je zadovoljstvo, da se je to zgodilo, da smo se tako povezali in da je Jurčičevo leto dalo obilo novih knjig, filmov, risank, iger, razstav. Predstavila je tudi svoje uredniško delo, izpostavila izbiro formata, ki sledi slovenski zbirki »Čebelica«, izgled platnic je v lesu, bukev v besedilu je namreč simbol slovenske trdoživosti in izraz za knjige, spojne platnice v barvi diamanta iz krone bele kače, ki je simbol zmage nad zlom. Pripovedka je polna simbolov in arhetipov, k razmišljanju pa nam pomaga spremna beseda dr. Urške Perenič, ki se ji je jo zdelo pomembno vključiti v besedilo. Dr. Urška Perenič, ki je pred kratkim izdaja monografijo Josip Jurčič: Pripovednik svojega in našega časa, je poudarila, da je Josip Jurčič pomemben vseslovenski avtor in da mu pripada prvenstvo na več področjih. Je namreč avtor prvega slovenskega romana, prvega slovenskega zgodovinskega romana, prvega zgodovinskega romana v obliki feljtona, ustvaril je generativni vzorec turške povesti, Jurija Kozjaka. Pojasnila je, da je Jurčič meščanski avtor, ki odpira večno aktualna vprašanja. »Kamišibaj ilustracije so zelo primerne za Pripovedko o beli kači, saj je Pripovedka o beli kači nekaj, kar je Jurčič povzel po ljudskem izročilu, ki se je ohranjalo ustno, kamišibaj pa je umetnost (ustnega) pripovedovanja zgodb,« je komentirala zasnovo predstavljene knjige. Publiki je priznala, da ji kot srednješolki Deseti brat ni bil preveč všeč, kar se je kasneje, spremenilo, njeno najljubše Jurčičevo delo pa je Kloštrski žolnir. Kot profesorica na fakulteti v svoja predavanja veliko vključuje Jurčiča in kot zanimivost je omenila, da so njeni študenti v tem letu morali prebrati vsa njegova dela. Maruša Pušnik je publiki v muljavskem narečju odigrala kamišibaj Pripovedka o beli kači, v katerem je bilo mogoče videti vse ilustracije iz knjige. V uvodnem delu pogovora je predstavila kamišibaj in povedala, da je to pravzaprav namizno gledališče, oblika pripovedovanja zgodb ob slikah, ki izhaja z Japonske. V Slovenijo je prišel relativno pozno, leta 2013 sta ga pripeljala in razširila Igor Cvetko in Jelena Sitar iz Gledališča Zapik, pri njiju se je izobraževala tudi ona. »V japonščini 'kami' pomeni papir, 'šibaj' pa gledališče. Ilustracije so vložene v lesen oder, ki se imenuje butaj,« je podučila zbrane in dodala, da se pripovedovalec imenuje kamišibajkar. Doslej je ustvarila 18 kamiši-bajev, od tega štiri na podlagi del Josipa Jurčiča. Slišali smo, da je že izbrala naslednjo Jurčičevo pripovedko, ki jo bo prelila v kamišibaj. Katera bo to, ni hotela izdati. Sicer Pušnikova s kamišibaji obiskuje vrtce in šole, igra jih v knjižnici in na Jurčičevi domačiji v času organiziranega pohoda po Jurčičevi poti, letos se je udeležila festivala kamišibaj gledališča v Beli krajini in mednarodnega kamišibaj festivala Beli delfin v Piranu. Predsednik KS Muljava Janez Drobnič je zbranim izrekel dobrodošlico, pomembnost Jurčiča in jezika je izpostavil podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Predsednik Turističnega društva Muljava Gašper Erjavec je poudaril, da Muljava in tudi njihovo društvo živi z Jurčičem in da si želijo sodelovanja s širšo skupnostjo še naprej. Vsa dvorana je Maruši Pušnik čestitala za prvo knjigo, ki