STUDIJSKA BIBLIOTEKA L J U ?' ' A lir-^tnlna poračunjena (C, C. con la posta)_f Tr»tU. t tetrteK. IO. maja 1928, ■ LetO VI- _ Lisi irhaja t^^aj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L HRB ■ ^^ B J^f^^ 3 mesece L *žl L 38.-. celo leto L 75.-. t inozemstvo me-«oo ^T^^ ■ ■ " ^^ Si UM v, osamel številke 30 st. - Oglasnika za 1 mm prostor. H H ■ H H H r Širok«,. loloi* ts/mm): za trgovske in obrtne oglas. L i.—. za OSmrt- ^^^ ^l^^M H H ^^^^ H iicet zaFS^l^j^1«^ vabila L 1*S0» ogiase denarnii »vodov L ^ H ^^ U Oglasi na prvi strani L 2.— ^^^^^^ ^^ • ^^^^^ Posamezna številka 30 cent. Letnik Lili Uredništvo in upravništvo: Twt (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj «i pošiljajo izključno uredniitvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravnUtvu. Rokopisi ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last« založba in tisk Tiskarne .Edinost*. P od uredniitvo v G o r i c 1 : ulica Giosufc Carducei S t. 7, L n. — Telef. it. 327. Glavni in odgovorni urednik: orot Filip Peric. Združene države protestirajo v proti japonski intervenciji v Santungu Resolucija konfederacije sindikatov Poročali smo že o poteku tretjega nacionalnega kongresa konfederacije sindikatov, ki se je vršil v nedeljo in pondeljek v Rimu. V naslednjem podajamo v celoti važno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta pred zaključkom kongresa. Resolucija se glasi: «Po razpravi o raznih vprašanjih, vsebovanih v dnevnem redu. sprejema tretji kongres konfederacije fašistovskih sindikatov naslednje sklepe: Sindikalno vseučilišče in kultura. — Konfederacija fašistovskih sindikatov bo morala izvrševati svojo nalogo pri izobraževanju delavstva s tem, da bo krepila delo za sindikalna vseučilišča, v katerih bodo lahko skrbeli za propagando in za razširjanje umetnosti med ljudstvom ter za teoretični in praktični pouk tehnično izvežbane osebe iz vrst proizvodnih, intelektualnih in umetniških krogov. " Strokovni pouk. — Strokovne šole bodo morale biti v ozkih in praktičnih stikih z delavskimi organizacijami. Korporacijska načela. — t o-leg v nauku in v šoli morajo ta načela najti svoje splošno razširjenje in svojo udejstvitev v vedno večjem izboru in duhovnem ter umstvenem povzdigu voditeljev sindikalnih organizacij- Potrebno je, da so ti voditelji možje neomajnega zaupanja, tehnično pripravljeni bodisi na praktičnem bodisi na teoretičnem polju; da se jim omogoči vpoznanje vseh dejstev, ki zanimajo produkcijo, kajti le na podlagi poznanja teh dejstev se lahko spravijo v sklad interesi kategorij v zmislu korporacijske zamisli in, spričo višjih interesov nacije. Delovne pogodbe. — Potrebno je, da predsedništvo konfederacije podviza uveljavljanje, s strani pristojnega ministrstva, v*eh v glavnih točkah določenih norm za zagotovitev vsestranskega spoštovanja in stroge implikacije vseh skupnih delovnih pogodb, ki so bile že sklenjene in ki jih bodo sindikalna organizacije še sklenile. Pomoč. — Da se olajša iu zagotovi aplikacija skupnih delovnih pogodb tudi v pogledu posameznikov, ki jih ne izvršujejo, in da se na vedno boljši način zagotovi uvel javljen je socialnih zakonov, se izraža želja, naj bi konfederacija dajala vedno večji razmah pravni pomoči, poverjeni «Nacionalnemu pokroviteljstvu« (Patronato Na-zionale), s tem, da poskrbi za ustanovitev posebnih uradov v manjših središčih, kamor bi se delavci lahko obračali. Glede delovanja delovnih nad-zor nište v priznava kongres nujno potrebo, da se nadzorništva uredijo na način, da bodo odgovarjala nad vse važni nalogi, ki jim jo poverja korporacijsko načelo. podpiranje in skrbstvo. — Dočim s-5 izraža upanje, da se bo po3topoma dosegla izpopolnitev socialnih zavarovanj proti bolemim, nezgodam, brezposelnosti, in\alidnosti in starosti, in da se bo — na podlagi primernih uredb, ki naj odgovarjajo načelu enotnosti, na katerem je zgrajena vsa delovna zakonodaja izogibajoč se tudi n^pri-lik, ki jih je pokazala praksa — prilagodilo skrbstvo vedno bolj praktičnim potrebam, se izraža obenem želja, naj bi se Čim prej ustanovile za vse kategorije blagajne za podpiranje in skrb-srvo. ki bodo morale biti združene z vsemi drugimi obstoječimi skrbstvenimi pobudami, da »e tako zagotovi izdatnejša pomoč delavskim slojem. Na polju skrbstva za uradnike naglaša kongres — pO proučitvi novega ukaza, objavljenega v uradnem listu «Gazzetta Ufficiale» dne 21. aprila, s katerim se dovoljuje dvig: odpu-etitvenih odškodnin iz fondov za preskrbo — da ta ukaz, ki bistveno izpreminja