Posarae ne Številke« Navadne Din —'75, eb nedeljah Din 1*—w »TABOR* Uuqa nek cUo, r—«m aedeljc a prunikev, eb It, eri m riiiliiuteen oa*le«l«rm «ba tor ftaa« menerAo po posti D 1*—> M iao* •mukio D 18*—, 4ooUnr|pEO mAm DUS m sW»«n D10*—k m mn mm .IABORJC* MARSOM JvSmrihtarmA PiBSffiauriSlalaMrrsmevier. 'C«na dastalrije štev. 01« r TABO ■Bi JL JSL i Pesanerae 5tevflk©» Navadne Din '*"V5, ob nedeljah Din 1*-—* UREDNIŠTVO a. oah.,. v MaV boru, Jurčičem «!. Mu 4, L omd-etropje. Teleta* iirterarK. It UPRAVA e» oehaj* e >U «l»w iA 4, prftnSe Sestanek SDS v Limbušu je v torek 20. t. m in ne, kakor je bilo pomotoma javljeno, v soboto 17. t. m. — Delavsko predavanje v Sladkem vrhu. Za nedeljo 11. t. m. je Samostojno strok, delavska Unija v Sladkem vrhu napovedala za svoje člane predavanje o zakonu o zaščiti delavstva. Ker je tovarna večina delavstva komandirala na delo* je bila udeležba žal mala. Predaval je g. Urbančič iz Ljubljane' in je tudi dajal pojasnila na razna vprašanja, ki so mu jilt stvili zborovalci. Veliko je bilo zlasti pritožb glede tega, da sc delavstvo sedaj žo dolgo časa nedeljo za nedeljo sili na delo. Delavstvo si želi večkrat takih predavanj. — Češkoslovaška za odpravo vizumov. Češkoslovaška vlada bo na mednarodni, konferenci za potne predpise, ki se bo vršila v ma.ju v Ženevi, predlagala, da vse države, ki se udeleže te konference, odpravijo vizum o in u peljejo enotne identitetne karte. — Boji 7ji Peking. Za kitajsko glavno mesto Peking so je za čel hud bo j. P rotil vladnim četam, se bore uporniške, ki' jih podpirajo tudi ruski beli gardisti. — Rojii se bodo odločili v prihodnjih dneh. Za 'velilko kitajsko državo bo njihov izidi sigurno zelo pomemben. — Političen noložai sc spreminja v toliko, v kolikor jc Nikola PašK poiaell svojo akcijo zoper Uzumovičevo vlado. Pa-šič napenja vse sile, da vrže svoja dva največja nasprotnika: Ljivbo Jovanovima! in Stjeoana Radiča. Seja radikaiskega glavnega odbora, ki bi sc imela vršiti dne 17. t. m., jc bila preleža na in se bo vršila nekaj dni kasneje. Na tej seji se bo baje odločilo Jovanovičeva usoda. Krogi, ki stoja blizu Nikoli Pašiomen, vendar pa je| ti 1 .... .....i——............. polagoma dobil svetoven sloves, ker nudi uvoznikom in interesentom vseh dežel najboljšo priložnost, da temeljito spoznajo švicarsko produkcijo. Zboljšanje švicarskega gospodarskega položaja se kaže v tem, da cene padajo, radi česar je potrebno opozoriti kupce posebno še na izvrstno kakovost pror izvodov in na ugodnosti glede dobave. Našim gospodarskim krogom priporočamo najtopleje obisk tega velesejma, ki dela re-klamo tudi po Jugoslaviji z letaki na postajah, uradih in v javnih lokalih. Na sejmu bodo dobili najugodnejši utis. V Bazlu bodo našli obiskovalci na kupu vse proizvode, ki jih Jugoslavija potrebuje. Trgovske zveze med Švico in Jugoslavijo postajajo vedno tesnejše, a poglavitna naloga bazelskega velesejma je ravn ,■> v tem, da pospešuje in vzpostavlja mednarodne zveze na trgovskem in industrijskem polju. Švicarsko blago konkurira danes, v ceni in kvaliteti celo z Nemčijo. To dokazuje tudi dejstvo, da so IX. velesejni posetili kupci 32 držav. Posledice ogromnega požara I. 1923. so popolnoma odstranjene in zgrajene so velike sejmske palače, ki v vsem odgovarjajo potrebam modernih sejmov. Obiskovalci letošnjega velesejma dobe legitimacije za brezplačen poset. sejmskih prostorov pri upravi bazelskega velesejma, pri švicarskih trgovskih zbornicah ali pa na švi- Mariborske vesli Higgjsiia m z aw£®OH?gi8busa Kaj sodi zdravnik o tem vprašanju. Prejeli smo in priobčujemo: V poslednjem času se pojavljajo vesti, da se bo v Mariboru kot nadomestilo za električni tramvaj vpeljal promet z avto-omnibusi. Proti tej nakani je treba s stališča hi-gijane vložiti najostrejši protest. Nikakega dvoma ni. da so v cestnem prometu- vsa auto-vozila največji ■ škodljivci ljudskega zdravja. Treba samo pogledati. kakšue oblake prahu potegne sleherni auto za seboj. Sedaj pa n^j pride še takšni nestvor z rednim povratkom vsakih 10 minut v eni in isti smeri in seveda samo po najprometnejših predelih mesta. Ali si je mogoče misliti večjo nadlego za