r
Izhaja vsako soboto zjutraj.
A
Uredništvo ,,Zarje" jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega računa štev. 64439.
v	J
Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina .Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
v-_______________________-
DOPIS.
To vprašanje se danes pogosto sliši. Vsi slutimo, da se v hrvatski Istri nekaj novega kuha, in zato se skrbno poprašujemo, kako je v hrv. Istri. Odgovor na to vprašanje je vrlo zanimiv, zato pa tudi odgovorimo točno in nepristransko.
Že nekaj časa sem se opažajo v hrvatski Istri sledovi novih kulturnih struj. Valovi kulturnega gibanja v naših sosednih bratih Slovencih, posebno na Kranjskem, niso mogli ostati brez upliva na nas in naše razmere. Zvezo med nami in tujino tvori inteligenca, ki se je vzgajala in se še vzgaja po raznih vseučiliščih. Na vseučiliščih pa je kulturni boj kar največ razvit. Dovolj je, da se spomnimo samo Wahrmundove afere, ki je bila dvignila toliko prahu. Ta kulturni boj je zapustil globoke, po večini žalostne sledove v srcih naših izobražencev. Že na srednjih šolah je naša mladina v precejšnjem delu skeptič-. na, agnostična, pa tudi očito brezverska. — Na vseučiliščih se te kali razvijejo v popolen cvet. Pridruži se še slepa strast, ki pomnoži to nezdravo duševno obzorje. Prepojen z idejami takega okoliša se vrača naš inteligent v domovino, da ji posveti svoje sile.
Tu moru njegova du«?. prestati krizo. Vrnivši se v domovino opazi, da se njegovi nazori križajo z nazori starejše inteligence, pa tudi z duhovščino, da ne govorimo o kmečkem ljudstvu, kar je samo po sebi umljivo. Kako naj se reši ta spor? Tu je mogoča dvojna pot ali se mladi inteligent aklimatizira novim razmeram, ali pa ide svojo pot naprej, kakor doslej. Do nedavno se je navadno godilo prvo. Na klic starih „Quieta mm movere" se je udal v javnosti v kitargijo, v zasebnem življenju pa kavarniški politiki in takozvanim narodnim zabavam.
V novejšem času so se začeli mlajši emancipirati od starih. Starejši so bili u ver j eni, da je sreča naše-
ga naroda v katoliški veri. Mladi so pa izraziti liberalci in ne marajo za „srednjeveško" katoličanstvo. Logično je tu neizogiben spopad med starimi; in mladimi, tako bi vsaj sklepal i$T pričakoval razsoden človek. No temu; pa ni tako. Starejši so se udali mla-; dim liberalcem, da velikokrat gredo Za nje celo po kostanj v žerjavico.' V zahvalo pa znajo ti mladi včasi krepko udariti po starih, kakor šb je to dogodilo o priliki debate o pazinskem konviktu: („Pokret", 29. decembra 1. 1908.)
V prošlem letu se je na ustanovnem shodu ferijalnoga društva „Istra" razcepilo istrsko dijaštvo v dva tabora. — Katoliški dijaki so si ustanovili ferijalno društvo „Dobrila", liberalci pa „Istro". Stari niso odobravali tega koraka k a-liških dijakov. Zakaj ne? —-Kar nič se jim ni treba skrivati za hinavsko solzarenje o cepljenju narodnih moči, saj je jasno kot beli dan, da je tem „v narodnem boju proti tujini osivelim glavam" upadel pogum, ko je bilo treba braniti narod pred pogubo-nosnimi uplivi, ki so se začeli zanašati iz tujine v našo tužno Istro poteh mladih, kulturnoboj nih akademikih. Pred leti so imeli ti stari menda več poguma. Saj imamo pozitivnih dokazov, da so tedaj istrski prvaki odobravali katoliški pokret ne »L-er med istrskimi Hrvati, kjer ga ni bilo, pač pa med našimi brati Slovenci na Kranjskem. V poročilu o drugem slovenskem katoliškem shodu ki se je vršil leta 1900 v Ljubljani, je tiskan tudi brzojavni pozdrav „Želimo najbolji uspjeh", podpisana sta pa Dr. Trinajstič in Dr. Kurebč. V isti knjigi je na strani 119 velevažen dokument, ki jasno kaže, kaj je mislil o katoliškem pokretu med Slovenci „otac istrskih Hrvata" dr. Laginja. Evo ga:
„Dr. Laginja, burno pozdravljen, v daljšem divnem govoru izraža prepričanje hrvaškega naroda v Istri in prinaša Slovencem pozdrave od Adrije. Krščanstvo je prva kulturna sila, ki je
iz barbarstva povzdignila narode do omike. Posebno mi Slovani smo dolžni Kristusovi veri veliko zahvalo, ker po njej smo se povzdi nili v vrsto kulturnih narodov. Zato pa je vse obsodbe vi eden izrek, da so cerkve na naših gričih znamenje sužnosti. Kam se nAj; bi obrnil ubogi Slovan, ako bi ne imel utehe v svojih cerkvah. Sedanja inteligenca (čujte istrski hrvatski naprednjaki! Op. pisca.) noče priznati avktoritete, a mi priznavamo av-ktoriteto naslednika Kristusovega rimskega papeža. Pravi kristjani smo le, če živimo tudi po tem, kar verujemo. Ljubezen mora nas prešinjati in s to ljubeznijo skušajmo pridobiti tudi one, ki so ločeni od nas, da se tudi dni oklenejo zastave krščanstva in z nami delujejo za vzvišena načela. Trdno pa se oklenimo svete vere in križ naj stoji kot znamenje krščanstva med Slovenci in Hrvati vsepovsod in naj nam vrh Triglava stoječ kaže pot proti nebu !“
Tako je govoril Dr. Laginja na drugem katoliškem shodu v Ljubljani in je s temi besedami izrazil tudi mnenje starih istrskih prvakov o „kranjskem prepiru". Teh njegovih besed se pa do pičice drži mlado katoliško gibanje, ki se je začelo v hrvatske m delu Istre. Tu ima Dr. i-.agin ja naj lepšo priliko pokazati, da je ostal isti mož, kakoršen je bil pred devetimi leti. Ge to stori, potem šele mu je za vedno zagotovljen od hvaležnega naroda časten naslov „otac istarskih Hrvata". To je dosledno tudi dolžan storiti, ker so sedanji nasprotniki katoliškega pokreta v hrvatski Istri prav oni, o katerih je bil leta 1900 rekel, da „nočejo priznati avktoritete". Proti tej inteligenci gremo mi v odločen in neizprosen boj in kdor hoče biti cel mož, naj se nam pridruži, da z združenimi močmi zabranimo nadaljno okužanje našega milega naroda.
V naši borbi nas osrčuje vera v zmagoslavno silo katoličanstva, ki bo
gotovo strlo buržoazijski liberalizem, ki ga predstavljajo hrvatski inteli-genti po istrskih mestih in trgih, in v kojega se potaplja večina istrskega dijaštva. V skupni borbi za skupne ideje podajmo si istrski Slovenci in Hrvatje roke in položimo s tem temelj močni bratski vzajemnosti na temelju istega krščanskega svetovnega nazora.	ISTRANIN.
jjlažena (levica orleanska 3va-na 8’ yirc.
S posebnim sijajem je bila na belo nedeljo v cerkvi sv. Petra v Rimu prišteta med blažene častitljiva služabnica božja Ivana d' Are, znana pod imenom device orleanske. — Slavnosti se je udeležilo ogromno število francoskih romarjev, okoli 40 tisoč vernikov z 68 škofi in mnogimi kardinali. Bazilika sv. Petra je bila za to priliko posebno okinčana, več podob je kazalo glavne dogodke iz življenja te blažene device. Pred cerkvijo sv. Petra je bilo zbranih do 86 tisoč ljudi. —-Francozi so združili s tem svojim romanjem tudi slovesno manifestacijo svojega verskega prepričanja.
Udeležili so se slavnosti z mnogimi zastavami in ko je sv. Oče eno teli zastav pred svojim odhodom iz cerkve poljubil, tedaj je dospelo navdušenje do vrhunca. Ves čas, dokler ni prišel sv. Oče v cerkev, so Francozi pobožno molili in svete pesmi prepevali. Ob deseti uri so se začeli cerkveni obredi. Ko se je prečital papežev odlok, s katerim proglasi Ivano d' Are med blažene, in se je začela peti zahvalna pesem, so zažareli tisoči električnih lužic in razsvetlili podobo blažene de vice, ki se je takrat prvič nad velikim oltarjem pokazala zbrani množici. Popoldne so zopet prinesli sv. Očeta v cerkev, kjer je molil pred podobo blažene device orleanske.