uradniški lakon, krši pridobljene pravice uradnikov in nasprotuje bistvu in namenom skrbstva. Slednjič se izraža želja, naj bi se za vse ustavne norme, ki bg tičejo pomoči in skrbstva za delavce, pripustile prizadete organizacije vedno k predhodni proučitvi vprašanj, ki tvorijo predmet tem normam, in naj bi se vprašale za mnenje v skladu z odgovornostjo, ki jim je biig. poverjena s tem, da so bile po zakonu priznane. Kongres odobrava delo konfederacije in izraža predsedniku on. Rossoniju vso vdano priznanje italijanskih delavcev, trdno uvrščenih v fašistovske sindikate. Predsedništvo kongresa.» Kot smo že uvodoma omenili, je bila ta resolucija na kongresu soglasno sprejeta, kar ji pač daje še večji pomen in večjo važnost. Seja senata Odobritev raznih zakonskih . osnutkov RIM, 9. Danes je imela visoka zbornica kratko sejo, na kateri je odobrila nekatere zakonske osnutke manjše važnosti ter vzakonila več ukazov. Seja se je zaključila ob 17.45. Nadaljevanje dela obeh rimskih konferenc RIM, 9. Mednarodna konferenca za zaščito leposlovnih in umetniških del je danes nadaljevala svoje delo. Živahna debata se je vnela o vprašanju zaščite avtorjevih moralnih pravic, o katerih pravi 16. člen italijanskega zakona iz leta 1925., da ima avtor vsak čas pravico, preprečiti tožbo, če hoče prikriti izvor svojega dela ali če noče, da bi se njegovo delo kakorkoli spreminjalo. Jutri zvečer priredi predsedništvo poslanske zbornice na čast udeležencem konference sprejem v novih razkošnih prostorih palače Montecitorio. Sprejema se bo udeležil tudi celokupni diplomatični zbor. RIM, 9. Na svoji današnji seji je mednarodni prometni kongres nadaljeval razpravo o zboljšanju cest. Debate se je u-deležilo več delegatov. Delegat Rehmer je podal poročilo o u-porabi pare z visokim tlakom v modernih centralah. Popoldne so se odpeljali udeleženci kongresa v Neapelj, kjer so se nocoj udeležili predstave v gledališču S. Carlo. Osrednji medsindikalni odbor RIM, 9. Jutri se sestane v palači «Littorio» pod vodstvom tajnika fašistovske stranke on-Turatija osrednji medsindikalni odbor. Izjaoe Alberte Thomoso o nalogah mednarodnega delovnega urada in o Italiji RIM, 9. Ravnatelj mednarodnega delovnega urada g. Albert Thomas je odpotoval iz Rima proti Ženevi. Pred svojim odhodom je izjavil nekemu uredniku tukajšnjega lista «Popolo di Roma»: «Naša naloga pri mednarodnem delovnem uradu je, da skušamo doumeti, kako se v posameznih državah manifestirajo težnje delavskega sveta po blagostanju in pravici. Te težnje so zelo žive v italijanski državi, v «ljudski državi», kakor jo je definiral načelnik vlade. Hvaležen sem,» je dejal nadalje g. Thomas, «vsem onim, ki so mi s svojim prisrčnim sprejemom omogočili, da sem izvršil svojo dolžnost kot ravnatelj mednarodnega delovnega urada.* Priprave floo'i lim za polet proti severnemu tečaju RIM, 9. Kakor poročajo iz K ing's baya, bo general Nobile v kratkem odletel proti severnemu tečaju. Polet do tečaja se bo izvršil brez pristanka. V arktičnih krajih bo zrakoplov «Italia» večkrat pristal, tako da bo ekspedicija zadobila velik znanstveni pomen. Orožje pehote RIM, 9. Kakor poroča agencija «Radio Nazionale*, so bile pred dnevi priobčene odredbe o novi formaciji pehotnih bataljonov. Agencija pravi v svojem poročilu, da se bo orožje pehote izmenjalo tako, da bo njen pomen v poedinih obrambnih odnosno napadalnih bojih nara-stel. Puške modela 1891, ki so sicer izvrstne, bodo postopoma izmenjane s karabinkami in bombometL * ItalUansko-turikl sporazum Zakonski osnutek bo t kratkem predložen angorski zbornici? RIM, 9. Agencija «Radio Na-zionale» poroča, da politični krogi v Angori in Carigradu menijo, da bo v najkrajšem času predložen turški poslanski zbornici zakonski načrt o ita-lijansko-turškem sporazumu. Sporazum med obema sredozemskima državama bo po njihovem mnenju čisto gotovo dosežen in ga ne bosta veseli samo obe prizadeti pogodbeni stranki, marveč tudi ves politični svet, ki mu je na tem, da se zajamči mir, kajti, tako pravi poročilo agencije, vzdrževanje miru je neposredni name9 tega sporazuma. Notarski sindikati RIM, 9. V prihodnjih dneh se bo pričelo na novo proučevati vprašanje včlanjenja notarskih sindikatov v zvezo intelektualcev. Prvotno je izgledalo, da do tega ne bo prišlo, ker je bilo pravosodno ministrstvo temu nasprotno, češ da so notarji javni uradniki. Verjetno je, da bo ministrstvo korporacij predložilo to vprašanje ministrskemu svetu. Za enkrat pa doznavamo, da je to ministrstvo mnenja, da