naša sopila kot je takšen omnibus? Kdor ne verjame, naj pogleda za omnibusom, ki vozi med Mariborom in Ptujem, kadar v prav zmernem tempu vozi od glavnega kolodvora v smeri k Veliki kavarni. Ko ni ravno dežja in že 24 ur po dežju so vse este polne prahu, ki ga gumijevi obroči takega omnibusa igraje potegnejo v zrak, tako da se za vozi- MariboK 12. aprila. gar bode v oči. Vrtinci prahu,■ ki sc vlečejo za automobili, pa so 'čisto nedolžni, ker izpod automobiia slehem bacil skoči na vaš v fraku in cilindru, ni proletarec temveč je v vsakem pogledu nobel in zatorej absolutno neškodljiv. Če kdo misli, da pisec teh vrstic zato zabavlja na aiitomobilc, ker takšnega vozila sam nima. je v zmoti. RazvOj Privatnega orometa z avtomobili se ne da omejiti. Toda redni promet z aufoomnibusi po naših cestah se mora s stališča higijene ožigosati kot. skrajno škodljiv in ljudskemu zdravju nevaren- Dr. Fr. T. Or>. ure d. Kakor ziiano. je mariborska občina za sedaj naročila avto-onim" ■ buse zgolj za promet z okolico. carskem konzulatu v Zagrebu. Obiskovalci lom vleče ogromen oblak prahu. dobe švicarski vizum za polovično pristojbino. Legitimacije rabijo tudi za ugodnosti na švicarskih železnicah. Natančnejše Informacije daje brezplačno švicarski konzulat v Zagrebu, preradovičeva ul. 24. Tel.-interurb. 4—39. Kolikokrat so časopisi že protestirali radi pometanja ulic ob baje neprimernih urah. Toda kaj je metla takega ubogega flegmatičnega pometača proti neštetim drvečim avtomobilom? Seveda, tisti oblaček prahu, ki ga naredi uboga para cestni pomefač. je vsem v nadlego in vsako- 31. marca je odplula Fletnerjeva ro torna ladja »Ba.den-Baiden« iz Kiela v Ameriko. Ravnatelj Fletner je imel pred njenim odhodom govor o razvoju rotor- ne ladje. V ozadju sliike s© nahaja, linijska ladja -Hessen«, katero je potoma ladja prvo srečala v vodah Severnega Severnega morja. IConcert Gidie Syccarini Na gledališkem odru sicer nismo imeli pred seboj svetovne pevke, kakor so to napovedali plakati in reklamne notice, pač pa pevko prav dobrih kvalitet, ako nekaterih posebnosti ne jemljemo v poštev. Glasovni obseg je. običajen, kak«” pri kolpratuimih sopranistjnjah, zvočnost materijah pa je hila gotovo kedaj večja-Pevka, dokazuje temeljito bel-ca.nto šolo. koloraturne partije absolvira z lahkoto in jasno intonacijo. Vzpored je. vseboval v pretežnem delu arije »Meyerbeer, Ver* di, Donizetti, Puccini, Haendel) ter dve pesni Konjovi^evi. Tempi v predavartjil so bili boli mirni, gradacij, na dramatsko zamišljenih mestih sicer ni bilo, pač P* so sc uporabljale nijanse v. estetičnem prednašanju, taiko. da se je predvsem^' drugem delu vzporeda dosegel lep uči" nek, kojega je tudi občinstvo pripoznalo z živahnim aplavzom. Pri jezikovno tako pestrem vzpored« pa bi bili pričakovali večjo pažnio glede besedne kulture. Pravi-zanimivi sta bili še obe skladbi s spremljavo flavte (g. Bernard). Pri klavirju (k* je bil topot primeren) je sedel gosp. ;• Schonherr, ki je korektno izvršil svojo nalogo. Vsekakor bi bila pevka zaslužila boljši obisk,- ker tokrat je bil isti u-praiv obupno slab. Morda je k temu Pn' potnogel pri nas neobičajni in pretiram način reklame. —H. D. —o— 50. pedagoški SecSen v Mariboru aPedagoško-didaktiški krožek« v Ma* riboru priredi v dneh od 12. do vključuj 17. aprila 1926 v velik! kazinski dvoran' svoj If. pedagoški teden, ki bo razprav* Ijal o duševnem in telesnem razvoju na* šega otroka. 1. dan, pondeljek: Dr. Fran Toplak: D o*. jen«ek. , , 2. dam. torek: Dr. Karel OzwaId: Prea' šolska doba. 3. dan, sreda: Dr. Franjo Žgeč: Šolsk2 doba. . Jules Penar: Honorira Sama ni več vedela, kako stara je bila. Večkrat so jo vpraševali, pa se je namenoma motila, tako da naposjed sama ni znala natančno, katera letnica je prava. — Dobro poučeni pa so vedeli, da ima najmanje šest-inosemdeset. V zadnjem času se ji je pripetila težka nesreča. Neka njena vnukinja je moralno propadla. — In prvič v življenju — je rekla Honorina — ne smem dvigniti glave. Sklonila jo je, kakor bi jo bil kdo udaril. Vse je bila vajena prenašati: težko delo. bedo, skrbi in žalost. Mnogo otrok ji je pomrlo: nekateri so izginili brez