Blažena Ivana d’ Are se je porodila dne 6. jan. 1 1412 v vasi Domremy na Francoskem kot hči kmečkih starišev. Ni bila vešča ne čitanja ne pisanja pač pa jo je odlikovala velika ljubezen do Marije in do Sv. R. Telesa.-Na Francoskem se je takrat prav hudo godilo. Angleži so se bili v vojski polastili že ve ikega dela francoske dežele in proglasili enega svojega princa za francoskega kralja. Tedanji pravi francoski kralj je bil v največji stiski in se ni mogel niti dati kronati v mestu Rems, kakor je bila navada francoskim kraljem. Takrat pa je imela Ivana nebegke prikazni in slišala angelski glas, ki ji je veleval, naj gre ona na pomoč stiskani francoski deželi. Priprosta, takrat 17 let stara deklica pastirica se je naenkrat ojunačila
__________LISTEK________________
Kartuzijanski samostan.
Iz spisov Krištofa Šmida, prosto poslovenil Fr. Salezij.
XVI.
Vitez Krištof izve važne novice.
Ko se je poleglo prvo razburjenje vsled nenadnega svidenja, vpraša Krištof ;
„Kaj pa počne grofica Kamila Arno, nioja ljuba nevesta? Ali me je kaj obiskala v moji hudi bolezni ? Ali je bila pri meni,
| «o sem ležal nezavesten ? In: kdo je bil oni °brekljivi vitez, ki je govoril tako grdo o ^jej in me tako strašno pahnil s konja?"
Antonio" je bil moder mož in je sklenil, golčati o teh strašnih dogodkih, dokler se • ?o le dalo. Bal se je namreč, da mu ne bi skodilo nepričakovano razburjenje, ter bi jHegnil celo umreti. Vedel je pa vse natanko, ^ako in kaj.
Zato pravi:
. __ „Ljubi Krištof, nikar preveč ne govori, še preslab. Ti bom že vse povedal, kadar . 0 pravi čas zato. Sedaj ti bom pa prevezal 11 pogledal rane, potem pa glej, da zopet a8piš“.
Minoli so dnevi in minula tudi prvotna *abost viteza Krištofa. Vedno in vedno je
v, ‘ v puščavnika, naj mu že vendar enkrat 10ve.
! Vegovim v
je doslej znal vsaki pot izviti prašanjem, a sedaj se mu je zdelo
to odveč. Mirno ga je pripravil na to, kar mu je povedal, in mu potem najprej razodel, to, da je njegov brat Albert že prej poznal gospodično Kamilo in jo smatral za svojo nevesto.
„Moj Bog", vsklikne Krištof, „zakaj nisem vedel tega prej! In če bi bila tudi desetkrat lepša, niti mislil ne bi bil nanjo. Albert je ravnal z menoj tako plemenito in mi prepustil grad in posestvo Borovec; kje bi mogel biti tako nesramen in mu prevzel nevesto? Ne, nikdar ! Tu, Antonio, moja roka, jaz se popolnoma odpovem gospodični Kamili !“
„To je velikodušen sklep", reče puščav-nik, „in po tem spoznam svojega plemenitega Krištofa".
In Antonio je razpletal počasi, previdno celo zgodbo. Povedal je, da je oni vitez, ki ga je vrgel tako grozno s konja, njegov lastni brat Albert. Storil je to, ker ga ni poznal. Ko ga je pa spoznal in mislil, da ga je umoril, bil je same žalosti skoraj ob pamet m je pobegnil.
„Ah, ubogi Albert", reče Krištof skrbno. „Seveda bi me ne bil napadel tako sovražno, če bi me bil poznal! Sam sem tega kriv! Zakaj sem ga psoval! In vsaj vprašati bi bil moral, koga imam pred seboj. O, dobri Albert! V kakšnih skrbeh je pač! Preljubi Antonio, skrbite, prosim vas, da Albert čim-prej izve, da živim, in da se lahko poroči s gospodično Kamilo, če ni nobenega drugega zadržka".
Antonio je pohvalil viteza Krištofa, ker je bil tako spravljiv in je brž odpustil svojemu bratu. Ko je pa hotel izvedeti kaj več
o družini grofa Arno, je dejal stari puš-čavnik:
„Gotovo je tudi v Italiji jako mnogo uglednih, imenitnih, bogaboječih in pravičnih plemenitaških družin. Jaz sam jih poznam nekaj, katere spoštujem iz vsega srca. — Toda ona družina Arno med temi — žal — ni!“
Vitez se je nemalo začudil. A puščavnik mu je kmalu dokazal, da je govoril čisto resnico. Povedal je vitezu, da Kamila ni ljubila niti Alberta niti Krištofa nikoli za res in odkritosrčno, da se je po nasvetu svoje matere obema le laskala, in igrala ž njima samo zato, da bi z.nižala zahtevani vojni prispevek. Krištof je izvedel tudi to, da je bila Kamila že prej zaročena z nekim italijanskim grofom, katerega je s svojim zapeljivim vedenjem in žalostnimi prošnjami popolnoma omamila. Ta njen pravi mladi zaročenec in Kamila sta se često norčevala iz lahkovernih, poštenih Nemcev in jih sramotila.
„Jeli mogoče", zakliče Krištof, „da se pod tako ljubeznjivim in prikupljivim licem skriva tako črno, hudobno srce ? Ne, Antonio, vi ste se goljufali!“
„Jaz se nisem goljufal prav nič", odvrne Antonio mirno, „pač pa so mladeniške strasti vaju oba goljufale prav pošteno. Kolikokrat sem vaju svaril na Črnem gradu, zlasti ko sem odhajal, opominjal sem vaju oba prav očetovsko: ne dajta se jiremotiti blišču zunanjosti in lepe postave, marveč poglejta prej, če je srce dobro in plemenito. Še dobro vem, kateri izrek svetega pisma sem vama navajal: „„Goljufiva je prijetnost in prazna lepota; žena, katera se boji Gospoda, bode hvaljena"".
A vama moje besede niso segle v srce. Sedaj pa sta okusila sama, kako prav sem govoril".
„Res, Antonio", pravi Kpištof", vedno ste nama govoril resnico. Toda, kar se tiče Kamile, se motite, prav gotovo se motite. Kamila je najplemenitejše bitje na svetu. Če vse sleparijo, ona nikdar ne !“
Antonio se nasmeja in začne:
„Ljubi sin moj, ti si pa zares slep' in še gluh po vrhu. Vidiš, ne govorim rad kaj slabega o svojem bližnjem, a Kamilo ti moram pa že nekoliko natančneje opisati in naslikati. Ko je izvedela, kaj se je vama pripetilo v gozdu, se je prav zadovoljno nasmejala; dobro se ji je zdelo in všeč je bilo njenemu napuhu, da sta se dva tako znamenita viteza kakor ste vidva dvobojevala zanjo. Za vaju je bila to velika nesreča, a brezčutna Kamila je imela to za največjo srečo. No, pa saj Ti lahko dobesedno povem, kaj je rekla. Izvedel sem vse to od poštenega moža, ki je bil slišal na lastna ušesa. „„To pa je kakor nalašč"", je rekla, da je eden teh dveh vitezov obležal mrtev v gozdu, drugi pa pobegnil Upam, da se Krištof ne povrne več v to življenje, Albert pa ne* več v to deželo. Tako sem se obeh na enkrat odkri-žala! Ha, kaj pa naj bi bila počela, če bi prišla na našem gradu oba viteza skupaj in se zmenila med seboj ? Trda bi se mi bila godila! Sicer pa, kolika norost, da sta mislila, da pojdem iz solčne Italije z enim ali z drugim v mrzlo Nemčijo, koder ^bivajo v temnih gozdih sami medvedje ig njim^podobni ljudje. Ne za ves svet ne!““
ZARJA"
in šla pred kraljevega namestnika in ga prosila, naj jo popelje pred kralja, da mu razodene, kar je izvedela iz nebes. Iz početka^ ji ni hotel verjeti, ker pa le ni jenjala prositi, se je vendar le na vse zadnje udal, in spravil deklico pred kralja Karola VII. Dne 9. marca 1. 1429 je bil oni znameniti dan, ko se je Ivana prvikrat prikazala pred kraljem. Karol VII. jo je sicer z veliko častjo sprejel, vendar ji ni prej verjel, dokler ni posebna sodnijska komisija dognala, da so njena prikazanja resnična. Potem je stopila Ivana v železni vitežki. obleki z mečem v roki na čelo francoski vojski in jo vodila zmagonosno proti Angležem in jih povsod potisnila nazaj. — Največje njeno delo je bila osvoboditev mesta Orleans, od koder je tudi dobila ime device orleanske. Ivana d' Are je korakala na čelu francoske armade od zmage do zmage in peljala kralja Karola VII. k slovesnemu kronanju v mesto Rems. Ko je bil kralj v cerkvi kronan in maziljen, mu je stala devica orleanska ob strani z belo zastavo, na kateri se je blisčal napis: „Jezus, Marija11.
