^ednlitvo > upravei Ljubljana, gopltarjeva S. Telefon JB-61-2i 64 kle«e6ns naročnini Ii lir, ta Ino-(»mstvo «0 Ul. - Oek. ra&. Ljubljana l0-860 u DaroAntno ln 10.89« w tnaerata. UklJuAno »aatopatvc u oglase li Italije tn tnozematvai DPI 8. A. Mtlano. Rnkopl»o» n« vrstam«, SLOVENEC AVGUST . 1944 29 TOREK Feindlicher Grossangriff gegen Brest Festungskommandant lehnte Aufforderung zur Cbergabe ab — Hart-nackiger Widerstand der dcutschen Stiitzpunkte in Pariš — Schwere Durchbruchskampfe in Rumanien — llarles Ringen in Angriff und Abvvebr im Weichsclbriickenkopf DNB. Aus dem Fiihrerhauptquar-V le Vergellungsfeuer liegt auf London. In Italien fiihrte der Feind im A r n o - Abschnitt mehrere vergehliche Aufklarungsvorsliisse. An der Adria-t i s c h e n Kiiste blieben sliirkere Angriffe des Gegners erfnlglos. In It ii m ii n i e n stehen unsere Truppen heiderseits des unteren P r u t h vvoiter in scluveren Durchbriiehskamp-fen. Im vveiteren Vorstoss nach Siiden und Westen hat der Feind den Sere t h iiherschrittcn und F o c s a n i Irotz er-bitterter Gegenvvehr unserer Truppen genommen. Er verlor dort zahlreicho Panzer. Gegen den Versuch des Gegners tiber die Ost-Karpathen in lin-garn einzudringen, sind GpKcnangriffe ungariseher umi deutscher Truppen in gutem Fortschreiten. Bei und nordwest-lich P i a t r a N e a m t schoiterten 60-vvjetisehe Angriffe. Im Weicbselbriiek«nkopf westlich B a r a n o w sind harte An-griffs- und AbweltrkSmpfe im Gange. Zwischen W e i c h s e 1 und N a r e w selzten die Bnlschewisten ihren Grossangriff fort und dehnten ihn nach Nor-den auf den B o b r - Abschnitt aus. Sie vvurden in harten Kiimpfen abgevviesen, mehrere Einbriiche abgeriegelt. Nordvvestlich M i t a u, nnrdwestlich M o d o h n und nordiistlich W a l k bra-chen heftige feindliche Angriffe am ziihen Widerstand unserer Truppen zu-sammen. In den Raum nordlich Dorpat vor-gedrungener Feind vvurde im Gegcnan-griff aufgefangen. In Luftkampfen nnd durch Flakartil-lerie der Luftwalle vvnrdcn iiber der Ostfront 50 fcindliche Flugzeuge abge-schossen. Feindliche Bomber griffen bei Tage nnter Wolkenschutz einige Orte in W e s t - und Norddeutschland, darunter D u i s b n r g und E m d e n, an. Weitere Luftangriffe richteten sich gegen obersehlesisches Gebiet. In der Nacht warfen einzelne feindliche Flugzeuge Bomben auf M a n n -heim und Ludwigshafen. 21 feindliche Flugzeuge wurden bei diesen Angriffen abgescliosscn. Sovražni velenapad na Brest Poveljnik utrdbe je odklonil poziv k prednji — Žilav odpor nemških oporišč v Parizu — Hudi prebijalni boji v Romuniji — Ogorčena borba v napadu in obrambi na Vislinein predmostju Fiihrerjev glavni stan, 28. avgusta. v R o m n n i j i so naše čete na obeh DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih straneh spodnjega P r u t a še nadalje v sil javlja: hudih prebijalnih bojih. V nadaljnjem Na področju zahodno od Ronena je sovražnik tudi včeraj zelo močno napadel naše zaščitnice na južnem bregu Seine, a je vsepovsod obležal v strnjenem obrambnem ognju. S protinapadom smo zožili neko sovražna predmostje vzhodno od E1 b e u-fa. Ponovni sovražni napadi so se tamkaj izjalovili. Uničili smo 20 oklepnikov in 6 oklepnih izvidniških voz. Severno od Mantesa je skušal sovražnik razširiti svoje predmostje, vendar je kljub uporabi močnih pehotnih in oklepniških sil le malenkostno napredoval. V Parizu so se številna nemška oporišča še nadalje žilavo upirala. Protinapadi so zaustavili sovražne napade, ki so jih podpirali oklepniki iz mesta proti severovzhodu. Na področju jugovzhodno od Pariza je odrinil sovražnik naše čete v ogorčenih bojih nazaj proti spodnji Mam i. Poziv k predaji, ki so ga Scverno-amerikanci predali poveljniku utrdbe Brest, je bil odklonjen. Nato je pričel sovražnik včeraj z velenapadom z močnimi pehotnimi in oklepniškimi silami. Tekom dneva je narasla silovitost bojev. Posadka Bresta, ki so jo uspešno podpirale baterije vojske, mornarice in protiletalskega topništva, pa je odbila vse napade. Sovražnik je imel visoke krvave izgube ter izgubil ? oklepnikov. Nekaj krajevnih vdorov na predpolju utrdbe je bilo zapahnjenih. Naši premiki v dolini reke Roda-n a poteka jo načrtno. Več sovražnih poskusov, da bi dospel od vzhoda na dolinsko cesto, se je izjalovilo. Bojna vozila in hitri bojni čolni so potopili na morskem področju zahodno od Fecampa v ogorčenih bitki z močno zavarovalnim oddelkom križark nek sovražni rušilec in hitri bojni čoln. Dve lastni ladji sta se potopili, nekaj drugih je bilo poškodovanih. Pred južno francosko obalo so italijanska bojna sredstva težko poškodovala s torpednim zadetkom neko sovražno križarko. Na f r a n c o s k eni področju je bilo ▼ boju ubitih 174 tereristov. S težkim povračilnim »V I«-ognjem obstreljujemo London. V 11 a 1 i j i je izvedel sovražnik na odseku reke A r n o več brezuspešnih ORledniških sunkov. Na jadranski ®balj je ostalo vcf močnejših nasprotnih "anadov brez usueha Berlin, 28. 8. Položaj v severozapadni in južni Franciji 6e v zadnjih urah ni bistveno spremenil. Britanci in Amerikanci naletavajo na odločen odpor nemških čet, ki varujejo s tem od nemškega vodsfva zaukazane premike. V Parizu uporniki in sovražnikove sile, ki jim pomagajo, doslej niso mogli prisiliti nemških oporišč v meslu, da bi prenehala s svojo žilavo obrambo. Na področju Pacyja ob Kuri, jugoza-padno od Vernona se je skušala v preteklih dneh 5. ameriška oklepna divizija skupno z močnimi pehotnimi silami prebiti proti severu. S kakimi 45 oklepniki jo napadel sovražnik pri tem poskusu neko normansko vasico, ki jo je držala četa strelcev. Nemški vojaki so pustili, da je šlo 16 oklepnikov nemoteno mimo njih. Nato pa so napadli kolono tovornih avtomobilov, ki jo je ščitilo kakih 30 oklepnikov. Ko so ugotovili, da bo nemogoče neopaženo napasti oklepnike s sredstvi za boj iz bližine, so strelci takoj naskočili ameriško pelioto, ki so jo prisilili, da je zapustila svoja vozila in iskala zaščito za oklepniki. Čeprav so imeli Amerikanci mnogo več orožja, si po tem odločnem napadu niso upali več napasti vasi, temveč so se obrnili. Pri povratku je oklepnike z nekega samotnega poslopja še enkrat napadla skupina vojakov SS. Amerikanci so jih napadli, vendar je možem uspelo uničiti en sovražni oklepnik. V teh bojih odloča predvsem točna zavest vsakogar o pomenu življenja, smrti, ujetništva. Tozadevno nam je dal poseben zgled nek pionirski stotnik, ki so je vozil v svojem avtomobilu, da bi ugotovil, kaj vse je treba razstreliti in tjakaj poslal svoje čete. Krajevni položaj pa ni bil razčiščen. Ko jo zapeljal v vas, ki je bila po vsem pričakovanju brez sovražnikov, je zagledal tamkaj na- 7250 izstrelkov »V 1« na London sunku naprej proti jugu in zapadu je sovražnik prekoračil Sere t in zevzc F o k s a n i kljub najbolj ogorčeni obrambi naših čet. Tamkaj je izgubil številne oklepnike. Proti sovražnemu poskusu, da bi vdrl preko vzhodnih Karpatov na M a risa r s k o , dobro napredujejo protinapadi madžarskih in nemških čet. Pri in severnozahodno od P i a t r a N e a m t a so se izjalovili sovjetski napadi. Na V i s I i n e m predmostju zahodno odBaranova so v teku hudi napadalni in obrambni boji. Med V i s I o in N a r e v o m so nadaljevali boljševiki svoj velenapad ter ga razširili proti severu na odsek B o b r. V hudih bojih so bili odbiti, več vdorov pa je bilo zapahnjenih. Severnozahodno od J e 1 g a v e, severnozahodno od M o d o h n a in sever-novzhodno od V a 1 k a so se zlomili ogorčeni sovražnikovi napadi ob žilavem odporu naših čet. Na področju severno od Dorpata vdrli sovražnik je bil zaustavljen s protinapadom. V zračnih bitkah in s protiletalskim topništvom letalstva je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 50 sovražnih letal. Sovražni bombniki so napadli podnevi v varstvu oblakov nekaj krajev zahodne in severne Nemčije med temi Duishurg in Emden. Drugi letalski napadi so bili usmerjeni proti z g o r u j e š 1 e z > j s k e m področju. Ponoči so odvrgla posamezna sovražna letala bomba na M a n n h e im in L u d wi g s h a f e n. Pri teh napadih je bilo sestreljenih 21 sovražnih letal. Berlin. Pri bojih vzhodno od Lvo-va je padel kot vzorni poveljnik njemu podrejenih čet pdveljujoči general nekega armadnega zbora, pehotni general Arthur Hauffe. Stockholm. »Dagens Nyheter«, ki poroča o medsebojnih bojih francoskih skupin v Marseillesu, piše, da imajo spori med francoskim prebivalstvom tega južnofrancoskega pristaniškega mesta značaj državljanske vojne. Ceste so pod strojničnim ognjem med seboj borečih se Francozov. Borb se udeležujejo tudi žene. Ječe so prenapolnjene^ Ljudje se obnašajo v njih apatično in strme kot hipnotizirani predse. Posamezne skupine svoje ujetnike česio zelo hilro sodijo in nato ustrele. Stockholm, 26. avgusta. Britanski minister za zdravstvo, llcnry NVillink, in minister za ponovno izgradnjo, lord Woolton, sta obiskala predele Londona, ki so bili poškodovani po izstrelkih »V 1<. Pri tej priliki je izjavil SViUink prebivalstvu: »Mi moramo računati s tem, da bo ta nevarnost še dolgo trajala.« Nadalje je izjavil, da prileti nad Anglijo po poročilih britanskega letalskega ministrstva dnevno okrog 100 letečih bomb. kar znaša skupno doslej 7250 izstrelkov »V 1«. Minister za zdravstvo je nato spomnil na Churchillove besede o možnosti nadaljnjih napadalnih oblik. NVillink je priznal, da so povzročili ti izstrelki ogromno škodo. Cela vojska zidarskih delavcev neprestano popravlja nastalo škodo. Po objavi ministrskega predsednika dne 2. avgusta jc bilo norušenje in uničenje mnogo večje. Krajevne oblasti in stavbne družbe morajo obvladovati ogromno na-lojro. Minister za zdravstvo Willink je pozval starše, ki žive na področju velikega Londona in v ogroženih južtio-angleških predelih, naj takoj odpošljejo na varno svoje otroke. Naj pričakujejo, da se bo obstreljevanje z »V 1« še nadalje vršilo. >Ottawa Journal« javlja iz Londona, da so izstrelki »V 1« že takoj v prvih tednih zadeli ameriški glavni stan v južni Angliji ter povzročili veliko škodo. »Tribune« priznava, da vežejo Nemci vsled svojega obstreljevanja z »V I« velik del angloameriskih letalskih sil. Iz brezuspešnih napadov na domnevne baze teh letečih bomb je razvidno, da se s takšnimi letalskimi napadi ne ds odločilno vplivati na potek vojne. Kljub težkemu bombardiranju Nemci še nadalje obstreljujejo 7. »V t«. Vsi angloameriški obrambni ukre-li so le pomožni ukrepi, da bi neko-iko omejili napade »V 1«. r, Izdani izdajalci Razni glasovi k izdajstvu romunskega kralja Stockholm, 2ft avg. Razmere v Romuniji šo še nadalje nerazjasnjene, toda ozadje izdaje postaja vedno bolj jasno. Vedno jasneje postaja, da 60 se Mihael in njegova izdajska klika vračunali, ko so mislili, da jih bodo Anglija, Združene države in Moskva sprejele z odprtimi rokami. London in Washington se zadržujeta povsem rezervirano. Britanska vlada se ne zanima posebno za romunske dogodke, kar dokazuje že dejstvo, da je Churchill sporazumen s sovjetskimi pogoji za Romunijo. Isto velja za Združene dišave, ki se še sploh niso izrazile k Mihaelovi kapitulacijskj ponudbi. Po poročilu »Exchange Telegrapha« sta se sporazumela London in \Vashing-ton z Moskvo, da