Ljubljana, torek 3* oktobra 1939 Jpravništvo: Ljubljano, Knafljeva 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492 'odruinica Maribor: Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. 5odružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi ori pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien st. 105.241. Cena 1 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znošo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračaio. Baltik Veliki dogodki, ki se odigravajo v Evropi, potrjujejo vedno znova, kako Idilični so bili časi od svetovne vojne dalje napram trdi, strahotno kruti sedanjosti. Mali narodi so se v svojih novih državah počutili varne in svoboda se jim je zdela tako rekoč po sebi umljiva, tako da se je že nič posebno niso več veselili in da je začela gi-niti zavest, kako neprecenljiv zaklad je. Sedaj se je začela uveljavljati nova doba, v kateri se suverena neodvisnost manjših držav ne zdi več tako samoumevna, posebno ne, ako je v napotje važnim interesom te ali one velesile. Najnovejši primer za to imamo v baltiških državah, ki so se vsa leta po vojni skrbno čuvale, da se v nobenem pogledu ne bi zapletle v veliko evropsko politiko in njena trenja. A lega vseh teh držav je taka, da so kljub temu prišle pod udar močnejših tujih interesov. Prva je bila Estonska, ki je morala sprejeti nekak protektorat Sovjetske Rusije. Kakor kažejo zadnja poročila, ji bo morala že v par dneh slediti Letonska, / Zakaj je kocka najprej padla na Estonsko, ni težko uganiti. Prvič leži ta — razen Finske — najbliže stari ruski prestolnici, tako da od vzhodne estonske meje do Leningrada ni niti polnih 150 km. Za avione, obložene z bombami, je taka razdalja igrača. Drugič je Estonska ona baltiška država, ki premore največje otoke in, kar je vsekakor še bolj važno, v taki legi, da se more z njimi zapreti dohod tako v Finski zaliv kakor tudi v Riški zaliv ter sploh obvladati ali vsaj uspešno kontrolirati severni del Baltika. Razen Estonske je ob Baltiškem morju samo še Finska v posesti otokov in to v veliki množini. Med njimi so Aland-ski otoki, ki se odlikujejo po tem, da ležijo nekako na sredi med Finsko in Švedsko, razpostavljeni tako, da zapirajo vhod v Botniški zaliv, ki sega daleč na sever med švedsko in finsko ozemlje, hkrati pa omogočajo z boka ogrožati vhod v Finski zaliv. Malo pred izbruhom sedanje vojne se je pojavilo vprašanje utrditve teh otokov, ki sta jo nameravali skupno Finska in Švedska. Energični protest Sovjetske Rusije je odložil zadevo, ki se pač v starem projektu ne bo več povila na dnevnem redu. Imenoval pa se je v poročilih pred nedavnim tudi že neki drugi finski otok. Hogland, ki leži nekako pred vhodom v Narevski zaliv, s pripombami, da bi njegova posest Rusiji zagotovila varnost s pomorske strani. Gotovo bi bilo odveč, že sedaj razpravljati o nadaljnji usodi imenovanih otokov. Saj se dogodki" že itak tako prehitevajo,, da za prerokbe res ni potrebe v današnjih časih. Baltik ima zelo pestro preteklost. Ozemlje sedanjih baltiških držav je bilo po vrsti v rokah tujih gospodarjev, ki so prihajali bodisi čez morje ali s kopnega. Po morju so prišli najprej nemški križarji, ki so si podvrgli dežele in v njih gospodovali stoletja. Potem so tu gospodovali Švedi, ki so prav tako po morski poti vezali baltiško področje na svojo državo. S celinskega zaledja so se v baltiškem pri-morju uveljavljali v manjši meri Poljaki, v dobi, ko se državnikom posest morske obale še ni zdela nikaka dragocena stvar. Ruska posest na