številka 12 četrtek, 24. marca 1994
90 tolarjev
Prevladovalo bo sončno in toplo vreme.
Almanah občine Velenje 1994
■ E*XISII«XIIIt8»XK£«aX«|>l!SX*aillll*llll.»llll.X*||*a
Prvi zbornik Šaleške doline
Stresna tekma
V nedeljo zvečer seje prebudila pomlad, prebudila v vsem svojem sijaju. Tudi na velenjskih zelenicah In pločnikih Je vse več cvetov, pločevinastih seveda. Kaj mislijo Velenjčani o svojem okolju? (STRAN 20)
H (foto: vos)
V knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik smo v petek, 18. marca, s priložnostno slovesnostjo pospremili na pot publikacijo, ki jo je izdalo podjetje Naš čas., d.o.o.: Almanah občine Velenje 1994.
Za žlahtnost sta poskrbeli operna solistka in koncertna pevka Dušanka Simonovič - Žličar in pianistka Jelka Veber. Zbrane, bilo jih je veliko, paje uvodoma nagovoril predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Srečko Meh, kije priznal, daje bil čisto v začetku, ko je zvedel za idejo do nje malo skeptičen, da pa zdaj vidi, daje odlično uspela. Predvsem pa je bil vesel, da je Almanah nastajal v vrstah mladih. Brez njih ne bi šlo.
Uredniki Almanaha občine Velenje zbrani v TRIM TEAM brez o.o. Aleš Ojsteršek, Matjaž Šalej in Peter Groznik - Peč, ob njih pa so gradivo zbirali in urejali še Barbara Pokorny, Davor Plamberger in Peter Pušnik so opravili res veliko delo. Almanah je oblikoval Peter Rihtarič, natisnili pa so ga v Tiskarni Velenje v nakladi 2000 izvodov.
Kot je na predstavitvi povedal direktor Naš čas d.o.o., obenem pa glavni in odgovorni urednik Almanaha Boris Zakošek, je ideja o zborniku v hiši zorela dolgo. Zdaj, ko je do uresničitve prišlo, paje zadovoljen, daje nastajal pri Našem času. Seveda paje želja vseh, da bo Almanah izšel tudi prihodnje leto.
■ mkp, (foto vos )
Ustvarjalci zbornika - od leve proti desni stojijo: Boris Zakošek, Matjaž Šalej, Peter Groznik -Peč, Aleš Ojsteršek, Peter Rihtarič, Barbara Pokorny in Davor Plamberger (manjka Peter Pušnik).
Gorenje Gospodinjski aparati
Nov izdelek
Kar so v Gorenju Gospodinjski aparati pred kratkim napovedali, so sedaj tudi že uresničili. Na prvi letošnji spomladanski dan so pričeli proizvodnjo novega izdelka. Izdelali so prve tako imenovane PANTRY kuhinje.
Izdelek je povsem nov in zdržuje več funkcij, saj je vanj v dolžini enega metra vgrajen hladilnik, dvoploščni kuhalnik, nerjavno pomivalno korito z odcejalnikom in shramba.
Po dosedanjih predvidevanjih naj bi letno proizvedli 25.000 teh gospodinjskih aparatov, ki jih sestavljajo v lepo urejenem obratu programa Pralnopomivalni aparati. Vendar je nov izdelek plod sodelovanja strokovnih in drugih delavcev v vseh programih in službah Gorenja Gospodinjski aparati.
■ HinkoJerčič
Sosedsko rivalstvo med roko-metašicami Velenja in Žalca je bilo resnično napeto kot najbolj raztegljiva elastika, v razburljivih in stresnih zadnjih minutah pa so si domače igralke le priigrale verjetno že odločilni točki. (STRAN 16)
H (foto: vos)
ZANIMIV SEMINAR - Ministrstvo za gospodarstvo Slovenije in velenjska vlada sta skupaj s podjetjem Invel iz Velenja prejšnji petek pripravila zanimiv seminar z naslovom Podporno okolje podjetništva. Namenili so ga vsem, ki pri svojem vsakdanjem delu urejajo zadeve novo nastajajočega podjetništva (članom IS in drugim odgovornim delavcem občinske uprave, inšpekcijskim službam, predstavnikom Zavoda za zaposlovanje, članom pospeševalne mreže, bankam). Ob tej priložnosti je zbranim spregovoril dr. Miroslav Glas, redni profesor na Ekonomsko - pravni fakulteti v Ljubljani ter dober poznavalec razmer in podjetništva v Sloveniji. V zaključnem delu seminarja pa je sodeloval še svetovalec ministrstva za gospodarske dejavnosti na sekretariatu za malo gospodarstvo Marjan Štele.
■ (tp, fbto:bm)
Pomlad je "zacvetela"
BOLERO - ob
materinskem
dnevu
■ (foto:-er)
Jutri ob 19.00 bo v domu kulture Velenje dobrodelna prireditev "BOLERO" v korist otrok s cere-bralno paralizo. Nastopili bodo znani pevci in pevke današnjega in včerajšnjega časa ter zanimive plesne skupine, med njimi plesni klub "Bolero" iz Ljubljane.
Obiskovalke bodo nagradili tudi s šopkom pomladanskega cvetja.
Bralkam čestita za materinski dan tudi UREDNIŠTVO tednika Naš čas.
Da bo čim več...
Zaradi dokaj visokih temperatur je hmelj že odgnal, zato na hmeljiščih vse bolj zavzeto dela-
jo. Kljub strojem morajo prvo in drugoletne nasade okopavati ročno, saj so za strojno okopa-vanje in rezanje še prenežni. Okopavajo tudi tam, kjer hmelja zaradi stebrov ne morejo obdelovati strojo.
V Savinjski dolini v glavnem ta dela opravljajo sezonski delavci, tudi letos jih je največ prišlo s Hrvaške.
r-
Iz dela velenjske vlade
Obnova Titovega trga
V središču Velenja naj bi letos uresničili že nekaj časa načrtovano obnovo nekaterih delov jedra. Predvidena je obnova Titovega trga in Cankarjeve ceste, ki naj bi dobila povsem novo vlogo. Postala naj bi nakupovalno središče Velenja. Idejne zasnove predvidene rekonstrukcije so člani velenjske vlade že potrdili. Govorili so tudi o tem, daje treba nemudoma pričeti postopek za spremembo Kidričeve ceste.
Funkcionalna zemljišča
Okolica stanovanjskih blokov in lokalov je pogosto zanemarjena tudi zato, ker ni jasno, kdo je dolžan za ta zemljišča skrbeti. Izvršni svet Skupščine občine Velenje je pripravil pravilnik o določitvi funkcionalnih zemljišč, ki ga je v osnutku že tudi potrdil. Ta pravilnik določa, da je funkcionalno zemljišče tisto, ki je neposredno namenjeno njeni redni rabi in brez katerega stanovanjska hiša ne more delovati. To so na primer dostopne poti, dovozi, parkirišča, prostori za smetnjake, igro, počitek... Funkcionalna zemljišča so v solastnini vseh etažnih lastnikov, solastniški delež vsakega pa je sorazmeren vrednosti njegovega stanovanja. V takšnem sorazmerju so tudi pravice in obveznosti solastnikov na funkcionalnih zemljiščih. Z omenjenim pravilnikom je določeno upravljanje s funkcionalnimi zemljišči in red na njih.
Gradbena cena stanovanj 90.210,90 SIT
Velenjska vlada je določila povprečno gradbeno ceno kvadratnega metra stanovanja, ki znaša 90.210,90 tolarjev, k njej pa je seveda treba prišteti še stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Ta vrednost je tudi izhodišče za cenitve stanovanj.
Razglasili veliko požarno ogroženost
Republiška uprava za zaščito in reševanje je zaradi suhega, toplega in vetrovnega vremena ter povečanega števila požarov v naravi razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja v vsej Sloveniji.
O tem so razpravljali tudi na zadnji seji velenjske vlade in potrdili organizacijo opazovanja in obveščanja. Uvedli so stalno dežurno gasilsko službo, ki jo lahko pokličete po telefonu na številki 93. Posebej so na nevarnost pred požari opozorili lastnike oziroma upravljalce gozdov, kmetijske in gozdarske inšpektorje. Prepovadano je kurjenje, požiganje in uporabljanje odprtega ognja v naravnem okolju, puščanje ali odmetavanje gorečih in drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravi. Inšpekcija za varstvo pred požarom bo v občini Velenje izvajala poostren nadzor nad upoštevanjem prepovedi kurjenja v naravnem okolju.
O delu in načrtih Javnega komunalnega podjetja Velenje
Velenjska vlada je namenila obširno razpravo obravnavi poslovnega poročila Javnega komunalnega podjetja za lansko leto ter njihovemu planu za letos. Oboje so potrdili. Več o tem bomo zapisali v pogovoru z direktorjem tega podjetja.
■ mz
Skupščinsko zasedanje zbora združenega dela
ljubljanska banki
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani varčevalci!
Ste že razmišljali o tem, da bi povečali vrednost svojih deviznih prihrankov? Pa na veste kako?
Svetujemo vam, da jih vežete, saj so obrestne mere za vezane vloge tudi do trikrat višje od tistih, ki veljajo za vpogledne devizne vloge. Izbirate lahko med kratkoročnimi in dolgoročnimi namenskimi vezavami. Kratkoročno lahko vežete svoje devizne prihranke nad 1,3 in 6 mesecev, dolgoročno pa nad 1, 2, 3,4 in 5 let.
Vabimo vas, da se o najprimernejši vezavi svojih deviznih prihrankov posvetujete v naših enotah.
Upravni odbor stanovanjskega sklada še ni popoln
Prejšnji torek je bilo vendarle sklenjeno zasedanje zborov velenjske občinske skupščine, ki se je vleklo kar tri tedne. Zbori so ga začeli konec februarja skupno, ko jim je uspelo razpravljati le o osnutku proračuna. Nadaljevanje seje, v torek pred štirinajstimi dnevi, je uspelo zboru krajevnih skupnosti in družbeno političnemu zboru, zbor združenega dela pa ni bil sklepčen. Svoj dolg so delegati zdaj "poravnali".
Brez večjih pripomb so potrdili odlok o uvedbi agromelioracijskih postopkov na območju občine Velenje, ki bo omogočil, da bo občina kandidirala na natečaju za pridobitev republiških sredstev in s tem povečala kakovost kmetijskih zemljišč. Potrjen je tudi odlok o zazidalnem načrtu Podkraj in odlok o ureditvenem načrtu centralnih predelov mesta Velenje iz katerega so črtali sporen člen, ki je prepovedoval točenje alko-
zena po operaciji dojke
LJUBLJ4ISA - Pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravstvo Slovenije bo v soboto, 26. marca, v Cankarjevem domu v Ljubljani drugo slovensko srečanje žena po operaciji dojke. Tudi s takšnimi srečanji skušajo bolnicam pomagati pri okrevanju.
Iz Velenja bo odpeljal avtobus ob osmih zjutraj izpred Rdeče dvorane. Ker je število mesto omejeno, se prijavite čim prej po telefonu 858 462 ali 858 461.	■
holnih pijač v lokalih v nekdanjem Farminu.
Prav tako so delegati zbora združenega dela brez večjih pripomb potrdili sanacijski program za področje voda ter odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Podali pa so veliko predlogov, kako naj bi bil oblikovan pravilnik, ki bo konkretiziral dejavnost na tem področju.
Kar precej časa so se zadržali pri predlogih komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Potrdili so vse, kar sta pred tednom potrdila že preostala dva zbora, niso pa se strinjali s predlogom, da bi imenovali v svet zdravstvenega zavoda Majdo Menih, ki je nekdanja delavka tega kolektiva.
Zataknilo seje tudi pri imenovanju nadzornega odbora stanovanjskega sklada. Zbor krajevnih skupnosti in družbeno politični zbor sta vanj imenovala Jožeta Aristovnika, Vaneta Gošnika in Marka Jeraja. S takšno zasedbo se zbor združenega dela ni strinjal, saj je ocenil, da je premalo
strokovna.
Dolgo so se zadržali tudi pri imenovanju upravnega odbora stanovanjskega sklada. Delegat Miroslav Bukvič, ki je vložil amandma, s katerim je predlagal, da se namesto Francija Lenarta iz Rudnika lignita Velenje imenuje v upravni odbor Ivan Kroflič iz Vegrada, je bil dovolj prepričljiv, da so delegati njegov amandma sprejeli (preostala dva zbora sta ga zavrnila). Tako so v vseh treh zborih v upravni odbor potrjeni Janko Lukner, Borut Meh, Tone Brodnik in Matjaž Natek. Petega člana pa bo treba še izvoliti, saj sta zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor potrdila Francija Lenarta, zbor združenega dela pa Ivana Krofliča. Menda pa neiz-volitev petega člana ne bo ovira za registracijo stanovanjskega sklada na sodišču in nato kandidature na natečaju za pridobitev kreditov za stanovanjsko izgradnjo.
»Mira Zakošek
Nova regionalna cesta
ŠOŠTANJ - Velenjska občinska skupščina je sredi leta 1990 sprejela Odlok o ureditvenem načrtu Šoštanja, ki med drugim predvideva zaprtje Trga bratov Mravljakov in s tem dela regionalne ceste Velen-je-Šoštanj-Šentvid-Črna. Trg Bratov Mravljakov naj bi se spremenil v glavno peš cono kot center Šoštanja in bo za promet zaprt. Ta se bo preusmeril na Cesto Lola Ribarja. Glede na to, da prerazporejenje cest potrdi Izvršni svet Republike Slovenije in da traja to običajno precej dolgo, je velenjska vlada predlagala Republiški upravi za ceste, da sprejme začasni dogovor o prenosu vzdrževanja novega preraz-vrščenega odseka regionalne ceste (R-342) v Šoštanju na Podjetje za varstvo in vzdrževanje Celje.
_*(mz)
Zapisalo se nam je
Zgodi se tudi nam in tiskarskemu škratu, da zapiše nekaj takšnega kar povsem ne drži. Tako je v predprejšnji številki tednika zapisal, da so na zadnjem zasedanju zbora KS in družbenopolitičnega zbora velenjske občinske skupščine delegati potrdili za ravnateljico šole Biba Reck Šoštanj Vido Gruden. Pravilno je Vido Rudnik.
Krajani Plešivca so na zboru krajanov, na katerem so se odločali o oblikovanju referendumskega območja, odločili ravno obratno, kot je bilo zapisano na 10. strani tednika. Torej niso za delitev sedanje občine Velenje, če pa do delitve pride, potem želijo v referendumsko območje mesto Velenje z okolico.
V pismih bralcev na 12. strani paje v prispevku z naslovom Redna skupščina DS Mrož - drugič, namesto stališče pravilna beseda strelišče (komajda zadovoljuje standarde Strelske zveze Slovenije,...).
Za napake se opravičujemo!	■
Velenje
* m m m s m
Plače funkcionarjev razburjajo
Plače funkcionarjev velenjske občinske skupščine so bile ena najbolj vročih tem zadnjih dni. Bile naj bi ekstremno visoke, takšno prepričanje pa naj bi izzvala objava stimulativnega dela plač na VTV.
Velenjski župan Pankrac Semečnik je v sporočilu, ki ga je poslal vsem delegatom, med drugim zapisal: "Osebni dohodki funkcionarjev v državnih organih so sicer javni, vendar ne na tak način, kot so bili objavljeni na VTV, kjer je šlo za očitno manipulacijo z namenom spodbujanja nezaupanja v vodstvo organov občinske skupščine. Da gre za pravo manipulacijo, pove že to, da so bili zneski za delovno uspešnost funkcionarjev v minulem letu navedeni za dvanajst mesecev in to v bruto znesku. Večina občanov, vajenih neto mesečnih izplačil, je seveda "ogromne" zneske dojemala natančno tako, kot je predvidel ma-nipulator - razumela jih je kot enkratno izplačane neto zneske. Svoje je k takšnemu pojmovanju prispevala informacija od ust do ust, ki normalno vedno sledi vsaki alarmantni vesti."
K sporočilu je priložena tabela izplačil vseh voljenih in imenovanih funkcionarjev vse od leta 1990 naprej. Iz nje je mogoče razbrati, da plače sedanjih funkcionarjev ne odstopajo bistveno od prejšnjih. Tako je na primer prejšnji predsednik velenjske vlade leta 1992 zaslužil povprečno leta 1861 mark, sedanji pa lani 1839. Velenjski župan paje prejel lani povprečno 2014 mark.
U(mz)
Prišla je pomlad.
Naj si še tako prizadevamo, narave le ne bomo mogli "ujeti". Ko pride neki dan, potem to res tudi je. Ko je prišel ponedeljek, je k nam zakorakala pomlad. Lahko bi rekli, da imamo spet slovensko pomlad.
Seveda imamo zdaj slovensko pomlad v dobesednem pomenu besede. Ob tem namreč mnogi pravijo, da se vse bolj oddaljujejmo od tiste naše pomladi v prenesenem pomenu besede, ki nas je tako razveselila, in od katere smo pričakovali, da bo pregnala vso zlo nekdanje dolgoletne zime. Res se je začelo marsikaj topiti, marsikaj je ozelenelo in vzcvetelo. Toda kaj kmalu se je tudi začelo kazati, da ta pomlad le ni tista tapra-va. Ni tista, ki bi res naredila rez čez vse slabo in kot prava Vesna zavladala med Slovenci. Bolj ko teče čas, bolj se dozdeva, da je zima ponekod močno vkoreninjena med nami in v
nas. Tako močno, da ji tudi naša pomlad ni kos.
Seveda ima naša pomlad več obrazov: tistega političnega, kjer se je pokazalo veliko Zvončkov in Trobentic, nismo pa znali iz njih ustvariti pravega usklajenega orkestra. Ima tudi gospodarski obraz, kjer je začel gospodariti gospod Trg, kjer so zrasli mnogi Podjetniki, kjer je začelo delovati še marsikaj drugega, kar naj bi pregnalo nekdanje zamrznjeno gospodarstvo, ampak izpod zale-denele osnove še ni pokukalo na površje vse tako, kot smo načrtovali. Ima pa naša pomlad tudi ekološki obraz. Mnogi so rekli, da v starih razmerah tudi to področje ni moglo na površje - zdaj pa, ja, zdaj bo močno bolje in nič več ne bomo trpeli ekološko oporišče proizvodnje. Skrb za naravo nam bo sveta. Tako smo govorili - nekateri so tako verjetno res tudi mislili. Rezultati pa so, kot so. Ponekod se je nekaj premaknilo
naprej, drugod se še vedno močno zatika.
Tudi nad našo dolino se še zgrinjajo dokaj temni oblaki, ki imajo seveda različne oblike. Eni prikazujejo čistino političnega delovanja in mečejo kaj čudne sence na nekatere ljudi in dogajanja. To se občasno "javlja" zdaj iz te, zdaj iz one občine; enkrat zaudarja od enega, zdaj od drugega konca, zdaj od enega, zdaj drugega politika novega kova. Temni in nič kaj pomladanski oblaki se zgrinjajo še tudi v našem res pravem ozračju. Očiščena "štirica" se iz njih vidi, "petica" pa je še močno ovita v črnino. Da je to rešitev, to znamo reči, tudi, da je nuja. Ko pa je treba to podkrepiti še z denarjem, tedaj se seveda začno težave. Celo prva avstrijska ekologija, ki se je pred kratkim prišla sama v Šoštanj pozanimati, kako je vložen njihov ekološki denar, je svoje izjave o pripravljenosti, da priskočijo s šilingi na pomoč še pri urejanju na-
prav na "petici", zavijala v oblake. In ker zdaj že svetovni strokovnjaki pravijo, da smo naredili pomemben korak pri odpravljanju vsebnosti žveplovega dvokisa v ozadju, s tem pa mislijo, da nismo več med tistimi deželami, ki bi jim morali z ugodnimi krediti pomagati, da preženejo hudo nesnago iz ozračja, smo se znašli v novi godlji. Urejanje takih naprav bo še dražje. To pa bo še bolj šlo na mlin tistim, ki menijo, da se nam gradnja takih naprav ne splača.
Pomlad je torej v ponedeljek k nam zakorakala, čutimo je pa še ne najbolj. Še vedno pihljajo čudne sapice, ki tudi tu in tam koga odnesejo. Pa čeprav naj bi tudi pri tem veljalo, da nekaterim, ki bi jih morale malo prizadeti, ne storijo nič hudega. Tako je bilo,
tako ostaja!	_ ,„ ,
■/Kr/
V SREDISCU POZORNI
i CHS 3
V letošnje leto Gorenje ni preneslo bremen preteklosti
V družbi svetovno uspešnih firm
Gorenje je firma, ki je že zdavnaj presegla slovenske okvire in se dobro usidrala v sodobne svetovne gospodarske tokove. To seveda ni bilo lahko, bilo je veliko vzponov in padcev. Tako je bilo še pred štirimi leti zelo prisotno vprašanje biti ali ne biti. Vendar se je takrat Gorenje izvilo iz stiske in pričelo zopet bolj smelo načrtovati. Prav trenutnemu položaju in prihodnosti tega našega velikega podjetja, od katerega je močno odvisno, kako prijetno je življenje delavcev v Šaleški dolini, je bil namenjen naš pogovor z direktorjem firme Gorenje Jožetom Staničem.
Težko je bilo za vas še tudi lansko leto, ki pa ste ga vseeno sklenili z dobičkom.
JOŽE STANIČ: " Gorenje je dejansko firma, ki je že zdavnaj presegla slovenske okvire in se dobro usidrala v svetovne gospodarske tokove. Mislim, da bi predvsem Velenje in Velenjčani morali biti na takšno Gorenje ponosni. Izvozimo namreč mnogo več kot ostale slovenske regije. 35 milijonov mark mesečnega izvoza je za slovenske razmere veličastna številka.
Ne bi rad ponavljal že tolikokrat izrečenih težav, s katerimi smo se srečevali zadnja štiri leta, pogojevale pa so jih izgube domačega trga, vojna, nujna hitra preorientacija v izvoz. Raje danes rečem, da si je Gorenje zadalo oster in hiter tempo prestrukturiranja. To pa pomeni, da smo se morali v zelo kratkem času naučiti proizvajati kvalitetno in poceni, kar se seveda sliši zelo enostavno, mnogo težje pa je uresničiti v praksi.
Otresti se je bilo treba marsikatere razvade iz prejšnjega lagodnejšega življenja, ki je dovoljevalo večjo zaposlenost, višje cene na domačem trgu in se prilagoditi zahtevnim svetovnim trendom.
Proizvodnjo smo morali posodobiti, povečati produktivnostin zmanjšati zaposlenost. Le tako je bilo mogoče proizvajati cenejše proizvode, s katerimi smo konkurenčni na zahtevnih svetovnih trgih, kjer je vsakdo nenehno ogrožen in kjer zmagujejo le najboljši.
Jaz našega poslovanja v zadnjih štirih letih, kolikor vodim to firmo, ne ocenjujem z vzponi in padci, ampak lahko predvsem ugotavljam, da je bilo to obdobje premagovanja težkih gospodarskih pogojev.
Skorajda se ne da našteti, kaj vse smo morali postoriti. Najbolj boleče paje vsekakor bilo, da smo število zaposlenih morali zmanjšati za okoli 1000 delavcev. Seveda to niso bili samo zaposleni v Gospodinjskih aparatih ampak v celotnem nekdanjem sistemu Gorenja, v katerega so bile vključene mnoge firme s področja cele Jugoslavije. Poleg tega so tudi firme odpadale od sistema, nekatere so šle v stečaj, režijski delavci pa so nam ostajali. Čeprav smo jih
skušali prezaposlovati in iskali vse možne blage načine zmanjševanja števila zaposlenih, je to prineslo s sabo mnogo bolečin.
Vendar pa se vsemu ni bilo mogoče izogniti. Le tako smo se lahko namreč obdržali na zahtevnih svetovnih trgih, ki so naša edina alternativa in kamor prodajamo danes že več kot 95 odstotkov svoje proizvodnje."
V preteklosti ste opozarjali, da slovenska politika izvoznikom ni naklonjena. Kako je zdaj ?
JOŽE STANIČ:" Moram reči, daje na državnem nivoju postorjeno
veliko tistega, kar je bilo v evforiji političnega osamosvajanja na gospodarskem področju prezrto. Veliko pričakujem od makroekonomske državne politike in mikroekonomskih pogojev poslovanja gospodarstva. Vse to že prinaša uspehe v navezovanju stikov posameznih ministrstev z državami sveta in pri odpravljanju barier za zunanjetrgovinsko menjavo. Normalnejše pogoje gospodarjenja dokazuje tudi upadanje inflacije in ustreznejše vodenje monetarne politike.
Še vedno pa ne deluje spodbujanje izvoza. Slovenija še nima ekspanzivne izvozne politike. Izvozno gospodarstvo plačuje previsoke obresti. Nikakor tudi ni razumljivo, da slovenska izvozna družba financira le investicijska dela v tujini, namesto da bi podpirala gospodarstvo, pa nalaga svoja sredstva v banke. Nujno bi morali podpreti izvozne projekte, nuditi cenejše kredite za konsignacije v tujini, raziskati tuja tržišča, sofinancirati promocije in razstave v tujini. Država bi morala spoznati, da bo sto tridesettisočim nezaposlenim Slovencem mogoče dati delo, če bomo imeli proizvodnjo izvozno zanimivih izdelkov in storitev. Zadovoljijo pa se s socialnimi podporami nezaposlenim, ki pajih menda jih dobivajo tudi nekateri, ki imajo delo.
Tako veliki izvozniki, kot smo mi v Gorenju, se skorajda ne moremo prijaviti na noben državni razpis, saj so razpisi za podelitev subvencij v glavnem namenjeni malim in srednjim podjetjem, veliki izvozniki pa odpademo."
Jože Stanič: Gorenje je firma, ki ima zagotovljen obstoj
Po dolgih letih ste stopili v novo poslovno leto brez bremen preteklosti. Kakšni so sedaj vaši načrti?
JOŽE STANIČ: "Ne morem reči, daje vse v Gorenju že idealno, zato časa za brezskrbnost ni. Pa vendar nas dobiček, ustvarjen lani, pa četudi je majhen, navdaja s polno mero optimizma, ki ga je v kolektivu vse bolj čutiti. To še zlasti, ker smo zaznali odtajanje recesije v Evropi. Ta je sicer tu še vedno prisotna, a se "ogrevajo" Amerika in nekatera druga območja. Tole je ocena na osnovi letošnjih petmesečnih naročil, ki smo jih že analizirali.
Morda smo pri teh ocenah malce preoptimistični, a osebno sem prepričan, da bo letošnje leto v nekem smislu res prelomno, to pa pomeni, da bi morali imeti naslednje leto še boljšo, svetlejšo in bogatejšo vizijo."
Kako si to predstavljate?
JOŽE STANIČ: "Ustvariti moramo takšen dobiček, da bomo lahko delili plače, primerne koncu dvajsetega stoletja, in da bomo lahko investirali v sodobno tehnologijo in tržišča. Zato pa bomo potrebovali mlade sposobne kadre.
Moramo jih zaposlovati. Zadnja leta je ta družba
predvsem zniževala število zaposlenih, mladim ni dajala prav nobene perspektive. Možnost zaposlovanja mladih strokovnjakov paje po moje najbolj viden dokaz, da se horizonti le svetlijo."
Velik del sanacije Gorenja ste uresničili z odpovedovanjem vseh zaposlenih, tudi z nižjimi plačami. Delavcem ste obljubili, da boste razliko upoštevali pri lastninjenju. Zakonodaja pa vas je presenetila, saj je mogoče uveljavljati zaostajanje plač za kolektivno pogodbo le do 80 odstotkov.
"Velik del sanacije Gorenja smo uresničili z lastnim odpovedovanjem. Ljudje so bili pripravljeni trdo delati za mnogo nižje plače kot so jih imeli v drugih kolektivih. Zato se nam zdi državna odredba nepoštena in tudi mislimo, da se niso poglobili v njeno sprejemanje. Prav zato sem tudi prepričan, da bo ustavni spor, ki so ga sprožili svobodni sindikati Gorenja, razrešen v korist delavcev. V nasprotnem primeru bomo sprožili še ustavni spor v imenu podjetja, saj je znano, da sodišča priznavajo razlike v plačah posameznikom, in je torej nerazumljivo, da se je država v svoji odredbi drugače opredelila. Torej upamo, da bomo obljubo, ki smo jo delavcem dali, tudi uresničili."
Lastninjenje je pred vami. Gotovo je za vas spodbuden podatek iz ene od anket, ki ugotavlja, da bi bil velik del Slovencev pripravljen vložiti svoje certifikate v Gorenje. Bo to mogoče, kako se boste sploh lastninili?
JOŽE STANIČ: "Gorenje je firma, ki ima zagotovljen obstoj na tujih trgih in svoj prostor v slovenskem gospodarskem in tudi socialnem prostoru. Prav gotovo bo zato tudi interes vlagati v to firmo velik. Prepričan sem, da bomo takšno vlaganje omogočili z javno prodajo. Tu seveda računamo zlasti na prebivalce Šaleške doline, pa tudi širše.
Žal pa programa lastninjenja še ne morem predstaviti. Gorenje sodi namreč med tiste firme, ki so predvidene za revizijo. SDK pa ima očitno kadrovske težave, saj še vedno ne vemo, kdaj bomo revizijo imeli. Prav tako tudi še ne vemo, kakšen bo izid ustavnega spora, ki so ga sprožili svobodni sindikati.
Takoj ko bo to znano, bomo pripravili program lastninjenja in ga posredovali agenciji v potrditev. Potem bomo dali možnost vlaganja v Gorenje tudi drugim in prepričan sem, da jih je veliko, ki bi želeli imeti svoj lastninski delež v Gorenju, ki ima perspektivo doma in na tujem."
M Mira Zakošek
Županovo pismo najodgovornejšim v Republiki
m m « m m
Nemarno!