imajo Sovjeti v vseh romunskih vprašanjih prednost. Zato prepuščajo Moskvi odločilno besedo v romunskem vprašanju in odgovarjajočo naglico ravnanja, da se ne bi z nepotrebnim dogovarjanjem izgubljal čas. Madrid, 26. avgusta. Španski komentatorji se bavijo z romunskim primerom in izjavljajo, da ni po proklamaciji romunskega kralja nobenih konkretnih poročil, iz katerih hi se dalo soditi o dejanskem položaju v Romuniji. »Pueblo« izjavlja, da bodo Nemci izvedli potrebne korake. Nemško vodstvo ni bilo nikakor presenečeno nad izdajo romunske dvorno klike. »Ne verjamemo, da bi izprememba na romunskem bojišču vodila do hitrejšega konca vojne«, piše »lnformaciones« v nekem komentarju. Časopis nadalje ugotavlja, da je bila Nemčija že prej poučena o načrtih kralja Mihaela Lizbona, 26. avgusta. K izdaji v Romuniji piše glavni urednik lista »A Voz« Correiia Marquez, da bo moral novi ministrski predsednik Senatescu inveti res vražje sposobnosti, če bo hotel premostiti ta napačen korak politike svoje de žele. Ce trdijo, da jc stavila Romunija na napačno karto, ko 6e je zvezala Nemčijo, potem obstoja takoj protivpra-šanje, ali je morda Poljska stavila na pravo karto, ko se je zvezala z zavezniki. Doslej še vBaj niso vidne nikake prednosti poljske odločitve. Poljsko, ki da je baje stavila na pravo karto, ravno 6edaj na najbrutalnejši način deci-mirajo, ne da bi proti temu Evropa ali Amerika kakor koli protestirali. Nova romunska vlada ni mogla drugače, kot da je sprejela tudi nekaj komunističnih ministrov, čeprav nimajo komunisti v Romuniji nobenega poLitičnega pomena in niso bili zastopani niti v parlamentu. Veliki porazi Titovih tolp Beograd, 26. avg. Posebni poročevalec I lista »Novo Vreme« poroča o težkem po- | razu Titovih tolp, ki so gi jim zadali pri Kuršumliji narodni srbski oddelki. Pri tem so po desetdnevnem tolovajskem obleganju osvobodili mesto. V tem boju pa so utrpeli tolovaji istočasno največji poraz, kakršnega so kdaj koli utrpeli komunisti na srbskem področju. Tudi napad angleških letal na mesto Kuršumlija, kj so ga branile srbske narodne sile, ni zlomil odpornegi duha branilcev. S pomočjo srbskih oboroženih oddelkov,, ki so prišli oblezancem na pomoč, se je nato posrečilo zadati tolovajem visoke krvave izgube ter jih pognali v beg. Iz nekega nadaljniega poročila v listu »Novo Vreme« je razvidno, da so narodni oddelkj očistili komunistov Črno goro od Kolašiiia do Sandžaka in do mej Srbijt,, pri čemer so bile bežečim tclpam zadane težke izgube Med ujern.kl jo bilo 20 boljševiških poveljnikov Veliko zmešnjavo je povzročilo v komunističnih vrstah dejstvo, da zapuščajo Srbi v množicah komunistični tabor, ker se nočejo več boriti pod Titovim poveljstvom za iztrebljenje Srbov. Iz različnih krajev poročajo, da Srbi v vedno večji meri zapuščajo Titove tolpe. Berlin, 26. avg. V zapadni Slavoniji se je posrečilo tolovajem, da so z močnimi silami obkolili neko mesto, ki so ga branili hrvaški gorski lovci. Kljub temu. da je padel poveljnik gorskih lovcev ter njegov namestnik in več nadaljnih častnikov, se tudi močno poškodovano moštvo ni hotelo udati. Hrvati so tako dolgo odbijali vse komunistične napade, dokler niso prišli na pomoč deii neke kozaške divizije in jih osvobodili. Tolovaji so imeli pri teh bojih nad 350 mrtvih. Berlin, 27. avgusta. V zapadni Hrvaški so nemške čete na področju Vrbov-ska vrgle neko večjo komunistično tolpo nazaj v pragozdnato ozemlje, pri čemer so utrpeli komunisti visoke krvave izgube. Pri teh bojih je padel tudi poveljnik tolpe in vrhovni komisar. Muslimanski prostovoljci so napadli v jugovzhodni Rosnj neko nadaljnjo tolpo ter jo razpršili v večdnevnem zasledovanju. A, M M Švedski ministri o volitvah Stockholm, 28. avgusta. V okviru volilne propagande za švedske parlamentarne volitve so govorili včeraj poleg ministrskega predsednika prometni, oskrbovalni, vojni in pravosodni minister ter univerzitetni kancler. Švedski ministrski predsednik je dejal, da so v zadnjem času komunisti v raznih narodnih vladah sedeli skupno z zastopniki meščanskih smeri. Tega pa na švedske razmere ni mogoče prenesti. Švedski socialni demokrati so na letnem strankinem kongresu enoglasno sklenili, da ne bodo sprejeli nikake skupnosti ali sodelovanja s komunisti. Dejal je, da ne verjame v bistveno spremembo švedskega parlamentarnega položuja po volitvah. Švedski minister za prehrano Go-rens se je v svojem govoru zavzel za to, da bi se nekateri vojni ukrepi, kot na primer racionalizacija, nadzorstvo nad cenami in tako dalje ohrunili tudi dalj časa po vojni. Madrid. EFE "poroča iz New Yorka, da noruši »V 1« v An eliti dnevno okrosz 17.000 hiš. enkrat več sovražnih osebnih, tovornih in oklepnih avtomobilov. Bliskovito je premislil: sedaj brž naprej, pod nobenim pogojem se ne smem ustaviti. In res je zdrvel vzdolž kolon« ter se umaknil na prvo stransko cesto, čeprav je moral domnevati, da se vo/.i nasproti sovražniku. K sreči se jc pričelo mračiti. Preti naslednjo vasjo je rečal nemške protiletalske topničarje, ki so v zadnjem trenutku pognali v zrak neko skladišče ter so se sedaj boleli prebiti do lastnih črt. Stotnik jih je vzel svoj avto. Po stranskih poteh se jo končno severno od Ari vlečena zopet pripeljal do nemških Čet. Naša velika skrb Že več mesecev se slovensko ljudstvo nedeljo za nedeljo zbira lin mogočna in pomembna protikomiinistična zborovanj«. Vsa tn zborovanja preveva velika ljubezen do slovenske zemlje in do slovenskega rodu, nn vseh teh zborovanjih se dviga soglasna iu odločna obsodba komunistične revolucije, ki jo je koniinterna v okviru KPS zanesla v našo lepo domovino, da krvavi, kakor nikoli poprej, nn vseli teh zborovanjih preveva vse zboroval-ce sveta zaskrbljenost zn bodočnost slovenskega narodu. Včeraj so se tisoči zborovalcev razgledovali v te smeri slovenskega obzorja nn dveh lepih in zelo prisrčno uspelih zborovanjih v Rovtah in v Sostrem pri Ljubljani. Vero našega poštenega ljudstva v srečno in zdravo bodočnost slovenskega naroda jc prezident general Leon Rupnik Iep0 razložil in utemeljil na zborovanju v Rovtah. Rovlc in njeni pošteni vaščani so i/, ust samega c. prezidentn prejeli priznanje in pohvalo zn svoj nastop, za svojo samoobrambo pred tistimi, ki hočejo v imenu komunistične revolucije zatrdi najprej kmeta, potem meščana in nazadnje delavca kot člene slovenske narodne skupnosti. Kajti satanska igra boljševikov je bila tista, ki je našemu narodu 7. OF znigrnln najbolj krvavo žalnigro v dolgi dobi njegovega ob-stojn. Vrli stražarji v Rovlnh so se tako pridružili veliki skrbi in veliki ljubezni vseh poštenih borcev za pravično slovensko stvar. Zvestoba domači grudi in zvestoba hralu, ki je v stiski, jc postala nnjgloblji izraz tiste lojAlne povezanosti vsega slovenskega ljudstva v njegovem boju za obstoj in rešitev. V svoji veliki veri v Boga so Rovtarji in ostali bojevniki zn sveto slovensko stvar vztrajali v boju čez najhujše žrtve, kajti vedeli so, da nam je Bog, sam naložil posebne dolžnosti s tein, da nam je dodelil lastno domovino. Tn zvestoba domovini pa je v posebni meri posvečena Vsemogočnemu zaradi mučeniškega trpljenja in mučeniške krvi tolikih nedolžnih in idealnih žrtev za domovino. V okvir velikih skrbi za obstoj domovine pa spada tudi velika zavest dolžnosti, ki jih ima vsakdo do svojega naroda in do svojega poslanstva v svetu, kakor je to pravilno omenil g. prezident. Samo tisti narod, ki se prav zaveda svojih dolžnosti in svoje časti, bo mogel obstati pred zgodovino. Ta velika skrb pa je nakazana zlasti v tistem delu govora g. prezidentn, ki se nanaša na našo celotno skupnost. Kakor štejemo namreč k širši evropski družini tudi pripadnike drugih narodov, ki bivajo pri nas, prav tako upravičeno želimo, dn bi se naši ljudje v Nemčiji, Italiji, Hrvaški in drugje prav tako počutili. Komunistična revolucija na slovenskem ozemlju nam vsak dan bolj razkriva zlosti in strahote boljševiškega režima. Kri komunistične revolucijo je našemu kmetu, delavcu in meščanu dodobra rnztolmačila pojme o boljševizmu in naš narod po izkušnji razume besede g. prezidentn, ko je omenil, da bi boljševizem uničil slovcjiske družine, moža bi ločil od žene, starše od otrok, rojake bi razgnal in slovensko ljudstvo hoče komunistična revolucija kot delovno živino z bičem nagnati v sibirske gozdove, rudnike in tovarne. S posebno zaskrbljenostjo sc je g. prezident dotaknil nesreče letalskega terorja, ki je v soboto doletela Borovnico. Sam si jc šel ogledat razdejanje kmečkih domov, pred še hujšimi udarci, ki nas utegnejo v bodočnosti zadeti, pa nos je z vso ljubeznijo pozval, da sc še bolj strnemo, dn bomo kot pravi rojaki znali biti bratje med seboj, ki si pomagajo. V tej borbi za obstanek in za novo Evropo pa je g. prezident izrazil ponovno občudovanje nemškemu vojaku in njegovi borbi. Poudaril je, do se z nemškim vojakom združene zdrave evropske sile nikoli ne bodo dole premagati od Židov in njihovih pomočnikov, V tem skrajnem trenutku pa je nnšp dolžnost, da strnemo vse svoje sile okoli domobrnnstvn in se v njegovih vrstah kot krepka celota borimo za svoj prostorček v protiboljševiški Evropi. Čim večje bodo morebitne naloge, čim težje bodo preskušnje, tem večja mora biti naša l jubezen do naše skupnosti in tem večja skrb zn slehernega zdravega in poštenega pripadnika te skupnosti. Slovensko ljudstvo bo gos p. prezidentn za vso njegovo veliko skrb m ljubezen vedno hvaležno. Sžal! 55 Lepo protikomunistično zborovanje v Rovtah Berlin. 27. 8. DNB. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfried liorn piše: Kralj Mihael je 6porofiil, da so na-, haja v vojnem stanju z Nemčijo. To spo-' ročilo ni prišlo nepričakovano, ker je trdila ie izjava sovjetskega zunanjega komisarijata, da bo lahko Romunija šele takrat sklenila premirje, če ho pomagala rdeči armadi pri njenem hoju z nemškimi četami. Ko so kralj Mihael in njegova klika, ne da bi imeli potrebna zagotovila, sporočili romunskemu narodu, da so stopili na pot kapitulacijo, jim ne preostaja sedaj ničesar drugega, kot da nadaljujejo s to potjo do konca. Za povzročitelje izdaje pa bo konec na vsak način grenek. Medlem ko označujejo v Moskvi, kakor javljajo nevtralna poročila od tam, položaj v Romuniji kot »povsem nejasen« in smatrajo romunsko vojsko še redno kot »sovražno«, kaže, da so londonski politični krogi skeptični nad položajem v Romuniji. In to celo v toliki meri, da je javil časopis »Nya Dagligt Allehanda« v nekem poročilu iz Londona, da »smatrajo v tukajšnjih političnih krogih, da se ta vlada ne bo mogla dolgo držati. Menijo celo, da bodo postavili revolucionarno vlado in da bo moral kralj Mihael najbrž zapustiti deželo.