DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 94
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, APRIL 22D, 1933
LETO XXXV.—VOL. XXXV.

Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
38 letnico /svojega obstanka bo proslavilo društvo sv. Alojzija, št. 18 J. S. K. Jednote, Rock Springs, Wyo., dne 29. aprila z veliko veselico v Slovenskem Domu. Pred 25. leti je bil član tega društva tudi naš urednik, ki pošilja iskrene čestitke društvu!
V	Chicagi so potegnili iz jezera že razpadlo truplo rojaka Fr. Kolarja, katerega je družina pogrešala že šest tednov. Truplo so spoznali po unijski karti. Ranjki je bil član SNPJ, star 53 let in doma iz Jonikev pri Trebnju.
Sodni j ska obravnava proti Veri Kari, Ivanu Grilcu in ostalim,1 ki so v Chicagi obdolženi, da so sodelovali pri umoru Geo. Karla, je bila preložena na 15. maja.
V	gozdarski kempi v Andover, Maine, kjer je (uposljenih več rojakov, je pred nekaj dnevi pobilo rojaka Toneta švasnika. Poškodovan je na desni roki.
V	New Yorku se je poročil Mr. Frank Paulich, star 21 let, z Miss Winnifred Hilton, poslo-vodkinjo v zlatarski trgovini.
Jugoslovanski poslanik v Wa-shingtonu, dr. Leonid Pitamic, bo zastopal Jugoslavijo pri svetovni ekonomski konferenci, ki se bo vršila med predsednikom Rooseveltom in zastopniki posa-iwwi)ih . e,vropiikih držav.
John Bogunovič v Chicagi je bil v petek večer na ulici oropan za $18.00. Bandita, ki sta ga. obrala za denar, sta mu za-povedala, da ne sme nikomur ničesar povedati o ropu prihodnjih 24 ur. Mož je držal besedo in rop šele v soboto zvečer naznanil policiji.
-o-
Vložniki glasujejo
600 večjih vložnikov Guardian Trust banke je sinoči glasovalo, da se oživi Guardian Trust banka in da se nadaljuje s pogajanji z Washingtonom glede R. F. C. pomoči. Enoglasno je 600 vložnikov, ki imajo v banki $5000 ali več, odglasovalo, da se izbere odbor petih mož, ki naj zahteva, da se premoženje banke ponovno preceni, nakar se za-zahteva licenca za redno poslovanje. Medtem se pa organizira nova banka, The First National Bank. Nad $2,000,000 delnic je že podpisanih. Kapital mora znašati $5,000,000, nakar bo vlada toliko prispevala, da se oprosti $50,000,000 vlog v Guardian banki.
Kalina v Maple Heights
Mestni blagajnik Clevelanda, John P. Kalina, je obenem tudi odvetnik za Maple Heights, O. Včeraj so pa štirje councilmani glasovali, da Kalina ne more biti več mestni odvetnik v Maple Heights. Trije so glasovali, da se Kalina še obdrži. Med onimi, ki so glasovali za Kalina je bil tudi councilman Peter žarkovič.
Važna seja v Newburgu
V sredo 26. aprila se vrši v SND na 80. cesti seja South End Citizens Ass'n. Govoril bo župan mesta, Mr. Miller in sodnik Frank J. Lausche. Prosi se, da se udeležijo vsi naši rojaki iz okolice in zlasti so vabljene tudi ženske, da se udeležijo v polnem Številu.
Prostozidarji
Velika loža prostozidarjev v državi Ohio je prepovedala svojim članom prodajati novo postavno 3.2 pivo.
Mestna zbornica v Clevelandu se igra politiko z županom Millerjem
Cleveland. — Poslovanje* mestne zbornice v Cleveland u pretekli četrtek zvečer je bilo sledeče: Preklicala je povelje žu-1 pana Millerja glede znižanje plač. župan zahteva znižanje! plač za 30 odstotkov, mestna zbornica pa za 25 odstotkov, žu-1 pan pravi, da nima denarja, mestna zbornica pa pravi, da bo j mesto dobilo $489,000 od dav-1 kov, katere bodo plačali oni, ki so zakasneli z davki, župan pravi: Bomo videli, če bodo davki |ires plačani. Miller računa samo na to, kaj- ima, ne na ono, kar je obljubljeno, ker je negotovo. Nadalje je sprejela mestna zbornica nova pravila glede prometa avtomobilov. Glasovanje g'-ode razdelitve mesta v no-jve politične okraje, je bilo preloženo na 27. aprila, ker so trije i I republikanski counci lmani — ! zboleli. Mestna zbornica je od-j j redila nadalje, da se znižajo ; pristojbine za igranje na golf prostorih. Sprejeta je bila resolucija, da se sme 29. aprila v Clevelandu pobirati prispevke za obrambo Tom Mooneya.
Razdelitev mesta
Včasih je vse odvisno od ene same osebe. V "Ameriški Do-moyini" smo že podrobno razložili, da nameravajo republikanci mesto Cleveland razdeliti v take politične okraje, da bodo republikanci skoro povsod v ve-, čini, a 140,000 demokratov pa; bo brez glasu. Republikanci s<| imeli 'potrebno tozadevno dve-tretinsko večino v mestni zbornici, odkar je Hopkins se pridružil Maschketovim oprodam. Toda sedaj pa vse zgleda, kot da z razdelitvijo mesta v nove okraje ne bo nič, vsaj za letos ne. Pripetilo se je namreč, da je zamorski republikanski councilman Bundy nevarno zbolel. Podal se je v St. Louis, kjer se zdravi. Brez Bundya pa republikanci nimajo dvetretinske večine, in četudi sprejmejo skraj-no krivično razdelitev mesta v nove okraje, bo župan Miller ! prepovedal dotično postavo, in republikanci potem nimajo dvetretinske večine, da bi postavo ponovno sprejeli. Vse lepe sanje republikancev, kako bodo absolutni gospodarji v Clevelan-du, so torej padle — v bolezen jcouncilmana Bundya, ki je preveč bolan, da bi mogel biti navzoč pri seji. Hudobni jeziki že trdijo, da so demokrati podkupili Bundya, da je — zbolel.
Mr. Bohar odpotuje
i V torek odpotuje na obisk v staro domovino Mr. Nick Bohar, dobro poznani brivec v slovenski naselbini, ki ima svojo brivnico na 6025 St. Clair Ave. Za časa i njegove odsotnosti, ga bo nado-mestoval izurjen brivec in se I Mr. Bohar priporoča vsem svojim odjemalcem, da mu ostanejo naklonjeni tekom odsotnosti.
Današnji kongres
Kongres dela postave za Ze-dinjene države. Kongres obstoji iz senatne zbornice poslancev. ,V senatni zbornici je danes 59 demokratov in 36 republikancev, Iv poslanski zbornici je pa 313 demokratov in 117 republikancev. Republikanci niso še nikdar | v zgodovini bili tako malenkostjo zastopani v kongresu kot so danes.
Roosevelt pozdravlja McDonalda v Washington!!
Washington, 21. aprila. Mi-nisterski predsednik Anglije, J. Ramsay MacDon&ld, je dospel v Washington, kjer ga je Roosevelt iskreno pozdravil. MacDo-nald je dospel, da se posvetuje s predsednikom Rooseveltom o svetovnih ekonomskih vprašanjih, da pozneje lahko naštopi na svetovni ekonomski konferenci.
Medtem se je pa začela v senatni zbornici kongresa obširna debata glede inflacije denarja. Večinoma vsi demokrati so za inflacijo, a zastopniki bogatinov ji nasprotujejo. V vrstah republikancev se je pokazala odločna volja, da bodo nasprotovali inflaciji do skrajnosti, vendar se pričakuje, da imajo demokrati tako moč, da bodo že prihodnjo sredo lahko glasovali, in bo inflacija sprejeta.
Položaj rta borzi je včeraj nekoliko zastal, toda vseeno, te-
kom zadnjih treh dni so cene žitu in delnicam poskočile. Delnice so več vredne od $5 do $25 kot so bile pred tednom dni. Milijone delnic se kupuje sleherni dan. Zlasti so postale močne delnice jeklarskega trusta in j železnic.
Padanje vrednosti ameriškega j dolarja se je zaustavilo. Tudi se ne viša več vrednost tujezem- ( skega denarja. V Parizu so pa j začeli govoriti, da bodo ukrenili proti-odredbe napram Zed i nje.- j nim državam, ki .so pripustile, j da je padla vrednost dolarja. Govori se o povišani carini na ameriško blago. Francoski kabinet se bo jutri posvetoval, ali naj ostane Francija pri zlati valuti ali naj jo zavrže.
Washington, 21. aprila. Ramsay MacDonald je dospel popoldne v Washington s posebnim vlakom iz New Yorka. Nemudoma se je podal k predsedniku j
Rooseveltu, s katerim sta začela obravnavati važne gospodarske probleme. MacDonald je gost predsednika in stanuje pri njem v Beli hiši. KonSerence bodo trajale dnevno do prihodnjega torka.
MacDonald se je napram časnikarskim poročevalcem izjavil, da mu da položaj mnogo misliti, kajti dočim se je nahajal na par-niku na morju, se je položaj popolnoma spremenil radi odredb predsednika JRoosevelta. MacDonald je dejal, da se mora v nove razmere šele vživeti. Toda energično je povdarjal, da niti on niti Angleži ne čutijo nobene grenkobe v srcu napram predsedniku ali ameriški vladi, ker je padel dolar. Izjavil je, da je z največjo resnostjo prišel sem, da sodeluje s predsednikom Rooseveltom pri reševanju krize. MacDonald silno visoko ceni ! predsednika Roosevelta.
Število žensk zaposljenih v industriji se veča z vsakim letom v Ameriki
Washington, 21. aprila. Odkar se je vršilo ljudsko štetje v letu 1930 v Ameriki, se je število poročenih žensk v Ameriki, ki so zaposljene v raznih industrijah, povečalo za 25 odstotkov. Dočim se število zaposljenih moških znižuje, pa prihajajo ženske do večje veljave v industriji. Skupno število zaposljenih žensk v Zedinjenih državah znaša 10,700,000, in izmed teh jih je več kot tri milijone poročenih. Kot poroča zvezni "Women's Bureau," so ženske prisiljene iskati si delo, da preživijo svojo družino. Nekako ena tretina zaposljenih žensk na farmah, v industrijah, v trgovini, v uradih ali kot zasebnice, je poročenih. Najmanj poročenih :žensk se dobi med učiteljicami in med bolničarkami. V javnih Iperilnicah je polovico vseh žensk i poročenih. V čistilnicah in v delavnicah za barvanje so zadnje čase ženske prevzele 40 odstotkov vseh del. Lahko se reče, da; dela danes 4,000,000 poročenih žensk v Ameriki v delavnicah, kjer so pred desetimi leti bili zaposljeni izključno moški.
_A_
Finančni trg Zedinjenih držav zre z zaupanjem na boljše čase v bodoče
New York, 21. aprila. Finančna. tržnica Zedinjenih držav, ki ima svoje središče na Wall Street, je polna zaupanja v bodočnost. Od leta 1930 se ni vložilo še toliko denarja v razne delnice in podjetja. V resnici je danes več denarja na vidiku kot tekom zadnjih treh let. Cene pšenici, bombažu, srebru, bakru, kavčuku, sladkorju, svincu in enakim predmetom so se znatno zvišale. Mnenje prevladuje, da to zvišanje ni začasno, pač pa stalno. Naravna posledica tega poslovanja na denarnem trgu je, da prihaja vedno več denarja v promet, da se cene dvigajo, in direktna posledica tega bo več zaposelnosti in višje plače. Skoro osem milijonov delnic je bilo včeraj prodanih na borznem trgu in vsaka delnica je dobila od $1.00 do $9.00 več, kot je bila kvotirana dan prej. Kupcev je bilo več kot pa delnic naprodaj.
V	soboto in v nedeljo bo v širni naselbini Clevelanda mnogo najbolj izbrane, izredno dobre zabave, katero priredijo številna društva v Clevelandu in okolici. Celo za metropolo Cleveland je program izredno bogat, kajti nič manj kot tri večje igre so na programu v raznih dvoranah in trije pevski in glasbeni koncerti, poleg drugih plesnih veselic in domačih zabav. !Poglejmo, kaj nam nudijo v soboto in v nedeljo naša slovenska društva:
| Društvo Slovenski Dom, št. 6 SDZ priredi v soboto, 22. aprila, svojo domačo zabavo s plesno veselico v Slov. društvenem domu na Recher Ave. K tej prijazni domači zabavi je občinstvo vljudno vabljeno.
i
Enako ima v soboto, 22. aprila, društvo Collinwoodske Slo-i 7
|Venke št. 22 SDZ svojo zanimivo plesno veselico v Slovenskem
i Domu na Holmes Ave. Za v resnici dobro postrežbo po najbolj nizkih cenah se vam društvo priporoča v obilen obisk.
V	spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. ima v soboto večer plesno veselico društvo Pioneers, HBZ, dočim priredi "Gay Knights" klub plesno veselico v soboto večer v Grdi-novi dvorani.
Enako ima v soboto Klub za padnih slovenskih društev »voljo plesno veselico v Sachsenheim dvorani na 7001 Dennison Ave.
Aktivno in živahno društvo "Strugglers" SNPJ., pa priredi v soboto in v nedeljo veliko proslavo, ko bo obhajalo šestletni-' co svojega obstanka. Proslava 'se vrši v soboto in v nedeljo v Slovenskem Del. Domu na Waterloo Road. Lansko leto je društvo obhajalo petletnico obstanka s sijajno predstavo. Tudi le-jtos bodo sodelovali sledeči: Ecl. Guenther's Society Band, Fisher's Orchestra, Nagel's Crusad-J ers, Five Foot Harmony Four. Torej naše najboljše godbe. V nedeljo zvečer govori vsem navzočim naš slovenski mestni sodnik, Mr. Frank J. Lausche. Pričakuje se, da bo ta proslava oba dneva napolnila obširne dvora-'ne.
Domačo plesno zabavo priredi v soboto, 22. aprila, društvo Tabor, št. 139 SNPJ v prostorih na 8322 Rosewood Ave. Roja-
ki iz "Jutrovega" so prijazno vabljeni.
V nedeljo, 23. aprila, priredi poznano jdnrštvo Baraga, št. J 1317 C.O.F. veliko plesno veselico v Grdinovi dvorani. Predvsem članstvo, pa tudi ostalo j občinstvo je prijazno vabljeno k tej prireditvi. Oltarno društvo fare sv. Vida pa priredi v nedeljo večer banket v šolski dvorani sv. Vida.
Dramsko društvo "Naša Zvezda" zaključi svojo dramsko sezono z lepo in komično igro "Zapeljana učiteljica." Igrica je prav mična in prijetna, in bo imel sleherni poslušalec dovolj užitka. Igra se priredi v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vstopnina je prav nizka. Tudi nekaj godbenih in| igralnih komadov je na progra-j mu. Rojaki so vljudno vabljeni, j
Nekaj izrednega bo pevski koncert pevskega društva "Soča" v nedeljo, 23. aprila v spodnji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. Poleg pevskega koncerta se vprizori tudi kratka komedija "Doktor Hribar," j katere bo vsak vesel. Po koncertu in igri se vrši ples in domača zabava v zgornji dvorani.
Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ pa priredi v nedeljo, 23. aprila lepo igro "Kmetska oh-cet," in sicer dvakrat, ob 2. uri popoldne za mladino, ob 8. zvečer pa za odrasle. Igra se vrši v Slovenskem Narodnem Domu
Slovenski radio program
V nedeljo, 23. aprila, se bo oddajal slovenski radio program kot navadno potom WJAY ra-!dio postaje ob 3:30 popoldne do 4. ure. V nedeljo nastopi odlična slovenska pevka Mici Gr-dina. Zapela bo ono krasno Zormanovo pesmico: "Oj večer je že!" Poleg tega pa še sledeče: "Venček slovenskih narodnih pesmic" in "Na Gorenjskem je fletno." Godbeni del radio programa pa preskrbi Fr. Jan-kovičev orkester iz Collinwooda. Igrali bodo: 1. "Moja ljubca," polka. 2. Slovenski valček. 3. "Daj, daj!" polka. 4. "čolnar," valček. 5. "Kje je tista muha," polka. Slovenski radio program je pod vodstvom g. Charles Zor-mana. Kdor želi kaj sporočiti glede godbe ali oglasov, naj pokliče KEnmore 2415-W.
na 80. cesti. Naslov igre že sam pove, da bo prizor iz našega domačega življenja v domovini, j in posamezni prizori nam kažejo, kako so včasih naši fantje in njih očetje snubili, kako so hodili po balo, kako so obhajali poročni dan, in enake zanimive prizore iz našega pristnega slovenskega življenja. Društvo ima obilico dobrih igralskih moči, ki vam bodo nudili najboljše. Za mladino je (popoldne vstop samo 5c, zvečer pa za odrasle le 35 centov. Po igri je plesna zabava, pri kateri igra John šu-len.
Iz podanih vrstic torej vidite, da bo Bela nedelja v Clevelandu dovolj proslavljena. Nič manj kot 15 različnih zabav od raznih društev vam je na razpolago v soboto in nedeljo. Se pač | vidi, da se bližajo boljši časi, ker sicer ne bi imeli toliko sijajne prilike, da poženemo depresijo v večno pozabljivost.
Ne zna brati, ne pisati, vleče $7,500 na leto
Brooklyn, N. Y., 20. aprila. Odvetnik Murray Pomerang je sodnijskim potom zahteval danes, da se odstavi iz urada Hyman Schorensteina, ki je "public recorder" v okrajnem uradu in dobiva za svoje delo $7,500 na leto. Schorenstein ne zna niti brati niti pisati, in se mora posluževati drugih uradnikov, da oddaja svoje odredbe. Kaj takega'je pač mogoče samo ,v Ameriki.
-o-
Morgan bo naslednik
Maurice Maschke, vodja republikancev v Clevelandu, se je včeraj izjavil, da ga bo zelo veselilo, ako postane Daniel E. Morgan, bivši mestni manager, njegov naslednik kot vodja republikanske stranke v Clevelandu. Maschke je izjavil, da ima Morgan vse "sposobnosti" biti vodja republikancev v našem mestu. Kakšne so te "sposobnosti" si lahko mislimo, ko je bil Maschke načelnik republikancev, in ko je pod upravo republikanskih okrajnih blagajnikov zginilo nevesekako $500,000 davčnega denarja.