Pred seboj imam študijo študenta za geografijo Univerze v Ljubljani z naslovom "Kriteriji za opredeljevanje mest v Sloveniji. " Tudi če ne bi bil predsednik Skupščine občine Velenje, bi se po njenem prebiranju javno oglasil, ker se čutim kot državljan, občan in meščan Velenja globoko prizadet zaradi nemarne obravnave našega mesta v omenjenem pisanju.
Pa ni prvikrat, da se mesto Velenje v najnovejšem povojnem času malomarno ali sploh ne obravnava, čeprav je 5. največje slovensko mesto. Lanski Almanah Slovenskih Novic med 15 slovenskimi mesti, na primer, ni našel prostora za opis Velenja, prav tako ne v letu 1992 izdana publikacija Slovenija, izšla pri Cankarjevi založbi. Pomenljivo je najbrž tudi, da novi Atlas Slovenije med številnimi objavljenimi mestnimi načrti ni našel prostora za Velenje.
Študija, ki je pred mano, v mnogočem spominja, da je mesto Velenje treba pozabiti, kljub njegovi ekonomski moči in narodno - gospodarskem pomenu ter visoki razvojni soodvisnosti države Slovenije in občine Velenje. Morda velja povedati ob tem le to, da izvoz Gorenje predstavlja cca 10% celotnega slovenskega izvoza in da Termoelektrarne Šoštanj v koničnih obremenitvah dajejo tudi preko 50% vse Sloveniji potrebne elektroenergije.
Ne bi se spuščal v metodologijo, po kateri je izdelana študija, ki mimogrede povedano meša metode in kriterije (str.15), želel pa
bi opozoriti na nekatere netočnosti v njej oziroma na skromno poznavanje problematike, ki obravnava Velenje.
1.	Ne vem, kje so avtorji črpali podatke o naseljih in številu prebivalcev, kajti navajajo v tabeli 3, str. 30, da šteje Velenje 39.566 prebivalcev, po veljavnih podatkih pa je občina Velenje v letu 1991 štela 42.688 prebivalcev.
V zaglavju, kjer so našteta naselja, ki tvorijo obmestje, so nekatera naselja izpuščena in to taka, ki gravitirajo izrazito in samo k Velenju oziroma Šoštanju (Bele vode, Zavodnje.) Če je tu kriterij oddaljenosti narekoval, da naselja niso vključena v obmestje, potem bi morali biti avtorji dosledni, saj je recimo Rečica ob Paki bolj oddaljena (po cesti) kot na primer Bele vode.
Sicer pa sedanja občina Velenje, ki je nekako prikazana kot bodoča mestna regija, šteje skoro 43.000 prebivalcev. Podatek ni malo pomemben, saj nas močno približuje k očitno v študiji favoriziranim mestnim regijam z nad 50.000 prebivalci. Nočemo biti "zanemarljivo majhni" kot to o regijah s pod 50.000 prebivalci zaničujoče interpretirajo avtorji študije. Tak spremenjen podatek prav gotovo tudi vpliva na prikazano rast prebivalstva, kot enega izmed kriterijev za oblikovanje mestnih regij.
2.	Sprašujem se, zakaj so avtorji na str. 31 in 32 aktualizirali samo posebi umevne mestne občine v Sloveniji, kot so Ljubljana, Maribor, Celje in Kranj ter sporne Domžale, medtem ko se
niti z besedo tu ne dotaknejo recimo morda tudi spornega Velenja, kjer bi glede funkcij bodoče mestne občine imeli resnično kaj povedati.
3.	Trdim, da so publikacjiske spremembe v mestu Velenje v zadnjih 30 letih na daleč vidne in morda največje v državi, avtorji študije pa v interpretaciji svoje klasifikacije publikacijskih sprememb Velenja niti enkrat ne omenjajo (str. 22, 23 in 24). Zlonamerno, nenamerno, nestrokovno - ne vem!
4.	Na str.36 študija v enem stavku uvršča Velenje v kategorijo nadpovprečnih regionalnih središč sicer ob bok takih mest, ki imajo komaj kaj več kot 4.000 prebivalcev, pa vendarle.
Lepo, če ne bi še v nadaljevanju istega odstavka, ko obravnava zaposlenost, Velenje preprosto izpustila in v nadaljevanju enako pri obravnavi ekonomske moči mesta!
Zavedam se, da z gornjim pisanjem kot laik segam na področje, ki ga učena stroka mora videti bolj kompleksno in ga zato vidi tudi bolj zapleteno. Oglasil sem se zaradi že v uvodu navedenih razlogov pa tudi, ker vem, da prve fiksacije misli usmerjajo največkrat vsa nadaljnja razmišljanja. Pričujoča študija pa so, prve take misli dane v javno razpravo in bi se moglo zgoditi, da v nadaljnjem njihovem razvoju o Velenju izrečenih nekaj stavkov v določenem trenutku preprospteid&Mfiik SO Velenje
Pankrac Semečnik
POBUDI
• Vladi Republike Slovenije dajem pobudo, da prične aktivnosti za ustanovitev javnega državnega podjetja oziroma prične postopek z izgradnjo tovarne za sežiganje gorljivih odpadkov, ki jih komunalna podjetja v Sloveniji zbirajo in odlagajo na odlagališčih komunalnih odpadkov.
Obrazložitev:
Po nekaterih podatkih komunalna podjatja v Sloveniji letno zberejo okoli 3.000.000 ton gorljivih odpadkov, kar je enako na primer letnemu izkopu v Rudniku lignita Velenje. V večini slovenskih občin so bili že sprejeti odloki o ravnanju s komunalnimi od-
Prejeli smo nov predlog carinskega zakona, kije na voljo na Območni gospodarski zbornici Velenje.
Prejeli smo obvestilo o evidentiranju interesentov za gradnjo na območju ZN OBRTNA CONA STARA VAS - 1. faza, ki predvideva izgradnjo sedmih delavnic. Podrobnejše informacije lahko dobite na SKLADU STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VELENJE.
Opozarjamo vas na 2. SLOVENSKI FINANČNI SEJEM, ki bo 1 od 22. do 26. marca 1994 v Cankarjevem domu v Ljubljani Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje.
Prejeli smo nov spisek PONUDB IN POVPRAŠEVANJ iz
padki, s čimer je uveden način ločenega zbiranja odpadkov.Z izgradnjo tovarne bi bilo doseženih več pozitivnih učinkov, kot na primer: cenen vir energije za proizvodnjo elektrike v takšni termoelektrarni in možnost ogrevanje naselja v bližini tovarne; zmanjšanje krajevnih deponij in s tem zaščita zemljišč; nova delovna mesta v tovarni...
• ...da ustrezno ukrepa za odstranitev označbe Jugoslavije oziroma "YU" na vseh uradnih do+ prostorih carinskih prodajaln na mejnih prehodih Republike Slovenije. Kot primer navajam prosto carinsko prodajalno EMONA na mejnem prehodu VIČ Dravograd, kjer je na prejetem računu še vedno oznaka YU.
BCC centra v Bruslju, med njimi tudi naslednje:
-	Italijanska firma, ki se ukvarja s stroji za označevanje cest in za splošno signalizacijo, išče partnerja.
-	Nemška firma išče kupca, ki bi vključil njene robote v obstoječi sistem.
-	Italijanska firma, ki je specializirana na področju projektiranja, inštalacij in vzdrževanja ogrevalnih in klima naprav, išče partnerja za kooperacijo.
-	Angleška firma za rudarsko opremo, išče agenta in distributerja za prodajo opreme za rudnike in kamnolome.
-	Izraelska firma išče koop-eracijskega partnerja za distribucijo hitro vzpenjalnih fitingov.
Glede na to, da v omenjeni prodajalni kupujejo predvsem tujci, se na ta način povečuje zmeda, ker ne vedo ali so v Sloveniji ali v Jugoslaviji.
VPRAŠANJE
Vlado Republike Slovenije sprašujem, katere konkretne aktivnost so že izvedene v zvevi z ustanovitvijo institucije za promocijo slovenskega gospodarstva, kulture in turizma?
Kdaj bo Vlada institucijo u-stanovila in ali bo v okviru dejavnosti in mreže institucije predvidena možnost profesionalnega sodelovanja občin in mest, ki imajo že dolgoletne stike z mesti po Evropi in drugod po svetu?
m Poslanec SNS Ivan Verzolak
-	Angleški grosist in distributer moških oblek in delov za obleke išče proizvajalca.
-	Špansko podjetje želi biti komercialni agent ali predstavnik gotovih pletenih oblačil.
-	Bolgarska firma, ki izdeluje otroška oblačila, išče distributerja in kooperacijo z izdelovalci oblačil.
-	Ameriška firma, ki proizvaja visoko kvalitetno ekološko barvo išče distributerja.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na GZS -območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 63320 Velnje. Telefon: 063/856-920, telefax: 063/ 855-645.
POSLOVNE NOVICE
ELEKTllOINSTALACIJE AllLIČ Skale 82 /a
tel.: 063/893 - 701 ali mob. 0609/ 619 -125
NUDIMO VAM VSA ELEKTROINSTALACIJSKA DELA IN ELEKTROMATERIAL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH.
MONTIRAMO HIŠNE ALARMNE NAPRAVE!
Plačilo je možno na več obrokov. Del. čas: vsak dan od 7. do 21. ure.
Vljudno vabljeni!
Prejšnji teden je bil uv Velenju
VELENJE
ID DS d.o.o. Tenis park selo Ljubitelje tenisa obveščamo, da za vas odpi-ramo tenis igrišče na Selu v petek, 25.3.1994.
Nalepke za igranje lahko kupujete od 18.3.1994 dalje na tenis igrišču pri prostorniku vsak dan od 8. do 14. ure, po naslednjih cenah:
-	od 8. do 15. ure 300,00 SIT ali 1 nalepka
-	od 15. do 22. ure 600,00 SIT ali 2 nalepki Za igranje pod reflektorji dodatno 100,00 SIT.
Za nakup 28 nalepk dajemo 20 % popusta. Plačilo je možno v treh obrokih s čeki ali akceptnim nalogom. Vse ostale informacije po tel.: 853-164,856-485.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.
Trg svobode 12, (3325 Šoštanj telefon (0(3) 881 241, 881 338 telefox (0(3) 882 2(1
razpisuje prosta delovna mesta s IV. stopnjo strokovne izobrazbe
poklic MESAR in poklic TRGOVEC
za nedoločen čas. Zahtevane so delovne izkušnje od 1 do 3 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 10 dni od objave na naslov: Kmetijska zadruga Šaleška dolina, komisija za sprejem v delovno razmerje, Trg svobode 12, Šoštanj. O izbiri kandidatov bomo vse prijavljene pismeno obvestili.
	Inženiring za Energetiko in Ekologijo, d.o.o. o razmerje za dela strokovnega /a pri gradnji objektov ekološke icije TE Šoštanj vzamemo:
V delovn nadzorst\ sani	
- diplomiranega inženirja gradbeništva s strokovnim izpitom, prakso iz projektive ter gradbišča in znanjem nemščine. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite do 10.4.1994 na naslov: CEE, d.o.o., Jamova 20,61000 LJUBLJANA.	
Policisti ustanavljajo združenje Sever
V soboto, 12. marca, se je na Upravi za notranje zadeve Celje sestal iniciativni odbor združenja Sever, regionalnega odbora Celje. To je združenje delavcev organov za notranje zadeve, ki so sodelovali v procesu osamosvajanja Republike Slovenije v času od 1. decembra 1989 do 26. oktobra 1991.
Združenje Sever je nepolitično in prostovoljno združenje, ki združuje vse udeležence in udeleženke vojne za Slovenijo, ki so kot pripadniki organov za notranje zadeve ali
kot prostovoljci sodelovali z organi za notranje zadeve pri aktivnostih za zaščito razvoja demokratičnih procesov v Sloveniji ali pa so bili s svojimi aktivnostmi neposredno vključeni v vojno za osamosvojitev.
Člani združenja so lahko poleg aktivnih delavcev tudi rezervni policisti, upokojeni, bivši aktivni policisti in občani, ki so s svojimi dejanji pomagali policiji v navedenem času, ter svojci pripadnikov aktivnega in rezervnega sestava organov za notranje zadeve, ki so svoja življenja izgubili v vojni. "Gre za obujanje
spominov in ugotavljanje dejanskega poteka dogodkov in predstavitev dela policije med vojno, oziroma v času od 1. decembra 1989 do 26. oktobra 1991. V tem obdobju smo policisti opravljali naloge, ki jih javnost ne pozna; nismo je seznanjali iz več razlogov. Ne gre pa pri tem za kakršnokoli nasprotovanje drugim podobnim organizacijam," je povedal namestnik komandirja velenjske policijske postaje Adil Huselja.
Združenje Sever je dobilo ime po nazivu akcije, s katero so slovenski policisti 1. decembra
1989. leta spremljali napovedani miting resnice v Ljubljani.
V torek, 15. marca, je bil ustanovni zbor tudi na Policijski postaji Velenje, v katerega so se vključili delavci te policijske postaje, upokojeni delavci in rezervisti. Vabijo pa tudi vse tiste, ki bi želeli sodelovati, da se oglasijo pri njih, kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije in obrazec prijave.
Ustanovni občni zbor združenja bo 26. marca v Novem mestu.
■Milena Krstič-Planinc
Gaberke
Pogoji za izdajo soglasja
V Gaberkah je 500 volilnih upravičencev, od tega se jih je na zboru krajanov, ki so ga izvedli 13. marca, več kot 120 skoraj enoglasno odločilo za referendumsko območje nove občine Šoštanj. Pod točko "razno" seje vnela spontana razprava, ki je bila prežeta z rdečo nitjo skrbi za zdravstvene probleme, ki jih povzroča predvsem onesnaževanje, posledica proizvodnje elektične energije v občini. V tem postopku so bili seznanjeni, da bodo v prvi polovici leta 1994 nastopili kot stranka v postopku
Velenje - gasilski dom
O varstvu pred požari
Prejšnji četrtek je bilo v gasilskem domu Velenje strokovno posvetovanje o varstvu pred požari in gasilstvu, ki so ga organizirali Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Velenje, Občinska gasilska zveza ter Gasilsko društvo Velenje, pokrovitelj posvetovanja pa je bil Sekretariat za obrambo občine Velenje.
Posvetovanje po sprejeti novi zakonodaji ter spremenjeni samoupravni organiziranosti je bilo namenjeno vodstvenim in vodilnim delavcem v podjetjih, kadrovskim in pravnim delavcem, svetovalcem za varstvo pri delu ter požarno varnost, strokovnim delavcem s področja varstva pred požari in funkcionarjem v gasilskih organizacijah ter društvih. Predavali so: Anton Sentočnik o zakonu o gasilstvu in operativni uporabi posameznih določil, Bogomir Zupančič o zakonu v požarnem varstvu in določilih podzakonskih aktov, Jože Miklavc je prikazal videofilma: nočna intervencija ob nesreči z nevarnimi snovmi in uporabi orodja za reševanje "Weber", ter Martin Pe-čečnik, ki je udeležencem posvetovanja predstavil tehnično
opremo, in sicer orodja za reševanje v prometu ob nesrečah ter prikazom delovanja gasilskih aparatov "Total".
In kaj je povedal o pomenu četrtkovega posvetovanja poveljnik OGZ Velenje Darko Koželj.
"Ob koncu lanskega leta smo gasilci dobili nov zakon s področja požarnega varstva in zakona o gasilstvu. Omenjena zakona sta pričela veljati 14. januarja letos, zato smo se odločili, da organiziramo na omenjeno tematiko posvetovanje. Za razlago zakonov smo na posvetovanje povabili dva priznana strokovnjaka in sicer poveljnika gasilske zveze Slovenije Antona Sentočnika ter republiškega gasilskega inšpektorja Bogomira Zupančiča. Na posvetovanje smo povabili predvsem ljudi, ki se kakorkoli srečujejo z gasilsko dejavnostjo, seveda pa vse tiste, ki smo v prvi vrsti odgovorni za izvajanje zakonov. Pripravili smo prikaz delovanja gasilskih aparatov firme "Total", katerih glavni zastopnik je Gorenje - servis ter orodja in pripomočkov za reševanje pri prometnih nezgodah. Udeležba na posvetovanju je bila zelo dobra."
mbm
za izdajo lokacijskih dovoljenj za odlagališče pepela in produktov odžvepljevanja, ki je nujno potrebno za zagon čistilne naprave bloka IV. TEŠ.
Krajani Gaberk se zavedajo izjemnega pomena ekološke sanacije TEŠ, saj vedo, da to pomeni po eni strani prenehanje največjega in za ožje okolje najnevarnejšega onesnaževanja, to je onesnaževanja z žveplovim dioksidom. Po drugi strani pa to pomeni možnost nad-aljne proizvodnje električne energije do leta 2020; se pravi za obdobje in čas, ko seje mirno in premišljeno možno pripraviti na prenehanje odkopavanja premoga in temu prilagoditi strukturo gospodarstva v Šaleški dolini in odkrivanju drugih načinov za odžvepljevanje rodov po letu 2020.
Krajani so oblikovali Predlog pogojev za izdajo soglasja, v katerem so zapisali tudi to, da nikakor ne želijo pritiskati na TEŠ za sebično pridobivanje kakršnihkoli koristi za KS, da bi, kot "protiusl-ugo" za izdajo njihovega soglasja želeli nemogoče. Vztrajali pa bodo, da se soglasje izda le ob izpolnitvi določenih pogojev, katerih stališča so strnili v 8. točk. Predlog, pod katerega so se podpisali Kulturnica PKG Gaberke in Krajevna organizacija Rdečega križa, so poslali v vednost najvišjim predstavnikom oblasti v Republiki Sloveniji, ustreznim rebuliškim ministrstvom, vodstvu RLV in TEŠ, ter najvišjim predstavnikom oblasti v občini Velenje.
Velenjski šoferji so zborovali
Letošnjega letnega zbora Združenja šoferjev in a-vtomehanikov Velenje se je udeležilo veliko članov kar pove, da se je v nekaterih le nekaj zganilo.
Njihov predsednik Stane Čas je poročal o številnih opravljenih nalogah, ni pa pozabil omeniti težav in prometnih zagat, ki pestijo tudi poklicne in stanovske kolege. Janez Puklje spregovoril o težavah v dejavnosti avtošol na splošno in konkretno o težavah v njihovi šoli.
Člani ZŠAM Velenje so bili deležni precejšnje pozornosti gostov, predstavnika SO Velenje Draga Bizjaka in predsednika oddel-
ka za Notranje zadeve Bojana Trnovška, od Zveze ZŠAM RS pa sta se skupščine udeležila podpredsednik predsedstva Franc Re-bec in sekretar Stane Inkret. Velenjčanom sta spregovorila spodbudne besede in jih povabila k nadaljnjemu sodelovanju. Manj spodbudno je poročal pomočnik komandirja velenjske policije Robert Videč, ki je naštel vrsto problemov, prometnih nezgod in kritičnih prometno varnostnih točk na območju občine Velenje.
V prenapolnjeni dvorani Gasilskega doma Velenje so ob zaključku zbora sprejeli še program dela za tekoče leto in razvili prenovljen prapor.
a Jože Miklavc
Vsak poseg v denarnico je danes pretehtan
Zakaj nad glodalce le strokovnjaki?
Denarja ni več prav veliko, vsak poseg v denarnico je pogosto dobro premišljen. Dobro pretehtan pa postaja tudi vsak znesek, zapisan na položnicah, ki mesečno prihajajo v vsak dom. Plačati je treba na videz tudi tako banalno stvar, kot je deratizacija. In tudi pri tem lahko izdatek preračunamo sami.
Recimo: če strup kupimo stanovalci v stanovanjskem bloku sami, bomo plačali manj, kot če plačamo to "operacijo" pooblaščeni organi-
zaciji, ki tako ali tako ne naredi drugega, kot prinese strup in ga tam pusti. Tako vsaj misli veliko stanovalcev.
Na videz bi temu res bilo lahko tako in tudi ta logika bi lahko bila pravilna, če vmes ne bi bilo veliko če-jev. Zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi namreč natančno določa ukrepe za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni. Eden od splošnih ukrepov je opravljanje preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije, ki jo lahko opravljajo le zdravstvene organizacije in druge organizacije, ki imajo ustrezne strokovne delavce, opremo in sredstva.
V občini Velenje predpisuje potrebne ukrepe Odlok o obvezni splošni in občasni deratizaciji. "Sistematična deratizacija preprečuje prekomeren porast glodalcev v okolju oziroma zagotavlja njihov biološki minimum. Če bi s tem izvajanjem prenehali, bi najkasneje v dneh ali treh letih število glodalcev tako naraslo, da bi ti preplavili mesto," pravi sanitarna inšpektorica Marica Kvartič, ki opravlja tudi nadzor nad izvrševanjem deratizacije.
In zakaj tega ne morejo opraviti stanovalci sami ampak le strokovno usposobljeni ljudje? "Gre za uporabo krvnih strupov, ki
pri strokovni izvedbi za ljudi niso nevarni. Ti strupi so kumulativni in se po večkratnem zaužitju nalagajo v telesu glodalcev. Potrebna je pravilna odmera količine tega strupa, saj ga mora glodalec zaužiti najmanj trikrat, da pogine," pravi Kvartičeva, ki k temu dodaja, da stranke res kupujejo te strupe tudi v maloprodaji, "a zaradi visoke cene običajno kupijo premalo in količina ne zadošča za pogin glodalca. Tako s svojim ravnanjem velikokrat ne dosežejo že-ljenega učinka."
M Milena Krstič - Planine
Velenjski župan Pankrac Semečnik
"22. maja bomo videli voljo krajanov!"
Tako kot v drugih sedanjih slovenskih občinah so tudi v Šaleški dolini krajani na zborih že oblikovali referendumska območja oziroma povedali, kateri občini v novi lokalni samoupravi se želijo pridružiti. "So
bile odločitve glede na prejšnje razprave pričakovane? Kaj sedaj?...' predsedniku Skupščine občine Velenje Pankracu Semečniku.
So odločitve krajanov pričakovane?
Pankrac Semečnik:" So, saj smo poznali mnenje svetov KS, da se v sedanji občini Velenje oblikujejo tri glavna referendumska območja. Pričakovali smo tudi, da bodo krajani Starega Velenja vztrajali pri oblikovanju svojega referendumskega območja, kljub temu, da se KS Pesje in Podkraj - Kavče nista priključili temu referendumskemu območju. Nekoliko je presenetilo glasovanje krajanov Šentilja, kjer so se prav tako odločili za lastno referendumsko območje. Ni še v celoti oblikovano, ker se želijo Šentilju oziroma Velenju priključiti tudi krajani Podkraja v sosednji KS Ponikva. Dokončna odločitev je v rokah poslancev Državnega zbora oziroma službe, ki bo pripravila predloge. Mislim, da niti Šentilj niti Staro Velenje ne izpolnjujeta zakonskih pogojev in bo Državni zbor odločil nekoliko drugače, kot to želijo krajani."
Torej, če Državni zbor ne bo ugodil krajanom Starega Velenja in Šentilja, bodo v Šaleški dolini tri občine?
Pankrac Semečnik: " Tako, čeprav je ob tem treba poudariti, da določitev referendumskega območja še ne pomeni, daje takšna tudi volja vseh krajanov.
Kajti na zborih je bilo prisotnih od 5 do 15 - odstotkov volilcev. Referendum bo dejansko pokazal voljo krajanov. Kakršnokoli napovedovanje je lahko sila sporna stvar. Treba bo počakati do 22. maja letos."
Financiranje in pristojnosti občin sta bili najpogostejši vprašanji na zborih krajanov.
Pankrac Semečnik: "Razlagalci smo se trudili krajanom to najbolje
so vprašanja, ki smo jih zastavili
predstaviti. Dejstvo je, daje financiranje bodočih občin znano "čez palec". Nekako normalno financiranje naj bi bilo zagotovljeno. Če ne bo dovolj lastnih virov, bo svoj delež dala tudi država. Res pa je, da bodoče občine ne bodo svobodne glede namestitve svojih delavcev. Okvirjene bodo namreč z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Danes je vendarle nekoliko drugače."
Nova lokalna samouprava predvideva večji vpliv krajanov na razvoj kraja ?
Pankrac Semečnik: "Seveda. Nove občine bodo - sem prepričan - pristen odraz interesa krajanov, združenih v neko občino. Če bo tako, kot je zapisano v uradnem predlogu, potem bo bodoča občina Šmartno ob Paki spodobna slovenska občina. Mesto Velenje z okolico pa bo še vedno velika občina in tu bo še toliko bolj nujna ločitev državne uprave od lokalne. Vsaj 80 - odstotkov dela bo odpadlo na državno upravo in tako se bomo lahko župani v večji meri posvetili lokalnim vprašanjem. Danes se vsemogočemu. Ne ostaja nam časa za tisto, kar je resnični interes, zaradi katerega bomo (smo) ustanovili mestno občino."
mtp
Franc Miklavc, predsednik SO Mozirje
"Sedanja občina je prevelika!"
S preoblikovanjem družbenoekonomskih odnosov je postala preobrazba lokalne samouprave nujnost. Dejstvo je, da so sedanje krajevne skupnosti nesporno odigrale svojo vlogo in dokazov za to je veliko.
Na drugi strani pa ima sedanja občina preveč obveznosti do države in je premalo obrnjena do ožjih lokalnih inetersov, čeprav uspehov tudi pri tem ne manjka. Naloge nove občine so oblikovane na novo, temu mora slediti sprememba organiziranosti, vse skupaj pa je posledica
dogajanj v celotnem sistemu. Preobrazba lokalne samouprave j a zaradi tega vezana na dejstvo, da sedanja velikost občine ne zagotavlja uspešnega razvojnega usmerjanja celotnega prostora in obvladovanja vsega, kar se v tem prostoru dogaja. Ves ta splet novih nalog in funkcij apa poleg organizacijskih zahteva zlasti ustrezne kadrovske rešitve, saj bodo vse aktivnosti slonele na u-spešnih in usposobljenih kadrih, pa naj bodo to župani ali člani občinskih svetov. Zelo pomembna bo tudi nadzorna funkcija, ki je v sedanji skupščini vsekakor nismo dobro opravili.
Sedem novih občin?
Osebno spoštujem odločitve krajanov, ki predstavljajo volilno telo bodočih občin, v strokovnem pogledu pa sem prepričan, da bi bile najboljša rešitev 3 nove občine na prostoru sedanje občine Mozirje. Seveda ta organiziranost ni dokončna in kasnejše drugačne odločitve niso izključene. Vseeno sem prepričan, da bo nova organiziranost sprostila notranjo ustvarjalnost naših ljudi, ob tem pa trdim, da bo tudi v prihodnje nujno združevanje posameznih funkcij, saj nima smisla razdru-ževati področij, na katerih smo danes uspešni.
•jp
* Nostalgija za nekdanjo občino Šoštanj * Meje tam, kjer so že bile * Če bo treba, zajadi mej, tudi sodni spor * Del sekretariata za varstvo okolja selijo v Šoštanj * Deliti oboje: obveznosti in pravice * Uveljaviti kriterij ekološke ogroženosti *
Zadnji zbor krajanov Ve-lenj, na katerem so občani oblikovali referendumsko območje za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občine, je bil v Šoštanju, v torek, 15. marca. Odločitev, da bodo Šoštanjčani za svojo občino, je bila pričakovana, saj je že zbor krajanov pred dobrim mesecem pokazal, da so domačini spet za tisto, kar so nekoč že imeli. Zelja po mejah nekdanje občine Šoštanj je ponovno oživela.
Meje? Katere meje?
Pri tem gre za moralno in prestižno vprašanje , so menili u-deleženci zbora. Zato ni logično, da se o občini odločamo prej, preden so znane njene meje. Tudi zato, ker so v igri stavbna zemljišča.
Čeprav je Franc Ojsteršek pojasnil, da se referendumska območja praviloma določajo na mejah obstoječih katastrskih o-bčin, so Šoštanjčani vztrajali pri svojem: meje tam, kjer so'bile meje nekdanje občine Šoštanj. Glede na to, da so o tem sprejeli tudi sklep, bodo njihovo zahtevo predali v tehtanje pristojnim. Za vsak slučaj, če bi pri tem nastalo kaj zapletov ali bilo treba kaj pojasniti, pa so imenovali tudi predstavnika, ki jih bo v tem zas-
topal. To bo Matjaž Natek, predsednik sveta krajevne skupnosti. Pripravljeni so na vse, če bo treba, tudi na sodni spor.
Šoštanjčani so občutljivi
Razumljivo je, da v Šoštanju v tem pomembnem trenutku ni šlo brez čustev. V dvorani so bili predvsem starejši, ki se še dobro spomnijo, kakšno mesto in kakšna občina je bil Šoštanj. Trdili so in tega jim tudi nihče ni oporekal, da je Šoštanj ostal in preživel samo zaradi nekaj trmastih posameznikov. Če teh ne bi i-mel, danes najbrž ne bi bilo več na čem graditi občine.
Razgovorih so se tudi o tem, da je bil Šoštanj prva občina v Šaleški dolini, da pa je bil vedno molzna krava Velenja. To mnenje je sicer malo spodnesel Peter Rezman, član velenjske vlade in krajan Gaberk, ki je trdil, da je že mogoče tako, kot pravijo. Bil pa je sam na treh zborih krajanov in to v Gaber-kah, Ravnah in Topolšici, kjer so govorili nekaj podobnega, samo da so stavek še podaljšali: štirideset let smo vlagali v Velenje, zdaj bomo pa štirideset let v Šoštanj? Vsi trije kraji želijo v novi lokalni samoupravi obdržati status krajevnih skupnosti in upajo, da bo Šoštanj to željo
upošteval in sprejel.
Kaj bomo delili?
Krajane je zanimalo marsikaj. Kako bo z vodovodom in toplovodom v Šoštanju? Jim ga ne bo kdo v Velenju enostavno odrezal? Po besedah Toneta Brodnika, člana velenjske vlade, je cela Šaleška dolina in-frastrukturno tako povezana in prepletena, da je ta sistem nemogoče deliti. Zato bodo sistem, če se bodo tako dogovorili bodoči sveti občin, skupno up-
ravljali še naprej. Razdeliti pa bo treba tako obveznosti kot pravice, je dodal Franc Ojsteršek, sekretar skupščine občine Velenje.
Kako bo s financiranjem bodoče občine?
Predsednik izvršnega sveta Srečko Meh jim je razložil, da bodo poglavitne vire predstavljali dohodki iz dohodnine, zato si je treba želeti čim več bogatih občanov, iger na srečo (želim vam, da veliko dobite, a na ta prihodek se ne gre veliko zanašati), drugih davkov in tako imenovane "glavarine". Če občine ne bodo same zbrale denarja v višini 90 odstotkov poprečne porabe, pa bo manjkajoče primaknil državni proračun.
Katere službe bodo dobili v
Šoštanj? Bo treba "prevzeti" tudi kaj zaposlenih iz občinske uprave v Velenju?
Franc Ojsteršek je pojasnil, da bo vsak župan v bodoči občini imel možnost, da sam izdela sistemizacijo svoje uprave. Lokalna samouprava, tako se predvideva danes, naj bi imela od 0,7 do enega zaposlenega na 1000 prebivalcev. To pomeni, da bi jih bilo v Šoštanju devet ali deset. Avtomatskega prelivanja ljudi iz sedanje uprave v novo lokalno samoupravo pa ne bo. Peter Rezman jih je seznanil, da se del sekretariata za varstvo okolja seli v Šoštanj in da jim bo morda sledil še kdo. Tako bo bodoča občina že imela eno od državnih služb.
Kako bo z velikimi pod-
Občina Šoštanj - moralno in prestižno vprašanje
Priložnost za poravnavo starih zamer?
jetji, kakšno vlogo bodo igrala, če bodo "locirana" v občini?
Srečko Meh je sicer rekel, da niti na majhna, kaj šele na velika podjetja in njihovo poslovanje, občine nimajo nobenega vpliva in pri financiranju bodočih občin nanje tudi ne gre računati. Prisotne je zanimalo tudi vprašanje stavbnih zemljišč.
Ekološka ogroženost?
Še eno od pomembnih vprašanj je sprožil eden od udeležencev zbora. Vprašal je, ali je pošteno, da Šoštanjčani in okoličani plačujejo ekološki davek, namesto da bi ga država plačevala njim? In prav v zvezi s tem so prisotni zahtevali, da bodoča občina Šoštanj vztraja z uveljavljanjem sredstev za ekološko ogroženost, ki predstavlja tudi enega od kriterijev za financiranje bodoče občine.
Čeprav nekateri prejšnji teden niso bili navdušeni nad tem, da so se njihovega zbora udeležili tudi Velenj-čani (in to njihovega šoštanj-skega) je ob koncu le izzvenelo tako, kot je treba: vse skupaj čaka veliko dela in prav je, da bo to ločevanje vezi potekalo mirno. Ljudje bomo pač ostali še naprej povezani, ne glede na meje bodočih občin.
M Milena Krstič Planine
Seja zborov SO Mozirje
Zakaj SDK ne opravi svoje naloge?
Prejšnji četrtek dopoldne so se na 30.skupni seji zbrali poslanci vseh treh zborov Skupščine občine Mozirje. Ne glede na to, da so morali zasedanje po dobrih štirih urah zaradi nesklepčnosti prekiniti, velja ugotovitev, da so mimo časi hudih razprtij, nesoglasij in oviranja dela skupščine. Kljub kresanju mnenj so bile razprave dovolj tehtne in naravnane na tvorno in uspešno delo skupščine same in tudi občinskega izvršnega sveta, posebej ob razpravi o osnutku letošnjega občinskega proračuna. Glede prekinitve zasedanja pa velja povedati še, da je bil dnevni red z 21 točkami resnično obsežen, posamezne točke pa zelo zahtevne. Prekinjeno zasedanje bodo nadaljevali že danes, v četrtek, pričeli pa ga bodo ob 13.uri, tokrat za spremembo v dvorani prosvetnega doma v Gornjem gradu.
Obravnavati namreč morajo nekaj nujnih in časovno določenih zadev. Predvsem to velja za usodo javnega podjetja Komunala Mozirje, ki se mora po zakonu reorganizirati do konca tega meseca, zares pereča problematika tega podjetja pa zaradi prekinitve po-
novno ni prišla na vrsto. Prav tako ne razprava o osnutku odloka o uskladitvi organiziranosti javnega podjetja, ki je predpogoj za reorganizacijo mozirske Komunale.
Sicer so v četrtek že kar na začetku z dnevnega reda umaknili nekaj točk. Najprej to velja za osnutek odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto. Razlog je v tem, da je občinska skupščina že pred meseci zahtevala, da Služba družbenega knjigovodstva zaradi očitnih kršitev opravi revizijo dela prejšnjega izvršnega sveta, česar pa SDK brez pravih razlogov še ni storila. Izgovor, da bodo revizijo opravili, ko bodo imeli čas, poslancev pač ni mogel zadovoljiti, zato so zahtevali, da SDK revizijo opravi takoj, občinski skupščini pa mora sporočiti točen in obvezujoč datum.
Prav tako so z dnevnega reda umaknili točke, ki so se nanašale na vnovične volitve podpredsednika skupščine. Dogovorili so se, da bodo volitve opravili, če bo občinski skupščini podaljšan mandat do konca leta.
Dokaj hitro so opravili z obravnavo programa dela skupščine za prvo letošnje polletje in s spre-
membo in dopolnitvijo odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje v letošnjem letu. Še nekaj kadrovskih sprememb je bilo na vrsti. Janjo Port so razrešili kot sekretarko Sekretariata za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora zaradi nastopa dela sodnice za prekrške in na njeno mesto imenovali Jožeta Mutca. Darka Repenška so razrešili funkcije predsednika občinske komisije za lokalno samoupravo, poslej bo njen podpredsednik, za predsednika pa so imenovali župana Franca Miklav-ca. Za novega člana komisije so imenovali Jožeta Mutca, ki je obenem predsednik komisije za popis premoženja in sestavo premoženjske bilance občine Mozirje, za novega člana komisije za volitve in imenovanja pa so imenovali Rafka Krznarja.
Največ časa so razumljivo namenili obravnavi osnutka odloka o letošnjem proračunu. Razp/ava je trajala dovolj dolgo, bila je zelo tehtna in je navrgla veliko napotkov občinskemu izvršnemu svetu, ki mora v tem tednu (do 25.marca) poskrbeti za javno razpravo o osnutku proračuna, ta pa mora biti sprejet najkasneje do 30.aprila.
Največ pripomb je bilo na predlagana sredstva za delovanje krajevnih skupnosti, za kulturo, turizem, šolstvo, za delovanje strank, za intervencije v gospodarstvu, za investicije in vzdrževanje na cestnem področju in še bi lahko naštevali.
Predsednik skupščine Franc Miklavc je ob tem poudaril, daje to ob predvideni preobrazbi lokalne samouprave gotovo zadnji tak dokument, razvoj pa se zaradi tega gotovo ne sme in se ne bo ustavil. Zato mora skupščina najti odgovore na ključna vprašanja za letos in za naprej, predvsem pa bi morali biti v občini bolj aktivni pri pridobivanju republiških in drugih sredstev, ki jih je dovolj, pa jih ne znajo pridobiti in izkoristiti.
V nadaljevanju so potrdili spremembo meje med naselji Logarska dolina, Podolševa in Solčava, temeljito razpravljali o osnutku odloka o zagotavljanju sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva in kmetijstva, zaradi nastale nesklepčnosti pa so sklepanje o tem odloku morali preložiti.
Slovenska ljudska stranka
s m m s m
Kmečka družba za upravljanje
Konec prejšnjega tedna so na Ljubnem ob Savinji opravili občni	zbor
Zgornjesavinjskega odbora Slovenske ljudske stranke in Slovenske kmečke zveze pri tej stranki.
Z delom v preteklih dveh letih so zadovoljni, seveda pa morajo napore v prihodnje še okrepiti. Ob zadnjih volitvah so bili z uspehom zadovoljni, na bližnjih lokalnih volitvah pa želijo zmagati. Pri tem so poudarili, daje sodelovanje s Slovenskimi krščanskimi demokrati na volitvah in tudi sicer nujno še naprej, združitev pa po njihovem mnenju ne pride v poštev.
Uspeh na volitvah pravzaprav lahko pričakujejo, saj so v zadnjem obdobju pridobili 100 novih članov in jih je sedaj skupno preko 1.200, kar je seveda daleč največ v dolini.
Temelj dela Slovenske kme-
čke zveze v posameznih zvezah, saj so pred nedavnim ustanovili žensko zvezo, mladinsko pa bodo še to pomlad.
Zelo pomembna pri zvezi je solidarnost njenih članov, ki jo bodo še krepili. Na občnem zboru so se tudi dogovorili, da bodo pri stranki ustanovili odbor za organizacijska in politična vprašanja, pri zvezi pa odbor za stanovska vprašanja.
Zelo pomembna naloga bodo jeseni volitve v kme-tijsko-gozdarske zbornice, glavna naloga pa seveda lokalne volitve, saj bo nova lokalna samouprava temelj demokracije, kot je dejal predsednik Slovenske kmečke zveze in poslanec v Državnem zboru dr.Franc Zagožen, ki je posebej poudaril, da je
politični položaj v Sloveniji bistveno slabši in bolj nevaren kot je bil leta 1991.
Zato imajo bližnje volitve toliko večji pomen in težo.
Na koncu zbora so se pogovorili še o Kmečki družbi za
upravljanje, v katero bodo lahko kmetje vlagali certifikate. Opravili so tudi volitve. Predsednik odbora stranke je še naprej Andrej Presečnik, za predsednika odbora zveze pa so izvolili Iva Rihterja.
Trije koraki v prihodnost
V Gornjem gradu so se odločili, da skupaj s sosednjima krajevnima skupnostima Nova Štifta in Bočna oblikujejo novo občino.
A je to le ena izmed trenutno pomembnih nalog, saj so se v tem času lotili še treh velikih za kraj in okolico izjemno pomembnih akcij. V polnem teku je gradnja prepotrebnega bencinskega servisa, ob črpalki pa bodo v novem objektu dobili prostore še mehanična delavnica, trgovina z rezervnimi deli in drugo opremo ter gostinski lokal.
Sredi prejšnjega tedna so za-
količili traso za primarni telefonski vod od Nove Štifte proti Gornjemu gradu in ta ponedeljek pričeli z izkopi, dela na kmetijskih zemljiščih pa priganja pomlad. Doslej je znesek za nove telefonske priključke vplačalo 180 bodočih naročnikov, širjenje pa je seveda pogojena z novo in sodobno telefonsko centralo, ki so jo že postavili. Obenem z novimi priključki bodo pod zemljo prestavili tudi vse dosedanje, akcijo naj bi
v celoti sklenili do konca avgusta, delajo pa po sistemu - napeljati eno vejo in jo takoj priključiti.
In to še ni vse, kar se trenutno v tem delu Zadrečke doline dogaja. Še bolj zahtevna in pomembna je izgradnja kanalizacije v Gornjem gradu, ki je za kraj vsekakor ključnega pomena. Delavci velenjskega Vegrada so z izgradnjo dober kilometer dolgega primarnega voda skozi kraj pričeli prejšnji te-
RES JE BIL TO "ZIV-ZAV" - v petek zvečer je bila
dvorana nazarskega delavskega doma znova nabito polna. Razlog je preprost - z lepim, veselim in prisrčnim nastopom so se predstavili malčki iz nazarskega vrtca, učenci osnovne šole in seveda nazarske plesalke. Nastopu so dali ime ŽIV ŽAV - otroci se predstavijo in otroci so se res predstavili, kot se samo otroci znajo, s svojo sproščenostjo pa so na najlepši način napovedali pomlad.
Dobrovlje
ZA občino Nazarje
Volja prebivalcev sedanje občine Mozirje za oblikovanje novih sedem občin je bila potrjena že pred časom, posameznih zapletov in novih želja pa še ni zmanjkalo.
Nepričakovano se je zapletlo v primeru naselja Prihova, katere prebivalci si že šesto leto zaman prizadevajo, da bi se odcepili iz krajevne skupnosti Rečica ob Savinji in se priključili krajevni skupnosti (in bodoči občini) Nazaije, kamor v vseh pogledih sodijo. Reorganizacija občin je seveda lepa prilika za to, še posebej, če upoštevamo, da katastrska občina Prihova zajema celotno naselje Nazaije in precej okolice. Postopek o oblikovanju referendumskega ob-
mtf>"
močja so izvedli popolnoma v skladu z zakonom, na podlagi dodatnega zbiranja podpisov med krajani, ki se zavzemajo za Rečico ob Savinji, pa je predsednik mozirske občinske skupščine za danes (četrtek) sklical ponovni zbor krajanov na Rečici ob Savinji, kar stvar dodatno zapleta in zaostruje.
Precej podobno so se odločili prebivalci Dobrovelj, ki so sedaj v krajevni skupnosti Moziije, v resnici pa so v celoti navezani na Nazaije. V petek zvečer je župan sklical zbor krajanov na Dobrovljah, ki so se ga ob njemu in predstavnikih nazarske krajevne skupnosti udeležili predstavniki vseh 14 domačij in se soglasno odločili za bodočo občino Nazaije.
»»* >» j » r- *
«•*<***'u„.
sp
*4	* **H«
#t »-»»»i* s i* ** f*
m-H-m»*it a <* Oi ** »4 § >**.«» • #* 'i*** i* *
S!ifi|!p:#
ZrH*
m*i* ***i
» L.
t ' V...-.--.-«
m
Krajani si želijo tja, kamor dejansko sodijo
Najpomembnejša naloga so lokalne volitve, na katerih želijo in
hočejo dobiti večino
den, rok za izgradnjo pa je tri mesece.
Nov vod bodo seveda povezali z že obstoječim sistemom, ob tem že kujejo načrte za izgradnjo sekundarnih vodov in čistilne naprave, načrti pa so razumljivo predvsem vezani na zagotovitev potrebnih sredstev.
Vrednost prvega dela te naložbe presega 21 milijonov tolaijev.
Janez Plesnik
Sejem Alpe Adria
m m
Predstavitev Zgornje Savinjske doline
V	sredo so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli sejem Alpe Adria - "Svoboda gibanja". Odprt bo do nedelje, na njem paje predstavljena tudi turistična ponudba mozirske občine. Še posebej to veija za danes, četrtek, ko je na sejmu dan Zgornje Savinjske doline s predstavitvijo vseh možnosti in novosti na tem področju.
TD Nazarje
i « K i I a t K
Pomladansko čiščenje
V	vse bolj razvejano dejavnost nazarskega turističnega društva sodi tudi skrb za lepše okolje, za urejen in čist kraj. Tako so se pri društvu odločili za nekajdnevno očiščevalno akcijo, ki so jo namenili predprazničnemu in pomladnemu času. Ne gre namreč za enodnevno "udarniško" akcijo, ampak so čiščenje okolja razporedili od ponedeljka do sobote (pojutrišnjem), ko jo bodo sklenili.
Rdeči pajek
Zasedanje zborov
Danes o proračunu in prispevkih za investicije
Danes se je ob 12. uri pričela 13. skupna seja zborov skupščine občine Žalec. Na njej se poslanci med drugim odločajo glede predloga proračuna za leto 94.
Izvršni svet bo poslancem tudi predlagal, da potrdijo dva odloka o prispevkih za investicijska vlaganja. Prvega za investicije v osrednjo čistilno napravo v Kasazah, po ka-
terem bi uporabniki čistilne naprave morali ob redni ceni za odvajanje odplak prispevati še 14 tolarjev na kubični meter, ob ceni za čiščenje odpadne vode pa gospodinjstva še 25 tolarjev in gospodarstvo 50 tolarjev. V dveh letih bi tako zbrali približno 95,4 milijonov tolarjev, vrednost predvidenih investicij pa je 131,3
milijonov tolarjev. Manjkajoča sredstva bi zagotovili iz občinskega proračuna ter z republiškim kreditom. Ob ceni pitne vode pa bi z drugim odlokom prispevek znašal za gospodinjstva in gospodarstvo 21 tolarjev na kubični meter vode. Odlok bi začel veljati 1. maja za dve leti. V tem času bi se zbralo na posebnem občinskem
računu 92,4 milijonov tolarjev, ki naj bi se porabili za izgradnjo rezervoarja v Prekopi, vrtin v Libojah, Grižah in Sevčniku, za razširitev vodovoda v Galiciji, obnove vodovoda v Grajski vasi in na Polzeli ter za rekonstrukcijo črpališča v Preboldu.
■ rox
Več denarja«- pa tudi stroškov
Zbori občanov za določitev referendumskih območij so zaključeni. Če bo državni zbor dosledno upošteval voljo volilcev, ki je bila izražena na zborih, bo na območju sedanje žalske občine nastalo ne predlaganih pet ali osem, ampak kar trinajst novih občin.
Morda so nekateri presenečeni nad tem razpletom, "stari" župan Milan Dobnik pa pravi: "Ljudje so se spomnili tradicije, ko so nekoč pač že imeli občino. Drugi hočejo svojo občino v prepričanju, da je sedaj prišlo v njihov kraj premalo denarja in da bo poslej bolje. Na
Gneča med
Petrovče - V soboto je Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče organizirala že 6. Jožefov sejem. Da so sejmi del naše kulturne dediščine, ki je zanimiv tudi danes, je dokazalo 130 prodajalcev in kar 10.000 obiskovalcev. Ker je Jožefovo predvsem cerkvni praznik, se je tudi semanji dan v Petrovčah začel z mašo v tamkajšnji baziliki. Uradna otvoritev sejma je bila ob 10. uri, tokrat brez visokih gostov. Prijeten semenjski dan in ugodne nakupe sta obiskovalcem zaželela le predsednik upravnega odbora zadruge Franci Gajšek in njen direktor Rudi Trobiš. Vodja kmetijske pospeševalne službe
vseh zborih je namreč krožila trditev, da dobiva sedanja žalska občina veliko denarja na prebivalca, da pa zelo malo od tega dobijo krajevne skupnosti. Vendar se ljudje ne zavedajo, da v krajevne skupnosti odhaja denar samo za komunalno rabo, medtem ko se kultura, šolstvo in zdravstvo financirajo neposredno iz občinskega proračuna. Tako samo približno 15 odstotkov glavarine dobijo krajevne skupnosti." Na mnogih zborih je bilo očitno, da so ljudje bolj kot s sedanjo občinsko upravo nezadovoljni z vodstvi krajevnih
stojnicami
Žalec Boška Žolnir pa je na kratko predstavila kmečko tržnico, na kateri so aktivi kmečkih žena prodajali domače salame, pecivo in še mnoge druge dobrote. Resnici na ljubo so se jim pri tem letos pridružili tudi fantje.
Kot vsako leto so tudi tokrat podelili nagrade in priznanja za najboljše domače salame in kruhe. Od štirinajstih salam je najboljšo naredila Anica Žagar iz Gorice (občina Celje), med desetimi kru-hi pa je komisija kot najbolj dobrega izbrala tistega, ki ga je v domači peči spekla Jožica Veber iz Galicije.
■ rox
skupnosti. "Mislim, daje problem celotne naše politike, da ne poznamo vedno dovolj dobro razmišljanja ljudi. Tako je tudi po krajevnih skupnostih, zlasti tam, kjer imajo manj agilna vodstva. Kjer pa ta vodstva dobro delujejo, tudi na zborih občanov ni prišlo do pre-
senečenj. Kot na primer v Taboru. Tam je na zbor prišlo 10 odstotkov volilnih upravičencev, ki so soglasno sprejeli tisto, kar je že prej zagovarjalo vodstvo krajevne skupnosti. Podobno je bilo na Vranskem, Polzeli, v Braslovčah, pa tudi v Preboldu in Ponikvi."
■ rox
Žalec skozi čas
Žalec - Prejšnji četrtek in petek sta bila dneva odprtih vrat žalske osnovne šole. Vsi, ki so jih obiskali, so osnovnošolce lahko opazovali pri delu na projektu Žalec skozi čas.
Drugim so projekt predstavili v petek popoldne v kulturnem domu. Začeli so seveda s srednjeveško preteklostjo mesta, ki jo še danes pooseblja kovačija Zotel, kjer je bila luteranska kapela in prva šola v Žalcu. Nonet je zapel pesmi skladatelja Friderika Širca, ki jih sicer zelo redko slišimo v programih domačih pevskih zborov. Kako je bilo včasih, ko so v Savinjsko dolino prišli obiralci hmelja z vseh vetrov, so na besedilo Mete Rainer predstavili učenci v prizoru Obiralci smo tu. Morda je ravno to mešanje različnih kultur krivo, da Savinjska ne pozna značilnih ljudskih plesov, zato so člani letos ustanovljenega folklornega krožka zaplesali kar štajerske narodne plese.
Na sprehodu skozi čas so osnovnošolci predstavili tudi sedanjost. Ena od teh je seveda moda in modne revije so očitno kar priljubljene. Sponzorjev pa tudi ni nikoli preveč. Kot ni nikoli preveč opozoril, daje potrebno varovati naše okolje. Smeti, poruvana drevesa, zlomljene klopi, to je temnejša stran mesta, ki so se je s plesom dotaknili tudi učenci.
■ rox
Markacisti na Golavi
V soboto, 26. marca, bo v prostorih žalske osnovne šole potekal tečaj za markaciste, ki ga organizira Planinska zveza Slovenije. Pridobljeno teoretično znanje bodo tečajniki iz vse Slovenije preizkusili štirinajst dni pozneje, ko bodo zavarovali Zvonetovo pot v smeri od Markulja do vrha Golave. Jeklene vrvi in kline bo prispevala planinska zveza, člani Planinskega društva Prebold pa bodo v zahvalo pripravili zaključek akcije s skromno pogostitvijo 10. aprila v domu pod Reško planino.
■ rox
Babje čenče
Pred nedavnim je bila v Žalcu odprta stalna prodajno razstavna galerija Oskarja Kogoja, o čemer smo pisali tudi v našem časopisu. Dogodek je bil obeležen tudi v drugih slovenskih medijih.
Žal pa nikjer nismo uspeli prebrati kaj na temo govoric, ki so se v mestu Žalec pojavile po otvoritvi. Namreč imeli smo tudi nekaj zelo uglednih gostov, med drugim predsednika republike Milana Kučana, ministra Iva Bizjaka, direktorja steklarske šole iz Rogaške Slatine Branka Pucelja, pa priorja reda Svetega For-tunata Štefana Špilarja in druge. Ponekod so v medijih sicer zapisali, da je bil Milan Kučan na otvoritvi zasebno, zato tudi ni imel govora, galerijo pa je zategadelj uradno odprl predsednikov soimenjak Milan Dobnik, župan občine Žalec. No, do tu so stvari jasne, zapleti pa šele pridejo. Ljudje so kaj hitro začeli natolcevati dvoje pleteničenj.
Prva zadevajo Milana Kučana in njegovo povezavo s podjetjem Softy, kajti kjer so slednji je zraven tudi Milan Kučan. Vsi pa smo že prezasičeni z zgodbami o volilni kampanji našega predsednika in kdo mu jo je financiral in zakaj. Babje čenče torej dokazujejo, da bi predsednik moral kot državljan obiskovati predvsem tiste prireditve, ki mu niso pri srcu. Neumnost, mar ne. Nihče pa se ni vprašal, ali ni morda predsednik Kučan prispel na otvoritev galerije zaradi tega, ker osebno ceni delo Oskarja Kogoja in ker je najbrž oblikovalec takšnega renomeja zelo pomemben tudi za Slovenijo kot državo.
Druga pleteničenja so prišla na račun našega župana Milana Dobnika. Od najbolj banalnih, da župan sploh ni pustil Milana Kučana do besede, da ga je odrinil, ko je on hotel prerezati vrvico in jo je hitro prerezal sam. Mislim, da so govorice, že kar malce prehude. Vsekakor se brez dvoma lahko marsikateremu politiku marsikaj pripiše,, da pa bi nekdo se obnašal kot popoln idiot to pa je že malce prehudo. Izkušnje po občini z Milanom Dobnikom pa so, da kar se protokolarnih zadev tiče (obiski v tujini, športne prireditve, srečanja in obiski ministrov in državnikov), v Žalcu v primerjavi s povojno zgodovino županov, lahko s sedanjim županom kar pohvalimo. Naravnost neumno bi bilo trditi, daje naš župan odrinil predsednika Kučana in hitro (morda mu še izpulil škarje iz rok) prerezal slavnostni trak. Žal ni vedno ogenj tam, kjer smo popreje opazili dim.
■ Tekst: Tea Rinček
Novice, ki odkrivajo tančice
Najnovejše novice iz občine so vzpodbudne. Mati Žalčanka rojeva trinajstorčke. Osem do devet jih bo potrebno dati v
inkubatorje, ki pa so žal vsi že polni.
*****
In komentar ljudi, ki jih sardinirajo v nove občine: "Kaj hočemo, saj smo bili tudi proti preimenovanju ulic, pa si moramo zdaj popravljati dokumente!"
*****
V Libojah so se odločili za svojo občino. Glavni razlog pravijo je v tem, da imajo v Libojah najboljšo godbo v sedanji občini, ki pa je kar preveč zapostavljena in se reklamirajo popolnoma druge godbe.
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA
ŠEMPETER (pri železniški postaji) tel.: 701 - 685
Poleg rednega programa - ogrevanje,
vodovod, elektrika, gradbeni material,
stavbno pohištvo, vam v času od 23.3 do 2.4 nudimo po akcijskih cenah
pipe NOBILI
kopalne in tuškadi
tuškabine
ogledala, milnike, obešala,
WC izplakovalnike
Veselimo se vašega obiska.
VELIKONOČNA PONUDBA
VRAT0VINA	1 KG	699,00	SIT
HREN	170 GR	144,90	SIT
MARGARINA	250 GR	78,50	SIT
ČOKOLADA MILKA	100 GR	89,50	SIT
ROZINE	250 G	74,50	SIT
OREHOVA JEDRCA	1 KG	831,60	SIT
IN ŠE MARSIKAJ PO AKCIJSKIH CENAH V PREDPRAZNIČNIH DNEH V VSEH ERINIH TRGOVINAH Z ŽIVILI!
O Jožefovem sejmu
Šestega Jožefovega sejma v Petrovčah seje udeležilo več kot deset tisoč obiskovalcev. Mnogi med njimi so na sejem prišli zato, da bi to ali ono kupili, mnogi pa le, da bi si napasli oči ob sejemskem živžavu. Nekateri izmed njih pa so nam o sejmu povedali takole:
Jože Ahčan iz Žalca:
"Gneča na sejmu je zares velika, organizatorji pa bodo v bodoče morali sejemski pros-
Lazar Stanko iz Gomil-
skega: "Prav vesel sem, da so v Petrovčah spet oživeli Jožefov sejem. Jaz se jih spominjam še iz svoje mladosti. Bili so prav tako živahni, seveda pa na njih ni bilo sodobne kmetijske tehnike. Čeprav nisem kmet, tega sejma ne zamudim, sicer pa tudi sv. Jožer ni bil kmer temveč delavec."
Tilka Bricman iz Primoža na Pohorju: "Na petrovški
Jožefov sejem sva z možem letos prišla prvič in ni nama žal. Bila sva tudi pri maši, saj je tukaj znana božja pot, na sejmu paje ponudba zelo velika. Cene niso pretirane, velika množica ljudi pa ustvarja tisto pravo sejemsko vzdušje."
■ Besedilo in slika: -er
tor razširiti, saj so stojnice zelo na tesno. Vsega je toliko, da če si že na sejmu, moraš tudi kaj kupiti."
Njiss čas
Za materinski dan
Spalnicaje in vanjo sveti spomladansko sonce...
Blazinica prsta se mehko dotakne njenih ustnic. Spomin splava v leta, ko je prav tako silila rast v notranjost, ko so vzcvetele češnje in se je že pasel po travniku rumeni regrat.
Otroštvo je cvetje. Brezskrbni metulji smo takrat, da, in metulji se usedejo na toplo, cvetočo pomlad.
Nočem več šteti let, in nočem biti solzavi otrok, čeprav rak med rakovci...
Vem le to, da je bila mati in je ljubila otroke z vso požrtvovalnostjo in z veliko samopremagovanja. To bi pres- tavljalo tudi gore, če bi bilo treba.
In kateri otrok ga ne ušpiči, prosim vas. Zato je otrok, nerazvito bitje, ki se zaletava v svet z vsemi močnimi, neugodnimi sokovi, in seje zmedo in žalost med starejšimi.
Polomili smo drevje, kradli češnje, preobračali senene kopice, in še in še.
Neki majski večerje bilo. Vsi grehi so postali javni. In mislil sem si, da se že namaka v kotu šiba. Pa se ni!
"Ali si res storil?" me oplazijo njene sive oči. Kot od strele zadet sem se potuhnil v kot domače sobe. Čakam, čakam, nič. čakam vihar, nič.
Pred velikonočnimi prazniki je dišala vsa hiša. Vonji kolača in potic.
Stojim sam, samcat v kotu in oči sanjajo cvetočo pomlad. Tisti žganec v grlu še vedno tišči. Večeri se že.
Kriv sem, vem. Češnje, s še zelenimi plodovi, smo trgali in v ušesih še vedno zveni razjaijeni sosedin glas.
Čakam, čaka.
Nenadoma se odpro vrata. Dobra postava-s sivimi očmi preleti otroka. Plašno se ozrem in iščem za njenim hrbtom leskovko. Čakam. Nič. "Tu imaš, pa jej", me pogleda in blisk večernega sonca ožatja njen obraz in oči.
Da, vem, bila je mati! Samo mati. Samo on ti prizanese in odpusti.
Samo ona te ima vedno rada...
Zato sem ta večer žalosten in blazinica prsta še drsi po njenih očeh.
Ohranjam jo, njo, najbolj dragoceno svetinjo vseh svetinj.
Materinski praznik je njen, je ljubezen do nje, ki nikoli ne usahne.
Razmišljam - mati ne more biti dobra mati, če resnično neljubi.
Ne more biti dobra mati, če se ne more vedno premagovati. Ni mati, če ne more prekipevajoče jeze zakleniti vase.
Moja mati je mati mnogih, je mati največje sreče na svetu. Tudi ta praznik bo izzvenel otožno, ker čutim praznino. Hkrati pa teče spomin v tista srečna leta njenega odrekanja. Njene nenehne skrbi ob likanju srajc, pranju, nasmehu ob obisku, ob nenehnem odpuščanju za vse "zelene" pregrehe sveta.
Tu sem, ob njeni pobudi. Postala mi je pravi oltar. Nasmehnila seje. Nasmehnil sem se. Srce seje odprlo in čutim kako, stopa vanj ona...
Praznik mater je praznik ljubezni. Pozno vračam ljubezen. Kakor da sem jo ukradel. Koliko sramežljivosti sem praznoval v življenju.
Koliko domišljavih preprek. Toda vse to ni spoved.
Jutri vem, da bo njen praznik in praznik vseh mam. In zopet bo prst mehko zdrsel preko njenega obraza.
Saj res! Ponovno se smeji. In žarek sonca pleše v njenih očeh. Ne, ta dan bo ljubezen. Bo tudi namig za samoodrekanje. Bo odmik od grdosti, in zlobe tega sveta.
Zato praznujem, in zato praznujemo!
■ Vinko Šmajs
Vinska gora vabi na veselo praznovanje ob
MATERINSKEM DNEVU,
ki bo v petek, 25.3. od 19. ure dalje.
Za prijetno zabavo bo poskrbel ansambel
ŠALEŠKI ODMEV.
PROST VSTOP!


