Izdaja Okraju! odbor SZDL Trbovlještar / Tiska tiskarna Časopisno zaloi-/ Urejuje ln odgovarja uredniški Ljubljani / Nalov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) / Račun prt Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-148 / List Izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din z Po-aameizna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne in j ib ne vračamo. Štev. 31 7 dni po svetu Letos svetovna diplomacija, kot je videti, ne bo uživala zasluženih počitnic, kajti kljub Poletnim mesecem se razprave, konference in skupščine nadaljujejo in kar nič ni videti kakšnih znakov splošne utrujenosti. Tako so v Angliji komaj prezračili prostore, kjer je zasedal Commonive-alth, že so se odprla vrata Spodnjega doma, kjer je bila tned drugim tudi RAZPRAVA O RAZOROŽITVI Opozicija je namreč skušala ovreči vladni načrt o razorožitvi, vendar ji to ni uspelo, saj je za vladno linijo glasovalo kar 332, proti pa 262 poslancev. Sicer pa je zunanji minister Lloyd 'že v razpravi Povedal, da bi bU sporazum o neposredni prepovedi atomskega orožja brez vrednosti. Sploh je izrazil dvom, da bi katerakoli stran verjela, da v skrajnem primeru ne bi uporabila orožja, ki ga ima. Sicer pa je Anglija ponovno Pokazala nekakšno veselje do vmešavanja v tuje zadeve, kajti slišati je, da so že dana potrebna navodila za INTERVENCIJO V OMANU Tam se je ljudstvo uprlo svojemu sultanu in uporniki so po zadnjih vesteh zavzeli že vso notranjost države. Glavni angleški štab na Srednjem vzhodu, ki ima svojo bazo tudi na Cipru, je bojda že izdal povelje trem pomorskim enotam iz Indijskega oceana in Perzijskega zaliva, naj odplujejo v Maskato. 'Seve je posredi spet produkcija nafte, kajti angleške družbe dobijo v tem delu Arabskega polotoka nad SO odstotkov celotne proizvodnje. Ob istem času pa je slavilo egiptovsko ljudstvo svoj največji praznik. Odprla so se namreč vrata EGIPTOVSKEGA PARLAMENTA in 350 poslancev je navdušeno pozdravilo dveurni govor predsednika Naserja, ki ie potem, ko je prisegel, v tem govoru obrazložil prehojeno pot ljudstva v zadnjih petih letih. Predsednik Naser je poudaril, da je danes egiptovsko ljudstvo enotno v tem, da brani in varuje pridobitve revolucije in da si želi mirnega ustvarjanja za razcvet dežele. V eni izmed najmlajših afriških držav, v Tuniziji pa se Pripravljajo na ODPRAVO DINASTIJE Ustavodajna skupščina je hamreč predvčerajšnjim izredno zasedala in proučila Predlog izvršnega biroja vladne stranke Neodestur o ustavi ureditvi dežele. Predsednik vlade Habib Burgiba je ie Predlagal, naj bi odpravili monarhijo in Tunizijo proglasili za republiko. Po predvidenem b-ačrtu bi sedanjemu monarhu Laminti Beju iz otomanske dinastije Huseina zagotovili Varnost in premoženje, vendar hi članom njegove družine odvzeli vse pravice in privile-Olje. In če se za hip povrnemo še na evropska tla, bi- omenili tahko VELIKO STAVKO francoskih bančnih USLUŽBENCEV ki traja že tri tedne, in so tu-* nedavni poskusi vlade, da hi Izravnala nesoglasja, popol-noma propadli. je bilo bistvenega pomena za organsko rast In krepitev proizvodne in politične moči trboveljskega rudnika Vendar — to je treba prvenstveno ugotoviti — Se delo komunistov tega našega naj večjega podjetja v Zasavju ni razvijalo zgolj v samem podjetju. Sekretar Škrinjar je v svojem res skrbno pripravljenem poročilu poudaril, da se je njihova aktivnost vidno odražala tudi y spiOšnem družbenem življenju Trbovelj. ?.e dejstvo, da je celotno delo aktiva krepko težilo k uveljavljanju sklepov in smernic VI. kongresa, dokaj zgovorno pove, da se rudarji-komunisti niso zapni v svoj ozki krog in puščali vnemar vse politične in druge probleme Trbovelj. Sploh je poročilo sekretarja Škrinjarja odgovorilo na nešteto važnih vprašanj. ki so se pretek,o leto pojavljali v rudniku in Trbovljah sploh. Konkretno je osvetlil celotno problematiko rudnika v minulem «etu. Posebej se je zadržal ob delu samoupravnih organov, sindikalni organizaciji, mladini in proizvodnji. Bistvenega pomena je končno, to, da je sekretar ugotovil, da dosegajo trboveljski rudarji lz leta v leto večjo proizvodnjo. Ko Je primerjal proizvodnjo in rudarske storitve prejšnjih let z lanskimi in letošnjimi, je ugotovil, da je bila v letošnjem prvem poVetju dosežena rekordna pro- izvodnja in se tako trboveljski rudnik uvršča med prve pre-mogokope v državi. Komunisti tega največjega aktiva so bil; soudeleženi vsepovsod. kjer je bilo najbolj potrebno. Grajal pa je tiste komuniste. ki niso aktivni v družbenem življenju, in poudaril, da je njihova vključitev v tako delo, ki jih najbolj zanima, prej ko slej nujna, če nočejo zaostajati za časom. Nevzdržno je namreč, da je toliko in toliko komunistov opravljalo nemalo dela. da pa jih je nekaj stalo ob strani. Razprava je odlično dopolnila podano poročilo. Zlasti je bilo mnogo govora o novih uredbah, ki urejujejo plačni sistem rudarjev in delitev dohodka. Direktor Ribič je poudaril, da so se naposled uresničile dolgoletne težnje in želje rudnikov o drugačnem razdeljevanju dohodkov in podčrtal, da je sedaj važno, da bodo komunist; znali obrazložiti rudarjem pomembnost varčevanja z materialom, kajti tudi to je velikega pomena za rudarjev zaslužek. Zdaj bo tudi rudar vedel, koliko znaša njegov bruto zaslužek, vedel bo torej, koliko daje skupnosti in bo tore; zainteresiran na tem. kako se njegov delež uporablja za skupno korist. Ko so govorili o razvoju de- KRAJEVNI ODBORI BODO DOBILI LETOS PRVIČ NEKAJ SREDSTEV! NA SEJI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRBOVLJE, SO SPREJELI DRUŽBENI NACP.T ZA LETOŠNJE LETO Občinske- »Vitemdnka« bo zgradila prt VREME Cas OD X6.juii.ia DO L av-Dute. .Vreme s« bo v splošnem It. “eljialo: prevladovalo b« ton- ®bo poletno vreme, vendar »e J1®*"« krajevne nevihte Krat-•etraJna poslabšanja s padavl-pričakujem., v časn med ” In 30. julijem ter v neposred 81 tišini 3 avgusta. Predlog proračuna ga ljudskega odbora Trbovlje predvideva za leto 1957 93,706 milijonov dohodkov ln prav toliko izdatkov, kar je precej več kot v lanskem letu. Proračun se krije 88,8 odet. z dohodki od gospodarstva, 9.4 odet. z dohod., k! od prebivalcev, 0.2 odst. * oohodki uradov in ustanov, ter 18 odst. z ostalimi dohodki. Zaradi tega je potrebno, da bodo gospodarske organizacije skrbele za realizacijo proizvodnih planov in pravočasno odvajala svoje obveznosti, ker bo drugače izvajanje občinskega proračuna otežkočeno. Sredstva, ki jih bo tako dobil ObLO bodo potem razdelili takole: prosveta ln kultura 31,8 odst., socialno skrbstvo 13,7 odst., zdravstvene zaščita 4 odst., državna uprava 21.6 odst., komunalna dejavnost 12.8 odst., dotacije 11.1 odst., obveze to garancije 2.7 odst. V proračunski rezervi bo ostalo 2.7 odst. sredstev. Letos ni predvidenih nič negospodarskih investicij. V občini ao štirje krajevni odbori, za katere predvideva letošnji proračun prvič dotacije v višini 800 tisoč dinarjev. S tem denarjem bodo krajevni odbori popravili ceste, ki jih občina ne vzdržuje. Zaradi prevelikega števil« učencev v gospodarstvu se je morala konec leta 1956 osnovati še druga šola učencev v gospodarstvu na veri enslti osnovni šoti. Zaradi tega bo letos potrebno več sredstev. Višji so tudi osebni izdatki zaradi novih dopolnilnih plač prosvetnih delavcev in zaradi splošnega povišanja osnovnih plač. Dotacije so v letošnjem letu nekoliko večje, predvsem za finančno samostojne zavode. Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov bo ostal zavodu. Tako bo predvideno ustvarila dobiček Lekarna Trbovlje. Investicijski * sklad (62,303 milj. din) se bo porabil za kreditiranje obrtnih in trgovskih podjetij. Tako bo dobila »Metanja« kredit za dokončno ureditev delavnice, pisarniških prostorov ter sanitarij. Gostinsko podjetje »Turist« bo uredilo kavyrn<\ kuhinjo, hladilnico, klet in opremilo tujske sobe. lavskega samoupravljanja, so komunisti poudarili, da je sicer storjen viden korak naprej, da pa je bilo premalo storjenega za vsestranskg korist in pa tudi redno obveščanje kolektiva o sprejetih sklepih. Pojav, da se je zaostrilo aktivno del0 le ob pripravah za volitve samoupravnih organov potem pa spet popustilo, utegne kolektivu razumljivo škodovati. Dosti so govorili še o drugih perečih problemih, v razpravi pa se je oglasil k besedi tudi tov. Miha Marinko, ki je prisotnim obrazložil zadnje zunanjepolitične dogodke, na t® pa govoril o notranjih gospodar-» sitih vprašanjih. Posebno se je dlje časa zadržal ob važnosti dobre preskrbe industrijskih krajev s potrošnimi dobrinam, in poudaril, da ni to zgolj,stvar trgovske mreže, marveč prvenstveno proizvajalcev oziroma potrošnikov. Ce strnemo zaključke konference, potem lahko pribijemo, da so trboveljski rudarji-komu-nisti dobili zasluženo priznanje za storjeno delo, obenem oa jim je dala konferenca krepko pobudo za nadaljnje delo. Novoizvoljeni rudniški komite bo imel obilo dela, ki pa ga bo lahko opravil le ob tesnem sodelovanju vseh komunistov. M. V. Motiv ii, okolice Trbovelj Na Izlakah bodo odkrili spomenik Slovesno odkritje bo 9. avguste, na dan, ko praznuje občina Zagorje svoj vsakoletni občinski praznik. Znana turistična vas Izlake nad Zagorjem je bila med narodnoosvobodilno borbo večkrat prizorišče divjanja okupatorjeve drhali. Od tod je hodila gestapovska svojat na svoje pogubonosne pohode in se venomer znašala tudi nad nedolžnim prebivalstvom, kar pa ga je samo utrjevalo v zaupanju, da ima