* S parnika Berengaria je skočil kanonik Monroe iz Londona. Utonil je v morju.
Izhod iz brezposelnosti
E. M. Seiple, ravnatlej državnega in mestnega urada za i posredovanje dela, je izjavil, da bo brezposelnost v Ameriki končana, kakor hitro bo kongres potrdil 30 urni delovnik na teden in ko bo upeljana starostna za-[varovalnina. Brezposelna zavarovalnina bo nepotrebna, ako se uvede 30 urni delovnik, ker bo skoro sleherni dobil priliko za delo, oni pa, ki se postarajo pri delu, bodo preskrbljeni od države. Seiple je izjavil, da so bile 1 enake zahteve, kot 30 urni delovnik in starostna zavarovalnina, pred več leti precej radikal* |ne, danes so pa edini izhod iz brezposelnosti.
-o--!
"Balkan Mountain Men"
"Balkan Mountain Men," naši slovenski in hrvatski godbeniki in pevci imajo svojo galo i predstavo in koncert v nedeljo, 23. aprila, v Slovenskem Narodnem Domu. Začetek koncerta je ob 3. uri popoldne. To bo koncert, kot ga zlepa še ni slišala clevelandska naselbina, in ni čuda, da je dvorana za to nedeljsko prireditev že sedaj skoro razprodana. Ta koncert bo nudil vžitek kot ga nima naša naselbina vsako leto.
Policist in ognjegasec
Mestni ognjegasec Albrecht in mestni policist Jelinek sta včeraj na vogalu Belham Ave. in 103. ceste trčila skupaj z avtomobilom. Dočim je dobil ognjegasec Albrecht težke poškodbe, se policistu Jelineku ničesar zgodilo ni. Oba sta neprevidno vozila.
Prepoved policiji
i Policijski načelnik Matowitz je prepovedal policistom prihajati v City Hall in nadlegovati uradnike ali politikarje s temi in onimi prošnjami. Ako ima kdo kaj zahtevati ali prositi, naj se obrne direktno na policijskega načelnika.
Oltarno društvo
Oltarno društvo fare sv. Vida priredi v nedeljo večer, 23. aprila, ob 7:30 v novi šoli banket. Članice Oltarnega društva bodo servifale zajtrk zjutraj v ,počast prvim obhajancem. Starši otrok s6 prijazno vabljeni k banketu zvečer.
Premier MacDonald
New York, 21. aprila. Danes je dospel v Zedinjene države bivši vodja angleških organiziranih delavcev, današnji načelnik angleške vlade, premier MacDonald, katerega je pozval predsednik Roosevelt, da pride k njemu v Washington na posvetovanje. MacDonald je odšel i ž Anglije s popolnoma drugačnimi idejami kot je pa sedaj dospel v Ameriko. Kot čez noč je predsednik Roosevelt z eno samo besedo spremenil ves politični, gospodarski in mednarodni položaj. MacDonald sploh pripravljen ni za razgovor s predsednikom in bo moral čakati najprvo pojasnila Roosevelta. Dočim je odhajal MacDonald iz, Londona kot samozavesten človek, pa prihaja sedaj v Ameriko kot zastopnik velikega angleškega imperija, ki mora prositi Ameriko za dovoljenje, kako naj se ravna Angli-ja v bodoče.
!	--—O-
Woodmen of the World
Poznana organizacija Woodmen of the World bo imela prve dni prihodnjega tedna svojo dvo-letno državno konvencijo v Clevelandu. Konvencija se vrši v hotelu Cleveland. Slavnostna otvoritev bo v nedeljo popoldne ob 2. uri. Navzoč bo župan Miller, več vrhovnih uradnikov in odličnih oseb. Ob tej priliki bodo posebno častno nastopila dekleta od slovenskega društva St. Clair Grove št. 98, W. C. Pripravljajo se že več mesecev in jih bo v resnici lepo za pogledati. Vstopnina bo prosta. Vabijo se člani in prijatelji k udeležbi. Vrši se v plesni dvorani, hctel Cleveland. V pondeljek tekom dneva bo zborovanje, ob •šestih zvečer pa banket, katerega poseti tudi governer George White, ki je dolgoletni član te organizacije. Zborovanje se nadaljuje tudi v torek in sredo.
Listnica uredništva
A. J. Visoke cene za vodo v Clevelandu je odobrila republikanska mestna zbornica v letu 1931, ne pa župan Miller, župan Miller je, odkar se nahaja v uradu, že dvakrat znižal cene vodi, in znaša skupno znižanje 30 odstotkov. Pozdravljeni!
Pes se je izgubil
I Zatekel se je lovski pes, bel in rujav ter črn po hrbtu. Prosi se, da se ga pripelje lastniku nazaj na 1023 E. G3rd St.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 94, Sat., Apr. 22d, 1933
Meštrovičeva razstava v Parizu
"V letu 1797 je republikanska Francija porezala krila beneškemu levu, in tedanja Italija se sploh zmenila ni za enak dogodek. Ne! Kot vidite, nas niso niti obgrizli niti nas niso asimilirali. Naš narod je vsem tem premembam v svoji zgodovini prisostvoval kot navaden gledalec.
" Naša zgodovina je pa vse dotedaj ostala v naši lastni zemlji, ali da se izrazim še bolj pravično: v naših dušah. Sledove te naše starodavne zgodovine boste našli v naših starih napisih, ki so bili vrezani ne dolgo za rimskimi napisi v naših krajih, največkrat takoj zraven rimskega napisa, na istem kamnu. Nedavna arheološka raziskavanja so prinesla na dan na primer starohrvatski izprepleteni motiv, katerega sem vporabil kot za ornament na enem izmed mojih zadnjih kipov iz mavca, in ki bo kazal simbol "Hrvatske zgodovine.
"Ta skromna naša žena, v kmečki obleki, ki drži na kolenih kamenito ploščo, poveličuje odpornost Hrvatske napram sosedom, ki ji pretijo in napram tlačiteljem ravno tako, kot je svoje dni moj "Kosovski Hram" poveličal srbsko junaštvo."
"Ali ni moja skromna uloga," je nadaljeval Meštrovič, "da v kolikor sem umetnik, da izražam v mojih delih večnost, in da zanemarjam vse, kar je sporedno in minljivo? Vse to vam pripovedujem iz stališča, ki je gotovo izven politične borbe, brez kake sovražne ali agresivne namere naj-sibo proti komurkoli. Povedati želim, da vam govorim globoko prožet spoštovanja, katerega čutim napram vsaki kulturi, torej tudi proti latinski, in imam globoko spoštovanje, katerega mi inspirirajo mojstri italijanske renesance, ponaj-več pa Michelangelo, o katerem sem nekoč napisal, da predstavlja za mene vrhunec vse umetnosti. Glejte, on je bil Toskaninec, pa mu to vendar ni preprečilo, da ne bi sanjal o veličin Italije!"
"Kaj mislite o bodočnosti Jadranskega morja?" sem vprašal yelikega umetnika.
"Težko mi je odgovoriti na to vprašanje. Re sso na obzorju oblaki. Toda kakor ne morejo ti oblaki niti najmanj spremeniti svojega divljenja napram laški civilizaciji, enako ti oblaki tudi nijcdar ne morejo vzeti mojega prepričanja, narodnega prepričanja, ki je izraženo v Grguru Nin-skem. Jaz, kot sin stare Dalmacije, zahtevam za sebe pravico, da vedno mislim in sem prepričan, da je Dalmacija večno naša in po mojem mnenju ne bi smel nihče misliti drugače."
Urednik Perreux končuje svoj članek s sledečim r< ileksom:
"In pred očmi se mi je zopet pojavil oni slavni škof iz desetega stoletja v vsej njegovi gigantski visočini v sredini Dioklecianove palače, visok osem metrov. Spomnil sem se, kaj mi je Meštrovič povedal o njem, da se je boril za slovenske običaje in tradicije. Zopet £em videl odlične geste njegovih rok, odlično izrazitost na obrazu. In mislil sem tako:
"Če bi imeli diplomati voljo, da zopet dvignejo "dalmatinski problem," bi morali iti najprvo v "Jeau de Paume," potem pa v Split, in na teh dveh prostorih bodo dobili dobro lekcijo zgodovine in politike!"
V enakem tonu pišejo tudi drugi vplivni francoski časopisi o razstavi Meštroviča. Med drugimi piše znameniti francoski urednik Louis Vaurcelles v "Excelsior" članek, v katerem pozdravlja Meštroviča kot zastavonoša in junaka jugoslovanske umetnosti, v katerem išče sintezo Asircev, Bizancev, Michelangela, Rodina in Bourdelle-a. "Njegova dela so prožeta z naturalističnim klasicizmom, direktnim in neposrednim ritmom življenja.".
Napisali smo te vrstice v razumevanju našim ljudem, da imamo tudi mi silne umetnike, katerim se klanja ves svet. In eden teh umetnikov je veliki Meštrovič.
poslalo prosto vožnje do New Yorka.
Tako je soha dospela na ime odbora Jugoslovanskega kluba (kulturnega vrta). Ko je odbor z več listinami dokazal, da je soha poslana za dar in da bo tudi postavljena v narodni vrt, je bila tako soha prosta carine in izročena odboru, da je vzame in izvede namen za narodni vrt.
Podpisani, takratni predsednik kluba, se načelstvu mesta Ljubljane, za tako veliko naklonjenost izvedeno tako hitro in točno, kar naj iskrene je zahvaljujem v imenu vseh, ki so zavedni domoljubni rojaki tukaj in ki bodo v tem sodelovali za večji domovinski živelj v Ameriki.
Načelstvo Ljubljane naj bo prepričano, (Ja bo to prva zveza, ki so joi naredili s tem ,da so nam poslali soho, so nam podali tudi roko v roko, da bomo za bodoč nost sodelovali skupaj za večji Jugoslovenski — živelj.
Sedanji odbori hitijo s pripravami in delom za uresničenje narodnega vrta. Kakor je ravno pisal sedanji predsednik Ameriško Jugoslovenskega kluba Mr. Ivan I. Lah, in kakor poživlja s pismi in vabili na delo vse zavedne rojake Mr. John Mihelich, ki je predsednik narodnega vrta.
Narod jugoslovenski naj se veseli, da se je pričela med nami in med domovino vendar enkrat prava zveza, da smo si podali roke, da bomo tudi tukaj brez oklevanja šli na delo za nadaljevanje pravega domačega živelja, da ne bomo vedno rekli: "Ja, saj v Ameriki ne moremo razvijati tega, kar smo v domovini storili poprej!" Bolj lahko tukaj nego kjerkoli drugod po svetu se lahko razvijamo v narodnem in kateremkoli drugem prepričanju, kjer smo v svobodni
Korenčkova ,Neža je zopet v trublu. Ni hotela pripoznat, da tudi njo depresija pritiska k tlom, zato je njena prijateljica Katrca mislila, da bo dobila pri nji nekaj copakov naposodo. Pa jih ni. Le poslušajte Nežo, kako cajhna:
S Katerca sva se zadnč srečale na plač, pa ni blu več tulk časa, de b mal puplaušale. Ene par
Seja Ameriško jugoslovanskega kluba
Soha pisatelja Ivan Cankarja je dospela iz stare domovine v Ameriko in bila v sredo popoldan 19. aprila, tudi prepeljana iz poštnega urada v mestni vrt, kjer bo ostala, dokler ne bo uradno od jugoslovenskega naroda postavljena v nam določen narodni vrt. Da bo javnost vedela, kako in kaj naj te vrstice služijo v pojasnilo: Ko smo se že par let pogajali z mestom po zgledu drugih narodov za ozemlje narodnega kulturnega vrta, se je istočasno lansko leto v jeseni mudil med nami Mr. Marian Pl'ajfer iz Ljubljane, ki se je udeležil par posvetovanj z odborom Ameriško Jugoslovanskega
kluba, ki se je takrat najbolj zavzemal, da se vrt uresniči.
Ker je bil namen tak, da se bo vrt rabil za sohe naših zaslužnih mož, ki so sodelovali na kulturnem vrtu med našim narodom, je bila sprožena misel, da se v tem oziru piše v Ljubljano na mestno občino, ako bi isto hotelo sodelovati v tej smeri z nami tukaj in nam bi mogoče po posredovanju pripomoglo nabaviti soho izmed katerih naših zaslužnih mož kakor je Cankar in drugi.
Zadostovalo je samo eno pismo in Ljubljana se je častno odzvala. Načelstvo mesta Ljubljane je takoj naročilo bronasto soho na lastne stroške in jo od-
M. I. Lah, predsednik. -o-
Cleveland (Newburg), O.—
Slovenski demokratski klub 28. varde je imel minuli torek, 11. aprila svojo redno mesečno sejo. Zal, da udeležba ni bila po-voljria. Slovenski državljani, zanimajmo se za politične seje in zborovanja. Kljub slabi udeležbi se je zborovanje vršilo zelo ugodno. Sklenilo se je, da se napravi prošnjo na mestno vlado, da popravi in olepša cesto in most po Union Ave. Dalje tudi, da Se napravi sVarilno znamenje avtomobilistom na 80., 81. in 82. cesti, da vozijo počasi. Večkrat, se pripeti namreč na teh cestah nesreča, kakoi- se je tudi predzadnjo soboto. Ako voznik vidi napis, da naj vozi počasi, se lahko nesreča prepreči. Med Issler court in Aetna Rd! nimamo svetilke, ker je ta prostor neobljuden in teman ter je pravo zbirališče pouličnih klatežev in je nevarno hoditi tam mimo poštenemu človeku. Tudi za to b'o treba nekaj ukreniti.
Vidite, slovenski volivci in volivke, da slovenski demokratski klub dela za vas. Da' se pa klub pomnoži in okrepi, se vabi vse slovenske in hrvatske dr-ižavljane, da pristopijo. Da bi
IVAN ZUPAN:
LOPATI
Menda pesmi še nobene zložene ni v čast lopati, ker pomena njene cene svet ne mara pripoznati.
Svet današnji brez lopate pa ne mogel bi živeti, rudnike kopati zlate; sploh ne mogel bi umreti.
Truden, upapoln, možato kmetič koplje tam ledino, rabi kramp pri tem, lopato: "Bog daj dobro grozdje, vino!"
Gradbe vse, velike male, jezi, ceste, vse naprave, so z lopato le nastale vse železnice v daljave.
človek v večnost ko potuje tu se trudil brez uspeha, v grob lopata ga zasuje; in trpljenje vse preneha . . .
--—o-
Drzen ropar odnesel trgovini 1,896 diamantov
New, York, 20. aprila. Drzen ropar je danes zagnal v okno znane zlatarske trgdvine Marcus & Co. na 554 Fifth Ave. v papir zavito opeko in v naglici pograbil iz odprtine zlato to-bačnico z 1896 diamanti, o katerih se govori, da so bili nekdaj last pruskega kralja Friderika Velikega. Ropar je pobegnil 'prej, predno so ga mogli prijeti.
menut je še mankal du deseteh, jest sm mela pa še fržou za ku-siu prstaut. Ke se pa nisve vidle že dobreh pet laškeh let, sm ja pa puvabila, de nej me kej duma ubiše, de se uve kej pumenile. Veste iz Katerca sve že ud mla-deh nog prijatelce. Tekat, ke sm se jest mužila, je začela pa neki nus vihat in mula past, tku, de ja še na vohcet nism tla puvabet. Sej veste, foušija je pousod. Kokr se men zdi, je ona sama vrgla en uku na mojga muža, dokler je biu še ledek in frej. Veste, de se ji je mogl fržmagat, ke je vidla, de je skus padla. Vite, in ud tistga časa se me je začela pa kar nekam ugibat. Zdej en čas na kuha več jeze name, ke s je tud že sama nakupala dedca na glava.
Zadnč pu kusil, ke sm jest glih pusoda ud kusila pumivala, t pa kar naenkrat putrka edn na ura-ta. še tulk nism utegnila, de b rekla "herajn," pa je že stala Katerca, še precej napucana, pred mana. Prou vesela sm ja ola, zatu sm s hitr ubrisala ruke ub fertab in ja pelala u soba. Veste, de je hedu za ena ženska, če more tkula ceu dan čepet sama duma in moučat, zatu sm usakga ubiska vesela, sam ekse-kutarja ne. Učaseh sm kašne pouštre stikala, zdej pa še za vouna nimam. Iz susedem pa nimam rada za upraut. Tu pri-deja prec kašne flauze vn, pa če se še tku pusten zadržiš. Jes se pa nč rada ne dajem Idem u zobe.
"No, Neška, kuku se pa kej maš?" je začela Katerca, ke sva se usedle na zofa in sm pustaula pred no na miza en štamperl bri-nučka. "Kvarter maš prou frajndlih. Ajnrihtenga maš tud lepa. Ja, viš, en uradenk je le use kej druzga, kokr pa en šlo-sar, kokr je moj mož. Pardon, kua maš pa tamla na nohtkostel-ne za en cegelček napopan. Le j, lej, na klajderkostne tud. Tu maš gvišn cene gor napisane, de zmeri veš, kulk kašna reč kušija.' Tu s pa pametn nardila, Neška. Če te kdu ubiše, prec usak ve, kašna urednast je pr hiš. če b mela jest (taka ajnrihtenga," b tud tku nardila. Kua pa čš, a čm na naše zaflikane štrozake cene pisat?"
Veste, da je mene tu tku pu-grel, da m je stupila usa kri u glava, ke je začela Katerca ud tisteh cegelčku guvort, ke nam j h je pred kratkem eksekutar na ajnrihtenga napopu.
"Eh, za neki že prou pride," sm jest hitr rekla, pa pugovor drgam napelala. "Prauš, de je toj mož šlosar?"
"Biu, morš rečt, ke zdej je že več mescu prouzaprou berač, ke nima službe. U en fabrk je delu več let. Zdej sa pa reki tist ges-pudi, ke sa mel fabrka čez: "Mi mama že zadošt. Zdej vas več na nucama, de b za nas garal." Pa je šla fabrka iz lima. Ja, tku je na svet. Buga zahval, de maš držaunga uradnka. Če zna en uradnk le mejčken soj plajš tku zabrnt, kokr veter piha, pa je na kojn. En deluc nej pa ubrača plajš, kokr če, še hlače lohka tku ubrne, kokr veter piha, pa mu nč na nuca. Vama gre dobr. še pršparata s lohka kašn krajcer."