um
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali
na tel.: ^ (061) 213-475
Cang - Šlang shujševalni čaj
Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo.
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za httjšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski receptun, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Cang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Cang - Slang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hraneso čutili kot en sam poži rek.
Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Cang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in
NAROČILNICE
nosecmcam.
IME IN PRIIMEK
Qij Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061)213-475. Cang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Cang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju.
ULICA IN ŠT.
POŠTNA ŠT. IN KRAJ
ŠTEVILO ZAVITKOV
O novem učbeniku
Da, res je prav poseben občutek, ko dobiš v roke Vajo iz slovenskegajezika za 3. razred in veš, daje knjigo napisala učiteljica, kije tudi tebi pomagala prebroditi prve težave učenja. Vendar ne kot učencu, ampak kot mlademu učitelju.
Moje prvo službeno mesto je bilo OŠ Gustav Šilih - njena podružnica v Šentilju. Bilo je to leta 1975. V zbornico sem prišla mlada in vsa nabita z znanjem, ko pa sem vstopila v razred, sem imela občutek, da sem gola in bosa. Prav nič nisem znala narediti tako, kot so me naučili na pedagoški akademiji. Vendar sem imela veliko srečo, da sem poleg mame učiteljice, dobila za mentorico gospo Hermo Groz-nik.
Koliko šolskih ur sem presedela v njenem razredu, ob hospitacijah sem jo opazovala in se čudila njenemu delu z otroki. V njenem razredu je bilo vedno veselo. Potem pa sem odšla v svoj razred in poskušala izvesti vsaj podobno učno uro. Sprvaje bilo težko, kasneje pa sem si tudi jaz "nabrala" potrebnega praktičnega znanja. Brez ogledov Herminih ur, ne bi bilo nič.
Danes vemo, da se mora odnos šole do otrok spremeniti na bolje. Šola naj postane otroku svet odkrivanja stalnih skrivnosti in ne kraja strahu in slabih pričakovanj. Naj usposobi mladega človeka, da bo znal misliti, kombinirati, predpostavljati, ločevati bistvo od nebistvenega, da bo znal uporabiti tisto znanje, ki ga nudijo knjige.
Samovrednotenje učencev raste, ko dobivajo občutke prspektive in ljubezni, ko čutijo, da jih učitelj ne ogroža in da jih razume. Eden izmed načinov, da bodo učenci vse to dosegli, paje delo z novim učbenikom, ki gaje napisala gospa Herma Groznik. Čestitam, Herma in hvala.
Hvala v mojem imenu in v imenu mnogih otrok in učiteljev.
■ Irena Stlplovšek OŠ Šalek
NAROČILA NA p.p.45, 61101 Ljubljana ali na tel.:
S (061) 213-475
DŽIRLO GUARD
USTNIK ZA TRAJNO UPORABO
ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zavarujte: DŽIRLO GUARD. DŽIRLO GUARD je japonski izdelek, ki osvaja svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra, zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben.
DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značilen kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh. Pomembne raziskave so pokazale, da v veliki meri peprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika DŽIRLO GUARD še prozornega, kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje.
KAKO DELUJE
DŽIRLO GUARD ni filter!
Deluje po zakonih aerodinamike
venturijeve cevi. Pri vdihu dim A po drobni cevki, kjer njegova