Ivana bi se bila sedaj najrajši odpravila domov, ker je dovršila svojo nalogo. Vendar je ni hotel kralj tako hitro pustiti od sebe. To je bilo slabo za njo, vendar tako je Bog pripustil. Kralj ji ni bil hvaležen, temveč se je dal voditi raji od svojih ministrov, ki so bili polni zavisti proti Ivani. Ta je bila kralju svetovala, naj udari pogumno tudi na mesto Pariz. Karol se je pa obotavljal in zamudil tako ugodno priliko. Francoski poveljniki so začeli blaženo devico vedno bolj zapuščati, tako, da je imela vedno manj zvestih vojakov krog sebe. — Ko je burgunski vojvoda Filip 1. 1430. oblegal mesto Compi-egne, je Ivana došla s svojo četo na pomoč, toda njeni vojaki so jo iz strahu zapustili. Ivana je bila ujeta. Burgundci so jo vlačili en čas iz ječe v ječo, konečno se jo pa prodali Angležem za 10 tisoč frankov. Sedaj je bila za Ang'eže lepa prilika, da se maščujejo nad ono, ki jim je prizadejala v vojski toliko zla in jih skoro potisnila iz francoske dežele. |
Sklenili so njeno smrt. Prepeljali so jo v mesto Rouen ter jo tam izročili podkupljenim sodnikom, ki so jo kakor čarovnico in krivoverko obsodili v smrt. Na trgu so napravili veliko gromado, sredi grom&de je bil kol, na kojega so privezali nedolžno devico, in jo tako izročili grozni smrti v ognju. Od-pustivši vsem svojim sovražnikom in poljubljajoč križ je umrla blažena devica Ivana d’ Are. Še na gromadi je pogumna devica zagotavljala :
„Nisem n|ti krivoverka, niti malikovav-ka, dobra kristijana sem, sklicujem se na sv. Očeta papeža. Glasovi, ki sem jih slišala, so res od Boga in vse, kar sem storila, sem storila po nalogu božjem11.
Ta zadnji klic umirajoče nedolžne Ivane ni bil brezuspešen, sklicala se je bila na papeža in ta ji je sedaj po skoro petsto letih dal zadoščenje, da zelo veliko zadoščenje, proglasil jo je blaženo v nebesih in prvi sam pokleknil in molil pred njeno podobo. Srčna želja katoliških Francozov, ki so že toliko let želeli videti svojo pogumno devico na oltarjih, se je sedaj spolnila. Navdušeno so katoliški Francozi v baziliki sv. Petra v Rimu pozdravljali sv. Očeta, zaupno so molili in klicali k blaženi Ivani d' Are : „Reši Francijo nikar je ne zapusti !“
Dal Bog, da se bi na priprošnjo uveličane device orleanske zboljšale razmere francoskih katoličanov!
Tako je zaničevala vaju in vajino domovino11.
Tedaj je vitez Krištof zarudel jeze in sramote. Oglasil se je njegov žaljeni ponos in bolelo ga je, da je bil on^in Albert tako ' osleparjen.
„O ti grda kača hinavska11, je zaklical, „njenega strupenega imena ne imenujem nikdar več! Kakšen norec sem bil! O Antonio, kar razumeti ne morem, kako sva mogla biti midva z Albertom tako zaslepljena in zano-rena, da sva zaupala in verjela tako niče-murni hudobni ženski! Kakšni nesreči sem ušel! Kako bi bil mogel živeti, ko bi bil za vedno navezan na tako strupeno zvijačno žensko. Da sem padel s konja je zame zares velika sreča! Bolje je, da se vrnem domu s strto roko, ko pa da bi bil ob svoji roki privedel v rojstni grad svojih pradedov tako pošast, ki je znala delati in kazati angelja luči. Oh, Antonio, niti povedati Vam ne morem, kako strašno me je sram! Mojega brata in mene bodo imeli povsod za babjeka !:l
„E kaj še11, brž pravi Antonio, „tega ne bo trdil nihče. Tako v mirnih pogajanjih kakor v vojski sta pokazala obilno razsodnosti. Mislim, da jih je i v nemški i v italijanski vojski le malo, ki bi se mogli v tem meriti z vama. A sama sta skusila, kako strasti za-slepe človekov razum. Od grofa, kot prihodnjega zeta, sta zahtevala premalo denarja, zato pa od drugih več, kaj ne? Ali je bilo to prav? Glejte, tako vaju je strast zmotila tudi na poti poštenosti: ni bilo prav in pravično in pošteno, kakor se spodobi vitezom. Zato pa mora tudi najbolj pameten človek neprestano krotiti in nadvladati svoje strasti, sicer izgubi pamet in tud' glavo!“
politične vesti.
AVSTRO-OGRSKA
V	torek je imel naš državni zbor prvo sejo po veliki noči. Vstopivšega ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve so radikalni Čehi sprejeli s „fej11 in „abzug11-klici. Viharni prizori so bili potem med predsednikom, vlado in socialnimi demokrati, ko je predsednik čital neki policijski raport, po katerem sta bila pri neki demonstraciji dva socialno-demokratična poslanca aretovana Na to je govoril ministrski predsednik Bie-nerth. Govoril je o rešitvi bosanskega vprašanja. Da se je ohranil mir, je zasluga cesarjeva. Omenivši najnovejše dogodke v Turčiji je rekel, da Avstrija želi Turčiji dolgo in prijetno vstavno življenje. S Srbijo in drugim balkanskim narodi hoče Avstrija živeti v miru in prijateljstvu. V ravnokar preteklih zelo resnih časih smo se pa prepričali, da je dobro oborožena in pripravljena armada najboljša hramba države. Zadnji dogodki so pa tudi pokazali, da Avstrija ni na smrt bolna, kakor se je vobče mislilo, ampak da se pre-raja in da hoče živeti. V času nesreče se je pokazalo, da so avstrijski narodi edini, ki jih kliče domovina za hrambo.
Potem, ko je Bienerth naštel naloge, ki jih bo moral parlament rešiti, in sicer bosansko predlogo, državni proračun, državni finančni načrt, premembo poslovnika in razne trgovinske pogodbe, je na vzgledu pomir-jenja med Hrvati in Lahi v Dalmaciji, pozval zlasti Čehe in Nemce, da se sporazumejo. Dalje je izvajal, da je avstrijska vlada odklonila kartelno banko in da so sploh ravnokar prestane krize našo državo poučile, da je vedno bolj trdna in močna. Nato je zbornica razpravljala o rusinskem nujnem predlogu, da se deli ministrstvo za Galicijo v poljsko in rusinsko ali pa naj se odpravijo ministri-rojaki. Predlog je padel.
V	sredo v seji pa je predložil finančni minister Bilinski svoj finančni načrt. Z zvišanjem davkov zlasti na žganje in pivo hoče minister zvišati dohodke države. Minister hoče na ta način preprečiti, da bi izkazoval državni proračun primanjkljaj, s temi novimi dohodki pa hoče tudi pomagati posameznim deželam, ki trpe vsled slabega finančnega stanja, na ta način, da jim bo nakazal vsako leto gotovo svoto. Ta svota bo znašala 1. 1910. vsem avstrijskim deželam 105 milijonov kron. Ta predloga bo najbrže zadela precejšen odpor v zbornici, zlasti se protivijo poslanci iz severnejših dežel zvišanju davka na pivo.
Že zadnjič smo izrekli nado, da bo parlament navzlic mnogim potežkočam vendarle deloval. Takoj prve seje parlamenta kažejo razpoloženje poslancev za delo. Ne mala zasluga je to ravno našim slovenskim, v prvi vrsti katoliškim poslancem. Na prizadevanje dr. Šušteršiča se je osnovala „Slovanska jed-nota". Kakšen vpliv ima le ta na položaj v parlamentu, nam pojasnuje članek, ki ga je prinesla v torek veleugledna krščansko-soci-alna „Reichspost11. Članek govori o razpoloženju posameznih strank za delo v državnem zboru. Celo češki radikalci so se umirili, pravi. Zasluga je „Slovanske Jednote11. Očividno jej da je prešlo v „Slovanski Jednoti11 vodstvo na okretnejše Jugoslovane, ki v politiki računajo bolj z realnimi razmerami. Politika jednote je s tem zadobila bolj državniško obliko, kar bo ugodno uplivalo na ves parlament11. Naši poslanci so lahko veseli tako lepega spričevala iz vrst narodnega nasprotnika. —
Ogrska vlada je podala demisijo, kakor smo že zadnjič poročali. Minister Košut je
Sedaj je učenec učitelju pritrdil popolnoma in rekel:
„Slave bogat se ne vračam domu, pač pa izkušnje dokaj bogatejši. Kakor hitro se mi zaceli rana, se napotim domu, koder bom vendarle kaj dobrega storil, kakor upam11.
„Dobro si govoril, ljubi moj Krištof, stori, kar si sklenil. — Za vojsko nisi več, a bodi doma dober gospodar in opora staremu očetu11.
XVII.
Vitez Krištof se vrne v domovino.
