TOWJOOTD AID
UHDU
(Ho. 866) AOTgQEIM) BT TH» ACT OF OCTOMBt 61 117. OH WLK AT THK POT OTWCK OF WWW YOML H. T. By Order of the President. A. B. Bnrieson, P. M. Qea.
MajveČji slovenski dnevnik t Združenih državah.
Velja actio leto.........$6.00
Za pol lata............... 3.00
Za New York eelo leto .... 7.00 Za loosemstTo celo leto... 7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v AmerikL
The largest Slovenian Daily in the United States. x
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
BT 75,000 Reader«. Z
TCUEFOK: 2676 COBTLAHDT.
NO, 249. — BTEV. 249.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CQRTLANDT.
NEW YOBX, FRIDAY, OCTOBER 22, 1920. — PETEK, 22. OKTOBRA, 1920.
VOLUME XXV 111. — LETNIK XXVUL
JUGOSLAVIJA SE JE
BAJE VKLONILA.
JUGOSLOVANSKA VLADA SE JE VDALA PRITISKU ZAVEZNIKOV. — ZAČETEK POGAJANJ JE PRVI POGOJ UMAKNITVE JUGOSLOVANSKIH ČET IZ PLEBISCITNEGA OZEMLJA. — BODOČA MEJA MED ITALUO IN JUGOSLAVIJO. — ITALJAN SKE OBLASTI PREGANJAJO BOLJ&EVIKE.
Rim, Italija, 21. oktobra. — Xcki tukajšnji list jo dobil iz Trsta por*w*ilo, da h1 i>o Ljubljani vr^c že več dni velike dcmotiht rarije.	%
Vm1 prebivalstvo glavnega mesta Slovenije zahteva k<»t efi iiM>i, da ne smejo jugoslovanske eete zapustiti Ko-rrwke.
Rim; Italija, 21. oktobra. — Jugoslavija je obljubila, da «mifM»kli<*ala svoje eete iz plebiscitnega okraja na Koroškem in vsled toga se bo vdeležil italjanski ministr-hki ]»n*ds4»<iiiik (iiolitti pogajanj za uravnavo jadranskega vprašanja. Tako poro<"a "Giornale d'ltalia".
Ta pogajanja se bodo pričela takoj in jugoslovanski ministrski pntlsednik se Ih> nahajal na čelu jugoslovanske delegacije.
f'e ne ImmIo hoteli Jugoslovani sprejet i pogojev in j predlogov Italijanv, si bo Italija pridržala svojo ^»polno prostost akcije. (S teni hoče reči, da hoče ropati še naprej jugoslovansko ozemlje.)
Glasi se, da l>o Italija zahtevala, naj se .vleče meja j med olM-ma državama ob vrhovih Julijskih Alp. Reka naj hi postala neodvisna ter se dotikala s svojim mejami Italije. Nadalje. l>o Italija zahtevala oproščen je Zadpa ter I m »sest več otokov ob dalmatinski obali. Istotako bo zahtevala od .Jugoslavije strategirna in kulturna jamstva. (Zakaj ni Italija odkritosrčna ter reče, da bi rada eelo .Jugoslavijot To bi bila odkritosrčna beseda. Mi smo že vajeni suženjstva, najprvo germanskega, sedaj orijental-skega in če pride na vrsto še polentar, ne bomo dosti na slabe m. Avanti, signoria!)
Napol, Italija, 20. oktobra. — Policija je danes preiskala stanovanje raznih ekstremistov in radikalcev ter zaplenila veliko množino amarhLstične in komunistične literature v italjanskem, ruskem, nemškem in angleškem ^^ači velik jezikiL	i
Ys«> to je bilo baje namenjeno za odpošiljatev v Združene države.
BODOČA KRALJICA GRŠKE?
NOVOSTI IZ POLITIČNIH TABOROV
ANGLIJI PRETI ŽELEZ NI CARSKA STAVKA
V ZNAK SIMPATIJ NAPRAM PREMOGARJEM NAMERAVAJO ZAŠTRAJKATI TUDI ŽELEZNIČARJI IN DRUGI TRANSPORT-Senator Johnson je govoril v m DELAVCI. — ČE NE BO DO SOBOTE ZADEVA URAVNANA. Hobokenn za Hardinga. — Cox	30D0 ZAPUSTILI DELO.
zahteva, da Root prekliče.	-
____London, Anplij;i. 1M. nktobra. - I'»lo/aj. katerejra j«« ustvarila
So-at«»r 11'V.nn .Inlmson \v t a I-reroo*rarska stavka, se j.> danes jako po^lah^!. lifomije je _'«»voril v sred«» zve-f Železni«'a rji in «t rnir i transportni delavci namrr.- sklenili na-,mi v Hnlink* mi. Izjavil je. da je I ovedati simpatijsko stavko, <"e ne !><■ vlada do robote n-odila vsem s< na t or Hard;nsr absolutno za za- «'jil'"vini zahtevam.
vrnitev Li«re narodov in da ni ni j Zahtevajo namre* <la se mora vlada še tekom te iT a tedna žareti M-ar dvonmnejra v -talis. il repu- podajati s stavkujnči«;«i premojrarji.
Hikaiiske«ra predal niškejra kan-f Zastopniki železuičarjev -o poslali vladi n •;.? vrrte ultimahfnt, d.»lata v tem vprašanju. Senator * katerem pravijo, di bodo vsi železničarji v sol oto pono«*i z.ištraj-dolitison je rekel nadalje. d» nr-	*'*e l>° premolar* k i štrajk poravtfan. oziroma se /.>■ pred
k.-terj politiki iz osebnih raa>ng»v sohoto n<>	med»:i tozadevna podajanja.
razlaprajo besede senatorja Hard- I'ltimatnm je podpisal J. H. Tbomas. generalni tajnik železni-inira na tak i aein kot J»i ie«ra ne «*arjev. Vse podrejene organizacije so dobile brzojavnim potom na-smeli storiti. Vsled tejra zavrača »ančna navodila.
on na najbolj odločen način vse ( Isto s£. storili tuli transportni delavei.
rapade na odkritosrčnost repu- Vlada bo morala v tem pogledu nekaj ukreniti, kajti če ne. bo blikanskejra kandidata.	padla v krizo, kakoršne dosedaj še ni doživela.
j Bridgeport, tonu. 21. okt. —| ANGLIJA V KRIZI	KRONANA LJUBEZEN IN PO-
(loverner «*»x je poslal včeraj	--LITIKA ZAVEZNIKOV.
pre jšnji mu državnemu tajniku. _ .
1.* t» . i i i . - London, Amrlija. 21. oktobra. . c.! dni Koot. brzojavko, v kateri , . „. ... . .. , 1 ... ' . I ».vsi aneleski poslanik v Z<lruže-| fanz. hratieija. 21. oktobra. — •?a je pozval, naj popravi trotove .. _	. . . .	_ ' i.....
svoje izjave, kdtere je izustil pred
nili državah, lord James Hrvee. K"' se ruje tukaj, se bosta v«>j
i včerajšnjem v Carnesrie Hali. i V»x
je odločno
zanikal, da hoče na
\>ak način * lati na to. ila bo Li-^"i narodov sprejeta v obliki kot jo je predsednik Wilson prinesel
je izdal danes jako značilno uffo-'voda Jurij iz Sparte. najstarejši t'>viIoT ki se -.»Jasi:	sin o«I zaveznikov prejynaneira
| — Naši narcxlni lastnini prelii^kejra kralja Konstantina t«-r naj-kriza. ki je voiiko bolj preteča kot starejša hčerka rnniunske«ja kra-smo v začetku domnevali. To je L.'. Eliza!i<*'ta. vendarle poro.-ila.
notranja in zunanja
,, .	. . - , ... ,	uvi■ oiiiii ... ^.......ij« kriza. Naše potem ko se je posrečilo prernaira-
Pariza, — kot je trdd to Llihu ...	.	- ,	.
It	.	stalisee v svetu je omajano, orna- ti odpor starisev.
Kooi v svojem jrovnni.	j. .	..... ...	.. . .	,	....
iti	X- J-'iio ie pa tu li nase industnjalno \ se kaz«». «ia se je ljubezen
I Jackson, O. 21. oktobra. — Na r	, ....	. , ,
, .	. ............ 1	, t, . . . D - in trgovsko stalis<e. prenaša- med obema m.Ha ze leta 1H1:?. a
Slika nam kaze soprogo grškega princa Krištofi, ki se je pisala pred slojem potu v Koeliester m Kul-	'	> ...
___ -T .	.	... ....	rili	i •	me breme dolgov, tako breme, da prišla je vine- svetovna vojna in
poroko Mrs. W. B. Leeds ter je potomka bogate ameriške milijonar- fal«. kjer bo govoril, se je repu- .
ske družine. V slučaju, da bi kralj Aleksander umrl, bi najhrže
Krištof zasedel grški prestol.
VELIK PORAZ : NEMČIJA BO IZGNALA ZA PROHIBICIJO S0YJETNE ZASTOPNIKE
p:"'Iiki pozval jrovernerja Coxa, naj dokaže svojo zadnjo trditev.j (la je on, namreč Harding izpre-p nr ni! tekom kampanje svoje sta-
i.einškega kaj/erja. »
\ tlrški prin.' živi v Šviei, dočim
se je rumunska kraljiea Marija v
----'družbi svoje hčerke Elizabete dalj
. , ... l.i «'asa mudila v Parizu. Na povrat-Anglija. 21. oktobra.	.	1
ku sta obe obiskali Lueern v Svi-
piačamo ta dolg. HRANA ZA MacSWINEY A
London,
V British Columbiji so doživeli V Rusijo se bosta morala vrniti j Ji«* gl^le mednarodne politike.
poraz. — Ljudje so ker Sta agitirala za časa svoie^3.| — V številne stvari, ki so vse- Poroča se. da je bil lord župan iz|; ^ ZI1.rjJ<.na kaže "o ,|-t V
se tam naveličali suše	bivania v Nemčiii.	ibovane v Lisi predsednika, ne ve- Corka. MaeSw.ney. ki se nahaja ' 1M x sa	nj,i *!"* ' a J'
J	J	! .	, ,	, * i i ■ » i: * i - na tam ljubezen obnovljena.
^rujem, — je rekel senator Hard- na stradalni stavki, tekom vee-J	J	J
Vancouver
iver, H. C'.. 21. oktobra Berlin, Nemčija. 21. oktobra, —jin«r, ter dal izraza svojemu abso-Vajšnje noči ropet nezavesten in BELGIJSK0 Ohlasti so aretirale veliko Madžarov ill "RllSOV tvr I Dosedaj je bila uveljavljena V List Freiheit porftča. da je včeraj j 1 ntnemu nesprotstvu proti čl. X. on so mu vsled tega dali zopet j oovska jih preklale iz dozrlo. Skoraj vsi SO imeli pri sebi J>otlie nritijsh Columbia prohibieija. ajštirmeset kounuiistov zasedlo 11-
listiin», katere iiin je i>odi>isal bivši odrski diktator Bela,sedai bi!o odrejeno na splošno,rade neodvisnih soeijalistov Kun. oziromafiradniki ruskiii sovjetov.	zahtevo prebivalstva ljudsko pla-[Berlinu ter v novem Kolinu.
Milan, Italija. 20. oktobra. — Prod hotelom Cavour, OV?njC f1^0 vpnUtanja. er naj Soglasno s poročili tukajšnd.
... . , !• i .	-l-i	it i j i	. s<- se nadalj" ohrani prohibieijo listov bosta smela Zinovjev in l.n-
so hash zakelj. v katerem jc bilo pet bomb ter dve eevi a!i . z eksplozivnimi snovmi.
jo odstrani. Vlatla je stavila v^ki. riisk i sovjetska del--sra*a |ie«llopr. naj se ustanovi nradnimjna l:onferenei neodvisnih soočali-
Rim, Italija, 21. oktobra. — V kratkem bo izdal kralj :1>olom prodajalne, v katerih se bo'sl« v v Ilalle, katera .ie nemška dekret, V katerem se daje kmetom pravico polastiti sc|prodajalo opojne I.ija.-e, v tnlilvlada izgnala, ostati v Nemčiji še vse neobdelane zemlje.	j prodajalnah iiodo žejni laliko ko- do sobote, ko o odplul prvi par
Florenca, Italija, 21. oktobra. — Ker je oblast za- Pil> Prot» zmernim eenam žganje 'i-.lk iz stettina v Rigo. Med trm prla anarhističnega voditelja Enrica Malatesto so hoteli !Vino in rivo- « Y originalnih za-j- isom bosta pod stalnim poiieij-pmgljusiti generalni štrajk. V zadnjem trenutku so se pa!vojih' katcre i>wl° mnra,i V70ti si5ikim nadzorstvom, zbrali soeijalistirui vo<litelji ter štrajk preprečili.
NEMČIJA BI RADA DENARJA NEMŠKE KOLONIJE ZA AME-
ZA RAZVOJ SVOJIH MAJN.