jo je ilustrirala, nekdanja in sedanja direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek in Urša Emeršič pa sta jo tudi nagovorili. Dogodek so glasbeno obarvale članice godalnega kvarteta Glasbene šole Grosuplje: Špela Janša (mentorica), Manca Boh, Klara Maver in Urša Hren. Obiskovalci so po predstavitvi poleg knjige prejeli tudi Jurčičeve kroglice in svinčnike, ki jih je podaril Zavod Prijetno domače. Knjiga je naprodaj po simbolični ceni 10 evrov v Knjižnici Ivančna Gorica. Janja Ambrožič, Knjižnica Ivančna Gorica Foto: Gašper Stopar 24 Kultura december 2021 številka 7 IlitttMi Bogastvo Jurčičevega jezika v ljudskih Tudi v Mariboru pripravili bogat program, posvečen izrekah in primerah - 5. del Zbral in uredil: Danijel Zupančič Rodna Muljava in njegovi takrat živeči ljudje so Jurčiču v pogovorih in druženjih pomenili trenutke sprostitve, veselja in drobne sreče. Vedno je zapisoval v svojo bele-žnico, kar je zanimivega slišal. Zato so se po njegovi zaslugi ti biseri ljudskega jezika ohranili, za kar smo mu Muljavci posebej hvaležni, saj so naša dediščina. Josipu Jurčiču O položaju v družbi in premoženjskem stanju »Ko sem bil jaz mlad, bil sem ravno tako neumen. Mislil sem, da je vse, kar vidim, moje dekle. Zdaj pa, ko sem star, mislim, da je vse, kar vidim, skorja kruha. Pa zakaj?Samo zato, da bi si to ubogo življenje ohranil, ki ni trhlene jarmovke vredno in pusto, kakor bi za svinje v mlin napravil v raztrgan žakelj.« (Nemški valpet) Beračenje je bilo sestavni del življenja v tistih časih. Berači so bili nesrečniki, ki so naredili kak prestopek ali odšli zaradi nesrečne ljubezni ali drugih nadlog v druge kraje. Če niso bili izučeni za kak poklic, so na tujem zaman iskali dela. Domotožje jih je po mnogih letih privedlo nazaj, kjer so preostanek življenja hodili od hiše do hiše, prosili skorjo kruha in prenočišče v hlevu ali na skednju. Primera takega življenja je v trhlem jarmu za vole, ki so otrhleneli zaradi vremena in starosti, zato niso več koristni za vprego. Za svinje napraviti v mlin pa pomeni po čiščenju ostanek najslabšega žita, zmešanega s plevami in semeni plevelov, torej zelo nizke vrednosti. In če to naložite še v raztrgano vrečo, potem tudi to malo vredna vsebina spolzi po poti, ne da bi se tega zavedali. »In ko je kaplan vse izpraševal, pak je še njega vprašal, ko je na vrsti bil. ,Korle,' pravi, povej mi ti, Korle, kateri je najbolj potreben zakrament?' — ,Kruh!' je rekel Korle.« (Doktor Zober) Iskrena izjava malo počasi mislečega Korla je izraz pomanjkanja kruha v tistih časih. Kruha ni bilo dovolj, zato so lačna usta res prej potrebovala hrano kot molitev. »Morda žolnir kloštrskemu gozdarju včasih kako dvajsetico v dlan potisne, da ga pusti na miru in mu puške ne vzame. To se ve, da so meščani poštenjaki iz tega za splošen pregovor posneli izrek: denar, denar, ta je mož, ki ves svet prevoha in ga nihče ne vpraša: hudir, kaj hodiš!« (Kloštrski žolnir) Izrečeno mnenje je povezano z razmišljanjem o podkupnini, kjer denar prevoha, kje se dobi korist. Lov v me-niškem gozdu je bil prepovedan, zato je opažen sprehod žolnirja s puško po meniškem gozdu lahko le logičen zaključek naključnih opazovalcev, da je denar opravil svoje pri kloštrskemu gozdarju. »Nič mi ni dal, ne toliko, kar se v oči brez škode dene.