vsako nasilje svoje meje. Zbori proizvajalcev tudi po občinah Plevčnlku skladišče in garažo. Avtoprevozništvo bo e kreditom kupilo avtobus. Kredit bodo dobila še podjetja — Preskrba, Dalmatinska klet, Čevljarstvo, Zlatarstvo, Tapetništvo, Brivnice Pekarne to slaščičarne, ter trgovski podjetji Preskrba to Izbira. Sredstva stanovanjskega »klada (199,700 milj), so namenjena: rudnik bo dogradil stanovanjski blok K-4 ln pričel novo gradnjo, Strojna tovarna bo dogradila 4-družinako hišo to nadaljevala pričeta dela. Elektrarna bo zgradila stanovanjski blok. Obrtna podjetja bodo skupno z občino zgradila 22-stanovenjekl blok zraven Kocjana. Gradbeno podjetje »Zasavje« bo uredilo samska stanovanja. Občina sama bo pričela z gradnjo osemletke, adaptirala to dopolnila pa bo inventar v ostalih šolah. Predvidena so tudi posojila individualnim graditeljem stanovanjskih hii. , 1,305 milj. cestnega sklada je namenjeno za rekonstrukcij o Partizanske ceste, ki je v zelo slabem stanju to je nepregledna. Za ta dela "c pred- -»na sredstva te leta 1958 in 1957. Sklad za pospeševanje in predelavo kmetijskih pridelkov v višini 3 milijonov dinarjev je namenjen »Vltaminki« za odplačilo anuitet za kupljen avto to za delno kritje stroškov pri gradnji skladišča. S Senovega Senovo bo kmalu dobilo nov vodovod. Začeli ao le Izkopavati zemljo iz Dobrave na Senovo, za Brestanico. Cevovod bo dolg U km. Strokovnjaki so ugotoviti, da Je voda zdrava in Ima tolikšen pri tlak, da se nateče v sekundi nad 30 1 pitne vode. Predvideno je. da bodo letos Izkopali zemljo in položili cevi do Senovega. Ze dlje časa sl na Senovem prizadevajo najti prostore za otroški vrtec. Zdaj bodo bržčas le uresničili zamisel. Prostore, ki bi sicer ustrezali za silo, bi naj odstopilo gasilsko društvo v svojem domu, kasneje pa bo treba misliti na stalen prostor. Letos bo odšlo na zdravstveno letovanje kar 88 otrok s Senovega. Mnogo otrok pa bo odšlo tudi v razne počitniške kolonije in na ta. borjenj«. (v) Vedno bolj se razvija, s popol-ni uje ln utrjuje naš komunalni sistem. Občine, naše osnovne ekonomsko-polltične teritorialne enote, so se že toliko usposobile, da bodo v najkrajšem časn lahko prevzele od okrajev dosti več pristojnosti, kot so jih imele doslej. Fred kratkim je Zvezna skupščin« sprejela nov zakon o spremembah in »popolnitvah splošnega zakona e ureditvi občin in okrajev. ~ Kaj vsebuje novi zakon? V njem sta dve pomembni novosti, ln sicer uvedb« zborov proizvajalcev po vseh občinah in pa uvedba delegatskega sistema za volitev obeh zborov okrajnih ljudskih odborov. Doslej je bN v rabi dvodomni sistem. Izvolitev občinskega zbora in zbora proizvajalcev pa se je po zakonu o ureditvi občin in okrajev lz let« 1955 omejevala samo na bivše mestne občine, M so v glavnem že imele zbor proizvajalcev. To pravi- co m uporabljale le nekatere občine. Prav zanimivo je bilo dosedanje stališče po občinah glede uvedbe zbora proizvajalcev tudi v občinah. O tem so vladala različna mnenja. Take nekateri pravijo, da zbori proizvajalcev v občinah niso potrebni in da bodo samo ovira oziroma duplikat dela občinskega odbora in podobno. Praksa v nekaterih občinah pa je pokazala, da so zbori proizvajalcev vedno bolj nujni, in to tembolj zaradi prenašanja kompetenc z okrajev na občine. Tudi v našem okraju se je pokazala potreba po zborih proizvajalcev v občini, In to po vseh občinah, posebno pa v izrazito _ industrijskih komunah, kot so to n. pr. Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Zbori proizvajalcev po občinah Izpopolnjujejo enotnost organizacije ljudske oblasti, med tem ko se je zbor proizvajalcev samo pri okrajnem ljudskem odboru ter pr| republiških in zvezni ljudski skupščini pokazal kot pomanjkljiv, Ravno zaradi tega. Nadaljevanje na 5. strani Izlaška osnovna šola je bila dlje časa zatočišče gestapovcev. Potem pa so ga naši borci uničili in s tem onemogočili gestapovcem vsakršno zavetje. Leta 1944 pa so iz Zagorja pripeljali troje znanih borcev: tovariša Pečarja, Levstika in tovarišico Vojko. Vsi trije so padli v boju z gestapovci v Zeleni travi in so jih Nemci pokopali za izlaško Šolo. Še prej pa so gestapovci ubili dva domačina in ju prav tako zakopali za šolskim poslopjem. Spomenik, ki ga bodo letos odkrili v spomin tem borcem, bo trajen dokaz in spomin Iz-lačanom na čas, ko se je tudi zagorski človek boril za lepše dni. Pri prireditvi oziroma odkritju bodo sodelovale zagorske kulturne skupine, med njimi: pevski zbor iz Lok in rudarska godba na pihalo (v) Seminarji za člane del. svetov Občinski sindikalni svet Viri em-Krško je priredil tri celodnevne seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov. Udeležba na njih je bila nadvse zadovoljiva. Najbolj eo se izkazali predstavniki indu. sirijskih podjetij, ki po se odzval: 100 odstotno Slabša udeležba pa je bila od trgovskih ln obrtnih podjetij. Ree je, da je nekaj objektivnih razlogov za to, toda z malo več dobre volje bi lahko bili tudi • te strani udeležba boljša. Na teh seminarjih je bilo skupno 84 članov delavskega samoupravljanja, Ker so bala predavanja res kvalitetna, so seminarji dobro uspeli. Zanimivo je, da so se nekateri novi člani po seminarju izjavili, da sedaj popolnoma drugače gledaje na delavsko upravljanje. SPET SO ZAKIPELA SRCA Ložce, partizanska vas pod Bohorjem, je bila na Dan vstaje priča prelepe slovesnosti Občinska organizacija ZB NOV v Sromljah je formirala posebno patruljo svojih članov, da obiščejo kraje v širnem bohorskem pogorju. Spet so fantje stopali po stopinjah, po katerih bo hodili ob vsakem vremenu, v burji in mrazu, ob nalivih in nevihtah, in vztrajali na svojih večnih varištva, ki Jih je vodilo skozi borbe to trpljenje, skozi težke in vesele ure, In jim pomagala zmagovati vse ovire ter jih vedno znova utrjevalo v upanju na končno zmago pravice, na osvobojenje in novo življenje, ki naj bi bilo drugačno kot dotlej, takšno, ki ga morejo roditi le neštete žrtve. Patruljo je vodil njihov bivši bataljonski komandant tovariš Molan. Ze PROSLAVA NA VRHEB DAN VSTAJE PRAZNUJEJO TRBOVELJČANI VSAKO LETO NA VR-HEH, KJER JE BILA USTANOVLJENA PRVA REVIRSKA ČETA. TUDI LETOS SE JE ZBRALO NA SLOVESNOSTI TU GORI LEPO ŠTEVILO ‘ LJUDI. SPOMINSKI GOVOR JE IMEL PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA ZB NOV TRBOVLJE, TOV. SPROGAR, V KULTURNEM PROGRAMU PA SO SODELOVALI GODBI NA PIHALA »SVOBODE-CEN-TER« IN »SVOBODB-TRBOVLJE II« TER ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI pohodih, tako značilnih za partizanske borbe in njihovo življenje. Spet so borci podoživljali vse tisto, kar je skoro že zagrnil čas, bližnja preteklost. Znova so jim srca utripala pod neizrekljivo lepimi občutki pravega, resničnega to- ži. julija ob 9. uri je odrinila iz Sromelj, se napotila preko Artič in Vidma in Gorice ter se po grebenih vzpenjala na Bohor. Fantje so na tem področju obiskali vasi Stranje, Zalog in še druge zaselke, postali so na domovih, ki so jim neštetokrat nudili streho, zatočišče, jim tešili glad in jim ogreli premrle ude, predvsem pa so jim neustrašeno povedali, da so z njimi eno. In spet so potrdili enotnost s temi ljudmi, podčrtali medsebojno neomajno zve-da vstane domovina, rešena nasilja, stobo, ki jo more skovati le svetal cilj: prosta, svobodna! In spet so z njimi začutili, kaj jim je pomenila veličastna, vse obetajoča beseda: svoboda 1 Zanjo ni bila prevelika nobena žrtev, zaradi nje je tekla kri in so gorele domačije, ona je bila, ki je pregnala vsak strah, ki ni poznala pomislekov, bila je vsem najvišja in najdražja. In zdaj so spet prišli ti fantje iz Sromelj, da počaste to visoko misel, da sežejo v roke vsem tem ljudem, ki jim je prizanesla vihra velike borbe. Deset hiš, deset najzaslužnejših partizanskih družin je obdarila patrulja. Prav ti borci, ki so bili sami pripravljeni storiti vse, kar je od njih zahtevala brezobzirna borba, najbolje vedo, da vsega, kar so dali ljudje v teh domovih, ni mogoče poplačati, vedo pa tudi, da je ostalo še nešteto domov, razsejanih po pobočjih Bohorja, ki so imeli nenehno odprta vrata za potrebe borca in aktivista. Vse te domove, vse te poštene in klene ljudi so hoteli pozdraviti, jim seči v roke in jim dati priznanje. In ti ljudje so jih razumeli. Razumeli so te fante, ki so prišli iz Sromelj, da požive spomin na tiste hude, a velike dni. In ko so stali pred spominsko ploščo v Ložcah in so skupaj s temi ljudmi poslušali govore loškega Tineta, tovariša Večka in zveznega poslanca Šterbana, so v globini svojih src z njimi spet čutili eno — trdno združeni, kakor v dneh velike osvobodilne borbe. In ta zavest je najlepša in potrebna tudi danes H naše velike cilj*. GOSPODARSKI KOMENTAR Zakaj anketa? Popis in opis delovnih mest kot ena izmed najvažnejših priprav za poznejšo analitično oce- llO U&»| lit dJgj v (Mitu. — ‘I I 4 Ml«* « lUl in formalistično opravilo, ki ga je mogoče res dobro opraviti kar za »zeleno mizo«. To opravilo, pri katerem more in mora praktično sodelovati ves kolektiv, vsak delavec in uslužbenec podjetja, je mogoče res dobro opraviti le tedaj, če ga C-k>i'tkVniliA tj kdh o a V«aVv u - nem mestu samem. Da se razumemo, da na delovnem mestu zberemo tiste podatke, ki jih potrebujemo. Zato je bilo tudi rečeno, naj bi vsak delavec sam iipolnil anketni list in vpisal vanj zazeiene pouatue. N-mcu anketiranja pred popisom iin opisom delovnih mest je torej: V Sd. 0>A>iffkV Kul IfdtV manjše sestavne dele celotnega