Berlin, Nemčija, 20. oktobra. — l\i seji gospodarskega odbora bavarskega »arlament« v Mona-kov» m je rrkel neki poslauee. da
RIKO.
seboj. Ta predlog je bil seda j i Berlin, Nemčija, 21. oktobra.
trebno. da dobi večjo zalogo "bla-Chicago. 111.. 20. oktobra. —v originalnih zavojih. Senator Joseph France je včeraj Prohibieijski agenti v New tekom nekega govora, katerega jejVorku so nanravili včeraj največ-imel tukaj, nastopil za to. da ji' pb*n izza uveljavljenja prohi-
sprejet z večino najmanj petnajst Dr. Simons, tajnik za zunanje za-tisoč glasov.	jdeve, je izjavil včeraj v državnem
Vlada je s - la j ukrenila vse po- zboru v ml govor na interpelacijo,
zakaj sta bila sovjetska delegata Zinovjev i?i Lozovski izgnana iz Nemčije, da se je to zgodilo radi-
i.:< ra dobiti Nemčija na vsak im-flVaneija A iglija fwlstopi Zdr. bieije, ko so napadli skladišče nekega Museo na Mot t St. ter zaplenili vina, žganja in grenčiee v vrednosti $125 000. Dvanajst ogle duhov, ki nimajo na svetu nobenega drugega opravka, je opazo-
Senator je oeenil vrednost ko-
eut dovolj itmeriikega kapitala, Jdržavam nemške kolonije kot odda bo /njim obratovala in razvi-!!plačilo za velika posojiTa, kate-la svoje majne v ruhrsketu okra- ^n sta dobili ti dve državi v Ame-j... -	I. iki 1n katerih ne moreta odpla-
Ameriaki kapital bi bil največja, protekeija proti francoski okupa-]
c;ji	jb»i;ij na pet tisoč dolarjev na aker
I ali p«*t tisoč miljonov dolarjev v
400 KITAJCEV MRTVIH V skupnera
lega, ker sta kršila svt»jo obljubo, de. ne bosta tekom svojega bivanja v Nemčiji vršila nobene propagande. Dr. Simons je dostavil, <!»' je bil kabinet soglasno za izgon sovjetskih delegatov.
(Jlf-de razkola v stranki neodvisnih soeijalistov je rekel držav-
RUDNIXU.
Peking, Kitajska, 20. oktobra, l il eksploziji in nekem požaru, v long Šang Premogovniku v pro->inei Oi-li tekom preteklega četrtka, je bilo ubitih nad štiristo kitajskih delavcev, vendar pa jt «!<»pelo poročilo o nesreči šele da ne« semkaj. Število preživelih maša 119. Natančen »eznam de I.i**eev, zaposlenih v rudniku, ni nt razpolajro, vendar pa poroča' uprava rudnika, da je naalo smrt 522 premoffarjev. Eksplozija se je ra vršila v najnižjem nadstropi »i. večino »rar*nih slučajev je bib pripisovati strupenim plinom, ki ao ae razvili pri tem.
POLICISTI — ROPARJI.
Boston, Mass.. 20. oktobr.a. — Danes so bili pred tukajšnjim sodiščem spoznani trije policisti '<nv! zaradi ropa in tatvine
Obsojeni so bili vsak na pet let težke ječe.
Sedaj je čas,
da rojaki zapel lahko naročajo v osne listka Is stare domovin«, sa svoje sorodnike, in prijatelje.
Pojasnila glede cen in sploh ▼se kar potnik potrebuje, daje znana in zanesljiva tvrdka:
PRAH K 8AX8ER
82 OorUandt St., __ Hew York
valo neki tovorni voz, ki se je ,n" tajnik, da ne more razumeti, ustavit pred skladiščem Musca ter ki;ko se more kaka stranka ime-
raložil 24 zabojev. Prijeli so najprvo voznika, nekega de Palma Ur navalili nato na skladišče samo.
AVSTRIJA nr PRIKLOP K NEMČIJI.
New York, N. Y.. 21. oktobra. Soglasno z zadnjimi listi, ki so dospeli iz Avstrije, je bil v zadnji uri v avstrijskem parlamentu odklonjen predlog, soglasno s katerim naj bi se dne 17. oktobra ^ rtilo Ijtidsko glasovanje, tikajoče se priklopljenja avstrijske republike k Nemčiji. Določeno pa je, da se .bo tozadevno glasovanje vršilo čez šest mesecev. /
					
					
novati neodvisno, če je pripravljena ukloniti se diktaturi Moskve.
SEDAJ POSTAJA RESNO.
. * ta,
-s.lt '.:. i.i---.,',:
JšH .
Sodniki v New Yorku. ki sod i.j o grešnike, ki se pregreše proti pro-hibieijski postavi, so izjavili, da bodo v bodo-ie strožje nastopali proti tem zločincem in da bodo pričeli zapirati ljudi, mesto da jih obsodijo, kot dosedaj, na lahke denarne globe.
Če je stvar res taka, potem bo v ječah zmanjkalo prostora in zavladala bo v tem oziru prav taka beda kot glede privatnih stanovanj. Vprašanje je le šele. če bodo prohibieijski uradniki ujeli dosti ljudi, da napolnijo z njimi ječe.

Ce misli demokratični kan- hrane in sicer v obliki mesnega; did at, — je nadaljeval. — da je soka. Župan strada sedaj že 60.
moj 13. preobrat v svetovni po- dan. lit iki, potem mu sporočam, da 1
imam še enega na razpolago, Brez LAHKO JK KRAT JEM IN CE-
BRAZILSKA TR GOVSKA POGODBA.
d", on i a imam prari«-o do št"rinaj vlega preobrata.
S tem je imel senator Hardin* v mislih štirinajst točk predsed-'pr/.m02enjt» u"ta, ki so pogorele
SARJEM
Rim. 11 - I i
SOVJETSKA ZAROTA NA PORTUGALSKEM.
Amsterdam, Nizozemsko. lfl. [oktobra. — lielgija in Brazilija 1st;] podpisali trgovsko in finančno pojrodbo. Ta n-peh je treba pripi->*iti pose tu belgijskega kralja Al-;t.eita v Braziliji.
Brazilija ho preskrbovala Belgijo v prvi vrsti z bombažem.
Lizbona, Portugalska. 20. okt. — Tukaj in v drugih mestih portu-
a. _>0 oktobra _|»r.%|
italjan^ke^.x kralja Viktorja Emanuela eenije na H va - j
indevetdeset fniljnnov lir	SVETOVNI BOJ PROTI JETIKI
tega ima tudi nad tri miljone l^t-j	______
nih doho<lk'»v.
RABI V POLJSKI ARMADI.
Pariz, Francija. 20. oktobra. Tukaj zbrana konferenea, k»»je t ilj je boj proti jetiki. je ustanovila Družbo za preprečen je tu-
galske republike so razkrili bolj-' Varšava, Poljska, 1«. oktobra, j ber ki Jože, — v katero smejo sto-ševiško zaroto, koje namen Je usta- Vojno ministrstvo je naznanilo.jp?t:. vsi narodi, ki so »"lani Litr noviti na Portugalskem sovjetsko oa se je vstajo vilo po^ebnr> mesto replibliko.	I židovskega rabija v poljski arma-
di. Dosedaj so bili v poljski •t rni a -
DENARNE POfilLJATVE T ISTRO, HA GORIŠKO IV NOTRANJSKO.
Izvrinjemo denarna ispla^fla popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro pc <»cli Istri, na Goriikem in tudi na Notranjskem, po oaemljn, ki je zaaedeno po italjanaki armadi
Včeraj smo računali za pošilja tve italjanskih lir po iledeiO cenah:
(V drugih pa jetika lahko razsaja, knj ne?)
Kot se glasi, bo uostanovljen
[di le katoliški in pravoslavn* voj- urad, ki bo pričel z energičnim j ni kurati.	l ojem proti jetiki.
50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir
% 2.60 $ 4.60 $12.90 $21.50 $42.00
Vrednost denarju sedaj Bi stal na, menja ae večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni me goče podati aatančne prej.
Mi račnnamo po eaed ko ***** ptt1!"« flfif doepe i
roke.
am je pealaSt sejbolj p«
pa Hew Tetk Trrdki mik liki«%
1 Pulili »i Wm Ml m J
Pranislita dobro, komu bosta vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnjo listka« i
Sedaj firimo ▼ Čacn aegetOTOrtl in iloraba, vsak aknia postali
litro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Basni agentje in sakot*. li bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežja,
V teh časih ae stavijo t denarnem prometa nepričakovane a#* preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa maliafl neizkušenim začetnikom 'mogoča izpolniti svoje mentemeljene oblj^* be, jo veliko vpraianje
Nafte denarne počil jatre ae zadnji čas po nori sresi in na novi aačin primerno sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in sane* Ijivo izplačujejo.
Včeraj amo računali sa poiOjatre jugoslovanskih kron po alt* lečih eenah:
300 kron---- $2.85	1,000 kron ____ $ 9.00
400 krem---- $3.80	5,000 kron ____ $44.50
500 kron .... $4.70	10.000 kron ...$88.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat neprič* kerano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vna* prej. Mi računamo po seni istega dne, ko nam poslani denar dosp< r roke.
je podati najbolj po Demestie Money Order, ali p* Draft.	^
__*	Tvrdka Frank flakier, jj
■onmdiiLissTsfkiiri



GLAS NARODA, 28. OKT. 1920

GLAS NAHODA"
TtLOVIMIAN DAILY1
KLovmo pOBusHnra compact
tm —rwtloirt I*. ftllUlllI	LOUIS BKNEOIK.
ewwratlon mn* Aitdr—— of Abow OWtilwI of Manhattan. New York City, N. V.
a an txvsamil nadalj In prunlkM.
•n Cam
Ca Naw York sa
sa pol I sa colo
•LA« NARODA fVo*oo of Hm rooafa) Say txcoot Sunday* ant Iption yearly
A*»artii
ao bo prlobisMo. Donor aa| krajo urotnikov proolmo. d ool. da bltrojo aajdeao
OLAI NAHODA
■oreugh of Manhattan. >1 Cortlandt
Prorekanja med Wilsonom in Hard.
ingom.
tovano tudi že povedali. Sociajlisti ne priznavajo nobesnepa mini in nobene meje, s katero ni zadovoljno tudi prizadeto ljudstvo. So-cijalisti zahtevajo, da naj odločuje v teh vprašanjih prizadeto ljudstvo sami in edino le to. Ne priznavajo nobeneaa sporazuma** med meščansko gospodo, med takozvanimi diploraa-i po poklicu. Ljudska volja je edino merodajna. da določi sama mejo.
Ce bi torej vprašali prizadeto ljudstvo samo, kje si želi meje, bi ta brez dvoma tekla r h Soči do Gorice, nato pa proti zapadu čez Ma-tajur proti Koroški. To je tudi popolnoma naravno, saj je meja med slovenskim in italjan>kiin življem ta*ko jasna, da bi jo lahko otipali, kajti bas tu nimamo takozvanih narodno "mešanih** krajev, kakor n pr. na Koroškem, v Prekmurjti in drugod.
O tej meji dane; jrovoriti je seveda iluzorieno zog blazieua ita-Ijanskega šovinizma :n jpnperijalizma. Truinbič bo torej prisiljen k kompromisom na našo škodo in vse kaže. da bo tvorila ta kompromis Wilsonovo črta. katero bo skušal eonte Sforza nekoliko "popraviti" na našo škodo. "Zadovoljni" bomo tedaj morali biti. če dobimo v svoje roke železnico Reka—St. Peter—Idrijo in Triglav. Reka bo najbrže "svobodna", to se pravi pod protektoratom ene ali drupe velesile, ki si bo kovala v njej svoj kapital, rešili bomo pa Dalmaeijo. d oči ni bo mnopro otokov izgubljenih.
Kaj »e bo rodilo ;z takega "sporazuma" je več kot jasno. V Pri-inorjn se bo nnlila močra slovenska iredenta. pri nas in v Italiji pa rt>orože\arije, ki bo : talno ogrožalo mir. Vojni hujskači bodo imeli posla in snovi rez glavo, generali bodo rožljali s sabljami in vojna bo neprestano na obzorju.
Dopisi
Zadnja dva tedni volilne kampanje, ki ležita sedaj pred nami, i lw>Ma prinesla brez .tvorna nekaj več živahnosti kot jo je bilo opa-'
žiti. v p'i ••kn volilwiga gibanja. l*rerekanje med predsednikom j	-
\ViU<>n«»m t.-r nato«jem Hardingom plede oTInošajev slednjega na-	Heilwood Pa
pran. prv.m voditelj.-* Fran. i je „aI„ kažejo, da so se duhovi seda j j f^.dki sf) dopisj u fe naselbme. r, k- i ko ».olj rs/burili kot - je tpodilo to dos daj.	|torej naj jaz malo omeuim< kako
Predsednik Wil>on hoee irvedfti od republikanskega predsed- tukaj ftviino. i sk. „'a kandidata, e.» so izjave kattre se polasra njemu v usta, res- Tukaj so premogorovi. Premog tii, . s.,i»|iisno s kal'rimi je Harding rekel, da je Francija poslala povprečno 3 čevlje visok, pre-k nj. inu svoje zastopnike ter na ta način naprosila Ameriko, naj eej trd. akoravuo se nazivlja meh-lijrla.li pot za združenje narodov na temelju novega položaja.	ki premog. Delo je za strojem in
Predsednik \ViU<>n vprašuje ojron-eno. «-e je iz teh besed posne-iza pikocu. Dela se s polno paro. n ati, •> je Francija poslala svoje ofieijelne zastopnike k llardingu. to j«' res. Človek lahko dela tukaj i hi v,- podajajo z njim glede vprašanja l.ige. Harding se je podvizal'noč in dan, ako je zmožen, ne 1h> ti a odpravi -krbi predsednika, ki je domnebal. da so šli preko nje- j kaznovan za to. da je par minut jdorastiih otrok.
