Z5«. Jtevllkn.
V UoliUmL u pctek 11. novemtn 1SZ1
IH. leto
^B^B^Bk.                  spava                    flflpafl    flpaval      Vapja flpapJ         flpava^^^^B                BpapapapA flpapi              ^B^B^Bw                  I^Bb^Bb^h                   - ^flpapJ                                      a^Ba^Ba^a ^B^9              B^BhBb^Bh               Bb^Bb _^Bpap/        hJui    -JS^H         &mhv    tSfl^l
Izhafa vsak dan popoldae, lxvxemsi nedeljt In pratniks.
Inserati: do 9 petit vrst * 4 K, od 20—15 petit vrst A 6 K. večjl inseratl
petit vrsta 8 K;  notice,   poslano, izjave,   reklame, prektici petit vrsta  12 K;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 120 K; Senitne ponudbe bcieda 3 K.
Popust le pri naročitih od U objav napre).
Vprašanjcm glede Inseratov naj se priloži znamka zt odgovor
UproTnlStTO „SloT. naroda" in „Narodna tiskaraa" Esallora ulica at. 5, prlUlčno. — Tololaa at. 304.
„Slavenski Narod1* ▼•Ha v Ljubljani In po p*4tlt ▼ Jngoaiavtllt                                ¥ tno&aautnu
celoletno naprej plačan   .   K 300*—      eetofetno......K 480*—
polletno......•    •    150-—      poiletno.......  240 —
3 mesečno.......     TS'—      3 mesečno      .....     .  120-—
1        ........25--      1        .       .......40-—
Pri morebttnem po vi lan] u se iim datjš.i naročnfna doplata ti.
Novi   naročniki   ruj   pošljejo v prvič naročnino vedno    Qs^T   P° nak.iznld. Na samo pismena mroaia brez poslatve denarja se ne moremo oziratl.
Urađnlatvo „tlov. Ifarodv Knafiota «Uci it.  9,  I.  na
Te!o!ctB il«f.  14
Dopisa aprajaa?a le pođ^Uia« in zpdoatso frunko^sga. WW    Rofcopisov se na  vršim,   "5Tf%
Posamezna Steunun stane 53 ni=i KronL
U Inozemstvu 63 par = K 2*60.
Roitnlna plaionz v gotovini.
Dr. Fr. Zbašnik:
tiskaj misli h preosnoui naše npraue*
HL
Samostojna republika! To je bilo premnogim kaj všeč. Zlasti pa tištim, ki nišo \-prašali: »Kako bo a državo bolje?« ampak: »Kako bo zame bolje!« A taki smo bili men* da ob prevratu mi vsi. So bili pač taki čaši! In imeli smo hkratu po= lea. somostojnih poverjeništev se vse polno samostoinih uradov. Republika v republiki! Gotovo samo* stojnost ie lepa stvar. A tuđi dra^a stvar! Preveč samostojnih orcaniz* mov je luksus, ki si ga tuđi bodatei* še dr/ave ne moreio privošeiti, kot je država SHS. Pomisliti treba, da potrebu i e vsak samostoien urad tu« di svoj lastni ustroj. Vsled tega 20* trebujemo vse polno uradnikov. ki bi jih ne bilo treba, ako bi bila osta* la uprava ureiena približno tako. kot je bila preje. Sedanje razmere so tuđi v dru^em pogledu nevzdr« žliive. Vprašam: Kako pa bo naše uradništvo, ako se sedania uprava temeljito ne izpremeni? Pol. uradnik je moral biti prej izvežban v vseh panocah politične uprave in se je uporablfal, kakor je potreba nane* sla, zdai v tem, zdaj v onem refera. tu. Imel je tako priliko razširiti si svoje obzorje, pa pola£oma pri ti do spoznania, za kai pred vsem ga usposablja njegov talent, nieaove zmožnosti. Ka i ti človek se ne zave vselej takoj, za kateri poklič ie ustvarien. A če si je bil o tem en» krat na jasneiru je pač skušal sca* soma priti tia, kamor je po svojih zmožnosthi spadal. Tu se je potem lahko izpopolnil za dotično SDeciieli no srroko ter si priboril lahko tuđi sloves stroko^^ljaka. Tako kakor je sedai, pa ie obsoien politični urad« nik v hiranie. Kamor se zaleti tam obtiči. Njegovo zna je je zelo ome* no in če mu postane po preteku par let jasno, da je svoj poklič zgrešil, si ne mere pomagati.
Pa še neko drušo slabo stran ima vse to. Poprei se ie upravni uradnik uporablja! pač tam, kier ie bilo rromentano naivečia potreba zani. pri tei ureditvi. kakor io ima* mo sedaj, pa se kaj lahko zgodi, da 1C v kakem uradu ali oddelku deli časa premalo dela za vse uradnistvo, drugje pa bi potrenovali v istem Času več moči, a jih nimajo kie vzeti.
Večkrat se v novejšem času ču* je, da  treba število uradniŠtva skr*
čiti. Gotovo! Toda ne na ta način, da bi se morda zaslužni uradniki tik pred uveliavlieniem uradniške službene pragmatike odslovili in to v času, ko izkušenih upravnih urad* nikov tako kr\Tavo potrebujemo, temveč s pametno reorganizacijo politične uprave.
Tuđi sicer mislim, da instituci= ja samostojnih uradov ni koristna in primerna. Naj Dovdarim na tem mestu, da mi niti najmanje ne hoai na misel, da bi komu zoper govoril ali pisal. Samo za stvar mi ie. In če to pišem, pišem iz teca vzroka, ker smatram, da je dolžnost vsakegu, da pove v stvareh iavne^a interesa svoje misli. Posegel bi pri tej svoji razpravi lahko sem ali tja po zgledu Toda ker se ie po časopisih n. t>r. že raspravljalo o gradbeni direkcin in generalni inspekciji voda, naj se tuđi jaz malce pomudim pri teh dveh institucijah.
Po izkušnjah, ki so si jih prido* bili oni naši tehniki, ki so bili prei v deželni službi, kier so odločevali deželni odbomiki laiiki, je povsem umevno. da stremiio ti po samo* osvojit vi. Kaj ti nič pri i etno ni, če si se ukvarjal s kakim nacrtom me^ sece in mesece. pa priđe kdo. ki sn*ari ne razume prav in napravi križkr&ž čez tvoje delo. Toda v tem pogledu se tuđi juristom ni godilo bolje, če ne morda še slabše, kaj ti pred tehnično vedo so imeli gotovi gospodie vendarle Se malo več re= špekta kot pred iuridično. V čisto tehničnih stvareh bi bilo tore i go> tovo prav, če bi bila zgradbena di* rekcija čisto samostojna in edino merodaina. Toda preko teea nai bi se samostojnost gradbene direkcije ne raztezala, ker se boi im. da borno imeli sicer v okolišu posarae^nih .samoupravnih oblasti vedne kon* flikte. kar bi napredek v raznih de* želnokulturnih vprašanjih seveda vse boli oviralo neđo posr>eSeval-.>. Kakor znano bo obsegal delokroa samoupra\Tiih oblasti, velik del onega, če ne morda še več. kar smo prej umevali pod dež. kulturo, to* rei vsekakor tuđi razne zgradbe. ki se brez tehnikov ne dajo izvršiti. Cc pa ostaneta gradbena direkcita in generalna inspekcifa voda sa? mostojni, kako bo potem razmeric med tema dvema insrituci^ma in samoupravno oblast^o? Ali naj bos do naposled te odvisne od onih dveh? Ali pa bo moralo ćelo v vsa^
kem posameznem primeru posredo* vati ministrstvo? Kaiti če sta <JraJs bena direkcija in s^cnerainn inspck = čija vodi samostojna urađa, potem je samo logično, da iima samouprav na oblast v pokrajini ne more dajati nikakih direktnih uknzov!
Sprijazniti se tuđi ne morem prav z mislijo. da naj bi imeli teh* nični uradi svoje lastno pravno osobje, tukorekoč juriste za privat» no uporabo. Jurist, ki izreka razsod* be. mora biti po mojern ninenju na vse strani neodvisen. Cc ostane to tako, kakor ic  sedai, se  bo  često
do£ajnlo, da bodo juristi Cradheno direkcije razsojali v spornih zađe« vah, v katerih bo L'radbrna direk^i^ ja stranka. To bi se reklo, da sodi L'raJbena direkcija in sua causa. kar bi bilo zoper vsa pravila.
Pa naj bo temu kakor hoče. Nikomur ne vsiljujem svojih n\u sli in kdor more, naj o\tžc moic pomisleke. Fno pa je po mojem pre* pričanju gotovo: preveliko število samostoinih uradov ovira precizno funkcioniranje unrave in jl povzros ča nepotrebne stroške.
Rszpnsf mlnisfrsfoa socijalne politike?
Iz čisto strankarrkih razlogov se poskuša radikalskih veli akov atentat na ministrstvo socijalne do« litike, ki predstavlja eno najvažnej« ših pridobitcv našega naroda na s^s cijalno kulturnem polju in za kate* rega gn zavidaio mnogo boli razvio te države kot je naša kraljevina. Prav v slučsiu ministrstva socijalne politike imamo nailepM dokaz, kai se da u.stvariti v kratkem času, če pride resort v roke postenemu in vkljub strankarskemu prepričanfu, objektivnemu ministru. Te obiek* tivnosti in te poštenosti v poslova* nju ministra dr. Kukovca doslei ni mogel oporckati nihče. Đanes je neoporečeno deistvn. da brez ozira na strankarsko pripnanost, sposob* ni rradniki ministrstva socijalne po* litike nemoteno nadaljujejo svoje vstvarjajoče delo v prid socijalni povzdigi našega naroda in da se v ministrsUnj ne presoja in spreiema uradnikov po predpisih strankar^ stva, ampak samo po strokovni kvalifikaciji in sposobnosti. Ne sa* mo vs2 plemenn, ampak rudi vse stranke in vse pokrajine r»aše dcM movine ^o norlale v to ministrstvo svo;e zastopnikc-, ki v skupnem de^ lu ustvari aio nogo je za naš socijals ni prenorod. Ercz ozira na stvarne * rezultat* te*?a dela, ki so že davno očiviclni v delok^^gu direkcije inva* lidov, zasčite c^ece, zftvarovania de* lavcev. inspekcije rada in v delav* cl:cm zakonodavstvu in ki postav* Ijalo naenkrat našo državo v eno vrsto z naibeli kulturnimi zemlja* mi kontinenta, se poraja v ministra stvu, vsled zdru/evania sil, ki pri* haiajo iz najbolj različnih delov naše ^omovine in iz različnih men« tzliter pravi homogeni in složni j uradniški kacier, ki 0a spaja in raz* j vršča enotni vidik i'rastvcne in 5ol» I ske kvalifikaciic in ki nam edini Ha*  1
ic jamstvo, da se bo v doglcdnem času vodila državna uprava no zdravih načelih vsesplošno objektiv^ ne, pravične in nestrankarske administracije.
Ker je bilo ministrstvo socijalne politike v naši državi innrovizirano in ker vodstvo ministrstva ni bilo stalno v istih rokah, je bilo poslova« nje združeno z ncizogibnimi zmo* tami in tuđi število u radništva je začasno prtsegalo realne potrebe. Toda to so bili račetni pojavi v vseh ministrstvih, ki so skušala nadomestiti pomanikajoče kvalifi^ airane moči z kvantiteto. Tuđi v tem pogledu se ie napravil v mini^ strstvu v n^jkraišern čmi red in notranja konsolidacija nanreduje od dne do dne. Danes šteje mini^ strstvo socijalne politike 219 ukaz* nih uradnikov, kar je gotovo maj lenkostno število v primeni z ogrom nim delokrogom. Ako bi ministr* stvo moglo omeiiti svoje delovanie na čisto socijalna vprašanja, moglo bi se to število čc znatno skrčlti. Ali ministrstvo ie moralo prevz^ti številne posle, ki so spadali v delo* krog drugih ministrstev. ki so pa tam ostali na mrtvi točki. Tako so se velike akcije za repamacija naših uietnikov iz Rusije. naSih beuuncev iz Primorja, beguncev iz Baranje izvršile po inicijativi in na račun tega mtnistrsrva. Vprašante prehra* ne pasivnih krajev. ki ie po«ebno sedai akutno, bo mouoče samo, če ustroj ministrttva ostane netlotak-nicn. Prav tako ie zavaravanje de* lavstva odvisno od obstoja ministrstva. Vprašanjc ureditve izscljcni? škega vprašanja je v nuvfirnosti, ako pridc v roke ministrstva zunanjih zadev, ki ne zmore niti svojih te* kočih postov. Nli treba posebno povdarjati, da ministrstvo notraniih zadcv ni posebno prikladno za re^o*
vanie prtiblcmov cJclavske^a prav$ in ministrstvo pr<»svete, ki komai obv!ad:i svoje delo, ne naravnost Ufe upravičeno brani, prevzeti v svoj* skrb zj^'ito tlcee in mladeži.
Ruzpust niinistrstva »ociialn« politika bi povcčal urno nered \n zme^njavo v driavni unravi, uničfl trik-?no trudcpnlno Cradbcno dele* v prilog materijelno s^absih ilojc^ prcbivalstva in pustilj ceio rrsta va/riih živlienskih \praijLni naio države rcrc'cnih. Ako bi 51n WM stvarno argumentacijo in ra voljo, da se socijalna vpraAanja rcAujcj© na holj enostaven iri ccnrjši način, mo^lo bi se o sličoih precflojjih ret* no razpravi^ati, v rc^nici pa imanvl rrcd 5eboj nr•l^\^den manever ljudi, ki je neperjen ne »amo proti intrro* som sironiaŠnib »U>iov našegi ntro4 amptk tuđi proti interesom in u^la* (iu države v inr»7fms*ni. Sicer p« i# pri« ak<ivati, da bo r.drRT r*jzum iw pošten i e onemr>g(vči!o ifrvršitsv to^ 'ja srrankar^keca nacrta. N« T*«Jr" Dačni pa ie potrebno, da ao mttr©-. sirani &loji prtbivalstva. in i-emkai spada tuđi naša trgovina In indu» strija, na »traži.
ObCfnski noffinl red u Z:uvzn\\Q.
Beograd, 10 nov. flrv.) Pođ prctJM2dstvom Miir TrifkovlCa k vceraj dopoldnc na plenarni «©f| sprejel zakonodajni odbor ntćr* zakona glede občinskega Tolilnes« reda za Sloveniju z irprcmembamf, ki so bile izroćene na to r*>dcxisckn v posvetovanjc. Debata jo bila ii< vahna, ker so v raspravo po«e(dl poslanci SKS in jiifioalorenaki khA. Posknec Drofcnik (\SKS) jo r rxV c!robni debati iziavi! in pTedlaaal ^lede člena 4o. da bi Mio potrebno uvesti cenzus, tako. da bi ameli biti izvoljeni v starc^instvo samo on# odborniki, ki plačuiejo naimam .^5 dinarjev direktnefia drvka, k«^ imajo oni za vodstvo občine dovoli odtjovorrofitt Debata io bila tuđi d odpravi občinskih komisarjev la derontov. ki v nekaterih občinah >• \t?c svoje funkcije od prevrat* sem, oziroma šo dalje. Po*L Dulib*^ (kler.) je predlacal, na? je občiankr volilni red 7a SlovenMo railiri tuđi na Dalmacijo. Po^l. Drofenik jo ntv'* to prcK^dgal revolucijo, na? v\*dm tekom ^rfltih nciecev predloži nm* Crt o ornrin«.kcm to! i In crn rc<!u ^n' vso državo. Kesoluciia v Drofcniko-« vi formulaciji ni bi!« gprriet*. V, nače!'.!   s<r   ie   o^fsek   »trini«!.   a»   m
Kutina u shrlnil.
(M. Betfović: Dunja v kovčegu.)
»Obitelj Radišićev se ie doses lila v Dalmacijo iz Bosne in Duša* novi predniki so bili Turki. Oce, stari Marko je imel vse alire kak* šnega beda — pa ni čudno, da ie bil včasih (»katdad«!) tuđi njegov sin pravi orijentalec. Kainada ie ta do* vršeno odgojeni mladenič v kate* rem se ie združevala vsa zapadna kultura, prefinil vse svoje naklonie* nosti in ublažil barbarske nagone svojega pokolenja.
Oče Markov, dalmatinski no« sestnik in trsovec, ie bil resnično criientalsko Ien Curmand, ki ie nai« raiši dobro jedel in pil snal, blebe* tal. a skrbi in delo je prenušcal gvo* ii modri ženi, mučenici. In ljubosu? men je bil na ženo smešno, a nikdar kruto ali besno, prav do nienc viso* ke starosti. Ali takih mož pozna dz* sti vsak narod — tuđi naš —, mož brez kapljice islamske infiltracije.
Arhitekt Dušan, materin car« teljček, je šrudiral čudovito dolao. se potepal 7 let po svetu, živel v Benetkah in Florenci ter zlasti dolino v Parizu. Nič ne zvemo, ie H bil tuđi njegov oče ali ded razupit Don Juan. Toda Dušan ie imel pri ženskah uspehe. ki so mu bili same« mu nerazumiijivi. Brez velike muke
brez napornega osvajan i a, brez velikih žrtev so mu padale v nie^ovo naročje nedolžne devojke kakor tuđi rutinirane demimondene, odlične dame kakor enostavne konfori* stiče, idealne liceike kakor blazirn* ne igralke. Razklal je marsikatero žensko srce in poneumil marsika* tero žensko glavo.
In ko se je vrnil domov, je prioo* vedoval o vsem tem svoii mami. io vpraševal: »Kako to?    Zakaj to?«
»Vse ie način ... Vse je način« ie odgovorila mama. »To ti ie v očeh, v glasu, v nasmehu. Kadar pogledaš, iim vidiš v srce. — kadar govoriš, iim odmeva v srcu, — ka* dar se smeješ, iih zaćevaš v srce.« Oče pa pravi modro:
»Jej pa pusti neumnosti! Tale košček obistne pečenke ie vreden več kot vse tvoje namiguše in lius
biće!«
Ko Je bil Dušan 24 let star, ie obiemal Danico Mandušičevo, ki ii ie bilo iedva deset let. In io ie do* ljublial kakor veliko. Danica, ki so io doma zvali Rodiena, pa se ie v Dušana zaljubila kakor velika. In čakala ie potem Dušana celih se* dem let. A Dušan io je že davno pozabil.
Ko io sagleda zdai rnova. se blazirani 31 letni Parižan, ki ima na vesti že ćelo biblioteko   polomlje*
nih ženskih src, hinoma zaljubi v 17 letno Rodjeno. Zaljubi se v prepro? sto dekletce besno, blazno, kakor štrdent. A pri vsem tem ima že dol= do vrsto let nevesto Kristino. kr«»s* no, veselo, bistro operno pevko v HietzinSu na Dunaiu. Za Dušana se ie o-Jpovedal nmetniški karijeri ter čnka — Doroke.
Di'šan in Rodiena se shaiata tu ali tp.m, ve^no le za par hipov, nikdar sama. jedva toliko, da se po* liubita ter si pisarita oisma, ki iih skrivata v zidno raznoko. Ta pisma so krasna, polna poeziie in vulkan^ ske vročine. A vse ie čisto.