« (Tihotapec) Jurčič to prispodobo uporabi v svojih delih nekajkrat, sicer na nekoliko drugačen način. Frtnatek Tekmec jo izreče najbolj neposredno in v povezavi z obljubljeno nagrado graničarja Peča, če pokaže, kje so tihotapci. Ni dobil nič, niti kolikor se lahko brez težav da v oči? Vsaka smet je moteča, torej to pomeni niti trohice, niti beliča. »Če je človek pošten in dober, ostane pošten in časti vreden, naj ima kazno ali nakazno ime. Po imenu in po licu jaz ne sodim ljudi. Pa to pravijo ljudje, da na lesniki jabolko ne zraste.« (Deseti brat) Martinkov pogled je širši od pogleda večine ljudi. Predsodki ljudi so močni. Ljudi ločujejo po tem, kakšne ro-dovine so, kje so zrasli in kaj imajo. Če so kot lesnika, ki zraste kot divjak, potem je njihov sad trpek in kisel. Od njih ni pričakovati dobrega sadu. Martinek ne sodi ljudi po imenu in izvoru, temveč po njihovi notranji vrednosti, po poštenju in častivrednosti. Zato mu je Jurčič dal pridih skrivnostnosti in več vrednosti. »Vam treba zeta, ki je pošten, da mu ne more noben človek očitati...« »... takega bi jaz rad. Pa nekaj denarja je spodobno in mora biti. Voda, tudi čista, ne vzame se s čistim vinom, samo voda z vodo, vino z vinom; sicer je pijača le za žejo.« (Sosedov sin) Znano je pa, da je bogastvo tista reč, katera očetom najbolj dopada, kadar sinove ženijo. (Grad Rojinje) Jurčič Smrekarju v usta položi besede, da se gruntarska hči lahko poroči le z gruntarskim sinom. S tem prikaže razslojevanje tudi med kmečkim življem. Poroke so po takratnih običajih bile podrejene ohranjanju ali povečevanju premoženja na bogatejših kmetijah. Vino je nekaj dragocenega in v tej prispodobi ponazarja podjetniški sloj kmetstva. Zato je bogat, trden kmet Smrekar imel jasno določeno mejo, do kje je še vino. Voda je v tej primeri svet malih kmetov, propadlih kmetij in kajžar-jev. Imetje in bogastvo se ne more mešati z revščino in uboštvom. Taka mešanica po Smrekarjevo pomeni neprimerno zmes. Jurčič tudi poudari način razmišljanja gospodarjev ob ženitvah sinov, ki so se dobro pozanimali, da bo bodoča mlada prinesla k hiši bogato doto. To je povečevalo moč in dvignilo graščino še na višjo družbeno raven. »Moj gospod pisar je učen dovolj, da bode vedel stare navade, da se namreč najprej gospod usede k obedu, da se najprej on nasiti, potem prihaja na vrsto hlapec,« reče Tatenbah zaničljivo. (Ivan Erazem Tattenbach) Ta izjava na boleč način in z izrazito nadvlado grajskega gospoda pomeni domnevno pravico »do prve poročne noči« in pravico, da si mlada dekleta lahko gospod vzame po svoji volji. Tako oblastno vedenje je pri dekletih povzročalo strah, pri njihovih fantih pa jezo. Čeprav menda v taki obliki ni nikoli uradno obstajala, temveč je bila uveljavljena kot ženi-nova odškodnina za nevesto, jo Jurčič v tej primeri uporabi, saj je bila verjetno večkrat zlorabljena. »Dasiravno siromašni kmetavsi in revni kot jare miši vsi do enega, katerega bomo še omenili, ravnali so se vendar po božjih in cerkvenih zapovedih, odrajtovali so fronke in desetino in bero, če je bilo le za žive in mrtve mogoče, ob pravem času.