razlog, ki ga je navedlo pravosodno ministrstvo, ne izključuje niti možnosti niti potrebe, da se izvrši sindikalno u-vrščenje notarjev v konfederacijo svobodnih poklicev, dasi imajo notarji, kot že rečeno, značaj javnih uradnikov. Avtomobili in motorna kolesa ▼ Italiji - RIM, 9. Finančni minister je odredil, da se sestavi avtomobilska statistika za leto 1927, ki bo tvorila koristno podlago za ugotovitve v zvezi z že pričetim sestavljanjem javnega avtomobilskega registra. Znani so naslednji podatki v primeri z letom 1925-26: Leta 1925. je bilo 61.801 motociklov in 115.876 avtomobilov in kamionov, leta 1926. je bilo 64.416 motociklov in 138.095 avtomobilov in kamionov, leta 1927. pa- je narastlo število motociklov na 80.710, število avtomobilov in kamionov pa na 160.320. Omeniti je treba, da je pripisati porast motociklov tekom le Mi 1927. okolnosti, da so bila k motornim kolesom prišteta tudi kolesa z majhnimi motorji. Vihar v Neaplju Nezgoda tržaškega parnika NEAPELJ, 9. Sinoči okrog 17. ure je divjal nad Neapljem in njegovim pristaniščem silen vihar. Okrog 20. ure je bilo pristaniško poveljništvo obveščeno, da je parnik «Cherca», last paroplovne družbe Libera Trie-stina, nasedel na skalo v bližini pristanišča Torre Annunziata, kjer bi bil moral izkrcati tisoč ton žita. Parniku na pomoč sta bila takoj odposlana dva vlačilca, ki sta po daljšem naporu speljala parnik s skale in ga privlekla v neapeljsko luko. cBurjaa v Milanu MILAN, 9. Nenavadno močan veter, podoben pristni kraški burji, je davi zapihal nad mestom in okolico in izzval seveda precej alarma med milanskim prebivalstvom, ki ni vajeno takšnih veternih manifestacij. Pa je bil veter res precej hud, ker je n. pr. v ulici Domodossola iz-ril dvoje starih dreves in je tudi drugod povzročil precej zroe&-njave, predvsem na sejmskem prostoru. Na trgu Andrea Do-ria, kjer se zida neko novo poslopje, je veter obrnil nekatere deske in vrgel ob tla par delavcev, ki so zadobili pri padcu lažje poškodbe. Ognjegasci so bili klicani na mnogo strani, ker so se ljudje bali, da bo «burja» vse odtrgala in odnesla. No, pa ni bilo nič hudega. GENOVA, 9. Poveljnik parnika «Duilk>», ki je včeraj prisoel v Genovo, je sporočil tukajšnjemu pristanidkemu poveljstvu, da se je v noči od 29. na 30. a-prila dogodil na parniku tragičen incident Parnik je bil tako-rekoč komaj zapustil New-York, ko je naletel na zelo viharno morje. Visok val je udaril v veliko šipo kuhinje prvega razreda, da so se drobci razleteli na vse strani. Prvega kuharja je ubilo, štirje drugi pa so zadobili razne rane. lovi mM poslanik i Rima Njegove izjave novinarjem RIM, 9. Novi mehiški posla-Rubalcava, ki je včeraj predložil kralju svoja poverilna pis-ma, je sprejel tekom današnjega dopoldneva zastopnike tiska. Poslanik je priporočal novinarjem, naj se informirajo na poslaništvu o dogodkih, predno bi priobčili več ali manj vznt* mirjajoče vesti, ki prihajajo iz inozemstva o položaju v Mehiki. O odnošajih med Mehiko in Zedinjenimi državami je izjavil poslanik, da so prisrčni. Na vprašanje, kakšno razmerje vlada med mehiško vlado in tamkajšnjimi katoličani, je poslanik zatrdil, da vlada nikakor ne zatira katoličanov, marveč da jim samo ne prizna pravice, da bi izrabljali vero v politične namene. Nato se je poslanik še nekoliko časa razgovarjal z novinarji o italijanski književnosti in umetnosti. Industrije« Mond v Rimu RIM, 9. V Rim je prispel davi veliki angleški finančnik in industrij ec Mond, ki bo imel v teh dneh več razgovorov z uglednimi političnimi in finančnimi o-sebno strni. Italijansko- jugoslovenska pogajanja Dr. Marinković bo danes odgovoril na interpelacijo opozicije BEOGRAD, 9. Na dnevnem redu jutrišnje seje narodne skupščine je interpelacija načelnikov opozicije na zunanjega ministra dr. Marinkovića o protektoratu Italije nad Albanijo. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da bo tekom razprave o tej interpelaciji dal zunanji minister več važnih izjav in da bo radi tega jutrišnja seja skupščine zelo važna. Po informacijah diplomatič-nih krogov so nastopili v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo novi momenti. Siri se govorica, da so v teku pogajanja, ki so se v poslednjih dneh celo pospešila, ter ima v kratkem poteči rok italijansko-jugoslovenskega prijateljskega pakta. V zvezi s temi pogajanji je bilo potovanje italijanskega poslanika generala Bodrera v Rim. General Bo-drero se ima povrniti v Beograd v bližnjih dneh. Politični krogi pričakujejo, da bo zunanji minister