Tedai se očeta spreta, in člani obitelji ne smejo občcvati več med seboi. Tako ie po dalmatinskih me* stecih: čc se skrc2ata očeta. se prc* trgajo vse priiateliske vezi med že* nami, sinovi, hčerami. Niti posli se več ne poeledajo.
Dušan in Rodiena pa si dopisu-jeta dalje, in Dušan prejema tuđi sladkonaivna pisma Kristinina. Za* peče ga vest, a potolaži se. češ: »Eh, Kristina ve. da nisem sv. Alojzij in da povsod malo flirtuiem!«
Rodjena zve, da ie Dušan žaro* čen. a to je ne moti. Jedva da io boli, ker ii ni te2a povedal sam.
»Zakai mi ne poveš odkrito vsega? Mar misliš, da te zato pre* neham ljubiti? Mar misliš, (U ie
meni do te£a, da postanem tvoja žena? Nai si Ljcrkoli. ako me pu=» stiš ali pozabiš — zaniču?e5 ali od* podiš — ako vzameš druCo ali umreš — ti ostaneš moja prva. eJi? na in zadnja ljubezen.«
Tako govori Rodiena.  A fako ne more govoriti    nobeno pošteno, I naivno dekle.    Begovič je    hotel s ! temi besedami izraziti najponolnei* so nesebičnost    dekliške    liuhez.-ii. toda zarisal se je. punčka. ki bi se zadovoljila z ulogo metre^e, bi pp.č j ne bila nikdar poštena žena. Rod* J iena ćelo želi pasti, a resi jo Kristi; nin telegram:    Dušan hiti    ne vesti naproti, ki prihaia s pristno dunajs sko energiio napravit red.
»Rckel si mi, kadarkoli vidirn, da se približujc pogibelj, nai te ne puščam. »Jax sem takrat kakor čio* vek v blatnem močvirju — si dejal — niti ne čutinr, da se potapltam ..« Zato prihaja Kristina. In pove mu v brk: »Jaz sem žena zate. Jaz sem tvoja vest. tvoia hrbtenica, tvoja volja. Ker ti nimaS ne enega ne drugega ne tretjega. Ti si ves na* pravljen od nemira, vtiskov. Šti* mung in vse to je v tebi nepoveza* no in razbito...«
Imenitno dekle, ki bo vrla že* na. Odvede ga s seboi in potem se porečita. Tuđi Rodiena se poroci nekaj mesecev nato z nekim   bane«
nim uradnilroTTu rrdaHim veseljak oru v lepeni položaju. Vzame fla bre« Ijubezni. ker starii tako hoc«jo. I)o# ber, sila zaljubljen in takten ie nicf» jnož. Rodi mu hčerko. a areĆna oa. §e vedno je Duhanova.
Duianu r>a zboli mafl prinlll k nii. da io vidi ie zadnjić. predrvo umre. Bdenie Dušanovo ob urairA. roči mailci ie najlepse mearo y ro. manu. Po pocrehn %c. vrnc Duušan nreko Keke v Zagreb. Na reski pii j?ci raglcda Rodieno. Nesrečnio« hiti prtivkar v lekamo: hčerka edinka ima đifteriti ali škrlatinko! Dušan pa jo povabi na seatanek y ^)parijo. Fn ona pri do — dete rrrod tem umre — ko te vrne. poro mn» žu vso istino. Mol okameni, nato zbeži ix stanovanja. Romana je ko* ncc.
Po desetih letih »e jo torw\ ku# tina, Rodiena, tako umedila, as \m začela cniri. In poslcj ic pać izgniL*, Kot .Student je vidd Dušan Rod je* no kot kutino io na dixvc«u; kot novoimenovan arhitekt jo ic na>et doma kutino, ki jo prezimila r -ikrinii in se opojno raxdiiaU. po trch letih nato io io sre&al mm Reki umedeno, že prhko.
Roman liubczni in sakona« H daje  misliti.
(Kar^c pdk)
stran 2.
.aLUVtJN^M NAROD*, dne 11. novembra i^i
Stev. 251
Izdela zakon za vso državo. Zakon je bil na to snreiet z edino snre* membo, da se člena 1 in 46 vrneta pododseku v ponovno   posvetova*
nje._____________m____________
Pismo Iz Prage.
V Pratfi, 5. nov. 1921.
Po štirinajstih negotovih dneh se ie končno situacija razjasnila do te merc, da je nevarnost vojne odstranjena. Ali naša pozornost 53 Se vedno ni odvrnila od pozorišča poslcdniih docodkov in tuđi .ie od glavne osebc. okoli katere se ti do* gocki srčc;o. Vzrušcna či7stva se ne moreio šc mirno povrniti k stva* rem notran'e noliHke in tako ie tre* ba konstatirati, da se nahaia nai* glavr>e:ši nien predmet, državni proračun, se vedno v proračunskim odseku. v katcrcm vladna koalicija dobro deluje.
Politična razmotrivania. tikaio* £a se zaplctliaiev na Madžarske^, se bavijo naravno naiveč z razmer* jem med veliko in malo antantx Pokazalo se ie .da se ie velika an» tanta v marsičrrn udala mali an* tanti. Kar se tiče zmed na Madžar* skem v dveh rečeh: v Je1             i;i
Habsburgov in v demobilizaciji so se Madžari znova pokazali za ve*I* ke moj stre v zviiačncrn P'*-**'1.1 i u, kier jim ie sh'žila »rescrvntio men* tališ«. Pri nostopaniu proti niim ?e bilo potreba nekoliko repriz. Ne vemo sicer še v tem trenotku. ka* ko se razresi izločitev vseh Habsbrr gov iz dedičnosti na prestol in knk bo konec vprašnrna o rn7nrrz^tvi.
Ta negotovost ie vzrok, da se iloslej še ni pričela demobilizacija. Sele po določeni razrešitvi teh dveh temeljih vprašanj bo mofioče izve* Sti'odpoklic pod orožie pozvanih treh letnikov. Na^ib zato so v prvi vrsti stroški. ki iih zahteva vzdrže« vanje mobiliziranih pod orožjem.
Parlament se snide 16. t. m. in Uo te dobe priđe menda do koneč* ne razjasnitve. ki se sicer pričakuje že v najbiižnjih dneh.
V Pragi se je vrŠil shod komu« nlstičnih sekcii na ČeŠkcslovaškem Sorejeta ie bila iziava. v kateri će« ški, slovaski, nernški, poljski, mad« Žarski in ukrajinski komunisti odob ravajo sklep tretjega shoda komu* nistiške internacionale, obsesaioč zahtevo, da se stvori jednotna med« narodna češkostovenska komuni« Stična stranka, Dr. Šmeral je izvaial Ha shodu, da bo stranka centrali* Stična, ali imela bo svoje posebno lice, ki se bo razločevalo od lica Strank v jednonarodnih državah
Med Nemci je nastal glas, ki rahteva jednotno nemško stranko. Poslanec dr. Brunar dokazuje v »Reichenberger Zeitung«. da Nem* ci, razdelicri v stranke, nišo sposobs ni za agresivno nastopanie in radi tega se je mogoče naslanjati samo na nemško nacionalno in narodno socijalno stranko. Nemci ima 10 pri nas devet strank: nemsko*nacional* na, krščansko*sociialno, demokra* tično*svobodomiselno, agrarno, na* rodno-socii alno, sociialnodemokra* tično in komunistično. Te stranke so zastopane v parlamentu. Polcg l njih obstoii Še stranka obrtnikov. j vsenemšlra in ljudska stranka, ki ; pa v parlamentu nifo zastoarme. ! Sociialni demokratie in komunisti bi ne vstonili v iednotno stranko, Slo bi torei v glavnem za združen;e meščanskih strank. Pa tuđi to bi bilo težko. V ostalem na nas uči iz. kušnia« da v nacionalnih zadevah nemške stranke postonaio vse icl* notno m da tuđi nemškisociialni de« mokratie v nacionalnih vprašanjih
hodijo t nemŠkimi strankom! jedno in isto pot.
Poslednja septembrova nedelia je bila posvećena proslavam stolet* niče raistvt Karla Havlička Borov* skega, ki so se vršile po vsej naši republiki. doslovno v naiztdnctši vaši. Na čelu teh prosi a v ie bila ona, ki io je priredilo česi. novinar, sko društvo v Pantheonu Navod* nega muzeja, katero je otvoril pred* sednik društva urednik Josip Ho* leček in pri kateri je govoril o po«
ntenu Havlička ne U za Čas niego* ve, marveČ tuđi pozneiše dohe pred* sednik narodne skupščine nosi. To* tna&ek. Proslave se Ie udeležil tuđi prezident Masarvk 1 nekaterimi člani vlade in zastopnikl našega no« litičnega, znanstvenega in umetni* škcea sveta. Z zadovoljstvom se ie ^ri nas konstatiralo, da so iuuosio* I venski listi posvetili Havličkovemu I spominu iziedno pozornost.
J. K. S.
Halutna konferenca*
— Brograd, 10. nov.  (Izv.) Nstniest-
nik finančnegA ministra g. dr. Krizman i<* včeraj rlopolđne nklic«! knnfVreneo o v»»lutnem vpr^Snnju. Konferenri so pri-8f«Ftvovnli člnni finančnega svem, biv S.i ffnančnn nini«stra dr Voljko* v I ć in dr. V n r i n k o v i ć. delesrnti t»ongro<iske 'J>i'.e, zimtonniki h<*o£rraM (*kf* tr«T">v8Vp rSorTitcp in nr«*«lsp^n k r^grebtfke !><»rze DuMn P I a v š i & K(»nf<*r*nrn »^ «<^*rUi«Tio ugotovila, <la dMnažnii knr?: dinnria n«* od^ovarja ^iegovi fnktirni vret^nosti in rospodar-skemn «tpniu r],?n«'e. c!^» je pa»!eo po-vzrićil pn*~>*Mi iivo^nič.ir^fjv z»^radi obveznosti v !n<>zomst\-u. Konferenca je mcla^ln. da se energi^no podvzflinei*) vsi potrebni ukrepi: 1) plrde promrta 7. d^virojTrd in v-ifi?timi, kakor rudi gle»-dr nvoTn o^oNtn tnk^i«n*€M M^crn; 2.) dn!^<* T»rch>dTiJ% prepovesj arbitraže; 8.) ^n<>no»r^1^7*^''I^a prometa z deviT.^mt in valutami n-s ta na/m. da >Nlarodna han-k»< T»rev».anie devino in valuta na trži-fe^ii in .iih stavi na dispozicijo državi za nnkur»ow-mie dinnrja v inozemstvu in uvoznf^arjem t*\ iznlafilo njihovih ob-vezn >?ti  v  inoremstrn.
Tb tmnsnkriio deviz in valut naj vcMi posebna bre^n^ari^a. sr^tavljena. i? banfnih. indtistrliskih in trpovskih «trokovni*kov. Na ta n^?i?i bi se dopeg-ln kontrola nvora. prepre^il^ devlrna fn^kiilftcISa In arbitraža na 6k>do di-caxj-n.
Dr. Krizman je rtoWl na kbtiVr«ici %.\ to potrebna r»oobl^stila. Za tibc.tan-ce deviz in vnlut bo uvedena najstrof-\n knr^n. Zf»l-on o prisilni nor-^vnavi. ki velia za Hrvatsko in Slarsnno, we ima rarte^niH na v*r» državo. Konfe-renca je priMa do sklepa, da bi na ta na?in T"n«rli fr*-nvri in nvo-rni?*"^? b^r •nonitoHja preboleti tez\o finanfno kr»zo.
W I TV   7*AA cvtw onpi^pn PROTI V^M'TVT ftPFKn.ACTJT.
—  Beo*rađ. 10. nfer.   (Trr.)  Pobv^-tora^ia b  i^HoliSanjitJ  valute in  rladn« odredbe,    katere   so   bile  snrejčte    na predl^g name«rnika finartčne^a mini«V ra  dr.  Krizmana,  so  moraentitw  inrele povolien   nspeb.   Ze  na  v<Vraj.£rtji  beo-jrra/iRkl r*>rri je bUo op^fati. đa so vst tečan   raznih  ^evis   in   zdravih    vahit rnatno twdl?. Tako n. pr. j© devira za Pariz, katere ladnie dnevu    nb^olrnm pl bilo mocro^e dobili n- borri in kat©-r«% je ▼ Izvenborznera r»«jmerti notirala P00   dtnarjev.  je  v^^rai   na  b*o<mtd*ki Y*>t%\ pa** na RW dinarjev.   Ta pa*«c devi« in eđrnve valnte najbolje    doka-rnje, da nade«? dmarja ni |?o*T>odar«\o in finančnn nftraven. m^rveČ povETOfien po brervf»tni Sijrkulaciji.
— Beograd, 10. nov. (Trv.) Fin^,n-fno mfnistrstvo 1e z znatnimi gV>bnml kaznovalo dva denarna z.»voda, k1 sta se prepre§ila »^radi prestor>ka pr>tt dolo^ilom praviHika o pnorneru e devl-zami In Vnilntami.
—  tteorrad, 10. rDr. ffzv.) V novi uredbi o prom^fn z d^virami in valuta-rr>i, ki j? ze do^otivlienii   v finan^pin min*«trrtvii  In  katere vsebina  je <*o«:e-d«i ?e t?>*ra. po dol^eTie proti ^iln^im Jpoiviilentom   ostrM^e  1 -^Trni.     rViln^««^ jje rudi  \r.tn\hfL v<*eh drfrtvTian»1Hb ?apti tpr zatvorit^v lokV>» in nVintenje   P'> glov kaznovarjeora  spekulanta.
0 oalntL
»Več Drevidnosti ori diskusiji o valuti« ie naslov res pametnemu članku. Vi 0a olvavlia danp^nii »Slos venec«. Priooročsti ie. da Cits'onaz«
no ne samo povinarM. ntnnf»V z^^ti
tuđi osebe, katere stavljajo nrcdlo* ge v izboljšanje valute in skrbe za širienie svoiih »zaslužnih« predio« Hov po novinah. Vrednost naš^ua denarja se zunai v svetu ne ocenia ugodno. Pailatoča vrednost denaria dela resno skrb posameznikom in državi, išče se vzroke slabciia pof.i* žaja in sredstva za izbolišanje. Pri tem se v razpravi lahkorniselno ob* dolžuie zavode in naprave. Operira so z izrazi in po i mi. da se Ie beaa občinstvo in vekša nezaupanie, pri tem pa podpira liudi, ki komai ča-kajo, da imajo nov povod za »kori* giranje« ccn. Vsakoiaki preHlosi se kot senzacije iz centrale Siriio v svet. Inozemstvo pa bere in dela nc» usmilieno svoje obračune z narni, vidcČ kakove kolobociie se aode pri na«. V nasprotju s poročili. da se je vsled napovedovania kontrolnih odredb objektivno izboljšalo sta» nje na^eca denaria, ie deistvo. da je bila včerai naša krona oceniena v Curihu na 1.30 franka, tore i nižie nego kdaj poprei. če se dancs išče vzroke in pri tem biie po pasamez* nikih. pri čemer odločaio zasebne intrice in strankarska maščevalnost v prvi vrsti, se s tem ne bo pomaka*
10  slabi strani sami.  Glavni  vzrok slabctfa stanja ie, da pri nas v lav* nem gospodarstvu ni reda in miru. Aparat v centralli ni v|>oložaiu da bi izpolnil svoje težke naloge. Vrhutes ga ie deistvo, da tista mesta, katera izdaiaio naredbe,    sama ne    znaio ali nečejo    spraviti    predpisov   Jo veljave.    Država naroča    vrhtite^a kolosalne množine v tuuni. Ne Ie sedai ob mobilizaciji, ćelo leto že stoka zategavolio naša    industrija. Naroča se pa ćelo v državah z vi* soko valuto. Kdo kontrolira te na* bave? Izda se pravilnik za promet z devizami.    V    Ljubljani    vzemo stvar resno, pa kontroliralo nabavo in odganiajo luksus.  Minister sam pravi, da ie p*-av tako. V Zagrebu se temu ustavijo.    in poklicani    fi* nančni resort v Beogradu pravi Ijiih lianskim naivnežem, sai vendar ni* ste »nadležni«. Pustite to barkom. Pravilnik pravi, da smeio dobiti po* obkščenie za devize lc domaći za* vodi in pre^niše petreben kanital. Pa prideio lične intervencije in  v Zagrebu dobi   velik   tuii   zavod z nemškim imenom   prvi   koncesijo za niim pa takoj bankar z nemškim imenom. Pošten    slovenski    zavod »Obrtna banka v Ljubljani« na m> ra dolso čakati na dovolilo. Te dni 6a ie Sele dobiU. Faktum ie, r1^ m zagrebški zavodi koncem    septem« bra na debelo potom nisem no$ilia*
11  množine tuiet^a novca. N*»** no« šta se iim ie ostavila, pa ic dobila nos, oni pa dolarie razni.  Ker pc tainosti pisrm ne «me kršiti tu«^i. ^e se dela zločin.    Konec    nretekletip te^na in začetek teda ter1"^  ie bil teŽaven za pp^o trgovino. V Za<?re; bu s^foh ni bilo dobiti tuii'H ^nnr. ?<-▼. Deistvo ie, A*. *o zavrti v Tji»H* liani prav tište kritične dni falco lo* i alno  postopali  in     oduovariaH   tr* Covcem od nakup?, ker mora priti do oMazitve. S nor* d^ami M^***! so
dalje pripomogli odloČno do uMa = žitve. Danes se čitajo razne obdol> iitve, katere služilo dobro privatni intriđi. Med 6tTokAvniaki vzbuiaio nomilovanie. Resnlce se ne ubije Poklicana mesta večo dobro, kie se kupuje najkulantneiše. Mi smo r :c* mali, da bi obraćali svet. Poizkusite res samo za tri dni promet z deviza«
mi prepustiti pose^nemu mestu v He<jL:radu in dajte krmilo v rnlce niars:>hiniocktoricm financ. na r>o* f»te videli, kaj se Se vse more doli; veti. Ali te^a v resnici nihče noće. SkrivDostna namiuavania na he^ijo občinstvo in vznemiriiiio tuiina. katera presoia rnednarodni promet z denarjem.
Uprašanje IzenaCenfa nradniškita draglnj-
sklh dohlad.