Baltiku se je začela z dobo Petra Velikega in je nastala iz povsem sistematičnega prizadevanja, da se izkoristi morje za gospodarske namene in da se državi tu odpre okno v svet. Skozi pristanišče v baltiških provincah je šel odtlej rastoči ruski trgovski promet proti zapadu polnih 200 let. Ko je z odpadom obrobnih dežel v dobi boljševiške revolucije Rusija ohranila samo oni, razmeroma jako malo obsežni pas pri Leningradu, ki so ga v dobi od Petra Velikega dalje kolonizirali z ruskim prebivalstvom, se je v gospodarskem pogledu ta sprememba manj učinkovito pokazala spričo prevladujoče avtarkije, ki jo je za Rusijo prinesla s seboj boljševizacija. Zahteve po izrednih pravicah Sovjetske unije na Estonskem so v Moskvi utemeljevali predvsem s strateškimi argumenti, v glavnem s pomorskimi in le v manjši meri z letalskimi. Kar se tiče podmornic in sploh vojaškega značaja . prometa po morju, je nedvomno Estonska najvažnejša za Rusijo. Toda kar zadeva zračno orožje, ni Latvija nič manj važna in tudi ne Litva, saj je iz teh dveh mogoče z avioni prihajati daleč v notranjost Rusije. V tem pogledu se zdi Litva posebno pomembna, zakaj najbolj je primaknjena proti osredju ruske notranjosti in z njenih letališč bi mogli avioni ogražati komunikacijska sredstva tako proti Kijevu, kakor tudi proti Moskvi in Leningradu. Baltiške države so, kakor smo že omenili, vso povojno dobo skrbno pazile, da se ne bi v zunanji politiki ori- Ves Baltik pod kontrolo Rusiie Rušita se ie odioiita. da temeiiito izkoristi sedanii mednarodni položai In uveUavi svoj vpliv v vseh baltiških državah — Danes ie prispel v Moskvo letonski, iutri pa pride tudi litovski zunanii minister Berlin, 2. okt. br. V berlinskih političnih krogih zbuja ruska akcija na Baltiku silno pozornost in naraščajoče začudenje. Nemška politična javnost si ne more raztolma-čiti, ^akaj Rusija tako hiti, da spravi vse baltiške države pod svojo kontrolo. Po sklenitvi zvezne pogodbe z Estonsko so se sedaj pričela slična pogajanja z Letonsko. Danes je odpotoval letonski zunanji minister Munters v Moskvo, da sklene z Rusijo sličen dogovor, kakor ga je sklenila Estonska. Rusija zahteva od Letonske, da ji prepusti v svobodno uporabo dve svoji glavni luki, Libavo in Vindavo, ki sta bili že svoječasno glavni ruski izvozn-' luki. Spričo položaja, ki je nastal v Baltiku, je letonska vlada prišla do prepričanja, da se ne more uspešno upirati ruskim zahtevam, zlasti ne: ker kaže že primer Estonske, da baltiške države v tem pogledu ne morejo računati na nikako podporo Nemčije, kakor so prvotno računali in zaradi česar so svoječasno odklonili jamstva Anglije, Francije in Rusije. Tudi glede Litve ni več nobenega dvoma, da bo prišla pod popolno kontrolo Rusije. Litovski poslanik v Moskvi je v soboto prispel v Kovno ter prinesel povabilo ruske vlade ,da naj litovski zunanji minister čimprej obišče Moskvo v svrho dogovora o novi ureditvi medsebojnih od-nošajev. Vse to dakazuje, da se je Rusija odločila izkoristiti sedanji mednarodni položaj za to, da uveljavi svoj vpliv v baltiških državah in si s tem zagotovi premoč v Baltiškem morju. Rim, 2. okt. br. »Giornale d' Italia« se v daljšem članku bavi z rusko akcijo v Baltiku in piše med drugim, da je Rusija sedaj po zaslugi Nemčije uspela, da utrdi svojo oblast v Baltiku. One tri države, kif so še pred tremi meseci tako ponosno poudarjale svojo neodvisnost in izjavljale, da bodo vsako vmešavanje v svoje zadeve smatrale za casus belli, so sedaj brez odpora postale plen Moskve. Rusija je