milili^
c
m
je skozi odprtino itrost naraste na 300 km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se kopiči v notranjosti držala C. Ohlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa in vonja.
Ceno: 999,00 SIT + PTT stroški
NAR0CILNICA
imkix priimkk
ulica in st.:
KRAJ IN POSTNA ST.:
kom. giggirici
NAROČILNICO pošljite na naslov __DZIRIO d. o. o., P.P. 45,61101 LJUBLJANA
ZA NAŠO PRODAJO IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TELEFON (061) 213-475
24. marca 1994
V VELENJU ZE ZACVETELE JAPONSKE ČEŠNJE
NAROČILA NA p.p.45, 61101 Ljubljana
ali na tel.:
iT (061) 213-475
UNISEX
MAGNET ZA POVEČANJE SPOLNE MOČI
V zadnjem desetletju postajajo velik problem motnje pri potenci, kar mnogim povzroča čustvene, osebne-in poklicne težave, zato je nujno potrebna takojšnja pomoč za odpravo motenj. Z namestitvijo UNISEX-a v predel genitalij (recimo v hlačni žep) se poveča prekrva vi jenost in s tem količina kisika v tem predelu, kardaje močan občutek toplote. Erekcija bo pogostejša ter bo trajala dlje. JE TRAJNO MAGNETI-ZIRAN, ROK UPORABE JE TOREJ NEOMEJEN.
Cena:
1.299,00 SIT
+ PTT stroški
Naročila na telefon 061/213 - 475 ali pisno na Džirlo d.o.o., p.p. 45, 61101 Ljubljana
NAR0CILNICA
imk in prjimkk
ulica in st.:
kra| in postna st.:
kom. giggirjci
NAROČILNICO pošljite na naslov DŽIRLO d. o. o., P.P. 45,61101 LJUBLJANA
ZA NASO PRODAJO IZDELKOV ISCEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TELEFON (061) 213-475
NAROČILA NA p.p.45,"^ 61101 Ljubljana ali nc tel.:
S (061) 213-475
GIGGIRICI
GIGGIRICI - LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO!!!
Revolucionaren dosežek kemične industrije v
borbi za ohranitev mladosti!
Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti?
Naj vam jih na kratko razložimo.
Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri
vsebujejo tudi snov MEI.ANIN, količina melanina
pa določa barvo naših las.
S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli.
Losion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe!
Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI!
1. teden
3. teden
4.teden
Cena: 2.399,00 SIT+ PTT stroški
NAR0CILNICA
imk in priimfk
uiicaix ST:
kra) in postna si.:
kom. giggirici
HAROCILHICO pošljite na našlo« DŽIRLO J, o. o„ P.P. 45, H101' UUBUANA
Zt NIŠO PRODAJO IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TEIEFON (0611113-475
_
KULTURA
_
Amatersko gledališče Velenje
Praizvedba Rezmanovega Ogledalca
"Veliko nas je bilo! Spomini nas niso uspavali. Še vedno smo tu!" je med drugim v priložnostno izdani brošuri ob 30 - letnici delovanja Amaterskega gledališča Velenje (pred dvema letoma) zapisala njegova predsednica Majda Gaberšek.
Res so velenjski ljubiteljski gledališčniki še vedno na "preljubi taliji velenjski". Po več kot letu dni bodo to ljubiteljem odrskih deska v Šaleški dolini dokazali v sredo, 30. marca ob 20. uri v dvorani doma kulture v Velen-
ju. Takrat bodo namreč premier-no na oder "postavili" delo domačina Petra Rezmana z naslovom Ogledalce. Gre za praizvedbo tega dela na Slovenskem. Kot nam je povedal režiser Ogledalca Karli Cretnik, se je zbrala skupina starejših gledališčnikov (po stažu) in "ratalo" je to, kar je. "Moram reči, da sem od prvih dogovorov o tem, da bi spet poskusil odigrati vlogo režiserja pri, novi odrski postavitvi, pregledal kar nekaj tekstov in po naključju mi je prišlo v roke
Velenjski gledališčniki se bodo 30. marca letos spet predstavili domačemu občinstvu. Naslov parodije je Ogledalce, besedilo je delo Petra Rezmana, režija pa je v rokah Karlija Čretnika. Na odru se bo zvrstilo 12 igralcev Amaterskega gledališča Velenje
Večer z Berto Golob
Pisanje iz čistega veselja nad besedami
Deževno popoldne seje v četrtek zvečer v Knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju prevesilo v prijeten večer, ki sta ga številnim obiskovalcem pripravili gostja Ber-la Golob in voditeljica Ida Baš. "Včasih sem trmasta in se ne pustim voditi, vendar se danes popolnoma prepuščam vašemu vodstvi/' je po uvodnem nagovoru voditeljice pripomnila znana pisateljica, pesnica, publicistka, učiteljica, lektorica in zelo prijetna sogovmica Berta Golob. Res jo je Ida Baš spretno vodila po spominih, prijetnih in nekoliko bridkih, vodila le toliko, da smo lahko gostjo spoznali tudi mi, ki smo le poslušali. V vabilu je bilo zapisano, da bomo slišali več o izgubljenih, spremenjenih in novih človeških vrednotah, pa o ljubezni do materinega jezika... Veliko lepih misli je bilo strnjenih v tem pogovoru, še več je bilo povedanih neizpodbitnih resnic...
Berta Golob je slavistka, ki je prvih petnajst let po končanem študiju posvetila poučevanju, kasneje je kot zunanja sodelavka delal na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Veliko-izkušenj z malimi in velikimi otroki * je bilo za njo, ko je pričela svoje znanje z domišljijo in tenkočutnim občutkom za jezik prelivati v knjige. Drugačnost ji je bila vedno blizu, zato jo je znala uporabiti pri vsem, kar je počela, tega pa ni malo. "Iz svojega življenja imam bogat besedni zaklad, jezik sem imela rada že od malega. Pisati sem začela iz čistega veselja nad besedami. Zdi
tudi besedilo Petra Rezmana. Prevzelo me je. Koliko nam ga bo uspelo tako predstaviti tudi na odru, pa bodo povedali gledalci, ki si bodo predstavo ogledali."
Ogledalce je parodija na današnje čase. Peter Rezman je besedilo takrat, ko gaje napisal, zastavil nekoliko drugače, kot so ga v odrski postavitvi velenjski ljubiteljski gledališčniki. Zgodba pripoveduje o slovenskih literarnih in mitoloških junakih: o Martinu Krpanu, Petru Klepcu, literarnih junakih Hlapcu Jerneju, Krjavlju, Mar-tinku Spaku in drugih. Te mitske junake poskuša oblast "spraviti" med zidove. "Prav v tem sem videl večplastnost besedila, saj v njem med drugim govori tudi o odnosu do kulture, ki je (tako občutimo kulturniki) na robu dogajanj. Ne samo finančno, ampak tudi sicer. Resnica je,
bolj ko so kulturo zatirali, bolj je ta rasla in se razvijala." Peter Rezman je, po besedah sogovornika, Ogledalcu pripisal zelo dober podnaslov: kako sta Martin Krpan in Peter Klepec zopet razkazovala mišice na Slovenskem in ne samo to. In prav to naj bi bilo tisto, za kar so velenjski gledališčniki iskali aktualne stvari v tekstu. Tako jih bodo poskušali tudi prikazati.
Velenjski gledališčniki so do sedaj (v 32 letih delovanja gledališča) ljubitelje odrskih desk v Šaleški dolini razveselili vsaj s 40 predstavami, ki so doživele vsaj petkratno ponovitev. Po oceni naj bi si jih ogledalo približno 53 tisoč gledalcev. Prepričani smo, da Rezmanovo Ogledalce tega povprečja ne bo pokvarilo, prej k zavidanja vrednim številkam dodalo še razveseljivejše.
■ tp
V Galeriji Gorenje
Razstavlja Jure Godec
se mi, da je to nekaj veličastnega, da se ljudje sporazumevamo z jezikom in ne le s kretnjami."je povedala. Vse opisano so šolarji spoznali v knjižici "Igrarije - besedne čarovnije". Z njo je želela otrokom približat jezik, materinščino. V knjigi "Srce ustvarja, roka piše" je šolarjem približala slovenske pesnike in pisatelje na drugačen, bolj neposreden način, kot so ga bili vajeni iz učbenikov. Knjiga je bila dobro sprejeta. Pa ne le ta, tudi druge...
Še nekaj drobtinic, ki so mi ostale v spominu. Dopust? Ne. Nikoli ga ne rabi, pa naj se sliši še tako neverjetno. "Moje delo je moj dopust. Spo-čijem se tako, da se uležem na malo premajhen kavč, več ne rabim".
Sonce? Ja, seveda ga ima rada, čeprav ima rada tudi dež, ker prijetno škrablja. Ko se je peljala v Velenje, je dolgo časa pred seboj opazovala mavrico, ki jo je bila vesela. Morda je tudi ta vplivala na to, daje številnim obiskovalcem četrtkovega kulturnega večera razkrila sebe, svoje življenje in poglede nanj. Taka je bila tudi iskrena misel, ki jo je izrekla proti koncu večera. "Ne. Svet ne bo boljši, če ne bomo imeli prostora in časa drug za drugega. Mislim, da se moramo povrniti nazaj in poiskati stare vrednote." Kdo bi ji po vsem povedanem verjel, da zna biti tudi resna in pusta, kot je zatrdila."Sem vesele narave, vendar je dvojnost še vedno v meni." Le v kom ni?
Bojana Špegel
V četrtek so v prostorih Gorenja Servis v Velenju odprli razstavo slik Jureta Godca iz Celja. Član društva šaleških likovnikov se tokrat predstav-. lja izključno z aktom, čeprav avtor povezuje v svojem slikarstvu zelo heterogene ideje. Začel je s karikaturo, obiskoval najrazličnejše tečaje in šole, svojo prvo razstavo je imel v Celju leta 1981. Od tedaj naprej je razstavljal na okrog 40 samostojnih razstavah in kakšnih 50 je bilo skupinskih. Zato je sedanji pregled akta nekaj posebnega, ali kot je povedala ob otvoritvi Milena Koren Botiček:
"Začenja s klasičnim aktom in ga
postopno razvija do abstrakcije. Prilagaja mu kolorit, ki je pastozen, kasneje pa se postopoma vključujejo komple-mentarnejši toni in subjektivnejši pristop obravnave objekta. Akt postane ploskovitejši in zaznamovanm s konturo, ki pa v naslednjih delih te slabi in počasi izginja. Vse bolj odločujoča postajata široka poteza čopiča in skladnost linij, ki prevzemajo odločilno funkcijo pri vizualizaciji motiva..." Pokrovitelj razstave je Gorenje Servis, odprta je vsak delovni dan v tej Galeriji, kije privabila te številne znane slovenske likovne umetnike.
■ Hinko Jerčič
Kolar, prvonagrajenka
Te dni poteka v Ljubljani že 23. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. Otvorili so ga učenci, ki igrajo na eno najstarejših pa tudi najbolj razširjenih glasbil vseh časov - harfo.
Umetniško okrašene harfe se omenjajo že v najdbah iz bronaste dobe. Seveda so bile komajda podobne današnji harfi. Oblika, število strun, pedala, vse to ji je dajalo zdaj takšen, zdaj povsem drugačen videz. Sumerci so že 3000 let pred Kristusom poznali 5- in 7-strunsko harfo. Poznali so jo tudi Babilonci, Egipčani, Indijci, Perzij-ci in kasneje Germani. Na harfo je igral starozavezni kralj David, knezi in kralji Britanskega otočja, Francije, Španije, Nemčije in Italije, ki so bili veliki častilci glasbe, pa so pevca s harfo smatrali celo za svojega družabnika.
Na elegantno koncertno harfo, iz katere prihaja "angelska glasba", je dokaj težko igrati, saj ima kar 47 strun in 7
pedalov, s katerimi spreminjamo uglasitev. G. Dalibor Ber-natovič, pedagog za harfo na glasbeni šoli v Velenju, je moral ugrizniti v precej kislo jabolko, preden mu je uspelo vpod-buditi in navdušiti svoje učenke, da so se s trdim delom pripravile na glasbeno tekmo-
Mirjam Kolar na tekmovalnem nastopu
vanje, kjer so vse štiri njegove udeleženke osvojile zavidljivo veliko število točk. Nina Mi-lavčič je osvojila tretjo nagrado (88 točk), zlato pa Mirjam Kolar, ki je s svojim nastopom dosegla 97 točk, kar je bilo več kot dovolj za osvojitev prve nagrade.
Berta Golob med pogovorom z Ido Baš In poslušalci (foto: M. Marinšek)
* GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE *
V pričakovanju neuradno najavljenega koncerta legendarnih rockerjev Aerosmith v Sloveniji, se bo za nas spomladanska koncertna sezona pričela z mega zastavljenim projektom imenovanim "PAKET POLN ROČKA - PIL-SNER TOUR 94". Ta bo poleg drugega slovenskega festivala "SLOVENIJA ROČK 94", ki naj bi bil na sporedu v štajerski metropoli konec maja, največji koncertni dogodek v Sloveniji, kar zadeva domače glasbenike seveda. Projekt " Paket poln ročka "je zastavljen tako, da bo poskušal zadovoljiti kar najširši
krog občinstva. Najbolj je to razvidno iz samega seznama nastopajočih, ki pri tem sodelujejo, saj gre za bende precej različnih glasbenih usmeritev. Tako bodo skupaj nastopili Šank ročk, Psihomodo pop, Bombe, Mercedes Band, Hladno pivo, D'Angell, Yellow minute, It's not for sale, G.R.B., No name, Kaja, Opča opasnost in Cha-teau. Precej raznolika druščina slovenskih, kot tudi hrvaških zasedb torej, tako tistih, ki so na glasbeni sceni že uveljavljene in potrjene (nekaterim je to uspelo tudi na zahodu), kot tistih, ki si pot v svet znanih in priljubljenih šele
utirajo. Da je predstavitev dela omenjenih bendov namenjena kar najširši publiki, dokazuje tudi predvideni seznam mest v Sloveniji, kjer naj bi se zbrana druščina predstavila. Gre predvsem za nekatere ne ravno največje slovenske kraje, ki pa so se do sedaj izkazali z izredno množičnimi obiski na koncertih domačih bendov. "Paket poln ročka" naj bi se predstavil v Velenju, na Prevaijah, V Črnomlju, Postojni, Izoli, Dornbergu, Murski Soboti, Novem metsu in v Mariboru.
Prvi iz revije koncertov bo na vrsti že jutri, v petek 25. marca
v velenjski Rdeči dvorani. Na
njem naj bi nastopila večina prej naštetih bendov (selekcija nastopajočih naj bi se sicer od koncerta do koncerta nekoliko razlikovala). Če daste kaj nase, bi bila vaša udeležba na koncertu več kot primerna. Glede na presneto skromno ponudbo podobnih dogodkov pri nas, pa bi vam v primeru, da koncerta ne boste obiskali, utegnilo biti še kako žal. Ob koncu naj vam le še izdamo avtorja tega precej ambiciozno zastavljenega projekta: to je glasbena agencija Nota iz Maribora.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
ROBBIE VVILLIAMS (TAKE THAT)
Verjetno najbolj znani član skupine Take That, Robbie Wil-liams, uživa v tem, da ljudi šokira in jih spravlja v zadrego. Tako je nekoč v Torontu (Kanada) splezal na ograjo balkona svojega hotelskega stanovanja v petdesetem nadstropju in se po zunanji strani povzpel vse do dvainpedesetega. Svoje prijatelje iz skupine je ob tej priložnosti skoraj spravil ob živce.
Najbolj smešno pa je bilo zanj doživetje ob pogledu na hotelske goste nekega hotela v Acapulcu (Mehika), ki so ravno obedovali, ko je Robbie popolnoma gol skočil v bazen sredi tega vrta. Starejšim damam so menda žlice popadale iz rok, kar je člana najpopularnejšega britanskega kvinteta silno zabavalo.
HAMMER
Tri leta je trajalo zatišje, ki si ga je privoščil rapperski superzvezdnik (MC) Hammer, znan predvsem po uspešnici "U can't touch this". Z najnovejšim albumom "The funky headhun-
ter" pa Hammer alias Stanley Kirk Burrell ponovno prihaja na površje glasbenih voda. "It's ali good" je naslov prvega singla s tega albuma, s katerim se bo poskušal vsaj približati uspehu skladbe "U can't touch this", ki so jo samo v ZDA prodali več kot deset milionov izvodov, kar je še vedno rekord v svetu hip - hop glasbe.
PHIL COLLINS
Izjava, kakršne mnogi od njega ne bi pričakovali: Kakšna je razlika med penisom in osebno izkaznico? Izkaznico je moč podaljšati!
EAST 17
V pričakovanju izida novega albuma, odhajajo britanski najstniški idoli na turnejo po Avstraliji (18. marca). Po vrnitvi s te turneje načrtujejo snemanje video spota za novi single "Ali around the vvorld". To bo prvi single z njihovega novega albuma, ki bi moral iziti v začetku maja, za katerega pa vsaj do sedaj še niso uspeli izbrati primernega imena. V maju načrtujejo tudi turnejo po kontinentalnem delu Evrope.
MARTIN KEMP
Bivši član nekdaj zelo popularne skupine Spandau Ballet, Martin Kemp, se je kot kaže posvetil izključno filmu. Nastopil je že v več različnih vlogah, tudi še v času, ko je bil še član znamenitih "baletnik-ov". Tudi zdaj Martin ponovno snema. Naslov filma, v katerem bo nastopil je "Sailors tatoo", snemajo pa ga, kje drugje kot v Los Angelesu. Film temelji na zgodbi o znanih gangsterskih dvojčkih Kray, ki so ju leta 1966 zaradi umora obsodili na smrtno kazen.
NOVE IZDAJE
Pred kratkim je na svetlo prišlo kar nekja novih izdelkov številnih znanih glasbenikov: * NKOTB «) izdali drugi single z novega albuma "Face the music". Njegov naslov je "Never lefyou go". * LEVEL 42 soizdali nov album "Forever now". * ELVIS COSTELLO je skupaj s člani svoje nekdanje zasedbe The Attractions izdal album "Brutal youth". * DAVID LEE ROTH je izdal album "Your filthy little mouth". * A-HA pa so izdali novi single "Shapes that go together" ■ Mitja Čretnik
fr

V
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 20. marca, ste ugotovili, da je lahko Slovenec tudi prava faca:
1.	Skupina SLAPOVI: "Slovenec je faca"	7 glasov
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Gasilec moj"	4 glasovi
3.	Karli GRADIŠNIK: "Jessy"	3 glasovi
4.	ATELŠEK: ' 'Očetov praznik"	1 glas
5.	MELOS: "Zdravica prijatelju"	0 glasov Predlogi za nedeljo, 27. marca:
1.	ALPSKI KVINTET: "Samotni pevec"
2.	Jože EKART: "Dopustnik Joža"
3.	FANTJE TREH DOLIN: "Marjanca"
4.	PLANŠARJI: "Pod Bohinjsko skalco"
5.	SLOVENIJA: "Glasba iz Slovenije"
■ Vili Grabner
10 kan ČAS

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
24. marca 1994
Včeraj zvečer se se spet sešli krajani Škal
Še enkrat
o nadaljnji usodi kraja
Kot smo napovedali že prejšnji teden, so predstavniki vaške skupnosti Škale, ki jo vodi Herman Arlič in vodstvo TEŠ, oblikovali dve pogodbi, ki naj bi Škalčanom v bodočnosti zagotovili zdravo življenje, TEŠ pa bi dobil njihovo privolitev za urejanje ustrezne dokumentacije, ki bo prvi korak h gradnji novega odlagališča produktov razžvepljevanja. Točno pred tednom dni je novo, z zahtevami krajanov dopolnjeno besedilo pogodbe, pretehtal ožji odbor vaške skupnosti, v torek je delegacija krajanov skupaj s predstavniki TEŠ odšla v Avstrijo na ogled podobnega odlagališča, ki je menda sredi vasi, včeraj zvečer pa so se spet zbrali vsi krajani in pretehtali besedilo obeh Jamstvenih izjav. Če so se z njima strinjali, referenduma, ki so ga sicer prestavili na to nedeljo, 27. marca, sploh ne bo. Sicer pa nam je ob koncu preteklega tedna več povedal Herman Arlič: "Noviteta v tej pogodbi je to kar so vaščani zahtevali prejšnji teden, da je pogodba razdeljena na dva dela; ena je tista o odškodnini, posledica naših desetletnih zahtev in druga tista, ki bo imela posledično sklep, da zaenkrat še preložimo naš referendum, da najdemo skupni jezik glede odpiranja novega odlagališča produktov razžvepljevanja v Ležnju, Odborniki smo pretehtali to jamstveno izjavo, ki bo verjetno sedaj sprejemljiva krajanom na vaškem odboru.
		g&ki a o i rnmm	
			
			
			
			
. ^ m t i iit^ir-nf , <mfca			
			
			
Nekatere stvari, ki so bile zelo aktualne, smo dorekli. Tudi to, da se TEŠ zavezuje, ce se ugotovi, da so življenski pogoji v kraju ogroženi, odkupi domačijo vsakemu, ki bo želel oditi iz Škal in še nekaj drugih stvari."
Večina odškodnine za ureditev kanalizacije
"Devetdeset procentov vsega denarja, ki nam ga bo TEŠ namenila kot odškodnino za deset letno prekomerno onesnaževanje in zapraševanje Škal, bomo porabili za izgradnjo kanalizacije, ki je v kraju sedaj praktično ni, razen v enem delu, v Podlubeli. Vsi naši odpadki odtekajo v potoček Sopota, zato je to resnično že nekajletni velik
problem, saj se iz njega zajema tudi pitna voda. Potoček je zato zelo nizek, voda v njem pa skorajda ni več podobna vodi. Žal smo v Škalah med zadnjimi KS v okolici Velenja, ki imamo še neustrezno komunalno ureditev. Mislim, da je prav, da pridemo sedaj na vrsto tudi mi." je v nadaljevanju povedal Herman Arlič in nadaljeval: "Mi smo se že leta '83, po enoletni uporabi obstoječega odlagališča, ki je žal zraslo mimo odobritve KS Škale, zavedli, kaj se nam obeta. Ob jugovzhodnem vetru smo bili zasuti s pepelom. Že takrat smo se pritožili na Ministrstvo za okolje, dobili odločbo, da mora TEŠ poskrbeti, da se ne bo zapraševalo. Žal se to ni dalo dosedaj povsem odpraviti."
Odškodnina je več kot opravičena!
Oglasili so se tudi kmetje. V Škalah je še 7 kmetij, za njih bodo v kratkem poslali zahtevo na republiško Ministrstvo za kmetijstvo, da njihovo zemljo razvrsti v četrti vrednostni razred. Lahko pa se zgodi, da sedaj, ko bo TEŠ poravnal odškodnino Škalam, to zahtevajo tudi sosednje krajevne skupnosti. Herman Arlič to komentira: "Najprej bodo morali te zahteve argumentirati. Škale so, trdim, po letu 45 največ izgubile in najmanj pridobile. Reči moram, da so se druge krajevne skupnosti najmanj borile, ko je bil pred letom dni v Skupščini občine Velenje sprejet ureditveni načrt in je naš delegat je tri mesece opozarjal, da nanj ne pristajamo, dokler ne bodimo odškodnine za nazaj. Niti eden delegat ga ni podprl. Zato bi bilo zelo podlo, če bi se sedaj kdo pričel zgovarjat na Škale. Rad bi še enkrat poudaril, da Škale nimajo povrnjene škode od leta '48. Center Škal z vsemi cerkvenimi objekti, dvema šolama, občinsko hišo, knjižnico, športnimi objekti, je izginil, do danes zanj nismo dobili niti tolarja odškodnine. To, da kar bomo sedaj dobili, bo le kak procent vrednosti teh objektov. Še to. Nihče nas ni nikoli podprl v naših prizadevanjih, da rešimo problem zapraševanja in tudi sedaj ne, ko smo bili proti odprtju novega odlagališča v Ležnju."
■ Bojana Špegel, foto:vos
KS Skorno - Florjan
Zeli kdo skregati krajane?
Enotnosti krajanov tod že kar nekaj časa ni - Kdo meče komu polena pod noge? - Vsak ima svoj prav, svoje odgovore na očitke - Težko bo razvozlati ta gordinjski vozel
V našem tedniku smo se že pred časom spraševali, ali je v krajevni skupnosti Skorno - Florjan res nekaj hudo narobe, ali so stvari prišle čez rob? Da mora biti nekaj narobe, se ve. Koliko je tisto narobe, pa ne. Kajti, poskušali smo se resnici približati, a smo se trudili zaman. Kljub temu, da smo poklicali po telefonu nekaj naključno (in tudi ne naključno) izbranih krajanov, kam dlje, kot smo bili na začetku, nismo prišli.
Da osvetlimo, zakaj gre: skupina krajanov (zlasti del Sko-rnega in Florjana) je izrazila svoje nezadovoljstvo z delom predsednika sveta KS Draga Dvoršaka. Trn v peti - pravijo -so mu, zato se tod že nekaj let ni nič premaknilo, za njihove potrebe nikoli ni bilo denarja. Očitali so mu tudi, kako nedostopen je zanje, da dela "po domače". Sodu nezadovoljstva pa naj bi izbila dno prodaja njihovega doma krajanov oziroma dovoljenje za preureditev objekta v gostinske namene. Na nedavnem zboru krajanov, na katerem so med drugim spregovorili tudi o delovnem in finančnem načrtu za lani ter letos, naj bi se stvari tako zapletle, da je eden od udeležencev zbora predlagal glasovanje o nezaupnici Drago Dvoršku in svetu KS. Ker tega predloga predsedstvo, ki je vodilo zbor krajanov, ni hotelo uvrstiti na glasovanje, naj bi glavnina udeležencev iz nekakšnega protesta zbor zapustila.
Drago Dvoršak: "Vemo, da se je premalo naredilo, ampak več kot imaš denarja, ne moreš narediti. Sicer pa je v tako raznoliki KS glede potreb kot je naša, nihče ne bo povsem zadovoljen."
Oglasili smo se pri Dragu Dvoršku in poskušali izvedeti iz prve roke o vsem tem. "Ne vem, kaj naj rečem. Naša krajevna skupnost je tako raznolika, da bolj ne bi mogla biti. Krajani Pohrastnika imamo mestno raven komunalne nadgradnje, v Florjanu in Skornem vaškega. Interesi, potrebe so zelo različni, vsem pa zaradi pomanjkanja denarja ne moremo ugoditi naenkrat. Delamo lahko toliko, kolikor imamo na voljo denarja. V zadnjih dveh letih smo ga glavnino namenili izgradnji vodovoda v Skornem. To je bila velika naložba. Prav škoda je, da nekdo negira tisto, kar zgradijo drugi." Drago Dvoršak je prepričan, da se je vse skupaj začelo pri lažni izjavi glede proda-
je doma krajanov. Po njegovih besedah doma ni prodal, prav tako ni sklenil nobene pogodbe. Edina napaka, ki jo prizna, je ta, da glede preureditve v objektu ni imel dovoljenja celotnega sveta KS. Dom je še danes last krajanov in tak bo ostal vse do procesa lastninjenja. Tudi prenovitvena dela so v njem ustavljena. "Če je človek nenehno nezadovoljen, mu... Mislim pa, da je v ozadju konkurenca, ki se je pojavila na področju gostinskih storitev v kraju."
S trditvijo, da se v krajevni skupnosti ni nič naredilo v zadnjih sedmih letih, kolikor časa je predsednik sveta KS, ne soglaša. Treba je vedeti, poudarja, da so njegovi predhodniki imeli drugačne možnosti kot so bile včeraj in kot so danes. "Za vsako svojo trditev mora imeti človek argumente. Govorjenje na pamet tudi v demokraciji ni priporočljivo. Res pa je, da težave niso nove, ampak se vlečejo že nekaj let." Na očitke nekaterih krajanov, zakaj tako dolgo ni sklical zbora krajanov, da bi vedeli, kaj se v kraju dogaja, kdo odloča v njihovem imenu, je sogovornik odgovoril: "Na zboru krajanov smo se nazadnje zbrali leta 1989, ko smo razpravljali o podaljšanju samoprispevka. Pretirane potrebe po zborih tudi ni bilo, ker smo se zbirali na sestankih po soseskah oziroma vaških odborih. Večkrat v tistih, kjer so bile težave večje. Člane sveta krajevne skupnosti so izvolili na skupščini KS, ki je takrat delovala."
Tega, da je nedostopen, mu menda še ni nihče rekel, razen Viktorja Češnovarja. "Najbrž so tu vmes interesi mojih nasprotnikov."
O tem, da mu je predsedniški mandat že potekel, so se menda v svetu KS že pogovarjali. Vsaj v večini so bili prepričani, da bo težko poiskati koga, ki bi bil pripravljen opravljati to dolžnost komaj leto dni. Glede odstopa Drago Dvoršak pravi: "To ni bila točka dnevnega reda nedavnega zbora krajanov. O tem ne mora odločati 55 udeležencev zbora, če pa je v krajevni skupnosti Skorno - Florjan 782 volilcev. Sam se še nisem odločil, kaj bom storil. Bom videl, kaj bodo rekli krajani."
■ tp
Srečanje
Alojz Gruden: "Nikoli ni tako hudo, da ne bi nekako šlo!"
■■■■■■■
Alojz Gruden
Že dalj časa smo ga imeli "na piki", pa ni in ni bilo prave priložnosti za to. Našla se je in z možem srednjih let, plešo na glavi, sivobelo brado smo sedli za mizo v njegovi kuhinji. Po njej se je širil prijeten vonj po pečeni krači, krompirju - skratka po dobrotah, ki jih je Alojz Gruden iz Šmartnega ob Paki pripravljal tisti dan za kosilo.
Odsev turobnega vremena se je nekoliko "zrcalil" na njegovem obrazu, "prikradel" nanj malce otožnosti, ki pa na pogovor - na srečo - ni toliko vplivala. "Jaz, zanimiv za vaše bralce? Zakaj, le! Morda zato, ker delujem v društvih?" je zgovoren mož vprašal nas. Na zastavljeno vprašanje je takoj za tem odgovoril: "Sem član (mislim, da tudi vesten) treh društev: Gasilskega v Paški vasi, šmarškega turističnega društva in planinske sekcije tega kraja. Delujem pa še v upokojenskem društvu.
Njihova dejavnost je vsa namenjena ljudem, njihovemu zadovoljstvu, prijetnemu počutju, dobri volji in še kaj. Kako bi to povedal? Sem velik ljubitelj narave, lepot v njej, rad sem v prijetni družbi, predvsem pa sem velik zanesenjak. Človek starega kova, tistega, ki zna marsikaj narediti še zastonj. Tega danes pri mladih ni prav veliko."
Ampak to niso njegovi konjički. Obveznosti, ki jih prevzame, so zanj obveznosti v pravem pomenu besede. Resen in predan je 22 let uril pionirsko desetino pri GD Paška vas. Najbrž bi jo še danes, če ne bi starost in občutek, da ni več za njihovo družbo, storila svoje. Danes ostaja društvu zvest pri uresničevanju drugih aktivnosti. Med drugim je bil lani "ta glavni" v gasilskem taboru pri pobratenem društvu Mala Nedelja. Takšen tabor, je prepričan sogovornik, bi lahko imeli tudi v velenjski občini. Za svoje požrtvovalno 30 - letno delo bo Alojz letos gotovo med dobitniki društvenega priznanja. Drugo področje, ki mu je všeč, je turizem. Od vseh začetkov delovanja društva je Alojz njegov član. Vedno pripravljen poprijeti za delo tam, kjer je najbolj potrebno. Nič drugače ni pri šmarških planincih, kjer je bil do nedavnega "šef' sekcije. Pohorje, Savinjske Alpe so za njim, tudi enkratna osvojitev najvišjega slovenskega očaka Triglava. Gore ga "vlečejo " in ob pogledu skozi okno se večkrat zaloti, kako razmišlja o tem, da bi jo kar tisti hip mahnil na Mozirsko, Smrekovec. Kondi-cijo nabira na trim pohodih in na okoliških hribih. "V pokoju sem štiri leta in nisem zapečkar. Lepo vas prosim, da bi ležal in počival ter se samemu sebi smilil? Nak, to ne gre. Čeprav sem invalidsko upokojen, delam kar pač lahko. Dolgega časa ne poznam." Tisti, ki so večkrat z njim v družbi, trdijo, da je dobrovoljec. Zna povedati kakšno šalo na njemu lasten način in spraviti družbo v dobro voljo. Od kod jo "pobira"? Alojz trdi, da je to vsakemu izmed nas prirojeno. Eni so pač celo življenje bolj čemerni in "kamor ga potisneš, tam ostane". Drugi so podobni njemu. Žena je menda njegovo pravo nasprotje. Sin je malce drugačen, a še vedno ni glede tega njemu enak. "Ja, povedati vam moram o svojem konjičku. To je moj sadovnjak v Slatinah, kjer gojim tudi trto. Kar dober pridelek mi je lani dalo 50 trsov in me spodbudilo, da "gor" še raje zahajam. " Tudi nabiranje zdravilnih zelišč in pisanje pesmi bi lahko "strpali" v ta koš.
Svoj pogled skozi okno je usmeril,... Ve se, kam. In dokler mu bo to dopuščalo zdravje, dokler "ta bela " ne pride ponj, bo Alojz poskušal ostati takšen, kot je danes: delaven, dobro-voljen, predvsem pa velik ljubitelj tistega, kar je dobro za ljudi in seveda tudi zanj."
m tp
Vrhi nad Gaberkami
Voda naj bi bila 1. maja letos
Tudi za nove čase veljajo zlati pregovori: tam, kjer je volja in pripravljenost, so uspehi. Krajani zaselka Vrhi nad Gaberkami so tisti, ki vsebino v praksi večkrat dokazanega tega pravila hočejo vnovič potrditi, in sicer pri reševanju težav glede oskrbe s pitno vodo.
Te niso od včeraj, lansko sušno obdobje pa je njihovo željo po pitni vodi ob vsakem času še povečalo. 620 kubičnih metrov vode oziroma 155 cistern te tekočine so jim lani v sušnih dneh morali pripeljati domači gasilci. Z njimi so kolikor toliko pokrili tovrstne potrebe. 120 voženj so plačali sami in za marsikoga ta strošek ni bil majhen. Toda krajani so dobro vedeli, daje le želja premalo. Zato so stopili v akcijo in
Karel Judež: "Krajani so mi dejali: Korl, voda mora biti. In če bo vse po sreči, bo res 1.
maja letos."
letošnje lepe dni izkoristili za pripravo del za začetek izgradnje vodovoda. "Pripravljeni smo pošteno zavihati rokave, prispevati iz lastnega žepa še od 20 do 30.000 tolarjev. Takoj ko bomo dobili odgovore na prošnje za finančno pomoč, bomo naš prosti čas izkoristili na trasi. Delali bomo s "polno paro", saj želimo pripeljati vodo v 30 naših gospodinjstev do letošnjega 1. maja" poudarja predsednik gradbenega odbora Karel Judež. 7 milijonov tolaijev je - po predračunu - vredna naložba, denar zanjo pa bodo poleg krajanov primaknili še krajevna skupnost Gaberke, občinski proračun in upajo, da tudi nekatere firme v velenjski občini.
■ tp