dr. Marinković odgovoril jutri na interpelacijo o-pozicije v tem zmislu. Načelnika vlade VukiČevića je posetilo tekom dneva več ministrov, med njimi dr. Andrić, dr. Spaho in general Milosav-Ijević. V kabinetu finančnega ministrstva se je sestal odbor ministrov, ki je razpravljal o odgovoru avstrijski vladi na njeno zahtevo o reviziji jugo-siovensko-avstrijsek trgovinske pogodbe. Na dvoru sta bila danes načelnik vlade Vukičević in minister dr. Andrić. Zakon o dMlanstoa v Jugoslaviji BEOGRAD, 9. Danes je imela dopoldne in popoldne sekcija zakonodajnega odbora važno sejo. V razpravi je bil zakonski osnutek o državljanstvu. S tem zakonom bo v Jugoslaviji uveljavljeno načelo, da more vsak Srb, Hrvat in Slovenec ne glede na dobo svojega bivanja v državi postati rednim potom ju-goslovenski državljan. Isto tako morejo dobiti rednim potom ju-goslovensko državljanstvo glasom tega aakonskega osnutka vsi oni, ki sicer niso po narodnosti Srbi, Hrvatje ali Slovenci^ ki pa prebivajo v drŽavi 30 let Zakonski osnutek je sekcija zakonodajnega odbora narodne skupščine sprejela. Popoldne je druga sekcija zakonodajnega odbora razpravljala o osnutku zakona o centralni upravi. Na dnevnem redu je bilo poglavje o ministrstvu zunanjih zadev. Letalci «Branana> aa potovanju po Ameriki NEW-YORK, 9. Kohl in tova-riSa so se danes odpravili v Jun ker je vem letalu na polet po Zedinjenih državah, odkoder se bodo pozneje podali tudi v Kanado. Danes so odleteli proti FiladeUiju Nove japonske čete odposlane na Kitajsko LONDON, 9. Ker namerava japonska vlada v teh dneh odrediti, naj general Ugaki z vojsko, ki šteje 25.000 mož, 19 vojnih ladij in 140 vojnih letal, zasede kitajsko pokrajino Šan-tung, jo je poslanik Zedinjenih držav v Tokiu obvestil, da se nadeja washingtonska vlada, da se v Tokiu ne bodo brez pomisleka udali represalijam, ki bi utegnile povzročiti dalekosežne posledice. Ameriški ministri v \Vashing-tonu so baje izjavili, da bodo za-mogle Združene države ukreniti vsak trenutek glede Kitajske prav isto, kot namerava sedaj japonska vlada. Londonski politični krogi so spričo takega razvoja dogodkov v precejšnjih skrbeh, posebno še, ker ni čudno, če se ameriško javno mnenje razburja radi poslednjih dogodkov na Kitajskem. Izgleda, da bo skušala Anglija miriti in posredovati, da bi se rešil spor, ki nastaja med Ameriko in Japonsko glede Kitajske. TOKIO, 9. Včeraj je zasedal vojni svet, ki je sklenil, da japonska vojska zesede vso šan-tunsko pokrajino. Seji je prisostvovalo več državnikov, vojaških in mornariških izvedencev. Kasneje se je vršila seja ministrskega sveta, ki se ji pripisuje velik pomen. Ministrski svet je potrdil sklepe, ki jih je sprejel vojni svet. Ti sklepi bodo sedaj mikadu predloženi v podpis. Tukajšnji politični in vojaški krogi pričakujejo, da bo takoj po podpisu teh ukrepov izdan ukaz o mobilizaciji japonske vojske. TOKIO, 9. Mikado je podpisal ukaz, da se odpošlje nagoyska divizija, broječa 15.000 mož, z oddelki telegrafistov, železničarjev in letalcev na Kitajsko, da zasede polotok Šantung. Na ta način bo v kratkem na Kitajskem v celoti 25.000 mož japonske vojske. PARIZ, 9. Iz Šhangaja poročajo, da bo nacionalistična vlada pozvala na pomoč proti Japoncem Zedinjene države. Japonska dale pojasnila Čangtsolin proglasil premirje in poziva svoje nasprotnike na skupen nastop proti Japoncem NEW-YORK, 9. Japonski poslanik je bil včeraj pri državnem tajniku in zunanjem ministru Kelloggu ter mu zagoto- Konsoliilatiia vojnega posojila Jugoslavije napram Franciji BEOGRAD, 9. Razen z dogodki na Romunskem se beograjski listi bavijo predvsem s potovanjem j ugoslo venskega finančnega ministra dr. Marko-vića v inozemstvo. Dr. Marko-vić ni odpotoval le v London, da nadaljuje pogajanja glede najetja velikega posojila, marveč tudi v Pariz, kjer se je na potu v London že ustavil in kjer se bo pogodil glede konsolidacije jugoslovenskega vojnega dolga. V tej1 zadevi je priobčila »Politika« v svoji včerajšnji številki zanimive izjave nekega člana j ugoslo venske vlade. Iz teh izjav sledi, da je vlada pooblastila finančnega ministra, da sestavi besedilo zakonskega o-snutka o stabilizaciji dinarja v sporazumu z inozemskimi bankami in besedilo osnutka o investicijah, posojilu in o emisiji prvega obroka tega posojila, nadalje da se sporazume s francosko jrlado o temeljih, na katerih naj bi se uredil j ugoslo venski vojni dolg napram Franciji. Tukajšnji finančni krogi pri-poznavajo, da je konsolidacija tega posojila nujno potrebna za