« Ze sedaj kaže. da se je popolnoma izjalovil poskus kralja Mihaela in njegovih pomočnikov, da bi paktirali z »zavezniki« kot takimi in ne s Sovjetsko zvezo, da bi se na ta način izognili bolj-ševizaciji Romunije. Mihael in njegova klika so nahajajo medtem že v od Churchilla neposredno priznanem dojstvu, da pomenja paktiranje katere koli evropske državo na jugovzhodu z »zavezniki« praktično podreditev moskovskemu dik-tatu. Po mnenju merodajnih berlinskih krogov je Romunija šolski primer, kako nameravajo združeni narodi urejevati probleme jugovzhodnih evropskih držav. V Wilhelmstrasse poudarjajo, da nimata Anglija in Združene države niti najmanjšega namena ter tudi nobene možnosti, da bi posegli v ta razvoj, marveč sta prepustili vso zadevo Moskvi. To bo po mnenju tukajšnjih krogov vplivalo tudi na marsikaterega politika v Sofiji, ki se hoče okleniti Anglije ali Združenih držav. Vlada kralja Mihaela, v katero prihaja vedno več komunističnih elementov, potem ko je pravosodno ministrstvo zasedel notoričen komunist, mora najprej dokazati svojo pripravljenost in podložnost. Zato hočejo sedaj vpreči romunski narod, ki so mu obetali osvoboditev od vojnih težkoč, pred romunski vojni voz. Narodno protigibanje pa hoče preprečiti uničenje, ki se je žo pričelo z ustvaritvijo kaotičnih razmer. Ta vlada ima tudi razumljive posebne razloge, da za enkrat ne sporoči niti sedeža, niti sestave vlade. Vlada protektorata k letalskim napadom Praga, 27. avgusta. Z ozirom na poslednje angloameriške letalske napade na mesta na Češkem in Moravskem je izdala vlada Protektorata naslednji poziv: »Češki narod! Pred kratkim je obžalovala vlada Protektorata in z njo ves češki narod v globoki presunjeno-sti nedolžne žrtve letalskega napada na mesto Pardttbice. V preteklih dneh je bilo to mesto ponovni cilj letalskega napada in istočasno so zadele sovražne bombe v naši lepi deželi okolico Brna in nekaj drugih krajev. Pri tem je bilo ubitih stotine nedolžnih žrtev. Še večje je število ranjenih. Češki narod se je zopet znova prepričal, da v tej vojni ne varujejo niti miroljubnih mest. Sovražniki Nemčije hočejo na ta način očividno oplašiti pošten češki narod, ki stoji za svojim državnim predsednikom in vestno izpolnjuje svojo dolžnost napram Nemčiji, ki vodi velik boj za novo Evropo. Vlada Protektorata globoko obžaluje nove žrtve sovražnih letalskih napadov na ozemlja Češke in Moravske. Izraža svoje najgloblje ogorčenje nad tem načinom boja, ki tako težko zadeva miroljubno češko prebivalstvo ter izraža trdno prepričanje, da bodo ti sovražni letalski napadi še tesneje združili češki narod okrog državnega predsednika dr. Emila Ilachc. Poziv slovaškemu narodu Bratislava, 27. avgusta. V imenu slovaškega naroda je prebral včeraj zvečer notranji minister Mach poziv na slovaški narod, v katerem pravi, da nameravajo sovražniki Slovaške motiti mir in red v državi in da so v ta namen odvrgli tudi padalce, ki skušajo voditi slovaški narod na napačno pot. Slovaška vlada pa je ravno tako, kot državni predsednik in ves slovaški narod trduo odločena, da se temu •tfijperstavi. Slovaški narod ne bo trpel, da bi odvlekli poštene ljudi, kakor v sovražnih deželah in da bi izropali žjii^nišča, kmetije in celo bajtarje. Slovaškega naroda ne more nihče z ničemer in nikdar prisiliti, da bi izdal svojega prijatelja in zaveznika, nemški narod, marveč bo kljub vsem sovražnim naporom vzdržal zvesto in častno ob strani svojega nemškega zaveznika, kakor je stal z njim tudi v dobrih časih. Slovaška vojska in varnostni organi, tako je poudaril, bodo po potrebi z vso silo posegli vmes, da nodo sami vzpostavili in obdržali mir in red v deželi. Slovaška je svobodna in samo od Slovakov samih je odvisno, ali si bodo obdržali to svobodo. Vsa poročila o zasedbi Slovaške po tujih četah so laži sovražne propagande. Vsak posamezni Slovak se lahko vedno in povsod prepriča, da se ne nahajajo na slovaški zemlji nobene tuje čete in da o kakšni zasedbi sploh ni govora. Zaključno ie pozval minister Mach slovaški narod, da podpira vladne ukrepe. Lipovšku Francitu Pred dnevi si bil še med nami. »Le za dan se bom zadržal pri vas,« si dejal, obenem takoj prilbil, da čais zahteva od nas vseh, da je vsak na svojem mestu v službi domovine in naroda. Ta ljubezen Ti je bila vodilo že v mladostnih dneh, ko si obiskoval celjsko gimnazijo, vse do Tvoje smrti. Zgodaj si izgubil mamico, kmalu za njo še dom, vse to pa je ojeklenilo Tvojega pravega duha in voljo, da sta Te izoblikovala v vzornega slovenskega fanta, borca, junaka. Ze pred leti si se, četudi tako mlad, bilo Ti je komaj 18 let, pridružil našim legionar-jem in si se z dragim bratom Silvom boril na Stthorju in drugod proti narodnim uničevalcem — komunistom. Vsi, ki smo Te poznali, smo Te vzljubili. Bil si nam vzgled s svojo veliko požrtvovalnostjo, dobroto, odpu-stljivostjo, ljubeznijo, pa tudi s svojo n e pop us ti j i vosi jo v načelih, od katerih nisi nikoli odstopil. Tvoje vedro tn leclno se smehljajoče lice ter svetle, odkrite oči so bile izraz Tvoje globoke duše in dobrega srca. Toliko preganjanja in forja si preživel, slišal in vzdihe Tvojih umirajočih prijateljev, klic lastnega preganjanega očeta, pa nikoli nisi vračal hudega s hudim. Na desetine »tovarišev«, ki ste jih ujeli ali ki so se vam predali na pohodih, si sprejel s toplo besedo, ki je ogrela celo zakrknjene, da so spregledali in spoznali svojo krivo pot. Prav v zadnjih dneh, ko si s svojimi prijatelji-domobranci rešil toliko rodnih bratov rdečih mrež, da so se pridružili domobrancem, so zločinci skovali svoj peklenski načrt Kot junak, borec, ki se nisi nikoli bal smrti in si vedno duhovno pripravljen gledal junaško v oči, nisi nikoli niti slutiti mogel, da so »osvoboditelji«, ki so zlasti zadnje tedne samo bežali, toliko podli in pripravljeni lta taka zahrbtna maščevanja. Bog je dopustil, da si prav Ti, dragi Franci, padel poleg junaškega nadporoč-nika Bana, tovarišev in nedolžnih žrtev. V boju Vas niso mogli streti, zato so segli po Vas z zločinsko roko in vas zahrbtno umorili. Padli ste, da bi mi živeli, da bi živel naš narod. Prav to nam daje poguma, da ne bomo jokali ob novih grobovih, v katere bomo položili naše drage in Tebe, dragi Franci, temveč bomo ob Vaših krstah stisnili zobe in pesti z oM;ubo, da bomo šli, Franci, po poti Tvojih idealov vse dotlej, dokler ne zmagamo. « Franci! Mnogo Tvojih in naših prijateljev je že padlo, glej, mi smo še tu in bomo vzdržali, če Rog tako hoče, do zadnjega, do zmage, četudi za žrtev, ki si jo Ti že doprinesel na oltar domovine. To Ti, dragi Franci, ob Tvojem grobu obljubljamo Tvoji prijatelji —■ Celjani. Komunisti ropajo žrtve letalskega terorja Borovnica, 27. avgusta Predvčerajšnjim so severnoameriški letalci napadli Borovnico in so napravili veliko škodo civilnemu prebivalstvu. Pokazali so določno svoje namene s tem, da so napadali nedolžne ljudi. Zagrešili pa so še velik zločin, ki ga nobeni vojni cilji ne morejo opravičiti: metali so med ljudi eksplozivne naprave v obliki nalivnih peres. Kdor tako nalivno pero odvije, mu eksplodira v rokah. Ker so ameriški piloti metali eksplozivne naprave med civile, so s tem določno pokazali, da jim ne gre le za uničevanje naprav, ampak hočejo brezvestno uničevati prebivalstvo. Nesrečo, ki so jo povzročili bombniki, so znali izrabiti komunisti zase in še po-vt^Sani trpljenji? prizadetih ljudi. Onim, bj so Ob letalskem napadu zapustlU hiše, so ropali v sili zapuščene hiše. Odvedli so s seboj 18 glav živine in »mobilizirali« enega fanta. Tako so razbojniki iz gozdov izrabili nesrečo, ki so jo povzročili teroristični piloti. Oboji so se združili v uničevanju nedolžnega ljudstva. Slovenski narod je v zadnjih letih prestal že toliko trpljenja, da bo znal tudi to prenesti in z zaupanjem čakati lepših dni, ko ga ne bo nihče več nadlegoval pri mirnem delu na njegovi zemlji. Kraje, ki so bili prizadeti po bombardiranju, je obiskal takoj po napadu — že predvčerajšnjim, nato pa še včeraj popoldne, gospod prezident in je dal potrebna navodila, da se prebivalstvo kolikor mogoče zavaruje pred napadi. Rovte, 27. avg. Včeraj so Rovte na lepem protiko-munističnem zborovanju dale javno potrdilo svoje narodne zavesti in so obenem proslavile dveletnico obstoja rov-tarske domobranske posadke. Kmalu bo poteklo leto, kar smo dobili Slovensko domobranstvo, ki po vsej pokrajini preganja komunistične tolpe. Gotovo je, da ga ne bi imeli, ko bi ne bilo poprej pod italijansko zasedbo vaških straž. V težkih okolnostih so začeli slovenski fantje v Vaških stražah boj proti komunizmu. Tisti kraji, ki so prvi začeli s protikomunistično borbo, lahko danes ob drugi obletnici bo-ia s ponosom gledajo nazaj. Ko bi takrat ne začeli, bi po naši zemlji bilo še veliko več ruševin in uničenja. Rovte so med prvimi kraji, ki so se dvignili, da branijo svoje imetje, svoje življenje in še veliko več kot to: svojo katoliško vero in slovenstvo — pred komunizmom. Zato je bilo včerajšnje zborovanje resničen praznik za Rovte in okolico. Ljudje so se na zborovanje lepo pripravili. Okrasili so hiše, postavili mlaje in izobesili zastave. Ob pol desetih so se pripeljali na zborovanje gospod prezident Rupnik z gospo, major Leman, ki je zastopal poveljnika domobranstva, stotnik Vuk R upnik. Častne goste je pozdravil okr. glavar nadp. Kogovšek, župan Merlek, župnik Zalokar in uprav, šole Bitnec. Šolska mladina je stala v špalirju in goste pozdravljala z zastavicami. Po sprejemu se je izvršil mimohod — domobranskih čet iz okolice Rovt — nakar so se zborovalci udeležili sv. maše, med katero je stotnik dr. Lenček imel lep nagovor. Po maši se je izvršil obred dviganja slovenske zastave, med katerim je godba igrala slovensko himno. Zatem se je začelo zborovanje. Prvi je govoril gospod prezident Rupnik. Bil je burno pozdravljen in njegov govor so večkrat prekinjali medklici. Govor g. prezidenta prinašamo v celoti: Govor gospoda prezidenta Rovtarski možje, žene, fantje in dekletal Tudi Rovtarji na tem lepem koščku slovenske zemlje so pravočasno spoznali stranpota in prepade, do katerih je prikolovratil slovenski narod. Rovtarji so bili med prvimi, ki so se zo-perstavili satanski igri boljševikov, kateri so se spretno skrivali pod »osvobodilno« fronto. Zagrabili so za orožje in udarili po tolovajih, kjer koli so jih pač v tem okolišu dobili. Gladko so odbili vse roparske napade na Rovte, in si tako ohranili mir in varnost. Rovtarji, s tem ste si pridobili zasluge tudi za ostalo našo ljubljeno domovino. S tem ste dokazali, da so vaša domovinska čustva in_ ljubezen do grude in naroda močnejša kot židovski vplivi, ki so prihajali preko dela našega izobraženstva tudi k vam. Sedaj pač lahko presodite, kakšnega pomena je zvestona domači grudi in rojakom. Naša gruda je zrasla našim prednikom, ki jih je usoda pred poldrugim tisočletjem postavila sem, prav v srce. Ko pa nas je Bog postavil sem, nam jc naložil tudi nalogo, ki jo je določil vsem narodom, katerim je namenil lastno domovino. Ta božja zapoved nam nalaga, da negujemo in gojimo svojo domačo grudo in vse, kar na njej biva. Z vso pazljivostjo se moramo posvečati ljudem in njihovim živalim in rastlinam, ki jim služijo, da tako dajejo življenje slovenskemu narodu. Ta zvestoba pa zahteva tudi odpovedi in hrabro stiskanje zob v zaupanju v Vsemogočnega, ki mu je naš narod zaradi vernosti in vdanosti v mučeniškem trpljenju posvečen. Vsak narod ima svoj značaj in svojemu značaju odgovarjajočo nalogo, ki jo mora izpolniti. Slovenci, storimo vse, da bomo pred zgodovino stali kot narod, ki se zaveda svoje dolžnosti in časti! Del človeštva, ki biva v naši domovini, so naši rojaki, ker pripadajo našemu narodu, naši ožji slovenski družini. Nikakor pa ne sinemo