« (Deseti brat) Spomladi je po kleteh in shrambah začelo primanjkovati živeža, zato so tudi miši stradale in so bile revne skoraj tako kot cerkvene miši, kjer živeža sploh ni bilo najti. Jurčič Obrščane opiše kot oblasti pokorne in zgledne v spoštovanju obveznosti do gosposke. Fronke in desetino in bero odrajtati je pomenilo zanje trojen davek, ki so ga morali plačevati grajski podložniki. Fronki (po francoskem franku) so bili državni davek v denarju, desetino je podlo-žnik oddal graščaku v pridelkih, bero pa v pridelkih in denarju cerkveni oblasti. Svoj odnos do takega izže-manja ljudstva je Jurčič mimogrede povedal s Krjavljevimi besedami, da je »gosposka, duhovska in deželna ... samo zato na svetu, da ljudem nagaja in sitnosti dela«. »Mislite, čmerikavci v haljah, da res ne smem včasih pri glažku poskočen biti in da moram vedno ob suhi skorji in kisli repi in rženem močniku pokoriti se! Bodem se že pokoril, preden umrjem! Zato bodo šle večje ribe in lepši raki v oljarja Holteta malho in na trg, slabše pa na klo-štrsko mizo kakor amen v očenašu.« (Kloštrski žolnir) Jurčič razmislek o socialni nepravičnosti pogosto izrazi v izjavah svojih junakov, ki se kot posamezniki upirajo takemu izkoriščanju. Primer kloštrskega ribiča Vida že nakazuje nepokorščino in jemanje pravice v svoje roke, čeprav se zaveda, da je to greh in se bo pred smrtjo spokoril. Amen sodi v očenaš kot trdna Vidova odločitev, da bo meniške gospode prinašal okoli. »Tačas bom dolgove poterjal in poplačal, kar sem na olju dolžan, pa malo več bom molil, da me bo odgovor pred večnim sodnikom bolj zlahka stal. Do zdaj imam še bore malo, kar bi se utegnilo deti na dobro vago svetega Mihela,« (Kloštrski žolnir) Jurčič v pogovor oljarja Holteta z umirajočim ribičem Vidom vnese tudi zavedanje o tem, da se tudi on stara in bliža smrti. Zaveda se, da je napočil čas za pokoro, molitev in kako dobro delo. Uporabi prispodobo dobre vage pri svetem Mihaelu, ki goduje 29. septembra in ga cerkev sprejema kot zaveznika v večni borbi proti silam zla. Tem silam navkljub se na željo ribiča Vida vključi tudi oljar. »Znano je, da malokatero očitanje človeka, ki ima še nekaj časti v sebi, tolikanj speče, kakor če se v oči vrže beraštvo in se mu našteva, kaj in koliko dobrega je po nevrednem od nas prejel.« (Hči mestnega sodnika) Zlobni nasprotniki so pogosto izrabljali svoj položaj v odnosu do tistih, ki so od njih terjali pravic, pa so bili v tem nemočni. Na preizkušnji sta bila ponos in čast, nasprotniki pa so kot ogenj v oči neposredno izrazili očitek, da so prosjaki in zato nevredni kakršne koli pravice. Jurčič je tudi sam doživljal očitke, ki so ga pekli in pogosto ranili njegov ponosni značaj. V petih zaporednih prispevkih smo zaradi omejenega prostora objavili le del številnih ljudskih izrekov in primer. Celoten izbor bomo izdali v okviru Zbornika občin. Sicer pa jih boste bralci Jurčičevih del prepoznali ob branju, se ob tem nasmejali ali pa dobili življenjski poduk. Ob praznovanju vseslovenskega leta Josipa Jurčiča, s katerim letos obeležujemo 140-letnico pisateljeve smrti, so tudi mariborske kulturne institucije in organizacije združile moči in pripravile pester program »Jurčič v Mariboru«, ki bo v spomin na muljavskega rojaka potekal vse do konca leta 2021. Med drugim je bila na Maistrovem