Senator je pojavil v svojem odgovora, da mu ni niti padlo v'«*ez delal. Ako tako delo ko-j V soboto zvečer je umrl rojak r is svojimi b - lami to, kar se *edaj v Wasliingtonu polagaj1"«	lahko pride sem, delo Andrej Mrak. Pokojnik je stano-
E. 167. St.. je bil star :17 lan SDZ. Doma je bil iz
/.. i-redstavitelje f. uu .kepa javnega mnenja m s katerimi se lah- iKdor lla	debelo kožo J Tolmina na Primorskem, kjer za-
ko v*ak Atnerikanee razpovarja glede m ed na rod nega položaja, ne da bi s tem stopil vladi v Wasliingtonu na prste ali jo žalil.
iMliidl
gi Antoniji Hribček izrekam svoje globoko sožalje.
Frank Ložar, Bos 133.
Cleveland, Ohio.
V soboto 16. oktobra ob 8. uri zjutraj je umrl rojak Anton Za-krajšek, stanujoč na 6427 Spilker Ave. Pokojni je bil član društva D. »služeneev in društva Srca Jezusovega. Zapušča ženo in 7 ne-
ga
tfl
Peter Zgaga
Danes je dospelo iz Washing-tona poročilo, da so se življenski stroški znižali za tri in pol procenta.
Ce boste imeli z grocerjem kake sitnosti, lepo to izrežite ter mu pokažite.
*	a •
Letošnjo zimo bomo imeli v kleteh dosti postora za premog.
Ce bo šlo tako naprej, bo moral vsak. ki se bo priselil v to deželo, prinesti svojo hišo seboj.
*	a *
Angležem se ni treba bati pre-mogarskega Štrajka.
Kljub štrajkn bodo celo zimo prav lepo na gorkem.
Za gorkoto bodo namreč Irci skrbeli.
*	a *
Restavranti bodo znižali cene.
Umevno je. da bodo zmanjšali
tudi porcijone.
*	* #
—	Prijatelj, nekaj bi te prosil.
—	Kaj pa? Povej vendar. Vse ti dam. kar ^mam.
—	Ali poznaš kakega dobreira advokata? Dobrega, veš, takega, ki zna prepričevalno govoriti, ki je še pri vsaki obravnavi zmagi:!. kateremu ne more izpod leteti.
—	Zakaj bi «ra pa rabil ?
—	Veš zaljubljen sem, strašno zaljubljen. In poročiti se hočem. In sedaj potrebujem dobrega »dvokata. da bi mi to odsvetoval.
>anje Predstavitelji Franci*-, o katerih govori, niso bili nikaki za-	ker bo*si itak javkajo val na ]
stopniki francoske vlade, temveč le Francozi, katere se lahko .matra:/a Uudmi. pa jih od nikoder ni. let in čl
m jo lahk o izbrusi.	pušča mater ter več bratov in se-
Na društvenem polju je tudi ster. Bolehal je že od februarja
. .. , ,	. , . , - i i i . i- . i - b°lj slabo. Novih članov ni, tako sem.
j. bi! mah-iikostfn dogodek, ki se Je odipial, a tudi ta dogo- .	. . .. . .. . .	..	, - , „
... ,	i «-,	-i •	ii ,,J zmin,ul bolj doh kakor pa Na svatbi hčere iz poznane Sa-
ib ^ i n i a s v o j pomen. \ dt-iiiokraticinh vladnih urogih čutijo, da bo i •-».„ u- ; - ,	,	. , ..	1
i. i-	i-	KaJ Je temu vzrok, ne jeveeve družine, ki se je vršila v
s< n.itor llaniing izvoljenec amerislc< ga naroda ter bi mu radi oci- .....,;l£i;,„	i * m- i . i ...
......,,- - ,	, | vem: mislim pa. da premogarski s<»boto 16. oktobra V Slovenskem
tab. da uif.inja /e -c ,aj zunanjo politiko, ki je izključno le predpra- ban.ni so v veliki meri krivi, ker Narodnemu Domu je prišlo med * a i/w,ij. n.-ira pr. Is-d dka. To je pretirana občutljivost ljudi, ki«nas mai0 preveč izsesavajo. Pred!policistom Kekieem. ki je bil tam->., ..i.^.M m. da i/L'i!i.'jo ^ političneira pozoriš. a in ta pretirana ob- par i«^; je hila tu še precej velika kaj na službi, in med par vsiljiv-1111 j i ^ ost j.- tudi diktirala pismo na senatorja Hardinga.	slovenska naselbina, ali sedaj sol,-i. ki s.» hoteli po sili
Sitgoahmanska
Ustanovljena L 1898
ICatnL Kebturta
Inkoroorirana L 1900
i
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
MTHAM. BOTAlftlK,
251. Oanemaogta, Pa.
LOUIS BALANT, 109, Faar Afwtn, Latin. O. IkJiD: JOSEPH PISHUtt,
IB J. POBWTA,
liti m
Btaf^alk: 6M. I*. BBOZIOH,
nelsplaeanth n OO0TKXO, 8alMa. OoU,
D». 70S. T. flBAHEK, 8« V. S,
LOD
/on tODft fly,
ABIHOWI MOTZ, 0M1
So. CTrtrago, HL ITAK TABOO A. 8128 IfatroM Alley, nutmn*. Pa.
itrul ttkajote m nrtdnlb
LKNABD PABOBU, 8
■1», Mlnaaaola. JOHN BUP1TIK. 8. M« B« M. Pa.
JOHH PLAiriZ Jr, 48» *tS Afm«
lomeč. Mleh. JOHN IfOVHBH, «24-2a8 kri*
Mlmwota. MATT. POOOBBLa I W. Chicago, m.
•UDOLF PBRDAN, 8091 Avenoe, Cleveland, Oblo. PRANK fiKBABBb, IK4 Wi
St., Denver, Colo. GREGOR HRF^AR. IOT ■ M Afk
Johnstown. Pa. Jednotlno radlol "SLAB VABODP Ie* kakor tndl flenarne poflUJ^ter aafl
________________tafrfta Tee prttotte naj m paflljaj« aa prafl—Si
Vika porotam odbcra. Proflnje aa aprejem aorlb flanor tn sploh m idn« mrlftvala m naj poKJaJo aa tilioiueaa edramlka. igoaloTuuka KatoiUka Jednota m pHporoCa tm Jugodoruoa m prlaton. Jednota podnje pa "National Fraternal OtmgnmT leetrleL T blagajni baa okrog 8300,000. (trl«otlao0 dclarjer). Bolnittlb podpor. š4i fcodwtn. In poanrtnln je lsptaColn fte nad poldragi mn«oo dolarjev. Jedaottf •taJe okroc 8 tlrai rednih Planov (k-e) In okrog 3 tlsoC otrok v KladtnekeaM oddelka. Droitva Jednota te nahajajo po rasnih slovenskih aase'btnak« lte. kjer jib ie nI, priporočamo vstanovltev novih. Kdor Seli postati
Prt tajnfta hUfaega draStva JffKJ. Za vstanovltev novih draitef ■a pa obrnite na klavneaa tajnika. Novo drnkvo sa lahko vsaaovl ■ fl ammt
tU ——----
*
kralja
je vprriznila
priti na
llaniing bi lahko obenem tihli objavil, da ni »je?ov namen nfra--^- zelo izselili. Posebno sameev nilsvatbo, do pretepa, v katerem j*-ti jat i zakotno politiko Zakaj bi jo t tuli uganjal? V>a znamenja ka-ivec, ostalo jih je samo nekoliko bil Kekie preeej resno pretej>en. /-jo. da bit kmalu v/ l v svoje roke resni.'nc zunanjo politiko Zdru- ter nekaj zakoreninjenih družin.; medtem ko je bil eden izmed vsi-
ienih držav.
V >ploineni j»a s,- lahko re«-e, da je za uimanjc za manjše ko kedaj v zgodovini te dežele. Kaj pOmenja to* w m easn borno videli.
. f'<Hlj>orna društva imamo Ti) .JSKJ. in
dva m ljivcev. ki se piše John Schriner kampanjo'sieer štev. 71» .JSKJ. in štev. 12!stanujoe na 10516 Buckeye Road, V naj kraj-j SI >PZ.	|zastreljen. Sehriner se nahaja se-
Xaj še omenim žalostno novieo.jdaj v bolnišnici. t<>da njegovo sta-da nam je nemila smrt ugrabila'nje ni resno. Razne govorice o po-rojaka Bartol llril>šeka po kratki j izkušenem razobešenju italjanske eden in pol dne trajajcK-i boleli, zastave, ker je bil ženin Italjan. V pondeljek 4. oktobra je še pre-j so popolnoma n ©osnovane, peval, bil vesel in zdrav, v sredo; Bandit je so napadli plačilnega
, ,. . , ,. . .	, , 1 ■ ,	• | , »i b. okt. dopoldne pa je-bil že rnr- mojstra od Walsh Construction . . ...... italjan.Li ministrski pred>edn,k. je kon -.vo uvi lel. da K<tjejl je bH pri Hrastniku na Companv West Park ter mu
/upo.lavija ne bo razpadla. V del je. da so demagogi Radn ev * sorte j štajerskem. Pripadal ni nika- vzeli *6*t0 Policija je že areti-
po Hrvaškem pruej brez mo. i. videl je. da staroradikalni Veliko- kej||ll d,ništvu. Zopet en vzgled! rala dva moška. George Ivanova
-rln preeej popuščajo pod modnim pritiskom najširš.- javn« >ti in vi-|Nikdar uiSIli0 sigurni, kdaj nas;in Kosto Petrova, stanujoča na
fred pogajanji z Italijo.
2S24 Woodland Ave., ter tudi dobila nazaj polovieo ukradene svo-
Iz Slovenije.
«i.'l 'e, (In tudi v Sloveniji ni nobenih tal za razbitje SII^.. zato se'zadene smrt. Pogreb se je vršil 8. j♦* odlord za podajanja.	i oktobra na katoliškem pokopali-
N.i »bntri strani ie pa gospod liiolitti tudi uvid.-l, da stoji Ita-lšču v Heilwo<jdu. Žalujoči sopro-.te. Ostale bandite še niso prijeli
I	ja pvrd te/knni i a>i. Tam sledi šlrajk štrajku, up »r sledi uporu.!	-----—
pob una pobuni in vsak dan teee kri zrevolucijoniranega ljudstva, t ♦•n' rat \ Milanu, drngie v T urinu, tretji«'* v Rimu, »'etrti" v Jakinu. peti Trstu itd. Ne osnažijo še ene ulice, že se poV.bei ti ruga. Raz-kr	i pr«»-es pre tam po svoji p«.ti dalje, brez ozira na desno in!
II	■ \ o. Al ~ s«- po >iiš) t O ernilo na enem " spor.izumu že izbruhne, kri/a na d seterih drugih krajih.
Si.er vseh ter posameznih italjauskih komedij ni vzeti pretra-gi> no Znaeaj vseh Ronandv, zlasti pa še Italjanov. je preeej šarla-tanski. teatrali.en, zato povzroei vsaka malenkost tam silno prahu. a je«lrs vseh dogodkov zadnjih meseefv vendarle tudi najtrez-».»•jsemts opazo\ab-u nepobitno kažejo, da tlrvi Italija s polnimi ja-
Slovenski zdravniki za medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Na ol>eneni zboru "Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani'' zbrani zdravniki so sprejeli sledeče resolucije: I. Slovewski zdravniki zahtevajo <*1 vlade, da
<iri k polomu, k notrunjemu razsiilti. To je tudi popolnoma naravno,	narodnemu prt-dstavni
I aaj M laika IMi§ari»L M dmlba prav s * i • - dostopna zahtevam moder-r.e drtlw*. l»ovit|j jasen dokaz za to trditev nam je naravnost lievrjet-no dejstvo, «fa ima t., pr. vso I^ontbardijo v rokah 12 veleagrarcev,' i'. o« i m ž'\i na stotiso**e kolon ov najbedtiejše življenje. In laška meščanska gospoda se m izpametuje, <la uvidi vt»ega Mcga. zato je Italija obsojena.
Oiolitti torej sluti t« žke dneve, ki se bližajo njegovi sol ne ni domovini in prepričal se je. ds ima Jugoslavija dovolj notranje življenjske moči za nadaljni obstoj, zalo se je mož odločil za edino pravo pot. to je za pogajanja. Pred par dnevi je sklical parlamentarni odsek ca zunanja politiko, tam je povedal svoje misli, vlada je nato sklepe te parlamentarne komisije še primerpo formulirala in grofu Sforri. laškemu zunanjemu ministru se je naročilo naj povabi jug. zunanjega ministra dr. Trumbiea k pogajanjem.
