$!ev. 147 Posamezna številka 20 stotlnk V Trstu, v soboto 24. julija 1920 Posamezna številka 20 stotink betnlfc Izhaja vsak torek, četrtek in soboto ob 4 popoldne. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinost' — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pol Ha I 16— »n celo leto L 30.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot • osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Ali je možen Idealen družabni red? »Idealen* bi bil družabni red. ki bi docela izključeval vsako, tudi najmanjšo nedostatnost. V idealnem redu bi morala biti najprej dosledno izvedena zahteva enakosti. Po svojem socijalnem stališču torej ne bi smel noben član družbe presegati ostalih pod nobenim ozirom. Izvoljeni načelnik katerikoli družabne skupine ne bi niti v najmanjši stvari smel uveljavljati svojega lastnega prevdarka in svoje lastne volje, ampak bi moral le nekam mehanično predstavljati voljo vseh posameznih članov iste skupine. Mogel bi urkeniti le kaj takega, proti čemur ne bi niti en član prigovarja'. Kajti, če en sam nezadovoljnež aii »disident« bi bil zadosten in popoln dokaz, da dolični red ni idealen. Toliko bolj nasprotuje načelu enakosti načelo »večine«. V večinskem poslovnem sistemu je manjšina vselej spodaj, zmirom zatirana. ker je to bistveni rezultat sistema samega, iz idealnega družabnega reda je torej izključena volja enega in volja večine, ostaja le volj« vseh. Za tak red bi bilo torej nujno potrebno, da vsi enako mislijo in enako hočejo, ali pa: da nič ne mislijo in nič nočejo. Prvo in drugo je čisto nemožno, al o se u-po5»eva človeška narav taka, kakršna biva dejansko. Idealen red predpostavlja torej neko »nadnaravno* duševno razpoloženje, v katerem bi bila razum in volja posameznikov »razsvetljena« in Izpopolnjena do take mere, da bi bil praktični re-7 al ta t mišljenja in hotenja kar spontano vselej cn sam. kar s stališča čiste logike ni absurdno. Hrepenjen;- po idealnem redu je v človeštvu splošno. Javlja se pri vseh narodih in v vseh časih. Že Platon je v 4. stoletju pred Kr. spisal »-Politeio.« kjer je razložil svoje misli o idealni državi. Tomaž More je v 16. stoletju napisal »Utopio« (deželo, ki je ni nikjer). Do danes imamo celo literaturo o idealnem družabnem redu. Značilno je, da se tudi ti »utopisti« ali »komunisti- ne ujemajo v svojih predlogih. Nekteri teh pisateljev sploh ne mislijo resno, da se njih načrt praktično izvede, ampak nudijo svoje delo občinstvu kot leposlovno čtivo, ostajajo torej dosledno v sferi idealnosti, umetnosti. To je dosledno in pravilno. Premnogi utopisti pa silijo s svojimi načrti v socijalno politiko, zahtevajo, da se njihovi predlogi izvedejo v dejanskem življenju. Da mnogokdaj mislijo pošteno in žele doseči nekaj splošno koristnega, jim ne odrekamo. Opozorili pa je treba, da niso "dosledni. Rekli smo, da idealni red predpostavlja »nadnaravne* pogoje. Socijalna politika pa ie zgolj naravno dejstvo. Tudi vsaka revolucija, naj tudi prekucne ves dosedanji red, ostaja vendar 2e zmerom v sferi »naravne« in socijalne politike. Nobena diktatura ne more diktirati naravi, to bi bila »contradictio in terminih . IzKIjucno Je torej, da bi socijalna politika mogla kdaj uveljaviti brezhiben socijalni red. Komur je bridko pri tem spoznanju, mora postati mračen pesimist, ki mu je oživljen je ječa, čas v njej rabelj hudi, skrb za vsak dan mu pomlajena nevesta — ali pa mora iskati izhoda v — veri. Zadnji, obupni poskus utopizma je potemtakem, da bi se vero in versko čutslvovanje potegnilo iz nadnaravne sfere ter se zlila v socijalno politiko v en sam element, da se tako pripravi tisto du-Sevno razpoloženje, ki naj omogoči idealni red. Poskus vreden 20. stoletja tako po veličini koncepcije, kakor, žalibog. tudi po — nedostatnosti filozofične akcije! Poskus gigantov, ki se mora nujno končati s strašno socijalno in nravstveno katastrofo. Če hočemo torej delati zdravo in plodonosno socijalno politiko, moramo že naprej vedeti, da ne napravimo nič brezhibnega in večnoveljavnega; pustiti moramo nadalje verskemu idealizmu njegovo sfero nadnaravnega, pustiti moramo tudi u-metnosti sfero nadsnovne lepote. Te tri elemente moramo prav ločevali, vsakega v njegovem krogu dosledno upoštevati, potem bo vera uspešno vr-Sila svoje nadnaravno poslanstvo, cvela in prospe-vala bo umetnost in obe bosta iz svoje sfere ven indirektno blagodejno uplivali tudi na — socijalno politiko. Mnogokdaj je »boljše« sovražnik >dobrega * — pravi pregovor. Clede socijalne politike bi lahko rekli, da je »najboljše« sovražnik dobrega. To »najboljše je idealen družabni red. ki v realnosti zemeljskega življenja nima in ne more dobiti mesta. Aga. Meditacijo. Daj svojo glorijo, lutranja zarja! kličem te sredi polnoči, kličem te z glasom stražarja ki šteje ure, ko noč leži. — O. Ž. Iz naroda - proletarca, zaničevanega cd enih, nepoznanega od drugih, se je rodil pesnik -porletarec in zapel nam je — pesem domovinske ljubezni: »O rodni dom, o hiše očetove streha ti! Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti: golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj: kaj lastovka v južnem poletju slrpeti ne more? na gnezdo spomin jo nese čez morje, čez gore.« A danes, po vsem, kar nas je »doletelo, in kar na> še čaka od kulturne Evrope, danes nam zvenita v srcu ia-1« dva verza in vDume-<: Colobje nad hišo gorečo omamljeni krožijo--- moje misli nad rodino pusto osamljene tožijo...« Premislimo, kaj >mo zakrivili, da nas je vse lo doletelo in da se nam še hujše obeta! Kako smo izzivali, s čim smo razdražili svejega soseda. da mu je pošla potrpežljivost, da mu je zavrela mirna kri, da je slednjič na tehtnico pravice vrgel meč sile? Pač ni majhno naše zadolženje, ko nas je zadela taka pokora?! Ti-Je so naši grehi: Grešali so prv:č naši pradedje, ki so takrat ,ko italijanskega naroda še ni bilo, prišli v te kraje, zasedli deželo vse do Tilmenta in še čez. vojevali z Longobardi, obdelovali zemljo in Boga molili v slovenskem jeziku. Drugi greh so naredili naši očetje takrat, ko se je konsolidirala italijanska narodna zavest. Rekli so namreč ti malopridneži: Dobro tako, kdor je res Italijan naj ljubi svoj rod in jezik, a Slovenec je lahko tudi ponosen na svojega in naj se ga trdno drži! Zemlja, ki bi na nji Italijan, naj bo italijanska, a dežela, ki jo naseljuje naš rod, bodi slovenska! V mestu. ker sta oba rodova mešana, naj ima Italijan pridige in-šole, društva in banke italijanske, Slovenec pa imej slovenske pridige, slovenske šole, slovenska društva, slovenske posojilnice! Vsak naj se svojega drži in sosedovo spoštuje.« Pa ne le, da so tako barbarsko go- vorili, tudi delali so po teh besedah. V srcu te sloven&ke dežele stoji Trst, ki v srcu tega Trsta so postavili lepo hišo — Narodni dom ... Ali je vredno naštevati še druge grehe? Ah da, še zadnji, vnebovpijoči: Ko je Wilson dvignil barjak samoodločbe, so bili Slovenci tako trapasti, da so njegove besede vzeli za čisto zlato, ko je bila le umaizana pena, pa so vstali in zahtevali samoodločbo tako, kakor jo razume nedolžen otrok; za Trst pa, -ki je mešan, so se hoteli — pogajati. Čujte — pogajati! Za Trst! Sedaj je bila mera igrehscv polna, bič pokore je bil nahitro spleten v drugem le»tu odrešenja in ko se je našel starec, ki ga je znal zavihteli, je padel s pekočo bolečino po hrbtih »izzivačev.. Tak je prvi del meditacije. Ali ste že poznali cd'blizu jetičnega človeka? Kadar so mu odpovedala vsa sredstva zemeljske tolažbs — in kako je siromak priklenjen na ta svet — ko stopa predenj strašna igoto-vost, da izhira, tedaj postaja žalosten, nervozen, melanhoničen. Strašno nadležen postaja svoji okolica, normalnemu človeku pa ostaja zmerom skrivnosten tisti gnev, s kale rim jeli čn i k sovraži mlade, zdravja polne ljusku. Tega pojava ni meč razložiti, to je bridka skušnja življenja . .. « Kakšen pomen ima bolečina v biologiji? Pra-I vijo, da je varnostno sredstvo, ki vzdržuje rd-! tem življenja. Neprijeten občutek v želodcu le opominja, da si poišči hrane, trn v peti te zba-da, da >ga ne pozabiš izdreti, ker bd se drugače rana prisadiia, pekoče soince te goni v hladno senco, da ne bi ti zavreli možgani... Kakšno vrednost ima dames za nas kultura zahodne Evrope? Opomin nam je velik in nujen, da se za varujemo proti smradu ki puhti iz žveplenega jezera sredi obdelanega vrta. Predočimo si živo samo naš slučaj. Kako bo o njem sodila civilizirana Evropa? V Parizu in Londonu, v Berlinu in New - Yorku bodo čitali in vedeli to-le: »V Prvačini so od Jugoslavije plačani agenti priredili procesijo, izzivali svoje talijanske sovaščane, ki so n^irna in dostojna večina, ter povzročili, da je moralo orožništvo nastopati, da vzdirži javni red. Potem so se cju-načili tudi v Trstu. Razdražili so miroljubno meščanstvo, ki je prišlo na trg pred vojašnico izražat svoje neodobravanje glede jugosloven-ske propagande. Na istem trgu se slučajno nahaja hotel »Balkanija«, Ccchoslovvakische Korrespondenz*£ piše: V svojem spisu o vzrokih francoskih porazov v ietu 1870—1871 toži grof Grobincau na tem, da so narodi nepoboljšljivi, da se nič ne uče iz zgodovine in da vzlic izkustvom življenja in udarcem usode, vstrajajo v svojih pogreškah in strasteh. To velja gotovo glede poljskega naroda, ali pa vsaj glede tistih slojev, ki vodijo njegovo politično usodo in ga predstavljajo na zunaj. Poljaki so izgubili svojo neodvisnost, ker si niso bili več na jasnem glede meje svoje lastne moči« ker se niso znali uvrstiti in podrejati se enotni volji, ker jim je nedostajalo strogorednosti in za doščanja od samih sebe; ker — po domače rečeno — je glad njihovih oči segal dalje, nego je mogel želodec probavljati! Nu, moglo bi se bilo misliti, da so imeli v času podjarmljenosti in ponižanja dovolj časa, da bi razmišljali o vzrokih svojega globokega pada, da bi izpoznali slabosti in nečednosti svojega narodnega značaja, da bi delovali na svojem notranjem izčiščenju in da bi se na ta način vsposobili za veliki trenotek državnega in preporoda in narodne povzdige. Ali. komaj da so — in to veliko bolj po naklonjenosti Previdnosti, nego po lastni zaslugi — zadobili svobodo in svojo neodvisnost, so se jim stari nagoni in instinkti, ki so jih že enkrat do-vedli do pogube, že zopet zdramili z obnovljeno močjo, tako je njihova politika zopet krenila na usodne poti lahkomiselnega hazardiranja. Poljaki, ali bolje rečeno: njihovi voditelji in gospodovalni sloji, zopet niso imeli prave more za svojo lastno zmožnost in za sile, ki delujejo izven njih; zopet so se dajali voditi in zavajati izključno le od svoje pohlepnosti, zopet so kazali absolutno nedostajanje zmisla in razumevanja za državni red, družabno disciplino, socijalno pravičnost in urejeno gospodarsko; zopet sc z nepremišljenim veseljem do pustolovstva spuščali v najnevarnejša podjetja, ki so segala daleč preko njihovih moči; zopet so s svojo ekspanzivnostjo ogrožali vse sosede, kopičili s tem konflikt na konflikt, razdejali svojo lastno gospodarstvo in so xmalu stali v zadostni osamljenosti, da so jih obsovražili in se jih bali kot element ogrožanja in razpadanja, tvorečega stalno nevarnost za neizogibno potrebno restavracijo Evrope. V še ne dveh letih -so Imperijalistični krogi dotirali tako daleč, da se mora Poljska danes, ko se je zopet komaj ustanovila, zopet bati za svoj varni nadaljni obstanek, za svojo bodočnost. Zares, to je državna umetnost, ki je nič ne oz-nača tako markantno, nego jo nje posledice in nje vspehi. Ali pa bo na težko izkušeni narod delovala iztreznujoče in izpreobrnjevalno, da končno temeljito obračuna s svojo vrhnjo socijalno plastjo, ki je zakrivila tudi najnovejšo katastrofo, — hujšo, nego se priznava v trenotkih najhujše stiske?! Bol radi militaričnega poraza poojstruje tudi zavest, da je ta poraz prizadejal, »dedni sovražnik,^- ki so ga vedno podcenjali in presojali s kažnjivo ono-lostjo.Je to morda najkrulcjii ukrep zgodovine, da ramo boljieviki fungirajo kot nekaki izvrieva-telji resnične ali podtakn' ae oporoke Petra Velikega, ali pa vsaj ekspou.