Štev. 278,	V	Ljubljeni,	sobota,	10.
Iz^sja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
ra celo leto K 144*— M pol leta K 72*—
V OPRAVI STANE MESEČNO K10’- DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA sc ™.
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36'— ta en mesec K 12*—
Uredništvo m utiravništvv * Kopitarjevi uiici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon •sss upravnlštva štev. 328 c=
Za zaieilo delavstva.
Znano je, da se je Jugoslovanski klub že v ustavnem odboru in konstitu-anti najodločneje boril za to, da se v pol-oem obsegu zaščitijo pravice delavstva, Ko je ministrstvo za socialno politiko predložilo zakonodajnemu odboru zakonske predloge o delavskem zavarovanju, o delavskem varstvu, je bil zopet Jugoslovanski klub med prvimi, ki je zastopal delavsko stališče. Njegovemu odločnemu Uastopu se je zahvaliti, da so se ti zakoni sprejeli brez nadaljnega zavlačevala, dasi je bila proti njim izprva močna
opozicija.
Povodom razprave o zakonskem predlogu za zaščito delavstva je posl. dr, Simrak branil med drugim osemurni delavnik in rekel: Kar tiče osemurnega de-lai silijo na to poleg ostalih razlogov tudi ®pciia!no-etični razlogi. Dosedaj je bila oejavska hiša in družina v mnogih slučajih več ali manj razkopana, ker so morali delavci delati preko mere. Delavski Ppoei niso poznali ne očeta ne matere, ■Nikdo jih ni imel vzgajati, marveč so bili Prepuščeni ulici brez vsakega nadzorstva, Seveda je moralo to roditi usodne Posledice.
Delavca je treba vrniti njegovi hiši j« družini. Dati se mu mora čas, da se briga za moralno in prosvetno vzgojo °trok, ker je domače ognjišče najboljša Šola, Ako se bo v delavski družini gojil Pravi duh, tedaj se bo napravil najvažnejši korak v rešavanju socialnega vprašanja.
V predloženem zakonskem načrtu so Se žal sprejele mnoge izjeme, ki zelo Omejujejo 8 urni delavnik, tako da nasprotnikov tega zakona ni treba biti strah. Prepričan sem, da se bodo te iz-isnie zlorabljale. Nedavno sem bil v Ze-n.lc*v Bosni. Delavci v "livarni so zapo-n* z najtežjim delom. Vztrajati morajo Prej pečmi strašnih osem ur, A podjetju to še ni zadosti, ampak jih je baš te Jni prisilil, da delajo po 10 ur na dan. tn delajo večinoma kmetje iz okolice, ki Prihajajo na delo zjutraj zarana in se Vračajo domov zvečer lačni in utrujeni. Mnogi morajo hoditi po dve do tri ure daleč po snegu in dežju. Ali ni nečloveško 2ahtevati od teh ljudi nad osemurno delo?
Na podlagi teh skušenj iz lastnega Opazovanja sem prepričan, da se bodo izjeme, ki jih je ustvarila večina na škodo ® urnega delavnika, res zlorabljale.
v — * ------------------------------------------
ielesašžaarsfel sinod.
Ob polni dvorani hotela Union se je sinoči vršil shod vsega železničarstva vseh °rganizacij. Shod je bil namenjen manife-staciji za železničarske zahteve. Sklical ga koalicijski odbor, v katerem so zastopane vse železničarske organizacije: Prometna zveza, Savez železničara, Zveza jugoslovanskih železničarjev, Društvo vpo-kojencev in Udruženje železniških či-hovnika.
Koalicija železničarskih organizacij je Predložila vladi v posebni spomenici vse zahteve železničarjev. Odgovor naj bi železniško ministrstvo podalo koaliciji do 15. t. m.
Shod je otvoril podpredsednik koali-c‘je Blaž Korošec, govorili pa so za Savez sodr. Nachtigall iz Maribora, za uradnike |; Črnigoj, za društvo vpokojencev Jernejčič, za Prometno zvezo tov. Franc Beltram. Govoril je tudi socialdemokratki poslanec ^osip Kopač. Solidarno izjavo poštnih nameščencev je podal g. Urbančič v imenu Zveze poštnih organizacij.
Na shodu je bila sprejeta naslednja resolucija,
ki jo je vrhovno vodstvo koalicije v Bel-Sradu dne 28. novembra predložilo ministrstvu :
I.
v a) Da se izda celokupnemu železniškemu osobju kot nujna pomoč 13. plača z Vsemi dokladami, deiavcem naj se zaračuna 30 delavnih dni.
b) Da se celokupnemu osobju povišajo v8i dohodki za 50 odstotkov.
c) Da se umakne iz zakonodajnega .Odbore -modne skupščine projekt želez-
niškega zakona, kateri je bil predložen od strani ministrstva saobračaja; da se predloži narodni skupščini načrt zakona iz meseca maja 1920 z vsemi proti predlogi kot podlago za razpravljanja; skliče naj se anketa koaliranih organizacij v svrho poda-nja strokovnih podatkov.
d)	Da se nabavi čimpreje službena in delavna obleka, zimska pa takoj.