Ker je Antonio le prosil in prosil, je ostal vitez Krištof celo jesen in tudi čez zimo pri svojem ljubem, dobrem prijatelju in učitelju. Med tem pa je puščavnik jako skrbno povsod poizvedoval za Albertom. Veliko veselje bi mu bilo, ko bi imel oba brata svoja prijatelja in učenca vkup pod svojo streho, Pa Albert je bil že dal slovo vojaškemu stanu in zato je bilo vse poizvedovanje brezuspešno.	,
Ko je pozneje cesar izvedel žalostno zgodbo obeh bratov, je bil silno razjarjen. Goljufivo hinavsko Kamilo je dal zapreti v nek jako strog samostan. Njeni stariši so pa morali plačati celo svoto vojnih prispevkov, kakor jo je bil cesar določil sprva. Kar nič jima ni popustil. Ker sta pa grof in grofica oba viteza z lažjo opeharila, morala sta plačati vrh tega še veliko denarno kazen.
In prišla je pomlad. Tedaj se je vitez Krištof poslovil od dobrega samotarca. Ves
navel v konferenci neodvisne stranke kot vzrok odstopa to, da ministri, pripadajoči ustavni stranki (Wekerle, Andrassy), niso bili istih misli z ministri neodvisne stranke (Košut, Apponvi), ki so se odločili za samostojno ogrsko banko, potem ko je cesar odklonil njih zahtevo po kartelni banki. Kriza je jako resna, izhoda iz nje še ni videti. Košu-tova stranka bo najbrže močno trpela vsled krize. L. 1906. je cesar pozval v vlado člane neodvisne in ustavne stranke s pogojem, da upelje ta koalicijska vlada jednako, splošno in tajno volivno pravico ter da ne stavi svojih jezikovnih zahtev glede na vojsko, pač pa da ob potrebi zviša število vojaških novincev. Nobenega teh pogojev pa dosedaj ta vlada ni izpolnila in tudi ne kaže volje, da bi jih hotela. Zato pa zahteva cesar sedaj od parlamentarne večine, da te pogoje pošteno izpoln . Kriza je pa tudi pokazala, da Avstrija lahko vstrahuje Madžare samo če samozavestno nastopi.
BALKAN.
Novice iz Turčije preplavljajo sedaj svet. Le par najvašnejših hočemo podati c. čitateljem. Pretečeni petek zvečer so se začele mladoturške čete pomikati proti Carigradu. V bran se je postavilo le vojaštvo v nekaterih vojašnicah, katere so oblegovalci obstreljevali. Vojaki so se po kratki bitki morali udati in tako so Mladoturki neomejeno zagospodovali nad Carigradom. Sultanove palače, v kateri je vladala grobna tišina in nad katero se je do zadnjega trenutka razprostirala neka tajna tmina, ni vojaštvo obstreljevalo, le mnogoštevilna cesarjeva straža je bila razorožena. Med tem je državni zbor, ki je zboroval v sv. Štefanu, odstavil sultana Abdula Hamida II. Ko so sultanu naznanili, da je odstavljen, je stavil neke pogoje, posebno pa, da mu ohranijo življenje. Odposlanstvo mu je odgovorilo, da je turški narod plemenit in da mu se ne bo nič zgodilo. Njegov naslednik je njegov brat, s katerim nista bila nikdar prav prijatelja, ki zaseda tron kot Mohamed V. Ljudstvo in vojaštvo je z velikim navdušenjem sprejelo novega vladarja. Sedaj vlada mir v Carigradu. Staroturki sicer mirujejo, vendar niso izključena presenečenja. Saj je turško carigrajsko ljudstvo, ki je danes vsklikalo Mohamedu, v petek z najvećim veseljem pozdravljalo bivšega sultana ki se je peljal k Selamliku (turški službi božji). Mogoče, da je veselje turškega ljudstva pristno, ker se je tako iznebilo vladarja ki je bil krvoločen in ki je imel mnogo tisoč umorov na svoji duši, toda, če pomisli-limo, da je Turk verski fanatik, da so pa Mladoturki razupiti kot brezverci, je pa tudi lahko mogoče, da prihaja to navdušenje za Mladoturke bolj iz strahu, kot iz ljubezni. Tako navdušenje se pa kaj lahko izpremeni ob spremenjenih razmerah v — nasprotstvo.
K0V3CC.
n Poroka. V sredo dne 28. aprila se je poročil v Jelšanah g Jurij V r a n j a c, c. k. finančni nadglednik, brat čč. gg. Ivana in Frančiška Vranjac, duhovnikov naše škofije, sestro jelšanskega g. kaplana gč. Ivo P e-t e r 1 i n. Bog ju blagoslovi in daj obilo sreče !
n Pravda Cotič-Polič. Pravda, ki jo je naperil urednik „Edinosti11 gosp. Makso Cotič proti lastniku tiskarne Dolenc g. Poliču in proti odgovornem uredniku bivšega „Novega lista11 g. Švara je stopila te dni v drugačen štadij. Tožitelj je namreč umaknil svojo prvotno tožbo izpred porotnega sodišča in toži
solzan se mu je zahvalil za vso skrb in ljubezen, ki mu jo je izkazoval tako ljubeznjivo in zvesto, poprosil ga je blagoslova, se mu priporočil v molitev ter se podal na pot z zvestim oprodom. Kmalu sta prekoračila visoke gorske vrhove laških planin in čez nekaj dni sta ugledala stare sive grajske stolpe črnega grada.
Vesel je bil vitez Krištof, a vendar je legla žalost na njegovo dušo, tesno mu je postalo pri srcu in milo se mu je storilo, ko se je bližal domu.
„Ljubi Bog, si je mislil, poln lepih upov sem šel nekdaj iz tega grada, a vsi ti upi so mi strti, čeprav stojim šele v cvetu življenja. Mesto da bi prihajal domu ovenčan z lovorikami, vračam se — pohabljen in niti v eni bitki nisem bil. Ona sladka Italijanka, za katero bi bil dal stokrat svoje življenje, me je grozno ogoljufala za mojo srečo. Na ustih je imela med, v	srcu	pa strup.	Moj	ljubljeni
brat, tudi od	nje	ogoljufan,	bega	plah po
svetu, in kdo	ve, ga bom li	videl	še kedaj?
In kaj poreče	moj	stari oče,	ki je	bil že pri
mojem odhodu precej slab, ko stopim prednj brez časti in slave, potrt na duši in telesu, pa mu ne bom mogel povedati, kje je ubogi Albert ?“
Tako zatopljen v žalostne misli dospe pred velika vrata domačega gradu. Pa — niso ga pustili notri! Z zida doli mu povedo, da je umrl njegov oče in je pokopan v cerkvi kartuzijanskega samostana. Po njega smrti je zasedel s silo oba gradova nek soseden vitez.
Vitezu je šlo veliko bolj k srcu to, da mu je umrl oče, nego da je ob svoj grad.
sedaj omenjena gospoda pred okrajnim kot kazenskim sodiščem v Trstu po § 496 kaz. zak. radi razžaljenja časti z besedami „falot11 in „špicelj". Razprava se bode vršila dne 3. maja.
n Mil. g. škof Trobec, škof. v St. Cloudu v severni Ameriki, pride meseca maja na Kranjsko in obišče ob tej priliki tudi Novo mesto.
n Občinska zemljišča se razdele. Tržaški občinski odbor je sklenil, da se občinska zemljišča v katastralnih občinah Lonjer, Bazovica, Padrič, Trebče, Gropada, Bane, Opčine, Prosek, Kontovelj in sv. Križ razdele med prebivavce. Občine si pridrže samo pravico do občinskih tal, ki bi jih morda rabile za javne zgradbe, kakor šole, ceste, javne vrte itd.
n Civilen pogreb pri sv. Jakobu. Minoli teden smo imeli priliko pri sv. Jakobu občudovati civilen pogreb zagrizenega socialista Pokojnik je na smrtni postelji odbil duhovnika, ko so ga njegovi sorodniki hoteli spraviti „z Bogom". Ko je bolnik umrl, pride v župnijsko pisarno pokojnikova žena in menda njegov brat in izjavita, da zadnja „volja" (testament) pokojnikov zahteva, da se ga mora brez križa in brez duhovnika pokopati.