"Tu je že res," sm se jest hitr pubahala, ke nism vedla kam ps taca muli. "Neki sva s že pršpa-rala." Kene, jest vnder na morm naša beračija usakmu na nus ubešat.
"Viš, Neška, pol sm se pa jest glih na ta prava ubrnila," me je hitr Katerca za beseda zagrabila. "Za ene dva tri metulčke sm te pršla prost, de b m jh pusudi-la. Sej veš, de na morva živa pud zemlja. T um že use pusten puvrnila, prec ke u moj mož kašna služba narajmu. Sej zdej u hmal bulš.
"Luba Katerca, iz srca b t rada pumagala, ampak pu šparka-sah maja zdej tud morituri na-mest de b mel gnar. Pol s pa pu-magi, če s morš." H sreč m je ta izgovor u glava padu.
Kokr je Katerca ud morituri-.ja slišala, je pa kar šla. še adija ni rekla.

DOPISI
Euclid, O,—Prav za prav to niso utrinki, ampak nadlegovanje. Toda jaz' sem" tako ustvarjen, da kadar začnem, ne morem nehat. Samo ne vem, kje bi začel. Najboljše bi bilo menda začeti zadej in potem obrnit okoli. Kakor vam je že znano, priredi društvo "Naša zvezda" sijajno komedijo in obenem žalo-igro v treh dejanjih. Naslov je "Zapeljana učiteljica." Igre ne bom podrobneje opisoval, samo toliko naj omenim, da ta igra še ni bila igrana v Ameriki. Zatorej imate tu priliko, da vidite nekaj česar še niste. Igro je spisal Ivan Gruden; njegova dela so zelo dobra, posebno kar pride izpod njegovega peresa je za humor in tudi za žalost. Ravno tako je tudi v tej igri. Najprvo je za smeh, proti koncu se pa razvije v žalost. Tako bo to pot vsem ustreženo. Kdor hoče imeti nekoliko razvedrila, naj gotovo pride, ker bo dovolj smeha in tudi dovolj joka. Posebno matere si bodo poklicale v spomin, kako težko so čakale svojih otrok, če so bili daleč proč od njih. Kaj pa šele pomeni čakati svojega otroka celih devet let, kot pripoveduje ta igra. Objokovala je riesfrečna mati svoje dete in ni vedela ali je se živo ali je mrtvo.
Glavne vloge so v rokah naših starih igralcev, ki bodo kos svojim nalogam. Tudi nove moči, naši tu rojeni fantje, ne zaostajajo. Da jih vidite! To so pravi slovenski fantje. Njih obnašanje in govorica ne pove nič: ali so prišli iz starega kraja ali so bili rojeni tukaj. Obljubili so nam, da nas bodo presenetili s svojim nastopom.
Med dejanji nastopi naša priljubljena gospica Zdešarjeva, ki nam bo zaigrala nekaj poskočnih na svojo harmoniko. Na violino pa zaigra gospica Modic iz Norwood Rd. Ta nam še ni znana, toda gotovo nam bo ugajala. Pred igro pa nastopi naš čislani mandolinski kvartet: John in Joe Prime, Leonard Makuc in Frank Maraš. Zapel bo tudi solo tenor Mr. Louis Pečjak.
To bo j ako velik program za 80c vstopnine. Naj omenim, da
se program začne točno ob sedmih, ker imarho dobro, godbo za, pozneje, da. se bomo zavrteli kar po starokrajsko, ta mladi pa po svoje. Naš Rudy Tekavec in njegovi pomočniki znajo tako raztegnit svoje mehove, po naše in po amerikansko, da bo vsak za-, pel: Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan . . . Ure razhoda ne bom povedal, da ne bi prišel v kako nepriliko.
Tudi naše kuharice se trudijo, da pripravijo vsega v izobilju, da ne boste šli praznih želodcev domov. Spodnji prostori so tudi založeni z vsem, tako da nam ne bo ničesar manjkalo. Vrhu vsega tega imamo pa še nekaj posebnega, tega pa ne povem. Samo to bi rad videl, koliko jih bo prišlo, potlej bom pa eno nare-du, je rekel Ribničan.
In ker sem že vse povedal, naj pa še to povem, da'se vse, kar sem gori opisal vrši v nedeljo 23. aprila zvečer v Slovenskem društvenem domu na R e c h e r Ave. Torej — na svidenje!
John Korošec, igrovodja. -o—:-
Združeni pevski zbori
Na zadnjem sestanku dne 8. aprila so združeni pevski zbori odločili ter potrdili pevski program. Izvolilo se je tudi pripravljalni odbor, ki bo poskrbel vse potrebno in napravil načrt za to veliko prireditev.
Vrtni koncert pevskih zborov —tako se bo imenoval ta prvi nastop, skoro 500 pevcev močan. Prireditev se bo vršila na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. in sicer dne 9. julija. Zato se takoj na tem mestu opozarja društva, naj ne napravljajo na ta dan svojih prireditev. Pripravljalni odbor ima v področju velike načrte, n. pr. postaviti tribuno za vse pevce ter senčne naprave ali šotore* ter več drugih podrobnosti, katere se bo objavilo ob času.
S tem, da vsa društva nastopijo v oni skupini, hočejo demonstrirati moč naše pesmi, ki mora dobiti temeljiti isxaz, da odmeva v mlada srca naše mladine. Saj so ravno ta društva
deželi in kjer se naše narodne tradicije nam še odobrujejo in se nam še drugi narodi pridružujejo in se z nami tega vesele.
Narod, društva in posamezniki ! Udeležujte se skupnih sestankov, ko vas bodo vabili odbori k sodelovanju! Mnogoštevilni smo, ponosni na svojo narodnost, ljubezen do domovine naj nas navdaja, da se bomo zbirali vsaj na enem mestu zemlje, ki bo smatrana da je naša, kjer bomo postavljali soho za soho naših velikih in zaslužnih mož.
Narod! Zložimo se vendar vsaj v tem, tako n e p r i s t r a n skem idealu, kjer ne bo nikdo več od , drugega in nikdo manj. Bodimo si med seboj svoji, spoštujmo | najprej sebe in svoj rod in dru-[ gi bodo spoštovali nas! Naj se ne dobi nikdo, ki bi metal pole-* [ na za tako vzvišeno narodno delo, ki ga imamo vsi skupaj vršiti za dobro ime celega jugosloven-skega naroda.
Ne bodimo ozkosrčni, ne sebični in ne zavidljivi. Stopimo skupaj s takimi prispevki, ka-koršni so nam v teh časih na razpolago. Če pa ne moremo pomagati zidati to veliko narodno delo, pa vas prosim, naj nikar noben tega ne ruši in ne podira. V vsem tem ni nobena skrita akcija in nobene politične zveze ne tukaj med nami in ne med domovino ali pa med jugosloven-sko vlado.
Ničesar nimamo pri tem zgubiti, veliko pa pridobiti za naš jugoslovenski rod. Ako kdo tega še ne vidi sedaj, razvidel bo pozneje, da bo naš narodni vrt nas dvignil tudi med Američani, da nas bodo poznali kakšne domovine sinovi da smo! )	Anton Grdina.
življenska sila v svojih okrožjih čirom Cleveianda. Priglašenih zborov je do sedaj osem, ki jih bom naštel po abecednem redu: Adrija, Cvet, Ilirija, Jadran, Naš dom, Soča, Zarja, Zvon. Upati je, da se odzove tudi društvo Edinost, katere zastopnik sobrat Perdan se je udeležil zadnje seje.
Začasni odbor, ki je bil prvotno izvoljen, še obstoja ter se lahko obrne vsakdo za pojasnilo na tajnika: Josip Birk, 955 Addison rd., telefon ENdicott 3094. Ali pa se obrnite na pe-vovodjo: Louis Seme, 3118 Pearl St., Lorain, O.
Aktivni pevci se na tem mestu opozarjajo, da so vaje za to prireditev sedaj pred nami. Potrebno se mi vidi posebno opozoriti one nestalne člane zborov, ki le en mesec ali par tednov pred prireditvijo pritisnejo v pevske vrste, naj sedaj takoj pristopijo ter vztrajno obiskujejo vsako vajo. Zato naj velja vsem pevkam in pevcem odločen poziv: stopite v vrste pevskih zborov sedaj! Pripravljalni odbor z že obstoječim odborom ima sestanek v petek 28. aprila pri tajniku na 955 Addison Rd., Cleveland, O.
Michael I. Lah.
-n-
Ce verjamete al' pa ne.
bil pa uspeh popolen, so v to izvoljeni gotovi organizatorji, ki bodo prišli na vaš dom in razložili pomen kluba. Apelira se posebno na mladino, da pristopi. Vam je potrebna politična organizacija. Ne sramujte se nas starejših.
Prihodnja seja kluba bo zadnji torek v mesecu maju zvečer. Do takrat pa imate vsi priložnost vpisati se. Omenjeni večer pride več govornikov na našo sejo od mestne vlade in bi bilo častno za nas Slovence, ako bi bila udeležba povoljna. Upajmo, da bo do takrat štel naš klub nad 300 članov. Zdravo!
J. Resnik.
V torek 25. aprila se vrši redna mesečna seja imenovanega kluba, na kateri se bodo poročale važne zadeve, ki spadajo v področje zasnovanega programa. Tudi poročila posameznikov in odborov bodo prinesla pred članstvo vidno situacijo, v kateri je treba biti na pozori-šču vsem, ki jim je v, ponos in čut -do našega življa pri srcu. Spoštovati tuje, a do skrajposti braniti vse, kar je našega. To je naše načelo, ki ga je treba j u dejstvo vat i v kulturnem in gospodarskem oziru, • posebno v današnjih časih. Nahajamo se ravno sedaj v času ekonomskega preobrata, katerega moramo vsestransko zasledovati ter naj-Iti. smernice, ki tudi nam pokažejo opravičeno stališče.
Ameriško jugoslovanski klub ima sejo v torek v novem poslopju Slovenskega narodnega doma, soba št. 2 ob že omenjenem času. želeti je, da bi članice in člani klubov, kakor: Narodna obrana, Klub slov. žena in deklet, Slovenska narodna izveza itd., posetili in pristopili v Ameriško jugoslovanski klub, kjer bi nadaljevali že začeto delo, ker imamo ravno to leto pred nami vprašanje narodnega vrta, katerega začetek se bliža uresničenju in zato kličem vsem: Na svidenje!
Cleveland (Newburg), O.—
Odbor slovenske šole se tem potom prav prisrčno zahvaljuje vsem društvom, katera so se tako dobrohotno odzvala in nam tako omogočila, da se je lahko nabavilo nekaj slovenskih knjig za tukajšnjo mladino, pohajajo-čo v šolo sv. Lovrenca.
Društva so darovala sledeče: Društvo sv. Jožefa št. 146 KSKJ $25.00, Slovensko pevsko društvo Zvon §25.00, Klub Pipa §20.00, društvo Slava št. 173 . SNPJ $10.00, društvo sv. Lovrenca If. 63 KSKJ §10.00. dru- : štvo sv. Antona $10.00, društvo ' s% Alojzija $5.00, društvo Bled št. 20 SDZ §5.00, društvo Mir št. 10 SDZ $5.00.
Lepa hvala tudi dramskemu društvu Krka za njihovo sodelovanje in trud pri zadnji prireditvi slovenske šole, ki nam je tako pomagalo do boljšega uspeha. RaVno tako lepa hvala Father Slapšaku, učitelju slovenske šole, za njegovo delo in trud. Se enkrat: vsem skupaj prisrčna hvala. Za odbor:
J. Paulin.
Vstajenje narave, src in duha
TEDENSKA PRILOGA "AMERIŠKE DOMOVINE"
Gospodarsko političen tedenski pregled
30-URNI DELOVNI TEDEN Zadnja tri leta se je 40-urni delovni teden čimdalje bolj uveljavljal v Zedinjenih državah, in za skrajšanje delovnega tedna si je zlasti mnogo prizadevala Ameriška delavska federacija. Pretekli teden pa je senat nepričakovano pasiral s 53 proti 30 glasovom predlogo, ki ne določa samo pet-dnevnega delovnega tedna, marveč tudi samo šest-urni delovni dan. Računa se, da bo vsled te odredbe okoli 6,000,000 milijonov delavcev dobilo delo in zaslužek. Dne 17. aprila pa je senat potrdil to predlogo, nakar jo je poslal kongresu v odglasovanje.
William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je ob tej priliki veselo vzkliknil: "To je prva konstruktivna odredba, ki je bila pasirana v pogledu sedanjega položaja brezposelnosti."
Senat je s sprejetjem te predloge dal samo svoj uradni pečat in potrdilo temu, kar se je v nekaterih industrijah že dlje časa izvajalo. Nekatere strokovne unije so namreč že prej sprejele in uveljavile načrt 40-urnega tedenskega dela, med njimi tudi Mednarodna unija tiskarjev in tipografov, ki ima svoj sedež v Indianapolisu, Ind.
meljne sporazume. Konference se ne bodo vršile na ta način, da bi se jih istočasno udeležili vsi prizadeti državniki, marveč bo Roosevelt razpravljal z vsakim posebej. Najprej se bo posvetoval z MacDonaldom, zatem s Ilerriotom, nato z Jungom, potem pa zaporedno z ostalimi reprezentanti in poslaniki Nemčije, Kanade, Japonske, Kitajske, Mehike, Argentine, Brazilije in republike Chile,
INTERVENCIJA NA KUBI
Republikanski kongresnik iz države New York, Fish, zahteva intervencijo na Kubi, da se izsili resignacijo predsednika Machada ter da se s tem neha "terorizem" na Kubi. Kongresnik Fish zahteva, da vlada Zedinjenih držav nemudoma poseže v položaj na Kubi, kateri je Amerika jamčila, da bo varovala in ščitila življenje, imetje in svobodo njenih državljanov. Fish začasno ne želi, da bi posegla vlada vmes z oboroženo silo, pač pa zahteva, da imenuje Amerika za Kubo poslanika močne volje, ki bi prisilil predsednika Machada k odstopu.
NEMČIJA
V Nemčiji postaja vsak dan bolj očito, kako nezmožen je Hitler kot človek na odgovornem in vodilnem mestu. Je pač vse nekaj drugega, blufati na shodih mase z bombastičnimi govori, kakor pa v težkih razmerah storiti res nekaj konkretnega v njih dobrobit.
O gospodarskih reformah ni slišati ničesar, zato hoče Hitler obrniti pozornost nemškega naroda od teh perečih in vitalnih vprašanj s pogromi na Žide. V teh resnih časih, ko vzdihuje svet, posebno Nemčija, pod bremenom neznosne krize, se bavi Hitler in njegova vlada , s tako "važnimi" odredbami, kakor n. pr. z z o p e t n o vzpostavitvijo vseh starih nemških cesarskih redov, dekoracij in plemiških naslovov. Hitlerjevci so ustanovili že nove redove, katere bodo dobili novoimenovani ple-menitaši. Z drugimi besedami povedano: Hitler bo ustanovil novo, svoje lastno plemstvo.
Dalje so odpravili Hitlerjevci sveto pismo stare zaveze, ki je, kakor znano, židovsko, in prav tako so odpravili in vrgli iz nove nemške nacionalne vere vse židovske očake in preroke. V svoje novo "sveto pismo," katerega bodo proučevali poslej učenci v šolah, so zdaj postavili n. pr. staronemškega Votana, ki bo nadomestil Mojzesa, a mesto izpreobrnjenega Pavla bo zavzel poslej slavni nemški letalec baron Richthofen, ki je bil ubit na francoskem bojišču. — Otroci!
Dalje je skoraj gotovo, da sta Hitler in Mussolini sporazum-ljena v toliko, da stojita za revizijo mirovnih pogodb. Mussolini je povedal Hitlerjevim poslancem ob priliki, njih zadnjega obiska v Rimu, da imata Italija in Nemčija iste prijatelje in iste sovražnike.
O tem bomo kmalu kaj več slišali, dotlej pa pravimo: Gliha vkup štriha! Ali po nemško: Mitgefangen — mitgehangen!
ITALIJANSKA TRGOVINA
Po uradnih podatkih je leta 1932 uvozila Italija raznega blaga v vrednosti 8,247,076,-785 lir, izvozila pa je 6,196,-346,248 lir. Trgovinski deficit znaša 1,450,730,573 lir. V letu 1931 je Italija uvozila za 11,-L643,000,000 lir.
ROOSEVELT — VODITELJ
SVETA Roosevelt, ki je pokazal velike državniške zmožnosti in močno roko, s katero uravnava sedanji gospodarsko - politični položaj, je postal ne samo voditelj Amerike, marveč voditelj vsega sveta in vanj so uprte oči vseh narodov. Da se čimprej ozdravi svet povojnih ran, je povabil na razgovor v Washington angleškega premijerja MacDonalda in francoskega državnika Herriota, s katerim bo razpravljal o sedanjem položaju, da se čimprej doseže njegovo izboljšanje. MacDonald je odpotoval iz Anglie 15. aprila, francoski državnik Herriot pa dne 16. aprila. Konferenca med temi tremi državniki bo skrajno velike važnosti ter bo nekaka predhodna konferenca za razorožitev in mednarodno sodelovanje, katera konferenca se bo pozneje vršila v Ženevi. Poleg teh dveh državnikov je na potu v Washington tudi italijanski minister Guido Jung. *
V	Ameriki je nad 12 milijonov brezposelnih delavcev. Naše narodno bogastvo, ki je bilo cenjeno še leta 1929 na $362,-000,000,000, se je skrčilo na polovico te vsote, in javni in zasebni dolgovi so se podvojili.
V	inozemstvu ima Amerika za okoli $17,000,000,000 privatnih investicij, dočim ji dolguje Evropa $12,000,000,000.
Mednarodna trgovina, ki je znašala na leto okoli $50,000,-000,000, znaša danes malo več kot $12,000,000,000. Od te vsote je ameriški delež 17 procentov ali okroglo $35,000,000,000.
Predsednik Roosevelt upa, da se bo pri konferencah v Wash-ingtonu, katerih se bodo udeležili MacDonald, Herriot in Jung doseglo sporazum in da se bo položilo temelj novemu svetovnemu sporazumu. Na konferencah se bo razpravljalo o carinski politiki, o ODPRAVI KVOT, o stabilizaciji valute, o zlatem standardu, o rehabilitaciji srebra, o vojnih dolgovih, razorožitvi, o svetovnem miru in drugih problemih, ki so s tem v zvezi.