— Beograd, 10. nr.v. (Izv.) Flnan*-ni odsek zakonodajnes:a odbora ie imcl vćeraj    popo'dne se o.    V raznrjvi    ic
hilo vprd^nnje izena^enia urndni^kih dratrirrskih drtklad oziroma izennčcmc dotičnih uredb. Hoslei so za draKinj-ske doklade javnih nameSčcnccv in vpokoioncev   obstojale   sledeče   uredbe:
1.  Dr. it I.KVOfjO z dne 7. oktobra 195).
2.  Dr. St. 60001    od    20. m;iia 1921.   ia
3.  Dr. 810)0 od II. jir i* . 1921. 7c nre<i enirn    mesvecm je zakonodnini    odhr>r s^lenil revidirati te uredbe in iih ždni-žiti  v eno samo za  vso  državo enotno uredbo.   V   drzavnem   ra^tnuivfdstvu   *e hil na to izdelan nacrt r:\ enotno uredbo.     Narodni  poslanec    z.  prof.  I? e i s-ner ie pre^Iedal ta nacrt !n dosrnal. dr> fe rovi nacrt samo snretna kumuladia starf'i iire^'b v stilistično   novo uredbo. rfa  p?»  m^terije'no  v  nob-mem  ozlru  ne l?lK)|i^iijti   draciniskHi     dof'Iad     «1ržav-n;m   namc'čcncem.  O.  povlanec  R e i s-n e r   e na to bistveno nanako orozoril referenta  f'r.nnčncza  ndseka  sr.  Glrno-vića,    ki je takoj    osvo-ii! sta!i§Če r>rof. Pef^nerja   7*  ponofno    f^ennJenie   dra-riniskih     doklad.      Tuđi     dernokrat^ki kT"b  fe  zavući slično st3l;55e.  Na vče-ra'Snif  seji  finančncea odjeka ie refe-
Politične vesti.
—   Po1iti?n1   kinb   JD?   ima   redni B«*f;tAT^k   v  prfpk   11.   t.   m.   -b   ?.  zvr^rr v tajništvu. Narodni d>m. Ob 8. jo rudi eeja odV»ora.
=n Javni ljnd^kl <shod proti nnTnr»r»i-v^tni odprtdvi minlstrstva za eocialnc T>olitiko se vrži dnnes v cetrtek dne 10 t. m. ob 18. v veliki dvorani Metrnega doma.
—   Glasovi n irkon^trnkciji vlade. — Korone pe «;ili v v!«do! T? Brsn^ra-d^  jav!j-»Tjo: Gla\Tii  odbor do    »krat«ke stranke je imel včernj 9. t. ra. riopoMf1 pejo,  na  kfltart   je  raznravljal  o vpra-fianjn   rpkonstrn^H}^   vltđp.     Načelnik T^iiKi D«vidović je po^o^^l o cla^ovih, r»o katerih «^ od »trani nekaterih radi-kAlrcv vođijo pojr»j«njn 9 Mani jviro* slovenskega khiba plede vstopa t vlado, k^r pa  predsednik    vlade    cinika. Sklonilo Pe je, da je potrebno, da *»e vse stranke,  ki   t\T)Hjo  P^d^injo  vlndno  vd-ffno,  sporaziTmejto  irled^ prosrrama    \n dola, k^kor rudi glođe posraj*nj r ©Dimi   «5frnnkfciTni,   ki   h\   hotele  stopiti     v vlad.i. skn M se spit)Žilo vpr^^an^e re-konetnikHj©.
=r Finančnl minlster ▼ Beograda. Včersi 9. t. m. ob 20.50 je ć'oftpel v Beo-pr^d finančni mini?ter dr. Ko«U Ku* m&nudi, ki ?o j^ mudil oWl'> čnsn v Pa. r»zn in T.ondonn rad* raietja nmaĐJe-ga po   if'la  tn nago  držalo.
™ Kioriknlci nr>*rjo? Kdor ?e h<5>?e ^abavati, nai pre^iM dUna£n*i >?loven-čev€ uvodnik »Položaj«! 5>edan*a re-?inn je upravila drM"v*> tih rob prnpa-dn. trdt beosrnidski dopisnik. rend-«ir je rii?rti vlndi krftM Israzil port>'no za-bP^njle in ?e d^nliro ni niti mislit! na pnroniemho sistema! A zakaj? Zato, krr rnorn oKtiti dpn^.snia vl.«»da in ti .ion a 3kiiT>£**?n.cka većina Se nadaM^ na 1 -:nn»ln. Pa z^kpi mora ostiti? Pami-jt'Tfe, lo 7,» (o. ker no?p potrti roini-ft^r rt'ti pTt>t?5. r.Tfi JncosloranpM klnh a neved« najmanj đr. KPrnfer! Tflke otrove vp?o >Slovener<. 1:> ve vpa .TuroFlaviia, knt vse Ft«i pojela Protiv in K^ro>(». kn! 1? stoHl.«* vm o^«Tt*lciii r«rr»ti dana^ni! vlad!. kaVh ie prnietkaH-la d dare mekeće. «arrvo d<% M vla<lr» vrela in mrhila peAmio v^ino v flkut>-z;^ir»i £e đri}™** mr-'V^ n** T>rina5ajn kWik«]n1. Pit>f!^ovl in Padifevi Mst! v.\P dru čepa. n<*po i7rnisli»tine r> kri-7aTi  v  vlarlni   v^?"nf.  o pndni   PrihT^e-
vl^a in PaMća ter t> Krrem nr»r**m na-stopu Protidi, K 3ro-ra, Radića in ievn-ri^ev. 55d^j p^ prihaja >Slovrnert z n»-umno laž/"\ da vsi ti spletkarji in rc>-varji, vsi ti znani korltarji no^-cjn prrv vzeti vlfide! Pa? ee moraitto epomniti ba?nf o lirici in kini era cr^zdju. Tn op<v zirijo ?amo vpra£irrr> kdo il pa vla«l.*» pormfc. čo krali danaftnji viad! popol-n^mft z«iiii>A? In kpj \e p^ela or>c>7iol-jn veq čftK da. >j<» za»'t.i driava 4> r>rr>-I pada«? Zak^j f? bila I'? recativiia? Zaka^ ni bolje kontrt>Hr«K dela ver!-ne? — Vee to piHarj^nj« Je izraz «av«»-6tJ. da je op'»7i«ija hl^mircmn in hre/ vpllva. To paj H pcvedil >?loven .^c! ~ Nova ftalijanska »t-anka v J11-lij^ki Beneciji. Pred n*k.ij dnw| pe Je> pr>javila v Tr^tn rtova politična orera. nfžirija, k! «e je po«ta^ifvt v na^pr'**^ ^ ffl^irmom in *e* propla^ila >a. nA«-|ti»-ljiro D* Annunziievih id^j Fa^fsti *b Uli d'^lej i?ra.zito proti5t>rii.ili?ti^na orpraniiacija. Nova orpanirviclja pa se dviea proti tej fa-'«to\8ki praksi io i7.viija, da domovina no zahtev*, da po-etanejo it.ilija,nnki mladenci kr^-niki socijalisti*ne misli. V evojem cria-ilo navaja rđ>va etrank-% ve5 odfff.avk^T D* AnTiunzij>ve ustiv*, navnjnj ><T. d« J9 >Regp«>nzft del P^rnaroc rvwr<(»Tfl IJudskn vlada, d«a J? nj^n temelj Pila prodnktivneea dola. njeno naftelo pa ur*xlitev najžirse avtnnon?je. Kova stranka ee hoće boriti do kon^ne irma*-pe >reenitxn^ Italije, kl ni Italiji Vipl-talistov, katari >*> uni'ujej 1, manTe* Italija delavrev in vft!», ki proizvaj^r io, Tt^liia ljudstva, Italija ki Pe dri! «?r<?a.: Svoboda in fikupnost, delf> in kruh v=etn!< To se ^uje >?ko lepo, fi\\ t»b veako resnost priđe ir>va, «tra.nk». kt» čit.invi v njen em glasi ?n bo?ede pol-ne sovra^tva in pro?.irf»nja do J^g'> plovenov! Znnh^ivo r-a Je vpekakor. kaj pi*> li-t n >ve ^tmnk* »Fuimma dl HbertA< o Trstu. Pr«ri. da Tr^t. ki fe >>i! pod Av^trijo ?n Punafem najhr>j?ar tr*j^e nieeto, je spravila pemarnftRt \\nr lij'-ij'ke vlade dan.'« v TWjžalr>«tneifti polofaj Tri letA fo že minula od dnevt određenja in brezpoeeln>st, obup in rev-Seinit divjaio v r^Sv^m mrs*ii. Kriva j«* vlnda, ki kaže. rla je vrodn.i mani hđ pro^lule a\-3trijpke vlnde Pri«t-\rii£.> kornj n^ oV^toja vrt, ne dela, ne pro-izvaja    ^lan-?k   znkTju^nje-     >Pvipn!te
Krstna Slana.
Krstncpra   imena    ali slave ni za-
inenjavati z imendnevom ali eodom. God praznuiejo vs! krSČanskl narodi, Ie pravoslavni Srbi in dcl katoličkih Ffrvatov ne. Krstno ime oraznnje vse pleme skupaJ: srođ. Imendan ali krsrico pa vsak poedinec zase. V eni obftclil. v enem plemenu ;e torei Ie e n o krstno Ime. fe ena krstna steva: codov na ic »k^rai prav toliko, kolikor ie rodbinskih členov. Kier se slavi slava ali krstno ime, se na ooedfna imena. Ki vh nosiio oče, mati, brat. sestra in ostali sploh ne oziraio.
Od vseh slovanskih narođov in tuđi izmed v«eh pravoslavnih napdov «0 edini Srbi v polnem nomenu in vsi fcrez razMke zazivali krstno »me ali slavo, Vsa Dre^anjania, nasilia In vsa imike jfh nišo odvrnlll od najboli jna-Čilno srb^kesra piarnovanja. ZavreCI krstno slavo ie značllno zavrečl tme. vero fn narodnost.
Hrvatie ln Slovend «0 »>od vt>11-vom zapndi. nem^fva In Pima. t*tn-brli na svof s*^rodnvni običaj. « * nllm SO Jzjrvb'H tttdl Msto silno narodno xa-Test. ki *e obrnnMa Srhe vzHc »Kn^lct-ncm't rob^tvu. Strtita. V\ ie ratrla n»?o narnd'-'o cerkev. na^e cfnen1in$e. na?o fctocro! ico. ie zatrla v na* ;elo ^nomin na krstno slavo. SovraZni tuici so naC zidali čira vidje   liUovc lo kopali čim
fcloblje prepade med vzi;odnm in zapadom, med eno In drugo vero Istesra Kristusa. med entm narodom dveh treh imen. Treb^ ie bilo oač uničiti vse. vse .kar spaja Jugoslovene in iih ve#e v enoto.
Tako so se Hrvatie odrekH kr*tne-ga Imena, a še Drei Slovenci, kl *o žl-ve!i naldl'e proti zahodu. Le ondi. k'er živi jačii in odoorr.ei^i duh. so Hrvat Je ohranili 'ert sVunni iueo^lovenski rbi-čai do dsnd^ncs. Krstno ime slnve Hrvatie katovi 5e v Boki (kotorski, ne-kateri v Makarski (T»rimoriu). 00 Neretvi In neka plemena po Ravnih Ko-tarih i. dr.
Tudl vladarska hfš> Kararorrle-vićev slavi svoic krstno ime — sv. An-dreia kot zaSčitnika. In te«a ćne se lomi na dvoru kolač ter sprefemato Čestitke. To je prastar oblčal vseh naSfli kralfev in knezov. Stieoan Dušan Silni fn njegov rod Je slavil stavo sv. Arhan-gcla. knez Lazar :e slavll na Kosovu pred Mtkci. kl mu Je vzc'a gfavo. #czlo In domovino. Se svnfo krstno lw.e — Amo^a proroka, tn lunak v narodni pe-sml, Petar Mrkonjlć. Irl ie bil no Mini vojvoda Todor. Ie v led slavil rlnvo — sv. Jnr'a. Tn nnrodni nesnlk mino-ve«!n"e. ^a te sv. Tnrl sam prl'erdil. razbit zapahe bi reSil vojvodo Todorja Iz   ieče:
*Pred tamnicom Čudan dobar lanak na vitezu konja uUnomt,
I na niemtt čisti zelen ^rWV, na glavi mu krasan samnr**)
kalnnk.***) ta kalpakom mola ptica krilo . . .
Hej. bil Je naS Zeleni Juri v krasni opremi!
V dobi balkanske volne. ko se fe srpska junaSka duSa, od^oiena z narodno pesmi.io In krstno <I?yo, noiavila znova v vsem svojem sijaiu. so Srbi tzražali povsod, na vseh bojiščih In do vseh taboriščih svoio sveto udanost In zanpsn'e krstnemu imenu. In srbski narod doma je trdno verfel, da le krstno ime prinese domovini zmago, a sinovom In možem na boj!?c*u soas.
Prof. StJ. Roca navaia dobesedno pismo, ki ga je pisnla maika Nasta Pr-kovića. vdova iz Mi jok ovca sreza ublč-kega, svojini Stirlm sinovom na boiiSče. To pismo »e tako krasno ln hkratu tako ktrakteristifno, da ga prlnaSam v originalu tuđi jaz. Čujte, kako piše srpska majka:
»Drava deco. četiri mola đ^hra sina? Zabrinula*) sr»m se, Sto mi nikako ne PlSete evo već dva meaeca. I *ato v?it mol'm. ako **e »t ^lv^t»i. da se Javite svoioj staroj majci koja vas se zaželila.
•) purpur, šarlab: zefen ^kcrTct = ie-Icn nnrftin.
••>  «toho1,   torei  Ccptca   Iz  sobo lovine. •••) kalpak « čeplc*.
rent poslanec 0?onoHtf r^>ro5al o elaboratu finar.*ncea mini^tr^tva. s kate-rim 5c do^edanje uredbe z nekaterimi mnjifikacijami sprrrrinjaio v skupna uredba o dra^iniskih dnk'^dah. Ta uredha ra se ie vedno raz'ikuie med drasrinj^kimi dokladamt za Srbi o :n Crno fcoro in drajiinjskiini doklada:iu za nove pokrajine.
Referent Gjonovlč se ie nače-lomn i//avil nn.ti temu sisvm.L OJsck ie po dnljsi debati *i>reiel nredl^e mv sbnea dr. Zerjava. Na predio* dr. 2er-java se nacrt finančnesn ministrstva vr^^a odjeku 4 članov. kl ima nalocro na^rt rrc^c'nfl po ^lcc!e,x?h nnfcTin: I. Izena^cnie dra^lrjskih doLIad vsem onim nre'.'nsV'rn skuplnnm iiradn'Sfva. katerem«? se n?so blTe irena^cne. In sicer sodnlVnm. državni poliju!, rhiSt! 1 Itcl. 2. r>rJa\-Tio orcmfjc 5«? razdcli na I pet clrncm^kh ra?redr»v. pn teh razred ?h nai so do!oč! v!§lta drajrlni^Vlh doklad In dodatek za dni#Inr>. 3. Po \sV\\ na^ellh se hri f7vcctl l/cnačenja o'ač In dra^lnjskin doklad ta vpo!t<>-jenco.
Nz današnji seji razpravlja finan5-ni odbor o nakupovalnih zadru^ah-
Dcca ino a! Budite ml zdravo I trudite se, da sve t^žkoće kuražno podnesele. naročito**) da bodete r>o-kornt svojim starešinama. Na naSe Krsno ime, svetoara Stevana. TiDalite svecu, i pomolite se Bojru, da vas sačuva i da nas obraduie. da se opet vratite svojoj majci. Palite svecu svetomu Stevanu. Jer se će po tome znati, da ste Srbi I da ste vojnici Kraljevine Srbije.
MMkt vas ijnbD I pozdravila mi četvoricu: tebe, Mttane. u Novom Pazarur tebe, Tvane, v Mitrovid. tebe, MfTenko na Sk^cfni f tebe. M?1a-đine. pod tvrdim zidinama .ledrena! Javite se. da vam maika noSalie S*o od preobtike**) I novaca I koliko bude kadra."*)
Da Boe da. da se Srbila 1 sa mmv ffm sinovima podiči!0*")
Nasta.
Znn'nrvo le. da so začela zdat tuđi 9e Jnj?n<:!ovenskn druStva. Irl Imnio za cinne ^rb" H Hrvate, uvainti 1cr«tno slavo. V Splitu   n. pr. si je   Narodna
•) pplirhl'a. •M   pe-'ila. •••>   mo<:1a. ••••) ponosi.
Ženska zadruga vzela ia patrona sv. Jurja.
Prof. Roca pl$e:
»Kakor je bila sretna mise!, da sr uvede običaj krstne slave, toliko ie hi; srečen izbor zaščimika zadruee. Sveti Juri je simbol junaštva ln pomladi. Da-leč je zadruga od krvaveea Junaštva, a ona ho^e svoje junaštvo pokazati v delu. v zidanlu. v samaritanski po7rt-vovalnosti 71 zdrav! enfe duševnih in telesnih bolnikov, za razšlrianie zdravih misli, za dvijfanje src in đuš narodnih, v vzeoii dece naše.
Jurjevo i« imbnl pomladi. Pa ka-kor v c^omladi vse cvete in bujno Vll'e. se vse dviea na novo fivllenie. tako hoče tuđi na<a zndnicra v znaku svo-eea zaSč'tnika in pokrovitelj pr<v vi-tatl v na'lcpšem cvetju in najprijetnej-Sem vonfuf«
Ni II to krasno? N! T? Vrasen ta starodavni, tako Intimni, srčno tonli običaj, poln noeziie. misli, čuvstva, pon^«^ in snmornvesti?
Kako smo Slovenci Jedino trcnl, kako smo Mn?nn pusti in mrzli v ori-meri  t br-fi  Crbi!
»c|Tv!m^ Ifr^o trrie. *er <*rt*^n time «ir»fSoli-»   t*!i»n?fp't!r~'l   n?*e   l?^:^!t*vo   |
lt!*?«rfove«<U'r«!t,    kl».xe  nrofc«nr  Roca, mod^m l7^brf**<***cc crpski . . .
Tndi v^m Vli^e R^cn. A ml znmaTi i?čorrr» ofimcva v svoicm srni, ker v ritom n^^r»iamo le mraz cinič»"*«r^ racionalizma.                                     JVL M.
254. Stev.
.SLOVENSKI NAKUU-, auc II. novembra iy/i.
stran 3
ogromne davke, ođpravite stroške ca ikladišča, znižajte železniške tarife, dajte nam skratka prosto luko te
= Rim in Habsbnrg pod eno streho. V praških ^Narodnih Listih« piše naš sotrudnik dr. Bozo Lovrič j akciji male antnnte v sporu z Madžarsko. Med drugim konstatira: Slišali smo glasove priznanja in simpatije ne samo s poljske, ampak tuđi z bolgarskč strani. To pjnreni, da bo ena izmed posledic nnse mobilizacije zbližanje Cchov in Polja-kov ter vsaj đelno pomirjenje Srbov in Bolgarov. Posebno bolgarski listi so t velikim priznanjom pjročali o akciji male antante. Varšaveko časopi?je je 6dkrito6rčno pozdravilo energični na-Stop Beneša in Pašića. Samo klerikalni >Glas Narodac, ki izba ja v K rakovu, »e je ocitno pjstavil na stran MaJža-rov, v katerih vidi bodočo zaveznike. List pravi: >Sramotno je, d.\ lo ime Poljske združeno z m*ščevalno in podlo kampanja Beneša in Pa£'ća.< Glcj, kakor v pi^?tcklosti, tako sta -?e tuđi dan'es našla Rim in Habsburg pod eno streha!