V Belgradn «e z ozirom ns to povabilo vrŠ«» že par dni sem seje ministrskega sveta. Vi naj dajo tudi dr. Trumbiču konkretna navodila. Tpati je. da Trnaibie ta navodila v kratkem tudi dobi, nato se določi kraj pogajanj in delegacija se odpelje____
Gre za silno važna vprašanja, to ve danes vsak. Kje bo tekla jngoslovanska*- italjanska ineja? Ob Soči, med St. Petrom in Divačo ali pri Logatcu! < igeva bo Reka t Kaj bo z Dalmacijo in jadranskimi otoki? Jugoslovani so se v začetku postavili za narodnostno mejo, t. i. ob So&, a le bolj pl»tonieno. Lahi pa na določila londonskega pakta, t. j. na razvod med Savo in Sočo, kar bi bilo po italijanski interpretacinji nekako pri Postojni. Wilson je predlagal kot kompromis približno nekdanjo Kracjsko-Primorsko mejo.
Olede Reke so mnenja enakp deljen«. Lahi za zahtevajo zase, mi M»e. Wilson je predlagal Bvobodno reško državo in mi popuščamo. Glede Dalmaeije je stvar precej jasna. To je dr. Trnmblčeva domovina, o njej se v zadnjih mesecih sploh ni hotel več razgovarjati in Italjani jo zahtevajo le zaradi lepšega še.
Kaj naj rečejo k tem vprašanju socijali&ti? To so jasno in ope-
štvu v Belgradu nemudoma za-
svet vseučilišča v Ljubljani že pomladi letošnjega leta enoglasno predlagal v imenovanje, če trdi gospod minister za prosveto, da se Rikard Bury an ue poteza za stolico fiziologije na ljubljanski fakulteti, .saj ima isti gospod minister v svoji miznici predlog za imenovanje in se je on sam poga-
konski načrt, s katerim se pri me- jal z Rikardoin Buryanom, da naj
bi predaval na ljubljanski fakulteti fiziologijo v francoščini mesto v nemščini, ker da ga drugače ne more imenovati. Slovenski zdravniki mislijo, da je popolnoma vseeno, v kakanem jeziku pre-
dicinski fakulteti v Ljubljani, ki je bila 'Si. julija 11*19. uzakonjena s štirimi semestri, vstanovi še nadaljnih šest semestrov, tako da bo fakulteta celotna m popolna. — II. Slovenski zdravniki zahtevajo
od vlade, da nakaže medicinski j dava v prvih semestrih fiziolog
fakulteti v Ljubljani čim najhitrejše vse potrebne kredite za izvršitev zgradb in preuredb, ki jih zahteva udejstvitev fakultete, kakor tudi za namestitev vseli potrebnih učnih in pomožnih sil. — III. Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nakaže medicinski fakulteti v Ljubljani nemudoma ves kredit. ki je potreben za gradnjo anatomskega instituta na prostoru spložne bolnice v Ljubljani m ki je bil, kakor se čuje. popolnoma črtan v že dovoljenem proračunu za I. 1930—21. Gradnja instituta je že v delu; brez kredita pa bi moralo gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani delo nemudoma zopet vstaviti. — IV.-Slovenski zdravniki zahtevajo od vlade, da nemudoma imenuje za profesorja fiziologije na medicinski fakulteti v Ljubljani Rikarda Buryana, ki ga je universitni
ljubljanske fakultete, ker se je itak zavezal, da se čimpreje priuči slovenščini. Slovenski zdravniki vidijo v nastopu gospoda ministra sovražen naskok na našo fakulteto, ki potrebuje fiziologa brezpogojno že to jesen za svoj tretji semester, medtem ko ga bo potrebovala belgrajska fakulteta, za katero hoče gospod minister pridobiti Rikarda Burvana, šele V jeseni prihodnjega leta, ker o-tvarja letos komaj prvi tečaj.
* JL "
Tatvine na žagah.
Veleposestniku Gustavu Egerju v Železnikih je bil ukraden« njegove žage pri Selcih 10 cm širok. 7.50 m dolg, 1000 kron vreden eirkularni jermen.
žagi barona Wambolta v Mirni dolini sta bila ukradena dva velika gonilna jermena, vredr na dvajset tisoč kron.
Grškega oprea.
Grški kralj umira. Najbrže bo i mrl. Kaj bo pa z opico?
Kar se pameti tiče. je nazadnje a sceno, če umrje opica ali pa kralj.
# * *
—	Slišal sem. da se bo vaša nevesta 7. nekim drugim poročila. K d o pa je vendar oni srečni t
—	Oni srečni sem jaz.
* * *
1'mrl je mož, in žena je naročila krasen nagrobni spomenik. X? en krat je pa izvedela, da ji je bP mož tekom zakona nezvest ter tla se je pečal z drugimi babni-cami.
Vsa razburjena gre h kamnoseku preklicat naročilo. Toda žal, spomenik je bil že dogotovljen. Krasen spomenik, in na njem so slale besede,- V miru počivaj.
Žena ni vedela, kaj bi storila. Po dolgem pomisleku pa pravi: Veste, kaj! Vklešite pod besede "Počivaj v miru" še tole: "Dokler jaz ne pridem k tebi".
# * •
Vsem onim velikim, katerih se tiče:
Gospodje, slavni, uveljavili ste osemnajsti amendment glede ku-hr.nja. prodaje in importa pijače. Samo glede pitja ga niste uveljavili. To je bila vaša prva napaka. Kajti pijejo sedaj tudi tisti, ki prej niso imeli kapljice v ustih. Pijačo dobi vsakdo, kdor zna pokazati pravilno zakrivljeni prst bartenderju. in gospodje, vi to prav dobro veste, kajti tudi vi krivite prste -n hrbte pred prodaji1 lei pijač. Doma ga kuha sleherni in doma za dela vsak. Samo metode so različne. Nekateri tako, drugi drugače. Tudi jaz sem bil poskušal, pa se mi je spridilo. Enkrat je bil kisel, enkrat grenak. Rozinec, ki sem ga negoval kot meti svojega otroka, smrdi po kvasu, in po dnu steklenice se vlečejo debeL» štrene. Zdi se mi da nisem osumljen. Najrže se je je tudi drusrim taka godila. Ne preostaja torej drugega, kot da objavite v listih natančne recepte, kako se kuha. vari, dela in pre-ceja. Sedanja nestrokovnjaška kuharija dela sramoto, postavi. Preskrbite vendar, da bo vsakdo lahko lomil postavo poštenim potom ter da bo od tega res kaj dobrega imel.
Jožefa Kristan, soproga <edlar Kj.« je MIROSLAV VERI'', doma
i/. MerČ pri Sežani! V Združenih državah biva približno 14 I«-t. 1'ri-d enim letom s«> nahaja! nekje v Clevelandu, <>hio. Pri»siiii «ra. da se ogla>i. ali pa če kd'» ve za njegov naslov, naj ga opozori, da ima pismo pri uredništvu tega lista. Moj naslov ^r: Frank" Kariž, Mer«'-« štev. 14. pošta Sežana, Vcuezia Giulia. via Italia.
* 20 23—10)
skeira mojstra ter hči trgovca in gostilničarja Antona Košir, v letu starosti. Pred nekaj meseci je bila š»-Ie poročena.
V Kolpi j.- umrla Marija -luk-lie, stara ><) iet. Pokopali so jo ua pokopališča v Velikih Laščah.
Tatvina pokopališču.
Na pokopališču Smihel pri N.<-: vem mestu je bil na oddelku, kjer pokopava bolnišnica, ukraden še dobro ohranjen spomenik.
Smrtna kosa.
Na Polici je umrl nadučitelj Ivan Dremelj. Zapušča žalujoč . soprogo Ano rojeno Seme.
Okradeni kočar.
Skozi vrata so vlomili v čum-nato Gregorja Cadoniča v Vini-tin<-ah na Štajerskem nexnani zločinci, ki so pokradli raznega blaga v vrednosti	kron.
Varnost v ptujskem okraju.
Posestniku Ivanu Kupčiču v Savcih je bilo ukradeno obb ke \ vrednosti 5920 kron.
NAZNANILO.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je dne l'J. 'oktohra preminul moj soprog MATEVŽ JANŠA
v bolnici v < Vntral Islip na l>»ng
Islandu. N. V.
! Kanjki j«' >11 rojen 3-1. septembra 1 s>:; v \ č: >i Zasip pri Riidov-V Ameriki j«- bival l.*i let iu zbob-l na umu i»r»-d šestimi -"
Tukaj zapušča mene in dva ne-dor.-Lstla otroka, v starem kraju pa mater, dva brata in dv<; sestri.
Iskrena hvala vsem. ki so ga !obiskali don^ ali v bolnišnici, ]»o-sfl.no pa ni'* t^ti Frančiški Hribar in nje možu Johnu ter Ivanu in ISarbari Pirnat.
naj vsem v <lobrem spo-lalika. Lahka m ti bodi
Kobila ukradena
je bila posestniku Matevžu Par-teju v Goselnivasi pri Dobri i v as i. Vredna je bila 15,000 kr<m.
Na legarju je umrla gdč. Ana Plesko, učiteljica na Vrhniki. V Bistrici pri Tržiču je umrla
Velika tatvina v vlaku.
(iraškemu trgovcu Haiisu Tag-gerju bila ukradena v vlaku listnica, v kat«-ri je bil potni list. •VHJ dinarjev in ček Hrvatske ban- (Kt.nu ke v Zagrebu na 7b,0OU kron. I ,„ifiu in
i žemljica.
Tatvina na okrajnem glavarstvu	Žalujoči ostali:
v Mariboru.	Mary Janša, soproga,
fz veže okrajnega glavarstva v Willie in Frankie, sinova. Mariboru je bilo ukradeno nad- N-\v York. N. V.. 21. oktobra zomiku brzojavnih prog Josipu
Ratajti novo kol«*. vr<*dno ;ii»mK. aiMaMaD^^^^Hi
Doctor
Kako se draži pohištvo.
Osrednji urad proti navijanju cen v Ljubljani je stavil pod /a- V^Q-y mmm poro neki ljubljanski lirmi pohi-;	*
štvo za lft soli. ker j»- firma /.»lit»- |e uspešno zdravil navala za pohištvo, katero je samo iub©, boijut, krtjff
stalo 10.000 kron. kar	kron.' otnHiost. p-darie«
ter srčne, jetrne, ledi'
- in« ali pljotee bole-U
Iščem prijatelja J.\< K MAKTIN-j sni. bolečine v ie ~
ŠH";A. Pred tremi leti je bil v ^dru, bolečine ▼ prsih, vnete M, n<*e,
»tke aU križ, atekliaje, revmalisoM, kožne boHni, izpuščaje, agree, tab-bejost, moike in ženske bolezni. «lab« kri, brez operacije w najkrajšem {ara p« najnižji ceni. Poskušaj^« In ae prepričajte.
DOCTOR JIN FTJZY .MOT 308 Grant Street	PittRbargb, Pa.
Uradn« ure: ob delamlh. odopoldn* Ob nedetjab tn vraanlklbt od t. dopoi-/-ft _-j,,	flo »v«Cer.
—-1,11	! dn* in I. Dnpoldn*-
Iteadling. Allegheny Co.. »Pa.. IJox 14. in zdaj ne veni. kje se nahaja. Pro>ini tra. <la mi piše. kakorhitro '*-ita ta o^la-«. ali ee kateri rojakov v> /.a njegov naslov. da mi blagovoli naznaniti. John Meden. Heather Run C"o., Kin«rw(»od. W. Ya.
VANJU LOTOV AU DELEŽEV.
i Albert H. Thatcher & Co., Inc.
Če ste kupili lote v kateremkoli mestu ali deleže katerekoli kopipanije, nam pišite, da jih preiščemo in vam svetujemo, če se jih da prodati.
- Ce nameravate kupiti deleže ali lote, naj vam mi prej napravimo preiskavo.
MI NIMAMO HITI LOTOV, NITI DELEŽEV NAPRODAJ.
Pišite nam za podrobnosti ter povejte, o katerih lotih in deležih hočete biti na jasnem.
i
i Union Bank BUg.,
Pittsburgh,

.	- i.. T,Oii i. ^IIY^,Ti., ..^ra,, :


.. ■ . .	a
r*
■	.	'	•	. v.--

f »
I <L §
Pomen Sibirije.
(Nadaljevanje.)
A mimo rodovitnega polja, dra-počene kožuhovine in obilnosti rib je Sibirija blagoslovljena z rudninskimi zakladi, kakoranih nima nobena dežela vsega sveta. Bogati ©l>eti sibirskih rudnikov so že privabili obilo ljudstva semkaj v', gozdne samote. Mesta ne rasto drugače kakor v Združenih državah. O mestu Ropalu na primer ni bilo pred par desetletji ne duha, ne sluha
11-žit I tam. sedaj je za trgovino eno najvažnejših mest. Do leta lH&f. se je pn*elilo v Sibirijo 91 HO ljudi, l»*ta 1H64. jih je prišlo +20, ravno toliko leta 1*66., leta 1*67. i>a 11425. I11 tako je «Uo leto za letom. Kjer so se zasledili bogati rudniki, razvila ne je delavnost, kakonšna jc bila v Sibiriji doslej nepoenata.