sledu, nekateri so se ponesrečili, nekateri pomrli od kužnih bolezni, en sin je bil padel na nekem bojišču, vse to je prenesla, ne da bi io zmedlo, ali Sramote n! mogla prenašati. Zbolela je od sramu. Legla je v postelj, izgubila zavest in nikogar ni več poznala. Mislila je, da je konec in si je želela, da bi jo Bog vzel k sebi. Toda prišel je in odšel brez nje in znova je filo treba živeti. Za delo ni bila več sposobna. Sicer so se rodbine, pri katerih Je prala, okoristile z njeno boleznijo in sl najele drago perico. Morala bi se preživljati is prihranki. Čeprav je delala več nego sploh katera ženska na njenem mestu, ni imela niti [vinarja. Edino, kar ji je preostalo, ie bilo prosjačenje. — Zdelo se ii je sicer najtežje, vendar .pa se je tudi temu privadila ... j, , Zanimala me je — opazoval sem io in sc pomenkoval ž njo. Vedno je potrpežljivo odgovarjala, nikdar ni vpraševala; kakor hitro sem prenehal govoriti, je tudi ona utihnila. Bila je že tako stara, da je pozabila celo na svoj spol. Ni se zavedala, da je ženska in je cesto dejala: Ko sem bil še mlad, sem bil majhen, toda jako zdrav. — A kedaj ste se poročili, Honorina? ■— Ko sem bila stara štiriindvajset let. Lahko bi se bila poročila tudi poprej, ker sem bila dovelj prikupl.iiva. Hoteli so me. a jaz sem čakala. — Ali ste takoj imeli otroke? — Ne: dve leti po poroki sem živela kot gospodična: ko pa sem dobila prvega... Tu je morala prekiniti, ker je imela cel kup otrok, ki so večinoma pomrli in jih je opla, kovala, naštevala po vrsti, mešala in klicala pr> imenih. To je običajno trajalo precej časa in je postalo dolgočasno. — Ali ste ostali poštena? — To se razume. — Za časa zakona? — Za časa zakona in tudi kasneje. — Kasneje vam ni bilo treba. — Zakon traja vedno, je dejala Honorina. — Toda kljub temu se naidejo celo na deželi ženske slabega značaja. — Dobe se. — Ali jih prezirate? — Ne brigam se za nje. — Ali sovražite koga? — Koga bi lahko sovražila? — Pa — svoje sovražnike, ki so vam povzročili gorje. — ,Meni ni nihče storil kaj žalega. — A1i ste vi storili komu kaj zlega? — Hvala Bogu ne. Še tega bi manjkalo... Vendar se mi zdi, da sem sedaj na stara leta pričela zavidati pijance, lenuhe, svoje bližnje... — Ali se bojite smrti. Honorina? — Na smrt ne mislim nikdar. — Mogoče tudi ne boste umrli. Na to šalo so se ji zaiskrile oči pod rdečkastimi vekami, toda takoj zopet ugasnile. Nato se je malce zamislila in rekla: — Dovolj sem se namučila, a sem bila tudi vesela, smejala sem se ... — Vi? Kedaj? — Pri vaških svečanostih,, na svatovšči-nah, s pericami... — Čemu ste se smejali. Honorina? —- Smejala sem se, ker sem bila zadovoljna, ker sem se rada smejala in plesala. — Ali bi sedaj še znali plesati? — Če ne bi umrl moj vnuk Pjer. in če bi se bil jutri ženil, bi prva vodila kolo, in se smejala, da bi odmevalo... —- Nasmejte se malo, Honorina. — Ne moreni. — Pokažite mi vendar, kako se smejite. — Ne gre šiloma. — Zadovoljite me. Honorina. Nasmejte se’ — Naj bo, vam na ljubo se bom nasmejala ... Vzravnala se je, dvignila eno nogo, plosknila z rokama in trikrat siknila. — Dovelj, Honorina, dovelj! Iz črnih ust sc je videl le en zob, ki je iz-gledal, kakor kaineu na obali kake reke. — Povejte mi prav iskreno, Honorina: ali verujete v Boga? — Verujem toda ne ljubim ga več takoj! kot poprej... Zakaj nam jemlje danes to, k*f nam je Včeraj dal? Zakaj umirajo mladi P prej kot stari?... Celo moj zadnji vnuk je že umrl, a jaz še vedno živim... — Ne jokajte, Honorina, pojdete tudi ^ v paradiž za svojim vnukom. Rekel sem ji: »Ne jokajte!« ali starka ie imela solze le v glasu. Oči so ji usahnile, ji je umrl Pjer. Skrčila se je na stolu, zvila roke in še oprla na kolena s komolci. Čez upognjeno gl3v(’ sem videl njen grbasti hrbet..w sedela Ie nepremično. * Nič ni bilo opaziti v osamljen? hiši. Utihnili so skriti murni in ogenj na ogni*' šču je ugasnil. Nato je kokoš, ki se je sprehajala po rišču, prišla po stopnicah in nekolikokrat kljunila v zaprta vrata, zasukala vrat proti ok11'*’ a ker ji ni nič padlo pod kiju«, se je vri in odšla z dvorišča. Zastonj je pričakovala mačka, da 'l° ^ hrbtu pogladi znana roka. Vohala je po tožno mijavkala, a končno je zlezla na P strešje, odkoder sc ni vrnila.. Neko noč so miši pojedle' zadnjo dr° nico v shrambi in odšle iz hiše. j,l Pajki so pričakovali popolnega mir«. * pričeli presti pajčevine. Enakomerni zV0 je vznemirjal. pf4, Nenadoma je tudi ura prenehala trkati- ^ nehala jc iti tako nenadoma, kakor *10 ki umre stoje, ie da bi vedel, da je bolan-Hišno srce ni več Utripalo. ^o Kmetje so odrinili duri in so našli Honorino na tleh. Padla je na obraz in u. H?