-nt staroruske narodne volje! Torej ravno tisti del ruskega naroda, ki se je najbolj oddaljil od ljudje tradicije in ?e prodrl do svetovno- revolucionarnega internacionalizma. Boljševiki nastopajo tu kot orodje, ki se ga poslužuje zgodovinsko uravnavanje, da prastaro nasprot-stvo med pravoslavnimi Rasi in kaioliiko Poljsko reši zmagovito za prve. Res. svetovna zgodovina je najironičnejši med vsemi idejnimi spoji! Ravno ta okolnost pa napravlja doživljeni poraz za Poljsko še bolestnejši in poniževalnejši. kajti prvi vojni pohod po zopet zadobljeni njihovi samostojnosti je izgubljen proti staroobsovražljeni Moskvi. Že to samo naj bi vzdramilo poljski narod in ga dovedlo do izpoznanja, da je ob tem usodnem času njegova utrjena bodočnost odvisna od tega, da se osvobodi iz jarma gospodovalne kaste, ki je duševno izčr-pljiva in ki s svojim idejnim svetom ne spada v sedanjost, ki s svojimi sporočili in aspiracijami razkroja vsako državnost, ki se upira nezadržljivemu napredovanju demokracije ter tira v propad svoj lastni narod in lastno državo. Ali pa so narodi res nepoboljšljivi?! K tej karakteristiki Poljakov bi dostavili mi še vprašanje: Ali ni tudi še kje drugje, izven Poljske, narodov, ki tudi, v glavnem, velja zanje ta karakteristika, narodov, ki se niso nič naučili iz zgodovine in lastnih izkustev, ki vstrajajo v svojih pogreškah; ki so izgubili vsako mero za ocenjevanje svoje in moči, ki so izven njih; ki jim je požrelnost oči večja, nego more prenašati njihov želodec?! Mirovna konferenca in nje sklepi dajajo porazen odgovor. 0 pravem vzroku primorske nesreče. Pod besedo »primorska nesreča^ (razumevamo iti s ti ,globok nesporazum, ki je cd našega Primorja (»Venezia Giulia«, «kot ga imenujejo Italijani), sicer tako mile, simpatične in ljubke pokrajine — napravil najne srečnejšo deželo. Imeli smo ipriliko slišati mnenje nekega našega 80letnega Kraševca, ki je označil ta nesrečni položaj, tako-le: »Redili smo se v slabem času, ali tudi v slabem kraju.« V tem kraJi-kem iz-redcu je toliko politične modrosti, da igre kar črez po vsem robu. In kamorkoli se človek obrne, vodi povsod takšno razpoloženje; 'karakteristično in nesrečno, — »aj to nesrečo zopet naglasimo — razpoloženje, ki izbama iz položaja, v katerem se »ne more ni živeti, nd umreti.« Čim pride politik na jasno o slabem položaju, v katerega je zavozil voz našega domačega javnega življenja, ie njegova prva dolžnost, ne da najde dva ali tri izreka za splošno označbo splošnega stanja, temveč, da se poglobi vanje, mu zasleduje sestavne? elemente, jih zasledi in jih mora tudi zaslediti v svrho, da sebi in drugim postavi ono cgrodije, brez katerega je nemogoče vsako zidanje, bodi teoretično ali praktično — namreč ogrodje vzročne zveze med posameznimi pojavi v poli ličnem dogajanju. Ta naloga, da se vzpostavi vzročna zveza med posameznima pcjavi primorske nesreče, je tako poglavitna, da si ne moremo misliti niti en hip, da si ni postavil tistega vprašanja tudi Nj. E. Mosccni, generaini civilni komisar za primorske dežele. Ne sadno, da verjamemo, temveč je za nss naravnost gotova stvar, da si odjgovomi činitelji živo prizadevajo, da bi našli pravo »primorsko formulo.« Obenem pa ni nič manje naše prepričanje, da te formule niso našli; in o tem nam jasno izpričuje vse, kar se dogaja z nami in med nami in posebno še, kar se je zgodilo v minolem tednu z našim »Narodnim demom« in drugim imetjem jugo-slovenskega življa. Daleč od nas vsaka misel, vsak tudi najmanjši sum, da bi bil g. Mosconi z drugimi odgovornimi činitelji njegove politike v naših deželah prišel k nam z že napravljenim načrtom preganjanja in zatiranja našega življa. Ne, tega si vendar ne bi mogli domnevati, tudi če bi .bilo res. Toda — in tu je ona, da erčemo, naravnost 'tragika vsega skupaij — posledice primorske politike, ki jo vedi 'g. Mcsccni, so takšne, da se mora površnemu opazovalcu naravnost vsiljevati misel, da sie vse, kar se godi proti nam, dela po nekem gotovem načrtu. In vendar, kakor že rečeno, temu ni tako; temveč so vzroki naši primorski nesreči mnogo globlji, a v nastopnih vrsticab, ki so v prvi vsti namenjene prizadetim oblastim, smo se namenili orisati te vzroke z nekoliko besedami, in sicer optima fide, brez nobenega zadnjega namena inf kar je najglavnejše, brez najmanjše primesi kakršnegasibedi narodnega predsodka. Ti vzroki so torej — pojdimo po-nje po-gumno in brez nadaljnih ovinkov — tičijo v žalostnem, dejstvu, da nimajo oblasti, pod katerimi živimo tukaj na Primorskem, vse do danes še niti n ajelementarnejšega pojma o bistvu pravega položaja primorskih dežel kot takšnih. Nočemo biti' preroki, toda, zraven ravnokar izrečene trditve je jasno tudi to, da .prizadete oblasti tudi ne pridejo do pravega izpoznanja, dokler koli se ne postavijo na to čiFslbo primorsko stališče, brez ozira na vsaki idlržavni sistem, kateremu bd naše dežele imele končno pripasti. Z drugimi besedami: kdorko!i hoče dobiti pravo sliko našega položaja, pravo podobo naših raznovrstnih potreb, kratko torej, kdor hoče izpoznali pravo podlago za vsaiko vsaj kolikor toliko sprejemljivo politiko, ki bi mogla ugajati našemu pestremu prebivalstvu: ta se ne sme postaviti a priori na takšno stališče, ki bi veljalo samo za to ali ono več ali manj prizadeto državo, temveč na takšno, ki ihti imelo splošno veljavo, bodisi, d'a nam bi imela vladati mak ari Amerika ali Japonska! Ves kompleks primorskega vprašanja je problem, ki se nič ne menja v svojem bistvu, naj se te dežele nahajajo ped to ali ono državo. V naših deželah živita dva naroda nekako v enakem številu. Eni in drmgi — Jugosloveni in Romani — se ene-ko zavedajo svoje narodnosti, jo gojijo in ljubijo. Njihovo medbebojjio razmerje mora potemtakem bili ali prijattel^-sko soživetje, ali pa sovražno naspretstvo, in to velja še posebno, ako ne izključno, z ozirom na jezikovno vprašanje. Kdor pozna primorske razmere, temu mora, biti jasno, da je vspeh ra zri a rodo valne politike izključen že v naprej, bodi, da bi bila obrnjena z italijanske strani .proti Jugoslovenom, bodi, da bi Jugosloveni hoteli posleveneti Italijane. Jugosloveni ravno tako kot Italijani drže namreč toliko uft> svojega jezikai in njega -obvarovanja, ida je naravnost mogoče vsako Jsodelovamje, ki ne bi temeljilo v prvi vrsti na kakem dobrem sporazumu glede enakopravnosti obeh deželnih jezikov. •Ugotoviti moraimo, žalibog, da eda,j se ni še nobena primorska uprava naslanjala na to .\ozinsJcoz temeljno iz poz nanje. V kolikor se stvair tiče sedanje italijanske uprave, ne moremo videti na žalost, prav nikake izjeme, ako • nimajo te iiz.jeme veljati v smeri k slabšemu. In zares je ta notranja politika italijanskih oblasti na Primorskem najslabša med vsemi in tudi — naj- bo rečeno — najmanje inteligentna. Radi tega je ta politiika skoz-in-skoz negativna, kakor vidimo na vsakem koraku, kajti: niti oblasti niso mogle pridobiti simpatije primorskega prebivalstva, niti prebivalstvo kot takšno ni imelo drugih posebnih koristi cd delovanja omenjene uprave. Vzroki negativnosti naše primerske uprave so seveda mnogoteri, a najgloblji in nafdale-kopcoledni tiči v -popolnoma napačni definiciji pojma »narodnosti«, s katero so prepojeni Italijani sploh, in še posebno italijanska buro-kracija. Za njih ni nobene razlike med .pojmo, ma »narod-t (nazione) in »država« (stato) in »naroden« (naziionale) pomenja isto kar »državen« (dello Stato). R~*da te usodepolne napačne premise so seveda napačni vsi zaključki, med "katerimi je najnesrečnejši tisti, ki pravi, da so vsi pripadniki italjan-kega kraljestva tudi Italijani. S tem izastarelem pojmovanjem narodnosti je naš tozadevni pojem v diametralnem naspretstvu. Sestavni elementi naroda so za nas poleg lastne plemenske osebnosti, v prva vrsti vse one šege, -ki so karakteristične za kako dano ljudstvo in samo zai to ljudstvo, a med temi šegami prihaja v prvi vrsti v po-štev sistem znamenj za medsebojno občevanje, ki jim pravimo jezik (dde Sprache, la langue). . Te šege so neodpravljive dn pripadnost k tej ali oni državi ne more potemtakem izpre-meniti narodnosti .prizadetega ljudstva. Zraven tega so jezik in druge šege, ki .jiih ne moremo tu naštevati, tako igloboko vkorenin.jene v duši in v srcu dotičnega ljudstva, da se dajo izkoreniniti v praktičnem pogledu le z iztrebljenjem ljudstva samega, (ki ga ie specifične šege karakteriziraj.o. Zato pa mora -biti zadnji in krajnji cilj vsake raznarodovalne politike naravnost tudi £izično iztrebljenje tiste narodnosti, ki jo je močnejši sesed obsodil na takšno smrt. Ta resnica se sicer le redkokedaj jasno formulira bodi s strani napadalca bodi s strani napadanega, toda, posebno ta poslednji sluti to in tako se pojavlja pri njem odper ali boj na življenje in smrt v pravem pomenu besede. Vsa dosedanja politika italijanske uprave je šla za tem, da se takšno nezdravo razpolcže-mje čim bolj in bolj razširi in utrdi na našem Primorskem, a poboji in pežigi izhajajo odtod dn od nikeder drugod, t. j. iz napačne notranje politike rečene uprave v splošnem in še posebno v narodnem oziru. Valiti -krivico na primorske Jugoslovene, češ, da oni s svojim odklanjajočim vedenjem zakrivljajo to njim sovražno politiko, se pravi imeti seme kreten-stva v svojih možganih, da ne naglasamo več one znane velezlobe, ki se skriva v takšnih trditvah. Saj ni treba biti beg ve kako pameten in da vendlar izpoznaš, da se primerski Jugosloveni nahajajo povsod v defenzivi. Vse, kar se gedi in uprizarja- v socijalnem in upravnem življenju v Trstu in drugod — cd socijalisiične internaoijcnale pa dc zadnje orožniške postaje — vse je urejeno tako, da je naperjeno naravnost proti vsem našim podedovanim šegam. Da ijugoslovensko ljudstvo noče dati svejih šeg, da jih čuva, neguje in brani, lo je pojav, ki se mu morejo čuditi le kaki pcpclni ignoranti na polju psihclcpa se ve, da ni noben narod! cd prirede nagnjen k sovraštvu do svojega bližnjega naroda, in tudi italijanski narod ne, je dovcljen zaključek, da niso bili ui šovinistični izgredi pravzaprav dela italijansikega naroda. Naredao sovrašt\o, ki zastruplja vse javno življenje na Primorskcn*, je temveč delo oblasti in burckracije, sedan,a in prejšnje, ki ima oziroma je ilmela v rekah/ usodo naših dežel. Greh teh oblasti je pa ta, da so svejo notranjo politiko postavile na popolnoma abstraktna in neprimorska tla, bodi iz nevednosti in nepoznanja pravih razmer, bodi, da namenema ignorirajo ono pravo »primorsko formulo«, ki bi bila zares prava podlaga za srečno upravo in miren razvoj javnega življenja na našem Primorskem. Ta primorska formula, h kateri se mL-limo še povrniti, pa ostane ena in ista, naj pride k nam kdorkoli hoče: Italija ali JugosJavija; Španska ali Kitajska, ali pa sam — živ hudič! Dr. MILKO BREZIGAR. Gospodarski razvoj u državi sns. Približno poldrugo leto je minulo, cdkar se je ujedinjenje troimenskega naroda uresničilo. V zgodovini naroda je ta doba jako kratka, posebno, kar sc tiče gospodarskega razvoja. Vendar sme zaznamovati država SHS velik gospodarski napredek. Treba sc je obrniti nazaj na oni čas, ko se je Avstrija zvijala v poslednjih trenotkih in ga primerjati s sedanjimi gospodarskimi prilikami, in vsakdo mora opaziti mnogo točk, v katerih smo napredoval L Na prvem mestu sc mora omeniti agrarna reforma. Medtem, ko se bijejo težki agrarni boji, medtem, ko Rumunija ne misli niti od daleč razlastiti bojarc. ki imajo ogromna posestva, so tu preko noči odvzeli veleposestnikom posestva, so tu preko delili med kmete. Za nas Slovence ni agrarna reforma tako velikega pomena, ker pri nas vclepo-sestva ne obstojajo iz polja in travnikov. Pomisliti pa je treba na Đosno, kjer je ena četrtina prebivalstva hlapčevala begom. Zemljo, ki so jo kmetje za časa Avstrije obdelovali v korist veleposestnika, uživajo sedaj kot neomejeno lastnino. Sto in stoti-soč kmečkih rodbin, ki so pod Avstrijo delale in sc trudile samo za druge, je postalo samostojnih in uživajo vse sadove svojega truda. V poslednjih dneh bivše Avstrije so se nahajala prometna sredstva na robu propada. Lokomotive niso bile že zdavnaj popravljene in para je uhajala na vseh straneh. Porabilo se je mnogo več premoga kakor normalno in nikakor se ni mogla doseči navadna brzina. Vozovi, posebno osebni, so bili raz-drapani; ako jc imel kak voz šipe, je bila to redkost. Sedaj sicer se ne moremo pohvaliti, da so naše lokomotive prvovrstne, vsekakor pa vozijo neprimerno bolje. Kar se tiče železniškega osobja na hrvaških železnicah, je zapustila bivša monarhija pogubonosno dedščino; skoro vsa gla\na mesta so bila zasedena z Madžari ali Madžaroni, ki so sistematično sabotirali železniški promet, osobito na progi Zagreb-Belgrad. V premirju, sklenjenem z Madžarsko v SHS, so morali prevzeti obveznost, da ne odstranijo teh uradnikov. Vkljub temu jih je železniška uprava polagoma izrinila in nastavila na njih mesta naše ljudi, posebno Slovence. Santo še nekatere proge v Voivodini trpe vslcd madžar-kih uradnikov. Ako hočemo pravično ocenili delovanje železniške uprave v SHS, moramo se ozreti tudi na stanje, v katerem so našli železnice v Srbiji. Vsi mostovi do zadnjega so bili porušeni,! skoro vse železniške stavbe, kolodvori, skladišča, stražnice itd. so bile požgane, skoro