In res pogreb, ki se je vršil po želji ranjke-ga je bil zelo mršav. Par smejajočih ljudij je šlo za vozom, na katerem je bil venec z rudečimi traki... Na grobu pa je vendar zadrt v zemljo lesen križ po navadi, kot znamenje, kje da počiva pokojni. Kako gre to skupaj, bodo vedeli le socialisti povedati... Sploh ta pogreb priča o nevednosti socialistov. To bi pač morali vedeti ti modrijani, da če kdo na smrtni postelji odbije sv. zakramente, ne more biti pokopan kot krščanski človek; zato se je pa tudi odgovor na izjavo onih oseb, ki so prišle v pisarno, glasil : „Tudi če hočete, ne moremo iti", čuje pa se, ne vemo če je gotovo res, da dajo socijalisti onim družinam, ki store kakega svojega umrlega civilno pokopati, nekak „štipendij" t. j. majhno nagrado. Če je res: „Evviva la liberta".
n Za prvi majnik delajo socialisti v Tr-slu veliko reklamo. V program praznovanja je sprejeta tudi vrtna veselica s koncertom, kolesarsko dirko in plesom. Na razpolago bodo različna vina, pivo, mrzla jedila itd. Ne samo da se ne bo ta dan nič zaslužilo, ampak še prav veliko nameravajo poružiti, da bo trpel ubogi delavec še večje pomanjkanje. — Kakor socialisti, tako delajo narodno organizirani delavci reklamo za praznovanje prvega majnika. Ni čuda, saj so oboji eno maslo, razlika je le ta, da so socialisti bolj samostojni, ti „narodni pa so le privržek liberalnih advokatov. Praznovati nameravajo prvi majnik z inanitestacijskim strodom, potem pa s plesom in prosto zabavo (mi bi pa rekli pijačo.) Čisti dobiček je namenjen njihovem glasilu „Narodni delavec". — Mi jim svetujemo, naj bi rajši vse te krajcarje, kar jih mislijo ta dan zapiti in zaplesati, zložili za štrajkovski fond, da ne bo potreba ubogim nekdanjim voznikom konjičkov prodajati.
n Delovanje akademičnega ferialnega j društva „Istre.11 Kakor napovedujejo svobodo- . miselni dijaki v „Omladini", namerava liberalno i dijaško društvo „Istra11 v prihodnjih počitnicah s podvojenimi močmi širiti svojo „pro-sveto" med ljudstvo. Za velike počitnice obe- j tajo najmanj dve knjižnici za slovenski | del Istre. Pravijo, da si hočejo s tem ' ojačiti ugled pri ljudstvu, od kojega je od- I visno vsako vspešno delovanje. Pozabiti nočejo tudi onih krajev, kjer ne čuje narod svoje govorice niti v uradu niti v cerkvi . . • zlasti v bujskem sodnem okraju. — Radovedni smo, koliko časa bodo še spali nekateri
Ne besedice ne zine, obrne konja in zdirja proti samostanu, da se tam na grobu ljubega očeta in matere razjoče in razlije svojo žalost in bolest.
Pobožno in ves ginjen je stopil vitez v cerkev in šel k grobovoma. Bila sta drug tik ; drugega.
Tudi njegovemu očetu so postavil podoben spomenik v zidu kakor njegovi materi: Očetova podoba je bila vklesana v kamen. Krištof je takoj spoznal obličje ljubega očeta. Rajni vitez je bil upodobljen v polni vitežki opravi z mečem ob boku, štit in čelada pa poleg njega na tleh. Krištofa polijejo solze. Spomnil se je onega dne, ko sta vprvic Z bratom stala kot majhna dečka ob materinem grobu. Koliko se je med tem spremenilo! — Imetje in bogatstvo starišev je prešlo v dru' ge roke, vse lepe nade pa so splavale po vodi.
„O kako prav je imel moj oče", je dejal vitez sam pri sebi, „veličanstvo sveta mine • kdor pa stori voljo božjo, ostane na veke"; — Žalostnemu sinu je bila v vsej bridkost1 obilna tolažba ta zavest, da sta oče in math ki sta imela jako veliko trpeti, tudi velik0 dobrega storila na tem svetu. Rekel je:
„Blagor mrtvim, ki umrjo v Gospod0’ počivajo sedaj od svojih trudov in njih deD pojdejo za njimi".
'
(Konec prihodnjič)
gospodje po Istri, ki so bolj kot ti mladiči poklicani širiti med ljudstvo pravo omiko.
n Jezikovno vprašanje v Dalmaciji je ko-nečno vendar srečno rešeno. Po dolgem prizadevanju se je vladi posrešilo deseči kompromis med Hrvati in Italijani v Dalmaciji. Sedaj je hrvaški jezik priznan kot notranji uradni jezik. V 16 mestih so dovoljeni dvojezični napisi in pečati. Italijanske vloge se rešujejo sicer v italijanskem jeziku, toda no-traji jezik v uradu je hrvaški. Uradne izjave se bodo čez tri leta začele izdajati v hrvaškem jeziku. Italijanska nižja realka v Zadru dobi sedem razredov, istotako hrvaška realka v v Šibeniku. Druge manjše preporne točke se bodo rešile v deželnem šolskem svetu in deželnem odboru. — Ta kompromis pozdravljamo z veseljem, saj so bile v Dalmaciji razmere res skoro neznosne. Nad 97 odstotkov prebivalstva govori hrvaški jezik, in vendar je bil do sedaj notranji uradni jezik italijanski ali pa nemški. Ti nenaravni odnošaji sedaj konečno nehajo in hrvaščina dobi svojo veljavo v uradih, šolah in javnem življenju sploh. Po tej poti bi morala avstrijska vlada vedno in povsod hoditi, pa bi imeli v Avstriji več miru, kakor ga imamo.
n Umrla je v Gorici gospa Katarina Vuga, mati podgorskega gospoda kurata Cirila Vuga. N. v m. p!
n Divaška jama bo jutri v nedeljo dne 2. maja od 4. do 7. ure zvečer krasno razsvetljena. Ni sicer tako velika kakor postojnska, vendar nudi obilo prirodnih lepot. Oddaljena je komaj 15 minut od železniške postaje Divača Za izletnike iz Trsta je primeren vlak, ki odhaja iz državnega kolodvora ob 2 in 15 min. pop. in se vrača iz Divače ob 7 uri in 55 zvečer. Vstopnice po 1 K se vdobe ob vhodu v jamo.
• n Lepo jim znajo povedati. Da je „Narodna delavska organizacija" samo privesek trhlega tržaškega liberalizma, smo že davno znali in že večkrat povdarjali. Zato pa jih mora taka delavska organizacija, ki je le za stafažo, od vseh strani mnogo slišati. Zanimivo je n. pr., kako prijemljejo te reveže tržaški socialisti v svojem „Delavskem listu", da jim pokažejo, da N. D. O ni strokovna organizacija, ampak privesek liberalne stranke. „Delavski list" piše: „Kar je prej N. D.'O. tako tajila, to smo čitali te dni potrjeno v _,,Slov. Narodu". Nova konsumna zadruga N. D. O. se je vpisala v zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani za člana. Ta zveza je liberalna; župan Hribar je to dne 2. febr. t. 1 sam povedal. Torej je N. D. 0. iz Trsta v gospodarskih zadevah z liberalci na Kranjskem. Kamor jo srce vleče, tja krene".
n Vsakemu svoje. Če kdo zasluži priz-
nanjc, pa mu,je privoščimo, naj si bo tudi naš nasprotnik. Če se v „Edinosti" skoro neprestano leta in leta hujska proti regnikolom, medtem ko se za ljudstvo nič ne stori, se nam to seveda mora pristuditi. Tržaški Slovenci potrebujejo več pozitivnega dela v last-I ni hiši, kakor pa hujskanja proti tujcu. — Zadnji „Delavski list" je vrgel tržaškim narodnjakom" v oči s krepkimi besedami: „Edinosti" povemo za danes, da smatramo tisto •njeno vsakdanje pisarenje o regnikolih za čisto navadno falotarijo, ki so jo zmožni samo ljudje, kakoršni sede okoli korita tržaške „Edinosti". In ako „Edinost" nima boljšega Hrva na razpolago za svoje čitatelje nego tisto vsakdanje šeuvanje proti regnikolom, je it pač bolje, da molči, kajti s takim ščuvanjem se gotovo ne opravlja kulturnega dela . . . Tisti, ki dan za dnem ščuvajo slovenskega delavca protiitalijanskemu, niso vredni nič več od ° n e g a, ki ščuva italijanskega Proti slovenskem u“.


n odprto pove, kar misli. Kdo je ta ?
Glasilo tržaških socialistov „Delavski list" prizna v svoji zadnji številki v strupenem članku „Farska brezvestnost" kar odprto svoje sovraštvo proti katoliški cerkvi in pravi: „Naš miši jenski razvoj nas je privedel do tega, da smo spoznali nevarnost klerikalizma in tudi katolicizma. Zato bo naša dolžnost, da to naše mišljenje razširjamo med vse ljudstvo". — Le vedno tako odprto, gospodje so-drugi, da se vas bo naše ljudstvo toliko ložje ogibalo. Zmiraj boljši odprt sovražnik kakor hinavski prijatelj.
n Slovenskim starišem, „Edinost" objavlja že par tednov podlistek, ki mora [nedolžno tiiladino pokvariti Zato resno svarimo, naj Pazijo tržaški slovenski stariši, da ne pride „Edinost" mladini v roke. To kar prinaša ^Edinost" nekatere dneve v podlistku, spada Naravnost v „močvirje", ne pa pred spodobne ljudi. Lahko jih je sram, da tako reč tiskajo. Imajo li res tako sušo? Imeli naj bi saj toliko ljubezni in obzira do slovenske mladine v Trstu, da je ne bi kvarili. Tržaški Slovenci Potrebujemo čiste, ne pa „močvirnate" mladine.
n Učenjaki pri „Edinosti" in „Piccolu" na Ifilu. V notici naslovljeni : „Kake so Piccolo-brzojavke? !“ piše „Edinost" z dne 23. fPrila, da je Piecolo" prinesel brzojavko iz arigrada, „v kateri mu poroča “njegov" do-Pisnik v Carigradu, da so bile sultanove žene vede ne v 23 kočijah v Skadar (Skutari). [..a to dodaje modra „Edinost": „Svojemuita-lanskemu kolegi (!) (z „Zarjo ne postopa ta-0 kolegijalno 0. U.) bi svetovali, naj malce U^hda na zemljevid, da bo videl, kje leži ^ađar — ali njegov Skutari — pa bo tudi 30- u™eh da je to, kar trdi v omenjeni br-Javki, nemožno" Nismo čitali „Piccola", za
to suponiramo, da je res pisal, kakor pripoveduje „Edinost". Iz vsega stila, kakor piše" „Edinost", se nam zdi. da se je njen dopisnik globoko urezal, ko piše o Skadru, ker je jasno, da misli Skadar (Skutari) v Albaniji, ki ni prav nič daleč od južno-dahnatinske meje. V tem slučaju bila bi „Piccolova" brzojavka res smešna.