trgu v Mariboru na ogled razstavo na prostem »Jurčič v Mariboru«. Razstava je predstavljala pisateljevo notranje življenje skozi pripovedi iz njegovih knjig. »Tako ga spoznavamo ne le kot pisatelja in časnikarja, ampak tudi kot tankočutnega romantika, idealista in intelektualca«, so zapisali ob odprtju. Razstavo je pripravila Mariborska knjižnica v sodelovanju z Zavodom Razvoj Maribor in MKC, avtorica razstave je Zdenka Gaiser, oblikovalka vizualne podobe pa Monika Pocrnjic. Nekaj podrobnosti o programu dogodkov »Jurčič v Mariboru« je bilo predstavljenih tudi v prispevku TV Slovenija, ki si ga še vedno lahko ogledate na občinski spletni strani. Gašper Stopar Jurčič nam daje misliti tudi za praznike in novo leto »Sijajnih pripovednikov, kakršen je Josip Jurčič, ne značijo samo sijajna pripovedna dela, temveč tudi sijajne (do) misli(ce) /.../.« Tako je zapisala dr. Urška Perenič v svoji zanimivi poučni knjigi Josip Jurčič - pripovednik svojega in našega časa, ki je izšla letos ob jubilejnem Jurčičevem letu. Jurčičeva dela so v resnici bogata z življenjskimi modrostmi in premisleki o umetnosti, domoljubju ipd. V zadnjem poglavju svoje knjige Pereni-čeva navaja različne Jurčičeve misli, med drugim tudi sledečo: »Ženska mora imeti glavo v srcu, moški srce v glavi.« (Beležnica, št. 6., 1868) To lahko vzamemo kot povabilo, da v novem letu naredimo korak naprej pri sprejemanju drug drugega in poglobimo naše odnose ... Letos (2021) je izšla tudi knjiga Človeško srce je kakor nebo: misli Josipa Jurčiča iz njegovih leposlovnih in drugih spisov (urednica Marjeta Zo-rec), v katerih je zbranih veliko domislic velikega Muljavca. Tudi knjižničarji smo iz Jurčičevega zbranega dela naredili jagodni izbor pisateljevih misli. Nekateri od vas ste gotovo že dobili katero, zavito v darilni ovoj. Marsikatera Jurčičeva domislica se zelo prilega tudi za božično-novo-letni praznični čas. Navajamo jih le nekaj. Naj vam polepšajo praznike. Tudi leto 2021 je bilo za marsikoga leto preizkušnje, iz katere pa lahko pride tudi veliko dobrega. O tem Jurčič za novo leto 1880 pravi tole: »Dobrega nam je prineslo tisto, kar dajo človeku prebita nesreča, prestana težava in premagani trud.« (Josip Jurčič: Ob novem letu 1880) Za praznike smo se skorajda odvadili pisati voščilnice, saj jih sedaj nadomeščajo elektronska besedila. Morda pa nas tale Jurčičev namig spodbudi, da se lotimo pisanja za praznike na roke ter smo pri tem čim bolj ustvarjalni: »Primi za pero, piši dobro, piši bolje.« (Josip Jurčič: Ob novem letu 1880) Ozrimo se sedaj še v prihajajoče leto, ki ga bomo najbolje pričakali z upanjem na vse dobro. Jurčič nas takole opogumlja: »Upanje živi človeka, če ga že vse drugo zapusti.« (Josip Jurčič: Deseti brat) Pa veliko dobrih misli (tudi iz knjig) v teh praznikih in v novem letu! Roman Rozina, Knjižnica Ivančna Gorica A Sobrače ^Šentvi m december 2021 številka 7 Kultura 25 S simpozija o Josipu Jurčiču v Cankarjevem domu Ob predlogu za Jurčičevo leto si zagotovo nihče ni predstavljal, kako bo le-to odmevalo v slovenskem prostoru. Ob sedmih knjigah, ki so ali še bodo izšle, risanki, dokumentarnem filmu, televizijskih prispevkih, okroglih mizah, predstavah, razstavah itd., je oktobra potekal tudi strokovni