vse kretnice iztrgane, da, še celo železniška proga približno na vsakih 1000 korakov pokvarjena. Do septembiu 1919. sc jc izvršilo ogromno delo na srbskih progah; preko 200 mostov je bilo na novo zgrajenih, predori restavrirani, proga popravljena in zgradbe za' silo postavljene. Preko 900 km dolga proga je bila' v teku tričetrt leta restavrirana. Medtem, ko v Italiji in deloma tudi v Franciji vozijo vsi vlaki, posebno brzovlaki, z velikimi zamudami, prihaja br-zovlak iz Belgrada v Ljubljano točno. Meseca no-' vembra in decembra 1918. smo rabili do Belgrada kakih 72 ur, vozili smo se v nezakurjenih vozovih pri razbitih šipah, sedaj pa prihajamo v 16 urah in vozovi so za silo popravljeni. Kar se tiče prehrane in preskrbe z najpotrebnejšimi stvarmi je država SHS napravila v tej kratki dobi velike korake naprej. V poslednjih dneh bivše Avstrije so strašile prebivalstvo karte z;t moko, kruh. mast itd. Danes tega ne rabijo. Vsega jc dovolj. Samo ena točka daje premisleka, to so cene živil. Priznati moramo, da so danes živila dražja nego v prvih dneh naše Jugoslavije. V javnosti sc obtožujeta zaradi visokih cen vlada in parlament, češ, da se ne napravi ničesar za znižanje cen. Pri tem pa se pozablja na najvažnejšo okolnost, na okolnost namreč, da je 90 odstotkov našega prebivalstva kmetijskega stanu. Kmet pa liočc, da so produkti, ki jih on prodaja, to jc predvsem žito, čim dražji. V parlamentu in v vladi so zastopani tudi interesi kmetov, ki so proti temu, da bi se cene živil znižale. Mi bi lahko imeli moko po kroni, ako bi Banat v to privolil. Vlada mora «,<-veda skušati, da spravi interese kmetov v sklati z interesi konsumentov. — Kar se tiče preskrbe domovine z drugimi predmeti, moremo ugotoviti velikanski napredek mlade domovine. Ob zlomu Avstrije so bile zaloge manufakturne robe, kolonijal-nega blaga, poljedelskih priprav in slične zaloge prazne, sedaj pa so prodajalne polne. V kratki dobi poldrugega leta so prodajalne napolnile svoje predale. Uvozile so se ogromne množine industrijskij-skega in kolonijalnega blaga, mnogo večje, nego jih je naš narod tekom le dobe porabil. To jc bil eden izmed vzrokov, da je naša valuta tako slabo stala. V bodoče nam ne bo treba več toliko kupovati in upanje je, da se bo naša valula vedno bolj boljšala. Neposredno po zlomu Avstrije je bila Srbija naga in bosa, kmet je bil brez živine in orodja. Si- bija je bila kakor 6uha goba, ki je sesala v sebe Stnm i, »mmmm- ut*. V Trstu, *te 24. fuSfr 1«». -T^r- pripoveduj^) TJNL fo*}6 iTdjc 4c2de (najbrže vedo, • kakimi Uhkovf--n«li iatajo opraviti): »Mi vaa potrebujemo; Wtz vairfa sodelovanja, ako nam n» popustit«, pademo v mizerijo; jgruiimo se {$m tesneje i kar naa loči v politiki, naj nas združi v trgoviai.« — »dobro — odgovarja tukajšnji trgovec, — ali vi nam ne dajate protiual»»ge (verjamemo, da jih to peče). — Doslej so nas ovirali naši rojaki, ki so nam s svojim nacijonalizmom zaprli tržaško trgovino; ali moramo se okrepiti gospodarski in delovali bomo složno za sporazum.« In blago je izročeno; tržaški t/govec je prodal z dobičkom (to je glavno); le nekega dne sliši, da so gospoda izgnali! (Kako lifccrSlno?) Trgovcu ni mari, da bi povprašal po vzrokih (saj to pravega trgovca res malo briga!) V minulem mesccu se je izvršilo 40 izgonov s sprcmljevanjcm do meje. Krajevna o-blast, ki nima specijaliziranih nadzornikov, je nastavila le nekaj Informatorjev, ki pa nikakor ne zadostujejo. Dobivajo se pač točne vesti o propagandi, nabirajo se vsak dan dokazila o načrtu »misijonarjev«, aH pri zločinu je težko koga zasačiti. (Verjamemo, da se ni še posrečilo v 18 mesecih z vsem možnim aparatom hermetično oddeliti cele tretjine od ostalega naroda). Nič manje nego 171 oseb se je v zadnjem času izriedilo in drugih 100 osumljencev glede propagande m hujskanja v tem ozemlju. 130 informacij dokazuje podrobno, kaki mandati so bili priseljencem poverjeni. Ti imajo svoje fiziognomične značilnosti, in v posebnem seznamu se opisuje način njihovega življenja in tudi družbe, v katero zahajajo. Ali radi tega se ne izvršuje še izganjanje; dokler je oseba le o-sumljena, je oblast ne more izgnati; ali s tem, da se takim nezanesljivim sebam dovoljuje gostoljubnost, se polagoma le razširja duh. ki nasprotuje državi in vladi. (Potemtakem bi bili gospoda mojstri v stikanju po zarotnikih, le zanimivo bi bilo tudi izvedeti, kolikokrat se pri tem zmtoijo!) Anarhistovski dogodki zadnjega pol leta in gibanje koncem leta 1919. prikazujejo socijalno zastrup-ljevanje, izvršeno po agentih, dospelih iz inozemstva. Propagandno gibanic je sicer osredotočeno v Trstu, ali nasilje, naperjeno proti nam v spornem ozemlju, j.iko poučno: vsakikrat, ko se jadransko sko vprašanje približuje rešitvi, ali kadar je Italija pretresena po kaki krizi ali sličncm dogodku, dobiva ljudstvo na obmejnem pasu podporo v hrani: pšenico, moko in obleko ter novce; naše vojake pa insultirajo! Jasno je. kdo razdeljuje toliko blagoslova. Propagandna središča imajo svoj sedež nekoliko oddaljeno od meje; ali agitatorji, ki smo jih zaprli v teh tednih, pripovedujejo, da je delo na deželi komaj začelo, dočim je v Trstu že bolj intenzivno. vse predn:€tc, ki se sploh kupujejo ca deželi: obleko. perilo, obuvalo, poljedelske priprave, živino itd. Tekom poldrugega leta osvobojenja Srbija sicer še ni megla doseči stanja kakor je bilo pred vojno, vendar tudi tu se je mnogo storilo, vklub temu, da niso dobili za opustošene kraje od Nemčije niti vinarja. Poglejmo si sliko srbske vasi. Pj?d vojno je štela 2C0 -nlrastlih moških čez 18 let, ob zlomu samo PO. všievši vojake, ki so se vrnili. Imela je poprej tCCO glav živine, koncem leta 1918. pa samo 2t30. prej je imela dovolj poljedelskih priprav, kon-!ela 1918. pa je bilo v vsej vasi le par sirtih voz in cral. To je slika srbske vasi. Da je imela drža. ■ tisočero ležkoč, prcdr.o je sploh obudila Srbijo k ekonomskemu življenju, je jasno. Do danes Srbija se daleč ni vzpostavljena, more se pa reči, da j-.' \ijj v toliko vzpostavljena, da nemoteno cb-J'.!u:c zenr.ijo. Letos ni ostala niti ped zemlje neobdelane in pričakuje se, da bo mogla Srbija z izvore,n svojih letošnjih pridelkov, pos« bno žita. napraviti zopet velik korak v nadopolnitvi zalog, ki to jih Nemci uničili. Za vzpostavitev Srbije se je le deloma uporabila domača industrija. Ko smo bili pod avstrijskim jarmom, so tujci gospodarili na naših tleh. Skoro vsa industrijska podjetja so bila v njih rokah, priredne darove naše bogate zemlje so oni uživali. Da je bila industrija na Slovenskem skoro izključno v rokah Nemcev, nam je itak znano. A tudi v drugih pokrajinah so gospodovali Ncmci in Madžarji. V Bosni so neizmerni zakladi rude in gozda služili samo tu-jerodcem, naš narod pa jim je hlapčeval. Na Hrvatskem in v Vojvodini je bilo le malo bolje. Take prilike so vladale vse do zloina Avstrije. V poldrugem letu oslobojenja pa se je tcm.'ljito obrnilo na bolje. Takozvano nacijonaiiziranje industrije je zaznamovalo tekom te kratke dote lepe uspehe. Mnogo podjetij je prešlo popolnoma v naše roke, druga pa deloma. Tujec, ki je bil poprej absoluten gospodar naše industrije, je poslal že deloma naš hlapec. Strojne tovarne, papirnica Lcykam, elektrarna na Fali, železne tovarne na Jesenicah itd. so žc naše, oziroma pogajanja so dospela že do konkretnih rezultatov. Ko je Avstrija razpadla, je zapustila denar, za katerega ni nikdo jamčil. Dokler so imeli avstrijske bankovce, so bili v vedni nevarnosti, da se vtihotapijo ogromne množine tega papirja iz drugih držav. Valntua reiorraa se je med tem časom toliko izvedla, da smo odstranili avstrijski papirnati denar in na njegovo mesto postavili lastni novec. Kljub teinu, da sc ne strinjamo z obliko, kakor je bila valutna reforma za sedaj rešena, vendar se mora priznati, da so tudi v tem vprašanju napravili velik korak naprej, ker so zavarovani pred u-vozom bankovcev iz tujih držav. Pripomniti moremo, da v valutni stvari ni še nič definitivno rc-(cno, ampak ustvarjena je samo podlaga za rešitev valutne reforme. Položaj uradništra, delavstva in drugih slojev, ki žive od mesečne plače ali mezde, se žalibog še ni izboljšal v isti meri, kakor je napredovalo splošno gospodarsko stanje. Neizmerno visoke cene živil in manufaktumega blaga ne dopuščajo tem slojem, da bi vkljub visokim izdatkom stanu primerno živeli. Nafa država pa i:na vse predpogoje, da bosta uradnik in delavec dobro izhajala. Treba je samo spraviti interese poljedelcev v sklad z interesi kon-zumentov in poljedelca prepričali, da je tudi v njegovem interesu, da so živila po nizkih cenah. Cene obleke pa so odvisne od naše valute: čim se izboljša kurz naše krone, tem cenejša bo obleka. Ako pogledamo položaj in razvoj gospodarstva države SHS, moremo reči, da so dani vsi predpogoji za velepotezna podjetja, ker imajo živila hi sirovine. Tekom poldrugega leta oslobojenja so razdelili veieposestva, dvignili produkcijo, zboljšali promet, pričeli z nacijonaliziranjem industrije ter &ploh ustvarili podlago za nadaljni razvoj vsega gospodarstva v državi. „Priseljeiranie taiccv" — strnil Ima velike oči! Piccolo* je nedavno priobčil daljši članek, ki ga ^odajemo tu, skrajšanega in opremljenega z opazkami v oklepajih. Nekako 8 mesecev — tako začenja — sem je tržaško mesto, središče iv. cilj sistematičnega priseljevanja tujcev, ki brez posebne težave prihajajo skozi pore* premirnc črte. Gospodarsko in politično valovenje v novih državah, nastalih na o-zemljih bivše monarhije, povspešuje neko sredo-bežnost c(entrifugalnosl), ki izvira deloma iz potrebe trgovinskih spojev s pomorsko luko. deloma pa iz želje, da se izognejo socijalnim in ekonomskim pretresljajem, ki mučijo novonastale narodne države. (Taka razlaga drži le še za -Piccolove« čitatelje, ki seveda ne smejo vedeti, da so bili gospodarski, socijalni in politični pretresljaji v vsem času — — razven morda na Ogerskem — povsod manji, nego v Italiji). Pritok iz Nižje Avstrije. Koroške, Kranjske, 0-grske in Poljske, najizdatneje pa in skoraj perijo-dično in discipliniran (torej urejen po času in številu!) se vrši iz Jugoslavije v Trst, ki ima veliko privlačnost in. ki ga preseljenci gledajo še s tistim starim naziranjem, iza časov ko je avstrijska vlada dai^ia tržaškemu mestu — in to z določenim namenom — vse svoboščine mednarodnega trga. ( Piccoiu bi bilo seveda ljubše če bi bila Avstrija skozi par sto let hranila le staromestno zi-dovje z mandračem za Čožote vse dotlej, dokler nas je prišla rešit napredna Italija). Brez vsakih birokratičnih težav in nadlegovanja — tako zatrja ^Piccolo« nadalje — prihajajo tujci v Trst in tržaška gostoljubnost jim o!a£uje bivanje ter varuje njihove pravice v toliki meri, do ti tujci večkrat zamenjujejo »Italijansko čemijo« svojo. To nam pojasnuje, kako da se ta tajci tako dolgo mudijo tu v Trstu. (Doslej res nismo vedeli mi slepci, da je tu kar hkratu nastala taka nova Mekalj In pojav pri&eijevanja sc pomiložuie prav v razmerju z italijansko demobilizacijo. Poprej je vojaška oblast nameščala močne posadke po vsem zasedenem ozemlju, ki je bilo zavarovano 5e po močnih zaščitnih četah na demarkacijski črti. (Ta vojaška zasedba ni stala Italijo nič več nego 12 milijrd, kakor nam je to povedal sam g. Nitti!) Če se s tem tudi ni doseglo očiščenje Trsta in drugih mest sploh od vseh elementov, ki so noto-rično nasprotni narodni enotnosti pokrajine, pa sc jc vsaj zabranilo priseljevanje od zunaj. Čim pa so začeli z razoroževanjem, jc premima črta bolj izgubljala svojo stralegično važnost in tudi potrebnost trdne zapore, ker se namreč sproti ureja mednarodni pravni položaj. Ali, med tem ko je premima črta le enostavno zavarovana in ko niso še meje določene, se pojavlja priseljevanje začetkoma po malem; za tem, pogosteje in nazadnje tako mogočno, da vzbuja skrbi in pozornost ne — le oblasti ampak tudi tis tik, ki niso dovolj poučeni o položaju. (Kako se nam smilijo ti naši — sedeželani! Saj bi si bili mogli s potrošenim denarjem sezidali kitajski zid gori do oblakov!) Prvi znaki. Prvi znaki priseljevanja so sc pokazali pred nekaj meseci, ko je nastopila akutna finančna kriza av deželi, in ko je vrednost italijanskega denarja napram zunanji valuti padala. Tržaška borza — jako občutljiv organ trgovskega in finančnega ustroja našega mesta — je izkazovala takrat špekulacije s tujo valuto, izvršene od zunanjih strank, a ki so učinkovale na domačem trgu na škodo Italije. Tržaška borza, slove-ia po tradicijonelni poštenosti, je padla pod vpliv gotovih operatorjev, ki so znižali vrednost lire ir. delovali na ubobožanje tržaškega trga. Ali z Schan-zerjevimi odredbami sc jc borza zopet uredila in nevarnost špekulacije jc zopet odpravljena. (Zanimivo, kaj so žc vse zakuvili Jugoslovcni). Delovanje teh tujcev, ki so pr'iajali v Trst ?. jasr.o začrtanim programo n. jt šlo nc le za leni. Ha se dotičniki z nedovo'i *no Spekulacijo posebno mastno okoristijo, ampak tudi, da povzročijo paniko z znižanjem vredna; in oslul.