= Stambo-lijski gre v BukarcŠto. »Terops« poroda iz S >fije, da namera-ra ministrski pr^dsednik Stimbolijski y najkrajšem času pfcsetiti Bukarešto. = Anjrl-eška zbornica za svetovni mir. V angleški sprdnji zbornici je bila podana resolucija, b katero se pozdravlja mednarodna konferonca v Wa3hin-gtonu z željo, da bi ez> tain prišlo do rilja in bi se zasrotovilo bietveno zni-Žanje bremen za oborrjžev^nje. Glavni govornik je bil delavski vodi a Clvnes. Povdarjal je, da bo treba ne le» jedne, »arveč vteč greneracij, predno se popra-vijo Izgube, ki jih je povzročila vojna. ZvezA narodov ne feadostuje, da bi so lb doseglo. Okroglo 20% se« p^rabi za ©boroževanje- in za vojne priprave. V svetovni vojni je bilo ubit'h 9 miliio-crjv ljudi, več sli rnanj rnnienih pa 30 miliJDnov. Vojna je stal* udelcržene narode 50 milijard liber šterlingov. Ni večje^a zapravljanja negt> vzdr/.evanie arm;i.de in brodovja. pa tuđi ni lopčte prilike, da bi ee to bremd zničalo, ka-kor eedaj. Prihodnja vojna bo morila tuđi žene in otroke jednaJo ka.kr>r može« in b*> pomenila naravnost zanikanje Vsake civilizacije. Govori se r> novi grozni tekočini, da bodo tri kapHe na kožj zadoSoale, da prinesejo telesu amrt. Donald Mielc^n je podpiral reet)-lucijo in navajal. da l<?tos torej tri leta po vojni, AmrTik% An«rlija, Franci Ja, Italija, Japonska, Holanđska in Danska izdajajo 1252,000.000 liber starlinjrov za oboroževanje. Predvsem treba? da se irrrši duševna ra7t>rožitev pred mate-rijelno. Lord Robert Oecil je izjavil, Aa bi bil neueneh washinsrtonske kon-lerence ogromno razočaranje. Reso 1 u-cija je bila soglasno sprejeta.
■= Novi mestni daviri na Dnnaju. jaradi naraščajočih troškov, a neza-3^stnih dohodkov, zviša dunajski ob-činski svet razne meetne davke, oziro-ma uvede nove dokWde. T-ako se poleg veseličnega in zabavnega davka uvede davek na poslovni promet, davek na ča-sopisna naznanila in inser-^te, davek na inserate na gledaliških lepakih in programih, potem davBk na denarni promet pri bankah in den^rnih zsav> dih ter končno zvišani davek na prira-etek vrednot. Skratka: zvišajo ee vei idavkl, na avtomobile, dekle in kuharice, koncesije, pse, stanovanja 1. dr.
Neodrešena domovina.
—   Cankarjera   đneva   t   Škeđnjn.
r>ne 10. in 11. decembra priredi v Sked-rju pripravljalni odbor >Kulrurnega dni§tva< Cftnk^rjeva dneva v spomin triletnice nteerove smrti. Prvi dan bo sKralj na BMajn3vic. Sodeloval bo re-žieer M. Skrbinšek. Cisti dDbiček je namenjen   za  Cnnkarjev  spomenik.
—  Vspo«obljenostni izpiti za slov. ljndskoeolpke učitelje v Tolminu ee pri-inb 16. t. m. Prošnid se vUjjajo na pri-fctojne okrajn© ^Dl^ko svete.
—  Za sprejjem italijan^kr^a kralja t Trstu. N* tržaškem magistratu se je vršilo  veliko   zborovanje,  na  katerem 8O  ee  bavili 3 pripravnmi  za   slovesen eprejem   kralja   in   krMiice,   ki   prideta v kratkem  v   Trst.  Napravili  bi  radi. kakor  zfitrjuie.io  T^rocilo,   zelo   velik© pvečan^sti, Famo tejra ne vedo, kdo jih bo  plačal. Foč'pjo' osnovati  širok me-fčan8ki  odtf>r,  ki  bi  nabinil   đenar  in delal  priprave  za elovesnosti.
Iz naSe kralfsolne.
—  .Tnraj Biankini je imenovan za T>*eoV3ednika    komisije    za    lTmenjavo Kronskih bnnkovcev v Dalmaciji.
—   Dar  mesta   "Brograd.a   ^eškoslo-vaSkcmn Škofn Gorazđn. Meeto Beogrnd Je   poklonilo   skofu   Gorazdu   drngboen srebrni  križ,    umetniško delo  iz  Pri-strana.
—  Skupščina sodnih nrađnikov. 20. t. m. se vr$i v N3vem Sadu prvn. g\av-nn    skapščina     Zveze    jugoslo venskih sodu ih uradnikov.
__ Pomod Dalmaciji. Izsfeljenci ob-
?ine Mirce na otoku Bracu so poslali iz Kalifornije 198.490 K, ki nai ee raz-delijo med potrebne.
—  Korgres  židovskih imgo^laSbih oh«n ee vrši v Zagrebu 22  t m. Kongresa  se  bodo  udeležili   delegati  V3eh židovskih    bog&plužnlh    občin  iz  vse kraljevine.
—  Občotna kazen. V Virovitl'!! Je bil    obsofcn    me«ar    Meleda na globo 10.000 dinan'ev, ker ni izobesil predpi-aaneg« renika.
—  Mezdno ^bnnje leloirniSkih p»-mncnfroT v Beojrrađn. V«1M mezdne^a gibanja lekaroiških pomf)?nikov ▼ Beogradu    svari    hrvatsko farmaeevtekfc društvo    svoj« elane pred •i^rejernDm ■luibe x Beograda.,
Jiigoslooenl!
Prva obletntea na Sa TeMke žrtve, prva obletnica Rapalla je pred durml!
Da dobimo mejc, da utrdimo svojo državo, da dobimo čas za ureditev svote mlade države, zato smo žrtvovali brate In Sli  v  Kanoso ,  podpisat  rapallskl  dogovor!
Da je bila naša žrtev prevelika, da le bila skora) zaman, pa dokazuje prva obletnica Rapalla, ki jo t ( hajamo v znaku (talijanskih intrig v Albaniji, na Madžarskem in vsepovsodi.
Te intrige so J.:sen dokaz, da boj kljub Rapallu še ni J V »r.čan, temvc-i samo odložen.
Najhujši bo' "e pred nami in zave-dati se moramo, rmaga v tem boju tišti, ki je bolj priprt.Ucn. (talijanske intrige so dokaz, da se Iniiianl za boj prlpravljajo, zato  moramo  tud:   mi  prlčeti  s  pripravami.
Juffoslovcni! Prvi pogoi zmase je, da ostane zemlb v:i kateri žive žrtvovani, na§a. Zato je delo za ohranitev naSega živ-!Ja v Primorju na Sa prva naloga. Mati neodređenih pa je »Jnsosiovenska Matica«, ki skrbi za vse kulturne potrebe našega pre-Kanjanega  naroda.
Tugosloveni! Zato apeliramo na vas. da  . se na dan  12.  novembra, našega Vidove«a I
dne, spomnlte vsl malere neodreSenlh, na-ie »Jugoslovenske Matice«!
Naj bo ta dan geslo vsakesi patriota, da pridobi »Jugoslovenski Matici« vsaj enega Člana! Nai ne bo ta dan Ju^oslovena, ki bi ne poiožil svojega daru na altar domovine!
JuKOsIovent! Naši bratio tam preko vzrrajajo v najtežjih pri'Ikah in ot> nb!etnl-ci Rapalla, ko smo Jih prepustili nasilju, hi marsikdo niih mogel obupafl nad uipesnost-jo svoje žrtve.
Naša dolžnost Je, da se to ne zgodi. Zato moramo obhajati ob'etnico Rnppala tako, da vidiio vsl. da sn.o jim tući rni ostali zvestl in da delamo za niih osvoboditev. To pa dosežemo samo z resnini delom in ne  z  b<.-sedami.
Zato Jugoslovenf! Na dan 1?. novembra 1920 smo žrtvovali brate zaradi last-nega blagra, ob prvi obletnicl pi žrtvujmo za  brate zaradi  končne  ?mage   na^e  misli.
Zvestoba  za  zvestobo!
Ob prvi obletnici na«esa Vldove^a dne na deln za mater neodređenih, za našo »Jugoslovensko Matico«!
Telefonska trn brzolaona poracila*
Prometna honferenca o Porforose.
—  d Dunai, 8. nov. Dunaiski dopisni urad    poroča iz Portorose: Gospodarska   komisija se je dose* da i sporazumela   glede    nastopnih točk:
Uvozne in izvozne prepovedi nasledstvenih držav na) se ukinejo v gotovem roku. Izienie so dovo* ljenc za primere predviđene v tr* kovinskih poaodbah. V prihodniih mesecih se bodo vodila pogajanja o traovinskih pofiodbah med onimi nasledstvenimt državami, med ka* terimi še ne obstoiaio take po^ocU be. Načelo teh poSodb nai bo nor* malni promet brez prepovedi. Med* tem se ne bodo izdale nobene nove prepovedi in se bodo sklenili dogo* vori glede omili en i a že obstoiećih prepovedi med državami, ki sklepa# jo te pogodbe.
Pošina komisija je za promet pišem, dopisnic, in Doštnih zavitkov med nasledstvenimi državami dolos čila tarife, ki so maniši kot oni v prometu z ostalim inozemstvom-Nadalje ie storila sklepe, ki omoS3# čaio otvoritev prometa s poštni:ui nakaznicami med nasledstvenimi državami in Italijo.
Ražen tega so se za brzoiavni promet med nasledstvemmi drža* vami določili tarifi, ki so maniši kot mednarodni tarifi.
Prometna komisija razpravlia o temf nai bi se še nedodeljeni va* goni skupne^a vadonskcga parka in vagoni, ki jih zahtevajo posamezne države zase kot vojni plen, podre# dili mednarodnemu re^lementu, gle* de medsebojne uporabe vagon:>v. Zadovoljiva rešitev tega vprašania bi omogočila čimboli svobodno uporabo tuđi teh vagonov.
Na predlog avstriiske delegaci* je bo ta komisija sklepala tuđi gle* de vprasanja ustanovitve ene ali več meddržavnih komicij, ki bo doloci* la vsakokratne potrebe prometnih uprav posameznih držav na premo* gu in produktov mineralnetia olia kot podlago za racionelno razdeli* tev tega materijala.
I talijanski in avstrijski nacrti glede konvencije vseh nasledstvenih drzav. s katero bi se medseboini prometni odnošaji enotno uredili. bo se odkazali posebni komisi i i. Ravno tako kakor avstr. predlog glede ureditve formalnih nače! že« lezniških tovomih tarifov.
moMUzaclfa   u   CeShoslo* vaSkL
— d Praga, 9. nov. O včerajšnji seji parlamentarne komisije večin* skih strank ie bilo izdano nastopno poročilo:    Parlamentarna   komisija strank koncentracije je imela danes dopoldne    in popoldne    seio   pod predsedstvom poslanca Bechvna in v prisotnosti ministrskega predse-J* nik^ dr. Beneša, ministrov Udržala, Dolanskega,    Novaka in    Šramaka Minister za narodno br^rnbo Udr* žal je poročal o dobrem poteku mo* bilizacije, kar je vzela komisija z zas dovoljstvom na znanje, ker je pri* pravljenost armfide v vsakem oziru o'ovladala položaj. Ministrski pred« sednik dr. Beneš ie naznanil, da se jutri izda demobilizaciisko povelje, ki se bo nanašalo na letnike 1895, 1896 in vso starejše. Izrazil je nado, da bo mo^Ja vlada za   vse   ostale letnike čimprej izdati    demobiliza« cijsko povelje. Konferenea se je pe. čala dalje z drugimi vprašanii, ka* kor z vprašaniem izvedbe zakona« ki se nanaša na udeležbo države pri čistem dobičku kovinske industrije. Končno se je razpravlialo o pripra* vah za bližnje zase dan je zbornice, na katerem    se bodo    obmvnavali zakoni, čijih   veljavnost   prestane • koncem teiu lete«
ZASTOPNIK!   TFBOVFLJSKE DRUŽBE  V   BEOGRADU.
—   Beograd*    10.  novembra.  (Ir.v.) Semkaj    so    dospeli    za^topniki  Trbo-veljske    družbe,     da  intervenirajo  pri ministrstvu za šume In rude, ker se Tr-boveljska  premojjo'opna  družba  naha-ja v težki    situaciji zaradi maksimira-nja cen premota za državne, industrijske in privatne    potrebe.    Minister    'e družbi    izjavil,    da    maksimalne  cene ostancio za konzum in  do'ov'enl k^n*i-jfent za držpvne    potrebe še nadalje v veljavi.  Ostali  premog bo izročen  svo-bodnemu prometu.
Vznka  ostaia o  UHraiinl proti bolišeofkoiiL
—d Dunaj, S. novembra. Po poro-čilu lista »Ncue Freie Presse« obiavlia lvovska »Gazzeta VVieczorna« vesti da se vstaško gibanje v Ukrajini in na Po-dolskem močno in hitro razširia. To gibanje je v ozki zvezi z vojaškimi oce-racijami Petljurovih čet ter ie imelo za posledico, da so bol.ševiki Dobesrnili. Petljurove čete so vdrle v Proskurov ter zasedle Kamienec Podolski. katero mesto so proglasile za glavno mesto Ukrajine. Protiboljševikt so zasedli Bolestyn in Lityn. Sovjetski uradniki so pobejrnili in zapustili vso Podoiijo. Vstaško gibanje se je razširilo tuđi na gubernije Kijev in Kerson.
—d   Dunaj,  8.   novembra.  Ukraiin-
ski tiskovni urad  javlja iz Lvova: Od-
ćelki  ukrajinskih  kmetov    so  na     več
krali'; zasedli železniško proso Kilav-
f Kovel ter Dorušili več važnih viađuk-
I tov. Vzdolž železnice so rnečni oddclki
vstašev  prodirali  proti  Kijevu,  ne  da
bi zadeli na znaten odpor boljSevikov.
—  Dunaj,   9. nov.    Ukraiinski dopisni urad javlja iz Lvova: Proći« ranje ukraiinskih ur^rnikov napre* duie v vzhodni snieri. Proskurcv je pade!. S tem, da so ukrajinski ur>or* niki osvojili mesti Bar in Deražnjo, se ne nahaja samo železniška proi*a Proskurov?Žmerinka v rokah proti* boljševiških    ukrajinskih    kmetov, tem več tuđi ves zapadni del podolja ske guberniie.
ITALIJANSKI KOMUNISTI PO, RA2ENI.
—  Verona, 8. nov. Tu se je vr* šil delavski zvezni kongres, na ka* terem so komunisti doživeli poraz. Hoteli so doseći splošen štrajk, iz« vajajoč, da edino po tej poti dobe izhod iz sedanieca delav.    pologa« ja. Pri glasovanju o dnevnih redih ie dobil    dnevni red    Monscel-ijev 1,428.251  clasov, dnevni red Tasca (komunist) pa 465.712.
. KAREL PROGNAN NA MAD&
IRO.
—  d London, 8. nov. Portugi* ška vlada je privolila, da se razkralj Karl in  razkraljica  Čita  nastanita na Madeiri. Zastopnik vlade  ie že določil njiju stanovališče v Funcha* lu.
MADŽARSKE TOLPE.
— Dunaj, 9. novembra. (Izv.) V zadnjem času so madžarske tolpe za-Dusti!c zapadno O^rsko. Te tolpe so sedaj koncentrirane ob meji plebiscit-nega ozemlja.
IZ VSEH KONCEV SVETA.
—  d London, 9. novembra. (Brezžično) Včeraj so divjali na An2le5kem In Walesu hudi snežni vlharji.
—   d Moskva. 9. novembra.    (Đrezžič-no)    Olletnica    revolucije se je tuka] pra-inovala brez vsaklh svečanosti. Bilo je ze-\o mnogo ljudskih shodov,    katerim Je pri-sostvovalo ofromno  število  naroda.  Troc-klj i« Izjavil med drugim: Ncvarnost spopada  med  Rušilo  in  dnifiml  državami  si-cer ni verjetna,   vendar   pa ni lzklJuCena. Ljcnin  Je Izrazit  preprlčanje, da Je zmaga na delovnl fronti blizu.
—  d Berlin, 9. novembra. Listi poroCa-lo  iz  Pariza:  Kakor  se  tu  govori,  se  nastani sedal na poti proti OibraitarJu naha-jajoča se bivSa kraljevska dvojica na letovi Sč u    neke^a  londonskesa   bankirja,    do-kler    se v Punchalu    na Madelrl ne nftlde prhnemo bival^če.    Poslopja,    kl    so    Jih i doloCfll r te mm, ntoo ▼ to prkntna,     |
Jngoslouensho - čeShosIouaSka liga o
Ljubljani.
Snoči je bila ustanovljena Juqos slovensko - češkoslovaska Hi^a v Ljubljani, organizacija, ki si i^ na^ dela naloao, da s svojim đelovru njem širi in po^lobuic bratsko vza* jemnost med Češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom na poli* tičnem. kulturnein in tlospoddr* skem polju. V časih, ko se je pokazalo, da sta Juuoshivija in Ccbktjs slovaška navezani druua na druuo in da moreta svoje državne in n u rodne interese uspešno žastopati le v bratski vzaiemnostl na vseh po* ljih, je ustanovitev take or^anizaci* je v enem izmed cenrrov naše kra* ljcvine najveejeua pomena, saj ie to prvi korak k temu. da se enake ors ^anizacije ustanove po vseh večjih mestih širom naše kraljevine. I "stas novneua občncj*a zbura. se je ude* lezilo lepo število narodnetla obćin* stva vseh slojev in stanov. Prav eastno je bilo zastopano zlasti dia jaštvo in nak narodno ženstvo, kar z zadoščenjem bele/ino. Prostorna dvorana mestne zbornice je bila polna.
V imenu pripravijalneda odbo» ra ie otvoril zborovanje £. dr. Rus dolf Krivi c, ki je v svojem sovo* ru oćrtal važnost takšne or^aniza* čije, kakor je Liila, za mctlsebojno spoznavanje in zbližanie ćeškos'o* vaškeJla in iucoslovenskcja naror'a. Na to je naznanil. da ie proteku torat Lif2e prevzc! 2. pokrniinski namtstnik Ivan H r i b a r, ki pa se žal radi bolezni ne more osebno udele/iti ustanovneiia obencila zbos ra. Takisto je sporečila sa. Frania dr. Tavćarjcva, da pozdravlja ustanevitev Licje. pripravlja svoj pristop. di pa je zadržana se udele» žiti občne^a zbora.
Pravila novela društva je pre* čital 2. dr. Iv. Lah ter orisal cilje. ki jih zasleduje LiSa s svojim delo* van i em.