stabilizacijo dinarja. BEOGRAD, 9. Danes sta odpotovala v London kot pomožna izvedenca v finančnih zadevah pomočnik finančnega ministra Kuzmanović in načelnik oddelka dr. Gjorgjević, ki bosta v pomoč finančnemu ministru dr. Markoviću pri pogajanjih za najetje velikega inozemskega posojila. vil, da se bo Japonska z ozirom na Kitajsko ravnala strogo po \\ashingtonski pogodbi. Tukajšnji politični krogi pa sodijo, da japonska vlada ne namerava samo varovati svojih interesov na Kitajskem, ker bi zato no potrebovala tolike vojske, ki je celo večja kot Cankajšekova ali celo Cangtsolinova. LONDON, 9. Japonska vlada očividno noče nikakor povečati razburjenja, ki je nastalo v \Vashingtonu spričo odpošilja* nja novih japonskih čet v šan-tunško pokrajino. Demarša a-meriškega poslanika v Tokiju je napravila na japonske politične kroge globok vtis. Ameri- -ška vlada se je v tem pogledu postavila na zelo odločno stališče in je nedvomno izjavila, da ne bo mirnih rok gledala, kako bo Japonska okupirala lep kos kitajske zemlje. Zato je smatralo japonsko zunanje ministrstvo zaj primemo, izdati uradni komunike, v katerem nagltaša, da hoče Japonska s Četami, ki jih je odposlala \ Šantung, ščititi samo japonske državljane in njihovo imetje, da nima namena last j ti si kakšne pravice do kitajskega ozemlja in da se tudi noče vmešavati v notranje sporo kitajske republike. Komunike nagLaša, da se bo japonska vlada strogo držala washingtonske konvencije iz leta 1922. Med tem pa je nastal v notra^ njem položaju na Kitajskem popoln preobrat. Kakor je znano, je dal povod za japonsko intervencijo zopetni izbruh državljanske vojne med severnim in južnim delom Kitajske. Danes pa je Čangtsolin, generalissi-mus severne armade, razposlal na vse strani Kitajske brzojavke, v katerih pravi, da se z današnjim dnem prenehajo sovražnosti z južno vojsko. OdloČil da se je za ta korak spričo kočljivega zunanjepolitičnega položaja. Pekinški diktator poziva svoje domače nasprotnike, kantonsko vlado, na skupen nastop za «rešitev» ftsinansko-ga vprašanja. «Rešitev» tega vprašanja bi najbrž po Čangtsolinovem mnenju obstojala v tem, da se obe kitajski armadi, ki sta se do danes medsebojno bojevali, spravita nad Japonce. Kakršen je sedanji položaj, izgleda, da bo japonskim četam v Tsinanu še huda predla, ker na prihod ojačenj z Japonskega Še ni mogoče računati tako kmalu. Romunija In Jugoslavija v sodbi voditelja romunskih kmetov BEOGRAD, 9. Tukajšnji listi so včeraj poročali o mirnem poteku zborovanja in manifestacij romunskih kmetov v Albi Juliji. «Politika» pa je objavila poleg tega še izjave voditelja kmetskih nacionalistov Maniu-ja. Maniu je rekel, da pomeni to zborovanje le eno etapo v razvoju nacionalističnega gibanja romunskega naroda, ki se bori za svojo suverenost. To gibanje ni v nikaki zvezi s stremljenjem princa Karola, ki se hoče povrniti v domovino, da zasede romunski prestol. Romunski kmetje so proti fevdalnemu sistemu sedanje vlade. Ob koncu je Maniu govoril a odnošajih med Romunijo in Jugoslavijo ter naglasil potrebo še tesnejšega zbližanja med o-bema državama, ker zahtevajo to njuni življenjski interesi in pa ohranitev miru v srednji in južni Evropi. Podpredsednik romunske nacionalistične stranke Mihalahe pa je izjavil, da bi bilo pričakovati, da bi regentski svet izvajal posledice spričo tako sijajna uspelih manifestacij naroda in pristal na spremembo vlade. Sicer pa bo romunski narod še na bolj vsiljiv način povdaril svoje zahteve in svojo voljo. Proces proti donješklm. zarotnikom BERLIN, 9. «Vossische Zei-tung» je prinesla vest iz Moskve, da se bo okrog 15. maja pričela •EDINOSTI V Tratil, dne 10. maja 1928. DNEVNE VESTI obravnava proti donfeSkim zarotnikom, med katerimi 00 tudi oni Nemci, radi katerih je nastalo početkom tega leta znano ne sporazumi] en je med Nemčijo In Ruaijo. Obtožnica je bila včeraj predložena nemškemu poslaniku v Moskvi in 90 glasom nje poleg drugih tudi nemški tehniki v dobi 1920-1928 delovali proti revoluciji- Leta 1923. so baje ustanovili organizacijo z namenom, da čim več oškoduje premogovna industrija sovjetske zveze ix\ nudi pomoč eventuelnemu nastopu kapitala proti sovjetski državi. Zbirka ftMnft govorov in Siresemannov predgovor PARIZ, 9. Neki draždanski založnik je izdal knjigo, v ka- Črna točka v svetil zmagi g. Pcincarč-ja Ta črna točka na francoskih volitvah so izidi glasovanja v Alzaciji in Lotaringiji, v obeh obrenskih deželah, kateri sta bili v l. 171, odtrgani od Francije ter sta. ostali pod Nemčijo