sedaj pravi gospodar Vzhodnega morja. Posledice utegnejo biti zelo dalekosežne. Talin, 2. okt. AA (Štefani) Radio-po-staja sovjetske prestolnice je objavila vest. da bo Rusija v kratkem predložila Finski in Letonski sklenitev enake pogodbe, kakor je bila sklenjena z Estonsko. Letonski zunanji minister že odletel v Moskvo Berlin, 2. okt. AA (DNB). Iz Rige poročajo: Na podlagi včerajšnjega sklepa letonske vlade se je zunanji minister Munters odpeljal danes dopoldne z letalom v Moskvo. Muntersova naloga bo, da bo v neposrednem stiku s sovjetsko vlado skušal razčistiti razmerje med Letonsko in Rusijo v zvezi z novimi pogodbami, ki so jih v Moskvi začeli podpisovati 28. septembra. Verjetno je, da bo sovjetska vlada preložila Muntersu zahteve glede letonskih luk Vindava in Libava ter glede nekdanje ruske železniške proge Leningrad—Varša va čez Rješico in Dvinsk v letonski pokra jini Latgadia. Moskva, 2. oktobra, br. Davi je prispel z letalom v Moskvo letonski zunanji minister. Takoj po svojem prihodu se je odpeljal v Kremelj, kjer je imel že v dopoldanskih urah prvi daljši razgovor s predsednikom sveta ljudskih komisarjev Moloto-vom. Kakor poročajo, prispe jutri v Moskvo še litovski zunanji minister. Bliski predlogi Litvi London, 2. okt. s. (DNB). Litovski poslanik Matevicius v Moskvi je imel dolg razgovor z Molotovom, po katerem je takoj odpotoval v Kovno, da izroči litovski vladi prijateljske predloge ruske vlade za izboljšanje rusko-Iitovskih odnošajev. — Nemško poročilo pravi dalje, da Rusija ne predlaga enakega pakta o medsebojni pomoči, kakor je oni med Rusijo in Estonsko. Kovno, 2. okt. br. Litovska vlada je imela včeraj in danes ves dan trajajoča posvetovanja. Zvečer je bil objavljen uradni komunike, da bo zunanji minister Urbsis v sredo odpotoval v Moskvo, da prične z rusko vlado pogajanja glede nove ureditve medsebojnih odnošajev. upoštevajoč pri tem novo nastali položaj v vzhodni Evropi. Izvajanje rusko-estonske vojaške pogodbe Berlin, 2. okt. AA. (DNB). Iz Talina poročajo: Danes dopoldne je prispela semkaj s posebnim vlakom sovjetska tehni- 1 ška komisija, obstoječa iz 40 ruskih oficirjev in vojaških strokovnjakov. Komisijo vodi general Mereckov. Naloga komisije je storiti vse potrebno za uresničenje sovjetsko-estonskega pakta o medsebojni pomoči. Sojetsko komisijo so pozdravili na železniški postaji estonski vrhovni poveljnik general Reki in več višjih častnikov. Predsednik bolgarske vlade pojde v Moskvo Moskva, 2. okt. mp. Tas poroča iz Sofije, da bo v kratkem odšel v Moskvo zu- nanji minister Kjoseivanov v spremstvu načelnika zunanjepolitičnega oddelka. Gafencu odložil potovanje v Moskvo New York, 2. okt. br. Po informacijah iz Bukarešte presoja rumunska vlada položaj v vzhodni Evropi prej ko slej z vso resnostjo in zasleduje zlasti diplomatsko aktivnost Moskve. Zunanji minister Gafen-cu, ki bi moral danes poleteti v Moskvo, je svoje potovanje odložil in se bo najprej sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom, ki se bo na poti iz Moskve ustavil v Bukarešti. Saradzoglovi razgovori v Moskvi prekinjeni Turški zunanji minister je zahteval od svoje vlade novih navodil Moskva, 2. oktobra, s. Snočnji razgovor med Molotovom in Saradzoglom je trajal • čez štiri ure. Oba državnika sta razpravljala ob tej priliki o aktualnih vprašanjih \ in odnošajih med Rusijo in Turčijo. Razgovoru so prisostvovali <■ tudi Stalin, Potemkin, sovjetski poslanik v Turčiji in turški veleposlanik v Moskvi. Razgovori sc bodo nadaljevali šele, ko prejme