pnoizvodnesa proveea; ugoiv««,, število ueitrebnih delovnih mest, ugotoviti, kako so na delovnih mestih razdeljena opravila in kako so začrtana delovna področja posameznih delovnih mest itd. Na osnovi teh In še drugih podatkov, pridobljenih z anketiranjem, lahko potlej vodstvo podjetja oziroma komisija, ugotovi: Kako se delovna področja In pr o topnost posame zimi dnevnih mest In celo organizacijskih enot med seboj prepletajo, kdo jc komu podrejen ali nadrejen; na katerih delovnih mestih je preveč opravil, kje in za katera dela ni polne, osemurne zaposlitve. Skratka, iz vseh podatkov pridobljenih na osnovi ankete je mogoče ugotoviti, kakšna je dotedanja organizacija dela, kje so hibe, koliko ljudi je potrebnih za Izpolnitev določene naloge, kaj bi veljalo preurediti itd. itd. Na osnovi teh in še drugih podatkov, pridobljenih z anketiranjem, lahko postanejo komisije za opis in popis delovnih mest pobudnik za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v organizaciji dela ali v organizacijski strukturi gospodarske organizacije. Toda ne gre spet samo za to formalno popisovanje in opisovanje delovnih mest. Pri tem gre dejansko tudi za aktiviza-cijo vsega kolektiva, slehernega člana, da s svoje strani prispeva k izboljšanju organizacije dela, da se tudi vsak delavcev sam nauči opazovati tok proizvodnje in značilnosti svojega delovnega mesta, posebnosti ali pomanjkljivosti dobre ali slabe strani organizacije dela in na to opozarja voditelje proizvodnje. Takšno aktivno sodelovanje delavcev je uspešno seveda le tedij. če so delavci kolikor je največ mogoče seznanjeni o smislu analitične ocene del, če komisije ne opisujejo in ne popisujejo del oziroma delovnih mest brez sodelovanja izvrševalcev posameznih opravil — delavcev. Marsikje so ubrali to drugo pot. In to se jim bo slej ali prej maščevalo. Toda napake je še mogoče popraviti. Kjer niso do sedaj anketirali delavcev, jih lahko še, še jih lahko seznanijo s pomenom analitične ocene delovnih mest, lahko si pridobe tiste podatke, ki bodo za nadaljnje urejanje organizacije dela, za izboljšanje pogojev dela, za bodoče izobraževanje, "rt""- - —: ■ - "• ■ x m* . ' KZ SEVNICA SE BO TEMELJITO PRIPRAVILA NA ODKUP Z gradnjo skladišč še nadaljujejo - , y Ul - lili! is . ■ - : - fi: *..'« Kmetijska zadruga Sevnica je letos pričela z odkupom češenj, katerih pa je odkupila le manjše količine. Odkup češenj je oviralo Splošno trgovsko podjetje, ki je češnje odkupovalo po višjih cenah in zato jih je, po mnenju zadruge, ostalo precej neprodanih. Zadruga Je odkupila tudi preko 8 ton borovnic. Temeljitp se pripravljajo na od-i k up zgodnjega sadja, breskev, Jabolk in hrušk, za kar so te pripravili precej embalaže. Kot vse kaže, bodo letos odkupili večje količine tako sadja kakor tudi ostalih kmetijskih pridelkov. Pri odkupu bodo nastopile spet vsakoletne težave, ker zadruga nima skladišč. Pri KZ Sevnica Je precej močan gozdarski odsek. V prvem polletju so odkupili za preko 30 milijonov dinarjev lesa. V drugi < ■* v v Radeška okolica. Na »liki Je tudi del Tovarne papirja V ČATEŠKIH TOPLICAH BODO GRADILI BAZEN TOPLE GREDE BO OGREVALA TERMALNA VODA Vsako nedelje je v Čateških toplicah vse živo. Ob cesti parkira pod no avtomobilov, motorjev in koles. Vsa emirja eo zasedena, strežno osebje pa teka od mize do mize, da bi ustreglo vsem gostom. Med tednom pa je vzdušje popolnoma drugačno. Zaiviairoivan-oi, ki so na zdravljenju, se sprehajajo po parku, igrajo karte, se kopljejo in potijo. Bizeljsko Proslava Dneva vstaje. “ Bizeijani so počastili Dan vstaje v nedeljo zvečer v zadružnem domu. V skoraj polni dvorani so vojaki lz V. p. 1995 izvedli pod vodstvom kapetana Livade celovečerni program. Spored je obsegal odlično prikazano partizansko sceno ob ognju. Vojak Miroslav Madjar je recitira, »Jamo« od Gorana Kovačiča. Tiho petje pesmi »Konjuh planina« je spremljalo dramatičen prikaz 1» partizanskega življenja. Vojaki so ostali program Izpopolnili z godbo, recitacijami, pevskimi točkami, folklornim nastopom, plesom srbskih narodnih kol in dalmatinskimi narodnimi pesmimi. Med programom je vojaška godba igrala slovenske borbene pesmi. Slavnost so zaključili z enodejanko Ivana Potrča »Izdajalec«. Veren prikaz partizanske matere je dala tov. Gregorinov! 1* Savskega Marofa, ki je sama dala za svobodo dva sineva. — Za celotno organizacijo proslav« Dneva vstaje imamo zahvaliti tov. kapetanu Milanu Livadi ter vojakom Mirku Corbašiču. Miroslavu Madjarju, Jovanu Bor-čanskyju In Ivanu Paum. -bm- S SEJE PREDSEDSTVA OSS TRBOVLJE Kolektiv naj razpravlja! Na zadnji seji je Okrajni sindikalni svet v Trbovljah obravnaval tudi potek analitske ocene delovnih mest v naših podjetjih. Iz do sedaj opravljenega dela na tem področju je razvidno, da je prva faza tega dela že pri kraju. Pri pregledu opravljenega dela pa je prišlo do Izraza, da so v nekaterih podjetjih to nalogo izvršili pleče j administrativno, zato je OSS sklenil opozoriti svet za delo ln delovna razmerja pri OLO Trbovlje, da je treba pripravljen popis delovnih mest prediskuti-rati tudi s prizadetimi delavci. Naloga sindikalnih organizacij Je, da posvetijo temu vprašanju večjo skrb, kajti ugotovljeno je, da nekatere sindikalne podružnice pri tem delu sploh ne sodelujejo. ’ ' Nadalje je predsedstvo OSS mnenja, da je treba sklicati v republiškem merilu širšo razpravo glede analitske ocene delovnih mest v rudarstvu, saj predstavlja ocenitev jamskih delovnih mest posebno vprašanje. Posvetovanje, ki naj bi ga sklical Republiški odbor rudarskih in metalurških delavcev Slovenije, naj bi skušalo doseči enotne kriterije pri popisovanju in ocenjevanju delovnih mest v rudarstvu. Glede izobraževanja organov delavskega samoupravljanja Je OSS sklenil, da se v jeseni pri-rede seminarji zg vse člane DS ln UO, ki se jih doslej še niso mogli uoeležiti. Nadalje je predviden sestanek predsedstva s predavatelji 0 vprašanju analize dosedanjih seminarjev ln glede Izdelave programa za seminarje za predsednike delavskih ■vetov ln upravnih odborov, ki naj bi bili desetdnevni. Seminarji naj bi bili na Izlakah ln v Čateških Toplicah. Program je izdelala republiška komisija SZDL Slovenije za družbeno upravljanje. V razpravi o organizacijskih vprašanjih je bilo sklenjeno, da se formira komisija za obrt ln komisija za kmetijstvo za boljšo Izdelavo problematike v teh dveh važnih gospodarskih področjih in nalog sindikatov v obrti in kmetijstvu. Tako j« življenje v teh toplicah. Vse gre kot po »loju«, kuhinja pa je videti kot majhna tovarna. V upravi se poleg vsakdanjega dela ukvarjajo še s pripravami za gradnjo novega bazena. V razgovoru z direktorjem Zdravilišča Čateških toplic tov. Mitjem Lebarjem smo zvedeli, kakšne imajo načrte za v bodoče in kako jim bodo uresničili. Sedanja kapaciteta kopališča kakor tudi restavracije je absolutno premajhna. V poletnih mesecih le s težavo zmorejo vsa dela. Že več let govorijo o gradnji kopalnega bazena na prostem, vendar do nje še ni prišlo. Leto« pa je občinski ljudski odbor Brežice imenoval poseben gradbeni odbor, ki se ukvarja s tem vprašanjem in se je za gradnjo resno zavzel. 12. julija letos je bila že določena približna lokacija bazena. Pri bazenu eo hkrati predvidene razne športne naprave, kot so igrišča za odbojko, košarko, tenis, nadalje letni kino in restavracij*. Projekt bodo izdelali preko poletja, tako da bi z gradnjo lahko pričeli že v jeseni. Investicijski program bo pripravilo podjetje »Slovenija projekt«, ekonomski del tega programa pa Industrijski biro Trbovlja. V načrtu pa nimajo le gradnje bazena, marveč tudi topla grede, ki jih bo ogrevala termalna voda. Postavili bi jih južno od sedanje vrtnarije. Zgraditi nameravajo 2 večji in S plenuma okra|nega sindikalnega sveta Zadnji plentftn OSS Trbovlje je razpravljal o gradivu I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije ter poslušal Izčrpno poročilo predsednika OSS, ki je bil tudi delegat na kongresu. Poročal je o glavnih značilnostih kongresa. Plenum je bil mnenja, da delegati obiščejo gospodarske organizacije, ki »o jih izvolile za delegate, oziroma da občinski sindikalni sveti izdelajo pro. gram poročanja delegatov v posameznih gospodarskih organizacijah na področju občine. Poročanje delegatov naj bi se pričelo .takoj. Sindikalne organizacije so dolžne, da poskrbe za to, da se bodo vsi člani naših kolektivov seznanili z gradivom kongrese delavskih svetov. A.K. 2 manjši topil gredi z aluminijasto konstrukcijo, ki ,je trajnejša od lesene. Projektant toplih gred bo moral predhodno obiskati Stubiške toplice, ki že imajo take grede, da bo videl, kakšne napake so napravili tam pri projektiranjii, da bi se jiim tu izognil. Razen tega bodo v te toplice poslali na prakiso tudi vrtnarija. V toplih gredah bi potem v zimskih mesecih gojili papriko, .paradižnik in kumare. Z obema gradnjama pa je tesno povezana tucui gradnja nove strojnice, ker so potrebne nadaljnje geološke raziskave in vrtalna dela, da bi dobili zadostno količino termalne vode. Gradnja vseh teh objektov je vsekakor pomembna za vse gospodarske organizacije v našem okraju, ki bodo morale pri teh delih sodelovati. Z novim olimpijskim bazenom v Čateških toplicah ee bo turizem znatno razširil, kopalcem pa bo ob prostem času zagotovljeno razvedri1! o od zgodnjega . polet)* pa vse do jeseni. Taborjenje vafencer Prvi v našem okraju je občinski sindikalni svet Videm-Krško v letošnji poletni sezoni priredil v