Izvestje 21 • 2024 44 ČLANKI ��� »Majhen je slovenski narod, ves slovenski narod je proletarec.«1 Henrik Tuma (1858–1935), besedilo Naš program in njegove druge objave v reviji Naši zapiski med letoma 1913 in 1914 (1922) Izvleček: Članek nudi pregled povezave Naših zapiskov in Henrika Tume od leta 1913 do 1914 (1922), in sicer predvsem na bazi njegovih objav ter ohranjenega arhivskega gradiva iz Zapuščinskega arhiva Henrika Tume, ki se nahaja na ZRC SAZU, Raziskovalni postaji v Novi Gorici. V članku izpostavljamo Tumova objavljena besedila, iz katerih je razviden kontekst njegovega idejno-političnega razvoja pred prvo svetovno vojno. Ključne besede: Henrik Tuma, socialna demokracija, socializem, Naši zapiski. «Il popolo sloveno è piccolo, tutto il popolo sloveno è proletario.» Henrik Tuma (1858–1935), il testo «Naš program» e i altri suoi scritti pubblicati sulla rivista Naši zapiski tra il 1913 e il 1914 (1922) Riassunto: L’articolo offre una panoramica del collegamento tra i Naši zapiski e Henrik Tuma nel periodo dal 1913 al 1914 (1922), basandosi principalmente sulle sue pubblicazioni e sul materiale d’archivio conservato nell’Archivio di Henrik Tuma, che si trova presso ZRC SAZU, Stazione di ricerca di Nova Gorica. Nell’articolo vengono evidenziati i testi pubblicati da Tuma, che rivelano il contesto del suo sviluppo ideologico e politico prima della Prima Guerra mondiale. Parole chiave: Henrik Tuma, socialdemocrazia, socialismo, Naši zapiski. Uvod Cilj članka je predstaviti Henrika Tumo med njegovim urednikovanjem pri reviji Naši zapiski. Preučen bo predvsem njegov po- gled na tematike, ki so se objavljale v času njegovega uredništva, na podlagi njegovega članka Naš program. Omenjeni bodo tudi so- delavci, s katerimi se je povezoval v burnem »dolgem 19. stoletju«. Poleg tega bo k član- ku dodan še pregled nekatere sodobnejše li- terature, ki obravnava Tumovo posredova- nje pri Naših zapiskih in njegov odnos do ide- ologije socializma, saj je bilo iz primarnega pregleda ugotovljeno, da so potrebne neka- tere dopolnitve, in sicer tako iz želje po na- tančnosti kot zaradi interpretacije. Zgodovi- 1 Naslov povzet po članku Tuma, H. 1913: Naš program. V: Naši zapiski, let. 10, št. 3–4, 74. URBAN MAKORIČ | ZRC SAZU, Raziskovalna postaja Nova Gorica urban.makoric@gmail.com 45 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI no socialne misli in socialne demokracije na Slovenskem so do sedaj širše obravnavali že njeni sodobniki, npr. Ivan Prijatelj (Šifrer 1935: 625), kot tudi kasnejši zgodovinarji (npr. Dušan Kermauner, Andrej Vovko, Franc Rozman, Franc Klopčič itd.) (Makorič 2024: 14–15), tako da uvod v to zgodovinsko tematiko ni potreben. O reviji Naši zapiski in njenem razvoju do leta 1914 je v preteklosti že pisal Franc Roz- man (1971: 187). Naši zapiski so se pojavili v letu 1902 kot revija za reševanje socialnega vprašanja. Poleg tega se je revija na svojih straneh ukvarjala tudi s slovenskim naro- dnim vprašanjem, vprašanji socializma, ju- goslovanstva, delavcev in slovenskega kmečkega razreda. Do leta 1913 je za uredni- kovanje skrbel goriški odvetnik Anton Der- mota, ki ga je celo življenje spremljala bole- zen. Izhajanje Naših