Sultanove madame pa so zbežale, (ako so sploh bežale) v Skutari (Uskiidar) ki leži ravno nasprotno Carigrada, (oziroma njegovega Judenviertela Galata), odkoder se pride prav lahko v Skutari.
Samo ne razumemo, kako spravlja „Piecolo v dopisnik žene v kočijah čez morje. Zdi se nam, da si obe tržaški „cajtungi" lahko podasti roko. Prosit!"
n Drugo nemško šolo zidajo blizu državnega kolodvora v Gorici — 1000 slovenskih otrok je pa brez vsake državne šole.
n Umrl je v soboto po noči v Gorici namestništveni predsednik v pokoju A. vitez Bosizio pl. Thurnberg Jungenegg v 73. letu. Pokojnik je služboval naj zadnje in sicer od 1888 pa do 1901 v Gorici kot voditelj c. kr. okrajnega glavarstva.
n Občinske volitve v Puli se bode vršile od 9. maja skozi dva tedna.
n Nesreča na morju. — V sredo opoldne sta blizu Benetk trčili skupaj dve ladiji: parnik „Salona" in jadrenica „Santa Croce". Parnik je vozil proti Reki, jadrenica pa je zavozila v njegovo levo stran. Jadrenica je bila naložena z žeplom, ki ga je peljala iz Sicilije v Benetke. Komaj sta zadeli ladji skupaj, je začela ladja goreti in se je kmalu potopila, vendar se je posrečilo rešiti vse moštvo. Tudi parnik je trpel okoli 5000 K škode.
n Reservisti se vračajo. V sredo predpoldne je pripeljal parnik „Clara" okoli 2400 reservistov iz Delmacije in Hercegovine v Trst. Popoldne so za godbo tukajšnjega bosanskega polka odkorakali na postajo, da se povrnejo domov. Lahko umevno, da so bili prav Židane volje. Sebe in železniške vozove so okrasili s cvetjem in zelenjem.
n Iz morja so povlekli v sredo zjutraj že skoro gnilo žensko truplo. Po nekem lističu, ki so ga našli v žepu, so spoznali 33-letno Elviro Sambio. Pogrešali so jo že od 23. aprila. Najbrže da se je že isti dan usmrtila, kar je prej večkrat obetala.
n Smrtna kosa. — V sredo je umrla po kratki bolezni previđena z sv. zakramenti g. Frančiška ud. Gombač na Greti. Pokopali so jo včeraj na barko vi jansko pokopališče. Družinama Go mb ač-Kra še vic naše sožalje.
n Framazonske lože v Bosni. Ogerski framazoni mislijo resno na ustanovitev fra-mazonskih lož tudi v Bosni in Hercegovini. O tem pišejo kar odprto framazonska glasila Tudi se kregajo ogrski framazoni s svojimi bratci v Zagrebu, h kateri skupini naj se priklopijo ti njihovi novi „všrniki" In vse to se godi pred nosom avstrijske postave.
n Čemu ta knji žnica ? Pod tem naslovom smo bili zadnji štev. po „Edinosti" posneli napačno vest, da nameravajo s početkom maja liberalni dijaki „Istre ustanoviti novo ljudsko knjižnico v Boljuncu. Kakor pravijo dijaki sami v „Omladini", pa ne bodo ustanovili te knjižnice v Boljuncu ampak v Bolj u n u.
n Dunajski župan zaprisežen. Dne 22. t. m. je bil že v tretje izvoljeni dunajski župan dr. Lueger zaprisežen pred nižjeavstrijskim cesarskim namestnikom. Po prisegi je imel župan daljši govor, v katerem je razvil obširen program za bodoče potrebne naprave v dunajskem mestu.
n Versko življenje v Sarajevu. Kakor poroča „Vrhbosna", se je vršila letošnja procesija vstajenja v Sarajevu posebno svečano. Procesijo je vodil pomožni škof Dr. Ivan Šarič. Poleg raznih civilnih in vojaških obl etnij se je vdeležilo procesije še nad tri tisoč vojakov v paradi brez pušk. S tem je vojaštvo napravilo gotovo najbolji utis. — Na belo nedeljo je prejelo v sarajevski stolnici nad dvesto otrok prvo sveto obhajilo.'
n Župan v Ločniku pri Gorici je postal Andrej Perko, pristaš litalijanske liberalne stranke.
n Lan po pogrebu — zgorela hiša. — V Sv. Barbari pri Miljah je po kratki bolezni umrl 46-leten posestnik Josip Ražim, zapustivši vdovo in 8 otrok. Dan po pogrebu _______
v pondeljek dne 19. t. m. — ko so nekoliko posnažili pohištvo, so hišni ljudje na večer zaprli vrata in odšli skupno k nekemu prijatelju, da bi se tam nekoliko utolažili po toliki britki izgubi. Okoli 9. ure zvečer pa so zagledali bližnji sosedje, da je v hiši pokojnikovi nastal ogenj. Hiteli so na pomoč, ali bilo je zastonj. Zgorelo je vse pohištvo, obleka, pridelki in 250 K denarja. Tako je ta nesrečna družina izgubila svojega glavarja in — vse drugo. Posestvo je bilo zavarovano. Škode je okoli 6000 K.
n Trojčki. Dne 22. aprila jo v Zagorju ob Savi povila trojčke žena nekega železniškega delavca in sicer enega dečka in dve deklici. Mati in dec a se počutijo prav zadovoljivo
n Nov poštni urad se odpre s 1. junijem v Pevmi pri Gorici.
n Novo slovensko katoliško cerkev v Ameriki zjpade v Eveleth Minn. Ta cerkev bo najlepsa v severni Minnesoti. Zgradba bo veljala 40.000 dolarjev.
n Velika javna telovadba goriških in notranjskih telovadnih odsekov S. K. S. Z. „Orlov", bode dne 30. maja, na Binkoštno nedeljo v Vipavi.
Že sedaj opozarjamo prijatelje naše mladeniške organizacije na to prireditev. V kratkem objavimo natančen vspored.
n Odlikovanja. — Cesar je podelil bivšemu italijanskemu generalnemu konzulu v Trstu, baronu Nikolaju Squitti de Palermiti e Guarna, komturni križec Fran Josipovega reda z zvezdo; lekarnarju dr. Viktorju Se-ravallo v Trstu pa vitežki križec Fran Josipovega reda. Cerkovnik v Veprincu Matija Blagar je dobil srebrni zaslužni križec.
. n Tri mesece v morju je bilo telo nekega Antona Luceo, ki ga je bila dne 23. januarja t. 1. strašna burja vrgla v morje. Takrat je bilo vsako iskanje za mrtvecem zastonj, sedaj je pa morje vrnilo mrliča. — Našli so ga minoli petek pri sv. Andreju.
n Umrl je v Tupelčah na Krasu gosp. Alojzij Abram, brat pred nekaj leti umrlega senatnega predsednika na najvišem sodišču na Dunaju g. Filipa Abrama, in brat predlanskim v Gorici umrlega odvetnika, g. d-ra Abrama. Pokojnik je dosegel starost 86 let; bil je mož stare korenine; njegova duševna čvrstost in blagi značaj ostaneta nepozabna marsikateremu Kraševcu. N. v m. p. !
n Zveza slovenskih odvetnikov je izvolila na svojem zadnjem rednem občnem zboru prejšnji odbor : dr. Triller, predsednik, dr. Krisper, dr. Kokalj, dr. Kušar, dr. Leskovar, dr. Krašovec za Štajersko; dr. Brejc za Koroško, in dr. Ribar za Primorsko. Le mesto dosedanjega tajnika d.ra Novaka, ki je odklonil vsako zopetno izvolitev, bil je izvoljen dr. Žirovnik.
n Premeščenje na južni železnici. Gosp. J. Cian, odpravnik na kolodvoru južne železnice v Gorici, je premeščen v Jurdane pri Opatiji kot načelnik postaje.
n Ogenj v Lokvi. Na belo nedeljo zvečer je uničil ogenj trem posestnikom v Lokvi skoro vse imetje razun živine. K sreči so bili zavarovani.