II.
a) Da se takoj revidirajo krivice odpuščenih železničarjev ob priliki aprilske stavke.
b) Da se takoj revidira naredba ministrstva saobračaja glede izvrševanja administrativnih in disciplinarnih kazni nad osobjem.
c) Da se strokovne koalirane železničarske organizacije pripoznajo od strani ministrstva saobračaja in oblastnih direkcij kot zastopnice železničarjev, katere imajo pravico posredovanja.
k III.
a) Da se podvrže uredba o prevodu na dinarske plače reviziji v svrho pravičnega izjednačenja bivših avstrijskih, ogrskih in bosanskih osnovnih plač.
b) Da se povrne zakonita pravica na stanarino onemu osobju, kateremu je bila stanarina odvzeta pri prevodu na dinarske plače.
c) Da se poviša pavšal za službene obleke uradnikov.
d) Da se povišajo doklade za nočno službo na ono višino, katero uživajo uslužbenci beograjske direkcije.
e) Da se povišajo potni stroški, in to trošnine za aktivno osobje za 50 odstotkov, delavcem za 100 odstotkov; a kilometraža po tablici, izdelani meseca maja 1920.
f) Da se vsem uslužbencem, ki so premeščeni iz službenih ozirov a nimajo stanovanja ter žive v dvojnem gospodinjstvu, izplačajo skrčene dnevnice.
Slede podpisi zastopnikov organizacij.
Za vlada.
Tudi Davidem nima us&eiaa- — Jugoslovanski klub
m znmEforaditilii odklanjalo.
Beigrad, 10. decembra. (Izvirno.) Včeraj je Ljuba Davidovič obiskal dr. Korošca in se z njim razgovarjal o možnost! vstopa Jugoslovanskega kluba v vlado. Dr. Korošec je Davidoviču odgovoril, da je stališče Ju go slovanskega kluba že označil ob priliki razgovora s Paši-čem. Jugoslovanski klub zahteva revizijo ustave v že znanih točkah, spremenitev finančne politike, odpravo korupcije pri uradništvu s pametno in pravično uradniško pragmatiko, pravičnost in nepristra-nost pri nastavljanju uradništva, temeljito spremembo političnih metod v Sloveniji,
Hrvatski, Dalmaciji, Vojvodini in južni Srbiji. Nadalje je dr. Korošec naglašal potrebo, da s svrho konsolidacije povabi v Beigrad Hrvatski blok, Ker demokrati z ozirom na svoje strankarske interese na te pogoje ne bodo pristali, Ju goslovan-s k i k 1 u b pa ne bo popustil, se smatra, da so pogajanja z Davidovičem za Jugoslovanski klub končana.
Beigrad, 10. decembra. (Izv.) Davidovič se je včeraj razgovarjal z Lazičem, predsednikom zemljoradniške stranke. Lazič je na povabilo, da naj zemljoradniki vstopijo v vlado, odgovoril, da mora o eventuelnem vstopu ali podpiranju vlade odločevati njegov klub. Ko bo ta o tem de-iinitivno sklepal, bo sporočil Davidoviču odgovor. Lazič je sklical za sinoči sejo kluba. Ker pa je prišlo premalo članov, se
I o
! seja ni mogla vršiti in so se samo prisotni člani razgovarjali o položaju. Po izjavah uglednih članov zemljoradniškega kluba soditije gotovo,daonine bodo podpirali Davidovičeve akcije. Lazič je izjavil, da ostane njihovo stališče napram Davidoviču isto, ki so ga zavzeli napram Pašiču kot odgovor, se kakor znano omenjajo tudi demokrati kot stranka s katero zemljoradniki ne morejo skleniti sporazuma,
Beigrad, 10. decembra. (Izv.) Ljuba Davidovič je včeraj obiskal Pašiča, da se z njim posvetuje o možnosti sodelovanja radikalcev. Pašič mu je odgovoril, da ni pooblaščen dati mu o tej stvari obvezen odgovor in da se mora preje posvetovati z radikalnim klubom, Ker za včeraj ni bila sklicana seja radikalnega kluba, je lasno, da je Pašič namenoma zavlekel ougovor do nedelje, ko se vrši glavna skupščina radikalne stranke. Ker pa v nedeljo izteče Davidoviču dani rok za sestavo vlade, je skoraj gotovo, da se Pašič z ozirom na razpoloženje v stranki ni hotel pogajati z demokrati, Kakšno stališče bo zavzela v krizi radikalna stranka, bo odločila nedeljska skupščina, za katero se vrše velike priprave in vlada za njo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Kar se tiče same akcije Davidoviča, so politični krogi mnenja, da je povsem neuspela in da bo Davidovič jutri vrnil kralju mandat za sestavo vlade.