pozabiti, da prav tako vsi skupaj tvorimo širšo evropsko domovino. Zato štejemo k širši evropski družini tudi pripadnike drugih narodov, ki bivajo pri nas. In prav tako kot že po svoji prirojeni, nagonski lastnosti želimo, da bi se vsi firi nas dobro počutili, upravičeno že-imo, da bi se naši ljudje v Nemčiji, Italiji, Hrvaški in drugje prav tako počutili. Ker pripadamo evropski družini narodov, nas mora prav ista skrb, ki nas navdaja za naše rojake, navdajati tudi za naše evropske sorodnike. Prav tako, kot se borimo in skrbimo za ljudi in vse, kar je njihovega v naši ožji domovini, moramo v borbi za nas same skrbeti in se boriti tudi za našo širšo evropsko domovino, ker dejstvo je, da brez protiboljšev. Evrope tudi naša domovina ne bo, kakor si jo želimo, brez protiboljševiške Evrope tudi naš narod ne bo takšen, kakor ga je v svojih načrtih zasnovala Previdnost. Prav tako kot ima naša majhna domovina smrtnega sovražnika Žida v ofarski podobi, ki nas je zapeljal in zastrupil, da se med seboj mesarimo, ima tudi ostala Evropa istega sovražnika, ki hoče vse krščansko človeštvo ponižati na stopnjo brezdušnih in brezbožnih sužnjev zla in pekla. Zato pa je treba strniti vse sile, da se mu kot narod — ln to kot enoten in discipliniran narod — brez vseh postranskih namenov in želja zopersta-vimo. Če namreč ne bomo nastopali tako, ne bo nič več naša last, ampak bomo zaigrali svoje najvišje dobrine. Ne bomo imeli domovine, ki nam je v tak ponos, nehali bomo obstojati kot narod. Boljševizem bo raztrgal družine, može bo ločil od žena, starše od otrok, rojake bo razgnal, jih pomešal z drugimi narodi, s črnci, rumeno raso in nas bo kot delovno živino z bičem nagnal v sibirske gozdove, rudnike in tovarne. Najhujša vojna vseh časov se bije sedaj za Evropo, za našo širšo domovino. Prav včeraj smo imeli priložnost, prvič okusiti grozote razdejanja, ki ga sejejo boljševiški pomočniki na našo častitljivo mater Evropo. Hudo nas je prizadelo, toda marsikoga bo menda tudi spametovalo. Naša dolžnost je, da svojo narodno skupnost spričo vsega, kar nas v bodočnosti še utegne zadeti, še bolj strnemo, da bomo kot pravi rojaki znali v vsakem trpljenju biti bratje med seboj, ki si pomagajo k rešitvi in vstajenju. Prav tako pa se obrača naš gnus proti vsem^, ki s svojim divjanjem podpirajo zločinski boljševizem, za kar morajo_ doprinašati »vor visoki davek otroci in žene naše krščanske celine. Toda verujemo v ne- skončnega Boga, ki bo naklonil vso svojo pomoč zdravim silam Evrope, da bo satanski naklep Žida, ki je naščuval cvrop. narode drugega proti drugemu, propadel. Če ima zgodovina narodov še kakšen smisel, boljševiška zverina mora navzlic pomoči židovstvu zapisanih pomočnikov prej ali slej poginili, da bodo evropski narodi zopet zaživeli svoje življenje, ki jim ga je namenila Previdnost. In v tej borbi sta Nemčija in nemški vojak prva borca za Evropo. Ta dva in z njo združene zdrave evropske sile se nikoli ne bodo pustile premagati od Židov in njihovih pomočnikov, ampak jih bo stiska in grozeča nevarnost samo zbližala za bodoče ustvarjanje v miru in redu. Ta zmaga pa bo tem prej izvoje-vana, čim prej bodo narodi izpolnili svojo evropsko in človeško dolžnost in dali vse svoje razpoložljive sile na razpolago za boj proti silam boljševiškega pekla. V tem skrajnem trenutku je torej tudi naša dolžnost, da strnemo vse svoje sile v neomajno enoto v slovenskem domobranstvu in se tako v vrstah domobranstva kot krepka celota borimo za slovenski prostorček v proti-boljševiški Evropi, v čemer so obse^ žene vse naše želje za rastjo. Le v taki borbi se bomo rešili grozečega židovskega suženjstva in si priborili lepšo bodočnost za naš narod in domovino. nec junaško zgodovino rovtarske posadke Vaških straž in domobrancev. Rovte so prestale prav kakor vsa slovenska zemlja mnogo terorja in so raorale foslušati nešteto komunističnih laži oda niso se vdale terorju in niso nasedle lažem. Rovtarski fantje so se ne glede na vse težave, ki so jim jih stavili badoglievci, zbrali pod vodstvo® pokojnega stotnika Vidmarja in odšli v št. Jošt, kjer so se združili z ostali-mi prvimi protikomunističnimi borci. Zvesto so stražili svoje kraje pred kn! munističnimi razbojniki. Srečno so prestali tudi krvavi 8. september lanskega leta. Borili so se v mnogih krajih. Vranja peč, Zažarske rupe. Ključ, Korena, Babna gora, Belica. Ljubljan' ski vrh, Toško čelo, Prezid — vse to so kraji, ki so jih junaki iz Rovt pre. hodili na zmagovitih pohodih. Imeli tudi žrtve. Padli so Modrijan Franc, šemrov Leopold. Za zahrbtno boleznijo je umrl Križaj Jože; svoja življenja so dali Cvetko Janez, Kogovšek Ivan, Cigale Jernej, Rupert Matija in Gu-zelj Jakob. Lani o sv. Mihaelu sta padla Bradeško Janko, Lukan Anton in Bogataj Jože. V Hotedršici sta pa. dla v borbi Neveda Janez in Pivk Feliks. Po dveh letih borbe vidimo, da je bil boj potreben in smo ponosni, da je bil tako uspešen. »V tej borbi — je zaključil govornik — bomo vztrajali do konca brez kompromisa pod našo ne-omadeževano belo-modro-rdečo slovensko zastavo, z vero v Boga in njegovo pomoč bomo še naprej korakali v boj za lepšo bodočnost slovenskega naroda.« Po Kunčevem govoru je spregovoril še dr. Kociper. Pozval je ljudi, naj slede prezidentovim navodilom in se drže prisege, ki so jo dali Bogu in domovini. Oba govornika sta bila nagrajena z navdušenim ploskanjem in i mnogimi vzkliki. Po končanih govorih so domačini odigrali kratko igro enodejanko »Za boljšo bodočnost«. Igra je bila narejena prav za to priliko, vzeta iz sodobnih bojev domobrancev. Zaključila se je s prisego zvestobe Bogu in rodu in s petjem slovenske himne »Naprej zastava slave«. Zborovalci so dobili na zborovanju novega potrdila v svoji veri, da bodo domobranci končno zmagali za boljšo bodočnost vsemu narodu. Po zborovanju se je gospod prezident podal med ljudi, se z njimi prijateljsko pogovarjal in je ostal skoraj vse popoldne med njimi. Zborovanje in vsa včerajšnja nedelja bo ostala ljudem še dolgo v spominu. Za prezidentom je govoril domobra-: Kune Franc. Očrtal je na kratko >, Prisrčno ljudsko zborovanje v Sostrem v/Sostro, 27. avgusta. V nedeljo zjutraj so se ljudje iz vse dobr. občine na lepem zbirali v Sostrem. Od Bizovika, Dobrunj in Vevč so se pomikale vrste" ljudTTcelo" iz Ljubljane so prihajali pešci in kolesarji. Lepo_ je bilo videti narodne noše sredi naših ajdi-nih polj; človek se je nehote spomnil onih srečnih dni, ko nam komunizem še ni stregel po življenju. Do 8. ure je bila množica že zbrana okoli cerkve, ljudje so se pripravljali na sprejem zastopnikov oblasti. Kmalu so prišli zastopnik g. prezidenta okrajni glavar g. Maršič, zastopnik slovenskega domobranstva podpolkovnik Vizjak s stotnikom ing. Škofom in dr. Capudrom. Sprejeli so jih trije fantje v narodnih nošah na konjih, pozdravila pa domača četa domobrancev. Prihajajoče je z navdušenimi klici in mahanjem sprejela tudi dolga vrsta narodnih noš. Sprevod se je pomikal proti cerkvi, ljudje so se nato zgrnili okrog tribune. Ljudi je bilo toliko, da so velik zborovalni prostor čisto napolnili. Zborovanje je začel dobrunjski župan Trkov. Po pozdravu odličnikov je dal besedo prvemu govorniku uredniku Krem-žarju, ki je v svojem govoru ožigosal brezvestno delovanje komunistične OF in njeno škodljivost za slovenski narod. Hočemo borbo do konca Govornik je v glavnih črtah orisal vzroke in pot naše Kalvarije zadnjih 3 let. Pošteni možje so imeli le eno veliko misel, slovenski narod ohraniti. Toda brž so se dobili ljudje, ki so govorili, da bo čez 14 dni konec vojne, da se moramo zato upreti. Nespametni so prekri-čali vse poštene. Oec. 1941 so začele padati prve žrtve in vsaka žrtev je dobila pečat: izdajalec je bil Ali je biia res neumnost organizirana? Ne, temveč komunizem je uspel s tako agitacijo zaradi naše neumnosti. 20 let smo govorili o komunističnem zlu, v odločilnem trenutka pa je naša odločnost odpovedala. Zato smo morali okusiti to, kar so si mnogi okupirani narodi prihranili. Da se rešimo današnje nesreče, moramo svoj narod osvoboditi notranjega sovražnika — komunizma. Zato bojujemo zoper komunizem boj z orožjem. Komunistično idejo pa bomo ugonobili s svojo idejo. Edina ideja ki se je komunizem res boji, je krščanstvo, zato bo edino krščanstvo komunizem v ideji in v življenju uničilo. Dokler pa ne pride zadnji tolovaj iz hoste, bomo borili tako neizprosen boj z orožjem, kakor je bil neizprosen boj naših prednikov s Turki. Kremžar je zajel ljudsko dušo. Znal je povedati tako, kakor narod misli. V množici se je med govorom nabralo toliko ognja navdušenosti, da so govornika med govorom večkrat kar prekinili in sami izpovedovali svoje misli ob govoru. Razgibanost ljudstva se je v naslednjih govorih še stopnjevala. Slovenska žena dela za boljšo bodočnost naroda Druga je govorila gdč, Plrihov«- Obrnila se ie Dredvsem na zbrane matere in dekleta. Njen govor je bil stvaren, a prelit z občutki žalosti nad onimi dekleti, ki so v zadnjih treh letih pozabila ns izročila slovenskih mater. Govornica je z zborovalci vred obsodila one žene, ki niso znale pritegniti svojih mož, da ne bi šli h komunistom. V vrstah naših žena ni več mesta zanje, kajti slovenska mati in dekle gresta skupno s slovenskimi domobranci proti boljši bodočnosti našega naroda. Naš socialni program je izdelan Zadnje besede je imel g. Jan Maks kot zastopnik delavcev. »Majhni imajo pravico se sklicevati na besedo velikih « Tako je govornik začel s preroško oporoko nadškofa Jegliča o hudih a odločilnih časih slovenskega naroda. — Veliki hudobiji se je nasproti postavil velik čas fronte dobrega in nam prinesel 1. domobranstvo samo, 2. našo politično edinost in 3. jasen načelen program, kako naj se naše gospodarsko in socialno življenje uredi. Načrte smo imeli že prej, a do konkretnih zaključkov nismo prišli. Danes je program do potankosti izdelan na najboljšem temelju — duhu krščanske pravičnosti in duhu slovenske tradicije. Nujno je, da delavec pride do svojih pravic. Danes je delavec pripravljen stopiti v isto stanovsko organizacijo z delodajalcem, seveda, če se mu priznajo vse pravice tudi v resnici, ne le na papirju. Treba bo še borbe, kajti židovski kapitalisti ne bodo od svoje sebičnosti čez noč popustili. Zato pa je potrebna enotnost vsega delavstva. Danes živimo v vmesni dobi, v dobi taborov, ko se pripravlja med našim narodom novo življenje, trdno odločeni v gotovost naše zmage, kajti — zaključil je z besedami dr. A. Korošca, izgovorjenimi po prvi finsko-ruski vojni — »Slovenci, naš Viipuri ne sme pastil« Ljudstvo je v teh besedah začutilo višek zborovanja in kar samo začelo peti himno Hej Slovenci. Zupan Trkov je zaključil zborovanje. Gostje in mnogi zborovalci so odšli k sv. maši, ljudstvo pa je še dolgo ostalo na mestu v veselem slavnostnem razpoloženju. * To zborovanje bo gotovo ostalo vsakemu udeležencu v lepem spominu. Bila je to krajevna protikomunistična manifestacija, a prav zaradi tega tako prisrčna in odkritosrčna. Pokazala je jasno, kako slovensko ljudstvo razume borbo proti komunizmu. Komunizem nam ni porušil le mnogo vasi, mnogo ljudi je tudi duhovno izneveril slovenskim izročilom. Zato ljudstvo ne želi le konca tolovajskih