Malem Lošinju vajencem prijeten dopust. V tem mestu so si vajenci postavili platnene hišice, ki jim nudijo preprotreben oddih. Hranijo se v bližnjem hotelu, tako da nimajo s kuhanjem prav nobenih skrbi. V prvi izmeni je taborilo 20 vajencev, ki so se pred tednom dni močno zagoreli in odebeljeni vrnili na svoja delovna mesta. Druga izmene pa bo ostala v Malem Lošinju do konca tega meseca. Življenje na taborjenju je zelo pisano. Vodstvo tabora je poleg kopanja in počitka pripravilo vajencem še razna predavanja o družbenem upravlja, nju, o dolžnostih vajencev v učni dobi, o družbeni ureditvi in podobno. To taborjenje je bilo za vajence veliko presenečenje. Mno-g izmed njih so prvič videli morje in se vozili z ladjo. Izne-n&deni so bili tudi nad tamkajšnjo floro in življenjem. Mladinci so na taborjenju spo_ tnali, da je po delu potreben oddih. Doslej so mnogi od teh izkoristili letni dopust na kmetijah, ali pa bili na dninah, kjer so delali od jutra do večera, in se vračali v delavnice še bolj utrujeni in zdelani kot so od/šli iz njih. S tem, da so bi 16 prvič resnično na dopustu, bodo znali ceniti prepotrebni dopust in ga tudi v naslednjih letih pravilno izkoristili. polovici leta pa pravijo, da se bo ta vsota še povišala. Prt odkupovanju sadja in drugih poljskih pridelkov strogo sle-■ dijo načelom, da dobijo tisti kmetovalci, ki prodajajo res kvalitetno sadje, višjo ceno kot tisti, ki ga ne sortirajo. To je tudi povsem pravilno, kajti le na ta način bomo dosegli na trgu večjo Izbiro, pri kmetu pa zanimanje za kvalitetnejše pridelke. Kmetijska zadruga v Sevnici trna stalno zaposlene tri pospeševalce: kmetijskega tehnika, sadjarskega pomočnika in molznega kontrolorja. Vsi ti pospeševalci so stalno na delu pri kmetovalcih ln tako je zadruga uspela letos zasaditi okrog 15 hektarov novih nasadov jablan, poškropili so preko 24.000 sadnih dreves, razen tega pa so imeli več poučnih sestankov in tečajev. Na teh tečajih so prikazali prisotnim, kako se pravilno obrezuje sadno drevje in trta. Poskrbeli so tudi za zadostno število plemenjakov In merjascev Molzno kontrolo vodijo dnevno, kjer ugotavljajo porast molznosti in razvoj govedi. Lotili so se tudi sklepanja pogodb za pitanje živine, kmetovalci so za to precej navdušeni, sa1 doseže pitana živina znatno višjo ceno. Do konca junija meseca letos Je sevniška zadruga uspela odkupiti za preko 12 milijonov dinarjev govele živine, kjer pa ni všteta pitana živina. V zadnjem času Je kmetiiska zadruga Sevnica precej gradila. Nove knjige FRANC VARDJAN: VRTNARSTVO II. Zelenjadarstvo V - založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani je Izšla dolgo pričakovana knjiga prof. Franca Vardjana VRTNARSTVO tl. (ZELENJADARSTVO). Knjiga je napisana kot učbenik za kmetijske gospodarske in vrtnarske šole, je pa obenem tudi priročnik za vsakogar, ki se bavi z zelenjadar-stvom. Delo obravnava predvsem vzgojo in oskrbo posameznih ze-lenjadnic ter ima namen s strokovnimi napotki ln nasveti pripomoči k boljši, Izdatnejši in bolj zdravi prehrani delovnega ljudstva. Snov je zajeta na kratko in pregledno, da bo vsakomur razumljiva in dojemljiva. Na 288 straneh so obdelane po vrsti ka-pusnice, prtnlne, čebulnice ali lu-kovke. plodovke, stročnice ali so-čivnice, špiuačnice, solatnice, trajnice ter kuhinjska zelišča. Besedilo pojasnuje 175 slik. Kot poseben dodatek tej knjigi Je izšel na 16. straneh tudi Seznam rastlin (index), ki so navedene v tej knjigi. Seznam navaja rastline po slovenskih, latinskih in domačih (ljudskih) nazivih. Obe deli se dobita v vseh knjigarnah ln v založbi »Kmečke knjige« v Ljubljani, ter bosta zelo koristni za vsakogar, ki se peča s polje-' delstvom ln vrtnarstvom. ' Kupili $o nove stroje KOPITARNA SEVNICA JE PRESEGLA POLLETNI PROIZVODNI NAČRT Z združitvijo žage in Kopitarne v Sevnici so vsekakor ustvarjeni boljši pogoji za mehansko obdelavo resa. V povečanem podjetju je dosti laže sortirati le» na posamezne proizvode in mogoča je boljše oskrba z rezanim lesom. To nam je povedal direktor Kopitarne tov. Franc Lipovšek m pripomnil, da žai še ne gre vse tako, kot bi želeli. Vendar je proizvodnja še kar dobra, saj predelajo letno tudi do 18 tisoč kubičnih metrov hlodovine. Vsak dan se veča finalna proizvodnja. Ziasti pet in lesne galanterije. Prav zaradi tega pričakujejo, da bodo v prihodnjem letu porabili 50 odstotkov rezanega lesa ravno za te izdelke, in jih plasirali na domačem tržišču. Proizvodnja pet se dviga približno takole: v letu 1955 480.000 kosov, leta 1956 719 tisoč kosov, do 30. junija letos pa so napravili že milijon parov pet. Tnko so letošnji proizvodnji plan pet prekoračili za 538.552 parov. Podetni plen proizvodnje kopit so prekoračili za 6 odstot- kov, dosegli pa eo tudi plan pri rezanem lesu. Letos »o kupili tudi nekaj novih domačih iin inozemskih strojev. med katerimi sta moderna kovinska stružnica in avtomat za izdelovanje polnih pet za sandaie. Jugobanki so predložili nov elaborat, v katerem prosijo za kredit za nakup novih strojev. To bodo avtomati za Izdelovanje modernih visokih Det, ki jih bodo lahko plasirali na domačem in tujih tržiščih Ko bodo dobili te nove avtomate, Se bo odstotek odpadnega lesa znatno zmanjšat, kajti te pete bodo delali izključno lz odpadkov. Ce pogledamo nekaj let nazaj, ko »o v Kopitarni Izdelovali te kopita, je bilo lesa za kurjavo po vsem obratu dovolj. Ko so prešli tudi na produkcijo galanterijskih Izdelkov, je ostalo že manj odpadrfčga materiala, za pete so porabiti še manjše koščke. Kaže pa, da st bodo nazadnje omislili 4e izdelovanje lesenih gumbov tako da bo ostalo samo še nekaj žago-vine. Detavcj so ponosni na Iznajdljivost vodstva podjetja, po tihem pa se le Jezijo, ker Jim ne bo ostalo nič kurjave za v peči. Sevnica je znana daleč naokrog kot središče lesne Industrije v Posavju. Z razširitvijo asortimenta in povečanjem Proizvodnje v KOPITARNI bo prišlo to središče še bolj do ve-nj*ve. —a. Tako so uredili in adaptirali vefl lokaiov, v kratkem pa bo dograjena rem.iza za poljedelske stroje s štirimi lopami. Nad remlzo bo dvoje družinskih stanovanj ln 5 samskih sob. Upravni odbor pa že razmišlja o gradnji večjih skladišč in hladilnih naprav na železniški postaji. V tej novi stavbi bi potem imeli še lokale, poslovne prostore in stanovanja, Novo skladišče bi bilo večjega obsega, tako da bi lahko sprejelo tržne viške še sosednjih kmetijskih zadrug. ČEMU TAKO? Te dni povzročajo po vsem Zasavju velike težave računi za električni tok od januarja 1957 dalje. Čudno se zdi vsem prizadetim, da podjetje za distribucijo električne energije lahko -kor po mili volji zaračunava za nazaj podražitev toka, ker so to doslej že ni zgodilo. Še najbolj nerazumljivo pa je tole: govoril sem z odborniki delavskega prosvetnega društva »Svoboda« v industrijskem centru Zasavja. Za svoje kultur-noprosvetno delo imajo nd razpolago majhne prostore, ki ne ustrezajo več. Vsak mesec so lepo sproti plačevali električno energijo. Sedaj pa je udarilo med nje: za mesec januar, februar, marec in april je treba plačati dodatno še deset tisočakov za elektriko! Če bo društvo plačalo račun, se poraja vprašanje, če bo lahko še vnaprej nemoteno delalo, ker lahko pričakujemo podoben račun še za mesec maj, junij in julij in še nadaljnje mesece. Prireditve v revirjih pa so zelo slabo obiskane, komaj komaj je vstopnina tolika, da se krijejo stroški. Ce pa društvo ne bo poravnalo računa, potem bo sledila odklopitev toka, sodnijska izterjatev in kaj vem še vse. To početje je razumljivo napravilo med prosvetarji negodovanje. Kdo bo končno kriv, če bodo nekje zaradi tega — in povsem upravičeno sklenili, da bodo prenehali delati7 Društva niso deležna subvencij ali podpor in se morajo vzdrževati z lastnimi dohodki. Teh pa je zelo zelo malo. Ne vem, če katero prosvetno ali pa vaško prosvetno društvo lahko mirne duše izplača deset tisočakov, saj jih .največkrat nima. Z malo dobre volje je mogoče ta problem rešiti. Treba se je namreč/Zavedati, da prosvetarji vlagajo precej truda samo za to, da izobražujejo in razve dr e druge. Za to pa ne prejemajo nikakega plačila. (ma) 0 DELU ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA V TRBOVLJAH V podjetju »Mehanika« ? Trbovljah Je delavski svet na »vojl zadnji seji po predhodni obravnavi v upravnem odboru razpravljal o gradnji novih delavnlških prostorov, za kar so Izdelali nov Investicijski program na zahtevo Investicijske banke v Ljubljani, ki pa Je prvotni program lz leta 195? zavrnila z utemeljitvijo, da je treba Investicijski program prilagoditi današnjemu stanju Razširitev delavnlških prostorov bo omogočila povečanje proizvodnje ln zaposlitev nove delovne sile. Delavski svet je nadalje obravnaval premijski pravilnik, ki na NAS KOMENTAR TUNIZIJA JE REPUBLIKA Pretekli četrtek so na slavnost m seji Ustavodajne skupščine Tunizije, ki je bila sklicana na pobudo Neo Desturja, soglasne sklenili, da eo ukine vladavina monarhije Lamina baja, in razglasili Tunizijo za republiko. Za prvega predsednika repub like Je skupščina iavolila dosedanjega predsednika vlade Habiba Burgibo. Dosedanji monarh Lamin hej bo lahko ostal v državi ali pa odpotoval v tujino. Odpravljeni eo vsi privilegiji zanj in za člane njegove rodbine. Monarhija je v Tuniziji nastala le v dobi otomanskega cesarstva. Sedanjo dinastijo so spravili na oblast Francozi, ki so 1881. leta zavzeli Tunizijo in Ji vsilili svoj protektorat. Bej je dejansko