Na teh konferencah se ne bo podpisalo nikakih pogodb, ker to ni namen teh konferenc. Poizkušalo se bo samo doseči te-
Pretekli teden je svet praznoval vstajenje Gospodovo kakor tudi vstajenje narave, ki se je pričela prebujati iz dolgotrajnega zimskega sna. Dolge mesece je sni vala Mati Zemlja kakor mrtva pod belo snežno odejo, dokler ni dahnila vanjo Vesna s svojim gorkim dihom ter jo poklicala nazaj v novo življenje. Tajinstvene sile so pognale iz otajane zemlje na dan brst novega življenja: travniki so ozeleneli, in kjer je bila še nedavno zasnežena plan, tam pokrivajo danes zemljo zelenemu baržunu podobne preproge, ki bodo vsak čas pretkane s pe-stropisanim cvetjem. Drevje bo vzbrstelo v pop je in ozelenelo ter se odelo v belo in pisano cvetje, ki bo v radost očesu, in ko se cvetje ospe, se bodo priklonile veje Materi Zemlji pod težo sočnega, sladkega sadu. Cvetlice na vrtih in livadah bodo odprle svoje bohotne keli-he, pričakujoč oploditve semenskega prahu v svojih čašah.
Dobrotna Mati Zemlja je zopet odprla svoja nedra ter ponudila svojim otrokom svoje hranilne materinske grudi. V jutranji rosi hlapi v beli meglici črna prst izorane njive, ča-kaje sejalčevega semena, da ga vseoživljajoča moč sonca izzori v žitno klasje in v vsakdanji kruh človeka. In v poletnem vetru bodo spet zavalovila morja zlatega klasja, med katerim bosta pripogibala krvavordeči mak in modra plavica prelest svojih cvetov. . .
:«c i|i
Narava se prebuja v novo življenje in sleherni živ organizem stremi soncu nasproti. Tudi človek! Zdaj živimo v dobi velike brezposelnosti in depresije, toda vedeti bi morali, da depresija ne more večno trajati. Za vsakim dežjem zašije zor pet zlato sonce, in za vsakim mrkom zablešči sonce še jasneje in še veličastneje zopet na ažurni modrini neba.
V starih časih je sončni mrk dosledno strašil ljudi, ki so v svoji otroški primitivnosti mislili, da je zloben demon pogolt-
nil sonce in da bo poslej zemlja ostala zavita v večno temo in mrak.
In kakor so naši davni pradedje sodili o sončnem mrku, tako sodi danes mnogo nas, modernih ljudi, o začasnem mrku naše prosperitete. Danes vidimo milijone brezposelnih ljudi, zaprte tovarne, propadajoče gospodarske zavode in splošno propadanje velikih bogastev. V očigled teh poraznih dejstev, postajamo malodušni in menimo, da je demon depresije pogoltnil našo staro, blagoslovljeno prosperiteto, ki se ne bo nikoli več povrnila med nas.
Toda to naziranje je prav tako napačno, kakor je bilo naziranje naših starih prednikov glede sončnega mrka.
Po vsakem mrku sonce spet tako jasno zašije, kakor je sijalo prej. In po sedanjem začasnem mrku prosperitete, nam bo slednja še bolj zasijala, nego je sijala kadarkoli prej. Dočim sonce na nebu v teku dolgih milijonov let stalno izgublja na svoji izžarevajoči energiji in sili, pa moč naše narodne prosperitete, neprestano ■ jačane po znanosti in vedi, stalno pridobiva na svoji veličini in moči. Zato nikar ne klonimo glav, src in duha, zakaj kakor gotovo vemo, da bo jutri zarana spet vzšlo zlato sonce, tako bi morali vedeti, da se bo zopet povrnila prosperiteta v deželo, koje soj bo veličastncjši in sijajnejši od njenih prejšnih glorijol.
Malodušnost je prokletstvo človeštva. Pomankanje upanja in zaupanja, je nesreča tako za človeštvo v splošnem, kakor za posameznega zemljana. Oni, ki veruje v nesrečo in vidi povsod samo vse črno, bo običajno res nesrečen!
Vesoljni svet je šel že skozi tisoč kriz, ki so bile hujše od sedanje, pod katero ječe Zedi-njene države in ostali deli sveta. Francija je danes ena najbogatejših in prospevajočih dežel na svetu, in vendar so* bili v Franciji časi, ko je trla deželo nadloga kuge, lakote in vojske, tako da je bila vlada prisi-
ljena, uzakoniti postavo, ki je pod kaznijo prepovedovala francoskim kmetom, jesti trupla drugih kmetov, ki so pomrli za kugo in lakoto. . .
Za časa tridesetletne vojske se je nahajala naša ožja domovina Slovenija v taki stiski in nadlogi, da so ljudje travo jedli in snemali obešence z vešal, da so se hranili ž njih mesom, pa vendar so naši pradedje vse to preživeli in Slovenija se je zopet razcvela v blagodatih vse svoje krasote in obilnosti, katera je trajala vse do svetovne morije, ki je vrgla zopet svet
ž njegovih tečajev. . .
* j[t
Vsak narod kakor tudi vsak posameznik ima gotove postavke. na katerih temelje njegova varnost, prosperiteta, samospoštovanje in mir narodov. Prav tako posameznik kakor narod pa mora biti predvsem neodvisen od drugih. Vsak posameznik se mora v prvi vrsti zanašati sam nase ter imeti v svojem dosegu to, kar potrebujejo on in njegova družina, kakor mora imeti narod kot celota silo in moč, da brani svoje državljane.
Kadarkoli nastopi depresija, tedaj je gotovo,, da je bilo nekje nekaj omalovaževano ali izpre-gledano, ali pa se je pustilo, da je zavzela dotična stvar napačno smer.
Samospoštovanje, zdravo, pošteno in dobro vodstvo iskrenih mož, ki so na čelu vlade, samozavest in nepoznavanje strahu in onemoglosti, vzgajanje in bodrenje otrok po svojih roditeljih, pospeševanje industrije in trgovine po vladi, nadzorstvo in varstvo otrok po očetu in varstvo celokupnih državljanov po vladi — to so temeljni principi, ki bodo vrnili težko preizkušenemu svetu zopet nekdanjo prosperiteto!
Prosperiteta je naravna in logična posledica Zedinjenih držav! Drugače tudi biti ne more, ker viri naravnih zakladov v deviški zemlji ameriške Unije, so neizčrpni!
Zato: Sursum corda! . . . Kvišku srca! . . .
Luč je in Bor/ je, radost in življenje! Svetlejši iz noči zašije dan, življenje novo vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi. vstajenje.
Ivan Cankar.
Iz našega kulturnega in socialnega življenja
KONCERT SAMOSTOJNE "ZARJE"
V nedeljo večer, 16. aprila, je priredila samostojna "Zarja" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., svoj pomladni koncert, ki je bil pravi moralni triumf. Koncert so otvorili Zarjani z "Venčkom dolenjskih napitnic," ki ga je zapel mešan zbor. Podrobno ocenjevanje Zar-jinega mešanega zbora je odveč, ker je slednji po svoji harmonični ubranosti in vokalni jakosti naravnost impozanten.
Kot prva atrakcija je nastopil moški kvartet, sestoječ iz pevcev: E. Bradač, J. Samsa, Fr. Bradač in John Lube, ki je zapel "Zvezdo." Pri pevcih je bilo izprva opaziti znake ner-voznosti, ki je dosegla za hip točko, ko je uho za trenotek ujelo disharmonijo glasov. Po odpeti pesmi pa jih je občinstvo z burnim aplavzom še enkrat poklicalo na oder, nakar so pevci z res dovršeno ubranostjo in samozavestno sigurnostjo zapeli še "Dekle, kdo bo tebe troštou," za kar so želi res zasluženo odobravanje.
Za njimi je nastopil moški zbor s pesmijo "Slovo," v kateri se je odlikoval g. Jos. Birk z mehkim, blagoglasnim baritonom, ki ga bo še bolj izpopolnil in še bolj obvladal v vseh njegovih legah, ako ga bo še nadalje pridno vežbal in negoval.
Kot 5. točka na programu je bila Jenkova "Na tujih tleh," ki sta jo lepo in z globokim čuv-stvom zapeli Mrs. Ivanuš, sopran, in Mrs. Levar, alt, za kar sta želi tudi toliko priznanja, da sta morali še enkrat nastopiti ter dodati še eno pesem.
Kot 6. točko pa je mešan zbor zapel prekrasno "Aloha Oe," tožno - sentimentalno pesem otrok vzhajajočega sonca, pre-bivajočih na otočju Južnega* morja. To krasno, melanholič-no-sanjavo pesem, je pel zbor s tako čuvstveno emoeijo, in v tajinstvenost višnjega polmraka zavita pokrajina odra je bila tako lepa, da ni manjkalo ničesar, razen temnopoltih južnih otočnjakov z gitarami, in njihovih krasnih mladenk s slamnatimi krili okoli brončenih ledij ter venci cvetja v vranjih laseh, pa bi bila iluzija popolna.
Zatem se je pričel II. del programa, ki je bil otvorjen z ne-dosežno "Koncertno skušnjo na deželi," katero je dirigiral in vodil njen famozni pevovodja, g. Plut. To je bila novost, in sicer tako ljubka in dobrodošla novost, kakršne še nismo doživeli pri nobenem koncertu. Poleg g. Pluta je nastopilo še 12 Zarjanov, brumnih vaških tipov, ki so nam s svojim izbor-nim petjem in prav tako izvrstnim igranjem nudili na koše zdravega, srce poživljajočega in šegavega razvedrila.
Glavno vlogo pri tej 'skušnji' je pel — naravno — njih pevovodja in dirigent, ki je spravil tip, katerega je predstavljal, do viška famoznosti. "Koncertna skušnja" teh ljubih, omejenih vaških filistrov, je tvorila sicer humorističen nastop, uvajan v vse posameznosti s šegavimi kupleti g. Pluta, toda obenem ni bila nič manjša manifestacija harmonije pevsko izvežba-nih moških moči, ki so prišle prav v tej pevski mnogostrano-sti do svoje polne veljave. Občinstvo jih je nagradilo z bučnim ploskanjem, in svojo fa-mozno koncertno skušnjo so morali še enkrat podati.
Kot 8. točko sta zapeli sestri Josie in Mollie Martinčič Ivan
Zormanovo skladbo "Pred slovesom." Sestri Martinčič sta znani rojakom po milini svojega glasu tudi z radio-koncertov, in z enako milino sta zapeli otožno "Pred slovesom." Tudi ti dve pevki je poklicalo občinstvo s ploskanjem drugič na oder.
Zatem pa je prišla na spored kot 9. točka Hoffmeistrova "Nocturne," zelo težavna kompozicija v dvospevu, ki jo je moglo podati pač le dvoje moči, kot sta g. Belle in gdč. Josephine Milavec. Kakor rečeno, je ta kompozicija želo težavna ter zahteva visoko izvežbanih grl z modulacijo glasov, katere sta imela oba pevca v obilni meri. G. Belle se je uveljavil kot pevec s svojim mehkim, zvočnim tenorjem, gdč. Milavec s svojo junonsko postavo in s široko globino svojega alta. Tudi ta dva je -hvaležno občinstvo poklicalo še enkrat na oder, da se še enkrat z a d i v i ob njiju umetnosti.
Enajsto točko in umetniško krono koncerta pa je tvorila I. Zormanova "Pomlad," ker je v njej nastopilo troje aktorjev, kojih vsak je bil umetnik v svoji vokalni in instrumentalni glasbi. "Pomlad" je pela z velikim občutjem in kot srebro zvenečim sopranom ga. Antoinette Simčič, na klavirju jo je spremljala mlada slovenska umetnica, gdč. Vera Milavec, na • violino pa z virtuoznostjo g. A. Hules. Ob tem nastopu je imelo občinstvo trojni užitek in duša ni vedela, nad čem naj bi se bolj naslajala: ali nad prelepim prednašanjem p e v k i n e "Pomladi," nad dovršenim in brezhibnim spremljanjem mlade in nadarjene pianistinje, ki je spremljala pevko z razumevanjem duše in srca, ali nad virtuoznostjo violinista, čigar violina je zdaj otožno plakala, zdaj se prešerno in razposajeno smejala. Troje domačih umetnikov, na katere bi bil upravičeno ponosen vsak, ne samo slovenski oder!
Poleg opisanih točk je podal moški, ženski in mešan zbor še nekaj pesmi, ki so bile dovršeno odpete. Kar nas je najprijetneje dirnilo, je bilo dejstvo, da so odpeli pevci na tem koncertu vse pesmi in težke skladbe brez not, kar je bilo nekaj novega.
Za svoje moralne uspehe, ki jih žanje samostojna "Zarja" med našim narodom, se ima to elitno pevsko društvo zahvaliti seveda v veliki meri svojemu učitelju in pevovodji, g. Ivanu-šu, ki živi; menda res samo petju in glasbi.
Moralni uspeh koncerta je bil popolen, toda, žal, da se tega ne more reči o materialnem uspehu. Balkon je bil zaseden, parter pa malone prazen. To dejstvo je obžalovanja vredno, toda Zarjani so temu nekoliko sami krivi, ker so priredili koncert na veliko nedeljo, katero praznujejo naši ljudje po tradi-cionelni in ukoreninjeni navadi v krogu svojcev in sorodnikov, ali pa so povabljeni kot gostje na domove svojih prijateljev. Poleg tega se je vršila istega večera prireditev v Collinwoodu in Lorainu, kar je tudi zelo škodovalo Zarjinemu obisku, kajti z gotovostjo se lahko računa, da bi bilo prišlo samo iz Lorai-na najmanj petdeset gostov.
Sicer pa je dala samostojna "Zarja" pri svojem nedeljskem konce rtu slovenskemu občinstvu vse, kar mu je bila obljubila, oziroma več, kakor je obljubila. Zato želimo, naj bi še nadalje cvela in pela, sebi v veselje in narodu v slavo!
I&&olntte*J samodrzce*Oth zeha
Laški Mussolini, bivši ultra-radikalec in sedanji usurpator ter praporščak režima, ki je zasidran v splošnem nasilju in krvi naših primorskih bratov, je te dni razdelil Jugoslavijo — na papirju! S široko gesto roke ji je potegnil meje ter velikodušno vrgel tu kos Avstrijcem, tam kos Madžarom, tu spet kos svojim protektiranim n e b o g-ljenčkom, Albancem.
Toda kljub širokim gestam Mussolinijeve roke, stoji Jugoslavija še vedno v svojih mejah! In, njegovim pobožnim željam nakljub, bo ostala, dokler bo imela take pobratime,
kakor so Cehi, ki so se — smrt zaničevaje! — borili v strnjenih legijah na vseh bojiščih za svojo narodno svobodo; kakor so branilci verdunskih utrdb, nad katerimi si je cvet nemške armade zaman krhal svoje zobe; dokler bo imela tako vojsko, kakor je bila ona, ki je najboljšim avstrijskim armadam po njihovem vpadu v Srbijo tako izprašila hlače, da se je za njimi kadilo kakor bi gorelo in da niso mogle dovolj hitro nazaj preko Donave na avstrijska tla; in dokler bo imela Jugoslavija take državnike, ki pošiljajo "izdajalce" v "izgnan-
stvo" v svoja kopališča, ki so najlepši in najbolj zdravi kraji v državi, da jih potem zopet izpuste, mesto da bi jih pošiljali na Liparske otoke, kakor se to prakticira v Italiji!
Signor Mussolini ima sicer široka usta, toda lotil se je tako velike in trde kosti, da mu utegne obtičati v grlu!
Nič ni večnega na svetu in tudi mejniki teh meja se utegnejo premekniti tedaj, ko bo stopila jugoslovanska vojska v Bazovici na groblje štirih mu-čenikov, od tam pa bruhnila v beneško ravan. . .
Drugi ali stalni zobje
DR. J. W. MALLY
V popolni skupini drugega ali stalnega zobovja se nahaja 32 zob, in sicer 16 v spodnji in 16 v gornji čeljusti. Dvajset od teh pride na izpraznjena mesta prejšnjih 20 sesavčkov ostalih 12, in to so kočniki, pa vzraste na novih mestih, kjer prej ni1 bilo še nobenih zob. V obeh skupinah, torej prvega in drugega zobovja, je 52 zob. Pri porastku stalnega zobovja poženejo najprej prvi ali šestletni kočniki, tako imenovani, ker zrastejo približno v šestem letu po rojstvu. Ti "šest-letniki" so zelo pomembni, in jih je treba
skrbno varovati pred izgubo ali gnitjem. "Šestletnike" se večkrat napačno smatra za otročje zobe. Za prvimi kočniki prideta po dva srednja zoba "sekav-ca" zgoraj in spodaj. Prikažejo se okrog sedmega ali osmega leta in tem takoj sledijo po en zob na vsako stran. Potem pridejo prvi "predkočniki" okrog desetega leta in za njimi drugi "predkočniki"/ tik pred "šest-letniki." Okrog 13. leta se prikažejo "podočniki." V ozadju prvih kočnikov (šestletnikov), poženejo drugi kočniki, imenovani "dvanajstletniki," ker pri-
dejo okrog dvanajstega leta. In končno, v nedoločenem času, enkrat po šestnajstem letu, pridejo še tretji ali zadnji kočniki, ki izpopolnijo število 32 zobov v skupini drugega ali stalnega zobovja.
Z dobivanjem drugih zob ni navadno toliko sitnosti kot z dobivanjem prvih, vendar pa nastanejo včasih občutne bolečine in otekline, težkoče v po-žiranju, trganje v ušesih ali pa motenje v prebavi. V tem času bi moral biti otrok pogosteje pregledan po zanesljivem zobozdravniku,
O LJUBOSUMNOSTI Oni moški ali ženska, ki sta bila tako nesrečna, da sta po svojih lastnih izkušnjah spoznala muke ljubosumnosti, bosta priznala, da je ljubosumnost ena najmučnejših človeških emocij. Muke, ki jih povzroča ljubosumnost nesrečnim žrtvam, so nepopisne. Nobena druga človeška emocij a ne prizadene telesu toliko zla, ne raz-ruje toliko miselnosti in duše Človeka, kakor ljubosumnost. Muke, ki jih povzroča ljubosumnost, narede iz ljudi usmiljenja in obžalovanja vredne stvore. Žrtev ljubosumnosti izgubi spanec in tek, kar utegne postati usodepolno za zdravje, dočim tira notranja razdvojenost in razbesnelost človeka če-sto do obupa in blaznosti ali pa vsaj do velikih človeških motenj.