Saradzoglu od turške vlade v Ankari nove instrukcije, za katere je prosil po včerajšnjem razgovoru z Molotovom Carigrad, 2. oktobra AA. (Štefani) Turški zunanji minister Saradzoglu se vrne jutri ali pojutrišnjem ■ iz Moskve v Ankaro Zdi se. da bo novi turško-ruski oakt nedvomno podpisan v Moskvi še pred Sa- radzoglovim odhodom Novi pakt je zelo skrbno sestavljen, ker je mednarodni položaj terjal pomembnejše spremembe prvotnega načrta, o katerem sta obe državi že razpravljali po redni diplomatski poti in ga že sprejeli V zunanji politiki Turčija ne bo opustila svoje tradicionalne politike, ker želi Ankara ohraniti prijateljstvo z vsemi državami. Zato je možnost da bo podpisala pogodbo tudi z Veliko Britanijo in Francijo glede poroštev v Sredozemlju, a pakt z Rusijo bo vseboval poroštvo glede Črnega morja Najbrže pa bo v angleško-francosko-turškem paktu klavzula, da pakt zgubi veljavo, če bi se zapadni demokraciji zapletli v vojno z Rusijo. švicarska opažanja o balkanski politiki Novo ravnovesje velesil na evropskem jugovzhodu; ustvarja velike možnosti za tesno medsebojno povezanost vseh balkanskih držav Curih, 2. okt. b. Balkanski poročevalec Neue Ziircher Zeitung« objavlja svoja opažanja o trenutnem položaju na Balkanu. Poročevalec sodi, da se sme sedaj govoriti o prvih začetkih dokončne konsolidacije balkanske nevtralnostne politike. Ta razvoj je nastopil kot posledica likvidacije nemške poljske vojne in preložitve vojnega težišča na evropski zapad. V veliki meri se mora Balkan za svoj sedanji položaj zahvaliti tudi zadržanju Italije. Medtem ko se je še pred dvema tednoma zdelo, da bo oajbrž težko vzdržati v položaju popolne nevtralnosti ves čas vojne, je sedaj v tem pogledu nastopil v vseh bal-| kanskih državah brez izjeme največji opti- mizem, ki ga opravičuje sam razvoj dogodkov. Na Balkanu na splošno ne računajo z možnostmi kakih nasprotij med Nemčijo in Rusijo, kar vzbuja še večje na-ae glede na bližnji razvoj. Neposredna vojna nevarnost se je z balkanskega področja povsem umaknila novemu razvoju, ki obeta daljšo dobo miru. V informiranih političnih krogih se zdi zelo verjetno, da bo novi razvoj že v zimskih mesecih do-vedel do vsestranskega medsebojnega zbli-žanja balkanskih držav, ki bo nastopilo kot posledica večje spravljivosti v pogledu medsebojnih diferenc. Od moskovskih- razgovorov turškega zunanjega ministra Saradzogla pričakujejo na Balkanu znatno razčiščenje položaja, ki seveda še ne bo pomenilo dokončnih odločitev, poznavanje ruskih namer pa bo gotovo vplivalo na preusmeritev v novem duhu, ki se kaže na primer že pri Turčiji. Turčija vedno bolj poudarja s5iyojo nevtralnost ter se v tem pogledu solidV rizira z ostalimi balkanskimi državami. Njeno prizadevanje bo šlo očividno za tem, da si ustvari nekakšno vmesno pozicija med Rusijo, Italijo in zapadnima velesilama Vsekakor se zdi izključeno, da bi se Turčija postavila na stran ene ali druge vojne stranke. Glede Rumunije in Bolgarije poročevalec ne izključuje možnosti take rešitve medsebojnih diferenc pod ruskim vplivom, da bi se Rusija odpovedala Besarabiji. ako bi Rumunija odstopila južno Dobruždo Bolgariji, kar bi gotovo ugodno vplivalo na izboljšanje rumunsko-bolgarskih odnošajev. Glede grško-bolgar-skih odnošajev zasluži pozornost najnovejši dogovor obeh držav o medsebojnih obmejnih olajšavah. Nemčija za nevtralnost Balkana Berlin, 2. oktobra, b. Goringov organ »Essener Nat:onalzeitung« objavlja komen_ tar svojega diplomatskega sotrudnika o vplivih nemško-ruskega sporazuma