E razarožliaetie honfc?ence.
S8@vizSja mirovne pegosibal
New York, 9. dec. Kakor javljajo iz Washingtona, se je izrazil senator Borah, Anglija, Japonska. Francija in Nemčija naj bi podale izjavo in sklicale konferenco za revizijo versailleske mirovne pogodbe, da bo mogla Evropa živeti.
Pariz, 9. dec. Zbornica je sprejela brez debate zakonski načrt, po katerem bi se za gradnjo lahkih vojnih ladij v proračune od
leta 1921. do 1925. ne vstavljali nobeni letni obroki. Zakonski načrt dopušča možnost, da se oklopne ladje tipa Normandie ne bodo vteč gradile.
WahiBgton, 8. dec. Nocoj je sprejel Vi-viani Briandovo noto, v kateri pristaja Francija na sporazum štirih velesil glede Tihega oceana.
Marčni«!
Iz vojnega proračuna za leto 1922 razvidimo, da vzdržujemo za naše razmere naravnost velikansko armado. Zato so tudi izdatki za to armado ogromni. Če se na tem polju ne bodemo prilagodili razmeram, nam bode militarizem pogoltnil letos ogromne vsote na škodo naših socialnih in kulturnih potreb.
Da bode mogoče v doglednem času našo stalno armado zmanjšati na minimum, bo pač treba našo zunanjo politiko temeljito revidirati in jo spraviti v sklad z našim gospodarskim položajem. Gojiti bodemo meraii zunanjo politiko kakor to zahteva ljudstvo, ki je do grla silo raznih mobilizacij, četudi samo poskusnih, še bolj sito pa je vse razdirajočih vojn. Nikakor ne gre, da bi vedno državljani krvaveli za grehe lahkomiselnih diplomatov. Naše zunanje politične odnošaje napram sosednim državam treba uravnati na odkrito prijateljski podlagi. Na poslaniška mesta treba postaviti osebe, katere se bodo svojih dolžnosti do države v polni meri zavedale, osebe izrazitega in trdnega značaja. Sistem nastavljanja diplomatov iz ozirov raznih porodic ali iz ozirov gole re-prezentacije mora popolnoma pasti. Kup-čijske afere naših zunanjih zastopnikov, katere razburjajo vso našo javnost že od preobrata, morajo za vedno izginiti. Te vrste afere so ugledu naše države na zunaj in znotraj porazno škodovale. Naš ugled na zunaj je padel daleko pod ničlo, na znotraj pa vlada napram državni upravi skrajna nezaupljivost in splošno nezadovoljstvo. Našim zastopnikom v tujih državah ne zaupa uikdo več, ker vsak iz lastne skušnje ve, da so bili do sedaj dostopni za marsikako nelepo kupčijo.
Ako bi se v bodoče imenovale na poslaniška mesta res le izrazite osebnosti neoporočenega trdnega značaja, ki bi skušale lahkomiselno zapravljeni ugled naše države dvigniti na podlagi odkritosrčnih prijateljskih odnošajev do vseh sosednih držav, potem bi bil s tem že dan prvi pred-pogoj za zmanjšanje naše stalne armade, ker pri odkriti prijateljski zvezi s sosedi nam pač ne bode treba stati vedno čez glavo oboroženim in s puško ob nogi.
Drugo, kar bi moglo naš vojni proračun znatno zmanjšati, je pa obče varčevanje od strani vojnega ministrstva. Kako danes vojno ministrstvo lahkomiselno razmetava denar davkoplačevalcev, naj nam pokaže izmed mnogih drugih, sledeč: slučaj:
Vojno ministrstvo izdaja za vse oficirje in voj. uradnike brezplačno mesečnik »Ratnik«, ki izhaja vsaki mesec v Bel-gradu v obsežnosti 189—200 strani. Ta mesečnik izhaja v lepi mehki vezavi in je tiskan na prav finem papirju. Ob sedanji draginji si lahko predstavljamo, koliko da stane izdajanje takega mesečnika letno, ako se izdaja v približno 6700 izvodih mesečno. Če računamo, da stane en izvod samo 45 kron, kar je pa za današnje razmere mnogo prenizko računano, stane mesečna izdaja 301.500 kron ali letno
3,618.000	kron. K tej ogromni vsoti je pa še prišteti plače in doklade oficirjev in uradnikov, kateri so nameščeni v uredništvu in upravništvu, honorarje dopisoval-‘ cem in pa visoke stroške razpošiljanja. Če
MISHia 1» rszts-HekIes.
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI IVANA CANKARJA.
»Le vkup, ti uboga gmajna! Baklje prižgimo, prižgimo jih sto, da nam bodo svetile do rabeljnov, do biričev. Naše meso jih je nasitilo, naša kri jih je napojila — Tirjaj-mo svoje meso in svojo kril M i smo sejali, naša je žetev, sužnji vstanite!