Ljubosumnost je primitivno človeško čuvstvo, katerega ne poznajo samo primitivne rase, marveč tudi živali. In ker je ljubosumnost primitivna človeška emocija, je malo upanja, da bi se jo moglo popolnoma izrva-ti iz človeških src. Toda lahko pa jo omilimo in modificiramo.
Izjava, da je "človeška nrav pač človeška nrav," je samo napol resnična. Temeljnega dela človeške nravi — stremljenja po sreči in izogibanja trpljenju — se ne more izpremeniti in tega tudi nočemo izpremeniti, čeprav bi to mogli, ker bi to pomenilo konec človeškega plemena. Toda, da se lahko mnogo naših primitivnih čuvstev in občutkov omili in modificira potom kulture, novih standardov življenja in potom • novih idej o morali, o tem ne more biti dvoma.
Prav tako kakor je ljubezen modernega človeka povsem različna od Ij ubezni primitivnega moža, tako vzbuja ljubosumnost v modernem človeku drugačna čuvstva, kakor jih je vzbujala v divjaku, in z resnično izobrazbo in kulturo se ljubosumnost še lahko mnogo bolj omeji in omili.
Primitivno stremljenje člove, štva se še danes jasno zrcali v otrocih, ki hočejo imeti vse, kar je lepega in česar sami nimajo, kakor hitro pa stvar, katero so tako želeli in po kateri so tako koprneli, dobe, -se je naveličajo in jo zavržejo.
Cim se pojavijo pri otrocih prvi znaki ljubosumnosti zaradi kake stvari, ki jo drugi imajo, on sam pa ne, naj bi se otroku dopovedalo, da je ljubosumnost grda, Človeka nevredna lastnost, občutje, katerega se je treba | sramovati, občutje, katerega je treba skrivati pred drugimi, ne pa se postavljati ž njim. Ako bi se ljubosumnost skrivalo, se jo zatajevalo in zatiralo, bi postala slednja manj akutna in manj porazna za prizadete osebe.
Vedeti moramo, da naša čuvstva niso tako samostojna in neodvisna, da ne bi mogla okolica vplivati nanje. Človeška čuvstva so kakor rastline: negujte jih v primernih okoliščinah, in slednje se bodo bohotno razvile, dočim bodo v drugih okoliščinah kmalu usehnile.
Da pa se moremo uspešno postaviti v bran demonu ljubosumnosti, je treba poznati faktorje, ki pospešujejo njegov po-vzdig in razmah. In o teh bomo izpregovorili v tej koloni prihodnje "Priloge."
*Di*Vja leta razbojnistnJa. in di-VjaJtt^Va
slast do jedi. Postal bo izbirčen, sladkosneden in naposled bolan. Posebno mleko je otroku potrebno.
Tudi mere se je Jreba držati pri otroški hrani: premalo hrane škoduje, in prav tako preveč. Tisti starši, ki dajejo otrokom jesti, kadar in kolikor otroci hočejo, jih navadijo nezmerno-sti, h kateri je otrok že po navadi nagnjen, in poleg tega jim škoduje tudi na zdravju. Preobilne hrane ne morejo mlada, nežna prebavila prebaviti, zaradi tega postanejo otroci bledi, slabotni in pokvari se jim kri in želodec. A tudi premalo hrane škoduje. Otrok, ki naglo raste in se hitro razvija, potrebuje mnogo redilnih snovi. Mladenič potrebuje več kakor razvit človek v moški dobi. Ce otrok v letih najbujnejšega razvoja ne dobi dovolj hrane, začne telesno pešati, organi se ne okrepe dovolj in postanejo sprejemljivi za kali raznih bolezni.
Mati naj navadi svoje otroke, da bodo jedli le ob stalnem, določenem času. Otrok mora sicer večkrat jesti kakor odra-stel človek, vendar ga je treba navaditi gotovega reda, da si ne preobloži želodca, da se nauči krotiti nezmernost ter da je red v hiši.
Starši naj skrbno pazijo na to, kako otroci jedo. Pri jedi se otroci ne smejo naslanjati s komolci na mizo, se zvijati, segati z roko po jedeh na krožnik, puščati jed na krožniku ali jo metati na mizo in po tleh. Dostojnosti pri jedi se morajo navaditi že v zgodnji mladosti. Dobro je, ako se otroci priuče jesti od vsake jedi, ki pride na mizo. Nikakor ne smejo samovoljno izbirati nekaterih jedi in drugih odklanjati, razen če se jim kaka jed morda že po naravi upira; v tem slučaju jih seveda ne gre siliti, da jedo, ker bi jim to utegnilo škodovati. Prav tako ne smejo otroci jesti naglo in požrešno; vsaka jed mora namreč priti dobro prežvečena in s tem silno razmeh-čana v želodec, ker jo slednji potem mnogo lažje prebavi.
Cenjenim naročnikom in čita-teljem smo obljubili, da bomo v teh kolonah vedno priobčali resnične zgodbe iz življenja, in te obljube se tudi držimo. Zdaj, ko je končan življenjepis bratov Harpe, smo začeli z življenjepisom in opisom lopova Murrela, ki rii bil sicer noben neotesanec, kakor sta bila divjaška brata Harpe, pač pa prevejan in zvit pustolovec, na zunaj gentleman, v resnici pa še bolj krvoločen tiger, kakor sta bila prej opisana brata. Ta človek je imel velikopotezne namene in je hotel ustanoviti s pomočjo neukih zamorcev-suž-njev ali "nigrov," kakor so jih dosledno imenovali, mogočno piratsko carstvo Zapada, kar pa so mu preprečili — vračaje teror za teror, grozo za grozo — pošteni beli naseljenci. Ob pokrajinah držav Mississippi in Tennesee se je pričela pravcata strahovlada: beli naseljenci, ta-kozvani "regulatorji," so pričeli brez usmiljenja obešati svoje bele so-plemenjake, in bič je kruto tleskal po plečih zapeljanih črnih sužnjev. Pošten človek se zgraža nad tem divjanjem, toda obenem mora naseljencem priznati, da niso mogli postopati drugače, kajti šlo je za obstoj njihovega lastnega življenja in življenja njihovih rodbin. To so bili junaški pi-oniri ameriške civilizacije, katerim je veljalo nadvse načelo samoohranitve.
Vsa dejstva, ki so tukaj navedena, so zgodovinska ter do pičice resnična, in iz teh zgodovinskih virov je povzel nemški pisatelj Gersteaker tudi snov za svoja dva spošno znana romana: "Die Flusspiraten von Mississippi" in "Die Regulato-ren von Arkansas." Na to dejstvo je prišel prevajalec "Divjih let razbojništva in divjašt-va" šele zdaj, ob prevajanju tega dela, ki je prevel iz nemščine že tudi obe prej omenjeni Gerstaekerjevi deli. — In iz Gerstaekerjevih "P i r a tov" je ustvaril pokojni Jurčič svoje kranjske "Rokovnjače," kar je dokazal že pred leti ljubljanski leposlovni mesečnik "Ljubljanski Zvon." — Prevajalec.
Toda celo pri teh je vstajal napram njemu negotov sum. . .
Murrel je bil vse preveč lepo in izbrano oblečen in je bil preveč tipičen moderen dandy. Nosil je vedno najlepše hlače, ki si jih je pripenjal pod čevlji; srajca mu je bila vezena s trakovi in speta z zlatimi gumbi, sukno je imel vedno prikrojeno iz najboljšega sukna, glavo si je pokrival s svilenim klobukom čigar okrajniki so bili tri-četrt palca široki, na nogah pa je imel vedno škornje iz najfinejše telečje kože. S svojimi rožnatimi, gladkimi lici, s svojimi vranje-črnimi lasmi in s svojimi velikimi očmi, ki so ža-ele v nekakem demonskem soju, je bil tudi vse prelep mož. Glavo je nosil visoko, a kljub temu je bilo v njegovi pozi nekaj, kar je spominjalo na kačo, ki dviga glavo za strupen pik. Kljub njegovim mnogoštevilnim prijateljem — in med temi so bili tudi taki, čijih karakter je bil skrajno dvomljiv - ni bil Hennings edini, ki ni vanj verjel.
In Murrel je o tem izvedel. "Pisal mi je pismo," je rekel Hennings, "v katerem mi je v skrajno vljudnem tonu zagotavljal svoje odkrito prijateljstvo ter bridko obžaloval moje sum-ničenje. Dokazoval mi je, da je vse njegovo delovanje 'odkrito in jasno kakor beli dan.' . . Dalje mi je sporočil, da odide dne 25. januarja po trgovskih opravkih v Randolph, Tennessee, toda po svojem povratku bo dovolil, da se izvrši tozadevno temeljita preiskava."
Stewart je sedel še dolgo s Henningsom ter študiral položaj in razglabljal, kako bi prišel do živega temu čudnemu človeku. Toliko je Stewart vedel, da ima pred onim neko prednost: Murrel ga namreč ni poznal in sploh ni vedel o njegovi eksistenci. Toda ta prednost bo samo toliko časa ugodna, dokler ostane skrit, kajti mnogo drugih naseljencev ga pozna, in če bi Murrel o tem izvedel, bi bilo vse njegovo prizadevanje zaman. Tako je bilo končno odločeno, da bo ostal Stewart skrit v Henningsovi kabini še dva dni, tretjega dne, to je 25. januarja, ko ima Murrel odjezditi po svojih trgovskih opravkih, pa ga bo Stewart kje pričakal ter mu sledil, da izve, kam je namenjen, ali pa, če mogoče, kar bi bilo še bolje, da si pridobi njegovo zaupanje in izve njegovo tajno. Stewart se je začel torej razvijati v izbor-nega detektiva.
Jutro 25. januarja je bilo jasno in mrzlo. Iz previdnosti je odjezdil Stewart že noč poprej v Denmark, majhen kraj, ki je ležal kake štiri milje oddaljen in ob poti, po kateri je imel prijezditi Murrel, In komaj se je dobro zdanilo, je Stewart za-|jahal svojega konja ter počasi | odjezdil iz Denmarka ter čakal, i da ga dojde Murrel. ; Počasi jahaje je dospel do kraja Estanaula, kjer je držal | čez reko most, pri katerem je j bilo treba plačati mostnino. Tu J se je ustavil in vprašal mostni-narja: "Ali poznate morda nekega moža iz Jacksona, po imenu Murrel?" Da, mostninar ga je poznal, saj je Murrel mnogokrat jezdaril preko tega mostu. j"Nu, prav; ako pride danes tod j mimo, vas prosim, da mi ga i pokažite, toda storiti morate tako, da on tega ne bo opazil."
Stewart je čakal. Potnikov ni bilo mnogo, in pri vsakem je j Stewart pogledal mostninarja, i toda slednji je vedno odkimal.
Toda končno je prijezdil drugačen mož, in sicer lep mož, krasno-oblečen in tespo zapet. Iz njegovega sedla sta gledala s srebrom okovana ročaja dveh pištol. Ko je prijahal do mo-Istu, je nategnil nekoliko vajeti, vrgel mostninarju srebrni no-jvec in vzpodbodel konja preko mostu.
(Dalje prihodnji«
MEHIKANKE ZA ENAKOPRAVNOST
Mehikansko ženstvo se je pričelo organizirati, da si izvoju-je popolno enakopravnost z moškimi. Voditeljica tega gibanja je mehiška krasotica s e n o r a Margarita Robles de Mendoza, ki je hkrati lastnica in urednica lista, ki se bori za ženske pravice.
ZA ŽENSKO LEPOTO
V New Yorku je bila pravkar končana konvencija mednarodnih lastnikov ženskih olepševal-nic ali t a k o z v a n i h Beauty Shopes.' Ob tej priliki so razstavili na svojih modelih ali manikinih sledeče novosti: pobran je nohtov ali -prevlečenje istih z zlatom ali platino; zlate naprave za uravnavo in olepša-nje nosov, ki se. nosijo v nosnicah; barvanje ustnic s prevleko, katere debelina znaša eno stotisočinko palca; obliže, ki drže h glavi na izven štrleča ušesa, in klobuke, izpod katerih vise kodri pravih las.
BRUTALNI UMOR ŽENE
TELESNA VZGOJA Hrana. — Pogoj, da se otroci lepo razvijajo, je v prvi vrsti zdrava in zadostna hrana. Napačno bi bilo misliti, da se otroku koristi, če se mu daje mnogo mesne hrane. Poglavitna hrana otrokova bodi kruh, mleko, riž, ječmen, jajca, sočivje in sadje. Navadi otroka že zgodaj na preprosto hrano v določenih rokih, sicer bo izgubil
V Cincinnatiju je policija nedavno ustavila na cesti avtomobil Charlesa D. Evansa, kon-traktorja iz Indianapolisa, ker je vozil z licenčnimi ploščami iz leta 1932. Ko je odprla policija vrata zadnjega sedeža v avtomobilu, je našla tam mrtvo njegovo ločeno ženo, katere truplo je bilo razkosano na 14 kosov. V tem trenotku je D. Evans potegnil izpod sedeža velik mesarski nož ter si prerezal grlo.
Očali nosi skoraj dvakrat toliko moških kakor žensk.
Dne 1. junija, 1833, je odšel mlad mož, po imenu Virgil Stewart iz Jacksona, Tennessee. Prodal je bil svojo farmo in zamorske sužnje, kolikor jih je bil imel, z izkupičkom tega pa si je bil nakupil raznega blaga, kakor svinca za ulivanje krogel, razne kuhinjske posode in druge drobnarije, in s tem se je napotil proti jugu, v novo-odprto ozemlje "Choctaw Purchase."
To ozemlje je bil oni pas goščav in močvar, ki se je raztezal preko severnega dela države Mississippi, po katerem sta včasih tako grozno gospodarila krvoločna brata Harpe.
Toda zdaj je bila že zadnja postojanka te divjine izčiščena in kultivirana. Stari general Coffee je* sklenil pogodbo z glavarji Indijancev Choctaw plemena in slednji so mu prepustili ozemlje ter se pomaknili zapadno države Mississippi. V jeseni se je imela tukaj vršiti velika prodaja zemljišč naseljencem, zato je mladi Stewart sklenil, da se s svojo robo nemudoma napoti tja.
Stewart je bil rojen v državi Georgiji, toda nikoli ni mogel dolgo strpeti na enem mestu. Oče mu je že zgodaj umrl, nakar ga je. mati pustila, da se je preživljal, kakor je vedel in znal. Tako se je pomikal polagoma od plantaže do plantaže proti zapadu, dokler se ni končno nastanil v Jacksonu.
Stewart je bil lep, mlad, pla-volas in modro-ok človek. V življenju se je bil pretolkel že skozi trde prilike, toda vedno si je znal pridobiti in ohraniti prijatelje. V Jacksonu sta mu bila stari protestantski pastor
S SEKIRO NA NASPROTNIKA
V najboljšem hotelu v Čang-čunu v Mandžuriji je sedel nedavno bogati Kitajec Li Jih Sun, najpremetenejši politik v Mandžuriji ter se gostil pri iz-bornem kosilu. Li Jih Sun je izpodnesel stolec pod governer-jem Cenom Juanom, ki je bil potem imenovan za tajnega svetovalca.
Cen, ki je bil razjarjen, ker mu je Li Sun izpodnesel stolec, je šel in v pravem pomenu besede odkopal svojo bojno sekiro, to je težko sekiro na kratkem toporišču. In ko je njegov sdvražnik sedel ob mizi ter se gostil in šalil s svojimi prijatelji, je prišel v hotel odstavljeni governer, oblečen v bogati svileni kitajski narodni noši z ohlapnimi rokavi, v katerih je po kitajskem načinu držal svoje roke. Neslišno se je približal odzadaj stolu, na katerem je sedel njegov politični nasprotnik, V naslednjem hipu so uzrli ljudje, kako se je v njegovi roki zabliskalo svetlo jeklo sekire, nato pa je brizgnila kri. Hitro kakor blisk je namreč potegnil iz svojega širokega rokava sekiro, preklal svojemu nasprotniku glavo, nato pa mirno vteknil krvavo sekiro zopet v rokav. Resen in miren se je obrnil ter odšel iz hotela, kakor je bil prišel vanj, ne meneč se za japonske vojake, ki so stali v vežah na straži in ki so bili preveč presenečeni, da bi ga bili aretirali, tudi če bi se drznili, kajti bil je tajni svetnik.
Prišedši iz hotela, je šel preko ceste v drug hotel, kjer si je naročil bogato kosilo, katero je povsem mirno použil. . .
MORILKA HOČE IZVRŠITI SAMOMOR
Winnie Ruth Judd, brutalna morilka, ki je umorila svoji dve prijateljici, in razkosala njiju trupli ter ju potem v kovčegih poslala v Los Angeles, in ki je bila vslea tega obsojena v smrt na vešalih, se je hotela nedavno v ječi umoriti s tem, da je hotela pogoltniti rezilo varnostne britve ali "safety-razorja." To je opazila matrona, ki je vedno pri njej na straži, ki je poklicala pomoč, nakar so jo pričeli pazniki stiskati za grlo, da ni mogla pogoltniti rezila. Končno je rezilo bruhnila iz ust, se zgrudila na tla ter pričela jokati, rekoč, da noče biti obešena, temveč da se hoče sama umoriti. Njeno usmrčenje je bilo te dni preloženo na 28. aprila.
PEŠ IZ KITAJSKE V RIM
Dne 8. aprila je dospel peš v Rim Joseph Louis Wei, mlad katoliški profesor iz Kitajske. On je bil eden prvih romarjev, ki so dospeli v Rim k proslavi svetega leta.
Wel je odšel iz Singapore dne 16. aprila, 1931. Od tu se je napotil peš v Siam, Indijo, Perzijo, Irak in Sirijo. Ko se je nahajal v Jeruzalemu, je slišal, da je proglešeno sveto leto, ki se bo pričelo 1. aprila, nakar je sklenil, da podaljša svojo pot do Rima, dasi je bil prvotno namenjen samo v Jeruzalem.