Nato je odredil predsedinoči dr. Krivic volitev odbora.    Volitev
se je izvršila per acclamatloncnt, Xa prcdlos s!avne(ja urednika P u • s t o s 1 c m Š k .i so bili izvolieni t? J.: (•r. Karei T r i 11 e r za predsednika. tT. Josip Macin in dr. Gustav Grecorin za podpredscdnikct za odbornike: dr. Arnošt B r i 1 e j# dr. Riko I: u x, Ivan Vavpotić, dr. Ivan L a h. dr. Rudolf Krivic, 11 UVJ.Š K r o f t a, Fmn (lovekar, Viktor Z a 1 a r, Zorka F a k i n, dr, Otnkar Bcneš Jan Ružicka in Pcter Š t e r k, za namestnike pa: dr. Juro li r a š o v c e dr. .lar.ko Z U r o v n i k. Fran K o b a 1, Ivan M o # h o r i čt dr. Ljudevit P i v k o in Ku« dolf Ju van. Za revizorie sta bila izvoljena: Ivan Podržai in Hen# rik I" ranzl.
Ker je bil pred^ednik dr. Trille*
! zadržan, jj prcv/cl prctJ-c^stvo dr.
! Josip Macin, ki je dal besedo s. Cc* ncralnemu konzulu dr. Otaknrju B e n e š u. G. ceneralni konzul je r svojem covoru izrekcl    pripravljala
! nemu odboru svoje priznanje za uspešno delo ter želei novo osnova* ni orSani?aci|i popolnesa uspclia v delu za češko^slovasko iucosloven« sko vzaicmnost tako na kulturnom; in ^osnodarskem. kakor riredvscm na političnem polju, ter ii stavil z% vz^led delovanie enake Li^e v Pra# Lii. ki si ic s svoiim smotrenim de# lom pridobil.i velikih za si us za po* Slobitcv odnosajev med Jusoslavu io in ČeŠkos^ovaško. Podprcdsed« nik dr. H a c i n ie naslašal v.i/no5t pravkar ustnnovljone organizacije zbsti na nolitičnem in cospodar* skem polju, povdari.il. da so nara bili Cehi v prctcklosti učitelji na co* spodarskem poliu, na politiCnem poprišču r»a naši zvesti sobojevniki in izrazil /cl;o, da bi to ostalo tako tuđi v bodočnosti ter zakliučil zbo* rovanje z željo, da bi delovanie pravkar ustanovljene liL!e obrodilo stoterni sad.
Kultura.
REPERTOIR    NARODNFGV   GLEDA-LIćjCA  V  LJUBLJANI.
Drama:
Sreda, 9.  novembra:   Revizor.  Tzven. Četi tek, 10. novembra: Komeilii-i ziiiteš-
njav. Izven. Petek, 11. novembra: Revizor. D.
Opera:
Sreda, 9. novembra: Boheim?. K. ^etrtek,   10.  novembra-   Ripoletto.   B. Petek,   11.   novembra:   Evangeljnik.   C.
— Spored žalnesa koncerta »GUsbcn« Matice« ki se vr5i v ponedeliok. dne 14. L m. ob S. zvečer v Unionski dvorani. Spored izvaiata pevski zbor in orkestra'no društvo Glasbcne Matico v Ljubljani. 1. Hristić Stevan K. Opelo. Žalni obredni spevl za me>anl zbor. Po^večeno Izginollm, umrlim in žrtvam v vojnah za narodno osvobojenje 1912—1918. 2. Foerster Anton:  »Umri Je mož«.    Mo*ki  zbor. Odmor.
3.   Suk Josfp:  Meditacija na  s*aro^e?ki  koral     »Sv.   Vaclav«.     Za     godalni     orkester.
4.   Mokranjac   Stevan  St.:   »Hvalite   Gospoda*!  Iz. Božanstvene shiJhe. po srb^kih narodnih  napevih.   Medini  zhor. 5.  Calk-ovskij Peter K.: Gospodi pornTui! Otče vaV. Hvalite Gospođa! MeSanf zbor!  Iz liturgije Sv. Ivana  Zlatoustcga. Prc<lprcdafa   vstopnlc  v pisarnl    Glasbcnc  Marfce v MubljanL    Go-?iposka ulica št. 8, 1. nadstrople.
—   I^simfoni^ni  koncert.  Danes,  v r^trtok, 10. t. itl t>rno ob 8. zvPčer    se vrši v uninnski dvorfini prvi fimfnni^-ni konrort orkestra  Dravske    divizije yX)d vo(l-stvn»m £T. kn po!niki dr. Jos. Perina. Na vrporc'du ft> tu-M velike took**: Olinkova   uvertura   >I?usan   in   Lju<lmi-1,-»«,   Mcndcss^bnov^   konec^rtna,     piosa zaposli in velika cO7dna ali rornantift-na simfonija Rrucknfrjeva.      Obeta se n^m torei vHik umetnisVi uži tok-
—   Ljudsko   v-eučiliSfe   t   Celjn«, ki   ffa   Je   ustinovil     >Klub     napre<lnih. rIov. flkndemikov v Pelin, je nn£lo vg<v ctrnnsko   razumevnnje   in   zat">   so   nj^-govi mpohi rajlpp.!i. Prvotna n.i*»crovA vr>diteijri, prodsrdnik s:. vi. svetnik I.i-lok   in  tainik   p.   nadu?itMj|   Bizjak   sta bila  n*  zborovaniu  dnr*  31.  okt.   zopr>t izvoljena  v  v^d^tvo  odbora,   ki   rc   je nhenem   i7:popolnil   in   powoal.   trulio  da ^tojo 22 <"lanov in so v niom  znstop;ma. vpft r^ljsk.i kulturna dn::tva in proda-vatrlji.   Olienem   se   Jo   na   zborovanju natanfin^   znortala   pot   bodočoga   do!?>-vania  vFCiičiliš^a.  Predavanja se  bodo vršila    do    junna     prihodntejra     lota. Obra\-navajo   razli'n^  pano^o*   rnar^.-t; in  litemture,    zn-=topnna so mori njimi pednff.^pka,  ^oap'odir«^.  socijalna  ltd-Udeležni.> po 3ih redno tvkros 200 opob, a še večjo privlačio pilo bodo zadobila, ko se boda vršila ob ski intimnih slikah. Pkioptikon si \r> nnhavil >Klub mpred-nih    elov.    akalrmikovc   v    Celju    ta Ljudsko T*en?ili=5e. Nadalje bodo irba-5»Ia   ponnti<in'>na   prodavanja  v  >Pro-svetni  knjižnici Klubac.
— KniJnlce sloTenskych budltciA Ime* nule se sbirka, kterou prave zahaluje vr-đanim prvniho svazku Slovenske* ro'rlcke* nakladatct^tvl v Bratlstavft (Stefanikova č. 4). Podnik tento lest veden čelnyml mu?l slovenskim! a chce se svoji sbfrkou odhalitl v5echny ty drobn^ pracovnlky slovenske1, ktefl za madžarske" persekuce byll mučeni pod rAsn^mi p^eudoojmL Pro
Slovensko maji tito autofl ruto/ cenu, iako pro Cechy Rubei, Tyl, K iepera. Prvni sva-zek cb«ahuje ver5e An<elma 7/:br^nsk^hr>, proste" ver£iky, ktere pfekvanujl KiKantL-ko« silou Lisky k utlačovane vlasti. Na dilkn !est do 15. listopadu vvpsana subskrlpc« Kč 10. po 15. bude stati Kč 15.
—   »Zbornik za umetnostno /f&do* vino.« 1. in 2. St<?vilka tcija listka, kl tra     izil.ii-n    >T'motnostn>    rt;odovinfiko ^iru^tvoc  v Ljubljani,  jo Izfela.  Urejuj« ^ra dr.   Izidor  Cankar.  »Zbornike  stana 1-1 leto 100 kron. za inozemstvo 15 fr«n-l:ov.  Vsebina:  dr.   Fran St^le:    Slikar Jolv^nnes c^neivis do Lavbaro. — Viktor   Stcčkv     O   nek,-\t-»rih   ljubijnnflkih spomenik ih. — Dr. J »s. M«U: Done«ki k
zgodo vini zvona rjev in rvonov po Kranjskom. — Izidor Cankar: TTm^t-i*ost v kr?fanf=kem slovstvu. 2. Rt;>lotja«
—   Karei   Ozvald:   Don^s^k  k  estotske-rou kolanju   3<.Tesa. —  Nirodnn trAlerija*
—   Varstvo  epomenikov.  —   LmetuDst-no - zpodo\»n«ko    druSt\">.    —    liibli-ogerafija. — Razstave. — Forsoualia. —* Kazno.
— »Prosveta«. Skoro sleherna va^ v na?! dežeii ima svojo druMvo, ki mu je na-'oga zbirati v svojem okrilju mlado in staro, nud'ti mu razvedrila in izobrazbe tef množiti mu duševne in telesne moči. ImiTio bralna, pevska in tetovadna dru§tva, dramatične krožke itd. Nove rarmere so obu-dife skorai vsa na*a društva k novemu življenju In uspeSnemii dclnvanju. To delo-van:o bi bio Še ti^pe^ncj^c, ako bi bila med po^amoznimi dru*tvi \tz, kl bi jih te-snele družila, neki kažlpot, ki bi lim kaza! skupni cilj- neki svctova'ec. kl bi Jim ka* zal pot ?a dosefco skupnec* cilla: narodo-V6 izobrazbe, njecoveca du'evnrjra in i%~ lesneaa razvoia. Da se ustvari fak.i med-sebolna vez. Ie sklonila iGnrKka slovenska omladina« Izda'ati mesečnik »Prnsv^ ta«. Ze naslov sam n^m pove, s čim «a f i bo peča! ta mesečnik. F^rrd vsem Ima h.tt ^tasilrt vse*i pro^vetnih dru<tev. »PTo«5veta« bo prina^ala č'anke r> na?!h kulturnih de-Invc^ih. r\ sK'ematičnem delovanju v dru-5tvih, o kul*'!rnlh. telovadnf-i, sportnih In dniTih prlrcditvnh pri nas in dni(?od. Ni-dalje bo prina^aJa ve^tl o kulnimcm cfba-nju pri nas In pri dnifcfh nnmdih. Kajtf )• treba, d.i po svo'ih prfredftvnh occnlmo svr»-fe del^ In da po tu'fh merimo svnie mofi. List bo obscsal dru^tvrni, Kleđ^'Uk!. telcv v^dni fn ?portnl vestnik, poročfla n raznih priredltvah. nlihova naznanila In oce« ne. nasvete dni?tvom In đniue or^anlzato-rf^ne vesti. Obla^HM bo hidf kritike novlK knlicr. Koli^or bodo donu?Čala denama sredstva, bo postrrijel !I«t pevskfm dru« ?^vom z Izdajo novih sVT^ib v posebni pri-locrl. Po mo^no^tl bo pr!m*sl list iinstra-efie. Ta l^t Ie nu^no r>r,trebcn. aVo hoče-mo, dn d^se?p n^?c društveno d^i^vanle v!1In sfoonfo. S t?V!m l^tom, kl nai bi da-* lal dri'?tven^Tni! det^nn'n pr^vo smer, prepr<»?!mo. di ne r*»lde!o dni'tva na kriva pota T>rl dvffs^' In trt^snf V7ro!l narodi. T !*t se bo t?«Val ni\ 24 straneh fetvrr-ke. C*m se ho dHo^.Ma tnVr*. dl Io bodo 7tt*o*tT| t"d; na!?Ir?f «;ToIf. f ?«t bn prlJ'e* Iz-hi'aM v krilcem br??^<; frfd« 1. <^v»TVa f. A-cerrhr-*. Dan^^ T>t vabimo na srbovanje fn nnm^bn. •On«-|«V*i slovensVn oml.irflna« Tiskovni odsek, Gorica, Corso VerdI a?.
stran 4.
»SLOVERSKI NAROD«; dne lirnovembra 1921.
Ste*. 2M
Dneune oesfl.
V Ljubljani, 10.
": m Sesfanek  političnega kluba in •đbora v petek 11. t. m. se n* vrH, k»r
je več čl&nDv zadržanih vsled seje O. Z. X N. i. U na magistratu, ki je skli-cadu na isto uro.
— Ali bo državna oblast to tr« pela? Klerikalni listi so pričeli • Koncentričnim ognjem proti drža* vi. Sistematično zbirajo po vsem avetu vesti, ki so direktno ali indu rektno naperjene proti naši državi ter jih komentiraj o v tonu, ki mora nujno vzbuditi pri nerazsodni masi mržnjo proti državi vobče, proti Srbom še posebe. Vzemite v roke »Slovenca«, »Novi Ces«, »Našo Moč«, »Domoljuba« povsod samo zabavljanje proti državi, povsod sa* mo blato in gnojnico na naše dr* žavne naprave in naše državnike. Nikjcr ne najdete objektivne, ka* moli blagohotne kritike, nikjer ne opažate želje pomagati pri zgradbi državnega poslopja, povsod zrete l&mo besno težnjo, obi a ti ti, podre* ti in razrušiti vse, karkoli ie v zvezi z našo kraljevino. Lahko trdimo, da 9O klerikalni listi pravi kompen* diji naravnost peklenskega sovrašt* va in mržnje proti naši narodni dr* žavi. Gadie, ki so po prevratu stra* hopetno skrili svoje strupene zobe, boječ se, da bi viseli na prvem kan* delabru habsburške kreature, ki so »e ob polomu Avstrije v splošni konsternaciji odpoveđale vsem vi* sokoletečim mislim, so zapet zago mazele in lezejo zopet na dan. Zrastli sa jim zopet grebeni in na* ? pol ni li z otrovom votli zob je. , Ogeni in žveplo bluvajo sedaj na \ vse. kar le količkai    spominia   na j
rodno državo in £orje tistemu, ki si t se opa prisegati na sveti in svetli j državni prapor. A naše oblasti na \ vse to mirno — molče! Ne zšancio j niti z mezincem! In čc i ih opozori* | te na njih doLmost,    skomizgneio j ravnodušno z rarneni in se sklicuje* | jo na — ustavo. Toda mi pravimo j — k vragu s takšno ustavo, ki daje : samo privilegije za razdiran je   one države, ki so jo s krvio in znojem ustanovili legijoni naših najboljših sinovi Čemu pa imamo zakon v za* ŠČito države? Ali naj bo tuđi ta *a* kan »lucus a non lucenćo«?
—  Velikodušno darUo. Prejeli smo j to te pismo:   >Velespostovani g. glavni urednik!    N<avdušen  krasnim po tek om včerajšnjega ustanovnega obenega zbora >češko6lovaško-jugjslovenske ligo«, UBojam si Vam, g. glavni  urednik, kot  * one mu   izmad  nujbolj   zasluženih   usta-   5 novitelje^    imenovane    Lige,    izročiti  } znesek 10.000 K, kateri  znes^k poklv  j njam v kritje stroškov, zvezanih z usta- j novitvip naše lige. Puo^im, da blago- j volite ta znesck izročiti Ceskoslovaški- < jugo slovensko ligi. Beležim z odličnim « •poštovanjem   udani   generalni   konzul  -di*. Bene^. V Ljubljani  ,dae 10. n*>v. \ 1921.<  G.   gener-dlnemu   konzulu,  ki   z j idealno mamo pospe§uje v&ako akcijo, * ki meri na poglobitev bratskih 8tlkoT j infađ našim in češkoslovaškim naroć?>m, j ixrekauto ia velikodušno darilo iskreno i zahvalo.     Denar     izročimo   Mvistijnitu Lige.
—  Ob pri!iid prve obletnice Rapal-Ia priredi  >Jngoslovenska Matie&c naši  mladini  dvt>je predavani.  Predaval bo dr. Iran Lah o uasedenem zemlju in to predavanje bo pojašnjavalo olcMi 90   skiopfičnih   ?Iik.   Prvo   predavanja tao r petek, dne 11. t. m. zn srednjeSol-re,  drugo  predavanje   pa  je t  »ob^to, dne 12. t. m. za mescansko in Ijudsko-iolsko mladino. Obt? pr^davanii se tt-5ita v veliki dvorani hotela Union toC-ny ob pol čostih zve<!er. Predavanji sta »icer v prvi vrsti  namenjeni  mladini, vabi pa se tuđi vee drugo občinstvo, ki iroa Ijubezen in znaisel za naSe brate. Vatop je prost, brez vpake vetopnine. f T^>zivasno   narodno-  občinstvo,     da  «e ud^leži   predavani   ▼   Čim   Teftjđm   stari lu.
—    Recftacffsirt ▼ečer.   V nedebo 13. t. m.   ob 20. priredi Vladimir Prc-mru skupno z dvema 5e neposlanima tovari^ema    I. recitacltski    večer    naj-mlaj?Hh. Vstopnina: sedeži  12 K, stojl-iča 6K.
—     Važna    sela*    Poslancc    č>rof. R e i s n c r,  predsednik  O.  2.   J.   N.  i. U., sklicnje sejo, da poroča o najnovd-šcm dc!u in o uspehih ST>lo5n5h zahter jav. nam. in imok. za petek 11. t. m. ob 18. v sef no   dvorano Mestnega   magistrata O. Z. J. N. i. U.
—  Žrtev zrakoplovstva.    Aviatični poročnik Srečko Ž i t n i k.    sin pokoj-nega dvornegra svctnlka in jjuverneria za Prekmurje Žitnika, je zsrorel v zraku 8. t .m. ob poizkusu nekej^a    aeroplana v Novem Sadu.    Ranjki    ie po dveletnem  službovanju    pri  ljubljanski aeroplanski eskadrili tu dovrSil    svojo pilotno izobrazbo. Bil Je vseskozi zna-čajen oficir ter zelo priljubljen med to-variši in moštvom. Za uspeSnl zračni boj 2 dvema    nemSkfma    avljatlkoina maja leta 1920 o priliki koroških bojev je bil umrli odlikovan    « zlato MHoS Obilićevo kolamo za hrabrost. ZnaCai-nemi\ v svojem pokBcu padlemu tova-rišu lahka zemljica, rodbini iskreno so-žslje!
—  Smri «5itetja. 2 Gam^ljDOv nam porocaj'3: V gozdu od 6rnn&keen inoeta proti Gaaneljnom ?o Bft cesti na&li mr-tvega g. Leopolda- Suhodobnika, upoko-<at>a»« mMaaMlil itimniiifrpgii &a DiaiMnL
novembra 1921.
Na poti iz Ljubljane g^ je t*dela kap. Pokajnik, star 78 lat, }d kot penzijoniet živel v airomadnih raanmrah. Vsak dan |e hodil v Ljubljano, da. je v kavarni precital dasopise — n&rociti si jih ni niogel — ter evojoem prlneael iz Ljubljane kakšne malenkosti. Leta 18G6. ee jd k^t prosto vol jec udaležil vojne proti Prusom. Starček je bil zaveden narodnjak in mladeniško navduJen Jugo-eloveo. Ko je izbruhnik* svetovna voj-IM, so ga zaprli in je bil ve£ ra<>Fecov v pr^iskbvalnem naporu, ker i© preo-čito kazal svoje simpatije za Srbijo in Rusijo. Značibio je, da 90 pri mrtveru našli eiiki kralja Petru Osvoboditelja in kralj* Aleksandra, pjkopali so s;a danes popoldna na pokopalisću v Šmar-tnem pod SmArnogoro. Vrlemu mbžu, ki je v n«ijtcžjih časih ohranil mlade-nisko najvdusenje za narodne ideajle, b>di ohrinjcn blag spomin.