Odveč bi bilo vse sibirske zaklada posamezno naštevati, ker njihova obiluat je oiiče znana; omeni pa se naj, da se nahaja v Altaji, v južni Sibiriji torej, največja zaloga premoga na svetu v /vezi z veliko množino raznih kovin. V razvitku ni'»dernih narodov *e ji* |N»kazal zanimiv slučaj, kako zelo je njihovo bogastvo odvisno od premoga. Doživeli so to Angleži, ki jim je narava poskrbela v zvezi z želenio in drugo rudo bogate premopove zaklade. Izživeli »o to Amerikanei. Ravno v onih krajih, kjer so najbogatejši premogov i zakladi, se je ra/.-vila industrija, razevela so se najbogatejša, največja mesta. Nasproti (»a čutijo na prinn-r v Ita-liji. kj« r premopa ni. da svoje industrije m s tem narodnega blagostanja ne morejo potisniti na tako stopinjo, kakor store to dru-pi narodi. Sibiriji, ki ima največjo zalogo premoga na *vetu, sme ..*» /,.	največja bodočno&t
obetati.
l*o Evropi se je razširila misel, da žive v Sibiriji zgolj ljudje na najnižji stopinji omike, da so nji-ho\ a stanovanja bolj živalskim brlogom nego hišam (Hslobtia. Da .lakuti, Tungusi. Samojedi Oukči itd. ne žive jhj salonih ter ne stopajo po parketih, to je res, ali zavoljo tega paf še ni vsa Sibirija listeria, divja samota. Norveški potnik prot»-*or Krištof llansteen pile o Sibircth, da so eelo snažno 1 juristvo. Njihova stanovanja so v pravem pomenu bewde izrezljana. Z velikimi noži strura^o tla in stene, okna in klopi, tako da so vedno novim jMHlobne. V neki sibirski in sicer kmetski hiši je videl kuhinjska tla z voLnatiuu prti pregmjena ; kl«*pi in mize so bile (HMrgane in tako bele, da njegov s! iga ni smel v kuhinji posode za < aj cediti, ampak zunaj na dvo-
sarja, krznarja ali strojarja, težje že mizarja, zlasti težko pa čevljarja ali krojača itd. A ne sme se misliti, da je morebiti sibirski kmet za rokodelstvo nesposoben; *}ne, eelo dokaj spreten je. Te njegove spretnosti eelo nemški potniki ne morejo zanikavati. Xefti-l»ki učenjak Cotta je opazoval na svojem potovanju po-Sibiriji, kako čudovito spreten, vztrajen in neutrudljiv je tam ruski kmet.
,	- * 1 1 •	pravit da si gradi Sibirean
[..e en puiuet kozakov jej . .	. „ v ■
svojo leseno koeo kaj lie no m o-
kusno sam, ne da bi se kdaj učil tesarstva. Sekira mu zadostuje popolnoma ne le pri zpradbi njegove lične koče. ampak tudi takrat. ko se loti voza, čolna, sanij ali drugega dotuaeega potrebnega orodja. Sam si stavi svoje peči, pripravlja usnje in ixdeluje iz njega konjsko opravo. Žene in dekleta pa tka jo in všivajo v suk-no ni platno Iejie in okusne risa-rije. Ta vedrost in jasnost ruske-pa duha je porok dovolj za to, da bo d<»*«-pla Sibirija še velik pomen v svetovni zgodovini.
Da Sibiree še ne mara za rokodelstvo. pripisovati je temu. da imi druga opravila boljši dobiček prinašajo. V prvi vrsti so to ru-d okop i. Altaj je z raznovrstnimi rudami silno bogat; zaradi tepa vro Sibirei le v rudnike. Kolvvan. k toinski guberniji spadajoč o-kraj, šteje mnogo tisoč prebival-' eev, zgolj delavcev, ki služijo svoj kruli v
in tovarnah. Illago.st an je je veliko. in že samo konj so našteli tu na tisoče iu tis<rf*e. Večino jih rabijo v rudokopih in tovarnah, a
kmetom jih ostaje še toliko, da jih pozimi ne morejo s klajo preskrbi jevat i. Skoro neverjetno je. da >e redijo in urijo tu konji za konjske dirke, iu pozimi se osnuje mnogo zelo obiskovanih konjskih dirk. Kolyvanski kmetje imajo nad :t»NK) mlinov 11a sapo in do 1*1 n K) kovaenie.
Za spretnost SibiK-anov pričajo tudi sloveči kainnoloiui v koly-vanskem okraju, kjer so se iz granita. jaspisa. po rti rja. mramorja itd. izdelali krasni izdelki, ki lepšajo bivše ear-ke palače v Moskvi
GLAS NARODA, 22. OKT 1920
Zaloge zlata v Rusiji.
T
'ljardo zlatih rabljev. Prišteti je treba k njej ie 300 kilogramov
Stari Taras Buljba vodi zapo. roške koza k e v boju zoper Poljake. SB njegov Andrej se je zaljubil v lepo Poljakinjo in šel v nasprotni tabor, padajo Zaporožei
^ . .	.	I Mnogo se je pisalo o ruski za-j
Stoj m ne gani se. Jaz sem te ,oyri zIaTa". Koncem leta 1917 je rodd jaz te tudi ubijem! ' je de- zna5ala ta	^ ^
jal Taras, stopil za korak nazaj ,mv ^bljev. Veliko zlata se je /e in snel puško z rame.	i pred tem časom izvozilo na An-i
' platina, ki se nahaja v Rusiji.
LETOŠNJE
Kakor snopje Bled kakor prt je bil Andrej ; ^leško. V začetku Vojne je odšlo m njih vodje. [videlo se mu je, kako so se mu ti- iniIjonov ruUljeV y septeinbru
Suho Grozdje
importirano iz starega kraja
drugo-1	is centov funt.
si Boksa 50 funtov	$9.00
Posebne cene na veliko.
naj stoji pravoslavna ruska zem- krasne Poljakinje. Ija in večna ji bodi čast."	I Taras je sprožil.
njena v Petrogradu, pozneje so jo' RAliKAN IMPOSi'lHQ CO
51-53 Cherry Street
m. V Kazanu je padel del te za-J loge v roke Cehoslovakov in .sicer i___
času v .slavna ruska zem-
konca lja!"
Povesil je Halaban svojo glavo, čuteč prcdttmrtne muke, in tiho dejal: "Zdi se mi, gospodje bratje, da umiram dobre smrti; sedmero sem jih posekal s sabljo, devetero sem jih zabodel s sulico, mnogo sem jih poteptal s konjem, koliko pa sem jih zadel s kroglo, se niti ne spominjam, cvete ruska zemlja!**
Padel je Knkubenko in pred smrtjo Se izpregovoril: ''Hvaležen sem Bogu, da umiram pred vašimi očmi. tovariši! Naj žive za nami še boljši, nego smo mi. in večno naj sije v krasoti, draga altajskih rudokopih Kristu. naša ruska zemlja."
Kak« »r snopje ležijo ruski junaki v travi. Preosiale pa bodri stari Taras: "Kako je. gospodje! Ali je še smodnika a- prahovni-eah * Ali se še niso izkrhale sablje? Ali se še ni upehala ko-zaška moč? Ali se še ne klonejo kozaki T'
"Se jc, očka, smodnika v pra-hovnicah; še je krepka kozaška moč; še ne klonejo kozaki."
In iznova so udarili kozaki, kakor da niso trpeli Še nobenih izgub. Že so bili samo še trije pol-kovni ataman i živi; povsod "so že krvavi potoki rdečili zemljo, in visoko so se griiiatlili kupi kozaških in neprijateljskili trupel. "Zmaga je naša!*' so zaorili i n Pet n »gradu. V petroprajskij^Ias0Vi Zaporožcev f»d vseh stra-et*< nitaži imajo bogat umotvor, 5(T,i; zatrobili so v trobente in dvig-netpv dolgo in metre široko'»i!i zmagovalno zastavo. Raz-
Padel je Štefan Goska, prebo-' Kakor žitni klas. izpodrezan od^"^	V°rone^ Penz° in Ka-! den s štirimi sulicami. Toliko da,srPa» kakor mlado jagnje. ki je
je se mogel reči: "Naj propadejo 'začutilo pod srcem smrtonosno ...m,. n-	1 i
v«i «.vr«^iki! Na veC-n/ vJe ^ j A^ p.^, plav„ i-
se zgrudil smrtno zadet na travo ,.;;: '	r ^ * 1 1 -
,' 'Ji- pozneje v Irkutsk, kjer so gal
izročili sibirski vladi. Kolčak je, ,	Mihalov
i. * 1- 1	v . , 1,	Je Pre"'je prodal iz zaloge mil ionov'
vsakemu taksen konec. Naj bo dojkrasen; moško lice njegovo.
New York, N. Y.
naj se raduje ruska zemlja."
Padel je Bovdjug. Tik pod srce in ni rekel nobene besede več.
ga jc zadela krogla. "Ni mi žal, Obstal je Taras in dolgo gledal razmetal zlato. Minister Ua se ločim (»d sveta. Daj Bog na mrliča. Se mrtev " u:i---' - - - -
i frankov neki francoski finni, 55 ....	, 0ara- ne- mil jonov so spravili na Japonsko.!
odoljivega za žensko srce, je še
zmerom izražalo čudovito lepoto; črne obrvi so mu senčili obledele
davno še polno moči in
. I
En del si je prisvojil general Se-i rnenov. nekaj so deponirali na1 Kitajskem v Sanghaju in Hong-I kongu v podružnicah rusko-azij-J ske banke kot temelj kreditov v kozak?" je dejal Taras. " Visoke; mehikanskih dolarjih. Za izdaja-1 rasti je bil in črnih obrvi, obraz nje Burcevega lista so od tepa i
nekaj potrošili, a
črte kakor žalni baržun.
"<'esa mu je manjalo, da ni bil
mu je bil kakor obraz plemeni-taša in njegova roka je bila krep-
Naj večno ka v boju. Propal je. Poginil neslavno kakor zanikaren pes!"
Pretep pred Figovcem.
tudi francoski, žurnaKst Herve jc nekaj o(| tepa j dobil. Tlazni emigranti živijo na ta način. f>d prvotne svote jc o-j stal«» okoli 413 miljonov rabljev. V Kusiji j,, ostalo vsega skupaj, "koli 640 miljonov rabljev, od teh'
Neko nedeljo ob pol 1). uri zve-j-7? I*°sIailiil na temelju brest čer je bil v Ljubljani pred Figov- 1i.tovsk,1?a ,nir» v Berlin l.V) mi-cem ljubezniv prizor. Herman H.rj°n.ov' iz T>,erlina ip odšlo na te-| se je zjezil v svoji vinjenosti nadjmclju Prf*n,ir.in z dne 11. novem-j
svojo ženo. jo pretepal in zmerjal. hra	v Pariz- 10 miljonov so
JU j izročili so v jet i Estonski. 25 miljo-j
ki
je nare«
Pok llai taki
od si
bi «
>l>odmja. prt kateri sla iu n^gov sluga stano-bila enkrat zapazila, da hodniku pred Hanstee-
•	nekoliko čaja polilo, je rujavo pego na tleh
u ter zahtevala, naj se Ntrie; »luga pa je moral
*sino za čaj vedno v neki
•	>di v »oho nositi, da ne
kaj ta' k in»'>n
a za 1 a
stee«!
j lM»
rj um 1
•ga vnovič pri|M*tilo. j« čudil na svojem
uaiei tako »ta i
po*» žiivv t«, k «1
»vanju sibtr^kkim inextom ter tel ua primer v Irkutsku na » izbiM'en ok»% v zgradbi meni njegovih palač, kakoršnega v mnopth evrofHikdi mestiii vhIIm je, da ■m an«ki Sibirei zelo hoga-«bivohjt» mi lahko marsikak lu-s. ki je v Evropi iieue.ptV:. V
vazo. v Kolyvanu iz jaspisa izdelan^.
Nekatera me^a se žive in bo-pate zg(»lj o obrtniji. o«lkar so jeli namreč evropski Ru>i semkaj za-
kropljeni Poljaki so bežali ter se skrivali na vse strani.