- I Qetrtek; HiusuiM SUih: Mladeniška I CtODcl* rapewf}’w« Skala:'Duševno za-| ostali otroci. & din, sobota: Dr. Romiro Bujas: O iz-ooru 'poklica. «A*S|f!f^av^a bcKio Povsem poljudna ter staršem m vzgojiteljem o-iroma -sploh vsem tistim, ki jim je pri 2 blagor nase mladine. Začetek preda-dnevno o*b 20. uri. tm!™2-ap0,Xed nov‘h prireditev v Ljudski 'LiWoi . velikonočnem odmoru bo 'Zauniverza zopet začela delovati. d’]e 22’ f' m- uai” napoveduje dov,wnje povitega umetnostnega zgo-o,ja’ Profesorja dunajske univerze ysowskega. >0 izvoru in razvoju umetiiosti« — z mnogimi skoipti- coslr« ! ini1' iza 23- *• m- Pa koncert fran-e ffJasbe. Izvajajo ga Kromer—MichL OffrU Glasbene Matice. Prejeli smo: 5kfenrl pev cc:a zbora Glas. Matice je dovoli "aKSVO" seii dne n- a'PriIa- da ne cerfii! ' erieniu članu nastopiti prikolice (vi E6?«* ’ini'la tu in izven Maribora, Škili naprej ne posefa redno’pev- nav/^J' Petja je čisto nov in je ®tio cin "vsakega aktivnega člana con-no sine qua non! C2mlilf(l, zanimanje vlada za šahov-Url - k,.bo v srcrfo 14. t. m. ob 8. Šfratia ° •tV '■^tavraciji Union. Tekma, Čer ;a Po ^>iPina]i. se bo dovršila isti ve-IsTn L,Se 0 tedaj razdelila darila. — ^Strif 'CTaIcC prhle"n seboj! 0 MeIh1,Naurava kana,a v Vetrinjski ulici. Biflatr^- . 9lna mariborska razpisuje jav-®aila ir v b. 13. uri jo je «odfcurila« lisice, v Herbersteini _ na Ptuisko po-^ So 3« m močvirja.. liro kasneje tržaški zas,edovalci in sc kmalu na ?^ličrwl»Ceslti priče,i razgu!bljaiti v naj-36 Že n?DSI,ieri' Naš a'vto- ,ast Pnglia Zg|vi!a V ,(>hovi zasledil sled lisice, ki je 0 v P0,1-*3 1,1 P°d železniškim Snx>diiiL-v '^pristopne gozdove okrog ‘vaii r,5llce' Jočno eno uro smo raziska-fon A,in;' v katerem je »vohal« tudi ba-a ie Pri smodnišnici. ka- gotovih, zgubil sled in zavil ra k^aini v111 ,sni.° bili nii'lisioi ves H .H na 'r>.n. .11 izza smodnišniec smo pri ^ na r>V , 'Z7a smoamsniee smo pri-i!'^Kcest°, ki nam ni izdajala ^aia,!-, • ^rc! tere" in vozila, ki so Ptuj i,n „,'n fKlhajala v smeri Maribor— u^ier cr ratl1l°- so zabrisala vsako sled. lcvJU ^lo več ugotoviti znakov za-^r)m rel]ico. p,rva ,t0 mesto, ne da bi opazila li-fvaipočeva ge i!Tlvozila mimo nje ga dr. mineval f« PO startu. Čas je !\T Vs’co PPenpLii ura' ko -ic ime,a ^on'a Pregainiaiil ^ 'e -*e 'Približevala. — liw.-?i;Smo’ ki imcl s sabo zaleplje- . 'Popoldaii v smeI odpret šele ob Ostanka ' V Pismu je bil fiksiran ®“SpeIem lovu čanem uspelem ali PoPoIodanH^0"1211'-'1,1, Knia,u P° K? m avtoniohnf se pru;c,i zb'rati mo-Vsi vozači*1« °CS v. smeri Proti ^ali, ali ,>ir' '1°,z napetostjo priča-da ie ! kat®TI Preganjalcev 'isica Toda niho^i rij. pol šestih je »lisica« privozih z velikim truščem in »renčanjem« na kraj sestanka, kier so jo preganjalci burno pozdravbaii. Športni »zvitorepki« je tajnik avtoklnba. g. Pugel irrcčii darilo, krasno srebrno dozo s kitil'sko einbk>nM> in z vrezanim datumom, nakar se je razvila prav prijetna zabava. Poslovodeči- podpredsednik'g.'Pi n t C r .ie imel len nagovor, v katerem je pozclra vil udeležence in zmagovalca lisico -grofa Herbersteina. Povdarjal je. da r?z-ni klubi prirejajo športne prireditve^ vendar je ta prireditev bila veliko večjega pomena, ker zbližuje članstvo dveh narodnosti. Če se bomo obojestransko spoznali, bo naša bodočnost na vseh, predvsem pa na gospodarskem polju, znatno boljša. Za izvajanja- je že! obilo priznanja. Po prijetirih družabnih razgovorih zasledovalcev z lisico in po plesnih točkah na pristno vaško »jazz-godbo«, se je pričela razigrana družba razhajati. Avto g. Puglja, pred katerim je vozila njegova soproga, ki je pri montiranju kolesa pokazala prav amerikanSko spretnost, je