Študent Naj Bo

Kratka reklamna obveznost
To je reklama. To je javno ponujanje in priporočanje nečesa (po Verbicu), večkrat povezano s točno določenimi nameni. Zato.se ne pustite zmanipulirati spodnjim vrsticam.
V soboto bo spet akademski ples. Letos že tretjič v prijetnem ambientu hotela Vesne. Zabavali vas bodo profesionalni glasbeniki in uigrana skupina šaleških študentov vas bo dodobra nasmejala s priložnostnim programom. Vse to boste lahko konzumirali ob okusni jedači in pijači. Zraven vstopnice, katere cena je smešno
nizka, boste dobili tudi novo Ritko. Akademski ples se bo že tradicionalno zaključil v kolodvorski restavraciji ob toplem zajtrku. Če kdo ne bo imel prevoza, mu predsedstvo ŠŠK-ja jamči varen in varčen avto.
Konec reklame. Sedaj sledi realni položaj akademskega plesa v nezdravem študentskem življenju.
Takšen ples je samo ena od nujnih delov študentskega življenja, ki je bolj težko, kot si lahko sploh predstavljate: vsak dan moraš biti pripravljen na nepričakovane izpite in enormne količine
mamljivih substanc. In ko si bruc, te lahko to odpelje, in ko si stara bajta ni nič bolje. Zato umetnost niso tisti roki in spraševanja in štiri leta, ampak prava mera faksa in recimo temu zabave. Ker če ne, te prej ali slej uniči. Ali nezdrav faks ali pa nezdravo študi-ranje. Akademski ples paje nujen del nezdravih obveznosti, ker je tradicija, promocija, zbiranje denarja in srečanje starih prijateljev, pa še obvezna izmenjava mnenj, dotikov in poljubov. Plus še mnogo malenkosti, ki nam nezdravo študentsko življenje naredijo tako pestro. Kdor pa ni nasedel niti reklami, niti življenju, pa naj gre raje kam drugam, pred knjige, televizor in v posteljo k svojemu medvedku razmišljat o pomladi in rasizmu. Ga vsaj glava ne bo bolela tako kot akademce v nedeljo zjutraj.
. ■ Jure Trampuš
Novice
•	V petek, Plač, 26. 3. 94 ob 20.00 na sestanku ŠŠK-ja tudi sestanek za likovno delavnico. Vabljeni ste čisto vsi! Nadaljnje delo, novi prostori(?)...
•	Akademski ples! Akademski ples! Za vse vrle, inteligentne, z eno besedo THE študente je udeležba obvezna... Hotel Vesna. 20.00! Predprodaja kart v Mladinski knjigi.
•	Famozno snemanje nove oddaje na VTV-ju bo šele ta vikend. Prejšnji teden smo imeli majhne težavice, ki pa smo jih uspešno premagali.
•	Vse informacije o degusta-ciji piva v Placu so napačne, nepreverjene in sploh iz trte zvite.
Popotovanje po Avstraliji
(2)
Melbourne je drugo največje mesto v Avstraliji in prestolnica zvezne države Victoria. Po svojem Ogledu in življenjskem utripu je svetovljansko mesto, za njegove prebivalce paje kulturno, finančno, modno in športno središče Avstralije.
Območje, kjer danes stoji mesto, je bilo nekdaj lovišče staroselcev - Aboriginov. Leta 1835 so ga priseljenci odkupili za prgišče verižic, ogledal in podobne bleščeče krame. Vseeno pa je to bilo prvič, da kolonizatorji domačemu prebivalstvu niso zemlje kar odvzeli. Novo mestno središče se imenuje Southgate in je nastalo v zadnjih 15 letih. Poslovni, kulturni in stanovanjski objekti so zgrajeni v supermoderni,toda potratni arhitekturi jekla in stekla. Tu je tudi kakih 30 nebotičnikov, med katerimi je najvišji 272 metrov visoki Rialto hotel, najvišja zgradba Avstralije. Mestne oblasti so ob urbanistični ekspanziji znale ohraniti znamenite gotske stavbe, ki so jih zgradili v prejšnjem stoletju, v obdobju velikih dobičkov iz zla-tonostnih rudišč. Ena takšnih zgradb, Shot Tovver, ki je v strogem mestnem središču, je zaščitena celo s stekleno kupolo, vse skupaj pa je domiselno vkom-ponirano v arhitekturo modernega nakupovalnega centra.
Victoria se ne imenuje zaman država vrtov, to izpričuje tudi njena prestolnica. Parkovne površine zavzemajo petino mestnegacob-močja. To so zelene površine v pravem pomenu besede. Nekatere zavzemajo več deset hektarov, na njih pa uspevajo rastline? Vseh delov celine; od dreves deževnega gozda iz tropske severne Avstralije, do gorske flore hladne Tas-manije. Tu so celo jezera in potoki, ob njih pa zamišljeni študenti in zaljubljeni parčki, ki so za nekaj ur prišli iz mesta v povsem drugo deželo. Sredi te pokrajine mesta ni videti niti slišati njegovega vrveža, pa vendarle je le streljaj od najbližje tramvajske postaje. V enega teh parkov so meščani postavili hišo kapitana Cooka, ki za njih odkritelj Avstralije. Hišo so kupili v Angliji, jo po delih preselili na novo, 20.000 km oddaljeno lokacijo in jo spet postavili. Danes je to najstarejša zgradba v Avstraliji.
Kitajska četrt Melbourna je
posebno doživetje. Tam smo bili ravno v času kitajskega novega leta. V nedeljo so množice preplavile ulice Chinatovvna in občudovale sprevode s kitajskim zmajem ter z grotesknimi podobami taoističnih bogov, vse skupaj pa se je dogajalo olj intenzivni spremljavi petard, bengalskih ognjev in drugih pirotehničnih izumov. Ko je bilo sprevodov konec, so na improviziranih podijih zaigrali folklorni ansambli, s pouličnih stojnic paje zadišalo po kitajski hani. Tudi nekaj naših fantov seje odločilo za kitajsko kuhinjo. Iz previdnosti so za štiri ljudi naročili le tri porcije, po obedu pa so bili "siti" vsi, dva obroka pa sta še ostala. Lahko rečemo, da smo člani Šaleškega okteta izvedli prvo dokumentirano ponovitev šaleškega čudeža po od-bodju Nove zaveze. Sicer v nekoliko manjšem obsegu, pa vendarle ustreznem glede na število udeleženih gurmanov.
Kakorkoli že, ljudje smo si različni, zato je Melbourne kljub temu pravo mesto za gurmanske sladokusce. Navedeni primer naj velja kot izjema, ki potrjuje pravilo. Sicer pa si lahko obiskovalci poleg kitajske hrane omislijo tudi italijansko, grško, francosko, indijsko, tajsko, vietnamsko, filipinsko in še kakšno. Vsaka narodnost ima svoje tipične restavracije, čudeži kot je bil naš, pa bojda niso pogosti.
Prebivalci Melbourna so vseh barv in vseh ras, poznanih na svetu. Od 140 različnih vrst narodov in narodnosti, kolikor jih živi v Avstraliji, jih večina domuje tudi v Melbournu. V Evropi so po drugi svetovni vojni milijoni beguncev in razseljenih oseb životarili v taboriščih in obupano čakali na priložnost, da si zgradijo novo prihodnost. Tudi države zmagovalke so se le s težavo postavljale na noge. Takrat se je pričelo množično preseljevanje ljudi v "obljubljeno deželo" - Avstralijo. Do sredine šestdesetih let je njihovo število preseglo 2,7 milijona. Imigranti so prinesli s sabo kulturno hetero-genost in novo življenjsko moč. Ta raznolikost narodov z njihovimi različnimi stališči, idejami in vrednotami je botrovala novemu načinu avstralskega življenja in razmišljanja. Družbeni vpliv priseljencev je vdihnil Avstraliji sproš-
čenost in svobodomiselnost, kar je omehčalo, če že ne povsem izpodrinilo prejšnjo ravnodušno, ozko-srčno in konvencionalno mentali-te et anglosanksonskega življenjskega stila. Skratka, povojni priseljenci so prodrli v vse pore avstralskega življenja in dela, skupaj s svojimi, že v Avstraliji rojenimi potomci pa predstavljajo danes 25% celotne populacije.
Etnična pestrost avstralske družbe dolgo ni bila upoštevana. Uradna politika je podpirala asimilacijo priseljencev, kar je povzročalo številne konflikte z oblastjo. Zato so leta 1978 z Uradnim programom za priseljence uvedli politiko kulturnega pluralizma, s čimer je vlada omogočila imigrantom večje svoboščine ob pogoju, da ostanejo lojalni državljani avstralske države. S tem je bilo vsem narodnostnim skupnostim omogočeno neovirano negovanje in ohranjanje kulturne in etnične tradicije.
In namen našega potovanja v Avstralijo je bil ravno ta. V Avstraliji živi približno 16.000 Slovencev. Njihovi novi domovi so
napitnice pa tudi pesmi iz obdobja slovenskih čitalnic, so bile odlične sprejete. Na koncu smo vedno morali dodati še eno ali dve pesmi.
Vendar z vokalnim koncerti-ranjem naše naloge še nismo opravili. Ljudje poleg kulturnega razvedrila potrebujejo tudi tistega konkretnega; to je ples in zabavo. V ta namen smo angažirali Trio Jožeta Šumaha in z njim pred odhodom na turnejo naštudirali za 4 ure vokalno-instrumentalnega programa, z različnimi pevskimi sestavami - od dueta do kvinteta. Tak način je bil za nas izziv, saj še nikoli nismo počeli kaj podobnega. Raznolikost našega programa je napravila vtis tudi na naše gostitelje. Za avstralske Slovence je značilno, da gredo na plesišče že pri prvi muziki, ob polnoči, morda tudi pol ur£ kasneje pa gredo domov; delno zaradi predpisov, delno zaradi obveznosti naslednjega dne. Toda ta čas izkoristijo do skrajnosti. Dajo si duška pri plesu, pesmi, malo manj pri pijači, vmes pa se še pomenijo o tem in onem. Vendar za pogovor ni bilo veliko časa, saj so bile naši odmori zelo
		i
^% t		gm \ ^^Mi|
		m L p m\
| £ JU		
raztreseni vse od Pertha do Brisba-na. Vseh mest nismo mogli obiskati; toda tam, kjer smo bili, smo dostojno in s srcem predstavili Slovenijo, tako v protokolarnem delu naših nastopov kot tudi v nefor-malnih_pogovorih in druženjih z našimi rojaki. V Melbournu in Geelongu smo izvedli šest prireditev za avstralske Slovence. Vedno pa smo pričeli z znano domovinsko pesmijo Gustava Ipavca "Slovenec sem, tako je mati d'jala". Ta pesem je vsakokrat "vžgala" in v hipu vzpostavila pristni kontakt med nami in občinstvom. Le na prvem koncertu smo imeli nekaj treme, ki pa je bila za poslušalce skoraj neopazna. Ko smo lansko leto sestavljali programsko zasnovo naše avstralske turneje, smo namenoma izpustili nekaj "preveč" umetniških pesmi z neotipljivo melodiko in umetelno vokalizaci-jo. Posvetili smo se preprosti slovenski ljudski pesmi in ji s pomočjo našega umetniškega vodje profesorice Danice Pirečnik vdihnili pravo mero emocionalnosti in spev-nosti. Storili smo prav; to se~je potrdilo na vseh prizoriščih našega gostovanja v Avstraliji. Podoknice,

Liaga humoristov Velenje
Vesel srebrni jubilej
Že 25 let je minilo od kar so se v Velenju prvič zbrali veseli zanesenjaki in ustanovili Društvo humoristov Velenje. Pred leti so ime spremenili in se danes imenujejo Liga humoristov Velenje. Članstvo se je iz leta v leto povečevalo in danes jih je že preko tisoč, tudi iz sosednjih občin. Liga ima 22-članski odbor, njegov predsednik je Ivo Vidovič, pred njim je bil dolga leta predsednik Janko Sešel, ki je sedaj podpredsednik. Najstarejši član je Ivan Gabrič z Dobrne, ki šteje že 84 let. Liga ima tudi svoj ansambel z imenom "Trebuše".
Velenjski humoristi so se pred četrt stoletja prvič zbrali v gostišču Zaje, sicer pa so bili največkrat gostje velenjske Name. Srebrni jubilej so letos proslavili v prostorih kluba Gost v Velenju in ga poimenovali "Več razvedrila - daljše življenje."Jubilejno srečanje je po uvodnem pozdravu v polno zasedenm prostoru odprl predsednik Ivo Vidovič. Za aktualno temo so si humnoristi letos izbrali kroniko preteklih let. Letos so v goste povabili ansambel Vagabundi in svojega častnega člana Alberta Grego-riča, ki so skupaj sodelovali v zabavnem programu.
Ob tej priliki so humoristi v svoje vrste sprejeli gasilca Sandi-ja Čanča, ki je za svojo pripadnost moral odgovoriti na tri šaljiva vprašanja in v samokolnici popiti vrček piva. Na kraju čudovite zabavne prireditve so nekateri člani odbora prejeli posebna priznanja za dolgoletno sodelovanje.
■ B.Mugerle
f"
, v J i
JS * ** *
T I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
J
Velenjčanke v Perli
Modna revija -tokrat malo drugače
Naj živi vesela družba, veselica nI vsak dan
kratki. Dvorane slovenskih klubov v Melbournu in Geelongu sprejmejo od 150 do 300 ljudi. In vedno so bile polne. V njih so odmevali vriski in prešeren smeh. Pot je tekel od nas, še bolj od občinstva na plesišču, najbolj pa od muzikan-ta Jožeta, ki mu je bila brisača obvezen rekvizit na odru. Baritonist Boštjan, naš najmlajši član je bil še najbolj suh - razen takrat, ko se je s svojim baritonom sprehajal "z Bohinja" navzdol.
Našim Slovencem smo tudi obudili spomin na nekatere stare slovenske plese. Če ni šlo, smo jim pa pokazali "povštertanc", "metl-tanc", "kovtre šivat" in "štajeriš". Rudi in Janez sta bila za te zadeve dobra demonstratorja, Slavko paje vmes neutrudljivo odpiral zakladnico humorja in plasiral "na tržišče" svoje začinjene šale. Skratka, razpoloženje in pol. Srce nam je igralo in poplačani so bili napori večmesečnega trdega dela, treningov in "fehtanja" denarja za to dolgo pot. Kljub naporom in vročini v teh neklimatiziranih dvoranah nam je čas prehitro minil, da bi predstavili vse, kar smo pripravili.
(Dalje)
Te dni smo obiskali modno kreatorko Vesno Gogala - Škod-nik iz Prebolda, ki ima svoj atelje s posebnim namenom v Saleku 90 v Velenju. Zanimalo nas je namreč kako si je "drznila" v no-vogoriški igralnici Perla organizirati modno revijo za dekleta in žene z nekoliko močnejšimi oblinami. Gre namreč za to, da je na tej modni reviji sodelovalo kar pet velenjskih manekenk od skupno sedmih. Iz Velenja so bile mama Štruc, tako jo namreč kličejo. Če nam ne bo zamerila izdajmo, daje stara 55 let in je bila na reviji zvezda večera in najtežja med manekenkami. . Poleg nje so iz Velenja nastopile še Andreja Friš-kovec, Vesna Mušič, Klavdija Čuješ in Barbara Jurički - Zamuda, iz Celja pa Petra in Vera.
Modna kreatorka Vesna Gogala - Škodnik je oblekla že vso slovensko-pevsko estrado in tudi v Perli so vsi zaposleni oblečeni pa njeni zamisli. Prvo modno revijo je pripravila leta 1980, za tem pa so se vrstile po vsej Sloveniji. Letos je prišla na misel, da bi krei-
rala tudi obleke za močnejše postave žensk in deklet. Težava je namreč v tem, da te težko najdejo primerna modna oblačila.
"Zamisel se mi je uresničila 8.marca letos, ko sem skupaj z igralnico Perla v Novi Gorici organizirala modno revijo, tudi z manekenkami z močnejšo postavo. Namen je bil, da ljudje spoznajo, da ni nobenih razlik med oblačili, pa naj jih nosijo tiste s » šlank" postavo, ali "one druge." Ta revija je bila zame ena najtežjih, obenem pa izziv za še več podobnih. Bala sem se namreč, da bodo napak razumeli mojo namero in manekenke osmešili. Bilo paje prav nasprotno. Prepolna igralnica obiskovalcev Perle je prireditev navdušeno pozdravila z dolgotrajnim ploskanjem," nam je povedala Vesna Gogala - Škodnik. Zapišimo še, da je igralnica Perla vsem obiskovalkam poklonila šopek cvetja in bonbonjero, štiri pa so si z žrebom pridobile predstavljene modele balerin. Program sta povezovala Mojca Blažej - Cirej in Mišo Zaletel.
■ B.M.
Zvezda večera je bila mama Štruc (M foto: jp)
24. marca 1994
Razgovor z dr. Jožetom Zagožnom
Dne 10. 3. 1994 ste v vašem časopisu pod naslovom Predsednik državnega zbora ni govoril resnice objavili pismo dr. Jožeta Zagožna, ki je med drugim neresnično opisal postopke pri zbiranju obvestil ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.
Zaradi podanih razlogov za sum, daje bilo s pisanjem Civilne iniciative storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, je delavec uprave kriminalistične službe (v nadaljevanju UKS) v skladu s 3. odst. 151. čl. zakona o kazenskem postopku dne 25.11.1993 dr. Jožetu Zagožnu poslal vabilo, da bi le-ta na razgovoru dne 2. 12. 1994 dal potrebne podatke in obvestila.
Vabilo je naslovnik sprejel 26. 11. 1993 in se v skladu s 4. odst. 151. čl. zakona o kazenskem postopku dne 27. 11. 1993 nanj pritožil pristojnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani. En izvod pritožbe je poslal še predsedniku Državnega zbora ter ministru za notranje zadeve in ministru za obrambo, na vabilo pa se ni odzval.
Minister za obrambo je dne 29. 11.1993 z dopisom št. 02/L zaprosil ministra za notranje zadeve za pojasnilo v zvezi s poslanim vabilom.
Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je zavrglo pritožbo kot neutemeljeno. V UKS je bila pripravljena odredba za prisilno privedbo dr. Jožeta Zagožna, vendar je minister za obrambo pripravljen odzvati vabilu na razgovor. Na podlagi poznejšega telefonskega dogovora je bil kot datum razgovora določen 23. 12. 1993.
Navedenega dne sta se dr. Zagožen in njegov odvetnik ob 8.00 uri zglasila v sprejemnici mii-strstva za notranje zadeve. Delavec UKS, ki ju je sprejel, je odvetniku uvodoma pojasnil, da zakon o kazenskem postopku ne daje podlage za njegovo prisotnost pri zbiranju obvestil v predkazan-skem postopku. Ko sta se že dogovorila za razgovor v prisotnosti odvetnika, je kriminalist vprašal, če bosta vabljeni in njegov odvetnik pristala na testiranje dr. Zagožna s poligrafom (detektorjem laži). To sta odklonila.
Prav tako sta odločno zavrnila zahtevo po odvzemu prstnih odtisov, kijoje v skladu z 2. odst. 152. čl. zakona o kazenskem postopku postavil kriminalist.
Bilo je očitno, da vabljeni ni pripravljen na sodelovanje. Delavec UKS, ki je do tedaj komuniciral v bistvu samo z odvetnikom, je zaradi tega vpršal dr. Zagožna, če bo sploh kaj izjavil o predmetni zadevi, čemur je sledil jasen in odločen "ne". Kriminalist je ocenil, da nadaljevanje razgovora ni smiselno in predlagal konec le-tega.
Naš delavec torej ni predlagal nobenih preiskovalnih dejanj, da je dr. Zagožen vabljen kot osumljenec, paje lahko razbral že iz vabila.
Poligrafsko testiranje je oblika zbiranja obvestil, ki se opravi le s prostovoljnim pristankom osumljenca. Odzem prstnih odtisov pa je ukrep, predviden v že omenjenem členu zakona o kazenskem postopku, tako da z izvedbo nobenega od teh dveh ukrepov ne bi bile protizakonito "kršene pravice" dr. Zagožna. Takšna navedoa
(glede kršitve pravic) v njegovem pismu bi lahko bila zgolj posledica zmotnega in pravno premalo podkovanega sklepanja dr. Zagožna, če si ne bi v nadaljevanju pisma izmislil še neizrečenega opozorila odvetnika. Ta izmišljotina in "korigiran" opis celotnega dogajanja v avli MNZ pa navajata k prepričanju, daje vsaj ta del pisma pisan z namenom iskanja opravičila za popolno odklonitev sodelovanja pri postopkih kriminalistov.
K sodelovanju seveda dr. Zagožna ne more prisiliti nihče, njegovo ravnanje pa preseneča, saj bi s sodelovanjem na najlažji način bilo možno zavreči sum o njem kot sostorilcu pri izdelavi pisem Civilne iniciative in s tem pri kaznivem dejanju po čl. 112. kazenskega zakona Republike Slovenije.
■ MITJA KLAVORA, DIREKTOR UPRAVE, PODSEKRETAR
Zbudi se, krajan!
Spoštovani bralci, še posebej tisti iz naše KS Edvarda Kardelja. Za to pisanje smo se odločili predvsem zato, da zbudimo vašo moralno zavest, ki bi jo moral imeti vsak stanovalec v naši KS in tako vsaj delček svojega časa usmeriti v dejavnosti v okolju, kjer živi.
Težijo n^s mnoge težave kot je prometna ureditev na Kardeljevi in Stantetovi ploščadi, komunalna ureditev talnih odtokov - pri večjih nalivih bi pešeč skorada potreboval čoln ali vsaj zelo visoke škornje za prečkanje obeh ploščadi. Pereče je tudi čiščenje okolice, zelenic in tlakovanih površin. Pronicanje vode v pokrite garažne prostore in to iz visokih betonskih korit, ki stojijo na obeh ploščadih, v njih pa je zemlja in različni odpadki, je nasleden problem. Za vse to ni odgovorna samo občinska komunala, temveč tudi vsi mi, krajani, lastniki lokalov in seveda tudi upravljalci stanovanjskih enot. Urediti bi bilo treba tudi oba otroška igrišča in igrala. Naredili smo jih z udarniškim delom in z denarjem iz samoprispevka, nihče drug ni prav nič prispeval.
Lahko bi našteli še veliko pomanjkljivosti, ki bi se lahko uredile z vso našo enotnostjo in posameznimi predlogi nas krajanov. Mislimo, da nam bi morala
biti naša KS v ponos, ne pa v sramoto, kot je sedaj.
Vendar želimo člani sveta KS Edvarda Kardelja s tem dopisom v Naš čas ljudem, ki niso iz naše KS in vsem, ki z nami živijo, povedati nekaj povsem drugega!
9. marca smo imeli v avli Oš Livada zbor krajanov. Vsi so bili obveščeni z oglasi na lokalni TV, vabilo je dobilo vsako gospodinjstvo, vabili smo s plakati. In kaj seje zgodilo? Od 2135 volilnih upravičencev je bilo prisotnih na zboru samo 15 volilnih upravičencev.
Zato želimo s tem dopisom opozoriti naše krajane, med katerimi so tudi zelo vplivni in na visokih položajih v podjetjih po dolini, da naj bodo v bodoče tiho in naj ne kritizirajo dela KS in občinske vlade, ker so to možnost imeli na zboru krajanov.
S tem smo želeli povedati, da KS s podporo večine krajanov lahko naredi veliko več za dobro vseh nas. V naslednjem dopisu se lahko vsi krajani prepričajo, da svet KS še vedno intenzivno dela v bobrobit vseh nas.
■ SvetKS
Vloga
Svet KS Edvarda Kardelja in vsi krajani z grenkim okusom ugotavljamo, da nas je mačeha občina Velenje, "mišljeno je za Sekretariat za javne gospodarske zadeve in izvršni svet", pustila na cedilu in osamila, kakor da ne bi bilo v naši KS 3500 prebivalcev, od tega 2135 volilcev.
Naša KS že vrsto let opozarja in se dogovarja z vsemi inštitucijami o najbolj perečem problemu pri nas in to je promet po Kardeljevi in Stantetovi ploščadi. Po 13 letih je tudi nam, krajanom, mera polna.
Občina Velenje je bila naročnik študije - elaborata o prometni ureditvi v naselju Edvarda Kardelja. Ta študija je bila narejena septembra 1993. Kaj sedaj? Nič! Ta študija ni nič novega. To, kar je v njej napisano, smo mi, krajani, vedeli že pred 10 leti. To je razvidno iz letnih planov KS, da smo zahtevali zaprtje teh dveh ploščadi. Vendar se ni nič ukrepalo.
Gospod Peter Kosi je večkrat izjavil, da je naša KS glede prometne ureditve zgrešen projekt. Morda je tudi res. Vendar bi se moral kot zaposlen uslužbenec za te zadeve malo bolj potruditi, saj je bil vendar nekaj let celo naš krajan in je videl in tudi ve, kakšne težave imamo pri nas s prometnim režimom po ploščadi. Vsi vemo, da nam nihče noče izdati dovoljenja nosilnosti ploščadi za gasilski avto z lestvijo. S tem so ogroženi stanovalci v višjih nadstropjih stavb KT - 1,2, 3, ki imajo tudi 18 nadstropij.
Vsi pa tudi vemo, da se vozijo av-
tomobili, tovornjaki težki do 10 ton (pri selitvi stanovanj). In kaj sedaj? Naš krajan mora vse to gledati in trpeti zato, ker ni prave institucije ali pa ljudi, zaposlenih na občini Velenje, katera bi lahko to uredila.
Kot prvega imenujemo Sekretariat za javne gospodarske dejavnosti občine Velenje. In zakaj? Zato, ker je izdal dovoljenja in soglasja za odpiranje lokalov na Kardeljevi in Stantetovi ploščadi brez da bi v ta soglasja tudi napisal, da ti lokali nimajo omogočene poti za dostavo svoje dejavnost!
Če se vrnemo malo nazaj, je krajevna skupnost omogočila vsem tem lastnikom lokalov dostavo do obeh ploščadi. In to tako, daje asfaltirala zelenice, po katerih so prej vozili tovornjaki za dostavo. Vendar so lastniki lokalov to izkoristili in sedaj lepo vozijo po obeh ploščadih do vrat svojih lokalov.
Rak rana so tudi motoristi in kolesarji. Elaborat o prometu v naši KS tega problema ne upošteva.
Še en problem je, za katerega vemo in vedo vsi, od izvršnega sveta, požarnega inšpektorja in tudi referenta za promet! To je most -nadhod med Kardeljevo in Stanteto-vo ploščadjo.
Ta most onemogoča prehod nekaterim vozilom, recimo gasilskemu avtomobilu z veliko lestvijo, s katero se edino lahko rešuje stanovalce višjih stanovanj v primeru požara. To pa zato, ker pod njim parkirajo avtomobili ravno na najnižji stopnji, ker bi bil eventuelni prehod možen samo s spuščenimi zračnicami na gasilskem avtomobilu.
Ta most je treba takoj sanirati in ga na nižji strani dvigniti v vodoravno lego. To je izvedljivo, ker je most montažen. S tem bi tudi dobili na ploščadi dve stopnici, ki bi ovirale prevoz z motorji in kolesi.
Vsi ti problemi obstajajo zato, ker te površine nimajo statusa javnih površin. Vendar bi vam radi povedali, da se skozi našo KS odvija promet iz Šaleka, Bevč, Gorice, levega brega itd.
Zato zahtevamo, da se vsaj Kardeljeva in Stantetova ploščad in prehod preko njih, uvrstijo med javne površine. Pa tudi čistoča in komunalna ureditev bo boljša.
Svet KS Edvarda Kardelja še enkrat poudarja, daje bilo iz naše strani glede omenjenih problemov narejeno marsikaj. S strani občinskih struktur pa popolnoma nič.
Po številu prebivalcev smo četrta največja KS v občini Velenje, kar 3500 nas je, zato smo tudi veliki davkoplačevalci v občinski davčni sklad. Ta nam ne vme niti drobtinice, pa bi jo moral vsaj za boljšo komunalno cestno ureditev.
Zahtevamo, da v zakonitem roku izdate dovoljenje za fizično zaprtje Kardeljeve in Stantetove ploščadi, v nasprotnem primeru bomo te poti, s soglasjem etažnih lastnikov, fizično zaprli sami.
■ Svet KS Edvarda Kardelja Predsednik sveta: Marko Bauman
Otvoritev nove poslovalnice
v Velenju
v ponedeljek, 28. marca 1994, ob 12. uri, v veleblagovnici NAMA Velenje
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA
dr. Šuster Darinka, stomatolog » VELENJE, STANETOVA 27 Telefon: 063/854-261
CENJENE PACIENTKE IN PACIENTE OBVEŠČAM, DA BOM 1. APRILA PRIČELA Z DELOM V ZASEBNI SAMOPLAČNIŠKI
ZOBOZDRAVSTVENI ORDINACIJI NA STANETOVI 27 V VELENJU.
Obiščete me lahko vsak dan od 8.-12. in 14. -17., petek od 8.-14. in vsak oprvo soboto v mesecu od 8. -12. ure. Naročite se lahko osebno ali po telefonu
063/854-261. Vse moje sedanje pacientke in paciente
obveščam, da bodo lahko koristil zobozdravstvene usluge kot dosedaj, po podpisu pogodbe z ZZZS.
JOGA
Vabimo vas, da se vpišete v tromesečni začetni tečaj joge v sredo 30.
■'jKŽfefa**
Odvadite Se Kajenja
m scaltea antinic H
ZeliSCna mešanica, ki jo žvečite, odganja potrebo po Mjenju, pomirja, razkužuje usta in dihalne poti. Brez živčnosti in stresov se boste v netay dneh znašli na pragu zdravega življenjal
N A K O t I 1 A »
Po4i(jamo po povzetju: P H T T RADE <lo.o. Ulica XIV. divizije ] 63000 CELJE
Cena 1.923.00 SfT, poštnina je vračunana v ceno!
tp^u
yCt
► NAMA
INTERNATIONAL d .o.o.
ELEKTRONIKA d.o.o., 63320 Velenje, Partizanska 12, telefon: 063/85 32 31, telefax: 063/85 19 48
1.	SAMOSTOJNEGA TEHNIKA na področju vzdrževanja
in
2.	KONSTRUKTORJA na področju razvoja novih programov
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: Pod 1.:
-	dipl. ing. ali ing. elektrotehnike - elektronike
-	3 leta delovnih izkušenj ali brez delovnih izkušenj -pripravnik
-	aktivno znanje enega tujega jezika Pod 2.:
-	dipl. ing ali ing strojništva
-	3 leta delovnih izkušenj
-	aktivno znanje angleškega jezika
-	znanje računalniškega programa AUTOCAD
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev za sklenitev delovnega razmerja naj kandidati pošljejo na naslednji naslov:
Elektronika d.o.o., Velenje, Kadrovska služba, Partizanska 12, 63320 Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
24. marca 1994	T 11	BELA	JLiJwLiJ	MSCAS 13
				