n Nemški prestolonaslednik obiskal našega cesarja. V nedeljo popoldne se je nemški princ Viljem, starejši sin nemškega cesarja pripeljal na svojem povratku iz Bukarešta na Dunaj, da obišče našega cesarja. Na kolodvoru so ga čakali cesar, nadvojvoda Franc Ferdinand, pet drugih nadvojvod, dunajski župan in razni drugi dostojanstveniki. Naš cesar je bil oblečen kakor nemški maršal, nemški prestolonaslednik pa kakor avstrijski husar. Pri izstopu iz vagona je hotel nemški princ našemu cesarju poljubiti roko, česar poslednji ni dovoliT Cesar mu je stisnil desnico, ga objel in poljubil. V odprtem vozu se je potem ob cesarjevi desnici nemški prestolonaslednik odpeljal na dvor. Po običajnih obiskih je bila zvečer slavnostna pojedina; drugi dan zvečer se je princ Viljem odpeljal dalje.
n Socialisti motili shod v Podgori Krš-čansko-socialno delavstvo popirne tovarne v Podgori pri Gorici je imelo minolo nedeljo svoj shod v zadevi delavskega starostnega zavarovanja. Govoril je o tem predmetu Dr Krek. Kar je socialistov v Gorici in okolici, skoro vse je prišlo na shod, očividno ne z dobrim namenom. Kake pol ure so bili mirni, potem so pa začeli vpiti, žvižgati in razsajati. Zato so krščansko-socialni delavci zapustili zborovavni prostor in' zborovali drugod po § 2. Socialisti so s svojim surovim nastopom mnogo pripomogli, da je delavstvo izprevidelo, kakšni prijatelji da so delavskega zavarovanja.
n Dunajski župan v Zagrebu. Dne 17. maja pride Dr Lueger v Zagreb, kjer mu nameravajo prirediti slovesen sprejem. Potem bo potoval preko Dalmacije v Bosno Hercegovino.
n „Pokret" prepovedan. Iz Zagreba javljajo da je tamošnji nadškof Dr Posilovič s posebno naredbo prepovedal duhovščini naročanje lista „Pokret" pod kaznijo „suspensionis ab officio et beneficio". Ob enem se poživlja duhovščina, naj vse stori, da se širjenje tega lista prepreči. „Edinost" v svoji zlobnosti vidi v tem postopanju nadškofa Posiloviča „poskus podpore vladi barona Raucha". Kako smešni ste v svoji zlobi!
n Sklep šolskega leta. Dunajska „Zeit" poroča, da je odredil minister za uk in bogočastje, da se zaključi šolsko leto 1908i09 na vseh srednjih šolah, ki imajo po dva meseca počitnic, in na katerih bi se imelo končati šolsko leto še le s petnajstim julijem, izjemoma že dne 8. julija, pod pogojem, da odpadeta sobota pred binkoštmi in torek po binkoštih kot šolsko prosta dneva. Isto velja tudi za ljudske in meščanske šole na Dunaju.
' n Iz sodnijske službe. Sodnik Dr Jakob Stefie v Kopru je imenovan za namestnika državnega pravdnika v Rovinju.
n Vožnja po zraku Na Dunaju poskuša neki Legagneux s svojim letalnim strojem voziti po zraku. Minoli pondeljek se mu je posrečilo zleteti v zrak proti precej močnem vetru. Kakih 250 metrov je drsal stroj po tleh, nato je pa sfrčal v zrak proti „državnemu mostu" na Donavi. Letel je v raznih visočinah in preletel v eni minuti in 17 sekund daljavo 1200 metrov. Letel je torej s hitrostjo brzo-vlaka. Ker se je stroj nekaj malega pokvaril, ni hotel nadaljevati poskusov, dokler ne popravi svojega „zmaja".
n Socialisti v Bosni jprično s prvim majem izdajati svoje glasilo „Glas svobode", ki
bo izhajal v Sarajevu po trikrat na teden in bo tiskan z latinskimi in cirilskimi črkami.
n S predpasnikom zadavila se je blizu Senožeč neka neznana ženska, stara okoli 60 let. Niso je še mogli spoznati. Usta si je bila zamašila z robcem, krog vratu pa se ji držala tesno ovit predpasnik.
n Prepovedano praznovanje prvega maj-nika. Policija v Kolinu na Nemškem je na podlagi neke postave prepovedala praznovanje prvega majnika, in s tem pokazala, kako malo se boji socialnih demokratov. Korajža velja!
n Velik požar na Razdrtem. Dne 27. aprila okoli polunoči je nastal na Razdrtem velikansk požar, ki je v teku 4 ur upepelil 14 gospodarskih poslopij.— Škodo cenijo nad 65.000 K. Zgorelo je tudi nekaj živali.
n Novo postajališče na državni železnici. Dne 1. maja t. 1. se otvori med postajama drž. žel. in Volčjadraga na progi Jesenice-Gorica drž. žel -Trst c. kr. drž. žel. v km 153-1 postajališče Šempeter pri Gorici za osebni in prtljažni promet.
3z okolice.
o Iz sv. Križa. Če nas ne bi ozelenela priroda spominjala, da se bliža lepi majnik, bi mislili, da so pri nas pustni dnevi. Nedeljo za nedeljo se vrše plesi. Tukajšnje godbeno društvo „Lira" si je stavilo za svojo glavno nalogo, da popolnoma pokvari našo mladino. Prireja pa plese po hišah, ki spadajo v na-brežinsko občino. Za devet hiš, ki so blizu sv. Križa, pa spadajo pod Nabrežino, je nabre-žinsko županstvo dovolilo tri plese in sicer tri nedelje zaporedoma. Res cvetoče razmere ! In sežanko glavarstvo s svojim glavarjem mirno gleda to počenjanje, za tozadevne pritožbe se niti ne zmeni. Pri tržaških oblastni-jah nimajo godci poguma moledovati pogostokrat za dovoljenje plesa, ker ga tako lahko ne dobe. Sežanski okraj pa je pravi „Eldorado" ali obljubljena dežela za godce in plesavce. Naravnost nezaslišano pri teh plesih je pa to, da plešejo celo šolski otroci do 11. ure zvečer. Šolske oblasti, kje ste ? In dovoljenje za take plese podpisuje župan, ki daje kamenje za zidanje cerkve presv. Srca Jesusovega! Res se ni možno nikdar preveč informirati, predno se komu odda delo. Značilno za tukajšnje plese je tudi to, da vihra poleg deželne in narodne zastave tudi rudeča. Kakor se vidi, so se vsi narodnjaki in socijalisti zarotili, da hočejo duševno, gmotno in telesno izkoristiti in upropastiti našo neizkušeno mladino. — Socialisti napravijo tudi tukaj svoj običajni obhod dne 1. maja. Radovedni smo, koliko stotin delavcev se bo udeležilo te manifestacije. Govori se, da bodo končali svojo prvo-majniško slavje s plesom. Nič čudnega, saj obstoji vsa resnoba naših rudečih komedijantov v pijači in plesu. Tako nameravajo rešiti delavsko vprašanje. — Naša župna cerkev ostane zaprta, dokler se ne popravi. Vsa služba božja se bo začasno vršila v podružni cerkvi Lurške M. Božje
o Iz Skednja. Naše izobraževalno društvo se je preselilo v nove prostore in sicer iz več vzrokov. Dosedanji prostor je bil premajhen in je bil tudi v gostilni, kar ni bilo društvu v korist, ampak le v škodo in oviro. Slišali so se tudi razni ugovori. V nekem anonimnem pismu se je predbacivalo društvu, da povspešuje med udi zapravljanje in ponočevanje, kar je vse laž. Dotičnik, ki je pisal to pismo, bi bil moral vsaj pisati na čistem papirju in prilepiti na pismo dobro znamko, a ne že rabljeno. To ne priča baš o omiki in izobrazbi, ampak o nagajivosti. Tudi so govorili, da delamo le za osebni dobiček krčmarja. Vse to nas je napotilo, da smo si po iskali drug prostor na mirnem kraju, kjer ni gostilne. Radovedni smo, kaj porečejo sedaj naši ljubeznivi prijatelji!
V nedeljo zvečer, 2. maja bomo imeli izvanredni občni zbor, h kateremu so vljudno vabljeni vsi udje. Pošteno misleči udje ostanejo. Ako pa nas zapustijo tisti udje, ki ne kažejo nobenega veselja do društva, ne bomo žalovali za njimi, ampak se bomo še-le oddahnili. Žalibog ima naše društvo svoje sovražnike tudi v vrstah katoliško mislečih domačinov, ki nas nočejo razumeti, ampak se dajo begati od brezvestnih hujskačev in takozvanih „apostolov miru". Bog jim razsvetli pamet! Mi ne zgubimo poguma, saj pride gotovo čas, ko izpre vidijo.