privozil v mesto okrog 10. ure. Nekaj u-deležencev tfe bilo tudi iz Celja, ki so se udeležili prireditve pod vodstvom klubskega predsednika, g. Majdiča. Številna udeležba je pričala, da iina članstvo obilo smisla za užitka polni šport in da je bila organizacija prireditve v jako veščih rokah. Upamo, da ta prireditev ne bo zadnja, ampak da bo prire-diteljem le v bodrilo pri nadaljnem požrtvovalnem delu za razvoj avtomobili-stike in motociklizma v naši oblasti. —n—— I.SSK. Maribor: SK. Ptuj 4:2 (1:2) Pokalna tekma. Prvo kolo pokalnih tekem je mogel »Maribor« odločiti v svojo korist. »Maribor«, ki je nastopil brez NVagnerja in HreSčaka I., je celoti popolnoma zadovoljil. Predvedel je precej mlačno, nekoristno ijrro. Predvsem ni bila na mestu liiperkombina-cija pred nasprotnikovim golom; to je pač stari greh mariborskega moštva. Napad sc je znašel šele v drugem polčasu. Zastreljal le celo dve »11* m. Obrambni trio dober, krilska vrsta slabeiša; dob.cr ie bij- topot le. Nik©!! ni bil najden ko« Schichtovega mila,- v katerem bi se mogla dokazati tudi le najmanjša potvorba. Nikoli ni Schichtovo milo poškodovalo kosa perila. Vedno je Schichtovo milo čisto in neškodljivo. Lahko bi ceno Schichtovemu milu tudi snižali, če bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati manjšo pozornost skrbni izdelavi. Tega ne storimo, ker naše geslo je neomajno: Schtchiovo milo je najboljše! Pristno le z znamko Jelena. Bergant. Mlademu Korošcu manjka rutine; priporočali bi mu malo več hitrosti in igranja 7, glavo. Grda njegova napaka je bvc-nje žoge z rokami. Marusig požrtvovalen; slab pa je bil predvsem v kritju. Napad je harnioniral. Omeniti je treba krili, predvsem Guia, ki je pokazal prav lepe zmožnosti na tem mestu. Unferreiter na desni zvezi dober; njegovi lepi streli pa so se končali žal v oijt.u. Srednji napadalce tupatam malo prfc-počasen, zlasti v podajanju žoge ni bil popolnoma , siguren. Miro nevaren. Kot strelcc .ne baš na višku. (Krasen je bil njegov vol!ey goal.) • Ptuj ie tipično borbeno moštvo in precej vigrano. Dobri sta predvsem obrambni trio in lev.) krilo. Nevarna v napadu sta Kopcic in srednji napadalec. Krilska vrsta slaba; poraz Ptuja gre predvsem na njen račun, ker oddaja žoge brezmiselno. Scortali za Maribor: Cmjo 2, Vodeb 1. Un-terreiter 1. Enajstmetrovki za Ptuj: Kopčic in Sostcr. Razmerje kornerjCv 0:3 za Maribor. Sodnik g. Oton Planinšek zelo dober, -az- —o— SD Rapid : SK Merkur 11:2 (4:1). »Rapid« je včeraj odigral drugo prvenstveno tekmo in zmagal z visoko goal diferenco. Golscare znaša doslej za Raipjd 5:21, ker je »Mura« izgubila z 0:3 a »Ptuj« s 3:7. S tem porazom je Merkur potisnjen na četrto mesto z 8 točkami, a »Rapid« na prvo s 16 točkami, dočim ima Maribor 15 točk. Igra je bila v obeh polčasih precej odprta. Tempo jo diktiral »Rapid«. Lepo igro so predvedli h alfi »Merkurja«, dočim je bil napad jako slab. Močno se je občutilo, da manjka Pollak, duša napada. — fudi goalman je stori! svojo dolžnost. »Rapid« je predvedel lepo igro. Hitri tempo napada in sijajna podpora halfov, sta mu omogočila zasluženo zmago. Glede Prvenstva v mariborskem okrožju mu menda že danes lahko prisodimo prvo mesto. —TT—* SD Rapid. Old boys : I. b. 2:1 (0:0). Predtekmo včerajšnje prvenstvene tekme sta odigrali omenjeni moštvi in predvedli skrajno ležerno igro. Sodil je g. Nemec, kakor običajno. Dar lahkoatletski sekciji ISSK Maribora. F oslovodeči podpredsednik mari-borskegaavitoklivba g. Pinter in ravnatelj ?.ta darovala lahkoatletski sek-siji LSK Al ari bora 100 Din. Prisrčna hvala' Ljubljana:Celje 4:3 V Celju se je včeraj vršila medmestna tekma- med reprezentancama omenjenih mest. Za Ljubljano je nastopilo kompletno moštvo ASK Primorje, ker so igralci »Ilirije« nastopili v prvenstveni tekmi za svoje barve. Domačini so nudili obilo odpora in so si mnogo prizadevali. Posebno trd oreh je bila obramba, ki je izborno branila svoje stališče. Napad je bil slabejši, vendar je predvedel dovolj smiselno igro. Gostje niso pokazali tega, kar se je od njih pričakovalo, posebno če primerjamo ogromen rezultat. ki so ga dosegli napram ISSK Mariboru. Sodnik g. Ochs je sodil jako dobro. 