Policijska postaja Velenje
■ »>««»«s«lt»»a*ail««*«»«ai»i««iiiiijio«»a«*i
Objesten poljski državljan
V noči med 17. in 18. marcem so na velenjski policijski postaji pridržali poljskega državljana Bogomila Z., starega 37 let. Okoli 23. ure je prišel do zasebne orodjarske delavnice na cesti Simona Blatnika v Velenju in pričel z lesenim ročajem tolči po oknih in vratih objekta in tako poškodoval več stekel in rolet. Ker mu to še ni bilo dovolj, je vlomil v notranjost in tam nadaljeval z razbijanjem do prihoda policistov. Ker se tudi potem ni hotel umiriti, so ga policisti odpeljali s seboj in ga pridržali do iztreznit ve. Povzročil je za več kot 100 000 tolarjev škode. Na obisku pri sodniku za prekrške je že bil, zdaj pa ga čaka tudi kazenska ovadba.
Ni si dal reči, da ni primeren za šoferja
19. marca okoli 21. ure, so velenjski policisti pridržali 46- letnega Nedeljka D. iz Velenja. Preden so ga odpeljali s seboj, so ga zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola. Po opravljenem preizkusu, ki je sum potrdil in pokazal, da Nedeljko v stanju, v kakršnem je, ni najbolj primeren za šoferja, so mu nadaljevanje vožnje prepovedali. Tega pa ni upošteval in je vožnjo nadaljeval. Ker so policisti ocenili, da bi Nedeljko še kar vozil in vozil in tako nadaljeval s kršitvijo, so ga odpeljali v posebne prostore. Zdaj ga pričakuje sodnik za prekrške.
Dva od četrtkovih primerov
Neznanec je v četrtek, 17. marca, iz torbice v eni od pisarn velenjske enote Temeljnega sodišča Celje odnesel 3000 tolarjev. Očitno ga ni motilo, da tako predrzno ravnanje opravlja prav v hiši pravice.
Zvečer je Evgen P., 35 let iz Velenja, razbil steklo na lokalu Max.
Policisti v akciji z inšpektorji
V	petek, 18. marca zvečer, so velenjski policisti skupaj z inšpektorji opravili akcijo po gostinskih lokalih v Velenju. Obiskali so jih devet in v sedmih ugotovili različne nepravilnosti, zaradi katerih bodo lastnike predlagali v postopek o prekrških. Največkrat je šlo za prekoračitev obratovalnega časa.
Policisti samostojno v akciji
Naslednji večer, v soboto 19. marca, pa so policisti opravili regijsko prometno akcijo, v kateri sta sodelovali tudi dve patrulji velenjske policije.
Na območju Velenja so ustavili 68 voznikov. Za 16 so odredili preizkus alkoholiziranosti. Ugotovili so, daje bilo 5 voznikov pod vplivom alkohola, 3 so preizkus odklonili, pri 8 voznikih paje preizkus pokazal "dovoljeno" količino alkohola v izdihanem zraku.
Zapeljala na bankino
V	nedeljo, 20. marca, ob 5. uri zjutraj, seje pripetila prometna nezgoda na magistralni cesti zunaj naselja Velenje. 35-letna Slavica Bračič iz Velenja je vozila osebni avto iz Vinske gore proti Velenju. Med vožnjo je zapeljala na desno bankino, od tam pa v obcestni jarek, kjer je vozilo obstalo. V nezgodi seje huje poškodoval 42-letni sopotnik Franjo Bračič iz Velenja.
Policijska postaja Mozirje Odnesel prstane
Helena F. iz Moziijaje v četrtek, 15. marca, ugotovila, daji je neznani nepridiprav v času enega meseca iz škatlice, ki jo ima v stanovanju, odtujil osem zlatih prstanov. Oškodoval jo je za več kot 120 tisoč tolarjev. Policisti za predrznežem vneto poizvedujejo.
Več prometnih nezgod z materialno škodo
Minuli teden seje na območju Policijske postaje Mozirje pripetilo več prometnih nezgod, ki so se k sreči končale le z materialno škodo.
V	sredo, 16. marca, ob 7.40 je 21-letna Andreja P. iz Gornjega Grada vozila osebni avto po mestni ulici v Mozirju. Ker ni pazila na smer in hitrost vožnje, je trčila v parkirano vozilo, last Borisa R., 33 let, iz Mozirja.
Istega dne, ob 16.40, je belgijski državljan vozil tovorni avtomobil skozi Spodnjo Rečico. Ker vožnje ni prilagodil stanju vozišča, je trčil
68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9, telefon: n.c. (0608)41 224 fax: (0608) 41 626, telex: 35815 TANSEV SI
7ANIN SEVNICA za potrebe svoje proizvodnje odkupuje les pravega kostanja. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv, le gnil ne sme biti. Po potrebi vam les tudi posekamo.
Rok plačila je 15 dni po dobavi.
Pokličite nas na telefonsko številko 0608 41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili.
v obcestno ograjo. Nastala je materialna škoda, tako na vozilu kot na ograji.
V	petek, 18. marca, ob 20.50 je Blaž W., star 19 let, iz Rečice ob Savinji vozil v domačem kraju kombinirano vozilo. Zaradi neprimerne hitrosti je trčil v stanovanjsko hišo. Dva dni kasneje paje iz enakega razloga zaneslo na bankino, nato pa z vozišča na cesti med Spodnjo Rečico in Pobrežjem Uroša B..
Posekal in odpeljal 40 kubikov lesa
V	četrtek, 17. marca opoldne, seje na policijski postaji v Mozirju oglasil Niko K. iz Žerjava in povedal, da mu je neznanec v februarju v gozdu v Planini posekal in odpeljal 40 kubikov lesa. Doslej še ni znano, kdo naj bi to bil.
Policijska postaja Žalec
■ ■•»»»•»•■»»»■■»»»■»•»»(■»•tnniit«
Vlom v JEKO
__ V ponedeljek, 14. marca, je bilo vlomljeno v podjetje JEKO v Žalcu. Storilec je vlomil skozi slabo zapito okno, iz prostorov pa odnesel radiokasetofon znamke Philips. Podjetje je oškodovano za 10 tisočakov.
Voznik in sopotniki so bili vztrajni, policisti pa še bolj
Vsredo, 16. marca okoli 1. ure zjutraj, je žalska policijska patrulja v Vrbju ustavila voznika osebnega avtomobila, 23-letnega Matjaža F.. V vozilu so sedeli še sopotniki: 49-letni Karel F., njegova žena in 24-letni Viktor B.. Ker so policisti sumili, daje Matjaž vozil pod vplivom alkohola, so zanj odredili preizkus alkoholiziranosti, ki pa gaje Matjaž odklonil. Še pred koncem postopka je nameraval zapustiti kraj dogajanja, sedel je v vozilo in se nameraval odpeljati. Pri tem pa je med vožnjo vzratno trčil v drugo vozilo.
Zaradi ponovitvene nevarnosti so policisti Matjaža odpeljali v prostore za pridržanje. Vsi ostali sopotniki pa so malo kasneje prišli ponj na Policijsko postajo Žalec in nato v Celje, kjer so zahtevali podatek, kje je Matjaž. Iz Celja je vozilo vozil Viktor. Policisti, ki so ga ustavili, so ugotovili, da vozi brez vozniškega dovoljenja. Zaradi ponovitvene nevarnosti so pridržali tudi njega.
Vožnjoje nadaljeval Karel. Ko gaje v Petrovčah ustavljala žalska policija, ni ustavil. Policisti so mu sledili s prižgano modro lučjo. To je pomagalo. Karel je le ustavil, izstopil in pričel bežati. Policista, ki je tekel za njim, je Karel nameraval kar napasti, vendar gaje policist obvladal in vklenil. Tudi Karla so potem policisti odpeljali na postajo, kjer je alkoskop pokazal, da ni bil povsem trezen.
Zoper vse kršitelje, ki so policistom povzročili kar precej dela, bodo napisali predloge sodniku za prekrške.
Vozilo je dvignilo v zrak
V soboto, 19. marca, seje pripetila hujša prometna nezgoda na magistralni cesti zunaj naselja Šentrupert. Okoli 13. ure je iz Gomilskega proti Šempetru vozil osebni avto 25-letni Peter Dolinšek iz Ločice pri Vranskem. Na ravnem delu ceste je iz neznanega razloga zapeljal na desno, izven vozišča, kjer je vozilo dvignilo v zrak. Ko je vozilo padlo na tla, seje še dvakrat obrnilo, nato pa obstalo na kolesih na travniku. Voznik je v nezgodi utrpel hude telesne poškodbe, njegov sopotnik, 34- letni Ivan Dolinšek iz istega kra- i ja, pa lažje.
«RELAX
POSTANITE VITKI
Policij« ima licscilo
Kako ravnati ob prometni nezgodi? (2)
Tudi v primerih, kadar policisti pridejo na kraj prometne nezgode in jo obravnavajo, zahtevajte od drugega udeleženca njegove podatke, podatke o vozilu, podatke o zavarovalnici in številko zavarovalne police. Te podatke boste potrebovali, ko boste prijavili prometne nezgode pri zavarovalnici, pri kateri imate vozilo zavarovano, saj boste morali izpolniti odškodninski zahtevek ali pa prijavo škodnega primera odgovornosti.
V večini primerov boste pri uveljavljanju povrnitve stroškov na zavarovalnici potrebovali tudi številko spisa, ki so ga napisali policisti na osnovi ugotovitev opravljenega ogleda kraja prometne nezgode. Če boste to potrebovali, je prav, da veste nekatere stvari.
Za pridobitev številke spisa za prometno nezgodo, ki se zgodi na cesti, morate v knjigarni ali kiosku kupiti kolek za upravno takso v višini 40 tolarjev. Koleke prinesete na Policijsko postajo, kjer dežurnemu policistu obrazložite okoliščine prometne nezgode in zaprosite za obrazec prijave prometne nezgode. Posamezne rubrike na obrazcu izpolnite in nato obrazec vrnete
dežurnemu policistu, ki vam bo tudi povedal, kdaj se lahko oglasite po obrazec. Po prejemu izpolnjenega obrazca lahko zahtevate od ustreznega organa (kamor je spis o prometni nezgodi poslan), da vam izroči izvod spisa, če ga potrebujete pri postopku z zavarovalnico.
V primeru, da vam poškodujejo vozilo na parkirnem prostoru in je povzročitelj neznan ali če poškodujete avtomobil sami, je postopek skoraj enak. Razlika je le v tem, da morate kupiti koleke za upravno takso v višini 200 tolarjev, z izpolnjenim obrazcem pa dobite fotokopijo uradnega zaznamka, ki je bil na osnovi ugotovitev napisan na kraju prometne nezgode.
Opozoril bi, da lahko številke posameznih spisov dobite tudi po telefonu, na podlagi teh pa pri ustreznih organih dobite izvod spisa. Glede na to, da obravnavamo kar precejšnje število prometnih nezgod in je v zvezi s tem kar precej dela, prosimo, da upoštevate navodila policistov v zvezi prijav prometnih nezgod, kajti izdelava posameznega spisa o prometni nezgodi ponavadi traja od sedem do deset dni.
■ Adil Huselja
Na hčerki zlomil dve palici
Z nevsakdanjim (k sreči!) dogodkom so se ukvaijali velenjski policisti v ponedeljek proti večeru: s kaznivim dejanjem zanemarjanja mladoletne osebe in surovim ravnanjem.
Ko seje šestnajstletno dekle vrnilo domov, bilo je okoli 18. ure, seje to očetu zdelo prepozno. Najprej je dekle okregal, nato pa pretepel s pasom od hlač. Ker mu to še ni bilo dovolj, je dekle pričel pretepati še s palico, ki jo je na njej zlomil, pa potem segel še po drugi. Ta seje zlomila kar dvakrat.
Do podobnega naj bi v tej družini prišlo že večkrat, vendar mladoletnica tega ni upala prijaviti. Ob tem primeru se pojavlja vprašanje, koliko takšnega in drugačnega nasilja se še skriva za stanovanjskimi zidovi.
HUMI DANES NI TEŽKO
Hitro in zdravo hujšati danes - je odvisno samo od VAS
kokusAi
kApSulE
LADY
GENERALNO ZASTOPNIŠTVO
63250 Rogaška Slatina 063/813-113, 063/723-087, 063/784-218
NApRodAj Tudi V lekARNAk
Nk^isAj'
do 5 kg v 10 dneh
•	odprava celulita
•	zmanjšuje kopičenje maščobe,
sladkorja in holesterola
•	preprečuje delno vpijanje kalorij
•	zmanjšuje občutek lakote
Za hujšanje imamo danes DIET0LINE, nov učinkovit sodoben dietetik, ki naredi vse sam od
sebe DO 5 KG V IO DNEH!
Pika - obrnimo list. Kako je to mogoče ? Preprosto, manj apetita, manj absorbcije, manj kalorij. Tu je rezultat, o katerem ste ves čas sanjali. Pika - obrnimo list.
NAROČILA
JULIJA
067/32-1 51 662 l 0 SEŽANA
MODA
Oven od21.marcado2G.aprita
V Žal ste v preteklosti naredili nekaj stvari čisto z levo roko, zato se nikar ne čudite, če bodo sedaj tudi rezultati levi. Ja, kar nekaj časa vam bo pobralo, da bo spet vse v mejah normale, vendar boste kljub temu izredno dobre volje. Vzeli si boste tudi čas zase, se polepšali in posvečali več časa partnerju. Zdravje se vam bo bistveno izboljšalo.
3tk od 21.aprifa de 20.maja
M Še sami ne boste vedeli, zakaj boste na čisto običajne stvari ^^odreagirali zelo občutljivo. Morda zato, ker vam bodo drugi vztrajno poskušali urejati življenje in to brez vašega soglasja. Malo pomladanske utrujenosti boste čutili, zato boste tudi mnogo bolj dovzetni za prehlade. V petek se boste zabavali!
Dvojčka od 21.maja do 21.jonija
Počasi se vam bodo ži vljenski tokovi pričeli hitreje pretakati po telesu, kar vam bo vrnilo energijo, ki ste jo že pogrešali. Pri delu boste bistveno bolj uspešni in zato tudi v prostem času precej dobre volje. To bo nekoga zbegalo, pa vam še ne bo upal čisto pokazati. Ne trgajte si spanca, še vedno ga potrebujete več, kot ste bili vajeni.
R ak od 22.jonija do 22.jolija
P Q3a je smeh pol zdravja, boste ugotovili v tem tednu. Čeprav ste to že velikokrat slišali, niste verjeli. Še najbolje se boste počutili v samoti, vendar v naravi, ali na vrtu, ali pa pri rekreaciji. Ne dovolite, da vam to vzamejo. S partnerjem bosta namreč imela manjšo krizo, nikakor se ne bosta mogla zbližati.
Lev od 23.jofija do 23xivgosta
A J Zvezde se sedaj že zagotovo postavljajo na vašo stran. Najprej se bo to pokazalo na ljubezenskem področju. S partnerjem bosta našla novo skupno točko, ki je dosedaj ždela nekje v ozadju, ker stajo oba skrivala drug pred drugim. Energijo za vse napore pri delu si boste zato nabirali kar doma. Nedelja bo prinesla veselo novico.
Devica od 24xrv§usta do 23septembra
f [ f)Izčrpani ste in to se vam pozna že na zunaj. Edina prava rešitev bo, da se pričnete imeti radi in poskrbite najprej zase, potem pa še za vse ostale tečnobe okoli vas. Dopust ne bi bil čisto nič odveč, če ne gre, pa bodite pogosteje v naravi. Stanovanje vas namreč še bolj utesnjuje, pa čeprav sta s partnerjem spet v odličnih odnosih.
n.
Tehtnica od24.septembra do23.oktobra
Enolična prehrana in premalo vitaminov se vam lahko v naslednjih dneh maščuje. Tudi vi ste namreč občutljivi na pomladno prebujanje narave, zato ne pretiravajte s kavo, alhokolom in hitrimi, nezdravimi prigrizki. Želeli si boste topline in nežnosti, pa bo žal zaenkrat ostalo le pri željah. Vendar vse ni tako črno, kot se zdi vam.
Škorpijon od 24.oktobra do 22.nevembra
f f I Dolgočasja v naslednjih dneh ne boste prenesli, nenehno boste v gibanju, odvečno energijo pa boste usmerjali v različne stvari. Nobeno pretiravanje pri tem ne bo najboljše; če ne zaradi drugega zato, ker se bodo doma zaostrili pogledi na vaš preživljanje prostega časa. Ker ste mojster sprenevedanja, poskusite tudi s tem. Zdravje bo odlično, žepi pa bolj plitki.
Strelec ed23.nevembrade21.decembra
Načrte delate že dolgo, vse želje, povezane z njimi so že stare, zato je sedaj res že skrajni čas, da tudi resnično ukrepate. Sprememba bo očitna tudi doma, kjer bo najprej vladalo navdušenje, potem pa se bo to sprevrglo v nasprotovanje. Majhna kriza torej, vaše počutje pa bo vseeno krasno.
Kozorog od 22.decembra de 20.janoarja
"Vj^Jzvedeli boste več, kot si boste sploh želeli slišati. Vse bo povezano z vašo prihodnostjo, ki vas čisto rahlo skrbi že nekaj časa. In skoraj vse bo precej črno. Če boste sedaj potegnili prave poteze, lahko temne oblake še pravi čas zaustavite. Le nikar ne mečkajte. Ker boste zelo malo zapravljali, boste celo privarčevali.
Vodnar od 21.janoarja do 2G4ebroarja
^^omlad bo v vas prebudila nostalgijo po starih časih in starih znancih, ki so se vam nehote odtujili zaradi kilometrov, ki vas ločijo. Verjetno se boste odločili za obisk, ki vam bo vlil novih moči in spoznanj. Tudi usodno lahko vpliva na vašo prihodnost, če se vam bodo prebudila stara nova čustva.
R ibi od 21.}ebroarja do 2G.marca
^ Vaše pozitivne zvezde bledijo, zato se ne upirajte toku življenja, ampak se mu prepustite. Zaradi preobčutljivosti in stalnega občutka ogroženosti boste kar nekajkrat preživljali težke trenutke. Če še vedno dvomite v nekatere stvari, se odpravite do tistega, ki bi vam lahko postregel z informacijami. Finance se bodo izboljšale, zdravje pa ne.
Okusna predjed
Šunkina pena
Potrebujemo (za 2 osebi): 35 dag kuhane šunke brez maščobe, 3 liste želatine, 1/2 žlice vinjaka, 2,5 dl sladke smetane, poper, bel kruh
V rezalniku ali mikserju šunko spremenite v popolnoma gladko zmes. Želatino potopite v hladno vodo, odcedite in primešajte vinjak ter malo sladke smetane. Samo toliko segrejte, da se želatina stopi, potem jo primešajte šunki. Na koncu dodajte še čvrsto stepeno sladko smetano in zmas razdelite v dva kalupa. V hladilniku naj se stijuje najmanj dve uri. Tanke kose kruha z modelčki izrežite v poljubne oblike, recimo v obliki srca, jih prepražite in postrezite ob okrašeni peni iz šunke.
Tebemki setveni kolefc^r
24.	Četrtek
Gabrijel
m v zabojčke sejemo ali presajamo paradižnik, jajčevce in papriko; sadimo bob in grah - PLOD
25.	Petek
Minka
m nabiramo korenine gabeza in regrata; škropimo z rastlinskimi škropivi, gnojimo s kompostom in kostno moko - KORENINA
26.	Sobota
Emil
■	nabiramo korenine gabeza in regrata; škropimo in gnojimo -KORENINA
26. Nedelja
Lidija
■	ne sejemo in ne sadimo - POLNA LUNA
28.	Ponedeljek
Bojan
■	sejemo enoletnice in nabiramo cvetoče zdravilne rastline: črni trn, lapuh,glog-CVET
29.Torek
Metod
■	obrezujemo sadno drevje in grmovnice; sejemo solato, zeljevke in dišavnice; sadimo drevje - LIST
30.	Sreda
Branko
■	obrezujemo sadno drevje in grmovnice; sejemo solato in zeljevke; nabiramo liste grenkuljice in kopriv - LIST
Dobra ideja
Oblečeni stoli
So morda vaši stoli že nekoliko (ali pa zelo) stari in nič kaj lepi na pogled? Res, da se lahko to zdi samo vam, ker jih gledate dan na dan, res paje tudi, da lahko z malo volje, ročne spretnosti in okusa iz njih naredite "čisto" nove. Izberite lepo pralno blago, najbolje bombaž ali platno in sešijte preobleke, ki bodo stol popolnoma prekrile in mu vdahnile nekaj novega. S kombinacijo barv in vzrocev lahko močno poživite prostor. Ideja je tudi praktična - ko bodo preobleke umazane, jih preprosto vržete v pralni stroj!
fllOVE MLADOSTNE FRIZURE
Najlepši okras so lepi in negovani lasje. K temu pa seveda sodi tudi to, kako so oblikovani, saj s frizuro nakaiemo tudi naš oseben stil. Letos se v modo močno vračajo resice, ki pa jih nikar ne strižite sami, ampak delo prepustite strokovnjaku. Striženje resic je namreč najpomembnejše pri oblikovanju celotne frizure.
Vse "resaste" frizure delujejo zelo mladostno, najdemo pa jih tako pri čisto kratkih, "ježko-vih", kot srednjih in dolgih la-
kvalitete in vam bo zato lahko svetoval.
Za tiste, ki imate raje ravne linije, paža, ki sega do temena, ali pa že prav dolge lase, in se ne
želite prepustiti škaijam, še majhen nasvet. Letos so zelo modne drobne kitke, ki jih spletete kjerkoli in poljubno število.
V
seh. No, priporočljive so predvsem za tiste, ki si ne barvajo las, saj se narastek pri takšni frizuri zelo hitro vidi. Res paje, da ga lahko tudi spretno skrijemo, če lase počešemo na stran ali jih rahlo dvignemo in natopiramo.
Ne bodite trdno prepričani, da vam resice ne pristajajo. Izbrati morate le pravo frizuro. Če se sami ne morete odločiti, prosite za nasvet vašega frizetja, ki ve, kako goste lase imate, kakšne
Igranje z njimi vam lahko vsak dan spremeni izgled.
Mehčalci perila -da ali ne?
Detergenti lahko povzročijo, da je perilo grobo in trdo. Da bi se temu izognili, uporabljamo mehčalce, ki perilu povrnejo mehkobo. Vendar vsebujejo aktivne sestavine, ki se biološko težko razgrajujejo, optično belilo, dišave, kar pa se tiče fosfatov pa nimajo zakonsko predpisanih mej, ki jih ti lahko vsebujejo.
■	Mehčalce dodajamo zadnji vodi za izpiranje tako pri strojnem kot ročnem pranju. Voda mora biti vroča ali topla. Če ga uporabite, boste perilo lažje zlikali, ker zmanjšuje trenje med tkanino in likalnikom, poleg tega pa preprečujejo nastajanje statične elektrike v umetnih tkaninah.
■	Mehčalci perila impregnirajo tkanino z oljem ali metalom, vsebujejo tudi encime, zato jih ne uporabljajte za plenice ali oblačila, kijih nosijo ljudje z občutljivo kožo.
■	Perilo ostaja vlažno, zato se hitreje umaže, kar pomeni, da ga moramo pogosteje prati.
Hormon večnosti
Eliksir večnosti lahko majde-mo kar v naših možganih. Ime mu je melatonin in je hormon, ki v normalnih okoliščinah uravnava naš ritem spanja.
Profesor Nikola Fabris iz ital-janskega Nacionalnega medicin-
skega inštituta trdi, da melatonin povečuje obrambeno sposobnost organizma proti infekcijam, tumorjem, in da lahko podaljša življenje, ker poveča absorbiranje cinka, ta pa netvralizira proste radikale.
* * ##* * ** * * z		.*# * *. VEZ		* * D N	*l*	***• * K	# * A 2	*■** * *** # 1 P O T .			* * * ***	*** # *
© © © dobro srednje slabo	Oven	8ik	Dvojčka	lak	Lev	klin	Tehtnica	SksrMaa	Strelec	Kozorog	Vodnar	Nt
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
denar	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ilgllis
_