Tekom vsega potovanja je prekinil peš-hojo samo enkrat, in sicer, ko se je odpeljal s par-nikom iz Aten v Marseilles. — Vsega skupaj je prehodil mladi kitajski profesor 16 držav, v katerih govore narodi trideset različnih jezikov.
GROF ZEPPELIN ZOPET AKTIVEN
Cena vožnji na nemškem zračnem orjaku "Grofu Zeppe-linu" bo zelo znižana in vsled tega bo postala velika zračna ladja konkurentinja paroplov-nih družb, katerih ladje plovejo med Evropo in Južno Ameriko
Dne 6. maja bo odplul Zeppelin iz Fridrichshafna v Rio de Janeiro. Nato se bodo vršile te vožnje po natančnem redu, in sicer vsako prvo soboto vsakega meseca. Pričetkom septembra bosta gotova hangarja na Španskem in v Braziliji, nakar bo vozil zračni orjak med temi deželami vsaka dva tedna, do 28. oktobra.
Cena vožnjam je znižana za 20 procentov. Vožnja iz Fried-richshafna do Ria de Janeira bo stala poslej, s hrano vred, 470 dolarjev, kar pač ni mnogo, ako se pomisli pri tem tudi na to, koliko bodo potniki pridobili na času. To razdaljo preleti zračni orjak v štirih dneh, dočim vozijo parniki tri tedne in več.
ZNAMENJE ČASOV
V Philadelphiji je Wallace F. Mitchell, brezposelni mehanik, "ukradel" groceristu Bernardu Beese-ju kvart mleka. Beese je pograbil revolver ter ubil brezposelnega delavca. Vdova brezposelnega mehanika je potem izjavila, da ne verjame, da bi njen mož ukradel mleko, ker ji je rekel, ko je odšel zdoma, da gre pobirat "čike" na cesto. . .
SREČA V NESREČI
V Hamiltonu, na Bermudi, je sedel v naslanjaču v svoji hiši William Leah. Ker pa mu je postalo dolgčas, je vstal ter stopil proti polici s knjigami, da si vzame knjigo. V trenotku, ko je vstal s stola, je udarila strela skozi dimnik ter popolnoma razbila stol, na katerem je sedel.
IZ PAVLA SAVEL
Horace A. Mann, voditelj republikancev tekom Hooverjeve kampanje na jugu leta 1928, kateremu gre zasluga, da je organiziral proti-katoliški element proti bivšemu governerju' Smi-thu, je izstopil iz protestantske vere ter postal katoličan.
JEZIK IN ZNAČAJI
Iz Pariza se poroča, da je neki francoski učenjak objavil razpravo, kako se po človeškem jeziku lahko določi značaj človeka. Po njegovem učenju predstavlja: dolg jezik — iskrenost; širok jezik — ekspanzivnost; ozek jezik.— koncentracijo; — dolg in širok — klepetavost; kratek in ozek — lažnjivost. Učenjak trdi, da je do teh pravil prišel na podlagi dolgotrajnega proučevanja človeških jezikov in značajev.
•'BLAGOSLOV" V RODBINI BREZPOSELNEGA V Oleanu, N. Y., so se v rodbini Williama H. McCannsa dne 15. aprila narodili trojčki, in sicer vse tri deklice. McCann, ki je že dolgo brezposeln, ima že od prej osem otrok. . .
RAZNO
V	Parizu bodo sezidali 700 metrov visok zvonik, ki bo veljal od 40 do 50 milijonov frankov.
V	Budimpešti so izkopali na nekem vrtu 5,000 let staro trobento.
Žena in dom
Okno v svet
John Henning in njegova žena skoro oče in mati. Henning mu je posodil denar, da je Stewart izboljšal svojo farmo, in dasi mu je bil Stewart hvaležen, ga Henning vendar ni mogel pregovoriti, da ne bi farme prodal in se napotil dalje.
Ko je prispel v Tuscahomo, je sklenil, da proda svoje blago ondotni domači prodajalni, kar je tudi storil. V Tuscahomi je bil za štacunarja Edward Clan-ton, ki je drage volje sklenil s Stewartom kupčijo. Še več: Clanton mu je ponudil mesto v svoji prodajalni, kot povračilo za svoje delo pa bi imel Stewart pri njem hrano in stan.
Stewart je zdaj delal nekaj mesecev v Clantonovi prodajalni, toda, ker smo že rekli, da je bil nemiren duh in da ni mogel nikoli cjolgo strpeti na enem mestu, se ga je kmalu polastilo nekako domotožje po starem Henningsu, zato je sklenil, da ga obišče. In tako ga vidimo 18. januarja, 1824, zopet jaha-jočega nazaj proti Tennessee. Ko je tako jahal po samotni poti, ni niti sanjal, kako strašna misia ga čaka.
V Jackson je dospel teden dni pozneje. Prišedši tja, je jezdil naravnost proti koči starega Henningsa, ki ga je vzra-doščen pozdravil, kakor tudi njegova žena. Mati je pripravila okusno kosilo, in ko so od-kosili, je Stewart opazil, da tare staro dvojico neka skrb.
Na vprašanje, kaj mu leži na srcu, mu je stari Hennings zaupal, da mu nekdo krade njegove nigre. Nedavno tega mu je bil ukraden eden, zdaj pa na-daljna dva; ti ukradeni nigri so bili njegovi najboljši poljski delavci. Ker je bil one dni dober zamorski delavec vreden od sedemsto do tisoč dolarjev, je razvidno, da je bila izguba velika. Henning ni imel denarja, da bi kupil druge sužnje, sam pa je bil prestar, da bi še delal na polju.
Stewart, ki se je spomnil, kako dobra sta mu bila vedno stara zakonca, se je zamislil in pričel premišljevati, kdo bi utegnil krasti p a s t o r j e ve nigre. Končno pa je vprašal: "Well, in kdo, mislite, vam jih krade?"
Henning je počasi odkimal z glavo: "O tem nimam pojma," je zamrmral, toda njegova žena je pripomnila: "O, John, to pa prav dobro veš!"
Stari mož je vztrajal pri svojem: rajši izgubi desekratno vrednost ukradenih suž n j e v, kakor da bi obdolžil nedolžnega človeka. Toda njegova žena je bila zdaj pri koncu svojega potrpljenja: "Ako mu ti ne poveš, mu bom pa jaz!" je vzkliknila. "To je ta zviti priliznenec Murrel!"
In zdaj je prišla vsa zgodba na dan. Dejstev ni bilo sicer pri tej zgodbi nobenih, kakor tudi ne definitivnih okoliščin, na katere bi se moglo opreti obtožbo, toda kljub temu je bil sum upravičen.
Murrel se je šele nedavno naselil v okraju. Prišel je nekje od Memphisa in ž njim so prišli dvomi. Imel je ženo in mlajšega brata, pa nič otrok. Kupil si je zemljišče in veliko farmo, na kateri je živel uprav knežje življenje.
Po vsej priliki je bil on mož, ki je naravnost bolehal na strasti veličine in veličastja: Kadar je kam jahal — jezdaril je pa neprestano po svojih tajinstve-nih misijah — je jezdil le naj boljše konje, ki se jih je moglo dobiti. Njegovo obleko so prikrojili in izdelali krojači v New Orleansu, škornje in klobuke pa je kupoval v Philadelphiji. Vse to — glorijola slave, s katero se je bil odel, njegova radodarnost Iz denarjem, in pa njegova prirojena galantnost, — vse to mu je steklo precej ugleda v okraju. Bilo jih je mnogo, ki so mu dvorili in prisegali nanj.
PROSLAVLJANJE UČENJAKA EINSTEINA > Kakor znano, Hitlerjev režim izganja Zid.e ter jih vsestransko zatira, in tako je zaplenil tudi slavnemu nemškemu učenjaku, Židu Einsteinu, njegovo hranilno vlogo na banki, v znesku $6,000. Zdaj pa je Španska ponudila Einsteinu na madridski univerzi častno docent-sko mesto, in vseučilišče v Parizu je popudilo Einsteinu stp-lico profesorja matematike in fizike.
Hitler bo torej lahko izpre-videl, da če izžene genialnega človeka iz Nemčije, s tem še ni rečeno, da ga bo s tem tudi do smrti izstradal.
Gojzclič je že zelen, travnik je razcveten, ptičke pod nebom veselo pojo.
No, hvala Bogu, pomlad je tu. S pomladjo se začne svet obujat k novemu življenju. Narava zacvete, človek dobi novega življenja, še nas ta stare ogreva solnce, da bi človek pel, kakor petelin na gnoju.
Tudi tam doli v Washingtonu se je začelo gibati. Naš predsednik I^oosevelt (res poiskUjSai vse, da se čim prej oživi industrija in bo dela in jela za vse. Vsak pameten človek ga mora občudovati na njegovi delavnosti. Ni dvoma, da prihajajo boljši časi, četudi počasi, vendar prihajajo in ljudje imajo zopet lahko upanje, da si bodo služili sami kruh in ga ne bo treba prositi, kar v naši deželi sploh ne bi bilo potreba nikdar, ker ima kruha za vse v izobilju.
Toda, hvadnik vendar, saj nisem rekel, da bom pisal kako razpravo o ekonomskih zadevah v naši deželi. Rekel sem zgoraj da bom pisal newburske novice, ali ne? Torej novice.
Odkar sem pisal zadnjič je novega tu in tam kaj. Novo je to, da so dobili pri Albin Sto-parju princezinjo Katarino Marijo. Mati te male pricezinje se je pisala poprej Tomažič in tako se sedaj veselita kar dve družini — Stoparjeva in Tomaži-čeva — naenkrat. John in Ivana Tekavčič sta bila pa botra.
Pri Frank Kocjančiču so tudi dobili nekaj takega. Joseph in Gertrude češek sta prišla s tem naraščajem v cerkev in sta povedala, da se imenuje Mildred. 13. julija bo imela god.
Pri Rudolfu Mišmaš, tam na Union Ave., so pa rekli: dandanes, ženske kadijo in pijejo, zato mi hočemo nekaj moškega, stane vse enako pozneje. Včasih so se dekleta bolj po ceni preživljale. Danes pa ni razlike v tem. Mrs. Frances Perko in sin Louis sta rekla temu: "Amen, tako je." Prinesla sta tega človeka v cerkev in bil je krščen na lepo ime Bernard.
Pri Frank Novaku na 108. cesti so dobili Lilijoso Brigito, kateri sta botrovala Jos. in Ana Smrekar.
Sophie je ime mali Hrenovi deklici iz Prince Ave. Mike Fa-bijančič in soproga pa sta bila za pričo, da je krščena. Torej same deklice. Štiri deklice in le en deček. Ta proporcija je prevelika in zato ne vem, kaj bomo z vsemi temi dekleti. Če bo šlo tako naprej, bo enkrat Slovenska ženska Zveza prevelika in bati se je, da bomo moški izgubili nadvlado. Nekaj bo treba ukreniti glede tega. Bogve, če bi kak protest kaj pomagal tukaj. Kaj pravite, moški? Vsekakor pa čestitamo vsem družinam, pa naj bo deklica ali pa dčček njih naraščaj.
Pa še nekaj drugega je novega. Oni dan sem videl, kako se je,pripeljal John Turek, tisti iz Randall, O. z novim avtomobilom. Dva tedna pozneje nas je nenadoma obiskal naš m a j o r Miller en popoldan. Mislil sem, da bo zopet kaka taka velika zvina. Ko pa je avto ustavil pred šrajovo hišo, kjer je John pred dvema letoma odpeljal svojo nevesto, sem se šele pomiril in sem vedel, da mi ni treba stati zopet na abtaht. John Turk dela za Erie železnico in ima še vedno primerno službo. Congratulations, John.
Velikonoč smo zopet praznovali kot po navadi. Zgodaj zjutraj v nedeljo "Vstajenje" je privabilo toliko ljudi v cerkev, da niso mogli vsi notri. Nekdo mi je rekel: "Pripeljal sem pi jatelja, da bi videl, kako praznujemo pri nas ta veliki praznik, pa nismo mogli v cerkev." Vse je bilo natlačeno že pol ure poprej. Prav iskreno zahvalo iz-
ražamo tem potom pevcem, društvom in vsem posamezni kom. še posebno zahvalo sme dolžni čč. šolskim sestram, ki so oltarje in sanktuarij tako lepo okinčale. John Keglovič, naš mežnar, se je že cel teden poprej trudil, da je bilo vse omi-to in očedeno. Kolekta žja ta dan znaša $719.17, kar je za te čase .vrlo dobro. Pri velikonočni slovesnosti nam je pomagal tudi Rev. Dr. John šolar iz Washington Catholic University. Father šolar letos dokončuje svoje študije in bo v tem poletju enkrat napravil izpit za doktorat v philosophy of education, želimo mu najboljšega uspeha ;pri tem. V nedeljo večer je odšel nazaj.
Obiskal pa nas je te dni tudi |Rev. James černe iz Sheboygan, Wis. Father černe je vedno dobre volje, depresija gori ali doli. Hvala za obisk!
četudi smo se morali radi izredno čudnih časov vdati toliko, da za enkrat tudi pri nas poročamo ob sobotah take, ki nimajo "krajnskih ohceti," katere trajajo po dva dni skupaj, sem zvedel, da bo pristna "kranjska oh-cet," še celo v nedeljo večer. Ne vem, kdo se bo oženil; tudi ne vem kje bo poroka. Le to vem, da je ohcet v dvorani Narodnega Doma na 80. cesti. In pri tem bo menda ves svet skupaj. Zato sem rekel, da poj dem tudi jaz pogledat, dasi sem star in se mi ne ljubi več plesati. Hočem le videti, kaka je toliko hva-lisana "kranjska ohcet." če ne pridem za tovariša, bom že kako manjšo šaržo dobil toliko, da bom mogel pušelc pripeti s toliko pravico, kot kak hlapec, kadar je svatba pri hiši. Zavri-skal bom tudi. Bom še danes napravil potrebne korake, da pridem v stiko z stric Jakom, ki se na tako muziko baje dobro razume. On me bo gotovo naučil, če mu obljubim primerno plačo. V nedeljo bom vtaknil krivec zh klobuk, pa hajd na ohcet.
Ljudje/Novomeščani! Ivhm, khm. Pomlad je tu, kakor sem že zgoraj omenil. Torej na delo, da zopet na vseh krajih olepšamo svoje domove. Travco je treba zopet zasejati, drevesa posaditi. Vsako drevo, ki ga usa-dite, da vaši hiši sto dolarjev več veljave. Kdor ima drevesa pri hiši naj jih lepo goji. Varuje naj jih mrčesa, malo po-gnoji nad koreninami, da bodo bolj lepo zeleneli. Vse hočemo imeti zeleno okoli naših hiš, le mi sami ne smemo preveč pozele-neti. Veliko se lahko izboljša okoli naših hiš z malimi, ali pa prav nobenimi denarnimi izdatki. Delati je potreba. Kopati in rahljati potem pa paziti, da ne bodo otroci — pa tudi ne ta veliki otroci — hodili vse križem po tratah in po lotih. Navadi se vsak, da bo hodil le tam, kjer je za hoditi — po hodnikih. Ni pravilno delati ceste ali steze preko sošedovega lota in čez njegovo travo. Skušajmo vsi, da bomo izboljšali svoje prostore, kolikor se največ sploh more. Tako bomo naš konc mesta spravili v red in lepo bo pogledati doli z mostu na našo vas. Le potem moramo pričakovati, da bo tudi mestna vlada šla nam na roke in popravila tisto podrti jo Union Ave. Torej vsi skupaj na delo za prenovljenj.e naših domov in lotov okoli domov. Stare plotove stran in živo mejo zasadite. Tega grmičevja dobite pri štefančiču na Prince Ave. za mal denar in krasilo bo vaše prostore za leta in leta.
-o-
Licence za pivo
Državni nadzornik za porinite za pivo je doslej izdal 3,011 licenc raznim osebam. Toda kdor dobi danes pivo je srečen, kajti prave 3.2 pive v Clevelandu raz-ven par steklenic sploh ni.
Newburske novice
PIVO ZA BELO HIŠO
Ob 12:01 v petek zjutraj po dnevu, ko je postalo pivo legalno, je poslala Abner Drury pivovarna v Washingtonu na posebnem truku nekaj zabojev piva predsedniku Rooseveltu. Promet je bil ustavljen, ko je drvel proti Beli hiši truk na katerem je bil napis: "Predsednik Roosevelt, prvo pivo je za vas!" Množica na ulici je entuzijastično pozdravljala truk in njegovega voznika".
Dne 7. aprila zjutraj je priletelo v Washington letalo, na katerem je bilo par zabojev piva, katerega so poslali predsedniku pivovarji mesta Milwaukee. Na zabojih je bilo zapisano: "živela prosperiteta! Prosit!" Tudi Atlas pivovarna v Chicagu je poslala predsedniku svoje prvo legalno pivo z letalom.
V New Yorku pa se je med tem nudila druga slika. Tega jutra je namreč v tem mestu neki drug veliki meščan prejel svoje pivo. Proti največjemu poslopju sveta,. Empire State Building, kjer ima Smith svoje urade, se je pomikal počasi težak voz-parizar, katerega je vleklo troje parov ogromnih, širo-koplečih konj, kakršni so nekdaj razvažali pivo. Na vozu se je nahajal zaboj piva. Ko je prispela vprega s šestimi konji pred Empire poslopje, se je voz ustavil in na cesto je stopil iz poslopja Alfred Emanuel (Smith, ki je, smejočega se obraza, sprejel darilo v obliki Budweiser zaboja. Na vozu je bil napis, na katerem je bil napisan znani refren: Happy Days Are Here Again." Ko je Smith ugledal ta napis, se je široko zasmejal in rekel: "Današnji dan je za nas vse res srečen dan."
-o-
DRAMATSKE ŽENITBE
Znano dejstvo je, da samci nekaterih živ^lslfih vrst,pomore samice, katere se upirajo njihovemu dvorjenju. To se prigodi mnogokrat med jeleni. V drugih slučajih pa je pri nekaterih vrstah živali samec tisti, ki plača svoje dvorjenje s svojim življenjem, kakor na primer troti pri čebelah.