'P.' Hazena I.SSK. Maribor:reprezentanci Rapld-Merkur 3 : 0 (0 : 0). Včeraj dopoldan bi se morala vršiti tekma med omenjenima družinama, pri kateri hi kandidati za liazeno sodnike polagali izpite. Ker pa je bil delegat liazeno saveza naibrže prepozno obveščen, ni prispel in izpiti se niso vršili. Vendar sta dTUŽini kljub temu nastopili in predvedli jako slabo igro. Posebno »Maribor« ni imel nikake homogenosti in v prvi polovici izredno slab placcment. Napad se nikakor ni mogel vigrati. Najlepšo igro je predvedlo desno krilo. V obrambi pa .ic bila branilka izborna. Od nasprotnic sta sc odlikovali predvsem vratarica in levo krilo. Obramba je krila jako dobro. V drugi polovici je »Maribor« prišel nekoliko v tempo, vendar je predvedel mnogo slabšo igro kot v tekmah jesenske se-* zone. Tehnično so sicer napredovale, pred« vsem lovljenje žoge je bilo jako precizno, manjka pa jim orientacija v polju, predvsem pa pred golom. Sodnik je bil dober. —O— Francija : Belgija 4:3 (3:0). Včeraj se ie vršila v Parizu tekma med reprezentancama Francije in Belgije, ki je končala z nepričakovano zmaga Francozov,. Gledalcev 20 tisoč. Bavarsko južnonetnški prvak. • ^ odločilni tekmi ki se je vršila vč& raj v Miinchenu je Sp. V. Fiirth. podlegli F. K. Bayern s 4:3. Že pred pričetkom tekme je morala policija zapreti dohoda i rti ker je bilo prenaoofejeno i (.26.000 gledalcev) ^■i oU t V Marronn* Kultura m umetnost ko sliko našega narodnega vstajenja. Saj je bil ves naš narod tak »Pepeluh« in šele velika sila domovinsko ljubezni ga je dvignila na prestol. Igra bo dobrodošla tudi za šolske odre, ki jo bodo pa mogli vvprizarjaiti le v skrajšani obliki. Zgodovina slov- štajerske s Prekmurjem Kot VII. del zbirke »Slovenska zemlja* !e Slov. Matica pravkar izdala zgodovinski opis Slovenske Štajerske in Prekmurja Izpod spretnega peresa prof. drja Kovačiča. Pred nami se razvija vsa naša prošlost od kanienene dobe tja do mirovne konference v Parizu, kjer se je pisatelj mudil 1. 1919. V tem širokem okviru je na osnovi vseh dosedanjih pomembnih razprav in razpravic po novih vidikih zajeta celokupna zgodovina zelenega Štajerja in sosednega Prekmurja in sicer tako, da iz pričujočega orisa odsevajo hkrati važnejši evropski dogodki. Zlasti pa je pisatelj seveda posegel mimogrede v razvoj ostalih slovenskih pokrajin. Poleg velikopsteznih časovnih tokov spoznaš iz tega tehtnega dela obilico slikovitih podrobnosti iz vseh področij, ki bodo zanimale slehernega rojaka z juga ali zapada, posebno pa šo s severa ln vzhoda. Kdor ve, s kako vnemo se romanski ln germanski narodi bavijo s proučevanjem svoje preteklosti, ki bodi vsakomur učiteljica za bodočnost, bo moral seči po tem lepo Tipremljenem spisu, ki je navzlic velikemu nbsegu (422 str.) vendar izredno poceni |60 Din za člane, 70 Din za nečlane). —d— lehi in Slovenci V Bratislavi je nedavno i'zsla izborna študija dr. Franka WoLmana o slovenski diramui. Študijo je plisec posvetil Antonu Linhartu, prvemu slovenskemu dramatiku, čigar »Županova Micka« se je Igrala v letu francoske revolucije — 1789. Kritik »Lidovych Novin« pravi v poročilu.1 o tej knjigi: »Vso to dobo (t. j. 140 let od vprizoritve »Županove Micke« sem) se 'uveljavlja v razvoju slovenske drame zrnatem češki vpliv. Avtor »Zupanovi Micke« je po očetu moravski Ceh iz Ivančič Anton Tomaž Linhart, češke igre go se dajale v »lovauekih čitalnicah v šestdesetih letih, s češkim komadom (Svobodove »Smeri življenja«) se je o-tvorila scena na deželnem1 ljubljanskem gledališču. Ceha Inenann in Ik>brovsky « češkimi igralci sta dala Slovencem prvi stalni gledališki ansainhl. Češki vpliv je šmotremejši in trajnejši od vpliva sosednih Hrvatov in gledališkega življenja v Zagrebu in je sigurno eden izmed naj-Jepših dokumentov slovanske vzajemnosti. <( Kakor v dramatiki, tako se je češkii (vpliv mnogo uveljavljal v vsem ostalem slovenskem kulturnem življenju. Kašo glasbo so nam pomagali zgraditi Čehi. Vse to nam priča, da je ideja jugoslov.