na Balkan. Diplomatski sotrudnik lista piše med drugim: »Interes Nemčije na jugovzhodu Evrope je, da se obdrže naravni odnošaji tega prostora z njegovimi naravnimi partnerji, ki imajo že danes dokončno obliko. Zato je vse stremljenje Nemčije in njenih prijateljev usmerjeno v to, da se razvije nevtralno balkansko področje z zagotovljenimi gospodarskimi odnošaji s tretjim rajhom brez kakršnihkoli nevarnosti za spore, skratka Balkan s popolno nevtralnostjo, ki je in mora ostati sestavni in dopolnjujoči del njegove politike. Tudi Rusija, ki je z novim naravnim prijateljstvom zvezana s tretjim rajhom. daje povsem jasno razumeti, da goji iste želje. Med Nemčijo, Rusijo in Italijo kot tremi naravnimi partnerji balkanske politike dogovorjena politika izključuje seveda vmešavanje kogarkoli v to področje. p»tMa **mm 9 ZE ZAPUSTIL BERLIN Italijanski zunanji minister je ime! včeraj dopoldne še kratek razgovor s Hitlerjem in Ribbentropcm, nakar se je opoldne vrnil v Rim Berlin, 2. okt br Italijanski zunanji minister groi Ciano je danes opoldne zapustil Berlin in s posebnim vlakom odpotoval v Rim. Še dopoldne se je zatrjevalo, da bodo razgovori zaključeni šele popoldne in da bo zvečer objavljen službeni komunike. Zato je predčasni odhod italijanskega državnika izzval v vseh diplomatskih krogih veliko presenečenje, ki se je povečalo, ko tudi ni bil izdan napovedani uradni komunike. Grof C'ano je imel včeraj po prvem sestanku v zunanjem ministrom Rihbentropom dv in noi ure trajajoč-sestanek s kancelar.iTn HHtl^rjpm. ki so mu prisostvovali poleg Ribbenlropa tudi vodilni uradniki nemSkejr-. Ttman.ifga ministrstva. ita!i.ia"skj poslanik v Berilu Attolico ter trije spremljevalci !?a zunanji minister R?*l>~ntrop ■* uradniki zunanjega ministrstva, general Keitel pa entirale napačno. Mnogo so se za njihovo zavezništvo potegovali Poljaki, toda nele v litovskem Kovnu, temveč tudi v estonskem Talmnu, nekdanjem Revalu, in v letonski Rigi so se skrbno čuvali, da ne bi s prijaznostjo napram Poljski vzbudili nezaupanje svojega ruskega soseda, upoštevajoč sovjetsko stališče, da bi vsako tako zvezo smatrali v Moskvi za izzivalno politiko. Najraje bi se v baltiških republikah naslonili na Veliko Britanijo, kise jima je zdela najbolj vabljiva za-ščitnica. Toda praktičnega tako pre-udarjanje ni moglo prinesti, zakaj v času nevarnosti postane Baltiško morje zaprto in pomoč od angleške strani se je zdela toliko ko nemogoča. Polj- ska tragedija je ta predvidevanja v polni meri potrdila. Problem baltiških držav je dobil ogromno veljavo že v dobi pogajanj med Anglijo in Rusijo za skupni obrambni pakt. Tudi do danes širši javnosti še ni znano, kake so prav za prav bile ruske zahteve glede baltiških držav Zato razen splošnih geopolitičnih momentov tudi ni nobene realne osnove, s katere bi se dalo sklepati, kake načrte imajo v Moskvi še za bodoče glede baltiškega ozemlja Malo se bo dalo videti, ko bo znano, kaj so v Moskvi povedali letonskemu zunanjemu ministru Muntersu. ki ga je po zadnjih vesteh sovjetska vlada že pozvala v Kremelj. mu je sporočil pozdrave kancelarja Hitlerja. Dejstvo, da ni bil izdan nikak uradni komunike, je izzvalo v berlinskih političnih in diplomatskih krogih najrazličnejše komentarje. Z nemške uradne strani utemeljujejo ta molk s tem, češ da je šlo za običajno konzultacijo in da je bil glavni namen tega obiska, da nemška vlada obvesti italijansko vlado o sporazumu z Moskvi ter o nadaljnjih načrtih Nemčije. Kljub temu vlada splošno prepričanje, da je imel obisk