"Ne. zmaga se ni cela!*' je dejal Taras, gledaje na mestna vrata. in prav je govoril. Odprva so hajati in odkar ruska vlada vlada in i/ mesta je pridrvil huzar-obrtnijski razcvet pospešuje. Ir- ski l»olk. cvet vseh konjeniških kutsk 11a primer je v tem o žiru polkov, in vodil pa je Andrej, sin najživahnejše mesto in središče Tarasa Buljbe. Taras je ves oka-vzhodni Sibiriji. P lice so ravne in menel, ko je spoznal, da je to An-^ir>>ke. prodajalniee za[»ažene z	011 se ie drevil kakor
drag cenim kitajskim in evrop- mlad hrt. lej^i. hitrejši in mlajši Aim blagom. Mimo obilice voja-	v svoji staji,
kov. uradnikov in propnamev ži- / Kil\* Rojake? Rojake, vražji \c tu najbopatejši trgovei. V rojake biješ!" -vojo zabavo >0 si omislili pl«ia-! Toda Andrej ni razločal. kdo je I -Ve in o prilikah napravijajo mu-jP1^ nJ'm rojaki ali kdo drugi; /1 kalne in retorične soireje. Za"n ni	ničesar. Kodre je vi-
po\ zdi P" ljudske omike je	kodre dolpe. drdpe kodre in
skrbi jen o z nižjimi in višjimi šo-Jprsi podobne rečnemu labodu, in lami. muzejem, knjižnico, rudnin-p"«1«" vrat in l»lcča in vse, kar je ski'ii kabinetom itd. Naselbine ru- jUKtvarjenega za brezumne polju--kih prognaneev, ki delajo v ir-|hf*- Kagnal se je za kozaki. Sled-kutskih tovarnah, raztresene."J' l»« sa	na konjih v pol-
4lo treh milj okoli mesta, in v eni "♦*»•»	in mmU naravnost
sami tovarni, ki izdeluje sukno.|PrT,ti	Toliko, da ni že do-
platno. steklovino in papir, dela!****1 ^"lokopitenka. ko je zdajei
Prišel je stražnik.
konec zakonskemu prepiru pred!nov so deponirali v Stoekholmu Ugovceni. Na policiji je moraljna švedskem. P.»' svetu raznešena Herman II. plačati 150 K globe.J ruska zlata zaloga znaša eno mi-'
Dr. Koler
slovenski zdravnik
€38 Peno Ave. Pittsburgh. Pa.
Dr. Koler J« n»J-■tarejtt (loreniki »dravnik. Apec;a-Hat ▼ PlttubBirhu. ki Ima 2S-letao
erakto ▼ Sdravl}« nju mh mouklb kolesni.
Z&atrupljenle kr vi adravi » ffla-
•o vi tem •©•. ki n j« 1 sum al dr. prof. Ertlcb. Ce Imate mo»oi}e alt menur-fke po telesu v grlu. IspuUaJ* las. boleCtoe ▼ koeteh. pridite ta t>£l«ta 'vam bom kri. Ka Čakajte, ker ta bo lesen se nalese.
Vse moftke ooleseal sflravta po e-krajlani metodi. Kakor hitro opsstte da vam prenehuje zdravje, ne fiakaj te. temveč pridite ln les vam n bom so pet povrnil.
Hrdroecle aH vodno kilo o*4ravtm v U. ursij in sicer bres osiradle.
Bolezni taeHurja. ki povsroerjo to letne v krita !n >.rbtu ln vesslb tadf pri pulianjn vode. usffravtm m soto-voetjo.
Revmattsem. trnn]*, toleetn« o
tekllne. srbečic«. SkrofTe In drxure kotne bolesnl. kf n^star.ejo vsled neCI-ete k*-vi. ozdravim v kratkem Času ni potrebno letati.
Uradne ure: vsak dan od S. ure sju-traj do «. zvrnf+r; v petkih od t. rfm-
traj do Z. ooooldne: ob nedalUtb oa
sjutraj do S. Dopoldne.
Ali ste nervozni?
slabi, opupani in in>trti? Ali ste brez iNM-ifka. razburljivi, razdratljiri in ubiw id* Ali ste slabi. ui*a«ili ln nimate znamenj rdef-e kri? Ali je vaš tek slab, ali imate bolestni idavoM, ste xaprti, se ram risa. iz|ietiavate. imate zgaga •n »lal»o sii|»i»? Ali se fnitit«- lenim, nimate ambicije. i*te t»rez enerjjije ln vam ni za tlelo'' ste v takem stanju, migrate takoj zaeeti jemati Noea-ToAr. T« f-udovito zdravilo tulpotnore tem bole-mlm ter zjrraili m«*-ne. zdrave in živahne nio/ke in ženske. l»alo	bo novo življenje, novo ambicijo in novo m-anje. Nuna-Tone »:r:i«ll lM>jrat«». nWSi kri in uKx'tic stalne živ<i». Izreki te o«las in ssi nesite v dobro lekarno, ilohite •e ilnnes steklenico Nuca-Tonc. Jemljite par dni in čv ne lK»ste f-isto jui-dovoljni z u«r»elii. vrnite ostanek i«"» kartiarju in i!«»bi!l tn»ste denar nanj.
Druggist: You can pet Nugt-Tw* from your jobber o* from the National Laboratory. 537 So. Dearborn St.. Chicago. Absolutely guaranteed. Retail price $1.00. (Ad.i
I šeem h rata KRANCKTA CSA-SZAIi t'asar . <loiua i/, odrske Slovenije I'rekmurja t. Lcla 11'liJ. sc je nahajal v lfarrislmr-irn. I*a.. ill potem je oil^'l nekam v 1 "lcvelaml. Ohio. Prosim rojake, če kilo ve za njepov naslov. da oa mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. - John Csa-s/ar. *Js Schurman St., Now ltrnn>wiek. N. J.
(21-22—10)
Slamniki,
Potrebnjemo izvežbane blo-karje z\ prvovrstne možke slamnike. Najvišje plače. Dolga sezija, Odprta delavnica.
CHAS. LEVY'S SONS. 691 Broadway.
H (WS] ESI
f
J
Ah
velik
eoakim in »i{>aini&ini vinom skrbeli. K<lor hoče rvedeti. fivt sibirska ifo^M^la. naj Hainotcenov j»otf^»is p«i
tis.«'- »lelaveev. V PetroTskn slo\>*"-a tovarna za stroje, v /uaietiti kmalu za I ralom je 46 tovarn za usnje, mnogo mlinov, zvonaren in plavlev za ra/ne kovine.
Sjeer bi --»e nav»slla lahkf» še ee-
. u *e je vilele/.il oUxla.
omizje /ip.lj s fran r,n k#»P* tnkih m
pre-kaka
eitaj Sibiriji.
l't»K ki »o ga sibirska mt^ta napravila nanj, je b«»frat. eleganten in okusen. Vzrok teiim je, da je zahtevala ruska (earska) vlada, naj >e \*a javna poslopja po Sibiriji grade po načrtih, ki jih je izdajalo v posebnem albumu |>e-tri'ifradnko ministrstvo. Hansteeu pravi, da po v »eni Norveškem se nahajajo jedva dve ali tri eerkve, ki se smejo glede zunanje dostoj-ttostt in lefiega utiša n cerkvami sibirskih vasi primerjati.
Razvoj sibirskih mest zadržuje tudi set luržnja. ki jo kaiejo Sibir-eanje do mkmieUtva. Ž njim se ne marajo ukvarjati.' K uhtujska po-kose. jekleno orodje, lesena posoda, celo ilie* se t« daljnih krajev, eelo "oc Evrope priuaaajo. U v Barnaul u na pri
loka/, da Sibirija ni mrtev ud zemeljskega organizma in da ni •*1 ljudi in Ro^a pozabljen kos /< ulje. Živahno in l>ofrato je življenje v Sibiriji, zlasti pa se vidi to iz o^Mln^a in v resniei velikan s k ena t f go vat va.
(Konec prihodnjif.)
Razorožitev Nemčije.
Iz poročila medzavezniškega (intcraliiranega) nadzorovalnega o<lbora v Berlinn je posneti: Do prve polovice septembra tekom dveh tednov je bilo p^vpfeč00 1 tisoe topov na teden uničenih. Čeprav je bilo v zadnjih osmih tednih 7500 topov uničenih, znaša svota preostalih «e ve«ln<i 27.000 komadov. Strojnih (vtbtk je bilo imičenih že 23.000. 3T».000 pa jih je if treba napraviti nerabnih. 13 miljonov pu5k je bilo že uničenih, 16 miljonov pa se jih ie bo. Utaknei Od 11.000 metaleev min jih je ž*
te- jOUO
ilna roka zgrabila njegovega konja za uzdo.
Andrej .je dvignil oči; pred nji in je stal oče. Stresel se je po vsem telesu in mahoma preble-del; tako se g»«li učeneu. ki je po neprevidnosti sunil svojega tovariša in dobil o«l njega zato udarec 7. ravnilom po čelu. ves vzplamti kakor ogenj, bresno skoči i/, klopi in podi preplašenega tovariša svojega, pripravljen ira raztrgati na kosee. pa se nenadoma zaleti v učitelja, ki stopi v razred; mahoma odneha besni žar in poleže se mu onemogla ja-rost.
Podobno je hipoma reginila Andrejeva jeza. kakor bi je nikdar ne hilo; zdaj je videl pred seboj camo svojega strašnega očeta.
'"Torej! Kaj storiva zdaj?" je dejal Taras, zroč mu naravnost v oči.
Andrej ni mogel erhniti nojie-ne besede; stal je in upiral oči v zemljo.
"Kaj so ti, sinko, pomagali tvoji Poljaki?"
Andrej je molčal.
"Torej vero si izdal? Izdal? Izdal rojake? Stoj. doli s konja!"
Pokorno kakor otrok je stopil Andrej s konja in obstal napol lživ, napol mrtev pred Tarasom.

PRESIDENT

Naš bodoči predsednik, Warren G. Harding, je poleg vsega drugega, dober možak ter resničen in tipičen Amerikanec.
Moža take vrste potrebuje dežela v tem času, in to je tudi vzrok, zakaj se silne množice ameriških volil-cev zbirajo krog njegove zastave v velikem številu in v naraščajočem zaupanju.
On je tipičen Amerikanec v svojem priprostem življenju in pravilen v vseh ozirih, on globoko ljubi svojo deželo, ponosen je na njeno slavno preteklost ter upa na njeno veliko bodočnost; na umu ima vedno pravičnost, njegova narodna zavest je neizpodbitna; on zdravo presoja, njegovi nazori so občudovanja vredni, odkritosrčen je in pogumen, to je mož širokega obzorja in velikih zmožnosti
Kot vsi drugi naši veliki predsedniki, bodisi republikanci ali demokrati, se je tudi on vežbal v šoli ameriškega življenja, v šoli ameriškega naroda. Njegovi začetki so bili težavni ter polni težkega dela kot oni Lin-colna. Pravičen, zmožen in zaupajoč v vse delo, je po vzrocu trpečega preobraževalca, napravil vse, česar se je lotil, brez bahanja in brez postavljanja. On je vedno živel z narodom in med narodom ter deloval žnjim. Iz njegovega življenja si je pridobil najboljše znanje. On pozna mišljenje in čustva naroda, pozna njegove potrebe in zahteve.
Zrasel je med nami, da postane prvi med svojimi sovrstniki, mož, ki čaka klica ure, kajti on more v resnici govoriti s poveljujočim glasom ameriškega naroda. V vseh krizah v zgodovini naše dežele, sta presoja in zavest naroda vedno pokazali pot neoporečno pravi razrešitvi. Edina to dvoje zamore imeti moč, da v svoji domoljubni modrosti ohrani deželo v največji krizi, kar jih ji je stalo naprosti izza rojstva ter jo povede na pot, kitare ji je določila velika usoda. Hihče drugi kot resničen in preisknsen sin Aemzske zamore biti njen besednik ter vodja v zgodovinski stiskL Warren O. Harding je U sin.
Čimveč smo videli o njem in slišali o njem tekom kampanje, tembolj ga ljubimo in tembolj mu zaupamo.
Tekom teh tednov in mesecev smo ga videli pred svojimi očmi rasti s stališča enega izmed voditeljev do ne. oporečnega voditelja nas vseh. Danes stoji pred nami kot krepak Amerikanec; v polni rasti, močan na duhu in značaju ter telesu. Samo en jezik govori vsem ljudem in njegov govor je odkrit, jasen priprost ter odkritosrčen. Njegov namen ni zadostovati, pač pa obveščati, kaj bo storil in česa ne bo storil, tako jasno in čisto, da je nesporazum nemogoč. Mi vemo, da misli natančno isto, kar pravi ter da mu je treba popolnoma zaupati.
Amerika bo varna pod vodstvom tega velikega in dobrega Amerikanca. On stoji trdo na ameriški zem lji, njegovo srce bije naprej za Ameriko, toda njegov pogled ni omejen samo na ameriško obzorje. Kot vsi veliki možje ima tudi on čisto zaupanje v samega sebe brez vsakih znamenj prešernosti. Samega sebe ne smatra za človeka in pol, pač pa kot enega izmed nas. On bo vedno skušal napraviti ono, kar je po njegovih mislih najboljše za splošno deželo; da bo vse, česar se bo lotil, napravljeno dobro in pametno kot mora biti, si bo zasigural pomoč svojih najboljših mož. V uprav-Ijenju in pospeševanju progresivne politike republikanske stranke bo vedno poslušal glas naroda, se posvetoval žnjim ter se ravnal po njem. Vsakdo naj ve, da je toliko neodvisen, močan in pogumen, da bo storil kar smatra za pravično in resnično ter podpiral vse potrebne reforme z vso svojo močjo in uplivom, ki mu je na razpolago.