zapiskov se je zaradi te- ga v letih 1906/1907 ustavilo, nato pa je zara- di ponovnega poslabšanja v letu pred prvo svetovno vojno uredništvo predal Henriku Tumi. Razlog bolezni je bila do sedaj primar- na interpretacija za menjavo uredništva, predvsem pri Franu Rozmanu (prav tam: 171, Spletni vir 1). Ohranjena korespondenca med Tumo in Albinom Prepeluhom priča o tem, da naj bi Dermota urednikovanje opu- stil predvsem zaradi »suhih predalov«, med- tem ko naj bi bila bolezen le sekundarni ra- zlog (Tuma 1994: 348). Tako Dermota kot Tuma sta delovala na Goriškem, poleg tega pa je Naše zapiske izdajal Andrej Gaberšček v okviru Goriške tiskarne. Revija je ostajala v lasti Konzorcija Naših zapiskov (Naši zapiski, let. 10, št. 3–4). Revija je izhajala neprekinje- no do septembra 1914 (Rozman 1971: 197), nato pa so Naši zapiski do leta 1920 potihnili. Po prvi svetovni vojni je uredništvo prevzel Milan Lemež. Zaradi sporov med radikalno in zmerno politično strujo so po treh »Leme- ževih številkah« urejanje prevzeli Dragotin Lončar, Albin Prepeluh ter Fran Erjavec. Nji- hovo urednikovanje je bilo prekinjeno docela hitro. Za njimi sta Naše zapiske pre- vzela Stanko Likar in Filip Uratnik. Revija je izhajala do 15. novembra 1922, ko je bila uki- njena iz finančnih razlogov (Celar in Urek 1986: 261). Tuma in revija Naši zapiski po letu 1913 Med Dermoto in Tumo so se pojavljale različne polemike, tako o ideologiji kot upravni plati uveljavitve socialnih reform. Polemike so se pred prvo svetovno vojno dotikale predvsem obravnave t. i. »češkega separatizma«, tj. »v debelo plast bombažne vate« zavitega vprašanja o bernsteinizmu in pravovernem marksizmu. Poleg tega se Tu- ma in Dermota nista nikoli uspela dogovoriti glede vprašanja masarykovstva znotraj ju- goslovanske socialne demokracije (Tuma 1997: 314–315). O njunem sporu priča tudi do danes ohranjeno pismo med Prepeluhom in Tumo, datirano 13. marca 1913. V njem se Tu- ma potoži Prepeluhu, da mu je Dermota ob prepustitvi uredništva revije naložil »nekam čudno smer za naprej« (Tuma 1994: 348). Glede vprašanja češke problematike in vpli- va masarykovcev na delovanje socialne de- mokracije na Slovenskem več spregovori dr. Irena Gantar Godina v svojih člankih (npr. Godina Gantar 1985: 269–275). Dele idejnega razvoja Henrika Tume je v letu 1914 raziskoval že Matjaž Klasinc v svoji diplomski nalogi z naslovom Delovanje in po- litična misel Henrika Tume med 1. svetovno vojno. Diplomska naloga opredeljuje tudi ne- katere povezave med Henrikom Tumo in Na- šimi zapiski, vendar kot ključno izpušča pre- gled Zapuščinskega arhiva Henrika Tume. Osredotoča se predvsem na pregled njego- ve korespondence, objavljene v knjigi Pisma. Osebnosti in dogodki (1893–1935) (Rozman 1994: 585–586). Zaradi tega je smiselno, da se to poglavje nekoliko dopolni, saj prej omenjeno delo ne nosi vseh potrebnih pi- sem za preučevanje Tumovega idejnega ra- zvoja, vsaj ne v povezavi z revijo Naši zapiski. Izvestje 21 • 2024 46 ČLANKI ��� Poleg tega je iz pregleda Klasinčevega bibli- ografskega seznama razvidno, da avtor si- cer omenja objavo Tumovega »manifesta« ob prevzetju uredništva, vendar besedila Naš program ni uporabil na analitični