-ij) d-»*nače gospodarstvo. To se jc izvrševalo bolj demonstrativno in v posameznih slučajih; prvi splošni načrt je nameraval vplivati še s hujšimi manovrami in u-porabljati večje sile (to je res grozno, strašno!) Iz tega se da sklepati, da priseljenci razpolagajo z nevidljivimi in celo izdatnimi vplivi (morda nadnaravnimi?) in da jim pomagajo tuji bančni zavodi (hvala Bogu, da ni hujšega!) To kaže na razsežno akcijo, dalekovidno zasnovano in razpredeno s tenkimi vezmi čez vse denarna središča dežele (dovolite, da vsaj izrazimo svojo občudovanje tako spretnim silam!) Delovanje jc sistematično in ne-pretržno, po jako odločnem načinu in primerno političnemu trenutku — lc da se menjajo osebe. To priseljevanje ima svoj pritok in odtok (strašljivi otrok ne razume narave); večkrn jc bolj kvantitativno (številno) ko se delovanje ima razširiti na več krajev in v določene svrhe, drugikrat bolj kvalitativno, ko se poverja nalogo posebnim izbranim osebam. (Tako mogočno zasnovana zarota mora res imponirati!) Treba pa jc razlikovati priseljevanje v njegovih raznih oblikah: prihajajo preko mejne črte ubogi pešci, ki tihotapijo in tako nevede služijo političnim hujskačem svoje dežele. Od začetka leta do julija je vojno sodišče v Trstu sodilo 294 takih škodljivcev po naredbi od 27. decembra 1918. in obsodilo 4 na razne kazni, 253 z odpustom od 5 do 13 mesecev in 37 oprostilo. Priseljevanje pa se vrši tudi popolnoma pravilno z dokumeti, sliko in potrebnimi izkazili glede o-sebe, svrhe in kraja potovanja. To so večkrat o-sebe, ki potujejo s loplimi priporočili od strani ličnosti svoje dežele (tolika predrznost) in prihajajo v Trst ali sploh v Italijo radi poslov {skoraj nezaslišano) ali za kopelji, ali celo v svrho arheo-logičnih proučevanj (takim pretvezam, da se v teh burnih časih nahajajo še tako zakrknjeni ju-goslovenski učenjaki, skoraj res ni verjeti.) Indiciji in dokazi. Prihajajo v Trst z vseh strani: iz kopališč in iz večjih mest, ali poslani so le iz treh središč: iz Bclgrada, iz Zagreba, iz Ljubljane. Potujejo v luksusnem vlaku, v grard-cxpressu* in se udoma-čujejo v velikih hotelih (ubogi tržaški Žid, ki se celo zagrebškega Žida plaši). Ali oni, ki nc vodijo posla nego imajo materijalno naročilo, se naslanjajo privatno v priporočenih družinah. Italijanski potniki nc najdejo v Trstu prenočišča, ali politični misijonarji imajo svoje sobe pri prijateljih in znancih, pri vseh onih neštevilnih, ki jim pomagajo. (Kdaj je potem izginilo tržaško italijanstvo?) Zvečer v privatnih družbah se koncertira in konver-sira; goji se slovstvo, se prerokuje in sc napiva veliki Jugoslaviji. Italijanski državljan, ki namerava iz službenih obzirov preko meje, mora potrpežljivo čakati nekaj tednov na potne liste (skoraj bi to verjeli); tujca zadovoljujejo v manje nego 12 urah (to jc pa žc preveč popra za laško burokracijo!) S finim razumevanjem gojijo ti doseljenci spoznavanje v trgovskih, obrtnih, bančnih krogih, ter se oprezno izogibajo političnih pogovorov; da ne bi jezikovno zadevali na gotove(!) občutljivosti, govorijo izbrano francoščino, naučeno — v Parizu (Hvala z kompliment); čim sc spuščajo v trgovsko poslovanje... Lloyd (Seorše o Konferenci v Sps. Rusko-poljsko in turško vprašanje. LONDON, 22. Konferenca v Spa, ua kaleri bi sc bil moral koačnoveljavno rešiti zavezniško - nemški spor, ni zadovoljila le svoje naloge vkljub zadovoljivim izjavam merodajnih zavezniških oseb. Splošno nmerje je, da je zavezniška - nemški t>por samo cdložen, lca;ti vprašanji razorožitve Nemčije m izločitve premega sle sicer rešeni, toda na papirju, a vprašanje odškodnine ni sploh še rešeno. Vse je torej odvisno od bodočega ra-zvoja mednarodnega položaja, ki je sedaj bo'4 zapleten, nego kedaj poprej. V začolku in tekom vojne je bil -položaj jasen: na eni strani jc stala ententa, a na drugi Nemčija in Avstirja z njenimi priveski. Sedaj je stvar drugačna. Vez, iki je vezala zavezniške države v močno skupino in črta, ločila to skupino cd osrednjih držav, je popustila ozroroa pcmedlela: ententa je izgubila dva mogočna zaveznika, prvega v Rusiji, kii ji je sedaj sovražna, -drugega v Zedinjenih državah, ki so na tihem pustile zaveznike na ce-c lu in se začele brigati same zase. Jasno se žc kažejo tri sile, ki delujejo vsaka na vsojo roko: Rusija, Zedinjene države in Anglija,, oziroma če se omejimo na Evropo: Rusija na eni strani in Anglija na drugi strani, ali vzhod na eni, in zapad na drugi strani. Priveski entenie in osrednjih držav se še niso odločili ne na eno ne na drugo s-tran, kajti v eno smer jih vlečejo obveze -in obljube, a v drugo trezno računanje in morda tudi simpatije. ! Anglija 1 Rusija delujete s polno paro, da ti jih ipridobili na svojo ^trau. SiJni ste cbe, ne ve se še, 'kartera bolj, in ravno zaradi tega si še ne upate začeti odločilnega boja. To se je jasno pokazalo tud»i na konferenci v Spa. Zavezniki niso hoteli Nemčije preveč ponižati — ne ve se, kaj prinese bližnja bedočnost! — a Rusiji so predložili premirje. Ta nova razvrstitev sil ,je jasno izbijala tudi iz Lloyd Ger.rgecvega* govora. Tskoj v začetku svojega govora .je izrazil LJoyd George svoje obžalovanje, da Zedinjene države niso nikakor pokazale, kakšno je njihovo stališče nasproti turškenvu vprašanju, in s tem obremenile zaveinikc z vso odgovornostjo za rešitev tega vprašanja. Llcyd George je pozdravil z največjo simpatijo novega močnega angleškega zaveznika Grčijo, ki je že dosegla toliko uspehov v boju proti racijonalistočnim četam Mu-stafe Kemala v Mali Aziji in jih bo v kratkem ravnetako tuda v Traoji. Glede turške usede je izdavil, da je že zapečatena in je treba upo- PODLISTEK Branka. Avgust Šenoa. — Posl. M. C—č. (23) Dobričina me jc res odvedcl k topli peči v uradno sobo. a potem je odšel ven. Tisti mračni uradnik se je sprehajal sem in Ija po sobi, gledal me od strani, zamrmljal nekaj skozi zebe in mi rekel na to drzno v slabi nemščini: »To jc uradna soba, to ni čakalnica za potnike.« V meni jc vzkipela kri radi take brezobraznosti. xGospod!« sem planila nanj, bilo bi dobro, ako bi sc naučili nekoliko uljudnosti; niso potniki radi vas, marveč ste vi radi potnikov tu; pa če so ti potniki tudi Hrvatje. nimate pravice biti surovi. A pred vsem naučite sc poštenega vršenja svoje dolžnosti! Dajte za potnike kuriti sobo. kakor jc predpisano, pa vas nc bedo nadlegovaU tu, ker nikdo ni dolžan, da bi radi vaših muh in štedljivosti pozebal na mrazu. Sicer bodite uverjeni, da bo moja skrb, da bo vaše postopanje čim prej poznano javnosti.- Ljubega načelnika kakor da je zadela strela. Izvalil je vame oči. si začel grizli brke, zamrmljal nekaj in odšel brez sledi. Tako ga jc zadel silni napad mojih besed. Meni je nekako odleglo, rekla sem mu svojo in sem sc kar razgrela pri tej železniški propovedi. Na srečo je prišel kmalu moj odrešitelj. Železniški sluga je dovedel kmeta pod kožuhom, držećega v roki bič. v zobeh pa kratko cevko svoje zemljene pipe. Obraz kmeta ni bil posebno prijazen; gledal me jc celo nekako z nezaupljivim očesom. Sluga je pokazal s pr- stom naine, a kmet se je privlekel k meni, premaknil nekoliko svojo šubaro. ter rekel: »Ali ste vi tista gospica. ki gre za učiteljico?* »Da prijatelji Ali ste prišli pome?« r>Da, tu stoji voz,* je mahnil z bičem proti vratom. Gospod župan me je poslal po vas semkaj.« »Pa mc niste videli poprej, kume?« sem ga vprašala začudeno, »saj tu na postaji ni izstopila nobena druga živa duša.« »Bog! Videl sem vas,« je plesknil kmet z jezikom, ošinivši me od strani z očesom, »seveda, ali, kako bi bil mislil, da jc tako malo bitje za učiteljico.« Moreš si sama misliti, kako me jc ubodla v srcc ta kritična opazka jalševaškega voznika. 2e sem se nui hotela pošteno oddolžiti, ali, stisnila sem hitro zobe, pak pregrizla svoj srd. »Pojdite hitreje, kume?« sem mu rekla, »da krenemo od tu, ko jc itak že kasno. Ali pridemo do ! obeda v Jalševo?« »Nc \em.« jc rekel kmet. zganivši z rameni. *Ali moram prej v krčmo plačati svoje vino. Hotel sera tu dočakati drugega vlaka, ali ne pride morda ž njim učiteljica. No, sedaj ste tu. pa dobro.« Mož jc odšel iz sobe, jaz pa pred kolodvor, da vidim, kaka kočija mc ponese med bregove do mojega cilja. Trikrat sem sc, draga Hermina, pre-Križala pred svojo ekvipažo. Na sploh se govori, da velika gospoda nc marajo posebno za šolnike in literate, da iim celo ta ceh ni prav nič po volji; to sem vsaj čula stokrat v Zagrebu. No, mala jal-gcvaška gospoda ni v lem nimalo boljša od velike gospode zagrebške. Jasen dokaz za to jc bil voz, ki so ga jalševaški poglav. poslali pome. Navaden, ali najnemarnejši kmečki voz, draga Hermina, brez strehe, brez odeje, samo nekoliko sena, a pred vozom ste stale dve mršavi mački. Ti se, vem, v duši smeješ in meniš: Prav ti je. nesreča, ali ti nisem rekla, ne hodi v Jalševo. a ti si vendar šla!« Naj ti bo ta triumf, draga Hermina, mene pa ti čudni, nekoliko neprijazni prizori le nekoliko zbadajo in mc bedre na še veče junaštvo, na vztranejšo borbo. J&z ti to vse motrim z nekim kritičnim očesom, neko ironijo, ker čutim, da mi je duša vzvišena nad vsem tem in da slednjič zmagam. Trajalo jc dovolj dolgo, dokler se ni moj ko-čijaž povrnil in prižgal pipe, dokler ni namestil odej na konjih, dokler ni stisnil moje prtljage med seno. Jaz sem stala med tem. polna krščanske potrpežljivosti, na pragu kolodvora ter motrila pokrajino, ravnico brez izpremembe, sredi katere je stal po šabloni zgrajen kolodvor, a nekoliko oddaljeno ena najbornejih vasi na svetu. Tu, mislim, ni lepo niti tedaj, ko je vse bujno in zeleno. S pomočjo sluge sem sc srečno povspela na jelševaško ekvipažo, pri čemer jc moj vredni kočijaž povsem mirno stal. kakor da se to niti ne tiče njega; nu, ko sem stisnila slugi nekoliko dcsctic v roko, sc jc nasmehnil kočijažev obraz tako milo in drago, da sem se morala zasmejati. Zdi sc mi, da jc bil to prvi žarek simpatije do mene. Človek je gonil konje proti brdinam, ki so sc nam prikazovale od daleč pod snežnim svojim pokrovom. Borna konjiča sta po temu brezpotju, blatu in snegu letela brže. nego si moreš misliti, kar pa meni ni bilo po volji Sedela sem na kovčeku, a ker nisem imela nika-kega oslona, sem sc stisnila čim najbolje sem mogla. Veter je bril prav rezko, da mi je obraz gorel, roki in nogi pa ste bili otrpli in zmrzli. Pritrdiš mi, da taka vožnja nc more biti prijetna. raftati vsa sredetvt», da se prisili lc wvr5Hvi mirovne pogodbe. Lloyd George je nato jMrešel k naj važne jšc-bm» vprašanju, to je k vprašanju rusko - poljskega spora. Poljaka je povzročila zavetnike m že veliko skrbi — je rekel Lloyd George — *o-dia -zavezniki ne morejo ostati ob sirani -pri dotečevanju njene usede žc zaradi sebe, ker grozi nevarnost, da bol;«eviške čete poplavijo Poljsko in uderejo -proti nemški meji ter priključijo veliki Rusiji zemljo Jci pripada drugi rasa in drugemu narodu. Vsled tega ?a zavezniki sklenili na, kcnferenci v Spa .predložiti Rusiji premirje. Če pa bi Via Poljski potrebna pomoč, so zavezniki sklenili, da )i jo da jo, toda samo v svrho obrambe njenih upravičenih meja in njene neodvisnosti .In v tem smislu je pristal na zavezniški skle.p tudi poljski pooblaščenec. Lloyd George je nato govoril o Cičerinovem odgovoru na njegovo noto, o kateri je izjavi!, da je popolnoma skladna v nasprotstvu z Mike čele že blizu nemške meje. Medtem je tudi maižanka vlada protestirala proti temu, da sc je Bela Kun odposlal v Rusijo, toda avstrijska vlada je odgovorila, da je Rusija dovolila povrnitev avstrijskih vojnih ujetnikov samo »pod pogojem, da se izroče člani bdvše madžarske sovjetske vlade. Rusija bo postopala stemi ljudmi kot z zavezniki, dočim postepa madžarska z njiimi koi z zločinci. Avstri>ai želi živeti v miru z Rusijo in Madžarsko in se ni nikakor polastila kakih pravic Madžarske, ka lahko reši to vprašanje z Rusijo. V Budimpešti se medtem nadaljuje preiskava proti komunistom. Poveljnik bivšega vrhovnega štaba rdeče vojske Avrelij Stromfcld, je bil obsojen na dve leti in devet mesccev zapora za zločine veleizdaje in upora. Madžarska vlada poizkuša na vse načine, da bi se prikupila ententi. Novi ministrski p«: sednik Teleki je v svojem program nem £o\ort« ponudil ententi madžarsko vojni ko pomoč proti boljše viški Ru v nasprotje z Rosi jo, pač pa ieli. da bi se njeni »cdnoJoji s to državo ubol)saL. vkljub velikemu odporu enega dala javnega mnenja. Na podlagi zadnjega dogovora z tRiusifO ,e prispel na Dunaj zastopnik ruske vlade dr. Warszawsky. _____ Grčija vpoklicala pod orožje deset letnikov. RIM, 23. GrSko odposlanstvo sporoča: Poklicani' so pod orožje rezervisti letnika 1905, rojeni v pokra; nali stare Grčije, no^iaci iz 1. 