italijanskega zunanjega ministra mnogo globlji pomen. Splošno se je opazilo, da niti nemški, niti italijanski listi o tem ničesar ne poročajo, marveč se omejujejo zgolj na opis zunanjih formalnosti sprejema, pri čemer podčrtavajo prisrčnost, ki je prišla pri tem do izraza. Niti besedice pa ne objavljajo o sami vsebini berlinskih razgovorov. Hitler bo govoril v sredo? Berlin, 2. okt. AA. (Reuter). Berlinski dupisnik lista »Messaggero« poroča, da je pričakovati, da bo državni kancelar Hitler govoril v sredo v rajhstagu. Njegovi predlogi bi se nanašali na ustanovitev majhne poljske vmesne (tamponske) države. Dopisnik pravi, da je namen Cianovega obiska, da se seznani z novim položajem, da se zagotovi italijanska podpora in sodelovanje pri dostavitvi mirovnih pogojev. London, 2. okt. z. »Exchange Telegraph« poroča, da so v londonskih diplomatskih krogih obveščeni, da se bo nemški državni zbor sestal šele v petek popoldne. Na seji bo kancelar Hitler objavil svoje mirovne predloge, obenem pa tudi pojasnil stališče Nemčije do Italije in Rusije. Nemško službeno tolmačenje Berlin. 2. okt. AA. (DNB). »Deutsche diplomatisch politisehe Korrespondenz« se bavi z obiskom italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa Ciana v Berlinu ter piše: S sklenitvijo nemško-sovjetskega sporazuma z dne 29. septembra so postavljene osnove za miroljubno ureditev evropskega prostora. Samo po sebi se razume, da mora prijateljska Italija biti izčrpno obveščena o njenem pomenu in obsegu. To ni samo v duhu odnošajev med silama osi, ki izrečno določajo medsebojno posvetovanje, temveč čuti nemško državno vodstvo tudi potrebo, da je v tem za Evropo težkem in usodnem trenutku v najtesnejšem stiku s svojim italijanskim prijateljem, zunanjim ministrom grofom Cia-nom. Naloge, ki sta jih v minulosti Nemčija in Italija prevzeli v prostoru svojih skupnih interesov, so bile izvedene z uspehom. Balkan, za katerega se je nekdaj zdelo, da je od usode obsojen služiti posameznim silam kot ognjišče nemirov, je postal danes eden tečajev miru in pokoja v Evropi. Brezvestni poskusi so se vršili v zadnjem času po starem receptu, da bi se balkanske države ponovno spravile v vrtinec vojnih dogodkov, toda ti poskusi se lahko danes smatrajo za propadle, potrebna pa je seveda še nadalje čuječnost. Italija poskuša skupno s Španijo tudi nadalje zavarovati svoj življenjski prostor v Sredozemskem morju pred napadi in protipravnimi prisvajanji, zavedajoč se istočasno vloge, ki pripada veliki fašistični Italiji v zboru velesil. Mussolini se zaradi pomena, ki pripada danes italijanskemu imperiju med nevtralnimi državami Evrope, zaveda svoje odgovornosti ter govori kot glasnik naroda, ki predstavlja danes resnično fronto miru. Na drugi strani sta Nemčija in Rusija v soglasju s prijateljskimi državami odločeni, da čim prej dosežeta svoj cilj, to je, da se napravi konec obstoječemu vojnemu stanju. V duhu novega reda v Evropi sta Nemčija in Italija objavili že dober del posla, ter odstranili številne ovire, ki so bile postavljene zaradi nerazumevanja ■»li zaradi sovraštva na potu k zdravi ob- Nadaljevanje na Z. strani novi in prirodnemu redu Evrope Ta njuna odiočnosi. da se uredi po tej poti vse najboljše za Evropo, obstoja danes kakor večino. Odgovornost leži zdaj na drugih, ali želijo dati staremu kontinentu boljšo ah pa krvavo usodo. Italijanka sodba Kun, z oKt. AA iStefani) Komentirajoč sklenitev nemško-ruskega. pakta, dokazuje »Messaggero« popolno bankrotstvo francosko-anglešhega načrta za