simpozijv Cankarjevem domu. Profesorji z različnih oddelkov Filozofske fakultete in kolegi od drugod so pripravili razprave o Jurčiču z različnih vidikov. Denimo, kako je Kozlovska sodba v Višnji Gori iz satire za odrasle postala otroška literatura, koliko so Jurčičeva dela moralizatorska, kakšne ideje je Jurčič zagovarjal kot novinar ipd. Dogodek sta obiskali tudi predstavnici Knjižnice Ivančna Gorica in Javnega zavoda za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica. Občini Ivančna Gorica so strokovnjaki izrazili zahvalo, ker smo jih z Jurčičevim letom spodbudili k odkrivanju tako zanimive osebnosti. Naslov simpozija je bil »Desetič brat« in je vabil razpravljavce ter vse nas, da Jurčiča spet in vedno znova vzamemo v roke in ga beremo pozorno, desetič ali mogoče tudi enajstič. In kakšni so bili poudarki zanimive razprave strokovnjakov, ki so to tudi storili? Urška Perenič, slovenistka s Filozof- ske fakultete (ki bo v kratkem izdala tudi znanstveno študijo o Jurčiču), je v razpravi na temo Kozlovske sodbe v Višnji Gori, kljub temu da je besedilo na neki točki »postalo branje za otroke«, z interpretiranjem teksta dokazovala, kako jasen je bil Jurčič v nameri, da s svojo satiro nastavi resno ogledalo drhali, nekulturnemu občestvu in problematičnim pojavom v družbi. Ker je sporočilo tako univerzalno, je bila odločitev za prevajanje v različne jezike tako pomembna, a ne smemo pozabiti, da je Jurčič s prstom v prvi vrsti pokazal prav na nepotreben razkol in značaj Slovencev. K branju spet vabljeni tudi odrasli, ki jim je delo namenjeno. Miran Hladnik se je na vprašanje pomena Josipa Jurčiča za slovenski prostor odzval zgolj s preštevanjem pojavljanja oz. omemb Jurčičevega imena, potrdil Kmeclovo oz. Slodnjakovo tezo, da je Jurčič prav lahko za prozo to, kar je za poezijo Prešeren, a mogoče še bolj za novinarstvo. Poleg številk, ki kažejo na to, je vsekakor nesporno, da je v literaturi in tudi novinarstvu še veliko drugih »dokazov« oz. nespornih dejstev o veličini rojaka. Do tega je prišla tudi Monika Kalin Golob z ljubljanske Fakultete za družbene vede, ki se je časopisu Slovenski narod in razvoju novi- narskega stila posvečala že v okviru svojega doktorata. Izpostavila je zmožnost nekoga, ki je bil literat in politik, da je znal ustvariti in »izumiti« tudi novinarski jezik. Ko je časopis spremenil v dnevnik, je sam vsak dan napisal štiri do pet časopisnih strani. Pri tem je urejal novice, ki so prispele po pošti, povzemal članke iz tujih časopisov, komentiral, se udeleževal dogodkov, pisal sam. Jezik je nastajal v naglici, vemo, da se je tudi zato zatekal v hrvaške izraze. Zelo je vplival na razvoj jezika, novinarskega stila. Navsezadnje Jurčičeva nagrada za novinarske dosežke ni nekaj naključnega. Zgodovinarka Irena Selišnik je naslovila Jurčičeva stališča do pansla-vizma in Jugoslovanstva. Stališča je oblikoval predvsem v času študija na Dunaju v okviru študentskih društev, omizij in t. i. mladoslovencev. Mladoslovenska ideologija je bila za Zedinjeno Slovenijo. Močan pritisk germanizacije je pri njem sprožil jugoslovanstvo in slovanstvo. Rek, ki je veljal, je bil: »Bolje Rus, nego Prus.