do zadnje vojne. Izidi volitev v teh krajih so irancosko nacionalno javnost bolestno iznenadili in razočarali. Pokazali so, da je večina tamkajšnjega prebivalstva za avtonomijo teh francoskih «novih pokraj in», t. j. da si želijo take uredbe, na podlagi katere bi imele svoj domači deželni zbor, seveda pa pod Francijo. Sedanja uredba Francije pa je strogo centralistična, predstavlja nekak vzor centralizma sploh. Oni, ki so s tem centralizmom nezadovoljni, so glasovali ali za komuniste ali za takoimenovane «avtono-miste», t. j. nasprotnike centralizma in pristaše deželne samouprave. Te stranke so dobile ogromno število kakih 100.000 glasoy. In tudi oni poslanci, ki so šli v volitveni boj na «nacio-nalni podlagi«, niso smeli kazati nikakih posebnih antipatij napram avtonomistom, kajti tam, kjer so prodrli, so zmagali le s prav neznatno večino, katero so tvorili večinoma glasovi omahljivih avtonomistov. Kot rečeno, je ta stvar francosko javnost hudo razočarala in nekateri listi so šli tako daleč, da so začeli zmerjati avto-nomističnega poslanca Ricklina z «Boche» (francoska psovka za Nemca, ki je ob času vojne popolnoma izpodrinila navadno ime Allemand — Nemec). V obrambo avtonomistov nastopa v eni svojih zadnjih številk ženevski list «Le Journal de Ge-neve», kateri dokazuje, da je tako presojanje Alzačanov popolnoma zgrešeno. Večinoma so — piše — po srcu Francozi in se smatrajo celo za dobre Francoze... Ako je dr. Ricklin «Bo-che», je moral to še le postati. Kajti spominjamo se, da je bil tudi pred vojno izvoljen v Alt-kirchu in da je vzbujala tedaj njegova izvolitev v Berlinu prav tako nejevoljo kakor danes v Parizu. Toda — in tu je jedro vprašanja — Francija, ki jo ljubijo avtonomisti, ni Francija, kakršna je danes, temveč Francija, o kakršni je alzacijsko ljudstvo sanjalo skozi pol stoletja, t. j. Francija, kakor hi hoteli oni da bi bila. Mnogo Alzačanov je mislilo v 1. 1918., da bodo preobrazili Francijo. Upali so, da bo Francija priznala prednost krajevnih uprav, decentralizacije njihovih upravnih metod. To je bila njihova zmota in v tem je vir njihovega razočaranja. V nadaljevanju pravi ženevski list, da so Alzačani po u-pravnih tradicijah bolj sorodni Švicarjem. Končno izraža nado, da bo Francija našla način, da reši to vprašanje, toda — do-Btavlja — dvomljivo je, da ho mogla to doseči le s sodnimi in policijskimi metodami. S tem namiguje na veliki proces, ki se je začel v Calmar-ju takoj po volitvah proti številnim avtonomistom. Med obtoženci je tudi gori omenjeni poslanec Ricklin. Moskva Glavno mesto ZSSR se razprostira na prostoru, 244 šitirija-Skih kilometrov in je torej po svojem obsegu štirikrat večje od Berlina. Toda od tega ogromnega prostora je več nego tretjina (37S) nepozidana. Hiš Šteje Moskva okoli 48.000, a niso velike; njih povprečna višina znaša približno poldrugo nadstropje. Kakih 300 hiš je porušenih a-li pa v tako slabem stanju, da niso Dorabne za stanovanje. Za- teri so zbrani nekateri najbolj značilni govori francoskega zunanjega ministra Brianda. U-vod k tej zbirki Jo napisal nemški zunanji minister Strese-mann, ki pravi, da je v Briandu poosebljena ideja irancosko -nemškega sporazuma in da se je Briand boril zanjo, So predno je bilo javno mnenje v njegovi domovini nanjo zadostno pripravljeno. Stresemann zaključuje svoj uvod z naslednjimi besedami: «Ne vem, če parlamentarni govori, ki so objavljeni v tej zbirki, docela prikazujejo čar Bri-andove zgovornosti, toda pri čitanju priobčenih govorov dobimo vtis, da bodo ostali ti govori dokument one volje po miru, brez katere velikega vprašanja evropskega sporazuma ne bo mogoče rešiti«. sedenih stanovanj je po najnovejši statistiki 232.000. Število prebivalcev, ki v zadnjem času naglo narašča, znaša nad dva milijona. V primeri z drugimi svetovnimi velikimi mesti znaša letni porastek prebivalstva približno 2 odstotka in je torej zelo velik. V tem oziru prekašajo Moskvo samo nekatera velika mesta v Ameriki, kjer dosega letni prirastek približno 2.5 odsto. Promet je v Moskvi zelo slab; po ulicah tega največjega mesta Rusije kroži samo 120 javnih avtomobilov iii 100 velikih potniških avtomobilov. Avtomobile nadomeščajo še vedno izvoščeki, ki jih je okoli 6000, a njih število se v zadnjih letih stalno krči. Tramvajskih vozov je v Moskvi okoli 1000. Tudi glede udobnosti stanovanj zaostaja Moskva daleč za modernimi evropskimi mesti. Kakih 58 odstotkov hiš je brez vodne napeljave in 65 odst. nima odvodnih kanalov. Tudi ceste so v splošnem