ravni (Klasinc 2014: 58). V tem tekstu je Henrik Tu- ma začrtal nove smernice v razvoju revije (Tuma 1913: 65). V članku tako razkrivamo oba podatka, seveda iz želje po boljšem ra- zumevanju Tumove osebnosti in njegovega političnega razvoja. V letu 1913, ko je Tuma prevzel uredniko- vanje in s tem zavzel »bolj radikalno« stali- šče do marksizma, se je revija Naši zapiski znašla v finančnem precepu. Z zavzetjem marksističnega pogleda na obravnavo soci- alnega vprašanja se je od nje poslovilo zna- tno število meščansko1 usmerjenih naročni- kov, poleg tega pa je revija zaradi »intelektu- alistične« usmeritve izgubljala tudi naročni- ke med delavci (Klasinc 2014: 58, Tuma 1994: 324–325). Iz Tumovih spominov lahko razberemo tudi njegove poglede na razvoj Naših zapi- skov, in sicer po začetku Dermotovega ure- dništva. Na začetku, se pravi od leta 1908, je bil Tuma del konzorcija v okviru Naših zapi- skov, ki so ga sestavljali Josip Brecelj, inženir na Dunaju, Josip Ferfolja, odvetniški delavec v Tolminu, Anton Kristan, strokovni tajnik v Ljubljani, Dragotin Lončar, profesor v Idriji, Viktor Kukovec, posestnik v Ljutomeru, Ka- rel Slanc, odvetnik v Novem mestu, Karel Švajger, računski evident v Ljubljani, in Jan- ko Žirovnik, odvetniški delavec v Ljubljani. Po Tumovem mnenju se je za revijo zanimala predvsem »radikalnejša« struja inteligence. Revija v tem času ni presegla 300 naročni- 1 Če že dlakocepimo, je tu treba opozoriti na Klasinče- vo opredelitev teh naročnikov, ki jih je poimenoval z besedo »desničarji«. Takšna opredelitev dopušča preveč prosto definiranje in v kontekstu slovenske politične zgodovine izpade preveč pavšalno; istoča- sno tudi »finalistično« zaključuje interpretacijo (Kla- sinc 2014: 58). Naslovnica prve izdaje Naših zapiskov med urednikovanjem Henrika Tume. Spodaj na sliki vidimo njegovo ime. Vir: Naši zapiski, let. 10, št. 3–4. kov, vendar naj bi bila zmožna finančno sha- jati. V času Dermote naj bi Naši zapiski ne za- vzeli strogega socialističnega pogleda na svet. Zaradi tega naj bi se v krogu revije dru- žili tudi demokratični inteligenti, ki pa so z ustanovitvijo Vede našli svojo revijo (Tuma 1997: 323).2 Tuma v svojih spominih zabeleži, da je revija Naši zapiski dobila strožjo sociali- stično usmeritev in da je najverjetneje zaradi tega prišlo do upada števila naročnikov (prav tam). Po prevzemu uredništva je se- stavil svoj konzorcij in intelektualni krog. Predstavljali so ga Dermota, Ferfolja, Drago- tin Gustinčič, Lojze Kraigher, Anton Kristan, 2 Revija Veda: dvomesečnik za znanost in kulturo je bila ustanovljena leta 1911 v Gorici. Založnik je bil Andrej Gabršček (Spletni vir 2) in Veda: dvomesečnik za zna- nost in kulturo, let. 1, št. 1. 