sodeloval s francoskimi kolonialnimi oblastmi vzllc širokemu nacionalnemu gibanju, ki ga Je vodil Burglba že pred drugo svetovno vojno. Ko Je Francija leta 1955 dovolila Bur-gibl vrnitev iz pregnanstva ter priznala Tuniziji pravico do široke avtonomije, Je Burgiba proti leljl beja nadaljeval boj za narodno neodvisnost, ki Jo je Tunizija dobila marca lani. Prvi predsednik tunizijske republike Hablb Burgiba Je nad deset let prebil po francoskih zaporih in taboriščih. Kot vodja stranke Neo Destur, ki Jo Je ustanovil 1984. leta, se je vedno zavzemal sa to, da bi Tunizija dobila neodvisnost v soglasju s naprednimi silami v Franciji. Njegovo dosledno stališče je bilo kronano s sporazumom o premirju, sklenjenem leta 1955. ko Je bil na vladi Mendes« France. Nekaj mesecev pozneje je vlada Edgarja FJsura priznata Tuniziji široko avtonomijo. Burgiba Je sprejel te sporazume kot prehodne stopnje In marca 1958 je Mia francoska vlada prisiljena priznati Tuniziji popolno neodvisnost. Voditelji Neo Desturja pa se niso nikoli odpovedali svojemu republikanskemu prepričanju, čeprav dobro leto dni, odkar je Tunizija dobila neodvisnost, niso prav posebno vznemirjali I-amina boja in njegovih ljudi. Stališče Neo Desturja je bilo: Počakajmo, čas dela za nas, pripravimo vse potrebno in potem bomo razglasili republiko. V minulem tednu pa sta se pripetila dva pomembna dogodka. Ustavodajna skupščina, ki so jo Tunizijci Izvolili lani, je začela razpravljati o ustavni ureditvi In vsi njeni člani so se izjavili za republiko. Istega dne, ko se je sestala Ustavodajna skupščina, je policija zaprla najmlajšega bejeve-ga sina, princa Salajedlna, ker je skušal ubiti nekega policijskega inšpektorja. Policija Je ugotovila, da Je princ šef velike tolpe trgovcev s mamili. Hotela ga je zapreti, princ pa Je skušal ubiti policijskega Inšpektorja, ki Je vodil preiskavo. Ta dogodek Je hudo razburil tunizijsko ljudstvo. 'Časopisi so Javno napadli beja in njegove sinove (dva druga bejeva sinova sta bila pred nedavnim obtožena, da sta tihotapila valuto, zlato, opij Itd. obsojena pa nista bila, ker Je bej posredoval) ter zahtevali odpravo monarhije in proglasitev republike. Sestalo s« Je tudi vodstvo Neo Desturja ln predlagalo Ustavodajni skupščini, naj proglasi Tunizijo za republiko. Monarhija Lamina beja je bila za Neo Destur velika ovira. Bej Je kot predstavnik fevdalnih krogov nasprotoval agrarni reformi, novi organizaciji oblastnih organov, gospodarskim in socialnim ukrepom vlade. Hudo je zameril vladi ln Ner Destur'«, ker sta omejila njegovo oblast in njegove finance. Ker doma ni imel dovolj pristašev, se je povezal s tujimi kolonialnimi krogi in spletkaril proti vladi Habiba Burglbe. S proglasitvijo republike so Tunizijci odstranili enega največjih nasprotnikov napredka v svoji deželi •Action«, tednik stranke Neo Destur, pile. da je bila dinastija posušeno drevo, ki ga je tunizijsko ljudstvo izruvalo s koreninami vred. Nekateri tunizijski, maroški in francoski listi sodijo, ds bo proglasitev republike v Tuniziji koristila tudi prizadevanjem za ustvaritev federacije severnoafriških deželi Tunizije, Maroka, Aižlrm ln Sahare. ga Je zavrnil z utemeljitvijo, da Je o njem težko govoriti, ker n» vsebuje nobenih konkretnih številk. Razpravo o tem vprašanju so odložili na posebno selo. Delavski svet Je tudi sklenil, da «e mora takoj sestati komisija za norme in izdelati dokončni pravilnik o njih, ker so se v izpolnjevanju norm dogajale doslej razne nepravilnosti in ker ljudje niso seznanjeni z novimi postavkami norm na podlagi tarifnega pravilnika. V Strojnem mizarstvu v Trbovljah Je delavski svet na svoji seji Izvolil 5 stalnih komisij, in sicer komisije za material, finančno komisijo, komisijo za organizacijo proizvodnje, komisijo za M* glensko-tehnično zaščito ln komi" sljo za proučevanje delovnih mesi ln tarifne politike Razen tega 3® delavski svet Izvolil nove član« disciplinskega sodišča. V podjetju pa tudi dela aktivno komisija za analitsko oceno delovnih mest, ki so Jo povečali *■ dva člana. Formirali so nadalje komisijo za prevzem »končani" Izdelkov. Delavski svet je takb razpravljal ln potrdil zapif* nik o pregledu zaključnega ra-čuna za leto 195«. „ „ Končno je potrdil tudi predlo! o številu in vrsti delovnih m«*1 v podjetju. Delavski svet rudnika Trbovli®? Hrastnik je na svoji zadnji s?3* med ostalim poslušal poročilo delegatov s kongresa delavskih sve^ tov Jugoslavije. Delavski svet Strojne tovarn® v Trbovljah je na predlog uprav nega odbora sprejel. pravilnik srn zmanjšanje bolezenskih izostan kov, katerega bodo v prvi vrs« preizkusili za dobo treh mesece” Pravilnik Ima namen po zgl*° Železarne Ravne preko tarifne* pravilnika čimbolj zmanjšati ‘ ostanke zaradi bolezni ln nezgo Pri tem so predvidene poseDn nagrade vsem tistim delavcem uslužbencem, ki v določenem ” dobju nimajo niti enega dnev Izostanka zaradi bolezni, nez*° ali drugače Pravilnik je bil hodno dan v razpravo delovnen kolektivu. . Delavski svet je nadalje »*' nll. da se Izvedelo določene so . membe pravilnika o dlsclpim»~ ln materialni odgovornosti dei cev in uslužbencev In da se o ko pravilnika poudarijo m® vice ln avtoriteta mojstrov. ° w vodij in šefov oddelkov, P” * mer te od njih zahtevajo » dolžnosti. *• MLADINA RADBSKE OBČINE V ZNAMENJU PRIPRAV VI- kongres Ljudske mladine “ovenije, td. bo meseca septem-"ra v Celju, se naglo približuje, v . radeški občini so mladinci že pripravili vse potrebno za predkongresno delo. Opisali bomo nekaj načrtov radeSke mladine, ker ** nam zde primerni tudi za organizacije v drugih občinah našega okraja. Okvir vsemu predkongresnemu "lu so Radečam dali s prtredit-'yo »Enomesečnega tekmovanja«, k* ga bodo meseca avgusta raz-toali med sgojimi oenovmmi mladinskimi orgaitlzacijami Program «ga tekmon«mJa. id Je že izdelan, onscga vse, kar je potrebno za “kPešno in <8naan*či»o delo vsake Posamezne osnovne organizacije, v programu je tudi ldeoloffloo-Pnlitččno delo, proučevanje zgodovine ZKS to LMS. Pričakujejo nadalje, da ee bo v avgustu Ste-™° debatnih večerov in tedenskih političnih pregledov povzpelo nad dosedanje povprečje. Vsaka osnovna organizacija bo te-■vala v tem tekmovanju dvoje zBorovanj svoj«h članov. In to v racstku, kjer bodo govorili o najvačnadčlh doaodftrth tega leta; o kongresu delavskih svetov Jugoslavije, o kongresu ZKJ In LMS. Na drugem zborovanju pa bodo razpravljali samo o kongresu mladine v Celju in njegovem pomenu za nadaljnjo rast naših organizacij ln za nadaljnjo vlogo mlade generacije v našem družbenem razvoju. Razen tega pa bodo osnovne organizacije tekmovale med seboj tudi v pridobivanju novih članov in z ostalim organizacijskim delom. Tudi k ul turno-prosvetna in športna dejavnost bo v tem tekmovanju prišla do Izraza. Ze sedaj so nekatere osnovne organizacije priglasile številne prireditve in tekmovanja, ki Jih nameravajo izvesti v avgustu. V sestavu svojih organizacij pa bodo tekmovati prav tako Klub mladih proizvajalcev v Tovarni papirja, aktivi mladih zadružnikov in marksistični krožek »Moša Ptjede« v Radečah. Se posebno pozornost pa bodo mladinci v tekmovalnem mesecu posvetili delu komisij, Jol obstajajo že skoraj pri vseh organizacijah v občini. V začetku meseca septembra bo občine praznovala svoj iinski praznik. Številna društva organizacije pripravljajo za ta IL zlet tabornikov Jugoslavije Drugj Zlet tabornikov Jugosla-uje predstavlja splošni zbor Ju-jjpstovanskth tabornikov, na ka-7rem bodo pregledali rezultata '"Sedanjega razvoja svoje orga-5"acije in izmenjali izkušnje, "tet bo istočasno manifestacija S°pl ln pripravljenosti taborniških organizacij Jugoslavije, da s s)rijlm načinom dela in sredstvi "deluje pri vzgoji otrok in mlačne. Drugi zlet Je zaključna ma-Mfestacija aktivnosti taborniške ®r8antoacge od njene ustanovitve J* do danes, posebej pa še v “dnjem letu. Set tabornikov Jugoslavije letos na Palah, poznani izlet-“jski ln turistični točki, nedaleč "d Sarajeva. Pale letijo ob ozko-urnt železniški progi Sarajevo— •"Ograd in »o od Beograda oddaljene 391 km. od Sarajeva pa v ion, Pale so v dolini med Ja-h eri no ln Romanijo. Romamtja Je "dana iz NOV, saj so bile tamkaj •jdločilne borbe. Na Romanist Je deloval ln nedaleč od nje padel vfendami Junak ClCA ROMA-Niški (Slavila Vajner-Clča). V °™žlnl Pal, na Romaniji. Je znana Novakova Pečina. Iz Sarajeva bo Prav gotovo naj zanimivejši Izlet „a planino Igman, preko katere Z1 v letu 1942 šli borci I. Prole-Prake brigade. Naj omenimo, da le pokrovitelj II. zleta tabornikov Jugoslavije Dduro otari. sledova I Proletarske brigade«, pohoda na Kumrovec, pohoda na Romanijo itd. Slavnostni zaključek n. zleta tabornikov Jugoslaviji pa bo 16. avgusta t L (ma) občin ln ori praznik bogate programe, pri katerih bo sodeloval velik odstotek mladine. Zato je občinski komite LMS v tekmovalnem programu predvidel tudi točko: »katera osnovna organizacija bo čimveč storila v pripravah za praznovanje občinskega praznika«. Tekmovalne rezultate bo ocenjevala posebna komisija, katere člani bodo zbirali podatke na terenu. Za tekmovanje vlada že sedal veliko zanimanje. Nekatere organizacije so že sestavile posebne programe za svoja delovna območja. Najboljše osnovne organizacije bodo prejele nagrade, ki jih bo pripravil občinski komite LMS skupno z občinskim odborom SZDL Mladinski aktivisti v Radečah trde, da bo to tekmovanje preseglo vse uspehe, kar jih Je občinski komite mladine kdaj koli dosegel s svojimi osnovnimi organizacijami. Tu in tam Je slišati mnenja ln ugibanja o končnih izidih tekmovanja. Nekateri trde, da bo prva osnovna organizacija v Radečah. Id je trenutno najboljša v občini, vendar Je v zadnjem času opaziti lep napredek vrhovške mladine; na Jagnjenict pa pravijo, da bodo poskrbeti za presenečenje. Kdo ve? Mladina v Tovarni papirja za temi organizacijami prav gotovo ne bo zaostajala, pa tudi mladine Zidanega mosta in Loke ne smemo podcenjevati. Sicer pa bomo v začetku septembra lahko ugotovili, kdo Je Imel prav in katera organizacija bo najuspešneje počastila VI. kongres Ljudske mladine Slovenije. Novi zakon o vinu Upravnik KZ Pišece sl ogleduje nasad breskev. Breskve bodo letos v tem. delu Posavja lepo obrodile. OdSto (nmamOoe g »No, tako kot letos, že dolgo W bilo!