-češkoislova&ko vzajemnosti pognala baš med Slovenci najgloblje korenine. Zakaj ne bi tudi sedaj ostali v najožjih stikih s Čehi, ko se Čehi krasno razvijajo in nam lahko nude veliko tega, kar so preje nudili našemu izobražencu zgolj nemški viril _ ... Giede draimatike in književnosti pa bi omenili, da Cehi d^ines znatno J")olj za-nimajo za na£o liiteraturo in naš repertoar nego mi za češko. Koliko se samo prevajajo jugoslov. dela na češki jezik in koliko se prevajajo češka ua ^slovenski in »rbohrvatekti jeziki In naš repertoar t V Mariiboru smo videli bore malo čeških komadov, d asi jih je bogata 'zbira, k:i daleko odtehtajo plehko dunajsko blago. ~o— x Mirko Pretnar: V pristanu. 1926 Izdala in založila Tiskov i zadruga 7 Ljubljani. V času, ko so zlrinke čisite lirike prava redkost, je izšla knjiga »V pristanu«... pesmi mladega lirika, ki je že kot sotrudnik >Lj. Zvona« in »Do ma in sveta« vzbnjal pozornost. Ta knjiga nas spet povede nazaj v pristan tihe poezije, kakor je vzklila v dotik o z našo zemljo in ob dihu našega neba. To je čisti odmev resničnih liričnih doživetij, ki jim je tuje vsako hlastanje po duhovnih prenapetostih in neiskrenostih. Prav talko kot vsebina, ki ji je glavna “noj nežna erotika jn globoko občutenje u-tripov narave, je tudi oblika zaokroženo mirna in ubrana. Sploh je ta zbirka prelep pozdrav domovini, ki ga pošilja avtor iz Pariza, kjer živi že tret je leto. Zbirko toplo priporočamo vsem tistim1, ki so v naših praktičnih časih vendarle šo žejni prave umetnosti in radi vzame jo v roko tudi po opremi lepo knjigo. x Ivan Lah, Pepeluh. Narodna pravljica v šestih dejanjih — Zbirka gledaliških iger. Oder 14. »vezek — 1926. Str. 72. Založila Tiskovna zadirnga v Liiuibljani. V draimatski obliki je obdelal Ivan Lah znano narodno pripovedko o očetu, k'i je imel tri sinove: dva sta 'bila pametna a tretji je bil neumen. Rekli so mu Pepeluh. Ker je izpolnil očetu željo in stražil na njegovem grobu, mu je ta iz ročil srebrno piščalko. Žnjo se mu je izpolnila vsaka želja in piščalka mu je konečno pripomogla da si je v tekmovanju pridobil kraljičino za ženo. Pepe-luha so igrali v Mariboru in Ljubljani. Igra je vprizorljiva tudi na manjših odrih, lahko tudi v okrajšani obliki. “ Ideja igre je nacionalna in podaja neka PžE@»m§!!© X Tiskovni zaken drngod. Tudi drugod imajo tiskovne zakone, lcii so včasi jako čudni. Tako določa tiskovni zakon države Peru, da mora izdajatelj tiskanih publikacij, ki objavi spis. kateri ni v skladu z dobro moralo, plačati toliko globe, koliikor stane 1500 izvodov: v slučaju neizterljivosti pa mora štiri mesece pokopati mrliče na javnem pokopališču. X K^daj se začnemo starati. V »časopisu Č0;kyeh lekafiV: je objavil pred- stojnik zavoda za starostne bolezui prot’ dir. Eiselle razpravo, v kateri pravi, da se ne dajo določiti meje posameznih človeških dob. Približno se navaja 65. leto kot začetek starosti, so pa tudi tu individualne izjeme; star latinski pregovor pravi, da se starost ne meri po letih marveč po življenjski moči. Življenje slehernega bitja se deli na tri dele: dobo rasti, dobo zrelosti in dobo starosti, ko izginjajo telesne in duševne moči. Starost ln smrt sta natur n a pojava tako kot rojstvo. Zadnja življenjska doba je najtežja, ker mora človek zreti, kako boljin-bolj peša in kako gineva vse, kar je tvorilo vsebino njegovega bitja. Zato se smatra starost za nujno zlo, ki era je treba kolikor le mogoče odgoditi. G-mi grški modrijan Mimuermnos je prosiTbogove, da bi mu prihranili starost in mu dali preje umreti. Gerokomija ■— veda, ki se bavi s podaljšanjem življenja, se je začela že v starem veku, ko so si izvoljeni ljudje skušali podaljšati življenje z raznimi eliksirji in coprnijami; vendar pa že v teh eliksirjih srečujemo prve rahle slutnje o današnjih poinlaje valnih sredstvih. Tudi telesno toploto im magnetizem so že v davnih časih rabili v ta najmen. Cohausen piše v svojem traktatu ,iiz 18. stoletja;: Dih jetiičmikov je o-kužen in lahko povzroči bolezon; logično je, da mora dih mladih deklet vplivati ugodno. Ne sme se pa zaiti v intimnejše stike, kajti že stani Averhoes pravi, da je za starca, na j večje zlo mlada žena:. — Rochefoutcald meni, da je starost ti ra n ki pod smrtno kaznijo prepoveduje uživati mladostno veselje. Oni, kdor se ume starati, najde