— Smrtna kosa. Umrla je v Zagr^-hu bivša hotelirka v Ljubljani ga. Ma-rijJ* Novak. Blag ji spomin!
—  V podporo nradnBkl menzi ▼ Mariboru   sa   nakup   livil   članom   in   revnemu dijaštvu. kf dobiva  hrano za znfžano cetio* deloma   tuđi   brezplačno.   prirede     člani   te obednice v soboto, 12. t m. zvečer v dvorani Kasine uradniški ples. na katerena se vabi»o vsi  prijatelii obedntee.
—  Popfsne pole za Solsko   matico   se oddajafo ob navadnih tiradn?!! arah na ma-Kistratn   v  mestnetn  ekspeditu,   Mestn!   trg 27,   IIT.   nadstropje.
—  »Dragi sodnikl in mali račnnair*. U^otavlj.inw>. dfi notica pod t>yni na^lo-v^m ni pisal it» ne poeUl g. Fran Pire v Mariboru, n^tivfna notica ie bila napisana v LiublJMii.
—  Vlak ips fe povr-sfl.    V sređo,  S.  t m. »o na§!i na želerniski prosri med Metliko in Rosalnfcami mrtvc?:a P, Ohcrmanna, po-sestnlto iz Curfl. Vlak mu ie odrrzal levo nojo rred členkoTT. fn ra tuđi n!i plavi cna-ko rarmečfei!. Mo? je bil preče! vinjeti. Jeli na tfru easoal n\i se ni mose! pravočasno njn1'*^. vi znano. Ponetrečenec zami?5a zero hi reč otrok.
— Kromoir za ijufetteJio. OhČinsrvo se;ooozaria. naf poŠ^e kakor hitro mo-s^>Če po krompir v hnrakr* za šalo na Ledini. Kotnikova ulica, kor mestna apfovizacija Tsled mr^za ne bo nabavila nlkaketra krompirja vec.
—  Strašna smrt pod vlakom. V po-nedeliek zvečer se je na prelazu blizu vojaške bolnice v Mariboru na koroški pro^i   vrjje! v Mariboru znani Nikoiić, bivši uradnik    »Oesterr. Getreide-Ein-fuhr-Gesellschaftc    pred  večemi  vlak. Odkar je bil odpuščen,    je v brezupu razkoSno    zapravljal zadnje prihranke. V ponedeljek se ie vrjrel pod vlak, ki ga je strašno razmcsariL
—   Zaaoaeten  shićaj  Nlkollč.    Doseda-nje poizvedbe    jjlede strasne    smrti  Srba Nikolića v Maribora so dognali,    da ie iz-klju^en  roparskS  umor, kakor nekatert  tr-đijo; sre le  za vpraSanie ali se je Nfkolić sara vrgel pod vlak ali je Ie ponesrečil.  V slednjem s'učaju se domn&va, da se je Ni-kolić   peljal   x   veĆernim   koroškim   vlakom tsr    da ie pred prvim prelazom pnd voja-škim cskrbovaliSčem   skoči!,   hoteč si pri-hraniti roinjo na |uini kolodvor, sam raz stopnic kupeia,    kar bi ođgovarjalo načinu pretrgane    de?ne nose  m  roke.    dočim  je ostalo truplo obležalo nizJe doli v razdalji 38 korakov od prve sledi.  Proti temu  govori pa okolnost, da so se s led ovi  razme-sarjenja na5H le na ttrolu in sicer kar ie zopet čudno, ne že pri prvih, ampak §e le prt nasledniih kolesih. Velika po^kodba na gltvi, ki je dala povod za dornnevo o umora, je po zdravniškt Jzpovcdbi poskdica pritisku, ali vsled stroja ali kamenja. NaSIi so pri njem listnico z dvema kronama, legitl-mactfo; »ra ie obsta'a ob 2!.? tore! takoi po strašni smrti, čudno je tuđi, da nišo naSli pri   njem  ne  suknje.   ne>  poknv*tfl:   ^1-de slednjesa trdijo priče,    da so ^a videle že popoldne na drŽaTnem mostu rudi brez pokrivala.  Vsekakor ]e to še zagoneten slučaj,    katerefa    drž. policija    pridno zasle-dMJt.
—   Nadim restavraterjem,   kr5mar-jem in kavarnarjem. V kratkem vas po-setijo  'idbomice   »Kola  juposlov.     se-sterc s prošnjo, da prevznmete v jtik-prodajo svojim gostom njih srečke. Vi, ki ste bili vsegdar na svojem me?hi, kadar je čio za rodoljubno in človeko-ljubno deltr,  pokažite tuđi    ^edaj.     da jriate  cenltf   trud  nažih   >Kol'oiiic<     in uffodlte njih prošn^t* ter potrudite    me čempreje   razpečati    srećke,      katerih glavni dobitek Je 50.000 kron. — Prosimo ler>o! — >Ođhor ju^oslov. »eeter.«
—   Razna artanove  ia  revefe.  Magf-strat razplsaje kopo nstanov za  revne no-voporočenke. za  vdovliene  rodbinske  oCe-te in matere, za obubožane obrtnike, kl-so Ifubflanskt   meSCanl,     zn   nradn!5ke   sirote, zz onemogle posle itd. Razpis Je na magistratu Javno razglaSen in nt na] Interesenti tam bttze informirala
— Baranjski begenet raimlli Inta-lektualnih p^klicov Žele zapbslenja, osiroma primeme službe. Posređova.1-nicA »«\ đelo in inspekcija dela v Ljubljani dajeU v zadevi informacije in sprejernata primase.
—  Originalni tepati aamaniajo le dnl po mestu veltko veselico naSih kolesadev na Martlnovo neđelfo v Narodnem  domo. Na eporedu le predvsem rardelitev naerađ zmasovalcem v letoSnjih dirkah, ko so se nali koksarll ćelo v mednarođn! dirki v NemSkl  ArstrUi odlično izkazalf.    Tudl v zadnjih  zasrebSIdli dirkah    so sigurno    In trajno odnesi! vsa prva mesta. Zabavni det obsega  posebno novost  ra LJubljano,  Ve-ifld sud. dalle sreColov $ prekrasnimi vred-nottnlmi darilt kolo sreče, ples hi polno druRlh originalnih zabav. Na Martlnovo vsi
Obdnsko sodlSCc ia psM-laale tfrafliaie • LinbHaaL
Da bode mogla sodiSCe res vršiti svojo dolžnost, ie v prvi vrsti potrebna podpora občinstva. ker brez podpore obćinstva osobito konsumentov sodišče samo ne more zasledovati ali izslediti rzkorižčevalccv današnjih neurejenih gospodarskih raz me r. Da bode občinstvo o delokrogu sodiiča informirano, priuašarao izvleček najvainejiih prestopkov, ki i ih sodišče za pobijanje <Ira-ginje zasleduie \A kaznuie. Kdor nlma označenih cen iivleniskih potrebščin v trgovini alt na trgu ali jih noće izobesiti na vidnom igraju se kaznuje z zaporom od 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 di-narjsv.
Kdor kopiči žis'ljenske potreb*čme v večji količini ne.;n jih sme po obse^u svoje trgovine običajno imeti, se kaznuie z ?a-pcrol od 1 meseca do 1 leta -in v denarju od 25.000 do 200.000 dir.ariev. Kdor naredi potrebščine nerahne, da bi zmanišal r'ih količino a!; omt-ji! njih prodajo, ali kdnr ponuja visjo ceno od navadne, zato du bi si f>ridobil prvenstvo med kupovale!, se karmi je z naporom od 10 dni do 3 mesecev in v denariu od  1000 f!o RO.OOrt dinarjev.
Kdor prodala živlienske potreb^čine preko cen, ki so določene, se Kaznuje z za-porom od 1 meseca do I !c»a in v denar!u od 25.000 do 200000 dinarjev.
Istn kazrn i!-M, kd^r krivo tehta ali zinaniSuje  porcijo  rrf  prodaji.
Kdor kupuje živUemke potreh'čme p!ač?vaje vi<tc cene ne^n iih ie določil oh-?ins!ri odbor, se kaznuie z naporom 10 dni do 3 mc^ecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinanev.
Kdor ?e Kni z vtrifno trgovino iiv-1 jonskih pntr^hz^.n a!l se spuSča v drnjce nečedne 5pe!ui!ncne, H mer!fo na podra-Ževanje crn -^ivPenskih potreMčIn, se kazni: j? r. ?3T>T:^m od rt me^ecev do 5 fet In v denarju od 50.000 do 200.000 dinarjev.
Za živ!:enske io?reb?čine< se sTrarrafo; hrar»a (cemknf fnacH!f> ttidl živali, mn?n!:-ne 7n klaric), obleVa, obutev, ktrrfava, rarsvctljava fn milo kaknr tud! materijal 2a izdelovanje teli predmetov.
P0^1ŠSiI?2 WJ$m pri   E93Z31
PoČenši od 10. novembra se ra« čuna pri uvozni carini 100 zlatih ću narjev za 500 dinariev v novčani* cah, odnosno 2000 kron med tem ko se je dosedaf zaračunjavala za 1000 zlatih dinarjev 400 dinaricv ali 1600 kron. Povijani a^ia (400% na* mesto dosedaniih 300%) se nlača za vse blago, za katerega do vštevši 9. novembra ni bila plaćana uvozna carina. Povišani asiio se nlačuie pri in^o.Tni carini, sporednih pristoj* binah.
Pri monopo?s1rih predmctfh se računa mer općina taksa v rf.rrnjr* ju 100 zlatih dinarjev za 200 dinar* jev v novčanicah.
Enako se računa pribitek pri luksiiznem blacu, katerefa scrnom le bil objaviien v »Uradnem Listu« 5t. 11 t. 1. no kurzu 100 zlatih dinar« jcv fe fcdnrtko 200 dinariev v nov« čairtcah, tore i s 100?Š a^iorrt.
Pri izračunavaniu carine ad va# lorem se računa carina po v tarifi do?oče:uh odstotkih brez a^io^pri* bitka O nodrobnostih bo izdala $e* neralna direkcija carine še posebea pravilnik.
NIKAK MORATORU.
— Beograd, 10. nov. (Izv.) Pr» vetne vesti o moratoriju sa tr£ov« ska plačila v inozemstvu so brez vsahe podls^e. Na rnerodajnem me« stu je podana decidirana izjava, da se na take ukrepe o moratoriju ni nikdar mislilo. Na konferenci o padcu dinari a so zahtevali nekateri beogradski trgovci moratorii, ni pa to zafctevala niti beodradska Trgov* ska zbornica kot edina merodaina zastopnica trejovstva.
—g Kontrola nad državnim posoji-lciin. Finančni minioter zahteva, da a« ustanovi parlamentarni odbor, ki bo ivadziral uporabo zadnjega 7% investi-cijskaga po?ojila.
—g Znnaiij« đržavoo posojilo ie ni zaključeno. Zajsfreb^ici >Obzor< poro&t iz Beograda, da &o povrno finančni nd-nfstor c'r. K^mamuM najbrže pojutrife-njem v Ecor^rad. Dr. Kum.inuđi ni v Londonu nic kon?nnv©l.iavnega ekletnil, p<ič pa so je pog.ijal na povratku s iraneoskira kon7orii.?fm v Parisni in s amPriškim konzorcijem, ki je stav 11 po-nadbe plrdc pO5Oj<!&. Pokoji an^l^Škili konsonijov so bili neeprejemljivi« ameriški ;?? franco^ki pređlogi so p* muogo boljci.
—g Živinjski srjfm v Haribom, dne 8. novembra: Prienalso se j©: 126 volov, 10 bikov, 344 krav, 7 telet, 7 konj. Cene: debeli voli kg žive teža 15 do 20 K. poldabeli 11—14, plemenski 11 do 14. biki za klanje 9—11, klavne krave debelel2—14, plemenske krave 7 <J& 12, molzne 12—16, breje 10—16, mlada živina 7—13. teleta 14—16, kruve k>> baeario© 6—7.
—g Kove mAksimimne eene ▼ Ma-rib#rn so v gtavnem oFtnle Iste. Maksi-mirana pa ni mast in jajca. Male razlike eo tuđi pri me3u: X. kategorija-sprednji del, 22 K, zadnji 24 K; II. kategorija, aprodnji de1f 18 K, zadnji 90 kron; IIT. kategorija ne glede na vrsto 16 K. M-iksimlrane čb tuđi ee«e sa drobov^no: svofci j^ik 20 K ka, v»mpi 6 K. pliuča 8 K, obisti 16 K, moždani 16 K, vime 8 K, pnrkljl 5 K, gobec 8 K,
dobilo se ^a, ne bo, ker ga že doma pit> dajajo po 12 kron.
—g Dobava leaenih sa bojev. Uprava državnih monopolov v Beogradu na-
znanja 'j'r^ov?:hJ in o!.it:H>ki atx>rnici v Ljubljani, di se vrši dne 2. decembru t. 1. jf.Ttni licitacija glede dobave 76.8CK) komadov zabojov iz mehkega lesa. Predmetni pogoji so intereseniom v pis-ir'-. '■. ; ..= \ \.-- i;; •>^: tuiške rbornici* v Ljubljani na vpogled.
—   g Petrolejski   vrelci  na  Hr\'at-s'-iem. Tz Zagreba javljajo. da je mini-ster rudo in šuma izdal rudosledstv^no koncceij>  za  izsl*»:X>varije po tro It? ja ua IIrvat«kwTn  američki  p^trol^iski  družbi >Staxii!ard Oil Camp.c Ta družba nnm^v. rava v n^li  tiržaH  ustanoviti  potro!oj-sko   diiižbo   %   vef-milijonskirt     k  j'"t.#i-lom. \i5a drSavn bo pri te] dnizbi u-le-ltŽL-na s 2r>%.
—   g   Prodaja   baUrer4e^a    karcna. Okrajno   placarstvo   v   C-flju   naznr-ni.a ti\!?jvski   ia  obvtnil!:i   zl.ovnici  v Tjub-ljani da sa proda na of crti Ini liHtafiji ca  420  ton   bakrenoga  kamna   (Kupfor-
Ha^ffisg^Ss pEraSf?;?*
stein) z vsrbino približni Cl % ?i«t<?sra bakra, lož«:čc^a pri Državni rinkarni v Colju drjf* 22. novembra 1021. Ofer-t«lne {;3iiudbo, ki moraju biti v z.itvo-rencm kuvertu nod pc^'itom, ^prenilie*-no 2 20 dinarskim kolkom s^ bo spre-jem^fu irLonovaiie^a diic* do 11. uro do-poldne v pisarni ravnateljstva Državne cinkarnc*, O ostalih dražbonih pogo-iih po interr^^mi l.nbko in formi mfr» y»rf okrajnera plavarst\-u v Celju, isob* st 7 med  ura«lnirni unmi.
— cr Znatno povišanje terifov r Avstrjji. Avstrij-ka uprava jo zvi^-la transportna in dniirt» nromotne tarife za 2;nat?\T? rnoskp. ^olezrii^iva vožn;a TI. in III. rnzml j«? povišnni 7\ 200%, I. razred n Xi0%. Plar^vna tnrif.i za 200?£, tarifa za živil-i zn 100^. T\id! p^štnin.T j<* znatna zvi.^-in^. Kavndna pi*en«ka ^o-tnino znnAi 10 K. za intv z?m=tvo 2-) K. Brzojn.vn^ pri?tojbine so z^M zvišnne. Minimum brzojava ve-ljn -J(M~) K. Trl^fon^'va yri>tojhina s« r\'lšx za 200%, Zvišnnfe tirif>v jo r0' vrro'il  rnpi.fni  padoo  avstriskf* valute.
USPEH DR2AVNEGA POSOJ1LA.
—   B&3r;rad,    10. novembra.  (Itv.) Vlada je dobila iz Pariza povoljne vesti o irpchih  ministra  dr. Kunianndiia prlede  zaključitve    porojiJa, o  izplačilu vojne odskodnine in o izplačiiu podpure za rusko bcjrunce.
KONFERENCA ZA 7«SC!TO DOMAĆE  INDUSTRIJE.
—  Beograd.    10. novembra. (Irv.) Ocncra'na direkcija carin  ie za  danes dopoldne  sklfcaJa   sestanek    delejja^or vseh monoTx>Iskih industrii.    na kateri se bo razpravljalo n nkrepih za zaščito industrije  i^onopolsk'Ii  izdelkov    Droti inozem^:! konk!ircT:ci.
CE5KA MtTNFCTTA ZA JUGO« SLAVIJO.
—  Gradec, 10. nov. Izv.) Kakor javl'aio Cr^ki listi,    ie   v   zadniih dneh pasiralo Gradec    pet velikih češkoslovaških   tratisportov   muni* čija   pod ^nremstvoTn   češkoslova« škcgfa voj^Stva v Jugodav?fo. Ćelo* kupno ie transport tvoril 111 vaco* nov razlicne municije. Pričakuieio še dva transporta.
8VINCENI  RUDNTK  V ME2TSKI DOLINI.
—   Beograd,   10.   novembra.    (Isrv) Kakor zn*no, je pr«vzel neki  angleski konzorcij  evinčene rudnike v Mežiški dolini od avstrijske »Union« rudničke družbe.    Angleška družba je pripruv-l.iena naži državi &d3topiti 25%   akcij. K>?r država ne more tako velikega kipi tala Investirati v te rudnike, je  pri-I>oro?ljivo, da ee *a akcijo zanima privatni kapital.
PotoSa] c Ribaste
IZPRAZNITEV ALBANIJE.
—  London. 9. novembra. V spodnli zbornici    ie    Izfavil    zastopnlk    vUde Harmswortb. da so jusrosloveoske čete z&sedle Lorlio in Orose ter da prođi rajo še dalje. VeleposlaniSka konferenca se ie v soboto zjedtaHa zlede albanskih mej. Ta dogovor se sporoči    lnteresl-ranhn strankam, na kar se povabi }u* SOfiloveoska vlada* da   amAkne    svoi* čete z albaiukejc« ocemlia.    AnsleSka vlada iziavlja, da pripoznava službeno ▼lađo v Tirani kot veUftvno vsUdo za ▼so Albanija.    Albanska vlada    se    je snova obrnila do Zvezc narodov, U pa ti je. da bo jujroslovcnska   vlada sprlčo odločbc veleposlaniSke konference od-pokllcala  svoje  Cetc  akcija  njena pa je tako težka,   da je   an^leška   vlada naprosila grcneralao tajništvo Zvcze narod ov, da naj    nemudonta   interpelira Zvezni  svet glede aplikacije  Člena I. na seđanjo situacijo, da se store potrebne odredbe za slučaj, ako bi se jugoslavenska vlada še nadalje    uptrala obveznostim, ki jih jej nalaga pogrodba.
MAD2ARSKA SE POKORI SKLE-POM VELESIL.