jako slabem stanju; le polovica je tlakovana. Moskva šteje sedaj 914 tovarniških podjetij, v katerih je zaposlenih 187.499 delavcev. Gledališč je 39 in so razmeroma dobro obiskana- Za časa sezone se razpeča povprečno okoli 3 milijone vstopnic. Šol je okoli 350, med temi 31 višjih; poseča jih okoli 200.000 učencev in dijakov. Prosvetnih krožkov in društev je v glavnem mestu ZSSR 168 in 160 knjižnic. Prebivalci Moskve imajo precej d-cev v denarju aLi blagu. Orzano- vi niso napravili ovadbe. Ker pa je za celo zadevo izvedeta policija, je ona vložila ovadbo, na podlagi katere je morala Peteani pred sodišče. Pred sodniki je blagajničarka včeraj trdila, da je nedolžna, ker je bil stari gospodar Anton Orzan pooblastil, da lahko wame denar. Orzamova sinova Viljem in Anton sta potrdila, da je blagajničarka resnično uživala popolno zaupanje njunega očeta, vendar po da oče tega, kar je storila, najbrž ni bil dovolil. Po odkritju pa je Škodo takoj povrnila. ZasMSan je bil tudi policijski komisar. Sodišče je izreklo oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. Staso sabljo so nafitl pri njem Idrijski sodnik je svoječasno ob-*rviH larnAM* Šinkovca iz Cerkno- Avto ga Je podrl Ko se je 11-letni Alcide Konig, stanujoč v ulici Risar ta št. 5, včeraj popoldne okoti 18. ure vrača! domov, je na vogalu uHc Risorta in S. Giusto po lastni neprevidno* s ti prišel na pot nekemu avtomo-« bilu. ki je vozil počasi proti mestu. Čeprav je šofer, 28-1 etni Ernes^ Mahnač, stanujoč pri Sv. Ivanu Vrdela št. 483, naglo ustavil, je avto zadel dečka In ga podrl. Pri temu je Konig zadobil številne, a ne ne« varne poškodbe po glavi, ozdravi ji ve v 8—10 dneh. Dobil je potrebno pomoč v bolnišnici, kr: . *r je bil prepeljan z istim avtomobilom. Nato je bil prepuščen domači negi. železen drobec v očesu Včeraj popoldne je prišel i^kat pomoči v mestno bolnišnico 1H-letni kovač M&rcel Visintin, stanujoč v Ronkih pri Tržiču; imel je hu-do poškodovano desno oko. —: Fant je povedal, da je poškodba zadobil pri delu v ladjedelnici v Tržiču, kjer mu je priletel v oko oster železen drobec. Siromak je bil sprejet v okulistični oddelek in bo moral zdraviti kake 3 t .Mine, pa kljub temu bo najbrž izgubit oko. Nezgod& na železniški pro»ji. Radi deževja v zadnjih d. eh r-e je včeraj predpoldne posula zemlja ob železniški progi v bližini predora pod Greto in delom3 za.sula progo tako, da je bil promet na enem tiru onemogočen. Železniška uprava je takoj odposlala na lice mesta oddelek delavcev, ki so pa približno enournem delu očistili progo. Radi nezgode sta vlaka št, 7C3 in 705 iz Postojne in vlak št. 44 iz Portogruaro imeli približno 20 minut zamude. ga na 20 dni zapora, ker so pri ne* ki preiska/vi nadii v njegovi hiši staro sabljo. Šinkovec je ni bil naznanil lokalnim oblastvom. Prizivno sodišče v Gorici pa je včeraj spremenilo razsodbo ter kaznovalo Šinkovca le na 30 lir globe. Ali z nožem ali s kamnom po glavi? Leopold Sedej je bij od sodnika obsojen na 10 dni zapora, ker jo udaril znožem po glavi Ivana La* panjo, s katerim sta se tepla. -Pritožil se je na prizivno sodišče, češ da ni udaril Lapanjo r nožem po glavi, pač pa s kamnom. Sodniki pa mu niso verjeli ter so potrt!*'■ li prvo razsodbo. Ali je miličar javni orgen ali ni? To vprašanje je nastalo včeraj na prizivnem sodišču, ko jo bit vnovič klican na zatožno klop Fr. Čuder iz Loga pri Bovcu, ki ga je bil sodnik Grabmayer v Bovc u pt etf Časom oprostil obtožbe, da se je zoperstavil nekemu mi ličarju, kf ga je ustavil po noči sretU ceMe, zahtevajoči o jaku kraljeve vojske. Proti tej razsodbi pa se je pritožil državni pravdnik v GoricK trde<č, da j' obtoženec razžalil javnega organa. Državni pravdnik Leoni je pri včerajšnji razpravi zahteval, naj sodišče spremeni razsodbo bovškega sodnika, ki ni bila pravilna ter naj obsodi obtoženca na mesrc dni zapora. OsJonil je to zahtevo na dokazovanje, da je miličar, zlasti ker spada k obmejni milici, javni organ, kadar se nahaja v službi. Zagovornik je zahteval, naj se potemtakem ali razveljavi piva razisodba, ali pa naj se oprosti < b-toženca radi pomanjkanja dokazov, ker da ni izvršil obtoženega dejanja. Sodišče je spremenilo razsodbo s tem, da je obtoženca oprostilo radi pomanjkanja dokazov, ne pa radi tega, ker bi mu miličar ne bil javni organ. V pretepa je ranil svojega soseda. Ivan Zgub n, iz Dolenj v Brdih, ki je bil svoj čas obsojen na goriškem sodišču radi razžaljenja prvega ministra na 7 mesecev za>-pora in mu je- bila potem na j odlar gi