Ivan Cankar . . *	(Kurenti
Bratje, vzdramite sel Da kopljemo zase, da zidamo zase, da zase trpimo!!
Ivan Cankar.
, , ,	(Kurenti
Tujec je stopil na hrib, nagnil je glavo in j|e zakril obraz; zakaj velika je bila l bridkost v njegovem srcu.
»Ne ozrite se v prokletstvo in trohnobni, vsi vi tisoči in milijoni, ki ste koprneli z menoj! Vsi vi ponižani in razžaljeni, vsi vi zasužnjeni in obremenjeni — zdaj, ko je naš dan, pojte hozana in aleluja! Iz bičanja in iz križanja, iz sramote in trpljenja je vzrasel naš dan, do nebes se je povzdignil naš križ — pojte mu hozana in aleluja!«
Šel je pred njimi visok in lep, v dolgi rdeči halji, in vsi so šli za njim, vsi ponižani in obremenjeni.
šli so v svetel dan, ko se je zgrnila globoko za njimi nad Sodomo strašna noč; sodbe in obsodbe.
Šli so za njim v zmagoslavje in radost; tisti ponižani in teptani so šli za njim, ki jim je rekel:
Božje kraljestvo je v vas.
Ivan Cankar. iVelikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeštvu veličastno vstajenje.
Ivan Cankar.
Ali ne pride nekoč, ko bo odprl srca topel pomladanski veter, ko si bodo obrazi enaki v veselju, ne v bridkosti, ko se bodo ljudje pozdravljali s cvetjem ovenčani in z glorijo ljubezni. »Kako je tebi brat moj, ki si mi bil brat v bolesti?« ., . Morda jih bo še nekaj, vsaj nekaj, ki bodo dočakali tisto blagoslovljeno uro, O da bi bila meč njimi tudi ti in jaz! —
Ivan Cankar.
(Pobratimi.1
ilisž	zliilollCasta pajčolanom.
Spisal Trauauille Chevreau. — Prevel M. J.
(Konec.)
Veste, gospod Strel, zadnjič sem hotel z vami govoriti. V soboto dopoldne sem bil na vašem domu, a gospodinja mi je povedala, da ste v pisarni, kar mi je
računamo torej 'izdajanje >Ratnika« na 4 in pol milijona kron letno, vsekakor to ni previsoko računano.
Lansko leto, ko je vojno ministrstvo odredilo izdajanje »Ratnika«, je bila določena cena za ta mesečnik na 8 dinarjev mesečno, primanjkljaj pa bi se bil seveda kril iz državne blagajne. Ko se je pa začutil odpor od strani oiicirjev proti imperativni naročitvi tega mesečnika, je vojno ministrstvo kratkomalo ukinilo naročnino ter izdalo naredbo, da imajo dobivati vsi oficirji mesečnik »Ratnik« brezplačno. Pri tem je tudi do danes ostalo.
Nimamo nič proti temu, ako ima east-ništ\o svoj mesečnik. Toda; ako ga hoče imeti, naj si ga tudi samo plačuje. Nikakor pa ne gre, da plačuje vojno ministrstvo Jak šport iz denarja davkoplačevalcev, ki je namenjen za vzdrževanje vojske. Seveda smo tudi proti temu, da bi se častništvo moralo imperativno naročati na kak časopis. Častništvu naj se da na prosto voljo, da se na kak časopis naroči ali ne — vsak po svojih gmotnih močeh in zanimanju za stvar.
Izmed mnogih slučajev razsipnosti državnega denarja od strani vojnega ministrstva smo navedli tu le en slučaj in že ta nam pokazuje gospodarstvo vojnega ministrstva v jako čudni luči.
Slovenska vseučilišča so radi neugodnega finančnega položaja v nevarnosti, da nam jih država ukine, konservatorij se iz istega vzroka ne more podržaviti, za najpotrebnejše socialne naprave ni denarja, a na opisani način se državni denar brezvestno razmetava. Ali ni to višek brezvestne razsipnosti?	Z.
5*olitičn! dogodki.