—  Dimai. 10. novembra. (Izv.) Iz Budimpešte javljajo potom madžarske-ga dopisne^a urada: Z ožirom na sobot-no demaršo zastopnikov velike antante se  Je  madžarska vlada  obvezno izjavila se pokoriti sklopom poslanilke konference t   Pariza   (z dne 4. februar ja 1920 in 2. aprila 1921), ki pf-epoveduje reatavracijo Habsbnrianov.   —    Madžarska vlada    dalje izjavlja,    da brez privoljetija    poslaničke   konference    v vprafanjo volitve kralja ne stori nobe-nlh korakov. — Vlada je dalje pripravljena predložiti parlamentu   prohibitivni zakon proti vsaki habsburSki propagandi
—  Pariz 10. novembra. (Izv.) Ha-vm Javlja, da je poslaniširi svet Izjavo madžarske vlade vzel z odobrenjem na znanje.
POGODBA  MED  CESKOSLOVASKO IN POLJSKO.
Pogodba v^Ja pet let —^i Variava. 9. novembra. Cciko slovaško-poljska pogodba vsebuje na-stopna doloCila: 1. Obedve državi si medsebojno jamčita za Intejrriteto na podlajd poRodb. katerfm se imata zahvaliti xa svo]o neodvisnost. 2. Ce bi bila katera izmed drirv aaDtdeiu no ktkt tretji drtarvl, m obedve državi
botnn novtrr'nost Fn da b^fta dov»;lfli ncpr.dcT; državi pre^oz: vojrc^i mat*>> r?lala čez svoje ozeni!jc. 3. Pol^kn \z-'avlja, da ni zainteresirana v slovaskeiru ČeŠko'-Inva^ka republika pa ne v vz'io-dno-^ali^kcm v'pmšanju. Vsaka država se obve.7u.fc raznusfiti na sv > em teritoriju vse teke onrinbncre, ki bi stremile za rem, da se oćToći eno iznuđ 7>s:orai omenjcrih ozcmeH od fosedn© države, in zadušiti dc'ovanie tnkih orj-uanfzaci.i. 4. Vsaka izmed obeh c'rfav bo ebvestila drusro dr.favo o pozodbah. katere bi sklepala s kako rrct'o državo. 5. TrsjGvins'M popoJba. 6. Fventual \% 1 sporna vprn^pnfa med o^errn država-t ma se predlože razsodiščti. \obona izmed obeh dr^av ne ^mc skTcnatl d'co» \"Orov. ki bi r^nrotfvrli drkčilom te pogodbe. Pos:oc!!j»i ve!ia pet k*t.
PETPOORAP SF SPRFMKM  V MED-NAP.ODNO   PIUSTANISCE.
—   Reva!,   10.   novembra.   Tz   Pt^trrn era^ia   ^aviin'o,   da   sr*   vr^<»   po^šjan^n me<i  Ansr'iiio in sovjetski Ru-ijo eledf* pc>t^r»ra.dfikcrTn   nii^Knif^a,   ki   ini   ti prišlo   r^   m^rnrodno   nr-ravrio   kontrolo.  Ari2-li.ii »Ahteva  ^dfitop komi&.ir-ja  Zinsrjvieva.
PLACiLO VOJNE ODSKODNINr!.   *
—  Berlin, 10. novembra. (Izv.) Vče-
raj je tu sem dosnela medzavezni^ka reDaracijska komisija. Prihoda komisijo Dripisuiero veliko važnest. An^liia skuša odstraniti vse n!aCUne težkode Ncm-čije. Kakor smatraju, bo reparaciiska komisija od vlade zahteva Ia obrok vojne odskodnine v znesku l(K> do 2tK> milijotiov zfatih mstrk do ld. novembra.
KDO  KUPUJE  DFVTZF  ZA  DUNAJ I\  BERLIN?
—  Zajrrch,  10.  r >vembra.  (Izv.) K beoKT- veerajSnii konferenci pristavljalo listi, da je preds. zajrr. borze z. dr. Dušan Pla\\<if je v dahšein za^ovnni ?a-\*račal vse napndo na zaa^reb.^ko bar.ke, če^   dfi   se bavi}.*?   z  nedovolieno  feprku-lacijo valut in d'dviz, nacla.-al jo. da «o v*e iagrei>4ke banke etroL-o držo pravilnika o trnovaniii ?. ileviznuii in w Iut3mi in se iih lihko v^nk Ca^ lcmtiv>-lira.  Glede   forsiroiim  doviz   Dimni   tu Berlin je izjidvil predvodnik zflsrrebAk© borre. dn se ruijv^ii  di*\ kiipfij  i^v^jti na    račun    Beograda    in     Ljub-1 j a n e.
Burze.
—   Zftfrreb, 10. novombm. Pan*a fe katastr>falon p.idoc valut žarili n.'ivih cdredb. Doltir pad^I ob 2. pop, ni 260.
—  Zagreb, 10. r^vemlni flzv) Današnja   predborzo.     Deviza:     PAiii —.—, 22—, Cnrih —.—, 55.—, "London —.—, 1^20.—, Berlin —.—,  1^.—, Pu-naj —.—, 5.10, Prapi —.—. aSO—, lUu lija —.—, 11.70, N>w Tork —.—, 285.—, Bud-^pe^ta —.—, 30—.
—   Zagreb,   10.   novembra.     (Izv) Na  danji.^Tiji   predrn^rzi  io  zaznpmovatt velik pLulec valut Lira le znatno padla,
—  Zajrreb, 9. tJl>v. (Izv.) Definitivni  zakl;u£ki  horze. Devize:       Parfz 27.—, 27.40, Curih r>G.—, ^f>.—, London  1420—1135,  Berolin  15O-135,  Du-naj 6.2O--6.40,  Prasra 403—40S,  Tti»lij» 1450—15, N.>vi  Jork 351)—3G0, Budimpešta  34—34.50.   —   Valute:   franco-$ki  franki    25—0,    funt. sterl. 1220 do 1300. neni^ko rmrkfc 140—0, 1 i r« 14 do 14.20,  d to 1 a r i i   357—368,   madžarske krone 10—20.
—  Curih, 9. novembra. Zajtrreh 1.40. Dunij  0.1799.  Berlin  2.20,   Praga 6—f Milao 22.^5, Pariz 38.84lJ, London 2105, Now York 5 34.
—  Trst, 9. novembra. Ix»ndon CM.S<\ Zagreb 6.60, Berlin 10.—, Pariz 174.50, Curih 4.50.—, Ndw Tork 24.—.
—   Pra^a,    9.   novembra.     Zacreb 36.50, Butkip«^t 8.75, Berlin 34.—, Ct> rih 17.40, Milen 3.90.  Prurii C.75, TJt»a-don 370.—, N>w York 94.—.
—  Pariz, 9. nbvembra. rhin«] 0 1^5, Berlin 5.f>25, Praga 14.75, Milau 54.25, New York 13.73.
—  DnnAJt 9. novembra. Pariz 436.~> Curih  1.135.—. London  23.W».—,  R<»r-lin  2.300—,    Zairreb  1.625.—,    PrA?s e.600.—, MiUn 247.—, No*r Vork f..050.
—   Berlin,    9.  novembra.    Za/rrrb «0.—, Dunij 8.75,  Prasja 280.—,  Curih 46.95, Lon*>n 982.50.
—  Bođapefita. 9. nfcverabra. Znsreb 360.—9 PraRft 1.240.-. Curih 236.-.
—   Danaj,  9.  noverrhra.  Tcčnjl  dvk-»Ajsk© ©fektn« borze.   JulisUd 9.8M>.~, Credit 6.400—, 2ivno 25.000.-^. Alcine ftl.SOO.—,  Kraniska  industrijska  drui-ba 34.800—,    Kmpp 15.000.—.    Poldi 82.000.—, 5kod» 33.100.—, Trboveljska 14.000.—,
254  S(ev.
.SLOVENSKI NAROD', dne II. novembra 1921.
5. stran.
Dopisi
BocIa'Jstlčna  komunalna politika.
Maribor,   ft.   novembra.
Ljubljana ere Sele na pot, po katerl že hodl Maribor, pot komunalne politike v ro*-kah socialistiČnih gospodarev. Zato ne bo odveč, če si tuđi Ljubljana bližje ogleda zrcalo novih eospodarjev in njih gospodar-itva v Mariboru
Ko se ie ob času volltev doznalo, da pridejo na mestno krmllo socla'isti kot relativna večina In slcer s pomoJčo SLS kot manjšine, Je obhajal Maribor^ane strah pred rdečimi gnspodarjL Pa že volitev župana ]e pokazala, kako prazen Je bil strah pred »rc-volucijonarnimi elementi«. CL Grčar. zaseb-no čisto dober Jugosloven, Je položil prl-sego kralju, ustavi in zakonu. Zavihrala ie slcer res prvtč v Mariboru ra» mestne bl-Se rdeča zastava, toda to Je bi! prvi In upamo zadnji izbruh veseJJa Orčarjeve stranke; on sam 1o je sicer Sćitil s svojo lastno roko, ćeš, on sam ie ukazat Izobesiti rdečo zastavo; v resnicl pa so bili pravi storilci Ie njegovi prlstaSI. Zadostovalo ie par odločnlh mož In rđeča zastava diktator-•fce fnternacilonale }e dobi'a levo in desno državno fn slovensko zastavo. Ironija Ie jUa temvečja, da ie ravno tista mala stranka, ki je kot jeziček na tehtnici soclalistom r ipomogla do veljave. ft pri prvi seji čl-> odkrito pokazala svoje oštre zobe proti "'■"olutfzmu župana, ko ga Je opozoriia, da >nn   ni   nič   drugegn   kot   Izvršilnl   organ
•   mestnega   zastopstva.   ?upanu   se   Ie
z 'a'o,   da   ga   ie   ta  zavmitev  neprlfetno
r   i!a, ca moral se Je udati volji manJSine.
In s tem prvim pofrzkusom Je bil že v
kan  latrt  hiđl  ves  nadtlJnJ    absotutizern rd eč i h   gospod a rte v!
Priroda sama s prvlml posledicamfl tale ter zelo ntugoden sploSni fospodarskl položaj Je novim gospodarjem aaravnost vsljeva! Ufodno priliko pokazati v praksi ves svoj teoreti£ni komunalni In soclalnl program, o Mrtereni so pred volltvami v svojih iistlh in na svojih shodlh tolikani razpravljall, obetati nebesa n a zemlji ter pri tem smesili programe »meSčanskih« strank. Lega Maribora kot obmcjnfia me> sta z obmejno kontrolo za Izvoz najpotrebnijih žlvil, slasti živine in krme. lim te istotako naravno*! vsiljeval priliko pokazati, kaj znajo. Sami so ves čas zatrjevalt da Je prva naloga mestnega gospodarstva, reorganizirati dobavo Žlvil. vzpostaviti moderno tržno nadzorstvo, paralizirati vpliv oSabnih spekulativnih me^arlev - milDonar-iev z ustanovitvl'o Že pred njiml sklenjene svobodne mesnice privabiti z zmernfml ce-naml na trg producente, preskrbetl mesto z najvažneBlmi potrebSčinamf rned njim! v prvi vrsti z mastjrs napraviti red v me-$rnl k'avnfcl. pffnami. vodovodu, stavhe-nem uradu Itd.. kler absolurno g-nspndulcjn najhuj*! *ovra*nlkl Slovencev, torej gotovo tuđi sovražnlkl države.
Krralu bo že pol le-ta odkar gospoda ri-io novi gospoda r)l In kaj se ie samo od te*.i najpotrebneišega že vre^nlčilo? Dozdai tako malo kafcor — n!č! Na prvi redni sejf nl-so vedcll ničesar nuJnejSega kakor — prs-krstitev ullc! Nadalje so ustanovili občin-sko sod:5če, vse drugo Je osta'o tam. kier fe bilo pred njlmi. Sele v radnji seli so prišli s prcdlotfom za nstanovltev aprovi-zacijskeca odseka z naloco preskrbetl mesto s  potrebnim!  živill  In  ml e kora. Tore!:
sele ida), ko so že vsl drugi Spekulanti pokupili to malo, kaf )• letosoia su&a šc pustila, zdaj, ko vsak tišči pri sebi, kar  Ima
a!i kar si Je z dragim denarjem nahavil, Sele 'daj s* ustanavlia odsek. ki naj sele pro-uftuJe. kako, kje In s čem naj mesto pre-skrbl. da na bo čei ihno trpelo pomanl-kanlal Da bi bili *c ttlavno mislili tuđi na nakup živine in konscrviranje mesa za pomiad, ko ne bo iivtne ne mesa, na to *o pustili misliti tolikanj oemeicnl »meićan-skU stranki JDS.
Ne trdimo, da nl£ ne delajo, kar zlasti ne ve'ia za župana, ki se Ie res i vso vne-mo * prMel svojih težavnih poslov In hl ga težko kdo dnifi bolje nadomeMil. To mo-ramo rcsnlci na ljubo priznati AM pokazali pa so da nimalo pravega. od razmer vsi-ijctHKa velikopoteznega komunalnega pro-giama.
Kdor misli, da pretiravamo. na i si gre ogledat poslopj« mestnega g'edali^ča. Tudl če trna kamenito srce, se mora glasno raz-jokatl nad naravnost Skandaloznim stanjem tega nekdal znotral tako krasnega poslop-ia; danes je zapuSčeno.
Slučal Maribor Je ma! dok iz da so sn-cialistl veliki v besedah. v izpotajevaniu obljub  pa so zelo majhni!
— Iz Pilav« gorice nam pišejo: Na Vseh Svetnikov dan se ie dog^dll v na>i vaši ža'osten slučaj, 4la je neki mesarski pomoćnik Iz Ljubljane udarit s kn lom do-mačeca fanta Tranceta Urbara z vso silo po glavi, da Je nbfefal nezavesten. Ker Je Urbar kot Inval'd Že tako r>oSkođovnn na gta\i. je življenje tega teveža, ki se nahn^ Ja v Ijublianskt de/.elni bolnici, v veliki ne-varnosti. V'aoadalec Iz Ljubljane se ie na-haial v dražbi sina gostllničarke pri Serja-ku na Pilavi coricU Id Ic bil do pred krat-
kim mesarski vajenec In katerl Je dal na-padalcu ćelo kul v roke V gostiini pri Ser-Jaku se spo* pijanćule, pleše In razzraja. včasl po ćete noči in sicer delajo to p) većini tulci. Ker domaći pljav^ki tantie, ki so znani kot zelo mirni In dostojni, ne zaha.ia-lo v Senakovo gostilno, so jih naradli že v poletju Stlrje ljubljanski mesarski po-ir.oCnikl, prijatelji omeuienega sina gostil-nićarke pri Serjitku, kl menda klile tc ra pomoč Iz Ljubljane. Tuđi sedaj na V s-_-h Svetnikov Je pil napadalec v ?icrjakr>vi g.-stilni in Jel nato s $erjaknvim sinom ra vas, kjer so napadlr* domaje lante In te*'<r> poskodovali Prancets L'rbaria. Mi nlkak-^r ne maramo, da bi radi tuiih razgraja^t^v prišla na^a vas, kler se že đolgo ni dogn-Ji: kak pretep. na glas pretep3<ke vaši Zato hi bilo dobro, če merodn|ne nb'asti ob'-ic'i svojo pozornost na ^eri v nvo gostitno, kjer se rbira'o In popiva;o tufi ra^^rr»»«čr Na Pifavi r^ricl. ki Ima komaj nar hi^, je ftak preve£ go^tiln, ker  so kar  stiri.
\eč PUavfanov.
Ra^ffDternstf.
* Kako bo žlveM v starem Pompefu? Raziskovaki staresa Pompca ^o odkrili na freskah pompejsko življenje v vseh podmbnostih. Z neverjetno odkri*ostjo so pompejski slikarji zabclež'II vse navade in orgije. Novo odkiifih frc?k ne bodo dali v muzeje In n.noto jih bodo moral! zakriti, ker preveč 7alHo dana'nji čut dostofrosti In morale. Znači'no Je, da <o mr.*kJ bili pravi mehku^cl. Ob?ačlll so se kakor ženske, bili so masirani, m.iTillenl. cnrfuniira-nl in obleOeni v Skrlat Modill so z tzbočc-nimi pr«i. z nog pa ^o sf f>d"tranill vse Vo-cinl !  Er'vcl  v starem  Pompelu  ^o bili  že
takrat zelo Zgovorni, kar dokazuje Salliv-ka, napisana na neki *unL Sa brivdev© vpra^anje, kako naj ga ostri/e. ie odgovo-ril kliier.t: Ostri/ite mt la«e v -■ m iku!
• No\e metfKla zdra\i'snja. Amenški rd-avriki $n se ćAko ba\i)i z vprjSanjtin, ako ^e morejj živčne b<5lcznl zdraviti a potovanjem v zrakoplovu. Scd^i pj izjjv-IJa v »Dai'v Cr^nlck- zdra\-nlk-*.pcci}«!l'-t. da to ntkakor iil pripcročlilvo, pa* pa te potovanje v 2rakopl.ivih pripon>ćl;ivo IX ietične. ker zrak v visini 2W>—3000 rn ČU stl kri. Sicer pa je malo verjetno, iU se bj« do bclniki vozili z zrakoplovom.
— ZatrLln se je ml 'la pffi»*a roljMJ pnsme, elibi na irur« »Zitoc. ^poroci t\\\ p»« v ^ostiLio pri Kmrtu, Go^pot»vi.'t&ka). cei?ta t-;, 8.
Zelo prijetno pri rihf.nui hrbtt: rok no«* in cvltLia U*k'xa, k<»r kosme« tikum zu necovanje ko/c zob in ust deluie l'jkarnarJLi Fcllcri priictno dišcCi »Elsafluiđ". Mno^o ic rvoCt nej^i in boljši kak<>r frareosko / ;<ii nje in /e 25 let priljubljen. 3 dvoina te stcklcnice n\\ 1 ^ncciTalna stcVie« nica slupaj / mnio^om in r>os**-inQ za 48 kron po?ilja: Eutfen V Fcl'.cr. Stvbica donia Etsatr« 23^ Hr .vuSkc
ea
Glavni   urednik: Rasto Pustoslenišek.   '
Odgovorni  urednik: Ivan Podržuj.
Kupim plROjarmik
follgattor)| dobio obranjen, 500— iO ^irfne. Ponudbe p<id ..potnojarme-k 8066" na upravo .Si. Nar*      8066
Prođi) tP flpf
liisga   ielua, skoro nova.
Dljanski nasip 50b levo.    8075
Stanovanje s hrano
ko] ali s 1. decembrom liče jspoclična. Ponudbe pod .Sna-.ost tO74 na upravo Slov. Nar.
»oildna gospodična
kćtt za tako] sobo, na]aje t hrano,
i kikšai bo iši družini. Plača postnn-ca svar. Ponudb« na inforniaijiko pi-irno J Scver, Duna'ska cesta St. 5, jubiian«.                                             S068
S Avhena tvrdila v Ljubljani
ič-o-   samottojnega   In   po*l«-
mnti !q toiiiOĐileiiriiijo
zi^.niem slovep.skega In nemlkega »nopisja In strojepisja. Rcflaktira te amo ra samostojne mo*l. Mesto stalno, .astnoročna pisane ponudbe z navedbo tudsj ln prakse ter plače na upravni-tvo Slov. Naroda.                             8065
!
i Potrta globoke Žalosti I jaznanjava vsem sorodni-I kom in prijateljem, da je najina srčno dobra, ljub-': Ijena mati, gospa
i lilarija Ilouak
bivia hotelirka
v Zagrebu, dne 8. t. tn. previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrSi dne 10. t, m. v Zagrebu na tamošnje pokopališče.