obkolitev Nemčije Ko sta London in Pariz poskušala postati prijatelja Moskve, se ni nikdar govorilo o kaki boljševiški nevarnosti za evropsko civilizacijo, kakor se danes govori v Londonu in Parizu. Tudi strah pansiavizma, ki sta ga objavili francoska in angleška propaganda, ne povzroča v Italiji nobenega vznemirjenja. Treba je posebno naglasiti. da je nemško-ruski pakt povzročil spremembo odnošajev med vojskujočimi se strankami. Stališče Italije je zelo jasno. Njeni odnošaji z Rusijo so bili in so tudi sedaj normalni. V ostalem je bila Italija ona država, ki je prva priznala Sovjetsko Rusijo, dasi je bila v borbi proti boljševizmu. »Giornale d' Italia« pravi, da so vzroki Cianovega obiska že v sami strukturi ita-lijansko-nemške zveze in v paktih med obema državama. Obisk pomeni novo etapo v skupni nemško-italijanski mirovni politiki, ki se je tako srečno afirmirala na Španskem in še v nekaterih delih Evrope Najnovejši dogodki v Evropi so sicer to skupno akcijo ustavili, toda Italija je kljub tem dogodkom nadaljevala svoje delo v korist miru, da se vojna omeji List omenja na to nedavni Mussolinijev govor o jalovosti nadaljevanja vojne, češ da nadaljevanje vojne ne bi ustrezalo ne nemškim interesom ne koristim drugih vojujočih se držav, že zato. ker si vsi evropski narodi žele, da se vojna čimprej konča Nemčija je razglasila svoje omejene vojne cilje in je s sodelovanjem Rusije in drugih prijateljskih držav sklenila vojno končati čimprej. Nemčija napoveduje nov sistem v Evropi, ki temelji na zakonitih koristih vseh narodov, in misli, da se bo tako ustvarila kar najčvrstejša osnova za mir in za evropsko solidarnost Takšno akcijo je Mussolini zmerom podpiral. Mussolini želi, da zmagajo zdravi in pravi interesi narodov in evropske civilizacije ter je prepričan, da se da nevarnost še preprečiti. Kaj" pravijo v Parizu Nevv York, 2. okt. s. V francoskih političnih krogih v Parizu izražajo mnenje, da je imel obisk zunanjega ministra Ciana v Berlinu samo namen, da bi dobili Italija točne informacije o vsebini dogovorov med Nemčijo in Rusijo, ter Izražajo prepričanje, da bo Italija Se nadalje ostala nevtralna, da bo mogla Nemčijo zalagati z vsem potrebnim vojnim materijalom. Danes bo važna seja francoske vlade Pariz, 2. oktobra, br. Ministrski predsednik Daladier je danes dopoldne sprejel španskega poslanika, nato pa novega poljskega ministrskega predsednika generala Sikorskega. Se v dopoldanskih urah je imel konferenco s svojimi ožjimi diplomatskimi in vojaškimi svetovalci. Kakor napovedujejo listi, bo imela vlada jutri važno sejo v Elizejski palači pod vodstvom prezidenta Lebruna, V četrtek dopoldne bo ministrski predsednik Daladier podal daljši ekspoze na seji zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice, naslednjega dne pa bo govoril v zunanjepolitičnem odboru senata. Lloyd George o angleških vojnih ciljih London, 2. oktobra, b Vodja angleških liberalcev in bivši ministrski predsednik Lloyd George je objavil odprto pismo, v katerem govori povsem odkrito o angleško-ruskem razmerju Lloyd George se je v tem pismu postavil na stališče, da ne sme imeti Anglija vojnih ciljev, ki bi bili v nasprotju z narodnostnim načelom. Zato Anglija ne sme napovedati Rusiji vojno zaradi ruskega vkorakanja na Poljsko, kajti od Rusije zasedeno ozemlje je pretežno nepoljsko. Lloyd George pripominja nato dobesedno: »Ze meseca marca sem dejal, da ne smemo dati Poljski nobenih jamstev, dokler se ne bomo v tem pogledu sporazumeli tudi z Rusi. Dogodki so mi dali prav.