4- Čudna dežela. Čudna dežela smo. Imamo ustavo, imamo parlament in smo baje demokratična država. Vlado tvorijo parlamentarne stranke. Vsekakor samo dve. Vladata tako, da gre vse po zlu in da je v državi 99 odstotkov nezadovoljnih ljudi. Tako ne gre dalje, treba izpremembe. Izpremembe od zgoraj. Vladajoči stranki sta na to tudi pripravljeni. Po svoje seveda. Treba premenjati ministrske listnice, sanio te — osebe, politika, sistem morajo ostati kakor doslej. Brezpogojno in če se država in narod postavita na glavo! Za ko-
ta pa je tu kraljevina SHS, če ne za demo-ratske in radikalske »državnike«, da morejo v njej udejstvvovati svoje talente. Torej: pprtfelje je treba izmenjati. Za to gre. In Davidovič, ki je kavalir, predlaga radikalcem rešitev krize z velikodušno ponudbo:	Demokrati	odstopijo	radikalcem tri
najvažnejše listnice: za finance, notranje stvari in socialno politiko. Ali: Radikalci naj razdele portfelje v dva dela in demokrati izbero med obema deloma tistega, ki jim je bolj všeč. Ali pa bodi narobe: Demokrati razdele portfelje in radikalci izbirajo. Nič druzega in nič več. Tako se rešuje naša kriza, ki že davno ni več samo vladna kriza, ampak sega do državnih temeljev. In tisti, ki rešujejo krizo na ta način, pravijo, da jim je ta država nad vse in da ne puste druzih na krmilo samo za to, ker njihovemu patriotizmu ali vsaj njihovi državni sposobnosti ne zaupajo. Pa naj kdo reče, če nismo čudna dežela!
bilo zelo neprilično. Na vsak način sem se j hotel z vami porazgovoriti. Ono govorjenje o neznanem možu me je zelo prevzelo in v nedeljo popoldne, ko sem bil spet doma, že celo nisem mogel strpeti in sklenil sem, da vas zvečer obiščem. Zvedel sem, da ste šli v gledališče. Ob desetih, kot sem sklepal, se predstava konča, in takrat vas gotovo dobim doma, saj vem, da se ne držite predpisanih družabnih pravil in bo gotovo mene tudi ob taki nenavadni uri radi sprejeli. In grem. Vrata so bila ob devetih že odprta, nekaj časa posedim pri gospodinji, ki me je med šivanjem zabavala s pripovedovanjem mladostnih let. Toda ker jo šla že na pol enajst, sem sklenil, da odidem domov in se vidiva drugič. Bil sem v zelo napetem stanja, posebno ono pripovedovanje, ki me je z njim gospa bolj mučila kot zabavala, je stopnjevalo mojo nrpreto domišljijo, ki je — ko sem se vrn&l po temnih stopnicah, dosegla svoj višek in mi pričarala sliko strahotnega tujca. In tedaj, mislite si... veter je divjo tu il in požvižgaval — začujem tipajoče stopinje... za hip se zasveti — — in pred sabo ugledam moža, ki je bil ves bled v ob az in strmel neizprosno vame. Kriknil sem in izgubil zavest. Bil sem prepričan, :la je lo — mož z vijoličastim pajčolanom. Ves preplašen sem prišel domov...c
Zadnjih besed Strel niti slišal ni več. Zami lil se je in slednjič nasmehnil.
Oba sla se že s pogledi razumela in pove ila oči, kot da se drug drugega sramujeta.
Torej sta bila takrat drug drugemu v — strašilo.
* * •
V sobo je stopila osemnajstletna Mrakova nečakinja Anka. Prinesla ie časnik
-f Občinski volivni red za Slovenijo.
V zakonodajnem odboru je bil predlog za žensko občinsko volivno pravico v Sloveniji končnoveljavno odklonjen. Jugoslovan- i ski klub je še enkrat odločno nastopil za- ! njo, dočim so socialisti ostali hladni v ozadju. Demokratom je odleglo.
t*3aš@ krona raste.
DANAŠNJA PREDBOKZA.
Zfirich, 10. dec. (Izv.) Budimpešta 0.62, Berlin 2.65, Italija 22.65, London 21.23, Newyork 517, Pariz 39.90, Praga 595, Zagreb 2, Varšava 0.15, Dunaj 0.16, n. a. K 0.10.
Zagreb, 10. dec. (Izv.) Berlin 137.50, Italija 11.80, London 1125, Newyork 270, Pariz 27.70, Praga 308, Dunaj 4.35.
Razne ves ih
Dunaj, 10. dec. Listi poročajo iz Brna, da se je švicarski zvezni svet v nekem sklepu odrekel obligacijam v višini 25 milij. frank., katere bi bila morala plačati Astrija kot jamstvo za predujme, katere ji je bila odštela Švica.
Praga, 9. dec. »Pravo Lidu« poroča, da so včeraj aretirali voditelja libenskih komunistov Marčka, ki je bil obdolžen velike poneverbe.
Luzern, 9. dec. Danes popoldne je pri demontiranju starega mostu preko Reuse pri Luzernu predčasno eksplodiral razstre-livni naboj. Dva inženirja in en delavec so bili ubiti. Štiri osebe so ranjene.
DUNAJSKI DEMONSTRANTI PRED SODIŠČEM.