■*-Naročajte ZARJO !~w Kjer eden ne zamore naročnine, naj se jih naroči :: :: Več skupaj. :: ::
3z 3stre.
i Iz Jelšan. — Od 16. do 25. aprila smo imeli sv. misijon, ki so ga vodili čč. oo. iz Jezusove družbe v Ljubljani, namreč : Kunstelj, Verhovc, Pristov in Rakovec. Ljudstvo je rado poslušalo lepe govore, ki so jim segali globoko v srce. Osobito zadnje dni je bila cerkev vedno natlačena. Nad tri tisoč
ZARJA«
župljanov je sprejelo sv. obhajilo. Ptujci še na vrsto niso mogli priti. Bog daj, da bi sv. misijon obrodil obilo sadu, gg. misijonarjem pa prisrčna hvala za njihov trud in Bog plati.
i Iz Doline. — V pondeljek smo pokopali odbornika Martina Ota. — Umrl je za pljučnico. Ranjki je bil tih človek, malo je govoril, pa s premislekom. Bil je zvest pristaš katoliškega izobraževalnega društva, znal je nasprotniku dobro odgovarjati. Društve-niki so ga ponesli in v obilem številu spremljali k zadnjem počitku. Pri odprtem grobu se je poslovil od svojega tovariša predsednik Sancin.
• - - podpirajte - - -S. 3(. S. Zvezo v Trstu!
Cerkveni vestnik.
c Ženska Marijina družba. V „Zarji11 je je vedno kaj čitati, kako se gibljemo v našem domu in napredujemo v družbi. So sicer mali poizkusi, ali vendar nekaj je. Vsaj se nam ne more očitati, da spimo. Pretekli teden smo pa storili, vsaj upamo, velik korak naprej — stopinjo navzgor. Prenavljale smo se namreč v duhovnih vajah. Ženem je bil v armenski cerkvi odmerjen v sredo, četrtek in petek po en govor sklenjen z blagoslovom. Dekleta so se pa zbirala v četrtek, petek in soboto ob 5. uri zjutraj k pol urnemjpremiš-Ijevanju, kateremu je sledila daritev sv. maše. 550 družbenic je bilo v nedeljo zjutraj zbranih pri skupnem sv. obhajilu. Isti dan popoldne je prisustvovalo 800 deklet in žen sklepnemu govoru, slovesnemu sprejemu in sv. blagoslovu.
V sklepnem govoru je bilo v jasnih in krepkih besedah označeno življenje, ki naj je živi Marijin otrok v družbi. 19 novih družbenic se je posvetilo z solznimi očmi Mariji milostljivi — in nič manj ginjene so vse ostale družbenice posvečenje ponovile. Kako mogočno je donela ob koncu zahvalna pesem zvestih Marijinih otrok — neustraženih bo-. jevnic za vero naših očetov. Vračale smo se domu s hvaležnimi srci, da nas je Bog v novodobnem Babilonu privedel v družbo, kjer smo našli mogočno gospo, zavetnico in dobro mater.
Preč. g. o. Alojziju Žužeku, superiorju J. družbe v Ljubljani, ki je dovršil v nas duhovno prenovljenje, kličemo v slovo :	Po-
vrni Vam Bog stoterno ! Božji blagoslov naj spremlja Vas in Vašo družbo na vseh Vaših apostolskih potih po naši ljubi domovini!
c Slovenske šmarnice. Letošnje šmarnice se bodo vršile v cerkvi sv. Jakoba po tem-le redu: Vsako jutro bo ob 5 in pol „berilo". Ob nedeljah bo zjutraj ob 9. uri pridiga o Materi Božji, popoldne ob 3 krščanski nauk, nato „berilo" iz šmarnic kakor ob delavnikih, po berilu litanije Matere Božje in sv. blagoslov.
c Delavska procesija na sv. Goro. Jutri,
tretjo nedeljo po veliki noči prirede katoliška delavska društva na Goriškem običajno delavsko procesijo na sv. Goro. Kakor praznujejo socijalisti svoj prvi majnik, tako se hoče katoliško goriško delavstvo pokloniti na sv. Gori majnikovi Kraljici. S tem javno manifestira za krščanska načela, ki jih zastopa v javnem življenju. Ob enem se klanja Mariji proseč jo pomoči za zmago teh načel in zboljšanje družabnih razmer. Te dni imajo delavci v cerkvi sv. Ignacija sv. misijon, v nedeljo ob 4 in pol zjutraj se pa začne pomikati procesija na sv. Goro. Na sv. Gori bo govoril g. župnik Rojec.
c Shod vseh slovenskih mladeniških Marijinih družb bo binkoštni torek na Brezjah. Več pove „Bogoljub".
Za kratek čas.
V šoli.
Katehet : „No, Franci, povej mi, kaj je Bog delal sedmi dan?"
Franci: „K maši je šel".
Katehet: „In ti, Mimica, mi povej, zakaj je prišlo božje Dete na zemljo?"
Mimica: „Ker je bila mati Marija tudi
doli".
Strašilo.
Slikarica kmetu : „Ali ne boste nevoljni, če rišem na vašem polju?"
Kmet:	„Kaj še, vsaj mi ne bo treba
drugega strašila postavljati!“
KOLEDARČE K:
Veliki traven — Maj.
1.	Sobota: Filip in Jakob, ap. Zgod. kol.: * Rudolf Habsburški 1. 1218. Češki komponist Ant. Dvoržak 1. 1904.
2.	N e d e 1 j a : 3. povelik. Varstvo sv. Jožefa. (Jezus napove svoj odhod. Zgod. kol.: -|- Leonardo da Vinci, laški slikar, 1. 1529.
3.	Pondeljek: Najdba Sv. Križa ; Aleksander p.; Solnčarica. Zgod. kol.: + J. Jurčič, slov. pis. 1. 1881; Napoleon III. napove Avstriji vojno leta 1859. -|- S. Rutar, 1. 1903.
4.	Torek: Florijan, muč., Monika, vd. Cvetko. Zgod. kol : * Sienkiewicz. polj. pisatelj 1. 1846.
5.	Sreda: Pij V., pap. Jernej, škof. Angel. Desviad. Zgod. kol.: + Napoleon Veliki na otoku Sv. Heleni 1. 1821. Začetek franc, revolucije 1. 1789. * M. Maks 1. 1818. (Ščep. ob 1.13 pop.)
6.	Četrtek: Janez Evang. pred. tat. vrati ; Dragovih
7.	Petek: Stanislav, škof, muč. ; Gi-zela, kralj.; Ogugana.
8.	Sobota: Prikazen Mihaela- nadangela. Zgod. kol. : Posvečenje sedanje ljublj. stolnice leta 1707. Ivana d’ Are oprosti Orleans 1. 1429.
Vreme: Veliko dežja. Isto pravi tudi stoletni koledar.
Ejudska hranilnica in posojilnica
pri sv. Ivanu pri Trstu — podurad v Trstu ulica delle Poste štev. 9. — na-
nanja da se je vsled dovršene poz-prave svojih prostorov naselila
v ulici
delle Poste štev. 9.
Poslovalo se bo od 8 in pol do 12 dopoldan in od 3 do 4 in pol pop.
tiskovine za čč. župne urade
priporoča
Prodajalna „Kat. tisk. društva"
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dosedaj sb na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii; Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen in stalnih najemščin; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne temere" ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum ; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimo-nium denuntiationum matrimonialum.
SVOJI K SVOJIM!	SVOJI K SVOJIM!
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
7, vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez TRS T.]—g Ulica Cecilia štev. 9. — TRST.
KUPUJTE
Vžigalice v korist obmejnim Slovencem,s
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva" v Trstu, ulica delle Poste 9.
Slovenec KONRAD SKAKA,
delavnica za vsa ceikvena dela
v St. ULRICH, Groden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Prodajalna
katoliškega tiskovnega Društva
v TESTU
se priporoča v nabavo spovednih in obhajilnih listkov za velikonočni čas.
PF* NAROČAJTE ,.Z AR J 0“
Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skupaj.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantic
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
likerjev v sodčkih in butiljkah
JBROB pERHAVG
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
D0¥0 'POGREBNO PODJETJE
pisarna in prodajalna Via Vincenzo gellinip. 13.
Telefon 14:-03. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-03
Zaloga oprave"uiica Massimo d’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše'vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporoča jo: HENRIK STIBEL in drug.
Za varnost vlog jamčijo udje posolilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri miljorve kron. Posojila daje le svojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo po 51 4%.
Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5—7 ure zvečer in od nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8—11. ure dopoldne in
od 3—4 in pol ure popoldne.
Sprejema hranilne vloge od vsakega in jih polmeseč .obrestuje po
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
Q Rentni davek plača hranilnica
in na 60 dnevno odpoved po 43/4%
sama
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito Duhovšično opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg a K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova" kg a K 4.40, II. vrste kg a K. 2.40, okin-čane sveče kg a K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo jpo kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) a kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalnlki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade^ dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju a K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo a 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo; ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„katoliško tiskovno društvo” v Trstu.
Dobava cerkvenih oblačil in $ $ $ cerkvenih potrebščin vsake vrste.
Odgovorni urednik : Ivan Rele-
Izdaia: KatoL tiskovno društvo v Trsta.
Tiska: L. Herrmanstorfer.