On je božji odposlanec deželi, in ameriški narod ima sedaj priliko poveriti krmilo blodeče državne ladje v roke zaupnega krmarja. Vsem nam ne preotsaja ničesar drugega kot storiti svojo dolžnost: postaviti pravega moža ob pravem času na pravo mesto. To bomo storili, da bomo sli na volišče, bodisi v vedrem, bodisi v dežju ter oddali svoje glasovnice za
Harding-a in Coolidge-a.
Republikanski Narodni Odbor.
. .iJs - •. .X
GLAS NARODA, 22. OKT. 1920
T}
Kao na zadnjem Prazniku svetilk, v noči, ko je tudi ženskam dovo-fjeno iti na cesto in ko je vse razsvetljeno. Ali, da bi le Kao ne sla tja s svojimi tovarišicami.	*
Naslednjega jutra je že stal sel Fohi-ja pr?d vse časti vrednim gospodom Ni.
—	Naprej, naprej! Šenki. — je silil Kieiilimjr. ki se je tresel po celem životu.
—	Moj gospod. Folii, kralj zadruge vseh beračev, prosi vse časti vrednega za njegovo hčerko. — je rekel sel.
—	Ti veš, mladi gospod, le predobro, kaj je vse časti vredni od-•rovorU tem« posredovalen. Naša Kao. naša duh leča mala cvetka, za kralja' l>eračev....
Kienlnng ga ni poslušal še nadalje, temveč plauil naprej, kajti j slutil je, kaj mora priti iz tega in kaj se je, žalibog. zgodilo.
METANJE PARNIKOV
že zdavnaj
2	(Nadaljevanje.)
Cesta velikih čolnov je stala ravno spredaj. Skoro kot hiše so j na deklica, koje koža je bila kot medla slonova ko-t in izgledali ti čolni, zgrajeni iz črn etra lesa zaprti ter opremljeni z malo poševne o«"-i so bile vsled strahu na široko odprte.
majhnimi okenei. V.vjka hiša je imela le ena sama vrata, ki so vo-.bila v svileno nočno bleko in d da i>o stopnjieah v vodo.	j obleko skupaj.
<*'e prav je bila Maud zelo pogumna, se je vendar naenkrat lotil velik strah. Kaka-u >vet je bil to, v katerega jo vodijo * Kje stanuje ta milijonar!
V*a kri se je umaknila iz njeuepa lira. Obrnila se je na svojem sedežu ter se ozrla nazaj. Nobene hiše belih, nobenega človeka nje-nega rodn na <ioJiro in široko. Le reka, ki je lahno šumela, le no<"-, ki je ogrinjala mesto iz čolnov, ki ni hotelo ničesar vedeti o zunanjem svetli.
Že enkrat preje je .*itala o Kantonu. — Tukaj stanuje greh iti tukaj morajo biti____e vet lini čolni, — je mrmrala.
š* je tipala, da jo bo pot povedla naprej. Tedaj pa je pričel čoln bolj pof-nsi voziti. Čuti je bilo žvižg.
V velikem erneiu t-olnvi pred njimi so se odprla vrata in pokazala s,* je neka rmena plava.
— Kam me peljete? — je zakričala prestrašena, v svojem materinskem jeziku.
Nikdo na čolnu pa ji ni odgovoril. Videla je krojr sebe le peklenske obraze, ki so se režali.... Odgovor je obstajal le v eni kretnji: v mrzlem, neusmiljenem migljaju suhe. rmene roke Kitajca.
Pokazal je na vr;ita. ki so stala odprta ter čakal.
Na žrtev.
in koje velike, Oblečena je svojima nežnima rokama je držala
KIDAJ SRKSLIŽNO OOSLUJKJO D		
NKW	YOftKA.	
ST. PAUL ' 1	S3 okt.	— Cherbourg
CALABRIA	23. okt.	m — Trat
CANOPIC	2*. okt.	Genua
ROCHAMBEAU	as okt.	— Havre
MAURETANI A	28 okt.	— Cherbourg
la savoie	30 CM.	— Havre
RE. dMTALlA	30 okt.	— Genoa
PHILADELPHIA	30 okt.	— Cherbourg
AQUlTANlA	2 nov.	— Cherbourg
PRES. WILSON	S novembra — Trat.	
TRANCE	3 nov.	— Havre
PESARO	• nov.	— Genoa
PANNONIA	9. nov	— Trst
CRETIC	9. nov.	— Genoa
IMPERATOR 1	11 nov.	— Cherbourg
LA LORRAINE	13 nov.	— H a vrt
BELVEDERE	18 nov.	— Trat
LA TOURAINE	20 nov.	— Havre
ARGENTINA	3 dec.	— Trst
PRES. WILSON	22 dec.	— Trst
Giee« cen u	ne netite	tn sea ana
pojasnila. cOmlts	ss na tvrdko	
P ft	ANK	a a k a ■ a
M Cortlsndt		St. New York
Slaboten krik. kot oni ptice. Tedaj pa je že videla Kienlunga. On je razprostrl svoji roki in že je ležala na njegovih pršili, vsa v solzah od veselja in srčne tuge.
(Dalje prihodnjič. )
Koroške novice
French Line
CONHMIE KKMLE TMKATUITIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
Zapeti ptič.
Iz Libelič poročajo; Po naših •rorah *»«* j»- klatil n«*ki Ton«-j. ki je že večkrat bil kaznovan radi
k zadnjemu počitku: on sam je
touraine
i , -, , .	.	.LAFAYETTE
ra<l obiskoval druge in drugi so savoie ...
obiskovali njega, tako da smemo] trditi, da Djekše ie niso videle tatvine. Vlomil jo tudi že v 4.*er-! takega pogreba. Dolga vrsta p<>-kvetto Ua .n. £»*daj se je pa med prebrev je molila sv. rožni venec. Nemci naučil agitirati za Avstri-Jda je daleč odmevalo, dješki pev- ni agara .t. jo. Šk«xia, da je imel pri sebi list.'«*i so peli mrtvaške pesmi, drugi i ««tri pemiki • da je šele pred par dnevi prišel iz pa smo jokali in žalosti ihteli. Ni Št. Pavla, kajti še naša straža mu j več moža, ni več očeta, ni več ženi hotela verjeti, da bi bil prišel(ta. ni več dobrega soseda, umrl je naravnost iz He4grada, kaj šele velik dobrotnik ubogih in tolaž-naši pametni gorjanci. Govoril jejnik žalostnih. Kako je znal tola-kako se mu je slabo godilo v Sr-jžiti vojake v vojni ter vsakemu biji. mislil je pa zraven na tisto(rad pomagal! Bogu je priporočal
26. oktobra 28. oktobra 30. oktobra 4. novembri 6. novembra
FRANCE ................
leopoldi NA .........
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAMBURGA.
lO. novembra
Tedaj pa je Maud zakriknila, t«ko presunljivo, da je odmevalo na dale«- in široko. Nikdo pa ji ni odgovoril v tem plavajočem me-j luknjo, ki jo je dobil tedaj, ko je svoje sinove in vse druge. Sele stil. Reka je čula Že dosti takih krikov in Črne. temne hiše so jih 1 pokradel denar v Št. Lamprehtu. J pozno v jeseni lanskega leta se je tiMli rule. Le sempat;:iu se ie v čolnih odprla kaka lina in rmeno Imel je pri sebi več verig, srajc.'vrnil zadnji iz ujetništva, pa sani
e. l.e sempatem se je v eolnili odprla kaka lina in rmeno liee. razjed eno od strasti, se je ozrlo za trenutek v noč.
Tedaj pa je om iltnila Mtfud na svoj sedež in nezavest je zadušila na njenih ustnicah krik
Drugo poglavje. *
F.adijski zdravnik Ilongkon^a, star južni Kram oz, ki je bil ravnokar prestavljen na IIongkong-Kanton črto, je se v zadnjem trenutku pridržal dr. Kienlunga na krovu Kil je to eden iz velikega števila ljudi, katere s*> izbuljeni valovi življenja prinesli na obali dalj-nega iztoka. Opij in deklice, to sta bili dve "lavni točki njegovih misli in |w>\ sem naravno je. «la je bil opij v družbi deklie, glede katerega .k lioi.-l dobili od <lr. Kicnluga natančnejša pojasnila. S svojo hladno dvorljivos? jo in opravi«"*evalnim smehljajem mu je Kienlnng izjavil, čeprav so mu gorela ila pod nogami":
Bil s»*tti šte\ ilna leta v Evropi.... V restiiei. jaz vam ne moreni dati nikakih tozadevnih pojasnil.
Koiiečno j«- b i prost. Pustil je prtljago tam, kjer je ležala ter planil t ladje. O beli ženi ni bilo nikjer nobeuegar sledu. Večina potnikov se je že da vito razkropila in oni. ki so še ostali, so imeli dosti i pravka s *« boj in svojimi znanei. Nikdo je ni videl, tudi kuliji ne. ki so si trgali iz rok kovčege in zaboje ter se zmerjali. Le eden njih se je grdo nasiln imi! ter rekel Kieiilungu mim>grede par be^ed, o<i katerih |ut je ujel le l»esedo sampan".
M« ka min na slutuja j" vstala v Kieiilungu. pa zatrl jo je s klicem: — Pozneje! Pozneje!
Klieala ga je dolžnost, ki je stala pred vsemi drugimi. Hilo je spoštovanje do starega o/eta. ki j»- čakal doma nanj. Že v Hongkoii-fjll je dobil pismo, s katerim ga je Kao. njegova mala sestra, obvestila, tla naj bo uren kot veter ter se vrne domov, kajti pripravljajo se zle stvari.
Kienlnng se je vrnil v nosilnieo ter obljubil Vsakemu nosaeu cel srebrni tael, če bo hitel kot ni še nikdar hitel.
Nosa«-; »o odhit-li. Spre«laj sta hil«*la dva človeka s plameniea-mi ter razganjala ljudske množi«-e. ki pa so se za nosilnieo takoj zo-
pet strnile eskupaj k"t valovi morja. Naprej s^ je pomikal sprevod j sprotni tabor, ki je lagal: K
vijakMM.
Poesbnl uitopnlk Juecslovanaka vlade be »rt Čakal potnik« ob prihodu nafti h par-nI kav v Mavru tee jih to&no odprem II. kamor eo namenjeni.
Pamlkl Francoeke Cna ae tranaporttrah tekom vojna na t!ao£a tahoelovaiklh vojakov bra* vaa neprtllka.
Več dela za manj denarja.
<> Šr vedno uporabljat r starnvrrsko metlo ali rnako starovrr-ski wasbtub. se Vam bo več kot izplačalo obiskati ium> iz-loibe ter si dati pokazati od nameščena, kako se čisti hišo ter pere potom nove električne metode.
Nov način je jako priprost in bolj ekonomiren Pridite danes. Sprejeti boste jako prijazno.
The New York Edison Company
%At Y»ur Service General Offire*: Irving Piarc and 15th Street District Officn where Electrical Appliances of all kinds are on display
«C N«rfclk St corrvrr H'«rr «t	F».r V**, St bet I ri.tf^ * TM A««
424 Broad«.V n*„ Canal St	t; ti.i itfafc S, Aw
10 Irv.nc Place i »k St	y i t„, ,43ch S, nr»r CWrlandt
114 »t« 4*1 St Srt B way k fcth Ave	Trrmnni Are tomer MmIWT At,
Za i If karta in aana vpraSajta v
DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St., N. Y. C.
all pa pr« lokalnih
BESS
3 State Street New Teek
LLOYD. SABAUDO
Prihod n*.. od plutje is New Torka parni k na 2 vijaka RE D'lTALI A
tO. oktefera Majajo ae direktni vozni Uitkl do Klavnih BBfft ▼ Jaaoalavljt. Breeplafno vloo potnikom S.
••okelj in »trikov, ki jih je pokra- s<* je vlekel v postelj, iz katere ni del bogve kje in hotel na te ulo- ver vstal. — Smrt no pozna razviti nase vrle Slovence. 1'lovil se II>ne 18. septembra smo pn-jt* pa sam. Žalostno closti. da mo- kopali staro Hirsnikovo mater. raj<i nemeurji že eerkvene tatove naslednji dan pa njenega moža j rabiti za apitarijo. Vidi se pae, Bila sta precej stara, pridna, po-| UaU«» daleč so padli. I'a kaj se stetia. krščanska in Slovenca. ti-| hoče: «liha vkup štriha.	jha. mirna in domača, liil je eden I
I najsrečnejši^, zakonskih parov, j Smrtna kosa.	j brez vsakega posebnega bogastva.)