Danaj, 9. dec. Danes so se pričele prve razprave zaradi plenitev dne 1. decembra ob priliki.„protidraginjskih demonstracij floridsdorfskih delavcev. 41 obtožencev, večinoma mladeniči, je bilo zaradi tatvine, javnega nasilstva ter hudobnega poškodovanja stvari obsojenih na 4 do 10 me;ecev težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsaki mesec. Prošnje več obsojencev, naj se jim odgodi nastop kazni, so bile odklonjene.
Dunaj, 10. dec. V nadaljevanju včeraj-nje obravnave proti plenilcem z dne 1. decembra so bili trije obtoženci obsojeni na po eno leto težke ječe, trije pa so bili oproščeni.
^Dnevni dogodki
— Cenjene naročnike tem potom uljud-no opozarjamo, naj oni, ki še nimajo poravnane naročnine za tekoči mesec, store to v najkrajšem času, da jim ne ustavimo dopošiljanje lista. — Uprava »Novega Časa«.
— Seznam članov »Delavske zbornice« v Ljubljani je objavila pokrajinska vlada za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo. Železničarji imajo 6 delegatov, od Prometne zveze je le eden, namreč Franc K o r d i n, železniški ključavničar v Ljubljani. — Za rudarje, ki imajo 5 delegatov, je Ribnikar krščansko socialni JSZ prisodil le enega; Avgust C v i k e 1 j, rudarski tajnik. Kovinarji imajo 5 delegatov; od kršč.
i soc. JSZ le Janko Bregant, kovinar na Jesenicah. Lesni delavci imajo 4 delegate (vsi nasprotni). — Stavbni delavci imajo 3 delegate, med njimi Fr. Jeriha (JSZ). — Usnjarski imajo 3 delegate, med njimi
m pokazala neko mesto. Tam je stalo sledeče: »Prišli smo na sled strahu, ki je begal ljudstvo že teden dni. Zdaj je vse jasno. Zločinec je prijet. Izpovedal je, da je hotel svojega sovražnika poplačati s tem, da bi ga močno prestrašil in mu odvzel denar. Slednje pa ni storil iz veselja nad dobro izpalo burko. Spoznali so, da je omenjeni klatež nekoliko umobolsn, vsled česar so ga vtaknili v prisilno delavnico. Kar se tiče pa one starke Marte, je zdravnik ugotovil, da je bil strah pri njej le posledica samoprevare, ki jo je vsled govoric tako prevzela, da jo je imela za resnico.«
• • *
Strel je prav malo pazil na vsebino časnika. Tem bolj pa re je oziral na ljubko deklico in po preteku par minut je bil že ves prevzet od njenega čara. In zdaj se ga je polastil drug »strah«, ki pa je napolnil njegovo srce z zmagovito solnčnostjo in upanjem. Ko je Strel odhajal, ji je po-ral roko, prvič v življenju z neko drhta-vostjo, ki so jo pa dekličine oči razumelo, saj so zlile v njegov pogled v eno samo željo.
In Strel je šel proti domu, oropan svojih visokih nad, da odkrije svetu nepoznane zagonetke, istočasno pa obdarjen z upanjem, ki ga_ doslej ni poznal, z upanjem na — družico skozi življenja trnjevo pot. —
In to upanje je bilo, kot so je kasneje izkazalo — upravičeno. — One stare knjige pa sta oba sežgala in se z nasmehom spomnila prošlih zmot in neumnosti. Gospod Jakob Mrak pa je našel zadoščenje na Strelovi svatbi, saj je on bil največ vzrok tega »strahu«, obenem pa tudi Strelove mlade nevestica
Ivan Majeršič iz Tržiča (JSZ), — Kemični, živilski in oblačilni delavci imajo po 2 delegata, od katerih ni Ribnikar prisodil JSZ nobenega, čeprav ima JSZ n. pr. med kemičnimi delavci na Kranjskem absolutno večino, na Slovenskem v obče pa gotovo relativno. — Tobačno delavstvo ima 2 delegatki, od katerih je cd JSZ le Ivanka Simončič, čeprav ima JSZ med tobačnim delavstvom dve tretjim večine. — Tipografi imajo dva delegata, gostilniški, opekarski in predilniški uslužbenci po 1, od j katerih ni nobenega od JSZ, čeprav je JSZ n. pr. med predilničarji močno zastopana. — Od zasebnih uradnikov, ki dobe skupno 11 delegatov, ni nobenega od JSZ, pa tudi na predlog organizacije zasebnih nameščencev se gospod Ribnikar ni oziral. — Od vseh 50 zastopnikov je v Delavski zbornici 26 socialdemokratov, dalje okrog 10 liberalcev, ostali so od NSS. Krivica, ki se je zgodila krščanski soc. organizaciji, je očividna.