tolp, hoče, da izginejo iz nas vsi krivi nauki in ostane le tisto, kar je katoliško in slovensko. Knjiga o dveh največjih umetnikih renesanse: — Balsamo, RAFAEL SANTI — Merežkovskij: MICHELANGELO Uvod dr. Franc Štele. — S podobami. Izdaja »Naše knjige«. — Vezana 95 lir-LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 MikloiiPev« cesta 5 K Gnusen zločin komunističnih razbojnikov ) Značilen način komunističnega »vojskovanja« V nedeljo 27, avgusta zjutraj so komunistični podleži izvršili v Stični ostuden zločin. Z 200 lirami so podkupili dve deklici — eno 15, drugo 13 letno, da sta nesli nek zavoj v štab Križeve bojne skupine. Ker je bil major Križ odsoten, je zavoj začel odpirati nadporočnik Bano. Takrat pa je zavoj poln ekrazita, strahovito eksplodiral in razrušil hišo. Pri tem je izgubilo življenje 8 ljudi, več pa jih je ranjenih. Med padlimi so nadporočnik Bano in hčerka Majdka. obveščevalec viš. narednik Metlikovič, narednik Franci Lipovgek, desetnik Vinko Dolenc, telefonist, in tudi neki pribežnik. Deklici, ki so ju komunisti tako zločinsko zlorabili, za vsebino tega strašnega zavoja nista vedeli. Obe sta hudo ranjeni in sta oslepeli. Zaradi dveh razlogov so komunisti začeli uporabljati tako podla sredstva. Pred nedavnim so bile komunistične tolpe vnovič hudo poražene pri Catezu. Njih voditelji spoznavajo, da se na bojnem polju z domobranci ne morejo meriti, na vsak način pa je treba dvigniti moralo bežečim tolovajem. Zato jim pre-ostajajo samo še tako podla sredstva, ki dokazujejo, kako beden je položaj komunističnih izdajalcev. Komunisti mislijo, da bodo s takimi zločini uničili bojni duh domobranskih skupin. Komunistični zločinci morajo vedeti, kaj vse je že preneslo domo-brančevo srce; smrt matere in sester, požig in ropanje domačij. Zato bodo junaško prenesli tudi smrt svojih zvestih bojnih tovarišev. Naš boj neizprosnega kaznovanja gre do popolnega uničenja komunizma! Trupla pokojnih bodo prepeljali na 2ale. Dogodki in novice današnfega dne NOVI GROBOVI ■f- Anica Borštnik V Prkosu na Hrvatskem jo 26. julija t 1. umTla kot žrtev materinstva Slovenka, Anica Borštnik, roj. Rot, Blaga pokojnica je bila rojena v vasi Župeno, obč. Begunje pri Cerknici, v ugledni, a sedaj težlio preizkušeni družini. Komaj si je z Janezom, p. d. »Špa-novim« iz Rakitne, uredila dom v slikovitem Zagaju, ga je s 3 mesece starim otrokom že morala zapustiti. Dolgo časa je potem mala družinica tavala po Hrvatski in iskala zatočišča, končno je le našla v Prkosu dobra, sočutna srca in miren količek. Z ljubeznijo in marljivostjo je znala urediti skromni domek, v katerem je potem požrtvovalno stregla bolnemu mozu, vzgajala malega Ivota in hrepeneče pričakovala najmanjšega. Ozdravel je mož, objela je še tudi malega Brankota, toda komaj ga je uzrlo njeno ljubeče materinsko oko in so izsušena usta zašepetala njegovo ime, je že pristopil angel smrti in položil nanjo svojo bledo roko... Umrla je prav za svoj god, ko je bila predmet misli njenih domačih, katere je zelo ljubila in hrepeneče pričakovala snidenja. Doma pa še vedno upajo, da se vrne ali vsaj pošlje kak glas. Nič ne slutijo, da se je zopet povečalo število grobov, ki leže neznano kje, in krijejo zemske ostanke njihovih najdražjih. — Kako bo sprejela vest o Aničini smrti njena mama, ki je v kratkem času izgubila že tretjega otroka, pa nobenemu ni mogla stati ob strani v zadnjem boju, nobenega spremiti na zadnji poti in nobenemu prižgati na gomilo drobne lučkel ; Vsemogočni naj da pokojnin večni pmiAf, težko preizkušenemu soprogu z otrokonja ter domačim pa sveto vdanost in mpč, v trpljenju I "t" Ilvana Kirar. V Ljubljani je umrla Ivana Kirar, roj. Semeja. Pogreb plemenite žene bo v torek, 29. t. m. ob pol treh popoldne z Zal, kapelica sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. -f- Vinko Dolenc. V boju za lepio bodočnost naše domovine je padel v cvetu mladosti Vinko Dolenc, uslužbenec Pokrajinske upr. in domobranski desetnik. Dan pogreba bo naknadno javljen. + Amalija Kaki. V soboto je preminila Amalija Kaki, suplentka II. ženske realne gimnazije. K večnemu počitku so jo spremili na pokopališče k Sv. Križu. -f- Dragotin in Majdka Bano. V nedeljo, dne 27. t. m., sta umrla v Stični kot žrtev gnusnega komunističnega napada Dragotin Bano, uradnik Poštne hranilnice v Ljubljani in domobranski nadporočnik, ter njegova hčerka Majdka. Pogreb obeh žrtev bo v torek, 29. t. m., ob pol štirih z Zal, kapele 6v. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. 1" Antonija Trampuž. V Ljubljani je umrla gospa Antonija Trampuž. Pogreb pokojnice bo v torek, 29. t. m., ob pol petih popoldne z Žal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Naj rajnim sveti večna luč in naf v miru počivajol Preostalim naše iskreno sožaljel OSEBNE NOVICE Srebrna poroka Včeraj, 26. avgusta, sta praznovala obletnico poroke, ki sta jo pred 25 leti sklenila v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, sedanji uradnik uprave »Slovenca«, gosp. Bogomir C o k e l j in njegova zakonska družica Adela, roj. Breceljnik. Prisrčnim čestitkam sorodnikov, znancev in prijateljev se pridružujemo tudi mi ter jima želimo v bodočnosti obilo sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova! ZGODOVINSKI PABERKl 28. velikega srpana: 1749. leta se je rodil v Frankfurtu ob Meni prvak nemške književnosti ■Tohann Wolfgang Goethe. Kot jurist je hil več kot petdeset let visok uradnik v Weimaru, kjer je leta 1832 tudi umrl. Goethe je klasična podoba človeka, ki je s svojsko osebnostjo stal sredi sveta in časa, ubirajoč in uravnavajoč se z ve-soljstvom. Močno se je zanimal tudi za prirodoslovje. Duševno bogat in imovit je Goethe v svoji osebnosti ustvaril najlepšo svojo umetnino, v književnih delih pa dal iodlomke velike izpovedi«. 1851. leta se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko Ivan Tavčar. Srednjo šolo je obiskoval v Ljubljani, pravo študiral na Dunaju, nato pa deloval v Ljubljani kot odvetnik. Veliko je delal v javnem življenju, bil ponovno deželni in državni poslanec ter končno župan ljubljanski. Umrl je 1. 1923. Pričel jo svojo literarno pot z romantično čustveno novelo, pa prišel pod Levstikov in Jurčičev vpliv ter pričel pisati vaško in zgodovinsko povest iz domače Poljanske doline. V Mrtvih srcih jc napisal družabni roman. V romanu Izza kongresa je opisal ljubljanski kongres. Tavčar je rad jK>segal v zgodovino, iskal je močnih, razgibanih dogodkov in dob ter nevsakdanjih, strastnih ljudi. Po svojem značaju je Tavčar romantik, doba v kateri je živel, pa je njegovo romantično pripovedno umetnost realistično pobarvala. Tavčarjeva zbirka slik iz loškega pogorja. Med gorami je zbirka naših najlepših vaških povesti. 29. velikega srpana 1526. 1. je turški sultan Sulejman II. Veličastni razbil in uničil madžarsko vojsko v bitki pri Mohuču; kralj Ludo-vik II. je na begu utonil. Ta bitka je bila izrednega pomena za vso zgodovino Napredek poedinca zahteva dva bistvena pogoja: osamljenje in disciplino. (Carrel.) Koledar Torek, 39. velikega srpana: Janez Krst- nik, obglavljen; Sabina, mučenlcs; Bobu«, kralj. Kreda, 3«. velikega srpana: Bronislava, devica; Roza Limska, devica, Feliks, m. Kino Matica »Nesmrtni valček, ob Id ln 19. Kino Union »Rlamark« ob 16.30 ln 19. Kino Sloga »Obesite ga« ob 16 ln 19. Lekarniška služba Noino a t a t b o Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvetska costa 4, ln mr. Bohino ded., Rimska cesta 31, Srednje Evrope. Zlomljena je bila odporna sila Ogrske in Turki so imeli prosto pot tja do Dunaja, posebno še ker so v državi po kraljevi smrti izbruhnili boji za nasledstvo. Del Ogrov in Hrvatov, ki so imeli tedaj skupnega vladarja, jo izbral za kralja Ferdinanda Habsburškega, večina pa se je odločila za domačina Ivana Zapoljo. Premagani Zapolja je iskal pomoči pri sultanu. Sulejman je res pripeljal Zapoljo v Budim, pa je že čez nekaj leta spremenil osrednji del Ogrske med Tiso in Donavo v turški pašaluk, s čimer je segla turška država pred vrata samega Dunaja in ostala tam stopetdeset let. Končno sta oba pretendenta uvidela nesmisel na-daljne borbe in sklenila inir. Ferdinand je obdržal zahodni del države in kraljevsko krono, Zapolja pa do smrti vzhodni del, glavni dobiček pa so odnesli Turki. Kljub vsemu pa jo bilka pri Mohafu in njej sledeča izvolitev izrednega pomena za zgodovino habsburške države. Ferdinand se ni usidral samo na Ogrskem in Hrvaškem, ampak je postal Ludovikov naslednik tudi na Češkem. Torej moremo bilko pri Mohaču smatrati poleg one pri Suhih Krulili leta 1278 za enega izmed najusodnejših dogodkov v zgodovini srednjega Podo-navja. 1822. leta je portugalski kralj Ivan VI. priznal neodvisno«! Brazilije, ki ji je vladala nato do 1889 dinastija Bra-gansa, poslej pa je bila proglašena republika. Naj ne bo Slovenca, ki ne bi segel po knjigi dr. Franca Grivca NARODNA ZAVEST IN BOLJŠEVIZEM in z njo opremil svojo knjižnico ter tudi s tem izpričal svojo narodno zavest Zlata poroka v bežigrajski župniji vodi gospodinjstvo pri starših. Mati ne more pozabiti nikoli trenutka, ko so ji v enem tednu umrli trije otroci za da-vico. Lep družinski venec spletajo okrog njiju vnuki in vnukinje. Rad jim oče pripoveduje, da je bil izučen mlinar, pa je pozneje stopil v službo pri železnici,kjer je bil zaposlen štirideset let, dokler ni moral iti v pokoj zaradi poškodbe na roki. Kakor sta sama vzrasla iz vernih družin, tako 6ta tudi vzgajala svoje otroke. Kljub vsem življenjskim težavam nista izgubila življenjske vedrine in dobre volje. Ko ju je kaplan P. Klavdij Okorn zvezal ponovno v življenjsko skupnost, je bila mati razigrana kot mlada nevesta, polna humorja, tako, da je vse spravila v dobro voljo. Obema zakoncema želimo še obilo zdravja in veselja v krogu svojih otrok. Prav s skromnosti sla praznovala svojo zlato poroko zakonca B 1 a ž i č iz Mariborsko ulice 2L Za Bežigrajsko župnijo pa je bila to slovesnost, ki jo ta fara se ni doživela. Huda je bila njuna življenjska pot. Veliko sta trpela, pa sta se kljub temu nasmehnila drug drugemu, ko sta prišla v cerkev Bogu se zahvalit za tolike prejete dobrote v življenju. — Oče Franc. Blaži5 je bil rojen 2. oktobra 1868 v župniji sv. Peter pri Novem mestu, sin polzemljaka Franca in Jožefe Blažič. Družina iz katere je mož zrastel, je bila vedno zavedna, verna slovenska družina. Med svoje člane more šteti velike može. Pokojni P. Hugolin Satner, skladatelj je njegov pravi bratranec. — Mati Marija roj. Inkart, roj. 11. aprila 1871 v Kamniku, hči tkalca Antona in Marije Inhart. Bila je vedno to, kar smo Slovenci vajeni: verna, požrtvovalna mati ter zvesta družica svojmu možu. Ni se kazala v svetu, a vendar je slovenski narod lahko ponosen nanjo, ker spada med družine, ki jim je bilo rojstvo otrok najsrečnejši trenutek v življenju. V zakonu, ki sta ga sklenila 5. avgusta 1984 v župni cerkvj sv. Petra v Ljubljani in ki ga je blagoslovil kaplan Mihael Bu-lovec, se jima je rodilo dvanajst otrok. Danes živijo še trije. Sin Viktor je lastnik gospodarske pisarne, hči Vida je poročena na Gorenjskem, hči Joža pa Razprava o pasji klavnici še ni končana V soboto je bil tretji dan razprave zaradi pasje zadeve. Dopoldanska razprava je bila