1921. in osebe, ki so bile sprejete v grško državljanstvo cd mejnika 1918 do konca junija 1920, Vpoklicani so za 24. julija tudi pomorščaki, podvrže^ vojaškem^u naboru i. 1920. an rojeni L 1900., kakor tudi rezervisti prvih naborov iz I. 1916. in 1917. Ruske čete pred nemSko mejo. BEROLIN, 22. Listi avljajo, da je neinška vlada poslala v Pariz noto, v kateri prosi za dovoljenje, da sme poslati vojaštvo v pokrajine, kjer se bo vršilo l-an^sko glasovanje, in siccr v svrho ebrambe preti ruskim bo^ševiš-kim četam. Vesti z rusko - poljskega bc;ršču Javljajo, da je severno .kr^lo poljske vojske že obkoljeno in da se pujska vrjsi.a umika proti Suvalkiju, ki je oddaij-en cd pruske meje komaj 30 km. R u Sike predstraie so ba;e žc 40 km pired prusko mejo. Če se Rusom posreči, da vržejo Pel jake čez Bug, jih bedo zasledovali tako liltro, da sc fcodo Poljaki morali umekniti na nemško ozemlje. To dejstvo povzroča" ve' -ke skrbi Helferichu, ki je izjavil v komisiji za vnanje stvari, da je vojaška pc^edba sklenjena v Spa, neizvršljiva. Ce Ibodo pjlj.skc čete potisnjene na nemško ozemlje, jih to morala Nemčhj-a, držeč sc mednarodnega prava, razorožiti, za kar pa nima dovolj moči. Vsled tega obstoja možnost, da bo Nemčija posili vmešana v vojno, ker nuske čete cr za narodno c brprnbo je sklenil, priti v slike z moskovsko \'u;fo v svrho skie,riUc premirja. V ta namen jo l .lo poslano v Moskvo radictbrzojavno sporočilo. Sestavil sc je koalicijski kabinet ped pred-sedništvom Witcnia, pristaša ljudske stranke, in Dachitza, socijalista -kot podpredsednika. Princ Bapola cbdržii listnico ministrstva ^a vnanqe stvari. Poljske oblasti zapustile Tarncpol in Er©dy. DUNAJ, 23. Ukrajinski tiskovni urad javlja, da so vse poljske civilne obluSt; zopusl le Bro-dy in Tarnopcl v vzhodni Galici i. Polj. ki poverjenik za kolonijo je bnl ujel od ruskih čet. Vesti o nameravanih ruskih napadih na Češkoslovaško izmišljene. PRAGA, 22. Odposlanec ruskega Rdečega križa g. Gillerson je izjavil v -pogovoru z urednikom lista Praivo Lidiu«, da so popolnoma -izmišljene vesti, proizhajajoče iz poljskega vira, ki pravijo, da bo po dokončani zmagoviti vojni proti Poljski napadla Češkoslovaško. Gil-Icrson je priznal, da je naredil nanj zelo ugoden v tisk si jajen sprejem in -pogovor z ministrom vnanjih stvari dr. Benešem .ter izrazil prepričanje, da se bodo v kratkem vzpostavili pred izvrstni ednošaji med R-usijo in češkoslovaško. Slavka v Liberecu in Jablonccu. PRAGA, 22. V okraju Libercca in Jabla-ncca je izbruhnila stavka vsled (pomanjkljive prehrane. Tudi industrijalci so se izjavili solidarni z delavci in zahtevajo prost uvez sirovim Češkoslovaški listi protestirajo proti delovanju nemških naoijonalistov v svrho izpremembe stavke v političen boj preti češkoslovaški državi.___ Spopad {rane os Id h čet z emirom Feizalom. -Francozi zasedli Damask. PARIZ, 23. Agencija Havas javljči iz Pai-ruma z dne 22. t. m., da so francosko čete napredovale preti Damasku, ker jc emir Faazal odkloni -prejem francoskega ultimatuma. Francoske čete niso zadele ob crlpor. Smatra se da bodo do večera žc zasedle brlbove okoli mesta. Ekstremisti so se spopadi i s četami emira F; izala. Bilo je 20 mrtvih na obeh straneh. Francc-vke čete se pričakujejo za petek zvečer v Aleppu. Napadov na kristjane doslej ni bila.__ Irsko vprašanje, LONDON, 23. Maršal French, irski podkralj, in general Mac Ready, vrhovna poveljnik angleških čet na Irskem, sta bila poklicana v London, kamor sta prišla včeraj v svrho posredovanja o ukrepih, ki se morajo ukreniti v svrho vzpostavitve miru na Irskem. LIoyd George jc sprejel včeraj popoldne komisijo, ki mu jc predložila predloge Irske, odobrene na kongresu Trade Unions-. Uoyj Geo-jJe jc rjaviJ, da ie pripravljen uovol.il Irski kakv>ooj«bodi vladno obliko, ki se do-loii .N|KMaJiKnno. samo ped pogojeni, da ©slane Ir-ka sc*Uvcn dol britanske države, in da smrjmcJc in južnozapadna. Irska cnck avtonomne vlade, kakor £a im^jo domini fi- ___ Italijanska zbornica. Sc o bojevniških izgredih v Rimu. — Zarota vojnih oderuhov. — Razprava o izidu kenie-rence v Spa. RIM, 22. Napad * »bojevniške zveze na Avantijevo tiskarno v Rimu je povzročil lako hud odper soci j ali stične stranke in teko živahno razpravo v zbornici, da ,je vlada smatrala za potrebno, zavzeti odločno stališče proti nacionalističnim izgrednikom — v Rim j. Preti še hujšim bojevniškim zločinom v zasedenem ozemlju, kjer se nahaja italijanska vojska v imenu entente in imajo torej vojaške -in civilne oblasti velika večjo odgovornost za zločine, počete proti imetju ;n življenju nc-italijanskega naroda, zu katerega varnost so italijanske oblasti odgovorne zaveznikom, — proti krivcem teh zločinov ni makn^a i tali- V Trtta, fee 24. tffpt it*. EDINOST« MU 147- Stran III f&nskn vlada doslej niti s prstom, in oobef člao italijanske vlade in noben čLaa italijanske zbornice ni smatral za potrebno, da izpre0Q^*ri eno samo besedico v znak obsojanja sežiganja jugoslovenskega imetja v zasedenem ozemlja. Pričakovati pa bi bilo, da gos p. Giolitti in da pred slavitelji naroda pridejo vsaj sedaj, po sličnih dogodkih v Rimu, do zavesti, kaj se je zgodilo v Trstu in podrug-ih mestih zasedenega ozemlja in da bodo izvajali iste posledice pri nac. kakor jih cblrabljajo v Rimu. Nasproti dogodkom v Rimu je zavzela Gio-! '.! ieva vlada drugačno stališče. Predsednik zbornice je rzrazil v začetku seie svoje glo-b; k obžalovanje zaradi napada na Avantijevo ii 'tarno, posebno odločno pa je protestiral preti napadu na socialistične poslance. Povzel ie nate besedo ministrski .predsednik Giolitti, ki je rekel: Predsednik zbornice je izrazil ne samo mnenje cele zsbcraice, temveč tudi mnenje vlade, ki najodločneje obžaluje kršitve 1 teh parlamentarnih pravic, te žalitve narodnih zastopnikov, te divjaške napade, ki jih nc more upravičiti nikakršno čustvovanje, ne po-' litično, ne človečansko. Vlada bo s svoje strani naredila srvojo dolžnost in bo poizkušala najti ne samo krivce materijalnih činov, temveč ' tudi izpoibujevalce, ki — medlim - morajo obst3jati. Z nase strani zagotavljamo, da ne bomo imeK ozira z nobenim, in meti se, tkdor misli, da more vplivati na javno življenje v državi s pridobljenimi milijardami.'« Tukaj je dobro, če sc cmenijo nekatere vesti, ki se širijo po Rimu, z ozirom na zadnje izgrede. Gio-littij-evo glasilo »Tempo« ;e prines lo le dn: vest, da je pripravila zadnje izgrede organizirana družba vojnih dcibičk-u-jev, takozvanih Tjpescecani«, kaleri je na čelu bivši ministrski .predsednrk Nitti. Člana te družbe so v velikem strahu zaradi preiskave o vojnih pogodbah, tekom katere bodo marsikaterega ure d njimi prijeli za vrat, zaradi zakonskega rjčrta o poimenskih vrednostnicah, o obda-čenju ime-tja itd. in bi hoteli na vsak način i preprečiti "izvršitev Giolčttijevega finančno-^Npodarskcga načrta. Kct najboljše sredstvo v ta namen so smatrali na zadnjem tajnem sestanku v Genovi, ljudsko (gibanje. In v svrho izpod bujanja lega gibanja se 'podpira izzivanje meščanskih strank, se podpirajo anarhistična gibanja, sc koketira s socijalisti itd. Govori J se, da so bili udeleženci pri zadnjih iztgredah plačani za svoje delo < po 18 lir na dan. Izvajanja lista -Tempo« sa sicer zelo zani-miva, teda, nehote se mora pni, tem človek \prašati, kako da so poslali tudć varnostni organi in vojaki sotruar pa nikakor ni storila. Če »Tempo < trdi, da so bili udeleženo': pri zadnjih izgredih {med katere spadajo tudi izgredi drugod, ne samo v Rimu!) plačani za svoje zločinsko delo, mu prav radi verjamemo, dovoljujemo pa si dvomiti, da na imela tudi vlada tuka; svojih pr-i sto v, ker dTtsgače bi morali predpostaviti, da je vsa italijanska armada in policija ena sama 'korumpirana sodrga, česar pa' nočemo dn ne moremo verjeti. I Nelogičnost, ki izbija iz izvajanj lista »Tempo , oziroma Gioliltijevih izjav, če se p orno sli na potek zadnjih izgredov, je zapazil tudi ministrski predsednik Giolitti sam, ki je tekem nadaline razprave o napadu na Avantijevo . ti«Jtarno in socijaiistićne poslance odgovoril J na povdarjanje s strani socijalistov, da so se }iz0 edov udeležili direktno ali indirektno tudi {var sstni organi, vojaki in častniki, da se bo ^uvedla v tem oziru stroga preiskava, in da se Ihodo krivci kaznovali. Govoril je nato minister za vnanje stvari jSforza o svojem delovanj« na konferenci v Spa. ^ Izjavil ie, da je bilo treba veliko napora, dokler }e Italiji dovolilcr 10% nemške odškodnine, ker zavezniki so bili še vedno pod vplivom WiIsona, ki je bil določil za Italijo samo 7'5%, ioda ioončflo mu je vendar uspelo, in Italija je lahko zadovoljna v vsakem oziru z izidom konference v Spa, kjer se je naredil velik korak naprej na poti obnovitve Evrope. Pa govoru ministra za vnanje stvari je ministrski predsednik predložil zakonski načrt, glede odobritve saintgermainske pc'godbe, oziroma glede aneksije tridentinske pc krajine, ki se glasi: 1. Prvi člen kraljevega odloka od 6. oktobra 1919 je izpremenjen v zakon; 2. kra-'ljeva vlada je pooblaščena v popolno izvršitev priklopljcne mirovne pogodbe, sklenjene med Ilaii.jo in Avstrijo v Saint Germanu en Laye dne 10. septembra 1919 in katere odobritve so ebno burna ie bila razprava o rekviriranju žita v Calitriju. Socialistični. in klerikalni poslanci so poudarjLali, da so orožniki brez vsakega vzroka streljali na množico, in očitali vladi, da narejuje rekviriranje žita tudi v kra -ih, kjer vlada največja beda. Vlada je cbljubila, da bo uvedla preiskavo. Razpravljalo se je na to o znanem vojaškem sodišču v Trstu, kjer je ležalo dne 30. junija še 7423 nerešenih procesov! Agnelli, tajnik za vojno, je izjavil, da vojaške oblasti posvečajo vse moči za čimprejšnje dokončanje procesov, toda iraa^o velike težave, ker jim primanjkuje osobje! Razpirava o zakonskem načrtu glede pouaen- rodni doni« — prestralne. 2iva Avstrija je lićEM IIVILJO za dom. Naslov pove uprava. 60 skih vrednostndc se je nadaljevala tudi danes in ge bo nadaljevala tudi na prihodnjih sefah. Izgredi t Rhm. — Splošna stavka RIM, 22. Danes zjutraj je sklicala delovna zbornica zborovanje, katerega se je udeležilo n.- d 10.000 ljudi. Kmalu po začetku zborovanja, •.otela policaja, podpirana od vojaštva, raz-gnali zborovaloe, pri čemer je prišlo do streljanja in hudih spopadov. Veliko oseb je bilo aretiranih. Splošna stavka se je danes dokončala. Domače vesti. t Anton Pogorelec. List za listom pada. Kakor da ni dovolj vse druge nesreče, je začela še smrtna kosa posegati po naših najboljših hišah. V minuli noči nam je vzela moža, ki mu jc vse življenje potekalo v skrbi za svoj dom in pa delu in zvestobi za naš širši — slovenski dom na tem ozemlju. Pokojni Ante Pogorelec, posestnik in trgovec na Greti, je stal v prvih naših vrstah v klasični Naber-gojevi dobi velikih borb. Stal neomajno kot hrast in skala, kakor pač stoje kremen-značaji. Stal je pokonci v ljubezni in zvestobi, ko se je tam na Greti okolo njega skoro vse majalo in odtujalo naši stvari. A doživel je vendar, da so se tudi tam začele stvari obračati na bolje. Pokojnik je bil zvest soborilec v vsaki borbi, več let odbornik in zaupnik našega političnega društva. Časten venec na njegov grob mu spleta dejstvo, da je pre dkakimi dvajsetimi leti trpel v ječi edino radi svojega političnega prepričanja in svoje narodne zvestobe... To je pač — poleg tolikih drugih — najjasneji dokaz, kako nas je tista Avstrija... ljubila! Blagi Anton Pogorelec — počivaj v miru na grobju naših zvestih Barkovelj! Ljubil si nas z vsem žarom svojega srca in mi ti bomo ohranjali zvest spomin ljubavi in hvaležnosti. Hvala ti — nepozabni Anton — posebno na tem, da si nam ostavil vredngea naslednika v sinu Janku. Temu in vsej rodbini izrekamo najiskrneje sožalje. — Pogreb se bo vršil jutri popoludne ob 6. uri iz hiše žalosti na Greti št. 357 na barkovljansko pokopališče. Smrtna kosa. Dne 23. t. m. je umrla v Tomaju gospa Marija Žiberna, roj. Rože, mati Josipa Ži-berne, gostilničarja v Rcjanu (poprej znana gostilna Josip Kalalanova). Pokojnica je bila glavarica občečislane narodne družine. Izlasti sin ji Josip in soproga mu gospa Mimi sta znana tudi med nami, posebno pa Barkovljani po narodni svoji odločnosti. Vsej čislani družini izrekamo iskreno sožalje. Ali vsi