« — pravijo v Pišecah. Tamkaj so marelice tako dobro obrodile, da je bilo veselje, ln kmetovalci so zadovoljni, saj so drbiH lepe denarje zanje. Kmetijska zadruga jih je do sedaj že odkupila okrog S vagonov od pridelovalcev, jih je pa še za en vagon. Cena marelic se Je sukala od 35—60 din za ki-Icgram, ld so jih plačevali pridelovalcem. Mogoče Jih bo torej ie nekaj dobiti, kajti ZTP »Posavje« jth je odkupilo od MLADINSKA ORGANIZACIJA V LESKOVCI med najboljšimi v okraju Večkrat beremo v našem tedniku o uspehih, ki jih dosegajo miadinske organizacije širom po našem okraju. Ne smemo pa pozabiti, da imamo zelo dobre etvo v zadnjem obdobju dvignili skoraj na sto odstotkov. Predelati so program ideološkega dela. ki ga je izdal CK LMS, svoje člane p« so vključili v Puear- Iz našega Zasavja bo odšlo na "Ugi zlet 110 tabornikov, ln sicer tabornikov rodu »Temnega arasta« iz Hrastnika, 31 tabornikov rodu »Črnih krtov« lz Zagorja' 10 tabornikov rodu »Posavskih "Odarjev« lz Radeč ln taborniki j? rodu »Črnega diamanta« lz Tr-‘rivelj ter lz taborniške družinice ‘"eh smrek« Iz Sevnice. Zasavski ln dravski taborniški "rit bosta Imela v Palah skupno £aselje. starešina v naselju bo rjriil Hočevar iz Maribora, tabor-51 vodja pa Janez Canžek iz "lastnika. 70 tabornikov odpotu-29- julija t. 1. zvečer, ki bodo •srbeli za nastanitev, vsi ostali Ba odpotujejo 6 avgusta. -25. julija pe Je odšlo pot lz "homlja 100 slovenskih tabornl-'"v po poti slovenske delagaetje £a II. zasedanje AVNOJ do Jajca, grinor bodo prispeli 6. avgusta, v f*ri pa dan kasneje. Tl bodo ."rili s seboj UKV postajo, ki je BOel«k zagorskih tabornikov. Na drugem zletu bo sodelovalo ”testaclje ln prireditve. Slovesna "Voritev zleta bo 9. avgusta. Med -jrien pa bodo sestanki vodij r"norcev ln rednikov, vodij gor-«, milijona din dotacij. Tudi va» Trščina ln Stara vas, ki spadat’ le pod naš okraj, napaja pa J m TP Zbure, ki Je v novomeškem okraju, sta bili deležni latih ugodnosti. Vaščanom Iz Malkovca, ki so v» dela pri elektrifikaciji svoje vas' opravili sami, bi morali na k9* način priskočiti na pomoč, dc J*m luč ne bo ugasnila! Treba bi bil? speljati še dodatno vodo. da ° lahko obratovali tudi drugi elek' trlčnl stroji, kar sedaj, ko je napeljava aamo enofazna, ni m godbe nosila glavni delež pri vseh raznih prireditvah in proslavah, sta pred kratkim gosto vala izven Trbovelj. Mešani pevski zbor »Slavček« je s sodelovanjem orkestra z uspehom nastopil na Dolu pri Hrastniku, kjer je izvajal pisan spored opernih, operetnih in drugih melodij. Zbor je s tem nastopom potr- 120 ljudi v vasi Gorica brez pitne vode! Po vodo morajo hoditi malone nro. — Niti vaška šola nima Prepotrebne pitne vode. — Načrti za Izpeljavo vodovoda so bili narejeni že pred vojno. — Kaj če bi nastal požarT — Vaščani pripravljeni za delo... V vasi Gorica, v senovški občuti s® ljudje že ves čas ubadajo z velvknm problemom, kako prit; do pitne vode in napajališča za živino. 120 ljudi v te) vasi mora dan za dnem po pitno vodo v malone uro oddaljeni ktaj. Lahko si pomagajo le ob deževnih d o-h, če prestrežejo toliko deževnice, da so z njo Preskrbljeni za nekaj kratkih dmi. Potem je še tu otročad « Šoli, ki si mora preskrbovati vodo sama. Načrti za gradnjo vodovoda *t> bili narejeni že v bivši Ju-gcslaviji, nihče jih pa ni reali- ziral. Ce bi nekje nastal požar, bi enostavno upepeli) vso vas, to nič čudnega, če se vaSčam tega bolj boje kot vsega drugega. Potrebno hi bdlo izkopati sicer precej zemlje in položiti 1200 do 1400 metrov cevovodov. Gradnja bi veljala nekaj milijonov, vendar so vaščani priprav, liesid opraviti vsa zemeljska dela sami In vee, kar bi bilo potrebno. Vas je bila med vojno znano zatočišče naših borcev. (d) dil, da je še vedno med prvimi pevskimi zbori Zasavja. Koncert je bil prirejen, da zbliža Trbovlje z novim rudarskim Dolom. Moški pevski zbor »Zarja« je gostoval v Gornjem gradu, za rudarski praznik, 3. julij, pa je bil gost rudarjev v Cr-ni-Kaolin pri Kamniku. V obeh krajih je zbor dal celovečerni koncert in Je za odlično izvajanje žel navdušeno priznanje. »Svoboda-Center« se v tme-nt) pevcev zahvaljuje rudniku Trbovlje-Hrastnik tn Strojni tovarni v Trbovljah, ki sta nudila pevcem prevoz in jim omogočila gostovanja. OBVESTILO Občinski ljudski odbor — odsek za narodno obrambo Hrastnik Obvešča vse nabornike, rojene v letu -1939, da je vpis navedenih letnikov v rekrutne spiske že izvršen. Naborniki letnikov 1939, ki lz kakršnega koli razloga niso prejeli poziva za vpis in Stanujejo na območju tukajšnje občine, se morajo obvezno zglasiti pri tukajšnjem odseku najkasneje do 31. t m., ke- bodo v nasprotnem primeru odgovarjali zg prekršek po 146 61. zakona o narodni obrambi. Odsek ta N.O. GOSTINSKI KOTIČEK Na predlog sveta za turizem in gostinstvo pri OLO Trbovlje in v interesu povečanja obiska turistov in izletnikov pozivamo vsa gostišča, ki imajo kuhinjo in gostišča s prenočišči (tudi planinska društva in počitniški domovi), da nam ncpudoma sporeče svoje cene, ki jih bomo objavili v našem pokrajinskem listu, v republiških časnikih ter ostalih revijah in s tem obveščali javnost o možnostih in cenah gostinskih storitev za delovne ljudi, ki žele preživeti svoj dopust v Posavju. (Iz pisarne Gostinske zbornice Trbovlje). oioioioioioioiaioioioioioioi ■ n Komisija za volitve in imenovanja občinskega ~ ljudskega odbora Brežice na- podlagi določb 40. člena splošnega zakona o ureditvi občin tn okrajev (Uradni list FLRJ, številka 26-259-5.5) in določb 102. člene statuta občine Brežice razpisuje NATEČAJ za nas'pdnja delovna mesta v administraciji občinskega ljudskega odbora Brežice: TRZNI INŠPEKTOR, srednja strokovna izobrazba, strokovni izpit in potrebno praksa ekonomske-komercialne stroke; DAVČNI KNJIGOVODJA V UPRAVI ZA DOHODKE, nižja strokovna izobrazba, strokovni izpit in potrebna praksa finančne stroke. Pravilno kolkovane ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja je treba dostaviti občinskemu ljudskemu odboru Brežice najpozneje do 1. avgusta 1957. Nekolkovane vloge ne bodo upoštevane. 0 ■ o ■ o ■ o ■ o e o e 0 ■ o ■ o h o e 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ^■OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 29. ŠTEV. Pravilna rešitev magičnega kvadrata iz 29. številke »Zasavskega tedn.kar se glasi (vodoravno in navpično); 1. ZENA. 2. ELAN, 3. NAUK, 4. ANKA. Po odločitvi žreba dobi prvo nagrado za rešitev uganke Rudi ROT, učenec 4. razreda osnovne šole, Srnica 12, pošta Dol pri Hrastniku — drugo nagrado pa Jakob KRALJ, učenec nižje gimnazije, pošta Raka pri ■Krškem. Obema bomo postali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim rešiteljem uganke za podano pošto tn pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Besede (vodoravno in navpično); I. listnato drevo, ki nam daje lepo senco; 2. moško ime; 3. lovilna priprava za miši; 4. moško ime (hrv.) Črke: AAAA, E, 11, L, NN, PP, S, TT, V. Rešitev magičnega kvadrata nam prinesite ati pošljite po pošti na uredništvo našega lista. Za nagrado imamo pripravljeni dve lepi knjižni nagradi (po odločitvi žreba). Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega ♦mena in priimka tudi razred šole, ki ste jo obiskovali *®dnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO , Kinematografi KINO »DELAVSKI DOM« v Trbovljah bo predvajal de ponedeljka Italijanski barvat film »VERDI«. Naslednji teden od torka do četrtka Jugoslovanski film »ZASLEDOVANJE«. KINO »SVOBODA — Trbovlje II« bo predvajal do ponedeljka francoski barvni film »SENT-JERNEJSKA NOC«. KINO »SVOBODA - ZASAVJE« v Trbovljah: 25. do 2S. Juliji — amer. film »MOŽJE«. (Za mladino v nedeljo ob 15. url.) Od 3. do 5. avgusta čelkl barvni film »JAN HUS«. (Za mladino v nedelje ob 15. uri.) KINO BREŽICE: 27. do 2S. Julija — Italijanski barvni film »ODISEJ«; l. do 3. avgusta: ameriški barvni film »TEODORA«. KINO SEVNICA; 27 do 18. julija — mehiški barvni tlim »MEHIKA V PESMI«; 3. do 4. avgusta: mehiški film »RDEČA KONGA«. KINO BRESTANICA: 27. de 28. julija — ameriški pustolovski film »PAGO PAGO«; 31. julija do 1. avgusta — jugoslovansko-nemška komedija »DEKLETA IN MOŠKI«. ZADNJIC SMO NA ŠPORTNI STRANI OBJAVILI ČLANEK »NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI«. DANES PA VAM NA SLIKAH PREDSTAVLJAMO »NAJBOLJŠE MED NAJBOLJŠIMI«. SICER PA BOSTE UGANILI, DA GRE ZA MLADE LETALCE, KI SO NAPISALI NAJBOLJŠE ODGOVORE NA NALOGO: »KAKO Sl PREDSTAVLJAM SEBE KOT LETALCA?« KOT VESTE, JE NALOGO RAZPISAL AEROKLUB CERKLJE. NAJBOLJŠO NALOGO SO NAPISALI: DANICA KOKALJ IZ TRBOVELJ, IVAN VINTER IZ SEVNICE IN DANILO KORITNIK IZ KRŠKEGA, TUDI NASE ČESTITKE. 