kratka. Popoldanska je trajala dobri dve uri. Čilali so razne zapisnike. Tvrdka Ranzinger je izjavila, tla je bilo na rampi pripravljenega za transport do 4 vagone špirita, ki je bil namenjen v Trst. Na popoldanski razpravi so čitali zapisnike mnogih oškodovancev, katerim so bili psi ukradeni. Iz teh zapisnikov je posneti zanimivost, kako so znale obtoženke psičke izvabljati in loviti. Mnogo psov so vlovile okoli frančiškanske cerkve. Največ psov jo nalovili in pobili okoli letošnjih velikonočnih praznikov. Pasje meso je Sto te praznike zelo v prodaj. Polovljeni so nripadali najrazličnejšim pasmam. Mnogo je bilo ovčarjev, pa tudi lovskih. Prevod je sodišču uradno sporočil, da ni racijonirano ovčje, kozjo in konjsko meso. Obramba je predlagala, da sodišče zasliši izvedenca veterinarja, ki naj oceni posamezne pasme psov, kajti pri odmeri kazni je odločilna tudi višina škode. V imenu odškodovancev je geom. Zadnik, ki je. bil med poslušalci, zahteval, da sodišče zasliši kakega strokovnjaka izmed kinologov. Sodišče je njegov predlog v bistvu sprejelo in nato ob 17.15 razpravo prekinilo. V soboto prekinjena razprava se je v ponedeljek nadaljevala. Je to že četrti dan razprave. Razprava se je pričela že ob oamin. Izšla je nova knjiga Slovenčeve knjižnice Handel M a z z e 11 i ŠTEFANA Roman je prvi del obsežne trilogije, ki opisuje dobo iz začetka 17. stoletja, ko so iz verskih bojev rasli novi, značajni ljudje, polni vere in zaupanja. Osrednji lik — Štefana — je čudovita slika dekliške duše, ki jih je malo v svetovni literaturi. Roman je poln krasnih momentov (strah pred kugo, kužni bolnik v celici p. Alberta, Štefana ob sramotnem stebru). — Knjiga je v prodaji po vseh knjigarnah in trafikah! Načrti za zaklonišča Če zasilni izhod iz hišnega zaklonišča ni dobro zgrajen in zavarovan, je ob bombnem napadu nevarnost, da ruševine lastne hiše zasujejo zaklonišče. Reševanje zasutih je poverjeno tehnični zaščitni službi, ki ji je delo pri reševanju lažje in uspešnejše tam, kjer so reševalcem podatki zaklonišča dobro znani. Zato je treba za tak primer vedeti in poznati razne okolnosti zaklonišča, zlasti lego in velikost zaklonišča, debeline zidov, vhode, izhode, instalacijo vodovoda, plina, elektrike in druge podobne okolnosti. Vsi navedeni podatki so razvidni iz načrta zaklonišča. Zato pozivamo vse lastnike zgradb v ožjem in tudi Širšem nevarnostnem okolišu mesta Ljubljane, ki imajo zaklonišča že urejena, niso pa še načrtov zaklonišč oddali, naj jih takoj predlože zaščitnemu uradu mestnega županstva v sobi št. 43, II. nadstr. kreslje v Lingarjevi ulici št. 1 v merilu 1:100 s situacijo v merilu 1:1000 ter druge podatke zaklonišč na obrazcu B v dveh izvodih. Enako je treba predložiti načrte Ne pobirajte polnilnih peresi Pri letalskem napadu nn Borovnico so angloameriški teroristi odmetavali tudi eksplozivna polnilna peresa. Če tukemu peresu odvijete kapico, vam v rokah eksplodira. Učinek eksplozije je precejšcn, zato so poškodbe vedno hude, včasih tudi smrtne. Varujte se teh anglo-ameriških »darov«! Starši poučite in posvarite svoje otroke, naj teh »igrač«, ki prinašajo smrt, ne pobirajo, ampak javijo najbližjim oblastem, kje so jih videli. Poskrbite, da bodo opozorjeni vsi, tudi oni v oddaljenih krajih! Z opozorili in previdnostjo varujte dragocena slovenska življenja! Bibliofilska tombola ZP Knjige za vse vrste dobitkov od dvojk do tombole bomo pričeli deliti v sredo, 30. t. m. V četrtek ob 4 popoldne pa ho v tombolskem lokalu v Gradišču 4 žrebn-nje za dodatne tombolske dobitke, ki jih bodo dobili oni, ki so zadeli tombolski dobitek. Izredno lep in okusno opremljen je Balantičev Sonetni venec, ki je tiskan na dvojnih listih. Vse, ki ga bodo dobili v roke, bo razveselil. Nihče naj ga ne skvari z rezanjem dvojnih listov, ki imajo eno stran prazno, drugo pa natiskano ali poslikano. Knjiga jo izdelana na japonski način in jo bodo ljubitelji knjig gotovo zelo cenili. Po končani razdelitvi dobitkov bomo nekaj izvodov vseh knjig, ki jih je založila ZP, prodajali. Naročite jih, da jih bomo rezervirali! •3dtie;oiSha skupina 3a. avgust: 7 Poročilu v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes f.,10 Poročila v slovenščini 7.50 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncort — 9 Poročila v nemščini — 13 Prenos osrednjega nemSkega sporeda: Glasba za premor, vmes 13.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporoda — 14 Poročila v nemščini — 11.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh, glasben meh — 17 Poročila v uomščlni in slovenščini — 17.15 Pronos osrednjega nemškega sporeda: Popoldansko kratkočasje — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini ln slovenščini — 18.45 Zdravniška ura, dr. Mlnar Franc: O krčnlh illah — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pronos aktualnega predavanja 20 Poročila v nemščini — 20.15 Komorna glasba — 21.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano 23 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 23.15 Plesni orkoster vodi M. Vodoplveo — 23 Prenos osrednjega nemškega sporeda. Hišne tablice marsikje pokriva prah aH druga nesnaga, ki so jo nabrala na njih, da številke ln napisi na njih sploh niso več vidni. V interesu vsega prebivalstva zato opozarjamo bišne posestnike In njih namestnike, naj osnažljo in vzdržujejo t snažnem stanju ulične table in tudi hišno tablice, ker je to njih dolžnost. POIZVEDOVANJA Našla se jo manjša vsota denarja, v nedeljo ob Vi 7 zvečor pred kino »Union«. Dobi se: Učak, Celovška cesta 59. 2novica Mesečna duhovna obnova ia učiteljice bo v četrtek pred prvim petkom, t. J. »1. avgusta ob 18.30 v kapeli unSulinskega samostana. Vhod pri portl. Vse učiteljice Iskreno vabljene. USla Je aktualna knjiga Petra Poljanca •Sovjetsko gospodarstvu«. Knjiga narn nudi točno sliko nesinotrenega sovjetskega gospodarstva, ki je uioralo siuiiti samo vojni Industriji, k| naj bi omogočila Stalinovo svetovno revolucijo Po knjigi naj seže vsak razumnik In rsakdo, ki ga zanimajo gospodarska vpraAanjal Goriška Mohorjeva družba bo začela spet Izdajati redne letne knjige. 2a leto 1945 bo Izdala Itlrt. Naročnina znaša St lir. Knjige naročite lahko lakoj t Mohorjevi knjigarni na Miklošičevi oustl 19. kjer Ja zastopstvo Goriške Mohorjeve drutbe za ljubljansko pokrajino. Vpisovanje v otroJkl vrtec pri sestrah f rančiškunkuh Marijinih misljonarkah v Oorjupovi ulici 17 je 2., 4. in 5. sciitombra. Zavod za socialno zavarovanje sporoča delavstvu, da posluje od 29. avgusta 1944 daljo zavodov ambulutorlj v Ljubljani od 7.30 dalje. Zavarovanci naj prihajajo v ordinacijo zgodaj zjutraj. Splošna bolnišnica v I.JublJanl sporoča: Življenje nekaterih bolnikov je v nevarnosti, če se pri njih no Izvrši pravočasno pretok zdrave krvi. V ta namen so Jo tuka.iSn.il bolnišnici javilo pred časom veliko štovilo ljudi, ki so bili vodno pripravljeni dati v potrebi svojo kri bolniku. Zaradi Izrednih razmer pa je njih Število znatno padlo. — Zato je potrebno, da se Slovllo kridajulccv poveča. Kri moro dati brez škodo za avoje zdravje le zdrav človek med 30. In 50. letom. Pretok krvi se Izvrši brez bolečin. Da Janjo krvi nI nikak poklic — pač pu človekoljubno dejanjo v bolezni pomoči potreb, ntm. Vendar se bolniSnicu oddolži an dano kri s bonorajem 1.50 lire za en ocm, mestni proskrhovalnl urad pa z dodatno živilsko nakaznico za 14 dni. Zadnjemu pozivu so se odzvale predvsem žene, ki so dobrodošle: naj lil bile zgled moškim, zlasti krepkim in bolJSe hranjenim. Potrebna zdravniška preiskava ln pregled krvi se izvrši na I. krg. odil. vsak ponedeljek in sredo uuvl 10-11. Glasba jo najlepše razvedrilo, mnogim pa nudi tudi lep življenjski poklic. Temeljito Izobrazbo v glasbi da šola Glasbene Matice, iz katore so izšli skoraj vsi naSi glasbeniki. Vpisovanje se bo vršilo od petka, 1„ do vključno torka, 5. septembra t Pisarni Glasbeno Matice v Vegovi nlici. Redni pouk so začne v četrtek. 7. septembra. Podrohnostl v pisarni Glasbene Malice. Vpl-sovanjo dnevno od R—13 ln od 15—17. IIIIIHIIIIIIINIIIIHim »Slovenčeve« naročnike in čitatelje opozarjamo na naš novi listek »Na bregu življenja« izpod peresa velikega Islandca Gunnarja Gunnarssona. Malo je romanov v svetovni književnosti, ki bi tuko krepko in živo jvo-nazorovali ljudi, n j in doživetja in življenjska pota, kakor jih najdemo v tem romanu. Prepričani smo, da bo tragična usoda islandskega pastorja Sere Sturle v dno duše pretresla vse čitatelje našega lista in mu pridobila novih naročnikov. Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev jajc Otroci do 10 let starosti, ki so v pososti nakazila mleka, prejmejo v dnoh od 30. avgusta do 4. septembra po 2 Jajci, proti oddaji odrezkov D4, C4, Ml, v sledečih mlekarnah: Gmajner Anton, Ciril Metodova 47; Gruden Jakob, Celovška 101: Lovka Angela, Miklošičova eosit-a 40; Medved Ivanka, Zaloška 45; Škriba Zora, Tržaška 60; Strle Frančiška, Stari trg 17. Vse te mlekarne se pozivajo, da pridojo po jajca v tarok, 29. t. m. od 8 do 10 v Maistrovo 10. Prijave zalog z 3t. avgustom Opozarjamo vso zgoraj navedene obrate, da oddajo prijavo zalog na dan 31. avgusta opoldne. Prijavili je treba vse racionirano blago vključno 6ol ln vžigalioe. Prijave morajo biti pisane na papirju v velikosti pisarniške pole in mora bit) blago navedono po istem vrstnem redu kakor v vpisniku obremenitev oziroma razbremenitev. Vsaka prijava mora biti podpisana od lastnika obrata z navedbo, da odgovarja za točnost količin prijavljenega blaga. Tako napisane prijave Je treba oddati na Prevod, Gosposka ul. 13 I. soba št. 11, od 1. do 3. septembra med uradnimi urami od 8 do 12 4n od 15 do 18. Opozarjamo zadnjič vse obrate, da bomo vsem tistim, kateri ne hi do tega roka predložili predpisanih prijav, nstavlll nadaljnje dobave raelonlranlh Mvll. Tudi gostilniški obrati oddajo prijavo za blago, katero imajo v zalogi 31- avgusta na Prevod, Gosposka nI. 12, I. soba št, 11. Nakazila za bolniške dodatke Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebno dodatke racionlrnnlh živil, bo bolniški odsek mestnoga preskrbovalnoga urada dolil bolniška nakazila za mesec septembor vsako dopoldne od 8. do 11.45 ure samo v pritličju Turjaške palače v Križnnkah, Gosposka ul. 15., Po naslednjem razporedu: tudi v primerih, kjer je bila izvršena kaka sprememba hišnega zaklonišča. Pripominjamo, da bo tehnična zaščitna služba, ki ima nalogo odkopavanja ruševin in reševanja zasutih, pristopila k reševanju prvenstveno tam, kjer jI bodo podatki zaklonišča dobro znani, pri onih hiiah, ki njih lastniki ne bi oddali načrtov zaklonišča in zato podatki niso znani, bodo pa reševali iele v drugi vrati. Od 1. do 1. septembra samo bolnikom, ki Imajo pravico tudi za meso. tako da pridejo na vrsto v petek, 1. septembra bolniki z začetnicami priimka A do E, v »oholo, 2. septembra z začotnicaml F do J. ▼ ponedeljek, 4. septembra z začetnicami K ln L, v torek, 5. septembra z začetnicami M do P, v sredo, 6, septembra z začetnicami R do S, v četrtek, 7. soptembra pa bolniki z začetnicami T do 2. Od S. do 18. septembra drugim bolnikom tako, da pridejo na vrsto v soboto, 9. soptembra bolniki z začetnicami A do C, v po-nodeljek, 11. septembra z začotnicami D do G, v torek, 12. septembra 7. začotnicaml H do J, v sredo, H. septembra z začetnicama K In L, v čotrtek, 14. septembra z začetnicami M do O, v petek, 15. septembra * začetnicama P in R, v soboto, "16. soptembra z začotnicami S do T, v ponodeljek, 18. septembra z začetnicami D do Z. Od 1». do 27. septembra bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor ca dojenčke ln bolnike, toda le na podlagi predhodnih zdravniških spričeval tako, da pridejo na vrsto v torek, 19. septembra opravičenci z začotnicaml A do C, v sredo, 30. septembra z začetnicami D do H, v četrtok, 21. septembra z začotnicami I do K, v petek, 22. sept. z začotnicami L do N, v soboto, 23. septembra z začetnicama O in P, v pone-deljok. 