— Kje izkazujmo najprvo dobra dela? Pišejo nam: Te dni se po naših šolah . pobirajo prispevki za ruske otroke. Nima- ' mo nič proti temu ako se skuša olajšati beda tudi Rusom. Treba pa nam je imeti | pred očmi, da imamo ob današnji draginji sami toliko stradajočih otrok, da nam naša sodržavljanska dolžnost in ljubezen do bližnjega narekujete, da tem v prvi vrsti pomagamo. Bili so časi ko je bilo v vsaki tudi skoro v najrevnejši družini vsaj kruha zadosti. Danes vsled vladne zagrešene in proslule izvozničarske politike v raznih družinah niti več kruha ni toliko, kakor ga potrebuje naraščujoča deca, da o gorki obleki in zimi primerni obutvi niti ne govorimo. Kot državljani srednjeevropske žitnice moramo gledati na cestah in v šolah upadle in blede obraze otrok, katere je usoda posadila v naročje staršem, kateri morajo s svojim delom in trudom množiti kapital brezvestnih izžemalcev dolarskih močij in s svojim trdim delom raznim delničarjem zvišavati vrednost njihovih dcl-nic. lakozvani boljši sloji, katenm ie za navadne zemljane ta nesrečna vojna pripomogla do neizmernega bogastva in kateri živijo danes v brezmejnem razkošju, naj bi se teh revnih v prvi vrsti spominjali, saj se njih premoženja drži marsikak žulj mož in žena, katerih otroci hodijo danes po ljubljanskih ulicah bledih in upadlih obrazov. Tudi denarni zavodi bi imeli tu najlepšo priliko, se vsaj nekoliko obdolžiti napram najrevnejšim sodržavljanom. Kranjska hranilnica je svoje čase v tem pogledu prednjačila, akoravno je bila v rokah Slovencem nasprotnih. Danes je ta zavod s svojo dobrodelnostjo popolnoma prenehal, akoravno se sedaj nahaja v narodnih rokah. V tem pogledu naj bi ostala Kranjska hranilnica na starem tiru. ,	Z.
— Zaradi volitev odgodens vojaške vaje. Uradne »Narodne Novlne« v Zagrebu dne 9. t. m. prinašajo og’as vojaške oblasti, ki naznanja, da se orožne vaje za tiste obvezance, ki imajo v Zagrebu občinsko volivno pravico, odgodijo; namesto 9. t. m. naj se prijavijo pristojni komandi 13. t. m. — Ako je odgoditev orožnih vaj mogoča zaradi občinskih volitev, kar je popolnoma prav, naj se za par dni odgodijo tudi vpoklici novincev na ljubo cerkvenim in družinskim božičnim praznikom!
— Stališče nemških učiteljic nasproti nezakonskemu materinstvu. Na Nemškem pripravljajo službeno pragmatike za učiteljstvo. Tem povodom je sklenilo splošno društvo nemških učiteljic na svojem zborovanju v Halleju, da veljaj nezakonsko materinstvo za učiteljice kot razlog za disciplinarno postopanje. Radi tega sklepa je moralo društvo prestati mnogo napadov v časopisju in na zborovanjih. Na te napade je objavilo celokupno načelstvo navedenega društva sledečo izjavo: »V Splošnem društvu nemških učiteljic združena učiteljska društva zastopajo mnenje, da nezakonsko materinstvo nravno avtoriteto učiteljice nasproti otrokom zelo izpodkopuje, ji jemlje s tem možnost vzgojnega vpliva in tako onemogočuje glavno nr.logo njenega poklica. Zato se znova izjavljajo za halleški sklep, glasom katerega se priporoča notranjemu ministrstvu za postopanje v takih slučajih naslednje načelo:	»Nezakonsko materinstvo spada med dejanska stanja, ki dajejo povod za disciplinarno postopanje temeljem § 10 zakona za drž. uradnike.« —- Pripominjamo, da spadajo nemške učiteljice med najbolj izobražene na svetu in imajo večinoma akademično izobrazbo.
— Pretep v Vašali. Fantje so se napili v žirovnikovi gostilni v Vačah. Ko so zapustili gostilno, so se stepli; vile, polena in gorjače so vihteli. V boju so bili ranjeni 4 fantje.
: • — Tatvine. Dva neznana fanta sta prenočevala pri kočarju Leopoldu Zajcu v Trzinu in mu odnesla 3 pare čevlev v vrednosti 1500 kron. — Okradena je bila Ivana Mekinda v Topolu št. 14.