Zanimiv (slučaj so opazovali učenjaki pri neke vrste čričkih ali poljskih murnih. Samico te vrste murnov so položili v malo škatljo, v katero so zatem deli še samca. Ko se je samec približal samici, ga je ona nemudoma napadla ter mu odgriznila glavo. Samec je izgubil glavo, toda ni izgubil svojega poguma ter je galantno nadaljeval s svojim dvorjenjem. In res: kmalu se je vršila "ženitev," toda. takoj zatem ga je samica požrla.
V drugem slučaju so položili drugo samico v škatljo, v kateri sta se že nahajala samec in samica. Novodošla samica je takoj razdvojila dvojico, se zapra-šila v svojo tekmovalko ter jo premagala. Prestrašeni samec se je stisnil v kot, odkoder je z grozo opazoval novodošlo samico, ki je žrla svojo umorjeno tekmovalko. Ko jo je požrla, pa je zmagovalka obrnila svojo pozornost na samca. Samica ga je kmalu spravila iz njegovega skrivališča, mu i odgriznila gfci-vo, nakar jo je oplodil, nato pa ga je pohrustala.
Naravoslovec Fabre poroča o neki murnovi samici, ki je na ta način usmrtila in požrla zaporedoma sedem samcev. Znano dejstvo je, da žro samice svoje samce tudi pri škorpijonih in pajkih. -o-
Ameriški vojaki bili aretirani od Japoncev
Tokio, 20. aprila. V bližini mesta Mačoačvank, Kitajska, sta bila aretirana dva ameriška vojaka od japonskih oblasti. Baje sta vojaka fotografirala gibanje japonskih vojaških čet. Ameriškemu poslaniku se dose-daj še ni posrečilo jizposlovati oprostitev obeh vojakov.
BELI MENIHI
POVEST IZ PRVE POLOVICE XII. STOLETJA
Spisal Ivan Zoreč
I.
Bilo je v petek, na dan kresnega večera leta 1132.
Kjer danes medli mestece Višnja gora, ubogo in ponosno, je tačas težko živela vasica otožnih lesenih koč in z majhnimi okni strahoma napol gledala v trdni sivi grad nad seboj, napol pa se prisojno nagibala v dolino k polju, ki je z vsemi rokami držalo vasico in grad.
Grad je gledal na daleč. Videl je v vse doline in po vsem gričevju okoli sebe in pazil.
Po dolini, glej, je v zmernem diru prihajal jezdec in se oziral čez polje, ki ga ni bilo dosti in ki ni bilo kaj posebno rodovitno, kakor se je dalo soditi po zoreči strni.
Na njivi je zagledal dekle in ji pokimal:
"Sama si, o živka?" "Bog vas sprejmi, oče Trle-pov!"
"Kaj pe ne bojiiš hostnikia? Na dan kresnega večera?" "Nič ne. Kam pa vi?"
Pa jezdec ji je brez odgovora le pokimal, odpeketal dalje i h se ozrl po soparnem nebu.
"Hm, še dež bi se utegnil napraviti," je zamrmral, z'ostrogo zbol konja in se pognal med koče.
"Kje je kdo?" jč zavpil in skočil s spenjene živali.
Na pragu bližnje koče se je prikazala Stoj ana, žena Ljubi-nova.
"Bog te sprejmi, Trlep!" je pozdravila. "Kaj pa je tebe prineslo?"
Trlep, svoboden kmet in župan iz Gabra, dobrih štirideset let star mož v usnjatem brezrokavniku, irhastih hlačah doko-lenkah in s kratkim mečem ob bedru, je snel širokokrajlii klobuk, si z rokavom platnene srajce obrisal znoj s čela in sunil z glavo nazaj, da so mu dolgi lasje pali čez široka pleča.
"Ali so grajski gospodje doma?" je hotel vedeti in ni počakal odgovora, marveč je dalje vprašal:
"Kje pa ti je mož? In kje so vsi drugi?"
"Ljubin pripravlja kres za drevi, družinčad in sosedje mu pomagajo."
"Tako ni nikjer nikogar, ki bi mi konja odrgnil in mu muhe otepal, dokler se ne vrnem z gradu?" je nejevoljno rohnel.
"No, bom pač jaz opravila to," se je Stojana ponudila; "kar pri-veži ga tj ale ob podstrešek, da bo v senci."
Iz druge koče je stopila Mala, žena Vitogojeva,'in se nasmehnila sitnemu Trlepu. Pa Trlep se je že udobrovoljil.
"Kje ti je sin?" jo je lepo vprašal.
"Hotimir?" se je Mala še sla-je nasmehnila. "Davi že pred soncem je gnal na pašo. Saj veš, da je dan kresnega večera; Ve-les, varuh pastirjev, bodi z njim!"
"Pa si mu naročila, naj si vso obleko obleče narobe, da bi videl čarovnice in jih lehko prepodil, če bi hotele pomolsti krave?"
"Saj ne bi mogle, ko pa sem vsem kravam, koz^m in ovcam z jajčjim rumenjakom namazala vime in sesce, preden so šle na pašo."
"če tisto ni bilo prvo jajce letošnje jarčke, ne bo pomagalo prav nič," je Trlep malo zamižal in se zasmejal. "Rajši povej, ali drevi kaj smukneš na Kum — saj je vsem veščam na metli prijezditi tja, kajne?"
"Le glej, da boš še pred mrakom doma, sicer boš ti nocoj na Kumu!" se je Mala nejevoljno obrnila.
Tudi Trlep se je počasi obrnil in nameril po strmi poti na grad.
"Le kaj ti ima z grajskimi?" je Stojana dejala Mali, ko sta gledali za visokim možem, ki je kobalil v strm.
"Bržkone se spet kaj bode z njimi, ker mu ne prodado nekih njiv, ki njegov svet držijo preveč na dvoje. Kadar je takole besedičen, pravijo, da ga kuha prav posebna togota."
"Kaj se mu mara, da tudi grajskim sme katero zabroditi!"
"Prav res, sam peklenk ga je, nič se jih ne boji, pravijo."
"Kaj bi se jih bal, saj je svobodnjak! Na jesen jim vrže tisto malo davščine pa ga do leta grdo še pogledati ne smejo, nikar da bi ga kako strahovali; in vinski je krušen je, močan in spoštovan, da bi vsi Gabrovci šli za njim, če bi jih poklical."
"Grajski najbrž vedo, kakovi vihravci so v Gabru in tam ob Temenici; zato se rajši potuhnejo pred Trlepom."
Trlep je sopihal navkreber, se oddihoval in robantil: "Visoko sedijo ti petelini, zvezd pa ne bodo zobali!"
Na gradu so v tesni in nerodni sobi za mizo sedeli trije bratje gospodarji in pili že vse dopoldne. Bili so še mladi, komaj trideset do pet in trideset let stari.
"Kaj menita, bratca, ali bi ga kljunili še en korec, ali bi se že posladkali z medico, da bi vse imelo lepo dober tek?" je najstarejši brat Majnhalm s prstanom pečatnikom, ki ga je imel na kazalcu desne roke, potrkal ob prazni vinski vrč.
"Vino se je močno prileglo na jelenjo pečenko in dosti ga je bilo — čast Bogu, Očetu nebeškemu !" je drugi brat Henrik pokimal in zehnil. "Malo počitka bi pa tudi potrebovali, če je res, da se ob Krki bližajo tovorniki."
"Torej vrč medice!" je Majnhalm plosknil z rokami.
Čez prag je vstopil star služabnik.
"Medipe!" je Mjijnhalm ukazal in nestrpno mignil, da je služabnik popal vrč in urno zginil.
"Tovorniki niso več daleč," je Majnhalm potrdil. "Zlebor jih je spazil. Zdaj počivajo ob Krki. V največji vročini se menda ne bodo dvignili."
'Pijmo torej za moč in pogum !" se je Henriku jezik valil.
"Da, trdo jih bo treba prijeti. Dosti jih je, oborožene ljudi imajo s seboj. V Stehanu se jim bomo zaprašili pod noge."
"O da bi vaju mora tlačila!" se je oglasil tudi najmlajši brat Ditrik. "Kaj ne vesta, da se na Kravjeku mueli Urh Ljubljanski?"
"Ki je brat koroškega vojvode in njegov namestnik v Kranjski grofiji in Slovenski in Savinjski krajini — seveda, komu ni to znano?" sta se brata smejala.
"In ki je zelo strog gospod in hudo zatira cestni rop, da bi varoval tovornike in trgovce," je Ditrik pribelil svojo.
"Naj!" je Henrik udaril ob mizo. "To je naša stara cestna pravda in bo naša!"
Ditrik je zmajeval z glavo in se smehljal.
"Tako praviš ti," je potlej očital, "koroški vojvoda, ki nas že devet let črti in povsod odriva, pa bo vesel popal priiiko in nas ponižal in osramotil pred vso gospodo!"
"Je stara pravda, je!" je Henrik dalje kričal. "Kje neki bi si plemič preskušal mišice in meč, če še na cesto ne bi smel več?"
"Da ,tako govori plemič prave korenine!" je Majnhalm hvalil Henrika. "Ti, Ditrik, pa ne bodi vendar tak trdin in ne goni zmerom tako praznih."
"Plemič sem, kakor vidva, grof stare rodovine, za čast našega imena mi je!" se je Ditrik otepal.
"O, že vem, kako je s teboj, bratec!" je Henrik vpil s pijanim glasom.
Služabnik je prinesel medice. Ko je odšel, je Henrik težko razkladal Majnhalmu: "Ditrik se muši okoli gospodične Marjete,
prelepe grofične na šumbregu."
"Saj že vem," je Majnhalm prikimal.
"Edina hči je in oče grof Majnhart bi ga maral za zeta, če bi se poboljšal in spokoril."
"Tiho!" je Ditrik planil pokonci. "Pijan si, nobene besede danes o njej!"
"Pijan sem, res je in neres," je Henrik jecal. "Vendar naj rečem samo še to, da je prav lepa-in dobra kakor staro vino in da ji je lice belo ko angelska kreljut — o, tudi jaz bi postal spokornik, če bi me tak angel ljubil."
Ditrik je pomirjen sedel in po rami potrepljal pijanega brata.
"No, no, ne zameri mi kaj!" je dejal.
Henrik si je z rokami pokril obraz in zaihtel s pobešeno glavo.
"Jaz pa sem siromak, vsaka se me boji, nobena me ne mara," je v vinskosti poihteval. "In — star — sem že — čez trideset let . . ."
"O, da bi te tri sto malikov — kaj se mi cmeriš kakor tlačanka doli v vasi!" ga je M a j n h a 1 m stresnih
Sramotna primera s tlačanko je Henrika ugriznila; dvignil je glavo in segel po medici.
"M)ar rajši povej, katero bi rad," je Majnhalm dalje silil iz vinskosti. "že jutri zberemo vojsko, razderemo grad trmoglave device in jo po sili privedemo semkaj, pa boš videl, ali te bo ljubila ali ne! Mora te ljubiti, mora!"
"Kaj pa lepi grad Turjak, o Majnhalm, ali ne stoji še, kali?" se je Ditrik nasmehnil.
Majnhalm je bledel, molčal in gledal v tla.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE~VESTI
Mussolini je velik prijatelj Avstrije
Dunaj, 20. aprila. Iz Rima se je vrnil avstrijski kancler Dolfuss, ki je imel v Rimu z Mussolinijem političen sestanek. Po povratku na Dunaj je izjavil, da vlada med Avstrijo in Mussolinijem najboljši sporazum in bo Avstrija od tega prijateljstva imela velik dobiček. -o-
100 oseb ranjenih pri pogonu na Žide
černovice, Romunska, 20. aprila. Nad sto oseb je bilo ranjenih v tem mestu, ko je tropa 250 romunskih fašistov planila nad židovski oddelek mesta in začela s pogonom Židov. Mnogo židovskih trgovin je bilo uničenih.
-o-
Misijonar med gobavci se nalezel bolezni
New York, 21. aprila. Iz Havajskega otočja prihaja poročilo, da se je francoski misijonar Rev. Peter Orgenal, ki je več let deloval in stregel gobavim na otoku Molokai, se sam nalezel te bolezni, vendar nadaljuje s svojim misijonskim delom.
-o-
Roosevelt izvoljen za cerkvenega moža Hyde Park, N. Y., 20. aprila. Predsednik Roosevelt je bil izvoljen za starešino cerkvenih mož St. James episkopalne cerkve v tem mestu, že Rooseveltov stari oče je bil cerkveni odbornik iste cerkve.
MALI OGLAS!
Sestra želi
zvedeti za brata Ivana Benčič, doma iz Gornjih Vrem. Notranjsko, sedaj Cave Auremia-no Superiore Trieste, Italia, če bi kdo vedel za njegov naslov je lepo prošen, da ga sporoči sestri na 6110 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
, A. MALNAR
HM GENERAL CE-
rlrliSfflSi ment work
^ftsS^V 1119 Addison Rd.
^^""PSP^ ENdicott 4371
Farma naprodaj
Sedaj imate čas, da dobite skoro zastonj farmo 32 akrov; konje, krave, kokoši, vse orodje in traktor, vse v dobrem stanju. Hiša ima 6 sob in furnes. Cena je samo $2,500, takoj $1,000. Več poizveste pri Andrew Ru-žik, 67,04 St. Clair Ave.
Stanovanje
se odda v najem. Hiša sama za sebe, šest sob, elektrika klet. Oglasijo naj se samo plačniki. Najemnina samo $14.00 na mesec. Pozve se na 6414 St. Clair Ave.	(Apr. 22. 25. 27.)
Farma naprodaj
Proda se farma, obsegajoča 43 akrov. Vse obdelano. 10 akrov vinograda, 6 akrov gozda, hiša sedem sob, voda, elektrika, blizu cerkve in šole. Vsa oprema. Vprašajte pri Mary K. Campbell, Box 275, Unionville, Ohio.	(96)
Dvojno stanovanje
vsako po pet sob, se odda v najem po jako nizki ceni. Lepa okolica. Vprašajte na 705 E. 156th St. Tel. GLenville 3620.
(Apr. 22. 25. 26.)
Oprema za pivnico
Najfinejšo opremo za pivo dobite lahko direktno iz tovarne, refrigeratorje za pivo, ledenice, mize, stole, peči in vsa oprema za restavrant. Oglasite se ali pokličite vašega rojaka.
Jerry Bohinc zastopnik tovarne 6614 Bliss Ave. Tel. ENdicott 4613 Tel. KEnmore 1282.
(Apr. 22. 26. 28.
SELITEV TRGOVINE
Spodaj podpisani naznanjam, da sem preselil svojo trgovino z groceri-jo in candy prodajalno iz 1143 E. 66th St. v nove prostore na
1264 E. 61st St.
Obenem se zahvaljujem sedanjim odjemalcem Sla 66. cesti in Bliss Ave. Priporočam se še za nadaljno naklonjenost tako starim kot novim odjemalcem.
LOUIS ORAŽEM
1264 E. 61st St. Grocerija in slaščičarna.
če hočete
takoj prodati hišo od 5 do 10 sob v Collinwoodu ali Notting-hamu, se oglasite na 577 E. 140 cesta. Isto tam so naprodaj tudi razstavne omare in druga oprema za trgovino. (Ajr.19,22,)
Pozor!
Se vljudno priporočam za cinder in za dobro vrtno zemljo.-Priporočam se tudi za selitev in vsakovrstno razvažanje. Nizke cene.
Jacob štrekal
21274 Arbor Ave.
KEnmore 2084-R
(Apr.20.22.26.29.)
Stanovanje
se da v najem, na novo papira-ne sobe, na jako prometnem kraju. Jako nizka najemnina. Vprašajte na 388 E. 161st St.
(Apr. 22. 26. 29.)
| DR. J. V. ŽUPNIK jj 1 zanesljiv zobozdravnik |
I Mnogo let na istem mesta. p| St. Clair voE. 62. ceste. & y Vhod samo iz 83. ceste. Knausovo poslopje.
liS GOVORI SLOVENSKO
I	i
H Uradne ure od 9. zj. do 8. IT. y
JACK SHEPPARD
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 1 St. Clair Ave.
Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 3. aprila po pardnevni bolezni preminul naš ljubljeni soprog in dragi oče g.
WILLIAM HARRISON AINSWORTH:
Originalni prevod za "Ameriško Domovino"
Okoli treh zjutraj, ko se je skozi zamrežena okna pričel svi-tati prvi soj jutranje zore, so zaropotali' zapahi in ključi v ključavnici zunanjih vrat, kar je bilo zniamenje, da je zopet nekdo prišel. Kdorkoli je bil, je moral priti v zvezi z mizarjem, kujti kmalu zatem se je pojavil jetničar Sharpies ter izjavil jetnikoma, da sta pi'osta. Wood si tega ni dal dvakrat reči, temveč je takoj odhitel, trdno odločen, da čim dobi pomoč, a poišče Jo-natana Wilda, Mrs. Sheppard pa se je napotila, gnana od zlih slu-tcnj in materinskih skrbi, v Livarno.
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
Jack Sheppard v družbi obešenjakov
Mrs. Sheppard je kmalu dospela v Livarno, kajti skrb za sinom ji je pospešila korake. Tamkaj je izvedela, da je prišel nekako tri ure pred njo Blueskin z nekim mladeničem, po čigar opisu ji je bilo jasno, da mora biti ta mladec njen sin, ter da sta šla v krčmo, imenovano Cross Shovels. To je bilo ubogi vdovi dovolj. Zdaj je čutila, da je v bližini svojega sina in goreče je zaprosila Boga, da bi se ji posrečilo rešiti Jacka. Ker ji je bil čotični prostor dobro znan še izza dni njenega bivanja tam, je vstopila, toda ne v glavno sobo, ki je bila polna gostov, moških in žensk, temveč skozi stranska vrata v manjšo sobo, kjer si je naročila kozarec piva, da je mogla pod to pretvezo ostati tam. Gostje so bili preveč sami s seboj zaposleni, da bi se kdo brigal zanjo, zato je ona izrabila to priliko, odgrnila nekoliko zave-sno pri steklenih vratih manjše sobe ter pogledala v večjo pivnico. V pivnici je zapazila vdova Baptista Kettlebyja, Mojstra Livarne ali "governerja," kakor so ga tudi nazivali lopovi, ki je stal na stolu ter imel nekak govor, katerega je morala Mrs. Sheppard nehote poslušati.
"Gospodje iz Livarne," je rekel orator na stolu, "ko sem bil prvikrat pozvan v ta važni urad, kar je bilo nekako pred petde-. .'•(tirni leti, so obstojali preko vode trije prostori ali zavetišča, kamor so se lahko zatekali zatirani in stiskani dolžniki pred svojimi upniki."