35. septombra z začetnicama R in S, v torek, 26. septembra 7. začetnicami S do O in v srodo, 27. soptembra upravičenoi z začetnicami V do Z. Zdravstveni zavodi, ki so opravičeni dobivati posebno dodatke z a strežniško osobje. naj pošljojo po nakazila od 1. d0 10. septombra popoldne. Bolniki, ki dobivajo bolniške dodatke, naj prineso s seboj izpolnjeno živilsko na-kaznioo za mesce soptember. Brez predložitve živilskih nakaznio urad no bo Izdajal bolniških nakazil. Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila Jo treba mestnemu fizikatu predložiti od 1. do 20. v mesecu. Upravičenci, ki po predloženem spričo-valu dobe prvi« bolniško nakazilo, naj se z njim zglase pri Prevodu v sobi it. 11 v II. nadstropju na Novem trgu št. 4 zaradi potrditve trgovca. Bolniški odsek opozarja, da bo bolniška nakazila dolil strogo po tem razporedu. Zamudnikom. ki bi prišli izven sedaj objav, ljenega razporeda, urad bolniških nakazil «o ho dajal. Ce upravičenci zaradi nopri&ikovanec* prekinjenega uradovanja ne hi prišli na vrsto dopoldne, naj pridojo v urad Ml dan popoldne od 11 da n. na, Vsakdanja Ljubljana... Lepa zadnja avgustova nedelja Zadnja avgustova nedelja je med našim kmečkim narodom znana kot Jer-nejeva nedelja, ki jo po vaseh in župnijah, koder je sv. Jernej njih cerkveni zaščitnik, svečano praznujejo in prirejajo na ta dan tudi okoli cerkve semenj. Vedno so šišenčani to nedeljo veselo praznovali. V Šiški pa je nedelja znana Uot komarjeva nedelja, šišenski semenj je bil letos skromen. Nekateri nazivljejo zadnjo avgustovo. nedeljo tudi Cahejevo nedeljo, ko Cahej poprej v tednu go-duje. Letošnja Jernejeva nedelja je bila prav vroča. Sonce je žgalo. Ni čudno, da je vse drvelo v vodo. Skoraj četrtina Ljubljane se je hladila ob bregovih Ljubljanice in njenih pritokov. Hujših nesreč pri tem ni bilo. Star rek pravi, da so o sv. Jerneju lešniki zreli, o Mali maši pa naši. Razne nesreče in poškodbe Vsak dan je Gruberjev prekop v šte-panji vasi živahen. Na obeh straneh je ~-tuo mnogo kopalcev, zlasti od šle-panjskega mostu navzgor proti Kodelje-vem gradu. V soboto se je nad mostom v bližini gasilskega doma kopala večja •kupina mladih ljudi. Med njimi je bil fcadi 24 letni Anton Škulj, doma iz Adamovega, občina Velike Lašče, sedaj stanujoč v Mostah. V vodi «a je prijel krč. Kopalci so ga iz vode, ki je na tem mestu zelo globoka, hitro potegnili na breg. Skušali so ga obuditi k življenju z umetnim dihanjem. Poklicani so bili tudi reševalci z reševalnim avtom. Vsi poskusi so bili zaman. Truplo so pozneje prepeljali na Zale. Mirko Premelf, 50 letni žel. uradnik, je padel s kolesa in si zlomil desno roko. Pri padcu s kolesa pa 6i je hudo pretresel možgane 40 letni šofer Karel Bilek. V St. Jurju pri Grosuplju je padel z drevesa in si zlomil desno nogo šestletni posestnikov sin Anton Kadunc. V Polhovem gradeu si je pri padcu s »enenega voza zlomil desno nogo 1(3 letni posestnikov sin Alojzij Setnikar. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Umrli koroški rojaki. Na vzhodnem bojišču so padli in biti ondi pokopani: Hans Praprotiiiik. podčastnik Jožef Jan in desetnik Jožef Sluga. — Umrla je tudi 14 letna železniška uradnica im bivša celovška krčmarica Matilda Verdeniikova. V 64. letu starosti je umrl beljaški knjigovodja France lloralek. Zavod za kmečke fante imajo v Gold-brunnhofu na Koroškem, ki ga je nedavno obiskal vodja koroških kmetov Huber, ki je čestita! voditeljici zaradi vzorne šole in vidnega napredka v njej. Smrekovo lubje zbirajo tudi letos. Za Koroško, Spodnje Štajersko in Gorenjsko so določene posebne zbiralnice. Nabiranje vodi poseben urad, ki 60 mu podrejeni goz.darski posli. Smrt v Klopinskeni jezeru. Radio-telegrafiet Karel Leitner, 18 letni posestnikov ein iz Treffelsdorta, 6e je te dni kopal v Klopinskeni jezeru in je med kopanjem utonil. — Njegovo truplo so kmalu za tem potegnili na suho. Si SfH>ftn;jf» Sta-iernkeaa Smrt v Dravi. Ivan Cvirn iz Studencev pri Mariboru se je hotel zaradi hude vročine ohladiti v Dravi. Dasi je bil 22-letni mladenič vešč plavanja, ga je vendar pnijel krč, tako da se ni mogel rešiti iz deročih valov. Njegovo truplo so potegnili iz Drave pri št. Petru pri Mariboru. Ljudstvo še po smrti čisla kmečke voditelje. V podružnični cerkvi sv. Miklavža na Dravskem polju, nadžupnija Hoče, se je ob priliki 20 letnice smrti župana Jakoba Florjaniiia vršila maša zadušniea. Florjainčič je biil dobro znana osebnost v mariborski okolici. Bil je vzoren gospodar, velik prijatelj dobrih knjig in časopisov, odbornik in vodja gospodarskih in kulturnih organizacij. Kot dolgoletni član okrajnega cestnega odbora mariborskega je imel glavne zasluge pri gradnji nove cestne zveze Sv. Miklavž — ffoče in pri zgraditvi mostu čez Dravo pri Duipleku. Županova! pa je dolgo vrsto let. Za pravice svojega kmeč- lUlUUUUtil Šport Dirkališčno prvenstvo Slovenske kolesarske zveze Seniorski prvnk je Štirn Karel, juniorski Klant-nik (oba Hermes) Da zanimanje za kolesarski Šport še ni izginilo, priča nedeljsko dirkališčno prvenstvo SKZ. Lep nedeljski popoldan in pester spored sta privabila na stadion 2ŠK Herme-sa preko 2500 gledalcev. Frvi so nastopili senlorjl za semlflnate (4 kroge — prvi trije v (inale). Prva skupina (4 tekmovalci): 1. Stirn To-fn&i I ^Hermes) 3,3.1.2 petinki, 2. Stirn Karel (Uernies), Starman (Hermes). Druga skupina (.1 tekmovalci): 1. Grabeo i^ettpes) 4,18.2, 2. Lavrib (Hermes), 3. Sti-iiornik! (Hermes). Senilflnale juniorjev (4 kroge, prvi trije v finale). Prva skupina (t tekmovalci): 1. Živec (Hermes) 4,11,2, 2. Kramaršič (Hermes), 3. liec (Hermes). Dirka kolesark (5 krogov, 8 tekmovalk). Dirka je potekala v bolj mirnem stilu. V četrtem krogu je ena izstopila zaradi padca, ostale pa so še naprej skupaj vozile. Sele zadnji del proge je prinesel odločitev. Zmagala je: 1. Lilsek (Ilirija) 5,42.1 petin-ka, 2. Burger (llirijnj, 3. Gartner (Ljubljanica). JunlorJi finale (6 krogov, 6 tekmovalcev). Favorit te dirke je bil Oblak (Hermes). Zaradi prepoznega sprinta v zadnjem krogu sta ga sicer za malenkost dva prehitela: 1. K'.ančnik (Hermes) 7,13,3, 2. Živec (Hermes), 3. Oblak (Hermes). Senlorji finale (6 krogov, 6 tekmovalcev). Ta dirka je sicer potekla v živahnejšem tempu kot obe prejšnji, vendar se je poznalo, da hranijo moči za prvenstveno dirko. Zadnji krog so je začel z Lavrihovim vodstvom. Proti koncu kroga pa mu je vodstvo prevzol najprej štirn, tik pred ciljem pa za malenkost Grabeč. Rezultati: 1. Stirn K. (Hermes) 5,12,3, 2. Grabeč (Hermes), 3. Lavrih (Hermes). Za eeniorji je nastopila prva sknptna tnrlstoT (5 krogov, 6 tekmovalcev). Bodoči (šampioni« so se pomerili na športnih, pa tudi na dirkalnih kolesih. Pri nekaterih «e že pozna vzgoja starejših. V zadnjem krogu seveda ni šlo brez navijanja, saj je treba s tem svojim »ljubljencem« pomagati do zmage. 1. Desmica (Hermes) 5,13,3; 2. Gre-gorič (Hermes); 3. Smrajo (Hermes). Prvenstvo Juniorjev — dirka ciljev. Tekmovalcev je bilo 7. Dirka je bila razmeroma razgibana, zlasti zadnja dva kroga. Rezultati so sledeči: 1. Klančnik (Hermes III., II.. III.,) 10 točk od 15 dosegljivih: 2. Kramaršič (Hermes IV., I., IV.) 9 točk, 3. Oblak (Hermes II., V. II.) 9 točk. — Prvi je pri-vozil do cilja Živec (Hermes) s čnsora 13,52. Nastopila je druga skupina turistov: l Wagner J. (Ilirija) 5,15,1; 2. Brcar (Hermes); 5. Nardin (Hermes). Senlorsko zvezlno prvenstvo je obsegalo 20 krogov — vsh'k 4. krog cilj. Seniorski dir-kališčni prvak SKS je: 1. Stirn K (Hermes) 25 točk, čas 17 minut 11 sekund; 2. Grabeo (Hermes) 17 točk: 3. Stirn T (Hermes) 12 točk; 4. Starman (Hermes) 10 točk. Kolesarke 6o še enkrat nastopile v dirki 5 krogov. Prvo mesto je to pot zasedla Gartner-jeva (Ljubljanica) v času 6.9.2 petinki; 2. Zbogar (Ljubljanica); 3. Burgar (Ilirija). Zadnji so nastopili sentorjl t dirki C krogov (C tekmovalcev). Ta dirka je imela značaj nekake sprint dirke. Potekala je v zelo hitrem tempu. Borba je bila ostra in mestoma zelo napeta. Zmagal je spet Stirn K. (Hermes) v času 5 minut 19 sek. in 1 deset.; 2. Grabeo (Hermes); 3. Lavrih (Hermes); 4. Starman (Hermes). Kot zaključek se je vršila še razdelitev nagrad. Nagrade, ki jih je oskrbela SKZ z la9t,nimi stroški, so bile razen 3 pokalov in 3 plaket, praktične stvari, kot n. pr.: dirkalne zračnice, sedeži, dinama luč, pribor, zakolesarske, še poleg tega torbica in doza za puder. Razdelitev nagrad je zaključila uspelo tekmovanje. Razen enega odbitega protesta, je potekalo mirno in brez nesoglasij, za kar gre zasluga vodniški komisiji, ozir. njenemu vodstvu. — Slovenska kolesarska zveza jo tako opravila svoje prvenstvo v zadovoljstvo vodstvu, tekmovalcem in občinstvu. kega rodu je mnogo storil. Vse je delal iz velike ljubezni do svoje lepe ožje domovine. — Dobro vzgojeni otroci so mu grob lepo ozaljšali, pri čemer so pomagali tudi pridni sosedje. Imeni kmečkih voditeljev Pišek in Florjančič bosta za vedno blesteli v zgodovini borcev za boljšo bodočnost kmečkega rodu na Spodnjem Štajerskem. Osebna vest iz policijske uprave. Za policijskega ravnatelja v Mariboru je bil imenovan dr. J. Wallner, prej v enaki službi v Gradcu. Ravnateljstvo policije 6e nahaja na Slomštvoeni trgu št. 18, prej kapiteljska hiša. Dr. Wallner ima sorodstvo pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, kjer je lastnik lepih vinogradov na Hlapju. Novica glede pokopališč okrog cerkev. Iz sanitarnih in varnostnih ozirov v bodoče ne bo več dovoljeno pokopavali mrliče na starih pokopališčih tik svetišč. Tako n. pr. odpadeta pokopališči pri Zgornji Polskavi in pri So. Urbanu na Kozjaku v župniji Kamnica. V Zgornji Polskavi bodo morali izbrati novo pokopališče, od Sv. Urbana bodo pa mrliče pokopavali v Kamnici oziroma Svetemu Križu. Na Spodnjem Štajerskem je približno 20 krajev, kjer bodo mchrali zgraditi nova pokopališča. Dol. Logatec Uprizoritev »Veronike Deseniške« V nedeljo, 20. avgusta so v prosvetni dvorani v Dol. Logatcu ponovili Zupančičevo tragedijo o Veroniki Deseniški. Prvo lepo uspelo predstavo 60 prvič odigrali prejšnjo nedeljo. Veroniko je podala z vso ljubeznijo za oder še mnogo obetajoča dijakinja Irena Oblakova. S svojo igro je močno prevzela zlasti nežni spol. Partnerja Friderika je dobro naštudiral Mirko Zupančič. Samovoljnost grofov Celjskih jc živo predstavil Janez Mele v vlogi grofa Hermana. V težko vlogo grofice Jelisave se je vživela in tudi prav inteligentno podala dijakinja Vida Kogojeva. Lik židovskega trgovca Bonaventure je igral z vso 6vojo prirojeno spretnostjo stari znanec odrskih desk Stane Dolar. Viteza Jošta nam je predstavili mladi Niko Poženel iz znane igralske rodbine Poženelovih. De-seničanovo vlogo je imel Martin Maček, soseda graščaka Slivarja pa Ivan Cerne. Kot stara ljubitelja odra 6ta tudi onadva lepo zaigrala 6vo.id vlogi. Za vse ekrbečo in dobro tetko Sido je igrala Rada Krečičeva. Nerada je igral Slavko Maček; viteza Ivana Lindič Stane, prav-dača Cerar Tone, Katico Ivanka Grunio-va, pisarja pa priljubljeni Maks. Lepi dvorianici Brigito in Geto pa Martina Mačkova in Majda Uršičeva. Ne ravno lahko vlogo režiserja je prevzela goepa Marinka Oblakova. Za izreden uspeh igre 6e moramo zahvaliti njeni neutrudljivi požrtvovalnosti. Omeniti je treba, da je bila dvorana obakrat nabito polna do zadnjega kotička. Zaradi težke vsebine igre smo mnenja, da bi bilo zelo dobro, če bi kdo pred predstavo podal in razložil na kratko vsebino in zgodovinsko ozadje i«re. °J. P. I Službe 1 dobe g Gospod. POMOČNICO k otrokom sprejmem. Pogoji ugodni. Ponudbe pod »Okolica« na upravo »Slov.