47 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI Ivan Leskovec, Švajger, Karel Slanc in Tomaž Šorli. Tuma zapiše, da naj bi po menjavi »vodstva« pri Naših zapiskih ostalo le še 50 naročnikov. Začel se je zavedati tudi dejstva, da delavstva pravzaprav članki o gospodar- skem stanju, ekonomskih številkah in po- dobnih socialnih temah ne zanimajo, če jih pišejo njihovi »sodrugi« člani-delavci (prav tam: 324). Tumova nova smer Naših zapiskov je naj- bolje opisana v njegovem članku Naš pro- gram, ki je skozi zapisane vrstice zahteval predvsem naslednje: 1) uveljavitev socialističnega (historično materialističnega) pogleda na socialno kritiko, 2) podreti »kitajski zid« konservativnega duševnega življenja na Slovenskem, 3) odklon od češkega realizma Antona Dermote in Karla Lončarja, 4) kritičnost do »slovanske vzajemnosti«, 5) odklon od individualizma v prid socialističnim idejam družbe, 6) propagacijo marksističnega svetovnega in filozofskega nazora, 7) podporo političnim zahtevam socialne demokracije (JSDS), 8) (samo)izobrazbo in vzgojo, 9) strogo vpeljevanje dialektizma v analizo socialnega sistema, 10) nasprotovanje idealizmu, 11) študij naroda kot družbenega proizvoda na podlagi neomarksizma, 12) odklon univerzalizma, liberalizma in individualizma (Tuma 1913: 65–74). V članku Naš program se kaže izredno vi- soka raven Tumove izobrazbe in poznavanja filozofsko-znanstvenih razprav njegovega časa. Citira tako Petra Struveja, najprej ru- skega marksista, nato protiboljševika, kot Paula Natorpa, nemškega filozofa in social- nega pedagoga (prav tam, 70). Iz članka je zanimivo tudi razbrati, da slovenske zgodo- vinske osebnosti vidi kot neke vrste protore- volucionarje, med katere uvršča tudi Antona Tomaža Linharta (prav tam). Ta vzorec se pojavlja tudi pri Etbinu Kristanu, slovenskem socialnem demokratu druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja (Makorič 2024: 54). V besedilu tudi definira, kaj zanj predsta- vlja socializem: »Socializem nam ni le teorija, socijalizem nam je tudi realno gibanje člove- ške družbe v smeri celote in enote« (Tuma 1913: 70). Zatem nadaljuje: »Socialni cilj nam je občestvo svobodno hotečih ljudi«, nato pa definira sredstvo: »Politika nam je marksis- tom uporaba socialnega spoznanja za naša dejanja.« V poskusu reševanja tudi narodne problematike preko Naših zapiskov poda njeno definicijo: »Narodnost je pojav v priro- dnem razvoju človeških plemen.« V tem smi- slu nadaljuje z mislijo: »Die ganze Kultur ist ohne Wert, weil ohne Würde, wenn ein Indivi- duum lediglich der Nationalblüte wegen le- ben, vielmehr dahinsterben muss«.3 V zvezi z nacionalizmom pa dodaja: »Ljubezen domo- vine kot čustva ni nič nravstvenega ampak je le obveznost, ostati zvest deželi, ima koren le v tem, da nam daje najugodnejše pogoje kako nravstveno delujemo« (prav tam: 71–72). Delo, ki ga je opravil v uvodniku 10. letni- ka Naših zapiskov, je bilo v filozofsko-anali- tičnem smislu izrednega obsega, saj se je v njem ukvarjal tako s socialnimi tematikami kot narodnim vprašanjem. V istem letniku je izšel tudi drugi Tumov članek z naslovom Karl Marx. V tem besedilu se ukvarja pred- vsem z idejno analizo marksizma in njegove- ga uspeha na odru evropske politike, v svojo študijo pa vključi tudi kratek pregled biogra- fije Karla Marxa (Tuma 1913b: 75–83). V is- tem letu je za Naše zapiske objavil še celo se- rijo člankov. Mednje spada tudi docela obse- žna študija Seksuelni problem, ki je izšla v 15 nadaljevanjih med letoma 1911 in 1914 (Celar 3 »Vsa kultura je brez vrednosti, ker brez dostojanstva, ako naj individuum zgolj živi radi nacijonalnega cveta ali bolje da za isto odmira« (prev. a.). Izvestje 