sčaisoma užitek svojih nevoljah. Pravilno hftgijensko življenje, bivanje na prostem zraku, telesne vaje, zlasti navadna telovadba in skrb za telesno snago, ohranijo š* dolgo mladostno svežost. Danes se ljudje kasneje starajo nego za časa naših prednikov: hvala, gre večji telesni bigi jeni ter hi.gijeni stanovanj in obleke. Težiki življenjski boji, združeni s pogostimi;, razočaranji, nas sicer utrujajo in pospešijo staranje, talko da .ie ?e Montaigne dejal, da starost zapusti več gub V na obrazu; kljub temu pa. na:1"®™ d ost n a obličja pogosteje pri 1 © • go pri bogatih ljudeh. To ..e zas .1«*»«U® preprostega in skromnega življenja-Premožni ljudje se preveč h. aa.jo, poznajo skromnosti pri jedači in P ^ in se radi tega hitreje starajo. . tiče zmernega uživanja Vitia.-SA * v starih letih ne vpliva sk0dl.nV0. iv0 J 104 leta starega Herbellota v^aa*! kjg. Ludovik 14., kako je živel, d® je P°sk() tako star. mu ,ie le-ta odvrnil. » > . sem bil 50 let star, sem zaprl srce 1 ^ pri klet.« Seve. tega. ne smemo napak. Malo alkohola vpliva v starin1 tih okrepčevailno. nezmernost pa J« sti še za starca pogubonosna. v X Ženska in diplomatje. Lalla derveldova, soproga znanega beljc1^ .. ^ politika iin predsednika II. interna •, nale. je izdala v neki londonski Z; svoje spomine na vojno. Gospa se je ^ m reč mudila med vojno del j casa Ameriki, kjer je nabirala priepevKe _ Religijo, kii so jo tačas opu st osi je ške čete. Po vrnitvi v Evropo so jo jeli razni antantni državniki in d1 P matje. P o i n c a r 6 je govoril z ' kor da bi govoril na govorniški triu Gospa ga je nekaj časa poslušal«« pa se je demonstrativno obrnila k 0 ^ Zdaj je Poimcare spoznal svojo in je govoriti tako kot se govori » malnim inteligentnim čl o veko®1; L1 o y d George je moral tudi ^ ^ gijčanki pokazati, , se Lloyd George slabo spozna v 3Sot* ^ no, mu je zabrusil: »No. da, zeodilo nekaj važnega. Leta 1871. je bilo til klaimiirano nemško cesarstvo«. — ,\px- janski d ržavnik V i v i a n i je Va» veldovi pripovedoval, da se je učil vorn išt.va pri igralki Karmelijd in da se še vedno uči vseh govorov , pamet, stoječ preid zrcalom. —' P" ^ andu občuduje Vandervel dova njege^ čudovito sposobnost., da vse hitro pi in da »na imetni krasne d°roro o čem, o oemiur ni imel pred nekaj dia., urami niti. Tiojma. Župančičeva „Bes^da 6 Zahvala. Za Izk.iz«no sočutje povodom izgube naše hčere oziroma sestre Pavle Grgič Izrekamo tem potom svojo Iskreno zahvalo vsem ki so pokojnico spremili k večnemu počitku, posebno darovalcem vencev In cvetlic, kakor tudi nosilkam in nosilcem krste. 7J3 M*rlb«r-Rad»«nje, dne 1?. aprila 1926. Družina Grgič RAZPRODAJA konkurzne mase I. Bal^h-a v Mariboru, Gosposka ulica 15, obstoječe ir galanterij, in modnega blaga, igrač ter raznega pletenega blaeia in drobnine se vrši od 14. t. m. naprei. Razprodajalo se bode po večjih ali manjših partijah. Trgovci se opozarjajo na ugodno priliko z ozirom na nizke cene. Ogled blaaa dnevno od 11—12 ure po prijavi pri Ironkurznetn upravitelju dr. Denilu Komavli. odvetniku v Mariboru. 702 1 i« ul mfoaffH AbmmH ahmubA Jgf^! lat T t»«1i »trtni mumiji™ a«J» laltraaiB« « twW. yw«W f» i» » itnontMi »tijii a—>' »t« hrfon»it<)» n -»in«, l»foryn« ta »«n>k.j. t nn u. »»tM* Prsšernu marib. mladini se dobiva v posebnem ponatisu po 8® ^ kos v na&i npravi. . Kupujte in dajajte mladini io ^ stvn! ^ mn ii mi hxct-i a n i'jmuuaintf*£ Pristooa!tc CMD! Marodni dom Štajerska klet »rvovratna vina, jeni hrani. KegiJISče. Oset znižane 7?4 Btavblkča Terno, Zrkovci, pri-prrrnit z« kolonijo, tndi posamezno na prodaj. Ponudbe: Kr*dU«a-st»Tb«a zadruga ,Moj-a«ir‘, RotoTSki trg. 717 Raaatava gradbenih vzorcev za cenaae malo slano-ranjike hile, s* projektira. Pojasnila daje „Mar»thn“, gradbeni oddelek, Kotovtki tr|r. 716 Kpalna seba, kompletna, je-Mat »oba, kuhinja, slike in razno drago aa prodaj. Naslov ,T opravi. ___________________719 fbleke, fiavlja, kuhinjaka posoda na prodaj. Naslov t apravi *Tabara'. 718 Uoltlmaclje — dr». naatar Ijanei lnifaaa cana — Foto at«ljO Japelj U., Aleksandrova * 9S IU, ,Trgov»ki r»dat*TOiJt: ,Vakoid*T Boladlaa. novinar. Srt r Maiibora, 722 .iv**