65-letnica gasilskega društva v Leskovcu Edini zadružni dom v občini Videm-Krško so dogradili v Leskovcu že pred leti.. Ker ni cil do kraja urejen v notranjosti, niti ometan, je bil v spotiko marsikateremu domačinu. Grozila je nevarnost, da bo začela opeka razpadati in z njo tudi dom. Da bi to preprečili, sta se zavzela Socialistična zveza delovnih ljudi In krajevni odbor, ki sta izposlovala posojilo za celotno ureditev doma. K aktivnemu delu pa so pristopili tudi gasilci, ki so napravili prizidek ob zadružnem domu, tako da je le-ta dobil lepšo obliko, gasilci pa so prišli do novega, lepega doma. Zadružni ih gasilski dom sta popolnoma urejena to sta v ponos domačinom. Jutri bodo le-skovški gasilci praznovali 65-letnico svojega obstoja, obenem pa odprli svoj dom s sodelovanjem vseh tamošnjih organizacij. V Leskovcu Imajo sedaj veliko in malo dvorano, kjer bodo lahko gospodinjski tečaji, kino predstave in vse kulturne prireditve. Največje zasluge pri gradnji gasilskega doma je imel predsednik društva tov. Vinko Arh, ki je vodil vsa dela in opravil mnogo prostovoljnih delovnih ur. Jutri bodo slovesno prenesli ves inventar iz starega gasilskega doma. ki že zdavnaj ni več ustrezal svojemu namenu, v nov dom. Ob tej priložnosti bodo podarili najzaslužnješim leskov-škim gasilcem priznanja. To je prvi dokončani gasilski dom v občini Videm-Krško po osvoboditvi. V gradnji je tudi že nov dom v Veliki vasi, s začetnim; deli pa so pričeli tudi na Vihrah. Gasilske organizacije v občini s« vedno bolj utrjujejo. Skr-hijio za nove domove in tesno sodelujejo z vsemi množičnimi organizacijami. —a PIONIRSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU Rudar pionirski prvak Slovenije Nova planinska postojanka na Gorjancih Planinsko društvo v Kostanjevici na Krki bo dne t. avgusta letos odprlo samostojno planinsko postojanko na Polomu v Opatovi gori. Dom na Polomu stoji 725 m visoko v gorskem zatišju Trdinovih Gorjancev. Dostopen Je z vsemi motornimi vozili preko Kostanjevice in je na vrhu povezan s sosednjo Hrvatsko. V domu je za zd»j n postelj in skupno zasilno ležišče za sto oseb. Je dobro oskrbovan, na dan otvoritve doma. pa se bo društvo za postrežbo še posebno potrudilo. Na poji lz Kostanjevice so obiskovalcem na razpolago prekrasen razgled na celotno Krško ln Sentjemejsko polje, v ozadju pa se vidijo Kamniške planine in drugo Od planinske koče turisti lahko napravijo več lepih izletov. n. pr k Pogani Jami tn na Ječmenišče, od koder Je krasen rgzgled vse do Zagreba ln Karlovca. Lep izlet Je nadalje k Mir-čevemu križu ali pa celo do Miklavža, Trdinovega vrha in Gospodične, kjer Je Paderšlčeva koča. Blizu Sošlc Je tudi prelep slap, v Pogani 1sml pa Izvir Stu-dene, ki Izvira skoraj 800 metrov visoko. Zveze z avtobusi so zelo ugodne. Dnevno vozi šest avtobusov v Kostanjevico ln prav toliko iz ♦♦s.»»ss»s»s»s»»M»»e»»»ss««se»si»»se«s«»sss»»»s»»»s»»s»SM»»s»< nje. Peš poti iz doline do planinske postojanke je potem od dve do največ tri ure. po večini po prijetnem gorskem hladu. Posebnost na tej planinski postojanki bodo pečeni janjčkl ln dobra dolenjska kapljica — cviček. K otvoritvi se Je doslej priglasilo že precej gostov, med njimi tudi več uglednih osebnosti, ki bodo • svojim prihodom počastiti napore kostanjeviškega planinskega društva. Priglasite se tudi vil Pomagajmo drug dragemu z razumevanjem, saj bomo • svojo udeležbo pripomogli k čimbolj slovesnemu razpoloženju ln množičnemu obeležju našega prvega uspeha. Vse priglasitve sprejema Planinsko društvo v Kostanjevici na Krki (telefon štev. 4), kateremu lahko sporočite svoj prihod telefonlčno ali »Ismeno. Organizacije, društva ln posamezniki, pridite «. avgusta v Clm-večjem številuI Imeli boste lepo priložnost, da spoznate *evero-vzhodnl de! Trdinovih Gorjance--Navedenega dne bo cel dan na razpolago prevoz lz Kostanjevice na Polom ln nazaj, tn to za vse tiste, ki se bodo pravočasno priglasili. Planinske pozdrave! Planinsko društvo Kostanjevica na Ktkl Radar : Nova Gorica 1:0 (1:0) Pred kakšnimi 150 gledalci je bilo na Dan vstaje, 22. Julija, v Trbovljah finalno srečanje za prvaka Slovenije v nogometu za pionirje. V končnem tekmovanju sta se pomerili moštvi »Nova Gorica« in »Rudar«. — Igra je bila v prvem polčasu precej izenačena, medtem ko je bila v drugem delu tekme iniciativa pri domačih pionirjih, vendar pa razen par lepih akcij, gola nismo videli Tudi pri naših najmlajših je tista bolezen: češ, jaz bom dal goli Navzlic temu pa lahko trdimo, Mi«»<»♦•♦»»»»»»«♦«♦»»■»»♦SSSSSS»l»l»SS««SS»i»SS»»»S»S*S>»»«««S«i»«S4 OBČINSKI ODBOR ZB NOV ZAGORJE OB razpisuje SAVI V PODELITEV ŠTIPENDIJ za otroke padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja za šolsko leto 1957/58. Pismeni vlogi za podelit z štipendije je treba priložiti naslednje: t. zadnje šolsko spričevalo, 2. potrdilo o vpisu v šo-lo v šolskem letu 1957/58. 3. potrdilo o premoženjskem stanju. Pismene vloge z navedeno dokumentacijo je vložiti na Občinski odbor ZB NOV v Zagorju ob Savi, in sicer na občini pri tov. Ivanu Vozlju. — Prošnje je vložiti do 13. avgusta 1957. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem') ysem, ki so spremili na zadnji poti našega očeta 'n moža ALOJZA ALANDA to Vidme-Krškega Predvsem se zahvaljujemo občim Videm-Krško za pomoč in za darovani venec ribiškemu društvu. Žalujoča žena In otroci ZAHVALA Ob nepričakovani smrti meje drage žene in matere GRETE ZlBEKT, rojene Fabjan ag Iskreno zahvaljujem vsem, k>: &o z tam; sočustvovali m nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala dr. Kržišniku in vsemu strežnemu osebju, kakor tudj krvodajalcem. ki so skušali rešiti mlado življenje. Prav tako se zahvaljujem Upravi Cementame-Trbovije za posebno uslugo, vsem darovalcem vencev m cvetja, kakor tudi godbi, ter vsem. ki so spremil) našo nepozabno ženo in ljubečo mater na zadnji .poti. Mož Ivan z otroki: Ivico. Zdenkom in Ireneo ter sorodniki. ZAHVALA Vsem. ki so ob smrt! naše drage žene In mame Mimi kakor koli pomagati lajšati njeno nenadno Izgubo, iskrena hvala. Posebna zahvala sodelavkam SUDUJ, govornikom in številnim darovalcem vencev. Trbovlje. 23. juiija 1957. Žalujoči .mož Albin to hč*rk» Anica Blažič. Moštvo »Svobode« se bo srečalo v finalu s hrastnliklm »Rudarjem« r* njegovem Igrišču. KVALIFIKACIJSKA NOGOMETNA TEKMA ZA VSTOP V I. CONO Dalmatlnac : Rudar 1:1 (•:*) V drugi tekmi je moštvo »Rudarja« v Splitu bolje zaigralo kot doma, vendar m uspelo izravnati nastalo razliko. S količnikom 3:0 se Je za nadaljnjo kvalifikacijo uvrstilo moštvo »Dalmatinca« lz Splita, ki se bo srečalo e »Se-gesto« iz Siska. »Ruoar« Je v Splitu to pot bolje zatgrsl, toda domačini, zavedajoč se prednosti 2:0, so nastopili s tako imenovanim »bunker« sistemom. Edini gol, ki Je padel, Je bil dosežen tik pred zaključkom tekme. Torej prihodnjo sezono bomo še gledali tekme mariborsko-varaž-dinske nogometne lige, če se do tedaj tekmovanje ne bo kal spremenilo. Novice z Bizeljskega Tekmovanje koscev ln žanjic. — Zveza zadružnlc in aktiv mladih zadružnikov sta pred kratkim priredila tekmovanje koscev ln žanjic. Udeležilo se g« je devet koscev In osem žanjic. Zanimivo je bilo pri tem tekmovanju, da se je med žanjlcami kosal tudi 18 let otar fant Marijan Gregi, ki je bil pravzaprav med žanjlcami prvi. Ker pa Je bil prvi že pri koscih, so ga pr: ženskah odrinili, kar pa seveda ni bilo prav, če govorimo o enakopravnosti. Take veliko ljudi ae že dolgo ni zbralo na Bizeljskem kat tokrat. Lahko zapišemo, de Jih je bilo dva tisoč. In da Je bilo še bolj veselo ln prijetno, Je Igrele le vojaška godba. Prt koscih je bil prvi Uzrljin Gregl, ki je koali s minut lest metrov široko •- petnajst metrov dolgo parcelo Ta Je najbolj kvalitetno kosil, zato m- Je tudi upravičeno pripadlo --vo mesto Pri žanjleah 'e bil pr-.vzaprav tudi on prvi Drugače p« le bil pri žanjleah vmnl red takle: i. Slave Pinterič, t Marij- Baloh. Po uspešno ooravljenem tekmovanju je sledilo veselo kmečko rajanje. Kulturno življenje na Bizeljskem ni najboljše. — Prosvetno društvo na Bizeljskem sicer obstaja, toda pravega kulturnega gibanja le m. Gostovanja so glavna kulturna hrana Blzeljanov, pa le ta niso vedno najboljša. — Zveza zadružnlc, mladi zadružniki, gasilci ln prosvetno društvo — vsi se bodo okrepili z mladimi močmi. Ct bodo vs1 ti poprijeli, bo rudi kulturno-prosvetno življenje v eoioeoe<=>eoioecDioeoeDBoeoEoeoeoeoeoeoa|oeoeoecDioB3eoeoeoeoeoeoio ■ o ■ o ■ o ■ o e 0 ■ o ■ o Velika manifestacija našega gospodarstva, kulture in športa. Bogata razstava industrijskih proizvodov Velika ubira kmetijskih strojev. Posebna razstava najboljših štajerskih vin. Pisana modna revija. Mnogo kulturnih in športnih prireditev, med drugimi mednarodne motodirke, velike konjske jahalne, kasaške in pre-ponske dirke itd — V unionski dvorani cineraascopske predstave. — V gledališču »Celjski grofje«. Na razstavišču koncerti godb na piha.la in harmonikarjev. Za razvedrilo bo na razpolago velik moderen sodoben zabavni park kot avtodromi, vodni vrtiljaki itd. Gospodarska razstava bo v novozgrajenih velikih lastnih razstavnih prostorih ob Dravi Letos 25-letnica obstoja Mariborskega tedna. Vstopnice bodo izžrebane — dobitki dragoceni, motorno kolo, pralni stroj, Škropilnice Uri. Na železnici 25 % popust. 0 ■ o ■ o ■ o m o ■ o a 0 e n E n OIOIOIOIOIOIOID«^— -----"'^■OlOlOlCisrHOlOlOlOlOlOlOlOlOtOlOlOlOinioioio Neka evropska družba se je pogovarjala pri mizi o strežnikih. »Ali veste, kako zna strežnik gospoda Clementa izvrstno pomivati posodo?