21 • 2024 48 ČLANKI ��� in Urek 1986: 266). Med politična besedila, ki so izšla v Naših zapiskih med letoma 1913 in 1914, pa spadajo njegove naslednje razpra- ve: Karl Marx in Balkansko vprašanje, Prepo- rod, Balkanska zveza in socialna demokracija [ponatis iz Rabotničeskega vestnika v Sofiji], Gospodarske organizacije, Duhovno gibanje, Politika (serija), Delavsko gibanje, Prosvetno delo, Tržaška slovenska porota, Delavska or- ganizacija, raznovrstne polemike v 11. letni- ku, Polemika o dveh člankih iz vede in Social- no zavarovanje (prav tam, 264, 268). V za- ključnemu letu 1922 zasledimo še dva Tumo- va članka v seriji, in sicer z enakim dvojezič- nim naslovom Izza fronte. Maledetta la guer- ra! (Izza fronte. Sv. Marija na Mengori) (prav tam: 281); članku sorodna tematika na temo vojne publicistike je bila obravnavana tudi leta 1919 v Njivi in leta 1920 v Delu (prav tam: 281, Spletni vir 3). V letu 1922 se je Tumovo objavljanje, tako kot revija sama, končalo. Ohranili sta se pi- smi, ki pričata o tem dogodku. Januarja leta 19224 sta Lončar in Prepeluh Tumo vabila k sodelovanju pri Novih zapiskih, reviji, ki naj bi v 20. letih 20. stoletja nadomestila revijo Na- ši zapiski. Revija naj bi se v svojem jedru ukvarjala predvsem z reševanjem »sodobne slovenske in jugoslovanske javnosti«. Prepe- luh in Lončar razlagata, da naj bi se v okviru tega avtorji ukvarjali s slovenskim in jugoslo- vanskim narodnim problemom ter socialnim vprašanjem intelektualnih in »manualnih« delavcev, k temu pa dodata tudi kulturno problematiko, vendar v manjšem obsegu (ZHT, N, Naši zapiski, Pismo januar 1922). Tu- ma je na pismo odgovoril, a se je sodelova- nju odrekel; v svoje pismo, datirano 22. janu- arja 1922, je izlil množico čustev in negativ- nih komentarjev. Nove zapiske je že vnaprej obsodil na propad, in sicer na podlagi 4 Točen datum neznan, vendar na podlagi Tumovega odgovora sklepam, da sta mu Lončar in Prepeluh pi- sala nekje v prvi polovici januarja 1922. kritike, da ne morejo obravnavati ničesar drugega »nego star narodno socialni pro- gram«. Klasinc je v svoji diplomski nalogi si- cer obravnaval Tumove poglede na boljševi- zem v okviru Stockholmske konference (2014: 95), a pisma Lončarju in Prepeluhu za svojo raziskavo ni pridobil. V pismu se Tuma izjavi za predanega »komunista«, ki pa mu tako jugoslovanski kot italijanski boljševi- zem nista pogodu, ker socializma ne obrav- navata na znanstveni način (ZHT, N, Naši za- piski, Pismo 22. januar 1922). V kontekstu tega članka je zanimivo tudi mnenje Ivana Prijatelja o uspehu Naših zapi- skov pred prvo svetovno vojno. Prijatelj je uspeh pripisoval zgolj Dermoti in Lončarju, medtem ko je Henrika Tumo – izredno plo- dovitega pisatelja in vestnega urednika, kot smo pokazali v zgornjih odstavkih – popol- noma izpustil: »Revija, ki je pravzaprav dala mentaliteto sedanji svobodomiselni mladini, so bili Dermotovi in Lončarjevi Naši zapiski.