— Vlom in tatvina v Podpeči. Prve dni tekočega meseca je bilo vlomljeno pri Karlu Cerar v Podpeči in odnesenega usnja, čevljev in čevljarskih potrebščin za
25.000	K
£jubljanski dogodki.
lj Klub esperantistov v Ljubljani začne v soboto dne 10 t, m, ob 20, uri v pro-štorih državne dvcrazrediie trgovske šole (Kongresni trg št. 3) s poučevanjem espe* rantskega jezika. Sprejemal bo ta dan tudi nove člane in dajal vsa tozadevna pojaspi-la. Pismene informacije daje g. Jerko Juri* nac, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
lj Zdavsiveno stanje v Ljubljani. Časom uradnega izkaza se je v mestni občini ljubljanski v dobi od 27. nov. do .3. decembra naredilo 29 ctrek, med temi j mrtvorojenčkl. umrlo pa je 10 moških in 17 žensk, skupaj torej 27 os; b. Smrtni vzrok je bil v štirih slučajih srčna h.b'i» v treh jetika, v treh rak, v dveh živi jenska slabost, v dveh zastrupi jen je.. rane. po en s'učaj pljučnice, ošpic m v enajstin slučajih drug: naravni smrtni vzrok'1.,' Na nalezljivih boleznih ja v tej c-cbi obo'elo 8 oseb in sicer 3 na ošpicah, po 2 na da-vici in škriatinki in 1 na griži.
lj Jožno vreme. Danes dopoldne smo dobili južno vreme Teplo solnce pobira sneg s streh in s tal. To bi ne bilo njo slabega. Toda ljubljanski hišni žlebovi takih solnčnih poskusov niso več navajeni prenašati, vsled česar iz pokvarjenih zle* bov curlja na cesto, kar bridl*. okušajo tisti, ki morajo hoditi po ljubljanskih tto-toarjih.
lj Vlomljeno ie bilo v delavnico ključavničarskega mojstra Antona Ketteja v Kolodvorski ulici. Vlomilec je odnesel več ključev. Vlomilec, ki je vlomil pri Ketteja* je vlomil tudi v pisarno tovarne transformatorjev. Vlomilec j« odnesel neko torbico in pustil tam 13 ključev, ki jih je bij ukradel Ketteju.
lj Pogreša se 641etni delavec na mest' ni pristavi, Cesta na Kodeljevo, Janez Ghv van. Sumi se, da je izvršil samoumor.
lj Ponosen. >Z boljšimi gospodi, kakor si. ti, eem že govoril k ja kričal I van Frdlioh nad policij' skini stražnikom Jož. Jagodicem. Na dež. sodišču 69 mu za to prisodili pet dni zapora.
lj Zaprli sc Giovanni.ja Mcn'a, ki je ogolju fal neko ljubljansko banko za večjo vsoto denarji
J{aša društva.
d Predavanje v Rokodelrkem domu-Prosveta za sto'no župnijo in šolski okraj priredi v ponedeljek ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu aktualno predavanje.
d Šentjakobska prosveta. V nedelji 11. t. m. zvečer ob šestih bo zanimivo Pre' da vanje s skioptičnirni slikami. Vabimo V obilni udeležbi!
d Ljubljansko orlo/oko okrožje. Danes zvečer ob pol 8. uri se vrši v dvorani Rokodelskega doma čajev večer ljubljanskega orlovskega okrožja. Prihitite v obil' nem številu!
3(ultura.
? Triletnica Cankarjeve smrti je danes. »Slovenec« priobčuje danes o Cankarju podlistek, socilademokraško društvo »Svoboda« pa priredi danes zvečer v Mestnem domu Cankarjevo proslavo, na kateri bo govoril tudi znani Anton Podbevšek. Gledališče pa proslavi jutri tretjo obletnico Cankarjeve smrti s farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«.
^Raznoterosti.
r Prizadevanje umetnikovo. Kadar je slavni godbeni skladatelj P. Fr. Liszt (ali kakor smo nedavno tega na tem mestu čitali List) dovršil svojo Ostrihomsko mašo, je pisal R. Wagnerju, da je v njej bolj molil kakor komponiral. Pisal je tudi kardinalu Sitovskemu: Po moji sodbi je umetnost v cerkvi le tedaj upravičena, ako molitev v vsej njeni ponižnosti, pobožnosti in gorečnosti vsesa vase ter s svojim duhovnim vtelesenjem prešinja in povzdiguje.
r Židovsko vseučilišče. Amer. zdravnik dr. Hilkowitz je odpotoval v Jeruzalem, da bi tam pospešil otvoritev židovske univerze. Prihodnjo pomlad imajo pričeti z zidanjem vseučiliškega poslopja. Najprej ima biti ustanovljena medicinska fakulteta. Dr. Hilkovvitz je izjavil, da ima za jeruzalemsko vseučilišče ponudbe slavnih židovskih profesorjev celega sveta.
»ŽEPNI KOLEDARČEK 1922« je izdala tudi za prihodnje leto Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani v prav lični in priročni izdaji. Letošnja izdaja se razlikuje od prejšnjih let po jako finem papirju s perforiranimi listi in se že popisani blok lahko znmenja z novim. Cena najboljši pe-gamoid vezavi je 24 K, priprosti a trpežn? 16 K.
»Novi čas« v vsako hišo!
Izdaja konzorcij »Novega Časa«
Urednik in odgovorni urednik Prane Kremžar Tiska JuiiuilovantUa tiskarna v Ljubljani.