« 7608. KURJAČA k centralni kurjavi in toplovodni napeljavi, srednjih let, po možnosti iznčen ključavničar ali vodovodni instalater, zmožen manjših elektrotehničnih popravil, odgovornega za poverjeno delo, sprejme takoj hotel »MKTROPOL« v Ljubljani._(b KLAVIRSKO HARMONIKO 80 basov, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod st. 7641. »SVET« LEŽALNE STOI.E in sklope za sončenje dobite, dokler traja zaloga, pri E. Zakraj-šck, Miklošičeva c. it. | Poizvedbe | VSOTA DENARJA manjša, jc bila najdena. Dobi se v in-seratnem oddel. »St.«, Kopitarjeva. PAPAGAJčEK se je izgubil (Wellen-sittich). modre barve, najditelj naj ga odda proti nagradi J00 lir pri Roza Kunz. vila Samasa. Karlovška t. Oddati zjutraj do 0 in zvečer od 6 dalje. 68 Tako je bilo usojeno, da so se v prostorni veži jjoslednjikrat srečale glavne lutke te žaloigre — usode — Anton, ki je stal poleg lepega dekleta, ki si je pridobil njeno ljubezen — pa oni, ki so nastopali kot njegovi sovražniki, ki so sedaj odhajali v svojo zločinsko usocTo. XXXV. poglavje. Skrivnosti se pojasnijo. Mina je vsa prestrašena pogledala ujetnika, potem pa se je oklenila svojega dragega za roko. »Anton, kaj vse to pomeni?« »Res, za Boga, fant, kaj pomeni ta pošastna stvar?« se je vmešal Mayer, ki je prišel takoj za hčerjo. »Skoraj sam ne vem,« je odvrnil Anton, »to se pravi, samo nekaj vem, toda Beck vama bo j>ovedal. Zairadi tega vaju je ravno prosil, da bi prišla sem, mislim. Odvedem vaju k njemu.« Ko jo mala družba dospela v knjižnico, so našli Becka, ki je ravno bral neko zapiske v majhni knjigi. Ozrl se je kvišku in se prijazno nasmehljal. ŽOGA SREČE »V odsotnosti — nočem reči v obžalovanja vredni odsotnosti Danijela Brucka — moram igrati vlogo gostitelja — vsaj toliko časa, dokler ne povem zgodbe, ki vam jo niorain povedati,« je rekel. »Prosim, ali nočete sesti? Prosim sem vas, da pridite nocoj semkaj, gospod Mayer,« je Beck nadaljeval, »ker se tisto, kar vam bom povedal, bistveno tiče vaše hčerke in zaradi lega tudi vas samih. Najbolj pa se tiče Antona Hoferja. Sedaj pa nočem še dalje mučiti vaše radovednosti, ampak vam hočem s kolikor mogoče malo besedami povedati, zakaj družabno in poslovno življenje našega mesta ne bo več poznalo Brucka — vsaj za dolgo vrsto let ne. Zgodba — za katero sem gradivo skrbno zbiral — se prav za prav pričenja, Anton, s tistimi dnevi, ko je tvoj stric Avgust pred mnogimi leti odšel v Avstralijo. Odšel je, kakor si mi večkrat pravil, ob prezirljivem roganjn in v prisrčno olajšanje vseh svojih sorodnikov. Govoril je, da si bo tam naredil premoženje. To je ravno vzbujalo posmeh njegovih sorodnikov, ker jc bil dotlej najbolj div- ji in neodgovorni član divje in neodgovorne družine. Olajšanje, ki so ga njegovi sorodniki občutili, je izviralo otrtod, ker so vedeli, da bo dslej na drugem koncu sveta in da ne bodo nikoli več slišali o njem. Kolikor sem jaz mogel dognati, v resnici tudi nikdar niso slišali. Vsa j ni-kdo, razen tvojega očeta. Domnevam — in to iz vzrokov, ki jih bom takoj povedal — da je moral tvoj oče slišati o tvojem stricu malo pred svojo smrtjo.« Ob teh odventikovih besedah se je Anton živo spomnil prizora ob očetovi smrti. Sklonil se je na stolu naprej ves zamišljen kakor sta bili tudi ostali dve osebi, ki sta poslušali to čudno zgodbo. »V življenju se zmeraj prigodi tisto, kar najmanj pričakujemo,« je nadaljeval Beck in se hladno nasmehljal. »Tako se je tudi zgodilo v primeru Avgusta Jeremije Iloferja. V svoje presenečenje je imel v Avstraliji srečo, in kar je še imenitneje, si je nakopičil veliko bogastvo, kakor je bil napol v šali pričakoval, ko je odhajal iz te dežele. Vrgel se je v divjino, našel zlato, imel toliko pameti, da je prosil vlado, da mu dovoli kopati rudo, odkril je v sebi možatost, ki je tlela v njem in postal je župan tistega novega mesta, ki se je hitro razvilo. In ko jo Avgust Hofer umrl, je žaloval ves okraj za njim. — Sedaj naj se zopet malo vrnem k naši stvari, listi dan, ko jc Avgust Hofer zapustil Dr. Franc Grive« Narodna zavest in boljševizem ie samoniklo znanstveno delo ter )e kot tako slovenskemu inteligentu neobhodno potrebna Naš predragi Drasotin Bano uradnik Poštne hranilnice in domobranski nadporočnik in njegova Majdka sta nas nenadoma zapustila. Na zadnji poti ju bomo spremili v torek, 29. avg. ob K4 pop. z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubl jana, dne 28. avgusta 1944. Žalujoči ostali Za vedno me je zapustila moja ljubljena soproga, gospa Antonija Trampuž Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 29. t. ra. ob %5 popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. avgusta 1944. Globoko žalujoči Trampuž Ant., revizor drž. žel. v pok., soprog. Zaposlili me j« po težki, mučni bolezni moja ljubljena sestra, gospodična Morija Tomažič Pogreb drage pokojnice bo t lorek, dne 29. avgusta ob ^ popoldne z Zal, kapele sv. Janeza k Sv. Križu. Ljubljana, Kostanjevica, 28. avg. 1944. Globoko žalujoča sestra ter ostalo sorodstvo. Smrtno zadet od komunistične roke nas je v cvetu mladosti za vedno zapustil naš sin, brat, nečak, vnuk, bratranec, stric in svak, gospod DolencVinko uslužbenec Pokrajinske uprave in kaplar - domobranec Pogreb dragega pokojnika bo objavljen Glinek, Ljubljana, Vrbljenje, Zg. Kašelj, dne 27. avgusta 1944. Užaloščeni: Jernej, oče; Marija roj. Fišter, mati; Jože, Milan, Pavla in Mara, brata in sestri ter ostalo sorodstvo. domovino, je mimo izjave, da hoče po skusiti, da 6i v Avstraliji pridobi premoženje, podal še neko drugo izjavo: Izjavil je, ako si res pridobi premoženje, da ga bo zapustil svojemu najljubšemu nečaku — in to si ti, Anton. No,« je z žairečimi očmi ošinil vse svoje poslušalce, »in to je tudi storil!« »Potem takem — torej — je Anton v resnici bogat, gospod Beck, ne-li?« je vzkliknila Mina. »Zelo bogat, gospodična; pa dovolite, da nadaljujem. Ves denar, ki si ga je nabral tvoj stric, kakor tudi vos njegov delež pri zlatih rudnikih, je zapustil tebi. Anton, ampak — v tem tiči zajec, naročil je svojim melborti-skim odvetnikom, ki so ugledna tvrd-ka, dovolite, da to pristavim, tfa naj denar izroče tvojemu stricu Danijelu Brucku, ki naj ravna z njim v tvoj prid... Da, da, vem, kaj imaš v mislih, ampak to ti lahko pojasnim: Tvoj stric je po svoji pameti, dasi ni dobro poznal razmer, ukrenil prav. Poznal je značaj tvojftga očeta, toda ni poznal značaja tvojega strica Danijela Bruk-ka. Mirno lahko rečem, da ni bil nikoli nič slabega slišal o Brucku, ki je bil zmeraj na glasu kot dober odvetnik. Pvoj stric je bil brez dvoma prepričan, ker je bil Danijel Bruck brat tvoje matere, da bo pošteno ravnal zate. Po drugi strani pa je zvedel, da je bil tvoj oče zapravljivec in brezvesten hozar-dist, pa se je moral bati, ako bi poslal | ISL KINO »SLOGA* Belnrlcb George v zabavnem filmu — polnem ljubezni, vina in nebeških razmer v Pelargonijt »Obesite ga« Sodelujejo: Gustav Knuth, Jakob Tledt-.e, Maria Landrock. Charlotte Wit-thauer itd. PREDSTAVE ob K ln IS, ,SL KINO »MATICA* "" FIlm o življenju »kralja« dunajskega valčke in njegovih dveh »lnov »Nesmrtni valček« Priljubljene svetovnoznane melodijo. Paul Bfirbicer. M. Andergast. Hans Holt. PREDSTAVE ob 16 ln U. IEL KINO »UNION* n" Mogočna filmska umetnina o genialnem državniku, »železnem« kanclerju, ustanovitelju drug.iga Reicha »Bismarck« Iz razcepljene slabotne »Nemške zveze« je po n.ietrovth sposobnostih in noveu- Ijivi zaslugi vstala Velika Nemčija Paul Hartmann, Friedrich Kaysslir, Maria Koppenhofer. VVerner Hinz, Ruth Hellberg Kiithe Hnack, Lil Dagover, Kari SchRnbock. — Zaradi dolžine filma Predstave oh 16.30 In 1J. t Ob sorražnem letalskem napada nnt je nenadoma zapustil naš ljubljcui sin, brat, stric in svak, gospod Štefan Smreka, dijak Pogreb bo v lorek, dne 29. avgusta, ob 5 popoldne z Zal, kapele svetega Antona na pokopališče k Sv. Križu. L j n b 1 j a n a, dne 28. avgusta 1944. Globoko žalujoči: Ivan, oče; Ivana, mati; Ivan, brat; Ivan« poroč. Vovk, sestra — ter ostalo sorodstvo. Umrla nam je ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, gospa Ivana Kirar roj. Semeja Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 29. t. m. ob 'A 3 pop. iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. avgusta 19^, Žalujoča Šarabon Josipina, IS hčerka - in ostalo sorodstvo. Profesorski zbor II. ženske realne gimnazije v Ljubljani sporoča, da je njegova članica, gospa Hahl Amalijo suplentka II. žen. real. gimnazije v soboto, 28. avgusta umrla. Na njeni zadnji poti smo jo spremili danes. Vzorno učiteljico in srčno dobro tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 28. avgusta 1944. oenar naravnost tebi, da bi ga tvoj oče dobil v roke — ti pa bi bil ob vso dediščino. Ravnal je, kakor sem že rekel, po svoji pameti čudovito razsodno, čeprav ni poznal razmer dobro, ko je dal svojim odvetnikom taka napotila. Denar naj bi zate hranila Brucka, dokler ne bi tvoj oče umrl ali se poročil. To je na prvi pogled čudna določba, toda kar je tvoj stric očividno imel na umu, je bilo to, tfa noj skrbi zate, dokler ne dorasteš in se postaviš na lastne noge. Sedaj pa pridemo do Bruckov. Čeprav sta bila prav ugledna odvetnika, kakor se je splošno mislilo o njih, sta v resnici bila na robu propada, ko jima je bilo zaupano (o ogromno premoženje. Sedaj si pa predstavite ves položaj: zaupano jima je bilo ogromno premoženje, približno pet milijonov mark h katerim 'je še neprestano prihajala glavnica, ona dva pa nista imela nikogar, ki bi nadzoroval njuno upravljanje te velike vsote, Danijel Bruck je bil v prav čudnem denarnem stanju, kakor sem dognal, ko je ta denar prišel v njegovo pisarno, doživel bi bil denarni polom, oko se ne bi bil bal, kaj bi vse utegnilo priti na dan, ako bi javno preiskali njegove stvari. Pa je storil, kar se lahko pričakuje od človeka, ki nama ni malo moralnih pomislekov. — »Obdržal in porabil je denar zase. Pri-držal si je prav vsak novčič, niti obresti ni plačeval, Anton!« Fiir »Ljudska tiska««;« - Za Ljudsko tiskamo; Joža Kramarič - UerausgeLe« izdajatelj; inž, iože Sodja - SchrifUeiter, urednik; Janko Hafner,