« Treba je poudariti, da tega vseeno ne bi pustil za ceno jezika! Imel je še en moto, in sicer, da ne smemo polovičiti. Ne nemščine, ne srbohrvaščine ni in ne bi sprejel kot skupni jezik! Lahko rečemo, da je Jurčič močno vplival na obstoj narodove identitete. Ivana Latkovic s Filozofske fakultete v Zagrebu nas je opozorila na mnoge podobnosti z njihovim književnikom Šenoo, na oba je močno vplival Walter Scott, Aleksander Bjelčevič je Jurčičevo pisanje analiziral v smislu moraliziranja, klasičen oz. navaden moralizator ni bil. Marko Stabej pa je kot jezikoslovec k Jurčiču pristopil z vidika razvoja jezika. Na začetku nam je za primerjavo bral odlomek iz Cankarja in Jurčiča ter postavil trditev, da se nič ne razvije iz nič, torej, da jezik ni izoliran od življenja in najrazličnejših vplivov. Presenečen je bil, da Jurčič ni uvrščen v moderno. Strinjal se je s Kmeclom, da je Jurčič »izumil« salonsko slovenščino, meščansko govorico v svojih delih. Čeprav si je izpisoval vse iz ljudske zakladnice, pa je, po drugi strani tudi študiral, učil slovenščine gosposko Ottovo ipd. In zakaj brati desetič denimo v šoli? Zaključna misel razpravljavca je bila, da zato, da si vsi, predvsem mladina, vgradimo različice slovenščine vase, saj vse to smo mi, naša identiteta. Brati bi morali ob razlagi izrazov, pri čemer imajo seveda veliko vlogo - profesorji. Ksenija Medved Jurčičevo leto spodbuja raznovrstno književno ustvarjanje Izid zbornika o krajevni zgodovini Zagradca in otroške slikanice o Krki Iztekajoče se leto je bilo v naši občini zaznamovano s praznovanjem Jurčičevega leta, ki je prineslo tudi plodovito literarno ustvarjanje različnih oblik, tako strokovnih kot poljubnih. Med domačimi knjigami, ki so v tem letu ugledale luč sveta, pa velja omeniti tudi zbornik o krajevni zgodovini Zagradca z naslovom Fužina in Zagradec skozi čas in spomine ter otroško slikanico Škrat Ivan in princesa Ivanka odkrivata zaklade na Krki. Ivan Janez Rošelj je svoje dolgoletno raziskovanje krajevne zgodovine in ohranjanje številnih zapisanih virov o domačem kraju po večletnih prizadevanjih strnil v knjižno obliko. Zbornik Fužina in Zagradec skozi čas in spomine je letos poleti izšel pod okriljem Kulturnega društva Zagradec. V njem je avtor zbral in popisal zgodovino Zagradca, pri čemer je zlasti po- drobna kronika krajevnega dogajanja v 20. stoletju. Avtor je veliko črpal iz lastnih spominov, zapisov in fotografskega in dokumentarnega gradiva, velja pa poudariti, da je bil tudi sam dolga leta vključen v javno, kulturno, gospodarsko in društveno dogajanja kraja in ga kot tak dobro pozna. Tudi zato se čez njegove zapise in spomine čuti njegov osebni odnos, včasih tudi kritičen, do obravnavane teme. Vsekakor pa je knjiga dobrodošlo domoznansko delo, s pomočjo katerega bo ostal marsikateri drobec iz zagraške zgodovine zapisan in trajno ohranjen. In nenazadnje preko tega zbornika spoznavamo utrip življenja v tem delu naše občine tudi drugi. O zanimivostih sosednje Krke pa govori slikanica Škrat Ivan in princesa Ivanka raziskujeta zaklade na Krki, avtorice Dragice Šteh. Slikanica je izšla kot del širšega projekta oz. zbirke slikanic, s katerimi želi avtorica spodbuditi k odkrivanju in spoznavanju naših naravnih lepot in bogate kulturne dediščine med najmlajšimi. Razumemo jo lahko kot turistični