božji....! Kakor da je neka višja sila lako hotela, se dogodkom v Trstu proti slovenskemu prebivalstvu skoro neposredno sledili v Rimu povsem slični dogodki, naperjeni proti socijalistom in njihovemu glasilu. Ista režija, isti i-gralci! Ali, neko ogromno razliko vidimo tu. V Trstu so tista divjaštva slavili kot velike čine junaštva, rodoljubne čednosti, kot povsem opravičeno reakcijo na (nedoživljena) izzivanja, skoro kot čin velikega narodnega odrešenja, tako. da bo dan onega terka z zlatimi črkami zabeležen v zgodovini Italije in italijanskega naroda. V Rimu pa se je izrekla uničevalna in splošna obsodba povsem enakih divjaštev. Obsodila sta jih vsa zbornica in vsa javnost; listi obsojajo dogodivše se izgrede; uvede se streg apreiskava, ki naj vse krivce, razgrajače in napadalce dovede k zaslužni kazni; vse škode, materijalne in moraličme se morajo poravnati; to tudi od strani vlade, ki ni poskrbela za javno varnost. Vlada bo postopala z vso strogostjo proti njim, ki so izzvali izgrede. Odredila je že kazensko postopanje proti vsem, ki so sodelovali na plenjenju in razde vanju. Giolitti je izdal najstrožje odredbe. To bi bilo vse prav in lepo v lepem skladu z opetovanim naglaša-njem Giolittija in njegovega prednika Nittija, da prva in neizogibna potreba v tem težkem času, ki ga preživlja Italija, je ta, da prenehajo vsi nemiri in izgredi, da se vspostavi popoln mir v notranjosti! Ker pa moramo vedno poslušati, da tudi to naše ozemlje je sestaven del Italije, vsled česar bi tudi naši kraji tvorili notranjost kraljestva, se nam zdi logičen zaključek, da bi morale oblasti istotako v Trstu kakor v Rimu obsojati take izgrede, jih preprečiti z vso rilo, ki ji je na razpolago, postopati najbrezobzirneje proti izgrednikom, ka-liteljem miru in reda in uničevalcem tujega imetja! A kaj smo v resnici videli, čuli in doživeli te strašne dni ravno od strani oblasti?! Zlikovci so imeli povsem svobodno roko in — izdatno pomoč brez katere ne bi bili mogli izvršiti, kar so izvršili. V Rimu naglašajo tudi te dni, da se svoboda tiska, svoboda besede, ne sme ovirati nikakor. A kaj se je zgodilo z nami v Trstu? Vdrli so — ukljub navzočnosti orožnikov — v našo tiskarno, razde-vali in pokvarili stroje; tobakarr.arjem groze, da ne smejo prodajati našega lista, in pošta ga — kakor se govori — ne odpremlja na deželo! Tu ne o-pažamo na sploh nikjer tiste svobode, ki sc Italija tako ponaša ž njo; svoboda tiska ne obstoja za Jugoslovene na tem ozemlju. In od nikjer ne čujemo potrebne obsojevalnc besede! Groze nam marveč še s — hujšim! Čudne sodbe si bo moral ustvarjati svet. Če že prištevajo to naše ozemlja k Italiji, potem bi se morali — ker tako bi še najlepše posvedočili to pripadnost — uveljavljati pravilo ali vsi božji, ali vsi hudičevi! Če nas že Štejejo kot italijanske državljane tedaj, ko treba vršiti dolžnosti, plačevati davke in pristojbine, potem pa moramo biti tudi mi deležni enake svobode in enake zaščite od strani oblasti!I Vroče jc — vroče! Celo v Ženevo v Švici se je moral--prosimo, pomislite, v taki grozni vročini — potruditi ubogi »Piccoio« po dokaze, da so se v našem »Narotdnem, domu« dogajale in skrivale strašne stvari — taiko strasne, da v resnic« m preestajalo drugega, nego da se to gnezdo vsega; zločinstva razdene in sežge doli do tal, da se odpravi ta permanentna nevarnost zet mir in varnost, za mesto in deželo in državo, za italijanstvo, za kulturo in civilizacijo, in za zdravje in življenje prek in prek mirnih in krotkih someščanov — rPiccolove* barve. Neki zaupnik lista »Journal de Geneve« mu je pripovedoval: kako da je v neki lepi majski neči dcepel oz Nabrežine ddi v Trst. Neki mladi »facchino« plavih las in slovenskega plemena (kako je oeki tisti od-j lični potnik vedel, da je »facchino« slovan-1 skega plemena? Saj se nam ne zdi verjetno, da bi se bila v lepi majski noči po slovenski j pogovarjala med seboj) — ga je zvito zavedel; v hotel Balkan«. Sprejeli so ga kar naj- j boljše. Okretne natakarice so letale od mize : do mize, prinašale pivo «n — govorile slo-venski. So bile iz Sežane, Postojne in Opčin.: (Zopet ne razumemo, ko moramo- poslušati; dan na dan o Postumia italia-nissima. Kako neki so prišle od tam natakarice, ki govore — slovenski? Dra^i »Pćccolo«: to se ne vjerna.) Vratar je bil ŠtajeTc in sin Kcrošice — štajerski Slovenec! V tem tipuje bila čista Avstrija, v nje kvintesenci, v nje kvadraturi: mešanica slavizma in germanizma — govoril je v vseh jezikih, ki jih zna! — Oddabnimo se nekoliko, ker že do tu so <£rozx»te, ki išh ie vseboval *lvia- strašila po isti zgradbi! Ah — ah! Pa poskušajmo dalje, kaj je še izvedel »Piccolts«. Oglasi in napisi so bili tudi slovenska. (Ali m to nekaj strašnega v — hotelu, v slovenski hiši?!)- Na stena je bil tudi zemljevid Avstro-Ogrske. (Brrr! V hotelu — pa zemljevid!) In čajte: na tem zemljevidu bivše Avstro-Ogrske so bile začrtane posamezne pokrajine! (Zemljevid, ki so na njem začrtane pokrajine, ki naj jih predoča — res, kaj tako strašnega je motglo biti le v hotelu j Balkan«!) Pa še nekaj: zemljevid je bil j razebešen taiko, da ga je bilo — lahko videti. (Ko se vendar v vseh — nenevarnih hoteLih zemljevidi razobešajo tako, da jih potniki ne morejo videti!) In sedaj prihaja najhujše: na stenah so bole fotografije Arza, Conrada, Him-denburga in pa < unser Kaiser« je bil tudi na steni!! — Vsa stara Avstrija se je bahatila v tem hotelu, v tej slovanski trdnjavi, ta'kto omraženi prebivalstvu. Ali ta Balkan je bil tudi — to .pa dostavljal xPiccolo < sam — nekoliko resničen Balkan, navaden karakter južnega slavizma z mnogimi »z« in ki je Italiji tako tuj. Častniki njegovega veličanstva kralja italijanskega so se zjutraj vzbudili, ko so jih vzdramile — stenice, pod odejami, ki so imele uvezene na og&h — dvoglavega orla. »Ta Balkan je bil — tako lepo zaključuje -Piccok>< — prava Macedonija... Mir njegovemu pepela! Da dozn-ai vse te strašne stvari, se je moral ubogi :>Piccolo* mučiti v daljno Ženevo, ko mu je bil ta Balkan z vsemi njegovima natakaricami, napisi, zemljevida, natakarji fn — stenicami tako blizu in vsak. dan pred očmi! Samo enega ne moremo prav razumeti: tega namreč, da so italijanski častniki tudi potem, ko so jih vzbudile stenice pod rjuho z dvoglavim orlom (rjuhe s 1ak£m nakitom, to je res nekaj* fenomenalnega) — da so ti častniki še nadalje stanovali v tej — Makedoniji, vse do njenega pogina teh dni!!! — Ubogi »Piccolo«! Težke naloge so inu naložili sedanji časi. Naloge, ki presegajo njegov mozeg, tako da sc mu neka j 'vrti in meša v glavi. Kajti pametni ljudje se ne smešijo s 'takim n3slanostrni! A s Pic-cclo'< pa ne spada v kategorijo tskr.h ljudi. In zato je gotovo uverjen, da je sedaj pedal končen in neizpodbiten dokaz, da je »Narodni dom« biLo treba sežgali že radi — stenic! Tudi stenice so — kakor vidimo — včasih Koristne živalice za ljudi, ki so v zadregi. Mi pa imamo le eno razlago, ki opravičuje >;PćcccIa«. Vročina je strašna ... da je glava težka in — motna!! SOBA za enega Via Stoppani 5. oziroma dva gospoda se odda. M. 51 POZOR: Prodam takoj spalno steljama. Opčine 378, L n. sobo z dvema po-48 IZREDNA PRILIKA. 1200 metrov blaga za moške obleke (dovoljen izvoz) 26 lir meter, odda J. Ji-ras & Comp. Trst, ulica Milano 33. 34 KUPI SE MIZARSKO ORODJE. Naslov pove upravništvo »Edinosti*. 35 ■M t M^M Hladnik Marila je včeraj po do!gi in mučni bolezni mirno v Gospodu' preminula v tolabi svojih dragih. Žalujoči soprog Josip, policijski uradnik v pokoju, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko izgubo. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v soboto, 24. t m., ob 15, iz hiše žalosti vule Tartini 8. TRST, 23. julija 1920. (51) Novo cocrebno podjetje Trst. Corso V. E. III. 47. PRODASTE SE dve zemljišči, (eno z vodnjakom) ležeči ob ccsti na ^Križiščeh^ pod Kaslvom, prikladni za gradnjo hiž. Pojasnila daje Rudoli Jc-lušič, Kastav 20. 36! KUPUJEM vreče ul. Solitaria 19. Margon. Po bridki in mučni bolezni je danes mirno KONTORIST1NJA s prakso, zmožna popolnoma slovenskega in nemškega ter nekoliko italijanskega jezika v govoru in pisavi, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo r.Edinosti«. 44 3616' spodil preminul naš ijub;jeni sin in brat Rihter Maksimilijan VIPAVSKO zafamčeno pristno belo vino prodaja: Kmetijsko draitvo v Vipavi po L 2'60 - 2'70 liter Iranko klet. 53 RUDEČO DETELJO inkarnatko in jesensko belo repo prodaja trgovina semen, Sever & Korap., ul. Machiavelli 13. 26 Žalujoča mati Karija« oče Ivan, sestra rija, bratje Avgust« Franc. Josip, Kare?« Albert in Marij ter drugi sorodniki naznanjajo vsem prijateljem iu znancem to bridko izgubo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, 25. t. m, ob 9 iz mrtvašnice mestne bolnišnico v cerkev sv Antona novega. TRST, 23. julija 1920. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. Z2.-1 ■■■ V.f«f »r - t Podpisani pot/tim srcem naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena mati ozir. stara mati, gospa Kozama ud. PollfaR roj. Štrukelj dne 23 t. m. po dolgi in mučni bolezni izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo, 25. t. m., ob 4, uri iz hiše žalosti na pokopališče v Šmarjah. V ŠMARJAH, dne 24. julija 1920. pop. (50) Družini Pališak-Gruntar. gr Elica Franetić Artur Gortz pl. Astein Potnim srccm naznanjamo pretuzno vest, da je naSa Ijub'jcna tašča, gospa mati ozir. stara mati In poročena Trst-Gradec. (49) Marija Žiberna roj. Hol© MALI OGLASI se račnnafo po 20 »totink beseda. — Najmanj!« pristojbina L 2.— Debele črke 40 slotink beseda Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor ilče službo plača polovično ceno. 22. t. m., ob 9. uri zvečer, po kratki in svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v majsko pokopališče. TOMA I, 23. julija 1920. Marica SvagelJ, Angela, hčeri. Mimi, Stanko, Elga, vnuki. mučni bolezni, previđena s svetotajstvi, v 72. letu soboto zjutraj iz hiše žalosti v Tomaju na lo- (46) Josip« Franc (odsoten), sinova. Mimi Žiberna roj. Votl?« sinaha. VRATAR, upokojenec, z majhno družino se iiče. Dobi tri sobe, kuhinjo in plačo. Pojasnila ulica Genova 12. 55 SEDLAR in sedlarski vajenec se iščeta. Skamperie, sedlarski mojster, Opčine. IŠČEM STANOVANJE v bližini tramvaja, s tremi sobami in kuhinjo. Dam nagrado 500. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo. 57 KAPITAL, minimum Lira 10.000.—, uz jamstvo prvovrstnih vrednostnih papira, sa učestvovanjem barem 50%-og dobitka, traži se. Ponudbe pod t Business«, Edinost. 58 VAŽNO ZA GOSTILNIČARJE. Prihodnji teden dobim večjo partijo isirskega črnega vina. Od tega bodem, kar ga je več kot za mojo rabo, razprodal direktno na pomolu Pescheria. Vino je izvrstno in po ugodni ceni, v sodih od 300 lir dalje. Pošlje se lahko tudi svoje sode. Vzorci in pojasnila: Štrancar, Sv. Ivan, Cesta na Lonjer 223. 59 V NAJEM se oddaste dve postelji, na željo tudi hrana: v ulici Molin grande št. 2, prodajalna j sadja. 