Iz <>iL.štanja pororajo: I)ne 14. *---j
septembra je nenadoma preminul f — zadet od srčne kapi — znani . podjetni b-sni#trgovec Jakob Or-ler iz Cirštanja v 46. letu svoje dobt*. Z«» daljes^asa ga je razjedala zavra t na "sladkorna" bolezen ter ga letos v juliju položila na bolniško postelj. 14. sept. zve-r-t«r s»' j,« čutil nekoliko olajšane-' ga, pa je hoteT pogledati v sobo1 k svojim otrokom; kar se zgrudi in pade ua sredi sobe na tla. Uro nato je bil že mrtev. Rajni Orter je ild navzlic svojemu nemškemu imenu sin slovenske matere in se je tega tudi zavedal. Po pre<»bratu leta 1M18. je bil kot najuglednejši tržan guštanjski izbran za gerenta olieine. a ni bil kos težke-iiiu položaju, ki je nastal v trgu vsled vpada nemških tolparjev v maju lanskega leta. Ali so bili družinski obziri, ali trgovski ob-ziri merodajni za njega., kdo ve to, zgodilo se je pač. da se je dal v teh težkih dneh izvabiti v na-
Cosulich črta
Direktno potovanje v
(Gr.voaa) in TraL PEES- WILSON .. 3. novembra
Za Dubrovnik	3. razred (130
2. razred »200. In $5. davka. Za Trat	3. razred |1S.
2. razred 1200. In tS. davka.
BELVEDERE____18- novembra
Potom Hetkov. Izdanih za vaa kraje v Jugoslaviji In SrfelJI. Razkošne ugodnoatl prvega, drugega In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda doMoale brrzDtif"« vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
i
Paaeenger Departmant 4 West Street	New lak
temnili ulicah, z irorc.-iiui baklji ter sopihajočimi nosači. katere škfi Korošcem! Zato je moral-po-
je ze pričel oblivati | ot.
Krt««.: nekega vogala je prišel sprevod ter so pogreznil v nadalj-no gosto skupino hiš, iz katerih je j rihajal velikanski smrad.
Kienlnng si j«> z silo prizadeval, da ostane miren, kot se spodobi v trenutku, ko zopet sjopil v očetovo h:»o.
Kaj s.- je /golilo? Kakšna nevam<»st preti!
Kone«-no ai««goč»n sunek in no*>ilnica je zadela ob tla. Čuti je bil« trkanje noWrv ua široka vrati. Kienlunir je stopil iz nosilni-«< Stisnil je skti|»aj ^\oje zo|m*. tako da je bil videti mladi, strastni obraz kot iz«*kan iz mramorja.
Konečno je nek;.j zan^potalo znotraj. V»rijra je padla in vrata so s«> ra\rtil« v svopjih te«-ajih. Za odprtino, ki je nastala, je bilo videti ritki prrplaaeni obraz.
— S«-tiki. — jt- vzkliknil Kienlung. — jaz sem. Prišel sem domov.
TV.iaj (ta so s«» \ rata na širok>> o^lprla in pre<l dr. Kienlnnsrom ^ f^j j. stal x	wo>lrem jopiču, suh. eno.,k in^s(v. pra-tari. zvesti	h«'-erko In «H-eta. Tako
Južabnik.	|rad bi bil rajtii OnM»ve d««-akal še
Mlad., '»""pol. — je zajr-eal. — mladi gospod, kako dobro, dneva. <la bi tno|jnol na dan gla^
/neje odtlati gereiitovske posle svojemu nasledniku. Osebno je bil rajni prikupljivega zna«"-aja ter štel uuv»go, mnogo znarn ev, ki so K a ."-islali. Njegov jM»greb je pokazal. da je bil dra«r domačinom m tujeeni. Zaimsča ženo in troje i:e<bdetnih «»trok.
Iz Smarjfte nad I*1il»erkom jk>-r»H-ajo: Žalost hodi letos okrog pri nas p«» Sniarjeti. Griža zahteva ve*Lno naprej norih žrte-v. Ni j»- skoraj hiše. kateri bi ta nalezljiva I h dežen prizanesla. Trav hu-
Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo ip potovati na Trst, priporočamo sledeče b-zoparnike:
do prizadet i sta bili v zadnjem i*-a%u Ooiovčfva in I>»bnik^iva hiša. »Nt Omovea s4iio jNdo^ili v
in »»retJi.
i, jtisp,. 1, - je ZajeeaU
ua »te priiM!
Kienlongen ca j.- p«»treptal po ramenih. do»"-im je (»dhitel v hišo.
'šenki ca je pent oval. mu izreza v»l zmaje in druge end ne pošast Bil je kos d roži ne sam. To je b.l večino in l*o večino ostal, kajti 1'ikdo ne ve za njego-o starost.
Nkoro je bd<» čn. kako so stare kt»s.ti rožlj«Ie. ko je šrnki sl»*-ttil s % 1 ■ jc tit ti gOsfMidtl. lila«-«* iu jopi" so pbpoljlf. a znal je še vedlo |«<^i kot mlawl de<>ko.
On je pd< vedel, zakaj je tako tekel. Kmalu je dohitel mladega govpoda.
—	Kje je vso časti vredni? — je vprašal Kienlnng.
Tedaj je bil že ."ritki pri njem ter mu poližil roko na usta.
—	Ne kričati, mladi gospod ! Najprvo čuti!
Tedaj pa 11111 je pričel pripovedovati z naglimi besedami, še v
p red »ob i
K ienlung jo stisnil zobe vnovič skupaj, a 11L mogel preprečiti, da je poMalo njegovo lice zelenkasto.
Šenki pa mu je povedal naslednje:
—	Ali poznate Fohi-ja, mladi gospod, kralje vseh beračev v
vanja dati svoj glas Jugoslaviji. To-da prišlo jo druifače. Ravno-tako smo jtoložili k večnemu jm>-<*-itku pri tiv. Marjeti dobro Hob-nikovo mater: ostali ■*«• pri hiši sami otroei.
Iz Vwlnije vasi pri l*lil»erkii «e pr«H-a: Vzirledno ženo. d«»bro lležnarjovo mater «»d Hoinea <mo nesli dne 13. soptenibra k zadnjemu i*H*itku v Noitčjo vas. Vdano je nosila križ življenja.
1/. Djekš poročajo: Dne 8. septembra smo pokopali v Vovbrah staro Topčevo Nežo. Bila je domačinka. znan prav po eelih vovbr-skih gorah. Že čez dve leti. je bila slepa. Velikokrat jo je prišel obiskat in tolažit posesrtnik Ladinik kot dober sosed, dne 10. septem-
"PRESIDENT WILSON" odpluje 3. novembra. Ce-_ na za m. razred do Trsta $130.00.
"PESARO" odpluje 13. novembra. Cena aa TTf razred do Trsta $98.50.
"PANNONIA" odpluje 9. novembra. Cen* za HL razred do Trsta $130.00.
*'BELVEDERE" odpluje 18. novembra. Cena aa HL razred do Trsta $125.00.
I ___
*4 AKCENTIH A'' odplnje 3. decembra. Cena za HL razred do Trsta $125.00.
Pri navedenih cenah je všteta svota za vojni
davek.
Na vseh navedenih parnikih, je dobiti tudi prostor za IL razred za nizko ceno. Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in zanesljivo tvrdko:
FRANK SAKSER »^eis«'
ANCHOR LINE
Parnik "Calabria"
odpluje 23« oktobra
naravnost v Dubrovnik in Trst.
Za tretji razred..................................$12500
in $0. vojnega davka.
Vprafejte pri najbližjem Cnnard — Anchor agentu.
..... t.....—	- ...................	---- —-------- ~ ^ - — ^ ^ ■ . M»l UIMITI	\4HC	.-k jm 111
Kantonu! Moža, ki je mogočnejši k>t pa podkralj sam?.... Videl je^brajsmo pa tudi njega spremljali *
Zastopniki "Glas Naroda'
kater! so pooblaHenl pobirati narot-oiuo za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo sa tvoto,
ketero je prejel In jib rojakom prtpo
ročamo.
Naročnina sa ''Glas Naroda" Jet Za celo leto $600: za pol leta $3.00; ea Stlrl mesece $2 00; m Četrt leta fl.00.
Frank Iaiarleb
I
San Franeisee, CaLl
Jacob Loifla. Dtnftr, Co1«.:
Frank fkrabee. Pueblo. Cela.:
Peter Culi«. John CVna. Frank Janeah la A. Kocherar. BalMa Cela.:
IxHila Coatella
CjkMMui I^AIA m
I W. ftf t^M* •
Math. Kernel j. Indianapolis, Ini:
Alois Rodman. Clinton. lad.:
Lambert Bolakar. Aurora, 111.
J. VerbiC, 635 Aurora Avenne. Chicago, 111.:
Joseph Bostift, Joseph Bliah is Joeeph BerClfi. JoUet, IIL
Frank Bambloh, in Jotn Zalete L Maacoatah, IIL:
Frank Aoaoetla. La Salle. IIL
Matija Koaip. North Chicace, IIL:
Anton K obal in Math. Ofrla. Sooth Chieaco, IIL:
Frank Ceraa. Springfield, IIL:
Matija BarborU. Waukegan, DL:
Frank Petkoriek. Frsnklin, Kanaea:
Frank Leakorlo. Frootenae, Sanaa«:
Rok Firm. Ringo, Kanaea:
Mike PenclL Kitzmiller. Md.:
Frank Vod opt Chiahotm. Mian.: Frank Gorie. Calumet, K!tk:
M. F. Kobe la Feral Schalta Ereleth. Mim.:
Looia Gorii Gilbert. Mina.: L. VeaeL Hibbing. Clime.: Ivan Porta. Virginia. Mim.:
Frank Broratlch. Ely, Mian.:
Frank Gorie In Joeeph J. Pesbel St. Leoia, Me.:
Mike Grabrtaa. East Helena, Meat.:
Frank Hrella. Great Fella. Maateaat
Math. Urlh. Klein. Menteaa:
Gregor Zobec. Gemaada. N. ¥.:	*
Karl Hternlie. Little FUa N. I.J Frank Maala.
Barberteo, UUe:
Frank in Alb. Poljeem, Cellinweed. Olii*:
Math. Slapaik. Cleveland, Obie:
Frank Sakaer. Charlea Karl In—*, in Jakob Reanik. Lorain, (Nil«:
Loots Balant, J. g....... ta M.
Ostanek. Nil«, Oble:
Frank Kogorflak. lotmgatewn, Oble:
Anton KlkelJ-Oregon City, Oregeai
M Justin. Alleghany, Pa.:
M. & la rich. Ambridge. Pa:
Frank JeUe. Bimmi, Pa.:
Ixtdm Briber. Breughtea. Pa.:
Anton Ipavee. Burdine, Pa.:
Jchn I>snAar.
Ceoeauuigb. Pa:
Iran Pajk la Tld (larldce. Pa.:
Anton Jertea la glor. Duale, Pa.:
Anion Oahriwa. Expert, Pa.:
Look St^toM
CHy, PC: Mat. Kemla. FerreiL Pa.:
Jerry Okorn.	^
Imperial. Pa.:
Valentine PeteraeL Greeoaborg, ra.:
Frank Novak. Irwin, Pa.:
Mike Pa risk. Jehnstewn. Pa.:
John Pola no in Mike Srbel. Luzerne, Pa»:	t .
Anton OeolalS.	4
Manor, Pa.:
Frank Dealer. Vfooo Run, Pa.:
Frank MaCek In Trank Podmll ' Sek. Pittaborgh, Pa.:
U. Jahoblch. Z. Jakahe, Mat da, rich in L Raipbtoa, Pa.:
Martin Reeding, Pa.:
J. Peadlxe. Steeiten. Pa:
Anton Hi Turtle Creek, Fa:
Frank RohifTer. Weat Newton. A: Joseph Jovea. vnute ViOcf. Pa.: Jurij Prerid. Wlllerk. Pa:
J. P^ternell. Bbd Diemawd. Weak.
(*. J. Poreata. raketen, W. Vx:
Frank Korlaa. rbamaa, W. Va,: A. ka
Adolf Mantel la Joatp Tratnik Wk:
John stampfei tn H. SretMa. Wcet Allia. Wia.:	^ i
Frank Skok.	" '
Bprlaga, Wye.:
T«vW la A. Jam
V per daerih ga zamorete dobiti naravnost la Kalifornjle. Od pobijamo tamo na feieznL^ke vozove od 12 do 15 ton. Nad ravnatelj goap. Kin'i«' sedaj nahaja r Kaliforniji in osebno rudi nakup ter pablljatev. Mi imamo vsak dan nekoliko vagonov na poti in vsied lega Je o«a«c t*-kotn nekaj dni dobiti grozdje r popolnem redu r vsakem mitu Amerike.
Grozdje suho, importirano!
Po^iljame sa ko« prej iz New Torka po znilanih caaah:
a $SS, dragevrataega za $29. Na debele
PUite alt pridite oeeboo ea:
DAJLM. CAUFORN1AN COKTLANDT
CO.
SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA
ANTON ZBAŠNIK
IPS BakeweU BMg., Pittaborgb. Pa.
voeal Diamond and Grant Sts.	(nasproti Courta).
Izdeluje raznovrstne notdrske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave ln proftnje za dobavo svojcev iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemlji«! tu in v starem kraju, posreduje v toibenlh zadevah med strankami tn in v domovini. izdeluje prevode iz slovenščine na angleški jezik, ali obratno, tolmači na sodniji ali pri kompezacijsklh razpravah in daje vsakovrstne informacije zastonj. Cene nizke, delo točno in pravilno.
iiišil^	' - ■ r ...... , '

S0SS&	Ja^JfcaMri iitiJOU

'.•k MMjuiMS^i