Zagreb-Ljubljana, dne
9. novembra 1921.
Miroslav Novak, sin. Mio! Borak, hči.
Proda se železna otrova
nnttiiH* Naslov rovc upravnl^tvo pOdlClJđ*    Slov. Naroda.             8077
Mladi psi
s« pr*da]t>. Koloi vtnka vllon štev. 7.                           8090
Jlit se soba za dijaka
srednje^olca pri dobri diuliiv, temopotc pri kakem prefetorjn ali pa piri gospodo, strojem nadzorniku PtaCa ae d<>bro. Naslov pri upravi Slov. Naroda.      8071
Vajenec
pdfenlh st»r8evf kateri ima veselje do trgovine, sa aprejmt. Naslov pove uprava Slov, Naroda.                       fc063
Rova slatai moika      8078
žepna ura
In dobro obranjen* kožuina garnitura te uikot prada. Ogieda se od 10. do 12. Naslov pri upravi Si. Nar.
Kravo s teletom
dobra mtekanc*_»a proda. Povpraia se pri Adolf 2a b jak, Poljana ka casta 55.                                  8072
Smužke (Ski)
kajplm. Ponudbe pod »Smučke 6081« na upravo Slov. Naroda.                   8081
Proda se klavir
zaradi telitve za 6.5^0 K. Polzve ac Carkftna ulica ftt. 21, vrata 9.
8082
primerne službe ifčc
absolvantinja   trgovaka   sola.
Znicžna je strojepitja, stenografi;e, slov. in ncm. korespondenec in po možnoiti tuđi knjigovodstva. Ponudbe pod .K. P.t 128— 9076" na upravniltvo Slov Naroda.                                                 fcO76
Kupi se
par tiaoč hektar©* goidov ali pa tuđi grai6loa i valtkl-ml gozdU Ponuđhe s podatki in ceno na Anton Pairlft, Eaa* dl]af Ilovo mašto.            scs7
Pepita Urrnlil Pavel KoDStaotiDotiC Bezrntn
por«6eaa«
UiiDai    n. m. 1!Zt     hritoi
Instrukcije
sprtime učitelikt. Pouv'uje tudJ nem-<Clno. PonudDc ped „PuuK 7902" na opravo , S ov. Narod*",                    7902
aWT «a}fl«ala ~m&    7910
Hntomerske vino
1. 1920 — priporočata Mali A Colaatlna, Ljubljana, Stara pot9.
Stanovanje in hrana
•a odda so i dne mu fospodf% Naslov pri opravi Slov. Naroda.                  £061
Štedilnik
tri lončcne (tobne^ r>e£l In dedmsina tehtnica na prodaj. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                      8 62
1000 kron nagrade
dobi. kdor odda
mosečno sobo
mcblovano alt nemebova c. s pot b-nim v hod om. toltdnemu, bolje situlrat nciira gosrodo.  —   Ponodbe je posla-
na g. Ja pcl i, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 10.      '                                       79S4
Bukovo oglje in bukova drva
tuđi rreiana kup?m vsa'-^o množino-Ponudbe pod ,.O^lie*; na Aloma Com-par>y. anončna družba z o. z. Ljublfa-na, Kongresni trg 3.                          »083
Lepo sobo
z električno razsvetljavo in hrano v blizini kavarne Evrope liče soliden mlad gospod. Plača dobro. Ponudbe pod „Gentleman 079* na upravništvo Sloven-skega Naroda.                      8079
Proda se
mlad ka nj huculske patmr, bele barve. dresiran na }a^ anje in vožnjo z gtjotn 'n dvema konjskima opravama vred. Vorala na) te ob torkiti, čeirtHlli (n sobotah ▼ hotelu L»ohitar v Čr-nomiju. Pismeno na: Stupar, Crn<v melj. p->ste restante.                           8085
n^ajat kl M 'e mo**l vslcđ tfda-KU# nj h poHtifnfh rarmer v Pn-s-j! podati tu sem, se ^Mporc^a za primci no sioibo. Jt obaolviran Juri U in spic)me — ker je ila velika — vsako službo v mestu a!! na deffH, ki m« om go<?l skromen obatanek. Ponadbc pod ,kua P. Sv86a na upravo Slov. Narodi.                                                8086
liftom
druiabnika
s kaoitalom za upeljar.o trgovino (ali io prodam). Ponudbe pod Manufaktura R\ postno Icfc^e Cc!Je.                          €026
TakaJ ••   aprajisia agllen
trgovski pomoćnik
metane    stroke,  prvovrstna   mo£,   proti
dobi I plaf?. K. S t • r k, Ćrf»om«l|.              7P3T
i Samostoino
pisnrniiKo mot
perfektno v slov«nski   in neirlkl  kore spondencl. knj+povodstvu  in srrojepls'u •arajnia takoj   v<£   ugucln ^-   po-Soji trgovina Jurej Stark, Vinloa.
Dtviacino in perutnino:
zajce, srne, jelene, fazane, Jereblee, di-vje race istotako piSčtnce koko-Si, Koske, race, pularde, purane itd., kupi v vsakl množini po na ivi* ih ce-nah eksport perutnine in dlvjačine, C. Vajdaf Catovae9 Međimurje. Brzojavni ne&lov: Va|da Čakovec Interurb. teJefon: št. 59.                   79?f>
Sprajme   mm    takaj   apratnaga la Isvažbanaga
i pomoćnika s
kl Je popolnoma \e%l stolarskih del tn rioroste   fn   rudi   bol}*«   vrste   stolev. Josip Vadnu, kolar « Postojnl. 8030
Jiiiliflif
■a litdaiatHjsko pod|ai}av 2000 do 3000 m* v L ubijani ozlr. na pcrifeilji mesta, ae laća. Ponudbe poa »Industrija* na An. rav. Drago Bfsel ak A drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.      S018
Interesenti
sa kavarno, restivracijo ali kaj slčneg«, kl *e postavi na *e!o prometnem prostoru v LjubMani, se IJČefo Pcnudbe pod .Novo" n^ A«, sa«. Drago Beao* IJak A drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.                                    6015
Konjske odeje
\r fine volnene odeje v največji izb'ri po tovarniških cenah pri
M, Baner, Zagreb
ittM 3t.
Tekstilno blaeo na debelo. Odeje
za zorce poSiljam brzovozno na
ogled.                                 6616
lamo M prtfrsialaloo.
umskega tim
apv*ejaie tvdka Kcačevlć I Ter- ] &«n,    Ljubi a na,    Preštrn-j/a   uiici    5, dvorišne. dMno.                             7CSS
Zemcnicm stanovanje
1 s^ba, jedl;ra shramba, Kih n!a. vrt v  Mariboru x ertaklm v Ljubljani.
Ponućbf pod .L'iadnik 8022*' na upr S!ov. Naroda.                                    802?
Sfavbiiče
za ero ali dve vit 'h-«1) <• '?<-\ kuri Ponudbe   n:?    Ivana   Frallhat   Vr-hovćava ul. 0.                       cOU6
Tražim spremne 0wm
k3:a bi ujedno • pc**;lovcđa biis ra kaji-!aru I partrnlcu. Obratit* te «a uvjetima i dokumentima od~nab. Krtjl±«rly Ml. durovlć, Brčko-Boana.        S0j2
Mlada gospa
zmožni« slovenbke^a n nc~*<c^r jezika z lepo pt avo Isče meata kot pl* •arnlaka moć ali kot blagajni* čarka. Ponudbe pod .Pisama HoVj' na upravo Slov. Naroda.                   £04'
~"Rš lompoiilon"
s kapitalom 500 000 K \n cscbnlm so-delovanjpm vttopim k dcb'Oldočl tr^o-vinf ali kake ma drugemu pedjetju Po-m Ibe do 12. t m. n« đ .Kompanjon $Q2T na upravo Slov. Naroda.       8027
liietn za takoj
v naiem h!šo
V
s kuhinjo ler 3—4 sobami v okolid Ljubi ane, najraje v b.i?ini kake ž*-lez-niSke postaje. Ponudbe pod .Hiia £005* na upravo Slov. Naroda.                  8005
tiospodičsa
Id je IzvTlila trg. tečai, lac© metta v kaki pitam 1 ali trgovini kot začetnica, In bi služlM tudl par mcitcev hrez* plačno. Ponudbe pod »A. M. 22—8007* na upravo Slov, Na i oda.                  8007
Tovarna nsnja Alekoa  Pod«
vino« w Badadah late sa ta-
koJAoli nastop:
(horesponaentklnjo)
za sloveuski in nemški jezik po-polnoma vešča v strojepisju in stenografiji z večletno prakso. Ozira se Ie na take kateri imajo večletno prakso in se izkažejo kot pr/ovrstni. Ponudbe naj se pošljejo na Toraroo vsn{« JUakaa PodTlaoa, Badeče prf Sldasamtooatii«                8034
Soba
nemsbiovana, se Bte 7a taknf Po
j nudt>«   pod   »St ok    urau 6OO---8O1I*   nm u.pra.'O Sluv. Narodi.                      hOl%
U^enec
i 5 let 5*ar( zdiav9 moč^n, i dobro lol« ->'riO ir«-brt.rh*>, !rri« v«--:clie do u<fcnj« kn* mehanlk. Na^'ov pove upr.ivt S ov, ::*-   'j                                        805J
smrekov, većja parcela, mlad aQ zaraćen, se takoj kup!« Ponudbe pod „Lep ^o?d 8043" na upravo ^lov. Naroda.                      8043
Površni sakn]ič9
"isto rov iz ftnega uir'a, pod ožm • p.lSom, prskt^cn za l'jvca, Jofrrja al| za vojalko službovanje \t\ ?'»t> nova O'i^f» tulmi* «<• r>o relo nlrM ctM proda. Poto£nlkt Ljubljana. šetenburgova ul. 6t I.        tuu
£ep, deganten gig
z osjo rr\ olje (Olachse) — ao oroda.   Poizve  se  v   pivovarai
Union. Ljubliana.                 804ji
Kuri »c 7 vinskih dobra ohr^nfenlh pn) s'irr th toćov od 51 do 1(X) hl. Po na*" dbe p:A .Sodi 1^042* na «piavni?tvo/ Slov. Naroda.                                      8042
prvon^ne^a, 15 hl, prav dobre)?« f**o?tV nika 15 hl. li dvnvp*e*n* dobfH^ obranjena r%T kočija brom •• proda, fon u dre na giaiano BoStanf. p. Radna,                                             7995
Ul Ul trut,
kakor *udt vtakovrstni drugi let se pla£av po rsivršji ccnl in prosi ponudbe w rake -kn** dol^av^ pn 1 • O trica « nt anortčnl tavod Drago Beaaljak in drug, Ljubljana, Sodna uli« oa 5.                                       6Gtf
~%3rBdnlča     *^
z već.etno prak«o,  zmolna vstn pitat*"
ni^k-.h Ue!, kn;i^ovoditv3tli'':rcapondcaca v »lovenskem/ nemSkem »n laškem je«, z>ku, lš!c službe. Ponudbe pod .ZantS* ljiva 8013"  na upravo Slcv   Nareda.
i
Sprejme se
storajfta prodaialka v trrovfno t mcianim bii^oin. Tiedno^t dobre ma« nufaKtunstinjc. — ls*o^am se spre^mo 15 do   17 let  stara   deklfca k 0 me*
secev staremu otroKj. Nas:o? lahko ta«1 Koj Ponudbe s spri'evali pod .Trgovec' 7983" na upravo' blov. Nm oda,       7983
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodne,šmi pogoji.
^ProTzema vse banCne poala pod nalagođaclilml pogoJL
Beograd,   Celje,    Dubrovnik,   Kotor, Kran|, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne   zveze  z  vsemi  večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
C stran_________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD-, dne U. novembra  1921.                                                                                              *ev. 2f4
ProsfoDoljna dražba
kompl. nove oprave spclnc sobe iz orehovega lesa, kompl. knhintske oprave, starega pohištva, obleke, skoraj novela pokrltegi voza (brek), prele za aadje, tellcc, I. t.d., se bo vrSila v nedeJjo, dne tS. no<tmbi>a 19Sf ob IO. dopoldne w Lftfjl &t. 26 (pri U riki).                                              8054
ZELEZniSKE  PRH6OVE,
buke ve fn hrastove kupi v vsaki irnožnl uvozna tvrđka Jamk* t-avrlč, Strasfaourg,   France, rn« Charles App«ll» 1.
Nalanc'ne ponudbe tianku špilje! Otojestrinska ban£na garancija. Ponudite tuđi druge izvozne predmete.                                  7953
Stcv. 12.243—21.                                                                       8033
Razglas.
V smislu odloka Direkcije plena v Beogradu od 22. oktobri 1921, Br. 18569
se proda na ofertalnl licitaciji ca 430 fon bakrenoga katuna
(Kupferstein) z vsebino 21 % čistega bakra, ležečega pri  Državni Cinkarni v Celju, dne 22. novembra 1921.
Ofertalne ponudbe, ki morajo biti v zatvorjenem kuvertu pod pečatom, opremljene z 20 dinarskim kolekom. bo sprejemal podpisani urad imenovanega dne do 11. ure dopoldne v pisarni Ravnateljstva državne cinkarne. O ostalih dražbenih pogojih se interesenti lahko informirajo pri okrajnem glavarstvu v Celju, soba Št. 7 med uradnimi urami.                                                8033
Rozpisujemo dobavo lesne$a mo-terijala zo Ieto 19Z1
v naslednjih množinah in dimenzijah:
13100 kmd 2*4 >    lf> X 15.-X 26 navadnih hrastovih pragov,
600    ,    2-4 X 15 X 18 X 30 hrastovih sklepnih pragov, £500    ,     1'6 X 1* X 13 X 20 hrastovih ozkotirnih pragov, >^00    w    kretnišk;h in mostnih  hrastovih   pragov v predpisanih
dimenzijah in dolžineh, 1200     •    mostnih   plohov in   desk  v predpisanih   doliinah   in
dimenzijah.
Za n^vadne skiepne in   ozkotirne   prage je navesti ceno po komadu, za v^retniške in mostne prage, za deske in mostne plokc
pa cena za m^
Dobava »« mora ! »vršiti do 1« septembra 10S1« Ponudbe naj se vpošljejo na ;, Obra to« ravnafeJ|stv9 |«t. ftelti. odd- V/5 obrat ntclih in lokalnih ielesaio" v H»b-Ilant ćo 20. noferabralMI._______________________&070
Kmetovdci, pozor!
NevcHctnc ospeb« dosežete pri pralltfh fovedf itđ. aao primeiate krmt redi I ni praa>k Mm4Uk  lekama#)a rttttM|> v
KiupniT
•II vtaj dva kfubna fotelji In dobo otitanjcfi plsalnl mtrm§ (Undcrwood atl Remincton) •• iiaipl  taltoj.   Na-
•bv pova An. sav. Drago BesdjaU A drag, Ljubljani, Sadnt allca 5      8017
PAPIR
veft|a mnotlna ma-
kolatnmega paplr-
|a se proda v opravi
Slov. Naroda.
Usnjorjem prmoniamo ribje olje
fFtottMram).  Zahteva)te ofetie in vzorer
Drogerija MSonltasut Celje. (Slovenija).
Stroje za iage
Esta>r«r — AltOttlng
dobavlja brzo po najnižiih tvornilkih ccn?h
ttHalRT^ d, iL Zagreb, fiafeiia   n!!ca  59.
Lokomobite
*••■(••••• A Stookriar, Cannstatt
dobavlja brzo po najnit|lh tvornilkih  cennh
„ALHT** d. d. Zagreb, fiafeoa nlfca 99.
guba ftl]lvn
Pekmez n barađlma
Bakiln, komovicu 1 šljivovica
nudja u svakoj količini i umjerene cijeno
11 i i u pnl tu Brod u Sr.-
Brio|avl: Bankarto-                              Telefon br. 151     /d.
Slavnfinu občinstvn vljudno naznanjam, da / me trgovina aVrgnst Agnola na Dunajski cesti 11 radi pr /.iitve v lastno hiso na Dunajsko cesto  10  od 8.  t. m.  do  prc'  /;i  zi  promet t
i strankami  zaprta.   Steklarski   delavnica   ostane     /   nad-i!;?;   odprta.
i Uhod v delavnico in pisarno na dvorišču. 7 ^>etna otvohtev S€ po ćasopisih objavi.
Kalfi gospod. \i \\m
Velezanimiva burka iz vojaškepra  življenja. Vprizarja se z velikim  uspehom  na  številniii odrih.
Cena K 9.
Dob! se v narodni kijisiroi? L!olilJc"i!.PrBS?rnwfll. !t. 7.
htm
vsakovrsten fižol, ječmen in ječ-menovo kaSo. ajdo. Plača se po najboljši ceni. Ponudbe: Avfraat Ć«p!6f Dunajska cesta 41.   7978
.Diamalf
Pozor, pcktrjl! „Dtanalt* tvornice Haaser * Sobotka, Danaj - Stadlau v predpiodajni kakovosti se dobi zopet ml glavnem uttopstvu za Jufostavl o Mvar* Dvtstiec, Zagreb. Skiadiiće
Strossmayerova alica  IO.                7269
Vizif ke9 huuerf e fn pisemski papir s firmo kakor usako-:: vrstne druge tiskovine ::
IzurSnJe toCno
„Narodna tiskarna".
Ilaročila sprejema fnđi „narodna knflgarna".
Občni zbor naSega zavoda je dne 30. oktobra sklenil zvišati delniSko glavnico
od K 10,000.000.— na E 30,000.000.—
z izdajo 50.000 novih delnic po K 400.— nomfnale.
Nove delnice se stavija)o na snbskrlpd)o po sledefih pogojfh:
1.  Delničarji imajo v smisla pravil pravico opcije na nove delnice v razmerjn dve novi na eno staro po knrzu K 600.— za komad, prištevšl 5 % obresti od 1. julija t L do dneva plačila. V svrho izvršenja prava opcije je predložiti plaSCe starih delnic
2.  Preostale delnice se nadijo nedelnicarjcm v subskripcljo po knrzn K 700. — za komad pristevši 5 % obresti od 1. julija 1921 do dneva plačila.                              m
3.  Nove delnice bodo opremljene s polovičnim kuponom za Ieto 1921.
4.  Subskripcija, oziroma izvrSevanje opcije, se vrši pri naših  podražnlcah v Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Murski Soboti  in Velfcovcu v Času od 10. do 30. novembra 1.1.
5.  Reparticijo neoptiranih delnic si pridrži upravni svet
Upravni svet
Jugoslooanshe Union - banke
preje
mariborske eskomptne banke.
i
T.ittnitT ln tiak »Narodne titkame««                                                      t                                                                                                          Za iuteratoi dol odgovorca Valcotin Kopitar.