« vpraša star uradnik. »Ne vemc, odgovori Coallen. »Dobro, pa vam na kratko povem. Trikrat se zgane, pa je vse mimo. Najprej potegne z jezikom po krožniku, da oblizne vse ostanke, kajti v naravi se ne sme nič izgubiti Nato obriše krožnik parkrat v svo- ■ je košate kodre. Za konec pa obriše krožnik z edino zamorsko obleko, z majhnim predpasnikom, ki ga nosijo zamorci Okrog ledij.* »Potem pa je Mutezo, pomit) oč kapetana Johna Book-mana, še bolj spreten,* pristavi neki drugi. »Tega je naša evropska civilizacija tako predelala, da bi ga bilo sram, če bi jedel ostanke kakega Evropejca. Kapetan ima velikega, lepega psa. Po kosilu je moral pes »Tom* krožnik oči- FLORENTINA X. nadaljevanje Mojstrska poteza Prosper in Florentina sta resnično, odkrila in prodala sonderfiihrerju Ralfu skrivnost »pilotskega kanala« do Francije. Pred tem pa sta stotinam zavezniških pilotov pomagala do svobode... Seve pa sta oba tedaj vedela le za kanale in skrivališča do francoske meje, čisto nič p« za pot skozi F ranči jo in dalje ... Prosper pa v razgovoru z Ralfom tisto noč ni povedal, kako je uspel zvedeti za desetine zvez in skrivališč od belgijske meje, preko vse Francije, tja do španske meje in Pireoejev. To je bila njegova mojstrska poteza. Neke zelo mrzle novembrske noči 1942. leta, se je kmet Carl Many prebudil. Zbudilo ga je močno treskam je po vratih njegove hiše v Ardenih. Hitro je vstal in se oblekel. »Ouvrez... s’il vous plait...«, odprite, prosim, se je slišal neki glas. Kmet Carl je zbral vso svojo hrabrost in odprl vrata. Tisti hip se je v njegovo naročje zrušil neki človek, v uniformi, s pilotsko čepico na glavi. Utrujen in krvav. Kmet ponudi prišlecu kozarček žganja. Neznanec težko sope in kmalu je videti, da se mu vračajo moči. V nekakšni angleškofrancoski mešanici skuša kmetu pojasniti, od kod prihaja in kdo je. Kmet Carl počasi zve: neznanec je Anglež, pilot, ki so mu Nemci zbili na tla njegovo letalo. V zadnjem hipu mu je uspelo izkočiti iz letala, ki je bilo že vso v plamenih. Že tri dni in noči je taval po planinah. — Potem prosi, da bi ga rešil in skril pred Nemci. Kmet guba čelo. Dobro ve, da je vsakršna pomoč :n zavetje zavezniških letalcev strogo kaznivo. Nemci se v teh stvareh ne šalijo. Zato kmet omahuje. Rad bi pomagal nesrečnežu, a se boji posledic. Končno njegov patriotizem premaga strah. Kmet odide najprej po zdravnika, da bi ranjenemu pilotu nudil prvo pomoč. Zdravnik dr. Germen, veteran iz prve svetovne vojne, je pregledal njegove rane. »,Ni bilo ničesar nevarnega. Samo nekaj lahkih ranic. Po nekaj dneh bo ranjenec ozdravel. »Kaj storiti?« vpraša kmet Carl tiho zdravnika. »Moramo ga na vsak način rešiti in ga predvsem skriti. »Najprej naj se preobleče,« de zdravnik. ' Carl Meny vzame iz omare svojo praznično obleko in jo da pilotu. Dr. Germen svoj klobuk in par čevljev. V naslednjih tednih bo ta pilot potoval od belgijske meje skozi vso Francijo, vse do Pirenejev, po skrivnih poteh, od zveze do zveze, od enega do drugega skrivališča. Opremljen s ponarejenimi dokumenti bo prepotoval vse skrivne kanale, preko katerih se zavezniški piloti prebijejo do Španije. Na tem dolgem potovanju spoznavajo mnogo ljudi, mnogo naslovov, zvedo za neštevilna gesla in dogovorjene znake spoznavanja. V Pirenejih, nekje v bližini španske meje, zgine.. ." In od tega dne, pravzaprav od te novembrske noči 1942. leta, ima agent Prosper de Zitter vse podatke in vse skrivne kanale v svojem mezincu. Kajti tisti pilot ni bil nihče drug kot kapetan Jocksen, t j. Prosper de Zitter. In to je hotel Proeper prodati za drag denar. A pred tem je moral še dalje igrati svojo vlogo. Toda na koncu 1942. in ob začetku 1943. leta še ni nihče slutil, s kakšnimi načrti se ukvarjata kapetan Jocksen in njegova lerpa sopotnica Florentina... Ob začetku januarja, nekaj časa po tistem usodnem razgovoru in sestanku v vili oziroma ulici Rue Royal, se je zgodilo nekaj, kar je idealno dopolnjevalo ta, na celi črti široko zasnovan načrt. Eden izmed vodilnih funkcionarjev močne organizacije »Corps franc-belge« je prišel k Jockeenu in Florentini in zaprosil za pomoč in nasvet. To je bil generalštabni major Tjer. (Nadaljevanje sledi.) stiti, kar je seveda prav rad storil, in sicer tako temeljito, da ni bilo niti kapljice juhe več na krožniku. Nato pa je Mutezo psa zasukal in obrisal s Tomovim repom krožnik, da se je kar svetil.* Major King Louis pa je imel izreden dar opazovanja. Nekega dne je opazil po kosilu, da je njegov Črni strežnik posebno dolgo umival njegovo posodo. Major se je tiho približal kuhinji, da bi ga opazoval. Pa ni mogel nič posebnega ugotoviti.— v eni roki brisačo, v drugi krožnik. Poleg sebe je imel strežnik škaf tople vode. Major je zadovoljno nadaljeval svoj sprehod. Ko se je čez nekaj časa vrnil, je strežnik še vedno pomival. To se je zdelo majorju Kingu vendar predolgo. Previdno se je približal in pogledal v kuhinjo. Kaj je zagledal? Na tleh škaf, strežnik si je v mlačni vodi umival noge, poleg pa je bilo še nekaj krožnikov za pomivanje ... DROBNE MODROSTI MNOGI ljudje mislijo, da so pred svojim časom, pri tem pa ne gredo niti v isti smeri. KADAR ti kdo pravi: »Premi, slil si bom in ti povedal svojo odločitev« — to odločitev že poznaš. SPREMEMBE prav zagotovo skrbijo v tem našem življenju za začimbo — toda enoličnost skrbi za prikuho. Mladi, ali bolje rečeno bodoči letalci, budno spremljajo tet skupine reaktivcev Iz nekega pregleda, ki je bil objavljen v ameriški reviji »Life«, je razvidno, da ima Eisenhotver pravzaprav nizko plačo. Letno dobiva namreč »samo« 100.000 dolarjev in okoli 50.000 dolarjev potnih stroškov. Toda ta znesek predstavlja le žepnino, če ga primerjamo na primer z dohodki angleške kraljevske družine, MOŠKI, ki noč« nikoli nalagati svoje žene, je zelo brezobziren do nje. ŽENSKE se rade držijo najenostavnejših stvari na svetu: mož. tli e Ca ga je kokoš ki prejema letno skupno 4,3 milijona dolarjev. Kraljica Elizabeta 11. pa sprejema za svojo osebo letno lj milijona dolarjev, kar je tudi najvišja plača med evropskimi kronanimi glavami. Nizozemska kraljica Juliana prejema letno 395.000 dolarjev za svojo uporabo in okoli 90.000 dolarjev za vzdrževanje kraljevskih palač. Njen sin princ Bern-hard In hčerka Beatrix dobivata vsak 80.000 dolarjev letno. švedski kralj Gustav ima precej višje dohodke: razen 800.000 dolarjev letnih dohodkov si lahko »prisluži« še okrog 10.000 dolarjev s prodajo cvetja in povrtnin iz kraljevskih vrtov. Belgijski in danski kralj pa prejemata 780.000 oziroma 350.000 dolarjev letno. ^Politični mozaik Pomembno strateško znamenje Pred nedavnim so v nizu poskusnih atomskih eksplozij napravili še eno v Nevadi. Takoj po eksploziji pa se je veter obrnil in je začel nositi steber radioaktivnega prahu in' dima v smeri, kjer se je kakšnih trideset kilometrov daleč zasidrala opazovalnica uradnega vojnega osebja. To pa se je takoj nato umaknilo z jeepi na varnejše mesto. S tem je potrjeno pomembno strateško dejstvo: ni seveda med opazovalci ugotovljen odstotek tistih, ki so za nadaljevanje nuklearnih poskusov, toda število tistih, ki so zbežali, znaša ravno — 100 odstotkov... Čim kasneje — tem glasneje... Guy Mollet je padel, ko je prišel pred parlament z računom o politiki v Suezu in Severni Afriki. Desnici so se zdeli davki, ki jih je na novo zahteval Mollet, previsoki. Pred nedavnim pa je vlada Bourges-Maunouryja zahtevala še več, in sicer za letošnje leto dodatnih 150 milijard frankov novih davkov, za prihodnje leto pa 300 milijard. Parlament je nove davke hitro potrdil. Kakor kaže, se je parlament menda ustrašil, da bi tretja nova vlada zahtevala morda še več... Neprijetno... V britanskem parlamentu so izzvali veliko nezadovoljstvo podatki, da se poslušajo privatni telefonski pogovori. Poslanci so vlado obsuli z vprašanji in se niso zadovoljili z odgovori ministra za notranje zadeve Butlerjcm, tako da vprašanje še ni odstavljeno v z dnevnega reda. Zaradi tega je ministrski predsednik Macmiilan predlagal sestanek šefov treh parlamentarnih frakcij z njim in Butlerjem, da se o tem vprašanju intimno razpravlja in potem odstavi z dnevnega reda. Pravijo, da je bil ta sestanek sklican, ker ministrskemu predsedniku ne bi bilo prijetno, da tisto, kar želi povedati šefom parlamentarnih frakcij, pove — preko telefona 1 Dokler se nekje ne zmrači... Britanska vlada se je odločila, da pod pritiskom opozicije v Angliji in svetovnega javnega mnenja preloži strateško oporišče s Cipra v Kenijo. Ker odpora na Cipru ni mogla zlomiti, bi morda to bila prilika, da s svojo namero »pacificira« Kenijo in učvrsti britansko oblast v tej koloniji, kjer osvobodilna borba traja tudi že nekaj let. Kaj bo posledica tega, ni lahko prerokovati. Dokler se nekje ne zmrači, se drugod ne zjasni — pravi pregovor. Toda pri tem nihče ne izključuje možnosti, da se bo zmračilo pri — Britancih... Zahvaljujoč se neki kokoši so v Zahodni Nemčiji blizu Stuttgarta dobili dolgo iskanega roparja Jo-achlma Nieteja. Ta človek je oropal avtomobilske vozače na ta način, da Je čakal s svojim avtom na robu ceste kakega osamljenega kraja ln dajal drugim avtomobilistom, ki so prišli mimo znamenja, da bi mu pomagali. Kadar je šofer takega avtomobila izstopil Iz svojega vozila, ga Je Niete z vso silo udaril s francoskim ključem po glavi, ga v naglici oropal, sedel v svoj avto