60 j ZAHVALA. Vsem onim« ki so spremili našo nepozabno mamo« gospo Antonijo Verh na zadnji poti k večnemu počitku ter za vse prijazne dokaze sočutja izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Koseze pri II. fiistriei, 10. julija 1920. (45> ŽaBuioii ostali. yv . jit»c- •'.. --*■<*.' —.. ~ - --- .v-v«^-'. Brez vsacega posebnega obvestila. Potrtim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljnbljeni oče, stari oče in tast, gospod ANTE POGORELEC trgovec In poMftalk danes, 24. t. m. po kratki ia mučni bolezni, v 75. letu svoje dobe, mimo v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega pokojnika se bo vršil jutri, v nedeljo 25. t m. ob 6. uri popoludne iz hiše žalosti na Greti hšt. 357 v barkovljansko cerkev in od tam aa do« mače pokopališče. BARKOVLJE- GRETA, 24. julija 1920. Janko, Sin. Marija roj. Handftl, Sinaha. Anton, SargiJ, Vladimir, Dragetin, Marica, vnuki. Novo pogrebno podjetje, Corso V. E. III. st. 47 <5S) Stran IT »»EDINOST; štev. 147- V Trstu, dne 24. julija i Stavka težakov traja ncizpremenicno dalje. Do-sedaj so stavkali samo drvarji, a včeraj so se jim pridružile tudi dm£c stroko. Vzrok stavki je ta, da se ni mogel najti zadovoljiv sporazum glede dra-ginjskih doklad. Zapretje ladjarcice pri Sv. Marka. Nesoglasje, ki je nastalo med vodstvom rečene ladjarnice radi izvešenja ruske sovjetske zastave pri splavljenju ladje Ar«a», se je izpremenilo po dojan»kih napad ibproti inženirju Cossutti v nevaren spor. Kot prvo njegovo poslcdico naj omenimo sklep industri-jalne zveze, da sc zapre omenjena ladjarnica, dokler se nc najde podlaga za sporazum z ozirom na zadnje neprijetne dogodke. Radi tega koraka industrij;.lne zveze je delo v tej ladjedelnici ustavljeno, a nameščeni delavci so ostali brez posla. To je precej nevaren poizkus, ki ne more roditi nič dobrega ni za podjetje ni za delavstvo, dočim je nevarnost velika, da se spor lahko poostri in povzroči neprijetne poslcdicc za eno in drugo stran. — Znano jc, kako so 15. t. m. ob 10.30, ko sc je irael spustiti parnik »Arsa« v morje, postavili delavci v ladjedelnici k italijanskim državnim zastavam na parniku tudi nekolko rdečih zastav. Vodstvo ladjedelnice je zahtevalo, naj se rdeče zastave snamejo, čemur pa so se delavci odločno uprli. Vodstvo jc nato zahtevalo, naj delavci izvesijo šc dve italijanski zastavi, nakar pa so delavci odgo-rili, da so italijanske zastave že na krovu ir. če hoče kdo šc kakšno izvesiti, naj to stori sam. Vodstvo je nato dalo izvesiti zastave po nekem svojem etanu. Dne 17. t .m. jc zveza industrijalcev poslala zvezi metalurgičnih delavcev pismo, v katerem je naznanila, da bo predložila vprašanje dogodka državni organizaciji v Milanu, ker je neki član tukajšnje zveze metalurgičnih delavcev, ki je bil poklican, da posreduje, čestital delavcem, ko jc videl na parniku rdečo zastavo. Metalurgična zveza je pristala na ta predlog. Dne 20. t. m. se je vršil sestanek med vodstvom zveze metalurgičnih delavcev in člani zveze indutsrijalcev. Na tem sestanku sc jc sklenilo, da sc mora pri prihodnjih prilikah, ko se bodo spuščale ladje v morje, povabiti zveza metalurgičnih delavcev, naj pride s svojo zastavo, in da se mora opustili vsako disciplinarno postopanje proti delavcem zaradi dogodka 15. t. m. Vkljub temu jc vodstvo ladjedelnice dne 21. t. m. dalo nabiti proglas, v katerem je opozorilo dclavce. da bodo kaznovani zaradi onih dogodkov z denarno globo. Prišlo je vsled tega do znanih izgredov proti inženirju Corsutti. Dne 21. t. m. je zveza industrijalcev pisala zvezi metalurgičnih delavcev, naj potrdi njene ukrepe proti delavstvu, čeravno je dogovor od 14. .t m. določal, da se vsako postopanje odgodi, dokler ne pade razsodba posebne komisije. Zveza metalurgičnih delavcev jc opozorila zvezo industrijalcev na to pomankljivost, toda industrijalci so dne 22. t. m. proglasili zapretje in razdelili po meslu proglas, v katerem opravičujejo svoje postopanje. Uradne vesti. Proti tifusu in griži. Tukajšnji magistrat razglašat V zadnjem času sc je zopet pojavila v našem mestu. a posebno v okolici, krvava griža in ravno tako se je ugotovilo več slučajev trebušnega tifusa. Zdravstvene oblasti si prizadevajo z vsemi1 sredstvi, ki so jim na razpolago, v borbi proti nalezljivim boleznim. Da bi sc preprečilo širjenje, je potrebno sodelovanje prebivalstva. Griža in tifus ste nalezljivi bolezni, ki se prenašate od osebe na osebo potom odpodkov. Za prenašanie bolezni so nevarne bolnikove roke, roke strežnikov, bolnikovo umazano perilo, stranišče, vodnjaki z umazano vodo. sadje in zelenjava, ki je bila v dotiki z bolnikom. nevreto mleko, perilo, ki se je opralo v u-tnazani vodi. Za grižo so posebno nevarne tnuhe. ki se usedajo na odpadke od takšnih bolnikov in prenašajo potem bolezen na hrano... 1 reznost v jedi in pijači varuje od vseh želodčnih in črevesnih bolezni a posebno od nalezljivih. Naj se ne pije torej vode iz vodnjakov in nezavreto mleko, zelenjavo in sadje naj se dobro opere, a to poslednje je treba olupiti pred porabo. Iz trZaikega ilvtjenja. Banka oropana pri belem dne. Bankir zvezan in ubit. Ves Trst se nahaja pod vliskom strašnega zločina, ki se je izvršil na tajinstven način predvčeraj-Ssiim v ul. detla Borta na št. 2. Dotična hiša je, kakor znano borzna palača, a v njenem pritličju ima svoie prostore privatna banka in menjalnica g. S. Tavella in dr. Med drugovi g. S. Tavella je bil tudi komaj 23lctni Ardnino DAvanzo. Bilo je okoli 1 ure popoldne predvčerajšnjim, ko je šel mimo ri-č-enega zavoda g. Leander Stafler. stanujoč v ul. Vialc della III. Armata št. 2. Bil je dober prijatelj ravnokar imenovanega D'Avanza in ker je videl, da je banka odprta, je hotel porabiti priliko in sc zglasiti v zavodu, da bi pozdravil svojega prijatelja. Ko je stopil skozi vrata v bančne prostore, se je nemalo začudil, ker jc bilo vse odprto, a v pisarnici ni videl žive duše. Bilo je poklicu šofer in zaposlen pri tvrdki Haas & Via-ncllo. Ta poslednji je bil aretiran radi tega, ker so ga videli z njegovim kamijonom blizu mesta zločina. toda ni trajalo, ko jc bila oblast prepričana, da ne more biti v nobeni zvezi z roparskim umorom. Radi tega so ga zopet izpustili na svobodo, dočim so zadržali njegovo sestro začasno v zaporu, dasi je skoraj gotovo, da je tudi ona popolnoma nedolžna. Oblastim se je zdelo njeno postopanje čudno le v toliko, ker je zapustila pisarnico tik pred zločinom. In sedaj, kako se je moral izvršiti zločin? Kakor je bilo že zgoraj povedano, je imel umor)eni D'Avanzo obvezano glavo z prtenino. Krpa pa je bila namočena s kloroformom. Ako sta morilca ona dva, ki sta hotela menjati 100-dinarski bankovec, sta morala priti predvčerajšnjim zopc! v banko pod isto pretvezo. To pot pa je bila blagajnica odprta in g. D'Avanzo, ki je bil sam v pisarnici, jima je sprejel bankovec in šel k blagajnici, da jima ga izplača v lirah. V tem hipu sta vrgla nanj v kloroformu omočen prt in sicer na glavo, tako da se je nesrečnik takoj začel one-sveščati radi učinka tega strupa. Ko je bil v nezavesti ,sla ga nesla v goriopisani hodnik in ga tam zvezala. Ker pa je bilo gotovo, da pride zopet k sebi in ker sta sc bala, da bi ju izpoznal in opisal policiji, sta sklenila, da ga umorita in v to svrho sta mu prerezala vrat z nekim ostrilom. Na to sta opravila svoj posel in odšla. Preiskava, ki jo jc začela oblast z arctacijo strojepiske in njenega brata, se pridno nadaljuje, toda dosedaj brez pozitivnih rezultatov. Drug tajinstven umor na Kjadinu. Zaklal na cesti tovariša in zbežaL Predsinočnjim okoli 9. ure jc bil ves Kjadin razburjen in preplašen radi umora, ki se je izvršil blizu vile Vida št. 670. Dva mladeniča, največ po kakih 25 let stara, sla šla navidezno mirno eden poleg drugega navhrib. Tu pa tam sta sc malo ustavila in potem spet nadaljevala. Eden obeh mladeničev jc imel jopo slečeno in jo je nesel na roki. Za njima so šli domov neki Kjadin-čani in ti so takrat opazili, da jc tisti s slečeno jopo začel iznenada bežati proti ulici Michelangelo Buonarotti, dočim jc njegov tovariš ostal na mestu, nato se naslonil ob zid in nazadnje padel na tla. Nabralo se je precej ljudi in kmalu so bili na mestu orožniki iz ul. Rossetti, kakor tudi rešilna postaja. Zdravnik je mogel le ugotoviti smrt doti-čnega mladeniča, ki jc imel na prsih globoko rano z bodalom. Smrt, je nastopila tako hitro radi tega, ker mu je bilo srce prebodeno. Ta umor je tajin-stvene prirode že radi tega, ker ga je izvršil ta-korekoč prijatelj nad prijateljem, kajti, kakor je bilo povedano, šla sta oba mladeniča navzhrib skupaj, eden poleg drugega ter se prav prijateljski pogovarjala. — Pri umorjenem so našli vojaški potni list za v Brindisi in odpustnico izdano od mornariškega poveljstva in 22 lir denarja. Vodnlanskt! zadevo pred valnim soditfem. Danes traja obravnava pred tukaj, vojaškim sodiščem že peti dan. Prva dva dneva, torek in sreda, sta sc porabila za čitanje obtožnice in izpraševanje obtožencev. Prvi je prišel na vrsto tajnik »društva za socijalno izobrazbo« Rihard Benussi. Na vprašanje, ali jc hodil na deželo v svrho pro pagandc, jc odgovoril, da je šel večkrat iz Vod njana v vasi, toda izključno v zadevah konsumne zadruge, ki so jo bili odprli. Tudi Jugosloveni z dežele so se želeli pridružiti zadrugi radi tega, ker so mnogo trpeli od verižnikov. V društvenih prostorih je videl enkrat dve bombi in dve puški, ki jih je dal odstraniti. V društvu so se držala tudi predavanja v italijanskem jeziku za analfabete. — Obtoženec Nikola Dcmarin, ki je bil ranjen ob priliki iznenadne preiskave, doma iz Pule, prišel je v Vodnjan onega dne radi tega, ker je bila v Puli stavka, da vidi neke delavce, svoje tovariše. Ko so vdrli orožniki v poslopje in ko je slišal prve strele, je hotel zbežati na verando in tedaj je bil ustreljen v hrbet. — Dalje je bil zaslišan Roman Vičič, gospodar hiše, kjer je imelo društvo prostore. Onega dne ni bil doma, temveč v Toda njegova žena da mu je pravila, da so pribe-žali v stanovanje štirje mladeniči, ko jc začelo streljati. Prej so stanovali v hiši avstrijski vojaki in častniki. Pustili so precej orožja, ki ga je pa on vsega predal razen dveh revolverjev, za katere je prosil dovoljenje. Na vprašanje, kaj ve o luknji v podu, je odgovoril, da se mu zdi, da jo je izvrtal kovač Franc Pastrovicchio po naredbi orožnikov in sicer po dogodku. — Na vrsto je prišel Mirko Cubranič, občinski tajnik v Barbanu. Na vprašanje, kateri narodnosti pripada, odgovarja, da je Hrvat narodnjak, ali ima velike simpatije do socialistične stranke. Pri izpovedi tega obtoženca je prišlo do priličnega incidenta med branitelji in sodiščem. Odv. Zennaro je glasno protestiral proti temu, da sc zadržujejo v zaporu ljudje kot Ćubranić, proti akteremu ni nobene obtolžitve. Predsednik je krat-komalo in okrutno odgovoril, da še ima pravico pritožiti pri višjem sodišču. Bili so zaslišani vsi ostali obtoženci, ne da bi se spravilo na dan kaj novega in odločilnega. Značilen jc incident, ki je izbruhnil ob koncu zasliševanja. Ko je bil zaslišan fašisti. Nc ve kdo je vrgel prvo bombo, ali za Stojan Protič, da pristaje na izpremembo člena drugo je precej gotovo, da jo je vrgel obtožcncc Tommasini, katerega je prepoznal orožnik Pcsci. Bil je zaslišan še orožnik Canzanncllo, ki se je tudi skliceval na zaupnike, ne da bi jihn hotel povedati ime. Branitelji so seveda zopet protestirali. — Četrti dan razprave. Včeraj se jc nadaljevalo zasliševanje prič obtožbe. Major Armando Piana, izredni komisar v Vodnjanu. pravi, da ga je opozoril nekega dne stotnik Ferrara na neke protivoja-ške letake, ki so sc širili po okolici. Bili so pisani na stroj in v Vodnjanu da je imelo tudi društvo za socijalno izobrazbo takšen stroj: radi tega sc je mislilo, da so se ti letaki napisali tam. Pozval je orožnike, naj začnejo preiskavo radi teh letakov in tudi radi tega. ker so sc širili glasovi, da se pri- 15 volilnega reda v tem smislu, da se da uči-j teljeni pasivna volilna pravica. Rac&kalni klub je imel sejo, ka«lere so sc I udeležili tudi ministri Joca Jovanov ić, Stojan J Protič in Jankovič. Razpravljali so o politič-j nem položaju in o členu 15. volilnega reda. | Protič je predlagcl, naj se člen 15. volilnega reda izpremeni v toliko, da bodo imeli pasi\*no volilno pravico vsi javni uradniki, brez raz-lrke. čulo se je tudi mnenje, naj bi imeli pasivno volilno prav ico izmed državnih uradnikov sa-mo ministri, drugi je bil za to, da se pasivna volilna pravica razširi tudi na člane državnega sveta. Kako stališče zavzema Narodni klub, pravljajo demonstracije za 20. januarja. Na deželi je bila propaganda zelo živahna. Odv. Cosattini: — še mr znano. Toda bila je socialistična. — Priča: Znano je, da j Vesti iz parlamentarnih krogov o razvoju so Jugoslovcni skozinskoz narodnjaki ter imajo du- i krize so optimistične. V novi kabinet bodo hovnike in učitelje, ki so vsi narodnjaki. Ker je vstopili vsi stari ministri razun Davidoviča, gotovo, da niso ti ljudje dovoljevati boljševizma, jc ; {caterega bi nadomestil Draškovič. To vest po-cL-l.o Hn ™ iuiioslovensko in nroti- ^^ ^ ,Tribuna% (ki pjše> <},- — *----- logičen sklep, da je šlo za jugoslovensko in proti italijansko propagando. Odv. Zennaro: — Torej sklep. To jc torej sklep in ne dejstvo. G. Franc Postet, okrajni sodnik, pravi, da je bil poklican, naj izvrši izvid na licu mesta. Našel je vse v neredu. Pokažejo mu eno od drvenih bomb, ki da so služile obtožencem za vežbanje v metanju pravih bomb. Priča izjavi, da je to priprava za tolčenje polenovke. Popoldne je bilo zaslišano še več prič, med katerimi skoraj sainc uradne osebe, zdravniki, orožniki itd. Nobena ni povedala kaj posebnega in branitelji so jih večkrat spravili v očitna protislovja, kar je oh vsaki priliki izzvalo pa kak majhen incident med niimi in vojaškim pravdni-j kom. Razprava sc nadaljuje. Hranilnica In posojilnica o Dolini registrovana zadruga z acaihcjcno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. avgusta 1920 v šolskih prostorih v Dolini. se tovariši Davidoviča protivijo temu, da bi Davidovič zopet postal notranji minister, in zahtevajo na to mesto Draškoviča. Ta izmena bi bila neumestna bi jo .parlamentarna zajednica ne sprejela. Danes je fc-il Vernic pri Davidov iču in se je z njim razgovarjal o sestavi nove vlade. V Belgradu pričakujejo prihod Nikcle Pa-šiča, ki pride koncem lega meseca. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 19:10. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. NAČELN1STVO. V s'učaju nesklepčnosti prvega občnega zbora, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal v smislu § 33 zadružnih pravil brezpogojno. O7) Dopisi. Požar na Opčinah! Pred zaključkom lista smo prejeli: Danes ob 4'<. zjutraj se jc začul po vasi krik: pri Hribarju gori! Bilo je nekaj mimoidočih ljudi, ki so zapazili požar na srtclii desnega trakta velikega poslopja, sredi vasi, kjer sc cepiti ccsti na Sežano in Prosek. Poslopje je bilo nekdaj last g. Goriupa, a je v času vojne — kakor večina drugih posestev — prešlo tudi to v roke nekega Hribarja. Požar je izbruhnil nad gostilno g. Kalina, oz .nad brivnico. ki se nahaja poleg gostilne. Ljudje, ki so prvi zapazili ogenj, so pričeli tolči po vratili g. Kalina in kričati, naj za božjo voljo vstane, ker hiša gori. Lahko si predstavljamo kako sc je naš ubogi Kalin prestrašil. Hitro jc rešil svojo družico z otrokom in nato jc pričelo delo za rešitev ostalega in gasilev. A ni bilo časa. Ogenj sc je širil dalje in tako jc g. Kalinu pričelo vse navzkriž goreti. Tržaški gasilci so po obvestilu hitro dospeli z avtomobili. Ali vode ni bilo nikjer, kajti znano je, da je »Brojnica« skoro suha. Ker sc g. Hribar nahaja s svojo soprogo na letovišču v nekih toplicah, sta doma le hlapec in dekla in mi se čudimo, kako da ta nista znala pokazati gasilcem velikega vodnjaka, ki sc nahaja na dvorišču in kjer je kljub suši vode dovolj za vse Opčine. Šele po dolgem času, ko so drugi Openci opozorili ga- ■ silcc na vodnjak na dvorišču, so ga odprli in pri-; čeli delo. tako, da je bil požar ob 8 uri popolnima udušen in s tem zabranjeno uničenje ostalega po-1 slopja, iz katerega so pričele druge stranke že vse j prazniti na ccsto. Zahvaljujemo se torej tržaškim gasilcem, ki so sc zelo izkazali; zahvaljujemo vsem onim, ki so našemu g. Kalinu dali prvo pomoč. U-bogemu Kalinu in njegovi družini pa izrekamo svoje sočutje, ker on je pri tem najbolj prizadet. Želimo mu, da si čimpreje zopet opomore. V ta namen pa je dolžnost naših Opencev, da se držijo gesla: Svoji k svojimi Pogovor med Giolittijem, Sfotzo, Tittonijem in francoskim poslanikom Barrerejem. RIM, 24. Včeraj so imeli Giclitti, Sforza in Tittoni dolg pogovor s francoskim poslanikom Barrerejem. Pogovoru se pripisuje velika važnost. Po pogovoru je Tittorn odpotoval v San Sebastiano na ses-tanek svetu Zveze narodov, ki se bo vršil 28. i. m. Nova bitka pri Valoni. RIM, 23. Zadnje drvi je vladal nenavaden mir na albanskem bojišču. Bil je n*:r pred nevihto, ki je izbruhnila včeraj. Agencija »Štefani« javlja: »V minuli noči so vstaši z močnimi silami napadli na celi črti in vdrli na nekaterih krajih skozi žice v,je. Po številnih napadih in .protinapadih, 'ki so trajali 9 ur, se je našim četam, 'ki jih je podpiralo bredovje, posrečilo očistiti -postojanke od sovražnika. Vstaši so imeli velike (izgube.* Ivrfflta FRATELLI LOHAZZI je odprla zalogo (48) ist rskega* dalmatinskega in italijanskega vina pri gosp. Emiliju Šturm v Senožcicli. S, ecijalilcta izbranih likerjev. — Iropinovcc. Vermouth. Maršala itd. Ud. t^if Prodaja samo na debelo Zadnje vesti. Splitski, tržnikl, pullsRi, reški, Mlinski Zlatarnico In urarnica LORENC MACOR ul. Udine 26 (prej Belvedere) Ima na Uber vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naročila in popravljanja sploh po usodnih cenah. GospoflcrsKo-konsiimno društvo na Prošeka 54 • vv vse tiho in mirno, da je bilo človeka naravnosti Dominik Trevisan. ga jc vprašal predsednik med strah. Ker jc bil kot dober prijatelj gospodarjev ostalim tudi, ali je bil vojak pod Avstrijo. — Ne precej domač, je začel gledati sem in tje po pro- — se je glasil odgovor. — Kakor v Italiji — leče štorih, ne bi li koga našel. Ko je pogledal v ozek tedaj prvi sodnik — vsi zabušanti (tisti, ki se spra-hodnik. ki sc nahaja levo od pisarnice, tedaj se vijo po protekciji v kako udobno službo v ozadju mu je ponudil grozen prizor. Njegov prijatelj D' Avanzo je ležal vznak na tleh. roke in noge so mu bile trdno zvezane, usta zama«ena in tudi oči so mu bile prevezane. Na vratu pa je imel zelo dolgo rano od ostrila, a okoli njega cela mlaka daleč od ognja) so postali potem socijalisti. Proti tej izjavi je skočil odv. Padova rekoč: — Mnogo socijalistov je pustilo svojo kožo na fronti, dočia» jc veliko nacijonalislov, ki niso niti slišali puške. — Tretji dan obravnave v četrtek se je začeio zakrvi. Ves prestrašen je začel g. Stafler klicati na 1 slišavanjc prič. Kot glavna priča v celi zadevi pomoč in takoj so pritekli mnogi sosedje, da bi velja orožniški poročnik Augusto Errico. "Pravi, da videli, kaj se godi. Prišel je tudi neki poročnik se je širila propaganda iz Vodnjana tudi med Hr-kr. straže, ki je opozoril brez odlašanja oblasti j vati po deželi. Znano je, pravi, da so Hrvali na-in rešilno postajo. Čim so bile oblasti na licu mesta, sprotni italijanski zasedbi in radi tega je ta spora-je bilo prvo vprašanje po izvršenem izvidu, ali so zum med tem ljudstvom in obtoženci, ki s<> It ostavili roparji kako sled. Pregledali so obleko umorjenega bankirja in so našli, da je bila na enem mestu raztrgana. To bi izpričevalo, da se je nesrečni D'Avanzo v začetku upiral in branil, dokler ni podlegel. Toda ta sled ni niti najmanje razjasnila uganke, kdo so roparji in kam so zbežali. Vprašanje je tem težje, ker ni bilo o tem času nikogar v banki razen g. DAvanzo. Ako obstoji kaka zveza med umorom in tem. kar ve povedati sin g- Tavelle, Viktor Tavella, tedaj bi šlo za dva roparja. En dan pred zločinom sla prišla v banko dva človeka menjat en srbski stodinarski bankovec. Ker pa je bila blagajna zaprta, se jima ni moglo ustreči D'Avanzo je bil tedaj v pisarni in ravno on jc opozoril g. Tavella. da se mu zdi obnašanje teh dveh oseb sumljivo. S paznim očesom sta namreč pregledovala po banki tje in sem. Oba neznanca sta šla ven, a črez nekaj časa sta prišla spet nazaj z neko brezpomembno pretvezo. To je še bolj utrdilo sum g. CfAvanza. Po umoru nesrečnega bankirja so bili roparji gospodarji banke ter so jo seveda okradli. Delo jim je bilo zelo olajšano radi tega, ker, kot je bilo žc rečeno, ni bilo nikogar v banki, a posebno še radi tega, ker jc lijani, dajal misliti vsem in tudi njemu. Slišal jc. da se obtoženci izgovarjajo, češ da so se pripravljali na obrambo radi tega, ker so se bali napadov s strani takoimenovanih »demokratov«. Ta strah pa je bil neupravičen, ker jc demokratov lc malo in nimajo nobenih bojevnih nameriov. On da je izvedel po svojih zaupnikih, da so imeli v društvu orožje. — Tu je zopet nastal incident. Odv. Padova je zahteval, naj imenuje te zaupnike, kakor zahteva zakon od javnega organa, ali pa naj sploh molči. Vojaški pravdnik se je uprl tej zahtevi, nakar jc moralo sodišče sklepati o tem. Bila je sprejeta zahteva odv. Padove, toda priča je izjavila, da mu niso znana imena, ker ti zaupniki niso govorili z njim temveč samo z nižjimi. Znano je, da so bile v gotovem delu Istre prave roparske bande, ki so vršile nasilje nad vasmi. Ena takšna banda je napadla in ustavila na poli avtomobil, v katerem se jc nahajal pazinski civilni komisar in stotnik Pinni. Od tedaj naprej je opravljal s svojimi orožniki službo, kol da bi bila prava vojna. Razmere so postale takšne, da sc jc moralo proti temu društvu nekaj ukreniti. Zbral je 16 orožnikov, neke v civilni obleki in šel z njimi v društveno poslopje. bila blagajnica odprta. Izpraznili so jo popolnoma Prišli so do velike dvorane, ne da b kdo streljal vseh vrednosti in ravno tako so napravili tudi s predali. Vsega skupaj so odnesli 40.000 lir. — Med sledmi, ki so jih našle oblasti na licu mesta, je treba omeniti tudi en tramvajski list. Izdan je bil v ulici Scussa, a na njem jc bila označena ura 12. Policija jc izvršila takoj po zločinu dve aretaciji. Prva jc bila aretirana strojepiska zaposlena oropani menjalnici, 261etna Marija Blaškovič. nanje. Prvi pok. ki ga je slišal, je bila neka bomba na ulici. Za tem so sledili streli iz revolverjev in 1 pušk. Videl je enega orožnika ranjenega na tleh,! in tudi v notranjosti se jc streljalo. Pozval jc »u- j pomike«, naj sc nc zopcrstavljajo. in slednjič so : začeli prihajati iz dvorane z ^rokami kvišku«. Za tem je priča povedala šc. kako so našli orožje ia 1 bombe, kako so -našli enega mrtvega in kako so j svoje in drUgi dogodki. — Vladna kriza rešena? U L BELGRAD, 23. Ni tr«ba šele posebej omenjati, da so zadnji dogodki v Dalnuaclji in Primorju povzročili po celi Jugoslav ji silno ogorčenje in razburjen";«, ki se t« Izražalo shodih, kaiteri so se vrstili v vseh vetjih mestih. Italijanski pooblaščenec Galanli ije zahteval, naj da jugoslovenska vlada cdfetcdoioo an naj se opraviči zaradi splitskih dogodkov, toda vlada ga j« opezoriia, da bo odgovorila na njegov korak šele tedaj, ko to dokončana razprava o vzrdkih in poteku spl:tik:h dogodkov. Preiskav® zaradi splitskih dogokov vodi ameriški admiral Acdrews, un koAakcr je doslej znano, je ugotovil, da se niso dogodki vršili ravno tako, ka!kor se je pisalo v Italiji in da bo otaiijanska zahteva po odškodnini bržkone padla v vodo. Medtem je j ugaslo verska vlada odlečno mi-stopila v Rimu potom svojega zastopnika An-tonijeviča on pri vrhovnem svetu zaradi dogodkov v Trstu, Puli, Pazinu in na Reki. Vlada je opozorila zaveznike, da si prdržuie za slu- | čaj, da se poskrbi za varnost jugoslov enakega prebivalstva na zasedenem ozemlju, pravico, da brani na svo}o reko ugled in koristi svoje države. Vladna kriza, ki je nastopila vsled nesoglasja med strankami zaradi čl. 15 volilnega zakona, se, 'kakor se zdi, kma-lu reši. K prestolonasledniku ?o 'b-li pezvani Davidovič, dr. Drinković, dr. Korošec, Svetozar; Pribičević, Prcfcić in dr. Krizman. Vsi so po-J vedali regentu svoje mr.enjc, da je treba zo- j pet sestaviti koncentracijsko vlado. Davidovič ; je v imenu demokratske zajednice, Prctič .pa . vimenu svoje skupine predlagsl, da mora novo, vlado sestaviti dr. Vesnič. Nato je regent for- j malno poveril dr. Vesniču mandat, da sestavi, koncentracijsko vlado v čim krajšem reku. — Posamezni ^parlamentarni krogi so imeli svoje ; seje in sc posvetovali o taktiki in pogof h, s; katerimi t-i vstopili v koncentracijsko vlado . dr. Vcsniča. Davidovič je obvestil demokratski i klub o razvoju ministrske krize in o svoji av- i dnjenci pri prestolonasledniku. — Klub smatra, :da je potreben čim manjši program zadelo v parlamentu (in da je treba čimprej pre-rti k volitvam. Po njegovem mnen;u je bilo j treba samo sprejeti v parlamentu volilni zakon, pogodbe, sklenjene v Parizu »In dvanajstine do konca leta. Člani vlade bi se imeli sporazumeti o uredbi za izv.cz, o pokrajinskih vladah in o nameščenju političnih uradnikov. Kar se tiče člena 15 volilnega zakona, mislijo demokrati, da mora parlament rešiti to vprašanje in da vsa?c posameznik ^lasule po svojem prepričanju. Ko sc bodo posamezni parlamen-J tajni krogi odločili, bo Ve^ni/- začel pogajanja j z načelniki strank za sestavo konccntradTjsfce vlade. 7-Politrkavt piše, da to pot ministrska kriza nc bo dolgo trajala in da bodo vklopili v novi kabinet sfkoro vsi član: dosedanje vlade dr m mimaiia Pojasnila dale odbor. M1K0LIC Trst, ul. Udine 32 (prej UMm) (na vogalu nI. Lodovico Ariostoi Različna obuvala za gospode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter sc sprejemajo — naročila in poprave po ineri. — JADRANSKA BANKA Del. glav.: K 000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opaja, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vlog« na hranilne knjižicc ter jih obrestuje po 3'/s'/ . a v baneogiro prometu po 8 /,. Vloge, ki se imajo dvignili samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostae predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Cassa dl Rispa?mlot ul. S. Nicolo TeTeron : štev. 1463, 1793, 267t> Blagaina posluje od 9 do 13 Edino mazilo *dlno ki ohranjuje usnje in ga vzdržuje mehko. Skladišče v Trstu, ulica Torre bianca Stev. 12 - Telefon štev. 10 DREOSSI & C.-Trst Trg Oberdan štev. 1. □ □ Telefon: Brzojavke : DREOSSI, Trst. Poštno hran. račun It—55 ZALOGA: Proc'a jalna 14-57 Stanovanje 30—11 (20) Žefeznin, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Kuhalniki in štedilniki na petrolej. — Lesene grablje, srpi in kose ter zajamčeni brusni kamni. Ravnotako ie bil pretiran tudi njen brat Karel, po prenesli ranjene, ki da so jih med potjo napadli vcsniča. Ob priliki avdijence pri regentu ie izjavil mahalo za čevlje Podružnica w Trstu, ul. del Toro It. 10. — Telefon 31-32