vodnik po naši občini za otroke. Glavna junaka, ki se podajata na raziskovanje naših kulturno-zgodovinskih znamenitosti in druge ponudbe sta namreč škrat Ivan in princesa Ivanka, ki sta svoje ime dobila po Ivančni Gorici. V prvi slikanici, ki jo je leta 2018 izdal Zavod Prijetno domače sta škrat Ivan in princesa Ivanka predstavila začetek iskanja zakladov v deželi Prijetno domače oz. občini Ivančna Gorica. Tokratna slikanica pa ju je najprej popeljala na Krko in njeno okolico. Slikanico je likovno opremila likovna pedagoginja Anka Švigelj Koželj, ki je tako kot avtorica poklicno vpeta v pedagoško delo v naši občini. Izdajo slikanice, ki je izšla v samozaložbi, je podprla Krajevna skupnost Krka, ki je slikanico razdelila po vseh gospodinjstvih v KS Krka, izid pa so podprli še Občina Ivančna Gorica, Zavod Prijetno domače, KD Krka, TD Krka, ČD Krka-Zagradec in donatorji. Škrat Ivan in princesa Ivanka pa že napovedujeta iskanje zakladov tudi drugod po občini Ivančna Gorica. 26 Kultura december 2021 številka 7 IlitttMi Zaključek domoznanske bralne značke 2021 V knjižnici smo do konca pripeljali projekt Beremo domače, ki je bil letos v znamenje jubilejnega Jurčičevega leta. Tudi to sezono smo ga pripravili tako za otroke in mladino ter odrasle. Še posebej spodbujamo družinsko branje: knjige s seznama prebere vsajeden od odraslih in eden od otrok. Tako je letos bralno značko zaključilo 41 bralcev, in sicer 28 odraslih in 13 otrok, pri čemer je pri družinskem Beremo domače so- delovalo 19 bralcev, kar nas gotovo lahko veseli. Ob zapisanem je prav, da predstavimo tudi izstopajoče dosežke bralcev. Prva sta bralno značko opravila ga. Tanja Hartman in njen sin Taj Hartman, ki je prejel posebno priznanje za zavzeto sodelovanje zadnji dve leti. Taj je tako poseben zgled mladim bralcem tudi pri branju domoznanskih knjig. Posebno priznanje je prejel tudi g. Miha Plevnik, ki je lani prebral petkrat več knjig, kot jih je bilo predpisanih, letos pa trikrat več. Vsem pa čestitamo za opravljeno Beremo domače, saj so ti bralci pravi ambasadorji branja domačih knjig in širitelji zavesti o tem, kakšne kulturne zaklade hrani naša občina. Bralci so prejeli priznanja in knjižne nagrade: novo domoznansko knji -go Naš Jurčič izpod peresa Mihaela Glavana, ilustracije pa je prispeval Damijan Stepančič. Podarili smo Ja z ton clotHu, fi jtit >y deÖii ljudje, kjct p P m* jem je-íi/iu oaoxiw. F1 tudi Sivčevo knjigo o Jurčiču Prvi pomladni cvet in delo Sabine Koželj Horvat Deseta dežela: za slednji se zahvaljujemo Javnemu zavodu Prijetno domače. Ker zaradi razmer s koronavirusom nismo mogli pripraviti uradnega zaključka za toliko ljudi v živo, so bralci posamezno prevzeli knjižne nagrade in priznanja v knjižnici. Ob zaključku bralne značke podeljujemo priznanje domoznanski ambasador Knjižnice Ivančne gorice za posebne dosežke na domoznanskem področju, tudi za domoznansko sodelovanje s knjižnico. Lani sta to priznanje prejela Tone Drab in Tatjana Kordiš, letos pa je prejemnik dr. Mihael Glavan. Novo sezono Beremo domače bomo začeli s februarjem 2022, do takrat pa vam želimo veliko dobrih domačih knjig. Roman Rozina, Knjižnica Ivančna Gorica 1 t tupian ]di ¿cm ilanm, kjci tu daftti ijiidfa pd n&jem jeziku