« Prijatelj prav tako izpušča Erjavca in, mogo- če še pomembnejše, Prepeluha (Prijatelj 1918: 213). V članku svoje odločitve ne poja- sni, zato se moramo zopet okleniti Tumove korespondence. O zgoraj obravnavani zade- vi se je ohranilo pismo med Prijateljem in Tu- mo z datumom 14. marec 1913. Iz korespon- dence je razvidno, da se je Prijatelj »ločil« od Naših zapiskov z ustanovitvijo Vošnjakove re- vije Veda leta 1911, ki je v tem času obravna- vala znanstvene novosti in jih prinašala med Slovence. Tuma se je nanj obrnil s prošnjo, da bi pri Naših zapiskih sodeloval vsaj nekaj- krat letno s krajšimi članki v dolžini 4–6 stra- ni, in sicer predvsem na tematiko socializma. Prijatelj na to prošnjo ni nikoli odgovoril, če- prav ga je Tuma v pismu naslavljal nadvse prijazno in ga celo oklical za »somišljenika« (Tuma 1994: 397). 49 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI Zaključek Na primeru Tumovega sodelovanja z re- vijo Naši zapiski je bilo prikazano, da raziska- ve o njegovi preteklosti še vedno dopuščajo dodajanje novih ugotovitev, predvsem na podlagi natančnega branja njegovih obja- vljenih besedil in poznavanja korespondenč- nega arhiva. V članku so bile poudarjene predvsem novosti na področju razumevanja Tumovega odnosa do revije, zanimivi pa ostajajo tudi drobci v preučevanju njegove- ga odnosa do Prepeluha, Lončarja in Prijate- lja. Socialna omrežja, ki se pojavljajo v celo- tni zgodovini, in njihovo preučevanje zgodo- vinarju odpirajo dodatne možnosti v prei- skovanju historičnih procesov ter zgodovin- skih odločitev, ki stojijo za njimi. VIRI IN LITERATURA Viri: ZHT – Zapuščinski arhiv Henrika Tume ZHT, N, Naši zapiski, Pismo 17. januar 1922. ZHT, N, Naši zapiski, Pismo 22. januar 1922. Literatura: Celar, M. in Urek, V. 1986: Bibliografija revije Na- ši zapiski. V: Prispevki za novejšo zgodovino, let. 26, št. 1–2, 261–290. Gantar Godina, I. 1985: Češki politični realizem med hrvaškimi in slovenskimi študenti v Pragi od 1895 do 1900. V: Zgodovinski časopis, let. 39, št. 3, 269–275. Klasinc, M. 2014: Delovanje in politična misel He- nrika Tume med 1. svetovno vojno. Barislovci: Univer- za v Mariboru, Filozofska fakulteta [diplomsko delo]. Makorič, U. 2024: Etbin Kristna in ideja socializ- ma. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Prijatelj, I. 1918: Naši časopisi (nekaj misli in na- svetov). V: Ljubljanski zvon, let. 38, št. 4, 201–216. Rozman, F. 1971: Naši zapiski 1902–1914. V: Arhi- vi, let. 11, št. 1–2. Rozman, F. 1994: Pisma […]. V: Zgodovinski ča- sopis, let. 48, št. 4, 585–586. Šifrer, T. 1935: Dr. Ivan Prijatelj; Šestdeset let. V: Ljubljanski zvon, let. 55, št. 11, 625–626. Tuma, H. 1913a: Naš program. V: Naši zapiski, let. 10, št. 3–4, 65–74. Tuma, H. 1913b: Karl Marx. V: Naši zapiski, let. 10, št. 3–4, 75–83. Tuma, H. 1994: Pisma: osebnosti in dogodki (1893–1935). Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovinski in in- štitut Milka Kosa. Tuma, H. 1997: Iz mojega življenja – Spomini, mi- sli, izpovedi. Ljubljana: Založba Tuma. Časopisni viri: Naši zapiski, let. 10, št. 3–4. Veda: dvomesečnik za znanost in kulturo, let. 1, št. 1. Spletni viri Spletni vir 1: Https://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi171663/, dostop 30. 9. 2024. Spletni vir 2: Https://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi195077/, dostop 2. 10. 2024. Spletni vir 3: Https://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi732812/, dostop 4. 10. 2024.