TV SPORED
-
_
-1
*
ČETRTEK, 24. MARCA
PETEK, 25. MARCA
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 1
8.55 Polonca Kovač: Kaj mora sova opraviti spomladi
10.30 Silas, 12. zadnji del nemške nadaljevanke
SLOVENIJA 2
15.00 Kinoteka: Ta negotovi občutek, ameriški film (ČB) 16.25 Strta srca, francoska nadaljevanka, 2/16
17.10 Sova, ponovitev: Popolna tujca, ameriška nanizanka, 2/22 17.40 Streljaj, da ubiješ, angleška nadaljevanka, 3/4 18.35 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.20 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport
20.00 Delfin in človek, poljudnoznanstvena oddaja
21.00 Umetniški večer: Portret Majde Potokar
22.20 Samorastniki, slovenski film
23.45 SP v umetnostnem drsanju (M), posnetek iz Makuharija, Re-porter: Jolanda Bertole OFF 1.15 Videostrani
HRVAŠKA 1
10.05 Šolski program
11.35 Mlakarova ljubezen, oddaja
za otroke 3/6
12.15 Divja roža, serijski film 53/199
12.40 Milostljiva predvsem, humoristična serija 4/6
13.10 Svetle pozornice, ameriški film
14.55 Monofon 16.05 Oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara
19.30 Dnevnik
20.55 Me je kdo iskal, zabavnogla-
sbena oddaja
21.40 Znanost in mi
22.25 Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal
12.00 Videostrani
19.00 Program za otroke: Risana
serija
Teenage mutant ninja turtles 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Celovečerni film: PARADISO Žanr: drama 22.10 Horoskop 22.15 Videostrani do 24.00
ski film
12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila
13.05 Umetniški večer, ponovitev: Portret Majde Potokar 14.25 Samorastniki, slovenski film 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevniki 17.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Forum 20.25 EPP
20.30 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film 22.15 EPP
22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.37 Šport 22.41 TV jutri 22.45 SOVA:
Ko se srca vnamejo, 16. epizoda ameriške nanizanke Dobra fanta, angleška nanizanka, 1/7
Bedenje, novozelandski film 1.30 Videostrani
SLOVENIJA 2
16.25 Neverjetni četrtek, neverjetne zgodbe: Na pomoč, 8. oddaja 17.15 SOVA, ponovitev To je ljubezen, angleška nanizanka, 3/19
17.45 Streljaj, da ubiješ, 4. zadnji del angleške nadaljevanke 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami
19.15 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP
20.10 Večerni gost: Oleg Križanov-skij
21.10 EPP 21.20 Oči kritike
22.20 L. M. Škerjanc: Sonmetni venec, posnetek koncerta 23.50 SP v umetnostnem drsanju, plesi, posnetek iz Makuharija, Re-porter: Jolanda Bertole OFF
I.20	Videostrani
HRVAŠKA 1_
10.05 Šolski program
II.35	Mlakarova ljubezen, serija za otroke 4/6
12.15 Divja roža, serijski film 54/199
12.40 Milostljiva pred vsem, humoristična serija 5/6 13.10 Norost za plavolaskami, ameriški film 16.05 Oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik
20.15 Naj igra tamburica, zabavno-glasbena oddaja
22.05 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 22.40 Slika na sliko 23.45 Zapri mi oči, britanski film
VTV
10.00 Testni sigmal 12.00 Videostrani 18.00 Otroški MIŠ MAŠ kontaktna oddaja (video igre, zanimivi gosti...) 19.00 TV prodaja, EPP 19.10 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles 19.30 Videostrani 19.35 Horoskop 20.05 Celovečerni film: MRTVI NE UMIRAJO Žanr: komedija 21.40 Horoskop 21.45 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 26. MARCA
SLOVENIJA 1
9.35 22. baletno tekmovanje za na- 10.55 Najnežnejša izpoved, franco-grado Lausanne '94, 2. del 10.05 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija, 50/52
10.35 Zelena ura 11.05 Po domače 12.45 Trattoria Trax - kuhanje ob Rossiniju, 3/6
13.00 Poročila 13.05 Studio City, ponovitev 14.30 Videostrani 15.30 Svet poroča 16.05 Osmi dan 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program: Živ2av 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45	Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Žarišče 20.30 EPP
20.35 Neverjetni četrtek, neverjetne zgodbe: Na pomoč, 8. oddaja 21.25 EPP 21.30 Tednik 22.15 EPP 22.42 Šport
22.46	TV jutri 22.50 SOVA:
To je ljubezen, angleška nanizanka, 3/19
Streljaj, da ubiješ, 4. zadnji del angleške nadaljevanke 0.20 Videostrani
13.00 Poročila 13.05 Tednik
13.50 Večerni gost: Oleg Križanov-skij
14.50 Videostrani 15.50 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ponovitev ameriškega filma 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet narave, 10. zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije
18.00 Regionalni program Ljubljana
18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje3x3 19.20 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2. vreme
19.56 Šport
20.00 EPP
20.10 Utrip
20.25 EPP
20.30 Ona + on
21.30 TV poper, satirični kabaret 21.45 Korenine slovenske lipe: romanja od Sv. Višarij do Barbane, 3. oddaja: Stara gora - zastrta Marijina podoba 22.05 EPP
22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.27 Šport 22.42 TV jutri 22.45 SOVA:
Dobra fanta, angleška nanizanka, 2/7
Opravičilo, ameriški film 1.20 Videostrani
SLOVENIJA 2
12.50 Ustavi se, svet, pomisli na otroke, 4. oddaja
13.40 Sova, ponovitev: Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka, 16/25
14.05 Dobra fanta, angleška nanizanka, 1/7
15.00 Športna sobota 15.00 PEP v rokometu - teka: Pivovarna Laško, posnetek iz Santan-derja
16.15 SP v umetnostnem drsanju (Ž), posnetek iz Makuharija, Repor-ter: Jolanda Bertole OFF 17.45 Košarka NBA, Reporter: Žibrat, Vilfan
18.45 Vodne pustolovščine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.15 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP
20.10 Družinska skrivnost, švicarska nadaljevanka, 3/5 21.05 EPP
21.15 Coltrane v Kadilaku, 4. zadnji del angleške dokumentanre serije
21.40 Poglej in zadeni
22.55 Sobotna noč: Zlata doba roc-
k'n'rolla, 1. oddaja: Deja Mušič,
Jan Plestenjak, koncert skupine
U2,1. del
1.55 Videostrani
HRVAŠKA 1
10.35	Oddaja za otroke
12.05	Oddaja resne glasbe
13.55	The Flying Sneaker, film za otroke
15.40	Hišni ljubimci
16.10	Beverly Hills
18.30	Santa Barbara
19.30	Dnevnik
20.15	Štiriletna doba, ameriški film
23.10	Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal
12.00 Videostrani
19.00 Program za otroke: Risana
serija
Teenage mutant ninja turtles
19.25 Videostrani
19.30 Horoskop
20.05 TV prodaja, EPP
20.10 259. VTV magazin
oddaja z informativnimi vsebinami
20.30 Aktualno
oddaja z odprtim koncem
20.45 Horoskop
20.50 Videostrani do 24.00
NEDELJA, 27. MARCA
SLOVENIJA 1
8.40 Živ žav, ponovitev 9.30 Pot v šolo, ponovitev nizozem-nske nanizanke, 5/6 9.55 Sezamova ulica, ameriška nanizanka, 10/13 10.55 Naša pesem '93, 8. oddaja, APZ France Prešeren - Kranj 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Vodne pustolovščine, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije, 17/24 13.00 Poročila 13.005Videostrani 13.20 Sissi, mlada cesarica, francoski film
15.05 Delfin in človek, ponovitev poljudnoznanstvene oddaje
15.55	Še se bomo srečali, angleška nadaljevanka, 3/13 16.50 EP videostrani
17.00 TV dnevniki
17.10 Po domače
18.50 Trattoria trax - kuhanje ob
Rossiniju, 4/6
19.05 Risanka
19.15 Slovenski loto
19.20 TV nocoj
19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.56	Šport 20.00 EPP 20.10 Zrcalo tedna 20.25 EPP
20.30 Nedeljskih 60 21.30 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija, 4/8 22.20 EPP
22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.45 TV jutri 22.50 SOVA:
Sanje v najem, španska nadaljevanka, 1/6
Dobra fanta, angleška nanizanka, 3/7
0.30 Videostrani SLOVENIJA 2
10.30 Videostrani 11.05 Poglej in zadeni 12.20 Udobna vožnja, agnleška nadaljevanka, 1/6
13.15 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper
14.00 Ona + on, ponovitev 15.00 Športna nedelja: 15.00-15.50 SPŠ v crossu, posnetek iz Budimpešte, reporter: Andrej Stare 15.50 SP v umetnostnem drsanju -revija, posnetek iz Makuharija, reporter: Jolanda Bertole 17.50 Intergalos : Formula 1, prenos, reporter: Niko Mihelič 19.18 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Slovenski magazin 20.40 EPP-sejem 20.50 Važno je Imenovati se Er-nest, angleški film 22.25 Mednarodno prvenstvo v ŠRG
22.55 Športni pregled 23.40 Videostrani
PONEDELJEK, 28. MARCA
HRVAŠKA 1
11.35	Peter in čarobno jajce, risani film
12.55	Narodna glasba
14.05	Malavizija
17.05	Great scout and casthouse
thursday, ameriški film
19.30	Dnevnik
20.15	Sedma noč
21.50	Homefront, serijski film
1/42
22.55	Slika na sliki
VTV
10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda
Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja
258.	VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami
Aktualno TV prodaja
GORSKO KOLESARJENJE, kontaktna oddaja
259.	VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami
Aktualno
VIDEO TOP, kontaktna oddaja o
ročk glasbi
Horoskop
Videostrani do 24.00
TOREK, 29. MARCA
SLOVENIJA 1_
11.00 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka, 4/6 11.40 Znanje za znanje, učite se z nami
12.10 Svet narave, 10. zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije
13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 14.20 Videostrani 14.55 Oči kritike, ponovitev
15.55	Videomoda: Christian Dior 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 EP videostrani
17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček: lled 17.25 Zimska tekmovanja, francoska risana serija, 19/26 17.50 Slike iz Sečuana, 4. oddaja: Tradicionalno slikarstvo 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TVigrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj
19.23	EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.56	Šport 20.00 EPP 20.20 Sedma steza 20.30 EPP
20.35 Pravičnost na preizkušn ji 21.15 Omizje 22.30 EPP
22.35 TV dnevnik 3, vreme
22.52	Šport 22.55 TV jutri
22.55	SOVA:
Dobrodošli v svetu Kurta Vonnegu-ta, kanadska nanizanka, 2/3 Dobra fanta, angleška nanizanka, 4/7
0.15 Videostrani SLOVENIJA 2_
13.45 Forum 14.00 TV mernik 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 Obzorja duha 16.15 Sova, ponovitev, Dobra fanta, angleška nanizanka, 2/7 17.10 Sanje v najem, španska nadaljevanka, 1/6
18.00 Dobra fanta, angleška nada-lejvanka, 3/7 18.50 Avtomagazin 19.20 TV nocoj
19.24	EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.56	Šport 20.00 EPP
20.105 C. Herrstrom: Prodajalka rokavic, švedska drama 21.05 EPP-sejem 21.15 Studio City 23.00 Večer jazza v studiu 1 0.00 Videostrani
HRVAŠKA1_
10.05 Šolski program
11.35 Mlakarova ljubezen, oddaja
za otroke
12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Milostljiva pred vsem, humoristična serija
13.10 Harveyeve dženske, ameriški film
18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.15 Arena, športna oddaja 23.00 Slika na sliki
VTV_
10.00 Testni signal
12.00 Videostrani
19.00 Program za otroke: Risana
serija
Teenage mutant ninja turteks
19.25	Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP
20.10 TV PARADA SLOVENSKEGA HUMORJA, ponovitev oddaje
21.53	Horoskop
21.58 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
15.50 Sedma steza 16.10 Pravičnost na preizkušnji 16.50 Ljudje in zemlja 17.20 Sova, ponovitev, Dobrodošli v svetu Kurta Vonneguta, kanadska nanizanka, 2/3 17.50 Dobra fanta, angleška nanizanka, 4/7
18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza 19.20 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP
20.05 Doktor Finlay, škotska nadaljevanka, 4/6 20.55 EPP 21.00 Intervju 22.00 Tobačne vojne, 1. del angleške dokumentarne oddaje 22.30 Videošpon
HRVAŠKA 1
10.00	Šolski program
11.35	Mlakarova ljubezen, serija za otroke
12.15	Divja roža, serijski film
12.40	Pravi igralci, humoristična serija
13.05	Trije mušketirji, ameriški film
18.05	KOlo sreče
18.35	Santa Barbara
19.30	Dnevnik
20.15	Dokumentarna oddaja
23.15	Slika na sliko
VTV
10.00 Testni signal
12.00 Videostrani
19.00 Program za otroke: Risana
serija
Teenage mutant ninja turtles
19.25 Horoskop
19.30 Videostrani
20.05 TV prodaja, EPP
20.10 260. VTV magazin, oddaja z
informativnimi vsebinami
20.30 Športni torek
20.50 Horoskop
20.55 Videostrani do 24.00
SREDA, 30. MARCA
SLOVENIJA 1
10.30 Sezamova ulica, ameriška nanizanka, 10/13 11.30 TV Avtomagazin 12.00 C. Herrstrom: Prodajalka rokavic, švedska drama 13.00 Poročila
13.05 Sobotna noč, ponovitev (Zlata doba rock'n'rolla, 1. oddaja, Deja Mušič, Jan Plestenjak, koncert skupine U2,1. del) 16.05 Videostrani 16.20 Mostovi 16.50 EPŠ videostrani 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program 17.10 Mladi virtuozi: violončelo, 11. zadnja oddaja
17.30 Pot v šolo, 6. zadnji del nizozemske nanizanke 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 ABC ■ ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.56 Šport
20.00 EPP
20.10 Žarišče
20.30 EPP
20.35 Osmi dan
21.20 EPP
21.25 Strta srca, francoska nadaljevanka, 3/16 22.15 EPP
22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.37 Šport 22.41 TV jutri 22.45 SOVA:
Zakonca Fields v Franciji, 1. epizoda angleške nanizanke Dobra fanta, angleška nanizanka, 5/7
0.00 Videostrani
9.40 Tisoč in ena Amerika, španska risana serija, 13/26 10.05 Videošpon 11.05 Iz življenja za življenje 11.35 Coltrane v kadilaku, 4. zadnji del angleške dokumentarne serije
12.00 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija, 4/8 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 14.15 Sejšeli, rajski otoki 15.00 Intervju
16.00 Doktor Finlay, škotska nadaljevanka, 4/6
16.50	EP videostrani 17.00 TV dnevniki
17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
18.00 Regionalni program Ljubljana
18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.20 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.56 Šport 20.00 EPP 20.10 Žarišče
20.30 Film tedna: Severna svetloba, ameriški film (ČB) 22.10 Glasbeni utrinek, Mojstri pevci: Paata Burchuladese, bas Ludmila Ivanova, klavir 22.25 EPP
22.30 TV dnevnik 2, vreme 22.47 Šport
22.51	TV jutri 22.55 SOVA:
Popolna tujca, ameriška nanizanka, 3/22
Dobra fanta, angleška nanizanka, 6/7
0.10 Videostrani
SLOVENIJA 2
15.40 Omizje
16.55 Videomoda: Christian Dior 17.25 Sova, ponovitev, Zakonca Fi-leds v Franciji, 1. epizoda angleške nanizanke
17.55	Dobra fanta, angleška nanizanka, 5/7
18.45 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija, 51/52
19.15 TV nocoj 19.23 EPP
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.56	Šport 20.00 EPP
20.05 Športna sreda 22.20 Svet poroča
HRVAŠKA1
10.00 11.35 12.15 12.40 serija 13.05 16.05 18.05 18.35 19.30 20.15 22.50
VTV
Šolski program Risana serija Divja roža, serijski film Pravi igralci, humoristična
Bal na vodi, ameriški film Ljubezenske zgodbe Kolo sreče Santa Barbara Dnevnik
Dokumentarna oddaja Slika na sliko
10.00 Testni signal
12.00 Videostrani
19.00 Program za otroke: Risana
serija
Teenage mutant ninja turtles 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop glasbi, vodi: Robby Bra-tuša
21.15 TROPSKA VROČICA, nanizanka - 5. del, Tetovirana gospa Pokrovitelj nanizanke: ERA d.d. Velenje
22.05 Horoskop 22.10 Videostrani do 24.00
107,8 MHz
ItAIMll VELEKJK
PETEK, 25. MARCA
TVS 120.30
MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, ameriški film igrajo: Paul Newman, Elizabeto Taylor, Buri Ivens režija: Richard Brooks Bogati plantažni k, ki ga njegovi bližnji imenujejo Veliki očka, praznuje svoj petinšestdeseti rojstni dan. Toda za bliščem slavja in veselja so nagrmadene težave, konflikti in nerazumevanja. Slavljenec ima raka in ure so mu štete. Med njegovimi sorodniki se vnema prepir
za njegovo premoženje. Osrednji filmski lik je sla-vijenčev mlajši sin, ki sije med pijanostjo zlomil nogo. Razjeda ga samopo-milovanje in samoob-toževanje , saj je njegov najboljši prijatelj naredil samomor. Pred usodnim trenutkom mu je celo telefoniral, toda Brick se klicu ni odzval. Iz malodušja in brezvoljnosti ga poskuša iztrgati njegova temepera-mentna soproga Maggie. TVS 1 SOVA_
BEDENJE, novozelandski barvni film
igrajo: Penelope Stevvart,
Frank VVhitten
Film Bedenje je izjemno tenkočuten film o odraščanju 11- letne punčke Toss. ki zgodbo iz odročnega novozelandskega okolja pripoveduje skozi svoje opazovanje, občutenje - bedenje. Dekletce s starši in dedom živi na osamljenem kraju, kjer se preživlja vsak po svoje. V punčkinem življenju se nenadoma zgodita dve nadvse pomembni stvari: oče se nesrečno ubije, prinese ga mlad tujec, ki bo ostal na njihovi domačiji...
SOBOTA, 26. MAREC
TVS 1 SS.20_
Z ZNAMKO OKOLI SVETA, kanadski barvni film igrajo: Lucas Evans, An-thony Rogers, Jill Stanley
Simpatični deček Ralph skupaj s svojim očetom deli navdušenje nad zbiranjem znamk. Oče sije v letih zbirateljstva nabral dragoceno zbirko in nespametni Ralph mu na prigovarjanje zvitega Tommyja Lisjaka izmakne eno najbolj dragocenih znamk. Seveda mu je že hip zatem žal, a znamke ne more dobiti nazaj. Ko izve, da je v daljni Avstraliji
izjemna zbirka, s katero bi se morda očetu lahko odkupil za krajo, se odloči, da bo poskušal priti do nje. Potuje na znamki, pomanjšan s čarobno formulo...
NEDEUA, 27. MAREC
TVS 113.20_
SISSI, MLADA CESARICA, avstralski barvni film igrajo: Romi Schneider, Kari Heniz Bohm
Filmska Sissi je očarljivo, sproščeno mlado bitje s sijočimi očmi, ki obožuje svojega soproga in ki s svojo neposrednostjo vselje zna pridobiti simpatije lju-
di, pa naj bodo to imenitni-ki z dvora ali preprosto ljudstvo. Zato pa ji življenje greni strogi ceremonial, ki ga posebej resno jemlje tašča, nadvojvodinja Sofija in zaradi česar prihaja med njima do večnih nesporazumov. Nič bolje ni, ko se rodi mala princesa. Takrat se Sofija celo odloči, da je Sissi premlada, da bi znala vzgajati otroka, zato ji dojenčka vzamejo. Obupana Sissi pobegne na Bavarsko k staršem, Franc Jožef pride za njo in njuno snidenje predstavlja pravo zmagoslavje ljubezni.
PONEDELJEK, 28.
MARCA
TVS 120.05
PRODAJALKA ROKAVIC, švedska drama
Drama se odvija v veleblagovnici, glavna junakinja pa je prijazna in ustrežljiva prodajalka Agneta, ki dela na ode_za prodajo rokavic. Agneta je vedno nasmejana in se dobro razume tako s svojimi kolegicami kot s strankami. Do prijateljic je zelo zaupljiva in jim rada pove tudi svoje najbolj intimne skrivnosti. Pa je tudi vse res, kar jim pripoveduje?
t.
Rudar:Maribor Branik 1:1 (1:1)
Velenje, Igrišče ob jezeru, gledalcev 2000, sodnik Mitrovie(LJ). Strelca: 1:0 Šoštar (33), 1:1 Ši-mundža (34).
Rudar: Čanič,Javornik, Bala-gič, Oblak, Bulajič, Dolar, Živano-vič, (Vidovič), Pavič, Šošter, Spasojevič, Komar.
Gorenje:Šešir 22:17 (10:6)
Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 500, sodnika Krasna, Vodopivec (Ajdovščina)
Gorenje: Stropnik, Meolic 3, Krejan 6(1), Ocvirk, German 5, Ojsteršek, Khimtchenko 1(1), Rozman 5(2), Tome 1, Lapajne, Cvetko t.
Velenje:Žalec 24:26 (12:5)
Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 200, sodnika Požežnik (Celje), Repenšek (Rečica ob Savinji) Velenje: Lakič, Brelih, Jukič
2,	Topič 3, Petek 1, Krajnc 4, Hrast 1, Stevanovič 9 (4), Ibralič 4(1), Grudnik, Rodič
Žalec: jelen, Šimek, T. Dolar
3,	Golob 1, Šimek, Zver, Kučera 2, Randl, V. Dolar 5( 1), Petek, Vujo-vič 6, Hudej 5.
Savinjska Polzela-.Smelt Olimpija 74:82 (34:34)
Horvat
spet
blestel
Evropske pokalne prvake so na Polzeli sprejeli zares prisrčno. Pred nabito polno dvorano, ki je zmagovalce burno pozdravila, so domači igralci gostom izročili tudi nageljne. V prvem delu so se Sa-vinjčani enakovredno kosali z ekipo, ki je pred tednom osvojila evropski naslov. V lO.minuti so Polzelani vodili z 18:13, gostje pa so izenačili šele v zadnjih sekundah prvega polčasa. Tudi v začetku nadaljevanja so domači vodili, gostje pa so izenačili v 24.minuti na 40:40 in nato z odlično igro Horvata povedli in vodstvo obdržali do konca. Djurišič in Kraljevič sta najboljšemu domačemu strelcu Petranoviču onemogočila, da bi dosegal koše kot na ostalih tekmah, na drugi strani pa je Horvat dosegel kar 44 točk, od tega je osemkrat zadel trojko. Gostje so igrali brez kapetana Hauptmana, domačini pa brez Urbanije.
Savinjska Polzela: Govc 17, Kobale 2, Stavrov 15, Petranovič 17, Rovšnik 1, Stegič 6, Cizej 16. (-er)
Košarkarji šoštanjske Elektre so si s sobotno zmago v Tolminu tudi teoretično zagotovili napredovanje v višji rang tekmovanja. Tudi v Tolminu so dokazali, da so boljši tekmec in njihova zmaga ni bila vprašljiva, čeprav so domačini polčas celo dobili. V nadaljevanju so Šoštanjčani hitro povedli za 10 točk in prednosti niso več izpustili iz rok, najbolje pa so igrali Plešej, Rizman in Mlinšek.
ELEKTRA: Brinovšek, Mrzel 15, Bogataj, Rizman 22,
Nežmah, Lipnik, Tajnik 4, Mlinšek 17, Brešar, Plešej 17 in Mackovšek 4.
V soboto, 26.marca, bodo igralci Elektre v Šoštanju odigrali zadnjo tekmo v tej prvenstveni sezoni. Tekmo z Novim mestom bodo pričeli ob 18.uri, obljubljajo točki, pripravili bodo slovesnost ob napredovanju, z žrebanjem vstopnic pa bodo med gledalce razdelili praktične nagrade.
■ Stane Breznik
Velenje:Žalec 24:22
Na koncu za nohte
Srečanje je bilo za domaČa dekleta nadvse pomembno, saj bi jih nov morebiten poraz povsem pahnil na rob obstanka v beli skupini. Hkrati pa je bil to še derbi začinjen s sosedskim rivalstvom.
Vse to je prispevalo, da sta ekipi v prvih minutah igrali zelo bo-jezljivo in raztreseno, in obe zapravili nekaj napadov. Prvi zadetek na srečanju je dosegla Ste-vanovičeva, ki je bila ob tem srečanju ob izvrstni vratarki Lakičevi gotovo najboljša igralka tega der-bija. Lakičeva je poleg vrste odličnih obramb, zaustavila tudi kar štiri žoge gostij od šestih streljan-ih s sedmih metrov.
Še nekaj minut je bila igra izenačena - do rezultata 3:3 v 9. minuti, nato pa so domače zaigrale kot preurejene in začele polniti gostujočo mrežo. Delno so ji k temu pomagale tudi gostje, ki so razočarale z igro v polčasu, "kriva" za to pa je tudi - kot smo že zapisali Lakičeva, ki so jo Hude-jeva in ostale žalske strelke le stežka premagovale.
Napadi so bili dobro priprav-
ljeni, dokazale so, da jim niso tuji tudi hitri nasprotni napadi in zasluženo so povedle z osmimi zadetki razlike, na odmor pa odšle s prednostjo sedmih. Drugi polčas je znova potrdil, da velenjčanke še niso psihično zrele za odlične tekme, njihovo vodstvo ob zagrizeni igri žalskih deklet je začelo v drugem polčasu kopneti kot spomladanski sneg in v 56. minuti je povsem skopnelo, saj je bil rezultat izenačen 21:21. Za podvig pa gostje na srečo domačih le niso bile dovolj zbrane. Kranjčeva je dosegla lep zadetek in vodstvo 22:21 (dve minuti pred koncem), Petkova, ki je morala zaradi poškodbe roke nekaj minut pred koncem prvega dela igre z igrišča in se proti koncu tekme znova vrnila s stisnjenimi zobmi, je prestreg-la žogo, sledil je hiter nasprotni napad in vodstvo za dva zadetka. Do konca srečanja je bila še minuta in pol, Gostje so s sedmih metrov spet znižale razliko, Ibraličeva pa je z lepim zadetkom potrdila zasluženo zmago domačih.
■ Vos
Vsakemu eno vijolico
V nedeljskem štajerskem der-biju ob velenjskem Jezeru vijolice niso zacvetele v vsej svoji barvitosti. Zmagovalca ni bilo, saj se je srečanje končalo neodločeno z 1:1. Kljub temu, da sta si nasprotnika razdelila vsak po eno vijolico, je bila domača bolj žlahtna, saj je točka proti tako izkušenemu nasprotniku skoraj enaka zmagi.
Zelo dobre igre zeleno-črnih v spomladanskem delu prvenstva so privabile ob igrišče rekordno število gledalcev v tem prvenstvu in nova Rudarjeva tribuna je bila premajhna, da bi vsi udobno spremljali srečanje.
Trener Borut Jarc je ekipo izredno dobro taktično pripravil, malce navdiha pa so Velenjčanom za dobro igro gotovo dodali tudi velenjski godbeniki z igranjem koračnic pred začetkom tekme. V prve pol ure gostje z igro niso potrdili svojega mednarodnega slovesa. Domači branilci so uspešno zadrževali njihove nevarne strelce
Djurovskega, Bozga in Šimundžo. Gostje so šele v 25.minuti nekoliko resneje zapretili domačemu vratarju Caniču, vratar vijoličastih Dabanovič paje bil že v 17.minuti na trnih, saj je Komarjevo žogo, streljano s kakšnih 17 metrov komajda potisnil v kot. V še boljšem položaju je bil Komar v 27.minuti, ko je streljal s približno 13 metrov in tudi tej žogi je Dabanovič preprečil let v mrežo. V 33. minuti pa so bili gledalci v zraku. Po hitri akciji Velenjčanov je žogo dobil Spasojevič, preigraval pred kazenskim prostorom, potisnil žogo Šoštarju, ta pa z natančnim strelom mimo nemočnega vratarja gostov v mrežo. Preveliko veselje včasih tudi škoduje. Gledalci so bili še vedno na nogah, ko je bila žoga znova v mreži, tokrat v domači. To je bil tudi že končni izid. V drugem polčasu so Velenjčani prepustili pobudo gostom, vendar samo do roba svojega kazenskega prostora. Zaslu-
ženo so domači osvojili debelo točko in za dobro igro jim gledalci gotovo ne bodo ostali dolžni. Rudarji že čez 14 dni pričakujejo nov rekorden obisk tega prvenstva, saj bodo tedaj prišli v Velenje igralci državnega prvaka SCT Olimpije, vmes pa bodo morali igralci Rudarja še ob morje h Kopru, ki mu za zdaj ne gre dobro. Velenjčani napovedujejo tudi v Kopru dobro igro. Seveda so vsi igralci prispevali svoj delež k nedeljskemu zadovoljstvu. Vseeno si nekaj besed posebej zasluži Samir Balagič. Nedeljska igra je bila njegova najboljša, od kar se je preselil v Velenje. Veliko mariborsko okrepitev v tem prvenstvu Milka Djurovskega je vseh 90 minut spremljal kot senca in mu takorekoč ni dal dihati. Posebna žirija ga je izbrala za najboljšega igralca tekme, domov pa se je vrnil z lepo uro na roki, darilom velenjskega urarja Tamšeta.
■ vos
fsP v krosu I v Budimpešti
i Jolanda	i
| in Izudin	|
| med elito	j
V soboto, 26.marca, bo v	■ Budimpešti svetovno prven-
I stvo v krosu. Slovensko re-	I
| prezentanco bodo sestavljali	|
■	Izudin Hrapič (AK Velenje),	■ J Roman Kejžar (ŽAK Ljub-
I ljana), Stane Rozman (AD	I
| Kladivar), Mirko Vindiš (AK	|
■	Ptuj), Marjan Krempl (AK	■ J Slovenska Bistrica) pri moš-	J I kih ter Helena Javornik (AD	I | TAM Maribor) in Jolanda	|
■	Steblovnik (AK Velenje).	■ ' Reprezentanco bosta sprem-	J I ljala tudi trenerja Tomo Po-	I I petru iz Velenja in Borut	|
■	Podgornik iz Maribora. Za-	■ ' želimo Jolandi in Izudinu,	' I premočnima zmagovalcema	I I letošnjega državnega prven-	|
■	stva, dobre dosežke tudi v	■ ' svetovnem merilu.
Gorenje:Šešir 22:17 (10:6)
tiiiaictiiicaiiiiaiii
Nekoliko so predahnili
Domači rokometaši v srečanju z zadnjim Šeširjem niso tako blesteli, kot v nekaterih prejšnjih krogih, ko so tekme odločali v svojo korist tudi z dvoštevilčnimi izidi. Poznala se je odsotnost kapetana in reprezentanta Boruta Plaskana, ki še vedno čuti bolečine v desni rami po poškodbi na tekmi z Andor Jadranom, znova pa se je vrnil Drago Ocvirk, ki pa soigralcem ni mogel veliko pomagati, saj po poškodbi še ni povsem pripravljen za trde prvenstvene tekme. Gostje so presenetili z dobro igro, kot da so hoteli gledalce prepričati, da so jeseni zasluženo zmagali proti istemu nasprotniku v svoji dvorani. Igralci Gorenja so se morali za zmago kar precej potruditi. Rezultat bi bil gotovo ugodnejši za Škofjeločane, če ne bi vratar Lapajne znova izvrstno branil. Velenjčani so bili dobri v
obrambi, kjer sta ob Lapajnetu še posebej blestela Ojsteršek in Khimtchenko, ki v glavnem igrata pred svojim vratarjem, v napadu pa se nikakor niso mogli re-zultatsko odlepiti. To jim je začelo uspevati šele po 23.minuti (v tej minuti je bil rezultat zadnjič izenačen na 6:6), takoj na začetku drugega dela igre so vodstvo le povišali na 5 zadetkov, vendar se gostje še niso predali. Še naprej so igrali zelo zavzeto in 10 minut pred koncem tekme so se domačim približali le na 2 zadetka. Z dvema sijajnima streloma s krila pa je German vendarle pomiril že malce načete živce gledalcev.
Zdi se, da so igralci Gorenja malce predahnili pred sobotnim gostovanjem v Celju, oziroma pred končnico prvenstva, ki bo odločala o nastopu v Evropi.
■ vos
Tolmin:Elektra 68:79 (36:34)
V soboto slavje ob napredovanju
Štajerska pivovarna:l
tlillSIIIIKKK
Uspešni v
Šmarski nogometaši nadaljujejo z dobro igro in so se ob zmagi doma tudi z drugega gostovanja v prvih treh pomladanskih krogih vrnili neporaženi. Začetek mariborskega srečanja je pripadel domačinom, ki so pričeli izredno napadalno. Borijo se namreč za obstanek v ligi, vendar je bila obramba ERE Šmartno vedno na mestu. Enkrat je izredno posredoval vratar Horvat, drugič pa je goste rešila prečka. Po 20.minuti so Šmarčani vzpostavili ravnotežje na igrišču, lepo priliko v tem
ERA Šmartno 0:0
prvenstvu
obdobju paje zapravil Žurej.
V drugem polčasu so nogometaši obeh moštev igrali v glavnem na sredini igrišča, najlepšo priložnost so imeli domačini, na srečo gostov pa je Omeragič izbil žogo iz praznih vrat. V zadnjih desetih minutah so Šmarčani silovito pritisnili, domačini pa so se dobro branili, tekma se je končala brez zadetkov, s takim izidom pa so bili na koncu zadovoljni oboji. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala enajsterica Slavije iz Vevč.
Igralci ERE pa uspešno nasto-
in pokalu
pajo tudi v tekmovanju za pokal slovenske nogometne zveze. S 6:5 so po streljanju enajstmetrovk premagali Unior iz Zreč, za tewm pa še Žalec z 2:1. Tako so se uvrstili med štiri najboljše ekipe na območju MNZ Celje, polfinalne tekme pa bodo na sporedu aprila.
ERA ŠMARTNO: Hrovat, Jelen (Podgoršek), Maglica, Grobelšek, Irman, Omeragič, Mašič, Fajdiga, Delameja, Druš-kovič, Žurej (Pukmeister).
■ Janko Goričnik
Bodo "rudarji" presenečenje pomladi?
Šoštanjski nogometaši želijo proti vrhu lestvice
čim boljši izid in se tako približati vrhu lestvice, jesenski del so končali na četrtem mestu z 10 točkami, pred njimi pa so bili Šentjur (15), Unior (12) in Ljubno (11).
Nogometaši Elkroja so iz lige izstopili, višje cilje pa imajo kljub
denarnim zagatam igralci Ljubne-ga, ki bi radi vsaj zadržali tretje mesto po jesenskem delu, v prvem krogu pa bodo na Ljubnem gostili ekipo Laškega, ki je jesenski del sklenila na predzadnjem mestu.
■ Luka Kostreš
NK Usnjar
lllllllt
Za uvod v Zreče
V soboto bodo pomladanski del prvenstva pričeli tudi v medobčinski nogometni ligi na ■odročju MNZ Celje. Nogometaši aštanjskega Usnjarja bodo v l vem kolu gostovali na vročem terenu v Zrečah, kjer bodo z domačim Uniorjem skušali iztržiti
t.

ŠPORT iN REKREACIJA
-
Ajda Valcl
T Plavanje
Mladi velenjski plavalci in plavalke so v svojem bazenu torej potrdili, da so izjemno nadarjeni in veliko obetajo. Skupno 13 kolajn vsekakor ni mačji kašelj, pravi podvig pa je uspel Ajdi Valcl pri kade-tinjah, ki soji okrog vratu obesili 6 odličij, od tega kar štiri zlate, pa še po eno srebrno in bronasto. Briljantno bi lahko dejali, kaj pa pravi Ajda?
"Ja, res je to lep uspeh, saj sem osvojila kolajne v
vseh šestih disciplinah, v katerih sem nastopila. Najbrž je to res moj največji uspeh doslej. Na vseh tekmovanjih sicer osvojim približno toliko odličij, vendar še nikoli ni bilo toliko zlatih. Moaram reči, da je pri fantih konkurenca hujša, vendar se za tak uspeh vseeno moraš potruditi."
Kdo pa je pravzaprav Ajda Valcl?
"Predvsem imam zelo rada plavanje, resnično uživam, čeprav so treningi nekaj hudega, vendar se nikoli ne bi odločila za kak drug šport. Ob plavanju se ne ukvarjam z nobenim, moj konjieček je igranje klavirja. Treniram vsak dan, preplavam od 4 do 5 kilometrov dnevno, trikrat na teden plavam tudi po dvakrat, torej še pred šolo. Obiskujem OS Antona Aškerca, gre mi odlično, mojih uspehov pa se veselijo tudi v šoli."
Plavanje družinski šport, odlično plava tudi brat Andraž, "krivec" za vse pa je oče. Je tako?
"Ja, oče je bil že sam plavalec, potem je postal trener in trenira tudi naju z bratom. Moje želje segajo daleč, letos me čaka še veliko tekmovanj, vsakoletni vrhunec pa je seveda letno državno prvenstvo. Prihodnje leto bom že mladinka, konkurenca bo veliko močnejša in takšen uspeh bo težko ponoviti."
Ajda torej počitka skoraj ne pozna, ob naši čestitki pa naj velja tudi želja po novih uspehih med mladinkami.
■ vos
RK Gorenje
Uspehi mlajših selekcij
Mlajši pionirji RK Gorenje pod vodstvom Iva Gaguliča so se po treh območnih turnirjih uvrstili v polfinale državnega prvenstva, čeprav so na zadnjem v Slovenj gradcu z domačini igrali neodločeno 12:12 in izgubili s Pivovarno Laško z 8:18.
Starejše pionirje vodi Ivan Vajdl, skupaj pa so na polfinalnem turnirju v Rdeči dvorani v soboto prepričljivo zmagali. Sevnico so premagali z 21:11 in Veliko Nedeljo s 26:8 in se uvrstili na finalni turnir. Ta bo v soboto v Celju, ob Velenjčanih pa bodo nastopile še ekipe Slovana, Ajdovščine in domače Pivovarne Laško.
V soboto je bil v velenjski Rdeči dvorani še zadnji turnir finalne skupine zimske lige za kadete. Kadeti Gorenja so premagali ekipo Rudarja s 16:15 in ekipo Slovana z 19:17 ter za Ribnico zasedli drugo mesto v ligi.
Kadeti Gorenja so nastopili tudi na velikem turniiju v Celovcu. Igarali so odlično, visoko premagali štiri ekipe, z vrstniki domačega kluba KAC igrali neodločeno, zaradi slabše razlike v zadetkih pa nato za domačini osvojili drugo mesto.
Odbojka
■ I i > S I
Slabo v končnici
V prvi moški in ženski državni ligi že igrajo končnico letošnjega državnega prvenstva, kjer pa ekipi z našega področja nimata uspeha. Odbojkarji Topolšice so v tekmi za uvrstitev od 5.do lO.mesta doma gladko izgubili srečanje z Žirovnico. V prvem nizu so sicer povedli že z 9:2 in ga na to izgubili na 13, ostala dva pa na 7. Odbojkarice ekipe Gornji grad Brokat pa so v tekmi za uvrstitev od l.do 4,mesta na Gomilskem še drugič izgubile s koprskim Cimosom z 0:3.
Strelski šport
Strelska družina Mrož je izvedla občinsko strelsko prvenstvo nacionalnega programa, na katerem so nastopili strelci vseh kategorij. Pri članih je ekipno zmagala ekaipa Mroža z 990 krogi (Šterman 323, Trebše 321, Žučko 346) pred sekcijo invalidov pri velenjskem društvu upokojencev (832). V posamični konkurenci je bil najboljši Žučko s 346 krogi, za njim pa so se uvrstili Šterman 323, Trebše 321, Rek 320, Orlačnik 301 itd. Ekipne zmagovalke so članice sekcije invalidov s 748 krogi, pri posameznicah paje zmagala Krista Jehart (257) pred Marico Mogilnic-ki in Ane Mari Melanšek.
Pri mlajših mladincih je ekaipa Mroža nastreljala 514 krogov, med posamezniki paje prepričljivo zmagal Vrečar s 179 krogi, za njim pa so se uvrstili Mrkoja (172), Sotler (171) Mihelak (164) in Gačič (161). Mlajše mladinke Mroža so ekipno nas-treljale 371 krogov, posamično paje zmagala Daliborka Lekič (144), za njo pa sta se uvrstili Almira Durakovič (115) in Katarina Šafarič (112). Vsi omenjeni so izpolnili norme za nastop na regijskem prvenstvu, ki bo v aprilu.
■ Franjo Žučko
Invalidski šport
• ••»■•■••K««
V tretjem krogu državnega prvenstva v sedeči odbojki, ki so ga izvedli v soboto na OŠ Bratov Mravljak v Velenju, je velenjska ekipa premagala Kamnik z 2:1 in nato izgubila z ekipo Samorastniki z Raven na Koroškem z 0:2. S to zmago seje velenjska ekipa zelo približala uvrstitvi v končnico prvenstva, v 4.krogu pa bo v soboto gostovala v Kamniku.
■ Andrej Samec
Šahovske novice
I»I»»»18»Iii»
V	soboto, 19. marca, je bilo v Šmarjah pri Jelšah regijsko prvenstvo za osnovne šole. Odlično so se odrezale učenke osnovne šole iz Raven pri Šoštanju, ki so vse dvoboje dobile in tako prepričljivo osvojile prvo mesto, s tem pa so se uvrstile na državno prvenstvo, ki bo sredi aprila. Njihovi vrstniki iz osnovne šole Karel Destovnik Kajuh so osvojili tretje mesto.
V	skupini starejši dečki so učenci osnovne šole Anton Aškerc osvojili drugo mesto, njihove vrstnice iz osnovne šole Biba Roeck pa so bile tretje.
■ Andrej Novak
Ajda štirikratna prvakinja
Zadnje tri dni prejšnjega tedna je bilo v Velenju zimsko državno prvenstvo za kadete in mladince. Plavalni klub Velenje je poskrbel za odlično organizacijo prvenstva, njegove barve paje zastopalo 15 plavalk in plavalcev. Na prvenstvu je nastopilo 190 plavalcev iz 14 slovenskih klubov. Žal naše mesto nima dovolj prenočitvenih zmogljivosti, zato so morali tekmovalci nekaj klubov prenočevati izven Velenja. Plavalci so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov, dva državna rekorda pa je prispeval Goran Jurak iz celjskega Neptuna in sicer na 50 in 100 metrov prosto, novi znamki pa sta 23,76 in 51,90. Ponovno so se izkazali domači plavalci, saj so skupno osvojili 13 medalj: 4 zlate, 4 srebrne
in 5 bronastih. Najboljša je bila Ajda Valcl, ki je bila s 4 zlatimi medaljami najuspešnejša plavalka v kadetski kategoriji. Medalje so osvojili še Špela Bukovec v mladinski ter Andraž Valcl in štafeta 4 x 200 metrov prosto v kadetski kategoriji, zanjo pa so plavali Andraž Valcl, Sašo Dobelšek, Jure Primožič in Mario Petras.
Rezultati velenjskih plavalcev, ki so se uvrstili v finale: kadeti - 50 m prosto: 6.Petras 27,04; 400 m prosto: 3.Valcl 4:23,85; 100 m hrbtno: 6.Valcl 1:07,52; štafeta 4 x 200 m prosto: 3.Velenje 8:40,88; 200 m hrbtno: 3.Valcl 2:20,08; 100 m delfin:
3.Valcl	1:03,79: štafeta 4 x 100 m prosto: 4.Velenje 3:57,87 (Valcl, Doblšek, Primožič, Petras); 200 m prsno:
4.Doblšek	2:40,o9; 200 m delfin:
2.Valcl 2:20,77; štafeta 4 x 100 m mešano: 4.Velenje (Valcl, Doblšek, Majhen, Petras); kadetinje - 400 m prosto: 3.Valcl 4:43,44; 100 m prsno: 4.Udovičič 1.22,07; 100 m hrbtno: 1 .Valcl 1:08,71; 200 m mešano: 1 .Valcl 2:35,67; 200 m prosto: 2.Valcl 2:14,25; 100 m delfin: 6.Udovičič 1:18,64; 100 m prosto: 1.Valcl 1:01,61; 200 m prsno: 4.Udovičič 2:56,76; mladinci -100 m hrbtno: 4.Fricelj 1:04,15; 200 m hrbtno: 5.Fricelj 2:18,69; 100 m delfin: 6.Stopar 1:04,84; mladinke - 400 m prosto: 2.Bukovec 4:43,92; 200 m prosto: 4.Bukovec 2:16,97; 100 m delfin: 4.Bukovec 1:09,89; 800 m prosto: 4.Bukovec 9:50,81; 200 m delfin: 2.Bukovec 2:30,93.
Vsem plavalcem in trenerju Rajmundu Valcl u za dosežene rezultate veljajo iskrene čestitke.
■ Marko Primožič
Karate
ss » * m »
Pejkunovič tretjič prvak
V	Ljubljani so izvedli državno člansko prvenstvo v karateju, v športni dvorani na Kodeljevem pa so ljubitelji tega športa videli veliko vrhunskih in športnih bojev. Želja vsakega tekmovalca je seveda uvrstitev v državno reprezentanco, kar posebej dobro uspeva že vrsto let enemu vodilnih slovenskih karateistov Petru Pej-kunoviču. V Ljubljani je že tretjič zapored osvojil naslov državnega prvaka v srednji kategoriji in s tem ohranil status kategoriziranega športnika. Ostali velenjski tekmovalci niso imeli posebne sreče.
_____________■ Dušan Borovnik
Dviganje uteži
m m m m m a a m m * m
Premalo so dvignili
V	Velenju je bil prvi turnir za ekipno državno prvenstvo v dviganju uteži. Nastopile so štiri ekipe, velenjski dvigalci pa tokrat niso bili posebej uspešni, saj so za Olimpijo, Celjem in Domžalami osvojili četrto mesto. Nastopili so Rajko in Andrej Jerenec, Zep, Srnovršnik in Vanovšek.
___■ Jože Zaluberšek
Tenis
■ «1 • K
Stapovsky odličen
Mladi igralci in igralke ŠTK Velenje so pretekli konec tedna nastopili na vrsti turnirjev in zabeležili lepe uspehe. Najprej seje izkazala Alma Memič v kategoriji do 14 let. Na turnirju v Portorožu je šele v polfinalu klonila proti Katarini Sre-botnik, ki sedaj nastopa za velenjski klub AS. Svoj doslej največji uspeh je dosegel Zlatko Stapovsky, kije zmagal na turnirju v Kranju v kategoriji do 16 let. V finalu je s 6:1 in 6:1 premagal Šantla iz Maribora, ta paje v polfinalu izločil Mateja Črešnika s 6:4, 4:6 in 6:3. V Ljubljani je bilo dvoransko državno prvenstvo, na katerem so razen Mulejeve nastopile vse najboljše slovenske igralke, med njimi tudi Radanovičeva in Bibiankova. Radanovičeva je v l.kolu gladko zmagala, v drugem paje klonila proti prvi nosilki Križanovi. Bibiankova je bila dalj časa odsotna z igrišč zaradi bolezni, kljub temu pa je v l.kolu presenetljivo zmagala, v drugem pa izgubila s kasnejšo polfinalistko Rampretovo. _______M Alojz Benetek
Squash
V soboto odločitev
Napačen je bil podatek, da bo v soboto v Rdeči dvorani turnir za slovensko jakostno lestvico. Prestavili so ga namreč v Mengeš, zaradi tega pa velenjski igralci na njem niso nastopili. Ta čas so izkoristili za skupni trening, saj zlasti dekleta v soboto v Bevčah čaka najtežja tekma v sezoni. V tem kolu se bosta namreč moška in ženska ekipa srečali z ekipama Squashlanda iz Ljubljane, ki sta obe trdno na vrhu lestvice. Velenjske igralke za Ljubljančankami zaostajajo za vsega dve točki, z morebitno sobotno zmago pa bi imele naslov prvakinj praktično že v žepu.
Najboljša velenjska igralka Petra Vihar bo v torek kot edina slovenska igralka odpotovala v italijanski Bolzano, kjer bo nastopila na evropskem prvenstvu za igralke do 19 let, še pred tem paje 14-letna Petra v Avstriji podpisala pogodbo s firmo Oliver, ki ji bo v naslednjem pomagala pri njenem nadaljnjem napredku.
■ B.J.
i foto:vos
Matjaž Jemec -predsednik PZ Slovenije:
"Moram reči, da sem z dogodki teh dni v velenjskem bazenu nadvse zadovoljen. Dva razloga sta za to zadovoljstvo. V tej sezoni smo zelo težko dobivali organizatorje za prvenstva, zato se moram zahvaliti velenjskim plavalnim delavcem za vse kar so pripravili na tem objektu, velja jim zahvala za odlično organizacijo in upam, da se bomo še srečali na kakšnih drugih prvenstvih. Drugo zadovoljstvo mi pomenijo množična udeležba in dva državna rekorda. V tem času smo lahko izjemno zadovoljni z dosežki naših mladih plavalcev, saj se oblikujejo skupine odličnih plavalcev in plavalk, kar nam daje upanje za naprej. Prav množična udeležba nam vliva upanje, da bo slovensko plavanje še boljše. Z optimizmom zrem v bodoča tekmovanja. Zlasti mislim na evropsko mladinsko prvenstvo v Padovi, kamor bomo poleg Alenke Kejžar poslali še skupino mladih in obetavnih plavalcev in plavalk." g yq9
FO HRIBIH IN001M
Izlet za nedeljsko popoldne
Veliko nas je planincev, posameznikov in družin, ki si ob ko'n-cu tedna iz takšnih ali drugačnih razlogov ne moremo privoščiti celodnevnega izleta v naravo ali planine. Časa po sobotnem ali nedeljskem kosilu pa tudi ne želimo preždeti pred televizorjem. Planinska točka oziroma koča, ki vam jo želimo danes predstaviti, je kot nalašč za popoldanske izlete. Oddaljenost ni prevelika, tudi hoje je ravno toliko, da si prezračimo pljuča. Zahtevnost poti in višina pa je tolikšna, da bomo imeli občutek, da smo bili nekje višje. Izhodiščna točka tega izleta so Griže oziroma Migoj-nice, naselje, ki leži le nekaj kilometrov južno od Žalca. Če smo z avtomobilom, ga lahko pustimo pred pošto na desni strani, ko pridemo v naselje. Knafeljčeva markacija in napis na drevesu preko ceste nam pokažeta pravo pot. Nekoliko moramo paziti pri hišni št. Migojnice 55, kjer zavijemo desno po asfaltu, le-tega je skupaj s cesto konec po desetih minutah zmerne hoje. Smerna tabla na mogočnem borovcu nam še enkrat pokaže pravo smer. Pot se nekaj časa vijuga med mladimi smrekami, potem pa preide v bukov gozd in se prične precej strmo vzpenjati. Po nekako 30. minutah smo pri brunarici, na kateri je pritrjena kovinska škatla z žigom 25. - predzadnje kontrolne točke Savinjske planinske poti. Kmalu za tem pridemo na strmo jaso, kjer na višini 584 metrov stoji ena izmed najbolj priljubljenih planinskih postojank, Koča na Bukovici. Samo lani so zabeležili nad 7000 obiskov, letos že več kot 1500. Kočo smo zgradili žalski planinci, in jo tudi upravljajo. Kljub temu, da spada med manjše, ima vse kar takšen objekt mora imeti: velik gostinski prostor s 50 sedeži, v sobah in na skupnih ležiščih pa lahko prenoči okrog 30 planincev. Prostore ogrevajo s pečmi, imajo tudi vodo in elektriko. Izpred koče se nam odpira pogled na Gozdnik in Kamnik, pod nami pa leži nekoč rudarsko naselje Zabukovica. Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za vse podrobneše informacije lahko pokličemo predsednika PD Žalec, Naneza Megliča, (tel. 711-518) in to v popoldanskem času.
Pa prijetno pot!
■ M. H.
Alpsko smučanje
DlSIIIIIIliil
Konec sezone tudi za Mirana
S pomladjo so sklenjena tudi najpomembnejša smučarska tekmovanja v letošnji tekmovalni sezoni. Miran Ravter je v minulih dneh nastopil na nekaj tekmah za FIS točke. Najprej je bil na veleslalomu v Avstriji po prvem teku odličen peti, v drugem pa je izpadel. Za tem je na prvem veleslalomu na Voglu tudi izpadel, na drugem pa je bil šesti.
■ B.J.

* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Irena Vrčkovnik je mamica
V ospredju je mali Žan
Ena najuspešnejših slovenskih popevkaric, Irena Vrčkovnik, je konec januarja postala mamica. Mali Žan je postal središče njenega življenja.
Obiskali smo jo te dni, dopoldne, po neprespani noči. Na Ire-ninih očeh je bilo to opaziti, a je bila veeno dobre volje in seje ljubeče sklanjala nad malim sinkom, kije dremuckal in se ni dal motiti. Poldrugi mesec je že star, roke mamice, očka, starih staršev in mnogih obiskovalcev pa že prav dobro pozna.
Najbolje se počuti in takoj zaspi, kadar je v hiši posebej gla-
sno. Tako so ga uspavali že mnogi mamicini in očkovi prijatelji, ki so prišli njemu v čast in seveda v čast novopečenih staršev igrat v Vrčkovnikovo hišo. Glas svoje mamice pa seveda že prav dobro pozna. Bilje pač edini, ki mu je Irena prepevala zadnji mesec.
Irena je ostala takšna, kot jo poznamo. Vesela, živahna, zgovorna. Govori pa predvsem o Zanu. K njemu se nenehno vrača, tudi ko jo vprašaš, kakšna bo njena nadaljnja glasbena pot. Obotavlja se, se ozira k sinku..."saj sem že nastopala, na maturantskem plesu v Celju, pa je bilo zelo težko. Za nekaj časa
Vse od konca januarja Je Irena prepevala samo svojemu malemu Žanu, ki Je obkrožen s kupom medvedkov
takšnih celovečernih nastopov ne bom sprejemala. Seveda pa bom še nastopala, za kakšno urico se bom že odtrgala od sina in ga prepustila v varstvo svoji mami."
Irena se bo že v kratkem, 5.
aprila, vrnila med velenjske ra-dijce, kjer bo spet vodila oddajo Pa zapojmo eno po slovensko.
M (mz, fotosv)
DEŽURSTVA
Občina Velenje
Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih).
Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki:
Četrtek, 24. marca - dopoldan dr. Zuber, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Grošelj in dr. Friškovec Petek, 25. marca - dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. V.Renko in dr. Kozorog
Soboto, 26. marca in nedeljo, 27. marca - dr. O.Renko,* dr. Urbane, dr. Pirtovšek
Ponedeljek, 28. marca - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr.
Gašper, nočni dr. Lazar in dr. Slavič
Zobozdravstvo:
V soboto, 26. marca in nedeljo, 27. marca - dr. Zora Pavlovič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 25. marca do 1. aprila - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, tel.: 0609/618-117.
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 27. marca - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 0609/616-978 ali 831-219.
Od 28. marca do 3. aprila - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-410.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje:
Smrti:
Mihael Jelenko, roj. 1923, Loška gora št. 31; Marija Rojšek, roj. 1910, Celje, Ljubljanska c.št. 28; Martin Doler, roj. 1917, Zavrh pri Galiciji št. 7; Frančiška Barle, roj. 1907, Velenje, C. Borisa Kraigherja št. 6/c; Alojzij Mirt, roj. 1925, Šoštanj, Cankarjeva c.št. 10.
Občina Žalec:
Smrti:
Jožefa Čmak, stara 74 let, upokojenka, Polzela št. 46; Franc Gril, star 89 let, upokojenec, Griže št. 94.
Občina Mozirje:
■ ■■miiiiiiitoii
Smrti:
Janez Hudej, 1923, Lepa Njiva 18; Ludvik Klinar, 1938, Dol Suha 12.
Tedensko poročilo o meritvah
V tednu od 14.3. do 20.3.1994 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust..zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh:
14.3. 15.3. 16.3. 18.3. 19.3. 20.3.
AMP Graška gora AMP Graška gora AMP Graška gora AMP Graška gora AMP Graška gora AMP Graška gora
160mikro-g/m3 330 220 120 230 160
SEKRETARIAT ZA OKOUE IN PROSTOR
i\inc	IKIINC	riNC
		
DOM KULTURE VELENJE

Spoznajte OSKARJEVCA, bodite med prvimi, ki ste videli izjemen film SCHINDLER-JEV SEZNAM (Schindler's list), dramo, ki jo je podpisal neverjetni Steven Spielberg!!! V soboto, 26.3. ob 22. uri Vloge: Liam Neeson, Ben Kingsley, Ralph Fiennes Dolžina filma: 185 minut Cena vstopnice: 500 SIT 7 OSKARJEV! 12 NOMINACIJ ZA OSKARJA!
POPOLN SVET (A PER-FECT WORLD) - akcijska drama.
Vloge: Kevin Costner, Clint Eastvvood Režija: Clint Eastwood Sobota, 26.3. ob 19.30 uri Nedelja, 27.3. ob 17. uri Ponedeljek,. 28.3. ob 20. uri
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 26.3. ob 18. uri POPOLN SVET - akcijska drama.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
siiitsi)
Nedelja, 27.3. ob 20. uri POPOLN SVET - Kevin Costner - pobegli kaznjenec in Clint Eastvvood, njegov zasledovalec ter mali fantič kot talec pobeglemu...
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o.
RAZPIS LICITACIJE ZA ODPRODAJO OSNOVNEGA SREDSTVA
R0V0K0PAČ - NAKLADAČ tip KRAMER 615
-	Izklicna cena OS znaša 1.560.000 SIT, /stroj je dobro ohranjen in v brezhibnem
stanju/
-	Licitacija bo izvedena na lokaciji KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE, Koroška 37 / b, dne 30. 03. 94 od 12. do 14. ure - ogled stroja je možen vsak delovni dan od 10. do 12. ure
Vse dodatne informacije lahko dobite na telefon 063 854 - 321 pri gospodu DANIČIČ Luku od 10.00 do12.ure. Interesenti morajo vplačati 10 % varščino od izklicne cene v blagajni Komunalnega podjetja Velenje, Koroška 37/ b. V izklicni ceni ni vračunan davek, katerega plača kupec.
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 24.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 29.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 30.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje.
Obnova travne ruše
Pred štirinajstimi dnevi ste lahko prebrali v Našem času nekaj o vzdrževanju travne ruše, danes pa boste slišali nekaj napotkov o obnovi travne ruše.
Ko opazimo, da travna ruša kljub gnojenju in ostali oskrbi ne daje več zadovoljivega pridelka, se odločimo za obnovo ruše. Zemljo za setev lahko pripravimo na več načinov. Na travinju, kjer je možna strojna obdelava, se lahko odločimo za klasičen način obdelave. Jeseni travno površino preorjemo, pomladi obdelamo s krožno brano ali predsetvenikom do drobne gru-dičaste strukture. Sledi predset-veno gnojenje NPK gnojil: 50 kg dušika, 80 -100 kg fosforja in 120- 160 kg kalija na hektar. Sejemo
marca ali aprila oziroma poleti avgusta. Travno deteljni mešanici
dodamo 90 kg jarega ječmena ali 5 kg mnogocvetne ljulkekot
varovalni posevek. Setev opravimo ročno, z žitno sejalni-co ali s
specialno sejalnicoza sejanje travno - deteljne mešanice. Pri
ročni setvi posevek obvezno povaljamo.
Drugi način je kemična priprava zemlje za setev in minimalna površinska obdelava brez oranja. Pri tem načinu uničimo travno
rušo s tretiranjem s kemičnimi sredstvi. Uporabimo sredstvo, ki uniči le nadzemne dele rastlin. Upoštevamo karenčno dobo, nato sledi minimalna obdelava tal vsaj do globine 5-10 cm. Sledi osnovno gnojenje in setev travno - deteljne mešanice.
Za uničenje travne ruše lahko uporabimo tudi totalni herbicid npr. BOOM EFECT, ki uniči vse nadzemne in podzemne dele rastlin. Travno rušo poškropimo spomladi, ko le ta ozeleni. Počakamo, da mine karenčna doba, nato opravimo osnovno gnojenje in setev, ki mora biti opravljena s sejal-nico.
V zadnjem času se vse bolj odločamo za delno uničenje ruše. Pri tem uničimo le širokolistne plevele, ki so se preveč razširili v ruši. Izberemo herbicid, ki uniči le širokolistne, nikakor pa ne ozkoli-stnih plevelov, ker bi s tem uničili tudi trave. Najpomembnejši pripravki so bili navedeni v prejšnji številki. Po
poteku karenčne dobe vsejemo v travno rušo mešanico trav in
detelj. Setev moramo obvezno opraviti s specialno sejalnico za vsejavanje trav in detelj. O izbiri travno deteljnega semena za določena tla, določen način rabe in intenzivnost, se lahko obrnete na Kmetijsko svetovalno službo oz. na Kmetijsko zadrugo Šaleške doline, ki bo opravljala tudi storitev - setev in dosejavanje travno - deteljnega semena s specialno sejalnico.
I Anica Ugovšek ing. kmetijstva
mali OGLASI
AKUSTIČNE BOBNE TAMA PRODAM. Informacije Ban, Stantetova 26.
FRANCOSKO POSTELJO STARO 1 leto ter toaletno kopalniško omarico prodam. Pesek, Cankatjeva 5 Šoštanj.
KUPIM RABLJEN MEŠALEC ZA BETON. Telefon 852-251.
NOV DALJINSKI TELEFON ABASONIC (500 m) prodam za 8990 sit. Telefon 850-552.
BELO DOLGO OBHAJIL-NO OBLEKO št. 9 in dekoracijo za lase prodam. Telefon 857-820.
NOVO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO z A testom, nosilnost 800 kg prodam za 42.000 SIT. Telefon 721-324.
DVOJE STANOVANJ 76 IN 38 m2 zamenjam za nedokončano ali manjšo hišo z vrtom
v okolici Velenja. Telefon 853-147.
ODDAMO PISARNIŠKI PROSTOR s souporabo telefona. Telefon 852-376 do 15. ure.
IŠČEM DELO, ki bi ga lahko opravljala na svojem domu. Ponudbe na upravo lista pod šifro "Lasten prevoz".
UGODNO PRODAM BTV ORBITER SD FFS ter fantovsko obhajilno obleko št. 10, samo enkrat oblečeno za polovično ceno. Telefon 856-530.
IZDELUJEMO NAČRTE za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Telefon 34-556.
MOTO KULTIVATOR, GUMI ČOLN, MOPED in šro-tar poceni prodam. Telefon 855-079.
KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 856-110.
ZASTAVO 621 (OM-40), registrirano z delom, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 850-844.
PRIZIDEK H KAJUHOVEMU DOMU V ŠOŠTANJU, primeren za gostinsko dejavnostoddamo v najem. Telefon 881-316.
UVOŽENO VRTNO UTO,
še novo, prodam. Telefon 858-094.
PRODAJAMO PUJSKE NA KMETIJI JUHART, Novo Tepanje 11, Slovenske Konjice, telefon 754-315.
MOTOR ZA JADRALNO PADALO ugodno prodam. Telefon 850-625.
TAM 80 T 35, letnik 88, cena po ogledu, prodam. Telefon 885-114.
ŠKODO FAVORIT 136 L PRODAM, letnik 90, cena po dogovoru. Telefon 855-038.
POSLOVNI PROSTOR V VELENJU 50 m2 oddamo. Telefon 857-602 po 16. uri.
UGODNO PRODAM DVE GUMI 16 X 750, dekliško kolo na 5 prestav in karto za premog. Telefon 855-319.
VEČJO NEDOKONČANO HIŠO v Topolšici prodam. Telefon 892-191.
DIATONIČNO HARMONIKO MELODIJA HEARD PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 893-262.
SESALEC ZA PRAH ISKRA COMPACT 1100 ELEKTRONIK S,sistem AEG,nov, prodam. Telefon 853-924.
SOBO ODDAM MIRNI OSEBI. Ponudbe po telefonu 858-222.
DVE FANTOVSKI OBHA-JILNI OBLEKI in modni ženski kostim, št. 38, prodam. Telefon 850-463.
ALFO ZA ŽGANJEKUHO prodam. Telefon 855-936.
PRI DOKAPITALIZACUI ALI USTANOVITVI FIRME, je lahko vložek računalniška ali lastna programska oprema. Cenitev vam hitro in strokovno izdelam. Sodni izvedenec za računalništvo Drago Pavlič dipl.ing. Telefon 0602-56-009.
NUJNO PRODAM ZELO DOBRO OHRANJEN garažiran osebni avto Škoda 120 L, letnik 82, 83000 km, registriran do 17.6.94, cena 1200 DEM. Telefon 893-769.
TRIČLANSKA DRUŽINA NAJAME STANOVANJE v Velenju. Telefon 853-321, interna 649, od 7. do 15. ure.
VRT V IZMERI 150 m2, ter travnik za košnjo v neposredni bližini mesta oddam v najem. Telefon 856-407.
DEKLIŠKO MATURANTSKO OBLEKO in fantovsko obleko primemo za valeto ali birmo,prodam. Telefon 853-225.
NAJAMEM TRISOBNO STANOVANJE ali zamenjam za enosobnega. Telefon 852-504.
LESENO UTO 5 x 3,5 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 882-107.
HROŠČA 1300, letnik 70, prva barva, prvi lastnik, prodam. Telefon 854-016.
KAMNOSEŠIVO PODPEČAN
ŠALEK 20, tel: 857 ■ 558 Uradne ure vsako sredo in soboto
HJEM, OKENSKIH POLIC, TLAKBV...
Po ugodni ceni palaiamo marmor!
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 061-722-645, mo-bitel 0609-616-170.
SLOVENSKI PAR NAJAME ENOSOBNO ALI DVOSOBNO stanovanje v Velenju ali okolici.Telefon 852-623 popoldan.
DVE BIRMANSKI OBLEKI PRODAM. Telefon 885-557.
POROČNO OBLEKO PRODAM (golgo, belo), št. 38. Telefon 893-211.
KARTO ZA PREMOG PRODAM. Telefon 852-899.
PREPROGO 2 X3 m in frite-zo Roventa ter prizma opeke prodam. Telefon 892-156.
NAJAMEM STANOVANJE, PRODAM PEUGEOT 305 disel,neregistriran, letnik 1981 in
126 letnik 82, registriran vse leto in zastava 850 neregistriran letnik 1985. Telefon 882-748.
OPREMLJENO STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI ODDAM. Telefon 855-631.
SOBNO OMARO (trodelno, orehov furnir) in mizo ter štedilnik na trda goriva, prodam. Telefon 857-137.
PUJSKE STARE 8 TEDNOV PRODAM. Telefon 856-571.
AVTO OM, LETNIK 76, ZASTAVO 101, letnik 80, hladilnik, štedilnik (4 plin in 2 elektrika), črnobel TV, mlatilnico, skobelni stroj Abrihter, prodam. Telefon 851-506 ali 882-336.
KVALITETNO BELO VINO PRODAM. Telefon 792-159.
Za vse, /</ ste plačali naročnino
Mali oglasi zastonj!
Pokličite tel. S 55 450 ali S54 761.
V 87. letuje prenehalo biti utrujeno srce naše mame
FANIBARLE
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji
poti, ji podarili cvetje, nam stisnili roko in izrekli sožalje. Hvaležni smo vsem sorodnikom, osebju bolnišnice Topolšica, sodelavcem Izletnika, PE Mozirje in Velenje, govornici gospe Devičevi za ganljive besede slovesa, sosedom Kraigherjeve 6 in sosedom Kraigherjeve 8/a.
VSI NJENI
Ni moč mu obstati,
senc ne odgnati,
ni moč zadrževati kar zdaj se gubi,
kar mimo beži,
zemlja domača,
srce hrepeni.
(Milan)
V SPOMIN
Mineva leto dni, ko je napričakovano nehalo biti plemenito srce dragega moža in očeta
MILANA LEKŠA
16.3.1993
Težko je pozabiti nekoga, ki ti je drag,
še težje izgubiti ga za vedno. A najtežje je,naučiti se živeti brez tebe. Ne čas, ne solze, ne morejo ublažiti žalosti in bolečine, ki nam polni praznino. Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Žena Darinka, sin Jernej, hči Špela

P0L2ELA 38 informacije tel.: (063) 721-052
d.o.o.
SUBARU
VIVIO GLi 4WD	17.980 DEM
JUSTYJ12GL4WD	22.560DEM
LEGACY RANGER DL 4 WD1,8 36.000 DEM UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48 MESECEV IN LEASINGI
DAIHATSU
CHARADETS 1,0	15.280 DEM
CU0RE 16.800 DEM
FIAT
CIN0UECENT0 900 I.E CAT 14.990 DEM PANDA 1000 I.E. L CAT	11.990 DEM
TIP01,6 I.E. SX MAQ CAT 21.810 DEM TEMPRA1,6 I.E. SX CAT 23.740 DEM CR0MA 2,0 TDI	26.990 DEM
T. SPARK 2,0 92 CAT	29.990 DEM
LADA SAMAftA že od 858.000,00 SIT dalje PEUG0T
106že od 18.460DEM 306 že od21.020 DEM POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABUENIH VOZIL:
1 JUG0 55 KORAL 88 2.700 DEM
2.	JUG0 45 KORAL 90 4.000 DEM
3.	OPEL KADEH 1,4 LS 90 13.500 DEM
4.	VW PASSAT GL1,8 CAT karavan 90
17.500 DEM
5.	FORD SIERRA 2.01 89 13.500 DEM
6.	FORD 160 D TRANSIT 89 25.800 DEM
7.	RENAULT CHAMADE16 S1,8 92
24.700 DEM
montaža
Prelošk l, 63320 Velenje
razpisuje licitacijo
A.	Proizvodnih prostorov EFE na lokaciji Družmirje (v bližini TE Šoštanj):
1.	Pokriti proizvodni prostor AS v izmeri 260 m 2
-	odprti prostor E v izmeri	75 m 2
2.	Pokriti proizvodni prostor v izmeri	140 m 2
3.	Pokriti proizvodni prostor v izmeri	85 m 2
4.	Pokriti proizvodni prostor v izmeri	44 m 2
-	prostor zamrežen	27 m 2
5.	pokriti proizvodni prostor v izmeri	85 m 2 •- pokriti poizvodni prostor v izmeri 45 m 2
-	odkriti proizvodni prostor v izmeri	20 m 2 Prostori po posameznih pozicijah so funkcionalno zaokroženi in opremljeni z vsemi komunalnimi priključki. V neposredni bližini je na razpolago železniški industrijski tir, dostop je tudi kamionski. Prostori so zasedeni.
Pogoji licitacije:
-	ogled prostorov in informacije so možne vsak torek in Četrtek na sedežu firme, ali na tel. 063/853-312 pri g. Romanu Žistu, int. tel. 21-11 med 8. in 10. uro
-	licitacija se bo vršila pismeno
-	vsak ponudnik je dolžan v roku 14 dni po razpisu dostaviti pisno in zaprto ponudbo na: ESO Montaža d.o.o., Preloška c. 1,63320 Velenje z oznako: Ne odpiraj - Ponudba za proizvodne prostore EFE!
-	odpiranje ponudb bo tretji dan po poteku razpisnega roka, če ne boste drugače obveščeni
-	izklicna cena znaša 800 DEM/m2 za proizvodni prostor in 150 DEM/m2 za odprti prostor
-	v ponudbi je treba navesti: najugodnejšo ceno, ki jo nudi ponudnik, čim večji delež plačila ob nakupu in ostale pogoje
-	prodajalec ima pravico izbrati ali zavrniti kateregakoli ponudnika ne glede na višino ponujene cene in ostale pogoje - kupec je po uspešnem nakupu dolžan poravnati stroške prepisa in ostale davščine ob prenosu.
B.	Po izredno znižanih cenah, tudi do 60 %, vam nudimo razni instalacijski material za vodovod, ogrevanje, sanitarno keramiko in slično. Možnost obročnega odplačevanja s čeki.
Material je na ogled in odprodajo od 28.3.94 na lokaciji bivše EFE,
skladišče ESO Montaža.
Informacije na tel.: 063/853-312, int. 1764.
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: ^I I HI Ilifl in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
M ANDRAGOŠKI ZAVOD /J LJUDSKA UNIVERZA J/m^ VELENJE___________
vabi v
KREATIVNE DELAVNICE
za otroke in odrasle
-	poslikavanje svile
-	slikanje na steklo
- izdelava beneških mask - slikarska delavnica (otroci do 12. leta)
-	oblikovanje v glini
- šivanje in krojenje (50 ur) Informacije in prijave: Ljudska univerza Velenje tel.: 854 - 539
Ob svetovnem dnevu invalidov
"Prizadeti v družini!"
Prvo pomladno nedeljo praznujejo invalidi sveta svoj praznik. Z delovnimi akcijami, obiski in srečanji, bodo ta praznik letos obeležili tudi vsi člani invalidskih organizacij naše svobodne in neodvisne republike. Letšnje, tokrat že 35,-to praznovanje, bo 20. marca, potekalo pa bo pod geslom: "Prizadeti v družini!" Praznik je uvedla mednarodna organizacija invalidov Fimitic, združeni narodi pa so na nivoju države članice OZN postavile kot vsakoletni dan invalidov 3. december.
V Sloveniji deluje kar deset večjih invalidskih organizacij, ki vključujejo invalide po vrsti invalidnosti. Najmočnejša po številu je Zveza društev invalidov Slovenije, kije bila ustanovljena leta 1969 in ima v občinah kar 62 društev, kjer je skupno včlanjenih 53.952 invalidnih oseb. Vse invalidne organizacije proti državnim institucijam nastopajo s svojimi predlogi in zahtevami enotno preko Sveta invalidskih organizacij Slovenije/SIOS. Te dni je bila pri državnem zboru ustanovljena komisija za vprašanja invalidov in tako bo država še bolj povezana s problematiko invalidov.
Ob mendarodnem dnevu invalidov, ki ga nekateri o-značujejo kot svetovni dan, pa velja še dodati, da je državni zbor sprejel poslanico o reševanju invalidske problematike. Tako bo uresničena deklaracija OZN o pravicah invalidov, ki jo je povzela tudi naša država.
en
Sprejem za predstavnike invalidskih
organizacij ■■■■■■■■
"Lani smo si obljubili več!"
To je med drugim rekel predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Seme-čnik na tradicionalnem ponedeljkovem sprejemu ob mednarodnem dnevu invalidov devetim predstavnikom invalidskih organizacij, ki delujejo v Šaleški dolini.
Pankrac Semečnik je ob tej priložnosti dejal, da se je v primerjavi z lanskim letom, za invalide spremenilo bore malo. Razlogi za to so znani. Pomlad pomeni upanje, novo, drugačno življenje in prav to pomlad pričakuje, bo prinesla nova lokalna samouprava. V bodočih občinah bodo namreč tisti, ki bodo opravljali odgovorne naloge, lažje namenili več pozornosti lokalnim težavam kot pa je bilo to do sedaj. Sekretar občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Peter Kovač pa je zbranim obljubil več denarja
za društva v tem letu. Seveda, če bodo poslanci vseh treh zborov velenjske občinske skupščine sprejeli predlog proračuna v nespremenjeni o-bliki. Invalidske organizacije pestijo predvsem finančne težave. Ker so obeti glede tega slabi, so udeleženci sprejema izrazili željo, da bi tudi vodstvo velenjske občinske skupščine skupaj z njenimi poslanci pomagalo pri sprejemanju Zakona o igrah na srečo v parlamentu oziroma Državnem zboru. Invalidske organizacije se zavzemajo za sprejem Zakona o klasičnih igrah na srečo.
Denar, ki seje zbiral na<Lo-teriji Slovenije, je pomenil za invalidska društva glavni vir financiranja, Kopačevo ministrstvo pa sedaj poskuša to urediti po svoje. Prav tako bi bilo - po njihovem mnenju - treba zadeve urediti sistemsko.
■ftp)
Velenje v ogledalu Velenjčanov
"Če bodo čistili drugi, bom pa še jaz!"
Vam zgornji stavek zveni kaj znano? Žal smo taki, ali pa nas je vsaj večina tako naravnanih. To je bil namreč odgovor enega od Velenjčanov, ko sva ga s fotografom ustavila In mu zastavila nekaj vprašanj v zvezi z urejenostjo Velenja. Ni kaj, pomlad je tu. In ker je bila že zima bolj mila, je, med regratom in pasjimi kakeci, po mestu opaziti tudi veliko druge nesnage. Večinoma take narave, ki ne zgnije in ne izgine sama, pa tudi dežje ne bo nikamor odplaknil. Ponekod so prve sončne dneve že izrabili za pomladanska čiščenja okoli svojih domov, tako blokov kot osebnih hiš. Marsikje se Je kadilo iz tlečih kupov smeti in prav neprijetno zaudarjalo...O tem smo govorili z današnjimi sogovorniki.
Franc Krivec, Velenje: "
Okolje? Zelo slabo je urejeno. Moti me, ker komunala ne čisti, moti me recimo, da je park pred Gimnazijo tako neurejen. Res je, da bi lahko tudi mladina tu kaj postorila...
Stanujem na Prešernovi in mi speljemo ponavadi akcijo okoli 1. maja, če pa bo krajevna skupnost kaj prej organizirala, bomo čistili prej.
Imam kunta kinte in tam sem že marsikaj postoril, čeprav je tudin tam še čas. Kurjenje smeti in odpadkov v naravi me ne moti preveč, le zaradi
suše je bilo malo nevarno."
Jožica Gostenčnik, Mis-linja: "Po moje je Velenje premalo urejeno, sploh, če ga primerjam z nami, in-dividualisti, ki smo okoli svojih hiš že veliko postorili. No, tudi sama še nisem vsega postorila, vendar vsak prosti trenutek izkoristim za urejanje okolice in vrta. Tudi danes dopoldne, preden sem odšla v službo, sem dve uri pre-žive-la na vrtu. Kurjenje smeti me, če ni ravno v naselju, ne moti."
Marija Urbančič, Velen-
je: "Ne, Velenje ni urejeno. Ljudje se preveč sprehajajo po zelenicah, premalo gredic je zasajenih z rožami, zelenice niso pograbljene in sčiščene.
Bila so leta, ko je bilo mesto veliko lepše. Motijo me tudi psi, ki se svobodno sprehajajo po zelenicah v mestu in na njih puščajo svoje sledove; sploh, ker je v mestu veliko otrok. Pse bi morali voditi v gozd.
V našem bloku se vključijo v spomladansko čisščenje vsi in vsak skrbi za svoj "kot". Tako bi bilo lahko tudi drugje, pomagala pa bi lahko tudi mladina. Kur-
jenje v naravi me moti, ker je vonj zelo neprijeten."
Aleksander Tonny Ros, Velenje: "Kar preveč umazano je. Komunala je tista, ki bi morala več narediti, pa tudi ljudje bi bili lashko bolj zavzetisi.
Sam nisem naredil še ničesar za lepše okolje. Če bodo drugi, bom tudi jaz. Kurjenje v naravi me moti, saj se ve, kaj vse se lahko zgodi.
Sicer pa menim, da ne bo Velenje letos kaj preveč čisto in lepo." mBŠ, foto:BM
Franc Krivec Jožica Gostenčnik
Marija Urbančič Aleksander Tonny Ros
v RkSlllSi&S

"Moraš bit en mal mahnjen!"
Minule dni, ko je bilo vreme zares naklonjeno tudi ribičem, so se člani Ribiške družine Velenje lotili težkega dela. Iz gojitvenega jezera so odlovili večino ribjega zaroda in ga prenesli v sosednji bazen. Predvsem pozorno so "sortirali" smuča, ki ga načrtno vzgajajo v Škalskem jezeru, nato pa "presadijo" v varstvene vode, kjer ribe hitro zrastejo in se po letu ali dveh vrnejo v "turistične" vode. Tam pa seveda čakajo športni in žal med njimi še nekateri manj športni ribiči. Smuč je na tem področju gotovo med najbolj iskanimi ribami, zato so velenjski ribiči še posebej ponosni, ko jim je "mokra njiva" bogato obrodila.
Če ne bi "svetil" ob njihovem delu odlova in čiščenja jezerskega dna, ne bi znal ceniti težkega in strokovnega dela. Kot je dejal "Tarzan", eden izmed ribičev, moraš imeti srce za te stvari ali pa moraš biti "malo mahnjen"... Do pasu je bil nekaj časa v vodi, nekaj časa v blatu, kot vsi, ki so to delo opravljali. Zato je bilo več kot na mestu, da smo jim za spomin vzeli pravo meto. Po ribiško so dejali, da smo ji "upeca-li".
Ribiči so med mladicami odkrila tudi nekaj piečatih krapov. To je bilo smeha...
U(J. Mikiavc)
...Pa pomoč je priskočil sosed s težjim traktorjem in drevo pri priči izruval.
Mimogrede pri Maksu Blažiču
"Stara drevesa se
umikajo novim
i*
Dnevi so že prav topli, in ljudje že kar nekaj časa opravljajo "zunanja" dela. Med tem se je zažela že tudi pomlada.
Maks Blažiča s Ko-novega in njegovega sina smo še pred začetkom pomladi ujeli, ko sta čistila sadovnjak, stara drevesa, ki niso več rodna, pa podirala. Radovednost nas je "prisilila", da smo se ustavili in na kratko poklepetali z Maksom Blažičem, ki je že dvajset let upokojen, prej pa je delal na Rudniku.
"Največ ima sadnega drevja, ostalo so njive. Oče seje priženil na to zemljo," je povedal Maks in nadaljeval: "Stara drevesa se sušijo in niso več rodna, zato jih je potrebno posekati in na njihovo mesto posaditi nova. Odločil sem se za češplje. Dreves h! 25 let ne škropim, zaradi bolj zdravih sadežev, nekaj pa zaradi bližnjega čebeljnja-ka," je še dodal Maks Blažič in nato priskočil pomagat sinu, ki je s traktorjem hotel izruvat drevo, vendar korenine niso kar tako popustile...
■ B. Mugerle
Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje, Radio Velenje, Vaša televizija Velenje
E>OL>ERO
dobrodelna GLASBENO-PLESNA PRIREDITEV ob materinskem dnevu
Simona Weiss, Lado Leskovar, Irena Kohont, Rafko Irgolič, Irena Vrčkovnik, Borut Lesjak, Hajdi, Plesni klub BOLERO Ljubljana z atraktivnim show programom, sedemletni pianist Kristijan, plesni skupini Queen in Gib, plesni studio "N", skupina za izrazni ples Glasbene šole Velenje
Vstopnica + šopek pomladanskega cvetja 600 SIT.
Čisti dohodek je namenjen otrokom s cerebralno paralizo (za Dejana), ki so za osnovni življenjski standard prikrajšani zaradi pomanjkanja denarja. Z obiskom te prireditve boste omogočili nakup dodatnega vozila, s katerim se bodo otroci dnevno ali tedensko vozili v domače okolje, ki spodbuja njihov razvoj.
Dom kulture Velenje, petek, 25. marca 1994« ob 19>0O VABLJENI
Sponzorji:
Ljubljanska banka SB Velenje, Gorenje Servis, Rudnik lignita Velenje, Zdravstveni center Velenje, Liberalno-demokratska stranka Velenje, Slovenski krščanski demokrati Velenje
Media Velenje, Era Velenje, Cvetličarna Beli cvet