"Da, tako je!" se je oglasilo nekaj glasov.
"In naneslo je, gospodje," je nadaljeval Mojster Livarne, "da »o se ob neki priliki sestali prav po naključju v Cross Shovels nadvojvoda Alzaški, suveren iz Savoje in satrap iz Salisburške-ga dvora. In lahko ste prepričani, da smo imeli imenitno noč, kajti taki monarhi ne pridejo vsak dan skupaj. Nu, ko smo tako kadili tobak in pili punč, se alzaški vojvoda obrne k meni in pravi: "Vi, gospodje iz Livarne, ste pa res od hudiča! Vidim, da imate tukaj pravcato državo v državi!" Torej vidite, gospodje, da je celo kraljevski princ dal nekaj na nas! Zato vam ponovno pravim: Skrbite zase, gospodje, in vaš governer bo skrbel za vas. Preden pa sedem spet na svoje mesto, imam napiti in izgovoriti zdravico, o kateri vem, da bo entuzijastično sprejeta. Pijem na zdravje tujca, —• Mr. Jack Shepparda. Njegov oče je bil moj stari znanec in prijatelj, zato sem tem srečnejši, ko vidim, da hodi njegov sin po njegovih stopinjah. Ta mladi gentleman ne bi mogel biti v boljših rokah kakor v teh, v katere je priš jl. Gospodje, torej na zdravja Mr. Jacka Shepparda in na rjegove bodoče uspehe!"
Babtistova zdravica je bila
sprejeta s splošnim navdušenjem in aplavzom. Mrs. Sheppard si je zdaj ogledala lepo druščino v sobani, končno pa ji je pogled obtičal pri neki skupini, ki je bila glasnejša in razposajenejša od drugih, in pri kateri je bil glavni junak njen sin Jack. Uboga mati je komaj zadržala krik groze, ko je uzrla svojega sina v taki družbi. In res, pogled nanj je bil takšen, da je moralo revi pokati srce. Za mizo je sedel Jack, ki je bil v zadnjem stadiju pijanosti; ovratnik je imel odpet, obleko v neredu, med zobmi je držal pipo, pred njim na mizi pa je stala velika, napol izpraznjena časa punča. Tamkaj jc torej sedel, pijan ko žival, med dvema ženskama, katerih ena mu je ovila roko okoli vratu, dočim je druga slonela na njem in mu šepetala v uho sladke neumnosti.
Obe ti dve ženski sta imeli osebno privlačnost. Mlajša izmed obeh, ki je sedela poleg Jacka in o kateri se je zdelo, da je monopolizirala njegovo pozornost, ni mogla biti starejša od sedemnajstih let, dasi je imela njena, osebnost zrelost ženske, ki šteje dvajset let. Imela je deli-katen, ovalni obraz; modre, smehljajoče se oči, dve vrsti bleščeče belih zob kakor dvoje nizov svetlih biserov, in krasno polt, katero je še povzdigovala glorijola bujnih, rdečih las; bel, labodji vrat in prekrasne rame, ki so bile morda nekoliko preveč razgaljene. Ime tega dekleta je bilo Edgeworth Bess. Ker njena fascinirajoča osebnost ni bila brez vpliva v bodočem življenju Jacka Shepparda, zato smo jo tako natančno opisali. Druga "bona roba," ki je sedela pri Jacku, znana med temi obešen j a-ki kot Mrs. Poll Maggot, pa je bila krasotica v vse večjih propor-cijah, — takorekoČ perfektna Amazonka. Dasi je bila skoraj sest čevljev visoka in temu primerno tudi proporcijbnirana, je bila vendar vzor simetrije in je imela oblike Medicejske Venere. Na glavi je imela moški klobuk, ki ji je stal koketno postrani ter je popolnoma harmoniral z njeno moškostjo. Na praznem zaboju, ki mu je služil za sedež in natančno nasproti Jačka Shepparda, ki se je tako naglo prilagodil razmeram in ozračju Livarne, je sedel Blueskin, neprestano bodreč ženski, naj nataka-ta Jacku kozarec, kadarkoli se mu bo hotelo piti. Toda zdaj je dosegel vse, po čemer je hrepenel, zato je vzel steklenico iz Jackovega dosega ter si začel sam nalivati iz nje, prepusteč •Jacka negi obeh žensk.
Vsa družba v sobani je sesto-jala iz obešenjakov in oseb, ki so bile familijarne v vseh zločinih in katerim ni bilo v tem rokodelstvu ničesar več novega. Pa nikar ne mislite, da je bil Jack edini odstavijenček v dvorani! Nedaleč od njega je bila skupina mladih fantov, pravzaprav še mlečnjakov, ki so kockali, zraven pa preklinjali, da se jim ni bilo treba sramovati starejših. Poleg teh nadebudnih fantičev je sedel neki "prejemnik," ki je pravkar barantal z dvema žepnima tatovoma za dvoje ur in za srebrno tobačnico za njuhanje. Poleg teh je bila ganga vlomilcev, ki je med glasnim smehom obravnavala svoje dogodivščine in svoje uspehe. Pri mizi tik vlomilcev sta sedela dva galantno izgledaj oča gen-tlemana, z nakodranima lasuljama in v jahalni obleki, po vsej priliki pripravljena na pot; pred njima na mizi je bila pečena kokoš in steklenica vina.
Ko je nesrečna Mrs. Sheppard torej videla svojega sina v družbi teh obešenjakov, se ni mogla več premagovati, temveč je stopila v pivnico ter ga pozvala, naj gre ž njo.
"Hoj, kdo pa je?" jo vzkliknil Jack ter pijano pogledal okoli sebe, da bi videl, kdo govori. "Kdo pa je to?"
"Tvoja mati," je odvrnila. "Takoj pojdi domov!"
"Mati, kakšna mati? . . ." je zagodrnjal Jack. "Bess, kdo je to?"
"Kako naj jaz vem?" je odvrnila Edgeworth Bess. "Toda, če je tvoja mati, jo pošlji po njenih potih!"
"Tako bom tudi storil, pri moji duši!" je rekel Jack.
"Veseli me, da vas vidim v Livarni, Mrs. Sheppard!" se je za-grohotal Blueskin, ki je pričakoval, da se bo zdaj pričel špas. "Pojdite sem in prisedite!"
"Izpijte ta-le kozarček bri-njevca!" je ponujala Maggot, držeča v roki šilce. "Saj, kakor sem slišala, je bila to vaša najljubša pijača."
"Jack, moj otrok," je zatar-nala Mrs. Sheppard, "tak pojdi z menoj !"
"Z vami? Ne jaz! Nak, jaz že ne! Mi je preveč ugodno tukaj ! Spravite se odtod!"
"Jack!" /je ponovila nesreu'-na mati.
"Mr. Sheppard, če smem prositi, ne pa Jack!" jo je prekinil sin. "Nikomur ne dovolim, da bi me nazival Jack. Kajneda Bess?"
"Tako je, dragi! Nihče te ne sme nazivati Jack; to smem samo jaz."
"In jaz," se je oglasila Mrs. Maggot, Amazonka. "Moj mladi fant ima mene prav tako rad, kakor tebe, Bess. Kajne, Jack, ljubček moj?"
"Nu, tako rad kakor Bess te nimam, Poli, vendar za Bess ljubim najbolj tebe, obe skupaj pa imam rajši kakor njo," je dejal, vzel pipo iz ijst ter pokazal na mater.
"Moj Bog, usmili se me!" je zatarnala nesrečna mati.
"Bravo!" je vzkliknil Blueskin. "Tom Sheppard, tvoj oče, ni nikoli bolje povedal kakor si ti zdaj! Ho, ho!"
"J(ack," je vzkliknila Mrs. Sheppard in zakrilila z rokami, "srce mi poka!"
"Ah, kaj bi tisto!" je rekel Jack, "ženskam ne poči take hitro srce. Ali ni tako, Bess?':
"Seveda ne," je potrdila mladenka, "posebno ne zaradi njihovih sinov."
"Nesramnica!" je krik ni ls Mrs. Sheppard trpko.
"Čujte,",je rekla Bess, "zdaj ne bom nič več tega prenašala, madame! Kako se podstopite nazivati me nesramnico?" je rekla, stopila proti Mrs. Sheppard ter jo pričela izzivalno motriti od vrha do tal.
"Da, kaj pa mislite reči s tem, madame," je zaječi j al Jack ter odkolovratil za deklino.
"Pojdi z mano, dragec, pojdi
z mano!" je zaplakala mati ter ga prijela za roko, da bi ga odvedla s seboj.
"Nikamor ne bo šol!" jo vzkliknila Edgeworth Bess ter ga prijela za drugo roko. "Poli, pomagaj mi!"
Tako pozvana, je Mrs. Maggot vstala ter ponudila tovariši-ci svojo pomoč, nakar je bil Jack varen med njima. Toda še ne zadovoljna s tem dokazom svoje moči, ga je Amazonka dvignila kvišku ter si ga posadila na rame, v največje veselje družbe in v žalost njegove matere.
"Nu, zdaj naj pride oni, ki si ga upa vzeti dol!" je zagrozila.
"Ne, nihče si ne upa in nihče me ne bo vzel!" je potrdil Jack s svoje vzvišene pozicije. "Poslej sem sam svoj gospod in bom delal to, kar se bo meni ljubilo! Postal bom vlomilec, kakor je bil moj oče, in najprej bom ople-nil starega Wooda .■— saj vem, kje ima denar — katerega bom dal tebi, Poll — in . . ."
Jack bi bil še dalje govoril, toda v tem trenotku je izgubil ravnotežje ter telebil na tla, in ko so ga vzdignili, je bil od pijanosti popolnoma nezavesten. V takem stanju so ga položili na klop, kjer naj prespi svojo pijanost, dočim je bila njegova nesrečna mati, kljub vsem protestom, ker je hotela ostati pri sinu, na Blueskinov ukaz izgnana iz Livarne.
PETNAJSTO POGLAVJE
Tatvina v Willesden cerkvi
Uboga vdova je ves naslednji dan in vso noč kolovratila okoli Livarne, toda vsled izrednega ukaza Mojstra, ji niso dovolili vstopa. O svojem sinu ni mo-igla izvedeti ničesar, izvedela pa je, kar ji je povzročilo nove skrbi, da je prišel oJnatan Wild J skrivaj v krčmo h Cross Shovels, že je hotela iti k Mr. Woodu ter 'ga prositi za njegov nasvet in J pomoč, toda, ker se je spomnila, 'kako je bila. tam sprejeta, je opustila to svojo namero ter se je žalostnega srca napotila proti domu. Bila je dolga pot, ka-|tero je podvzela in bila bi ji do-
■	\ volj, če bi se zdravo počutila,
toda slabotna in žalostna, kakršna je bila, je ni mogla zmagati. Jutranja zarja jo je našla opotekajočo se po cesti proti , j Harrowu; da bi kolikor mogoče skrajšala pot, rje zavila po bliž-; niči na desno preko travnikov, i!Ko je prehodila več senožeti in i travnikov, je končno dospela do
■	vrha nekega griča. Tukaj so jo
■	moči popolnoma zapustile in morala si je poiskati prostor za od-
. počitek. Videč nedaleč kopico sena, se je nemudoma napotila proti njej ter se na smrt utruje-, na zleknila v seno, kjer je za-, spala globok in osvežujoč sen.
Ko se je zbudila, je stalo son-! ce na nebu. Bil je krasen, jasen ; dan, ki se ga je celo njeno žalostno srce nekoliko razveselilo. , Vse naokoli nje je kraljevala ne-
■	deljska tišina.
Kakšno silno nasprotje med : to pokrajino in krajem, katere-
ga je nedavno zapustila! Vse! naokoli nje so ležale pisane se-J nožeti in zeleni travniki; tik pod njo leži Willesden, najlepša in najprijaznejša vasica v okolici' metropole, s svojimi prijaznimi hišicami in staro cerkvijo, katere sivi zvonik gleda iznad zelenega drevja.
Proti temu kraju je Mrs. Sheppard zdaj usmerila svoje korake. Kmalu je dospela do hišice, v kateri je stanovala — do prijazne hišice kraj vasi. Ko je stopila v hišo, je opazila, da se je njena ura na steni ustavila, in sicer natančno ob času, ko je odšla iz Livarne. In ni imela srca, da bi jo zopet navila!
Ko se je nekoliko okrepčala, se umila in se preoblekla, se je začela Mrs. Sheppard pripravljati za odhod v cerkev. Zdaj se je že toliko zbrala in si opomogla od zadnjih udarcev krute usode, da je mogla mirno in prijazno pozdravljati in odzdravi jati vaščanom, ki jih je srečavala ali dohajala na poti v cerkev.
Vsaka stara cerkev je krasna, toda cerke.v v Willesdenu je bila posebno lepa. V cerkvi ni bilo klopi, razen ene ali dveh, in v cerkev so zahajali skoro sami vaščani; le tu pa tam je začel v cerkev tudi kak Londončan, ki ga je pot zanesla mimo. Vdova je sedla v klop daleč od oltarja in v bližini vrat, kjer se je zatopila v pobožno molitev.
Komaj se je dobro začela božja služba, ko je vdova opazila vstopiti v cerkev neko osebo, ki
se je postavila v bližino nje ter si na razne načine prizadevala, izzvati njeno pozornost. To osebo, ki ni bila nobena druga kakor Mr. Kneebone, ki je dobro poznala, ker je bila več kot enkrat primorana, odbiti njegove ljubezenske ponudbe. Toda čakalo jo je še mnogo večje presenečenje.
Baš ko je duhovnik stopil k oltarju, je opazila vdova nekega fanta, ki se je hitro in tiho prikradel v cerkev ter obstal za Mr. j Kneebonejem, ki je v cerkvi stal, 'mesto da bi sedel, ker je hotel zbranim kazati svojo stasito in orjaško postavo. Komaj je vdova pogledala dečka, ki je obstal za Mr, Kneebonejem, ko je videla, da je njen sin Jack, še bolj pa se je prestrašila, ko je takoj zatem uzrla, slonečega za stebrom, v bližini Kneeboneja in Jacka, Jonatana Wilda. Ko se je ozrla v tisto smer, je ovaduh ta-
tov uprl vanjo svoje oči, svoje krvoločne oči, kojih pogled je zledenel vdovi kri v žilah!
Ko je izkušala izbegniti njegovemu pogledu, ji je šinila v glavo strašna misel: čemu je Jonatan Wild tukaj? Kako to, |da se je ta malopridnež upal prestopiti prag tega svetišča? Na j to vprašanje si ni mogla odgovoriti, toda na njeno dušo je legel težak sum. Medtem se je božja služba nadaljevala, in baš, jko je duhovnik rekel 'Ne kradi!', je zagledala vdova svojega sina 'poleg Mr. Kneeboneja. Vdova ni videla, kaj se je zgodilo, dasi si je to predstavljala, videla pa je# tisti hip zmagoslaven pogled Jo-natanovih oči, v katerih je čita-*la: "Tvoj sin je pravkar izvršil tatvino, in sicer tukaj, na tem svetem kraju, in zdaj je moj, 'moj za vedno!"
j Uboga žena je kriknila in se j onesvestila.
'	(Dalje prihodnjič.)
7 Dni do
JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga.
NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE
Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
__^ 1119 Euclid Ave., Cleveland, Ohio v^v^w
HRVATSKI NARODNI DOM
predstavlja
'The Balkan Mountain Men, N.B.C. Radio Stars"
VELIKEM KONCERTU
V NEDELJO 23. APRILA
ob treh popoldne
V SLOVENSKEM AVDITORIJU, 6417 St. Clair Ave.
Vsaka slovenska in hrvatska družina v Clevelandu bi morala priti na ta koncert v nedeljo. Balkan Mountain Men so nam poznani radi njih krasnega petja in godbe. Pričakuje se, da bo navzočih preko 1,200 ljudi. Kupite si tikete v naprej. Vse vstopnic: so rezervirane in dobite jih lahko na sledečih prostorih: Milialjevich Bros., G201 St. Clair Ave.; Mrs. Kushlan v SND; v Hrvatskem narodnem domu, 6314 St. Clair Ave.; Hrvatska knjigarna, 67th St. in St. Clair Ave., in pri Joe Zeleznak, poprav-ljalnica čevljev na. 63. cesti in St. Clair Ave.. Vstopnice so po 50 centov, 75 centov in $1.00.
Za ples zvečer bodo igrali Balkan Mountain Men
NAZNANILO IN ZAHVALA.
PAUL SCHNELLER
v starosti 62 let.
V prvi vrsti se lepo zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, kakor tudi onim, ki so darovali za sv. maše zadušnice. Hvala vsem za izraženo sožalje, bodisi ust-menim, pismenim ali brzojavnim potom. Lepa hvala vsem onim, ki so prišli pokojnika kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, dalje hvala onim, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili do groba in dali svoje avtomobile pri sprevodu na razpolago. Iskrena hvala Rev. B. J. Ponikvarju za izvršene pogrebne obrede in žalni govor ob krsti pokojnika. Lepa hvala Mr. Ivan Zormanu za orglanje med sveto mašo in ganljive žalostinke; tako tudi lepa hvala kvartetu "Zarje" za zapete žalostinke v hiši žalosti; hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za oskrbo pogreba. Iskrena hvala cenjeni družini P. D. Spehar, ker so prišli iz Detroita, Mich., na pogreb.
Naj se nam blagohotno oprosti, ker p osameznih imen darovalcev vencev in onih, ki so naročili sv. maše zadušnice ne navajamo tukaj. Naj bo vsakemu posebej izrečena naša ponovna lepa hvala.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Naj v miru počiva.
Oj težka pot, oj tužna pot,	Ti v kraje romaš nam neznane,
ko od srca srce se loči.	odkoder več vrnitve ni . . .
Mi spremljamo Te žalujoči,	Slovo nam bridke seka rane,
saj Ti na veke greš od nas.	solze rosijo nam oči.
Ne bo Te več nazaj med nas.	Oj z Bogom, žena in otroci.
Oj solzna pot, oj tužna pot.	Raj vživaj zdaj nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
Anna Schneller, soproga. Paul J., Fred, John, sinovi; Agnes, poročena Guest, Genevieve, Margaret, hčere.
Cleveland, O., 22. aprila 1933.