prošnje za pomilostitev kazen odpuščena, se je včeraj pritožil na prizivno sodišče proti razsodbi pc riškega sodnika, ki ga je bil oh-o-dil na 10 dni pogojnega zaporo ker je ranil nekega Jožefa Zgubi na. —. TVdi namreč, da je ravno naspix>C-do res: Jožef da je njega ranil. So* diSče pa je potrdilo prvo razsodba bukovo pri grahovem Smrtna koja V nedeljo popoldne je zadela kap tukajšnjega posestnika Štefana O bida. Bil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil star 40 let. Pogreb so je vršil v torek. Naj v miru počiva* tolmin Vlaganj« proienj za sprejemne Izpito na gimnazijo in lic ©j Ravnateljstvo tukajšnje klasične igmnatrije javlja, da morajc* oni, ki oristijo polagati sprejemni izpit za vstop v prv> razred gimna* zije, kot tudd vsi porivat isti, ki žela delati izpite v drugih razredih, vlo iitl proSnjo s potrebnimi d oku men ti najkasneje do 1. junija t. 1. Prcn n>a mora biti spisana na kol kovni polt in opremljena s sledečimi dokumenti: 1) legami ran rojstni Ust. 2) istovetna izkaznica. 3) a-ventuelno izpričevalo. 4) izkaz 0i Politične beležke Vesti z Goriškeaa IIL cepljenju koz. 6) Izkaz o vplafcitvi Izpitnih ***** (L 60), oziroma izkaz o oproSčanju taks. Takse se plačajo potom registrskega urada v [Tolminu. Taks pa so oproščeni: vojne sirote, vojni invalidi in pohabljenci, sirote in oni, ki so hiii pohabljeni radi vojn. vzrokov, otroci vojnih pohabljencev, izgubljencev IV vojni ali jetnikov v vojni, otroci onih, ki so radi vojnih vzrokov in .v vojni za dobljenih ran nezmožni za. delo ter otroci onih, ki so si v Vojni nalezfii bolezni. Poleg tega pa oni, katerih družine prebivajo v pokrajinah, ki so naznačene v kraljevem ukazu - zakonu z dne 7. jari. 1916 št. 135. V prvi razred smejo vstopiti oni, ki so v letu 1928 končali vsaj 10 leto svoje starosti. Natančnejši podatki se dobe na gimn. ravnateljstvu vsak dan od pol enajste ure do 12. AJBA Smrtna kosa 5 maja je v naši vasi umrla Marija Vidič. roj. Jerenčlč, žena g. Jožefa Vidiča, posestnika v naši vasi. Pokojnica je bila vzorna gospodinja in skrbna mati se treh ne-dorasLih otrok. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo popoldne, se Je u-deležilo veliko ljudi iz cele kanalske doline. Naj v miru počiva! IDRIJA Balnica za jetične. - Vojašnica. -Vreme - Koncerti - i. maj Z 28 aprila je pričel delovati pro-tituberkulozni' urad in sicer v rudniški hiši št. 406 (Brusovše). Občinstvo se lahko poslužuje tega urada za posvetovanja vsak dan od 9. do 11. ure Zdravniške preiskave pa se vršijo od 14. do 16. ure v dneh: za moške ob torkih; v četrtek za učence in otroke pod 6 letom in v soboto za ženske. Izvzeti so prazniki. — Zdravniške preiskave in nasveti se dajejo brezplačno. Torej tega urada se bodo lahko posluževali naši ljudje; glede je-tike — te naše krute morilke — ki nam vsako leto pobere več življenj. Kakor čutite, da niste zdravi in da ste v dvomih, obrnite se takoj v zgoraj omenjeni urad. Bolezen treba že v kali zatreti. Zatorej ne odlašajte. Delo vojašnice gori pod Kobalo-vimi planini počasi napreduje. — Napravili so že žično vzpenjačo od «Prijunte» gor. Prispelo je tudi vojaštvo od genija, ki bo tu zaposleno — Smatra se, da bo tu vojašnica stala gotovo v teku 3 let. — Naši fantje, ki jih ni malo brezpo-silnih, komaj čakajo, da pridejo do kakega zaslužka. Do sedaj so jih vzeli že okoli 50, nekateri pa bodo delali tudi na cesti Idrija—Sv. Lucija. V prvi vrsti bi bila pri teh delih gotovo najbolj zadovoljna naša brezposelna mladina. Vreme nam zadnje čase dela preglavice. Posebno za našega kmeta jo to težko. Sedaj, ko bi imel največ oela na polju, pa vsak dan dež. Tako vreme v aprilu se nam ni zde<-lo čudno, ali nastopil je maj, pa Še vedno dež. V soboto je pritisnil še mraz. Po gričih je zapadel sneg, tako na Vojske m, v Doleh-Ledinah itd. skoraj ped na visoko. Ce bo Šlo tako naprej, bomo imeli prav slabo letino. Ta dež je precej Škodoval tudi sadju. Vse je lepo, zeleno in v cvetju — ali dež pokvari oni pogled na pri-rcdo, ki je vsa drugačna ob žarkih s o ln ca. Z majem pričnejo vsako soboto koncerti na trgu. Prvi bi se imel vršiti v soboto zvečer; radi de£ja pa se je prenesel na nedeljo dopoldan, ki pa je iz istega vzroka moral zopet izostati. SPODNJA IDRIJA Smrt bogoslovca Jožkota Podobnika Pretekli teden, in sicer 3. t. m., je preminul za vedno bogostovec Jožko Podobnik. Pobrala ga je sušica. Pokojnik je študiral srednjo šoki v Škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je tudi napravil maturo. Že v srednji šoli se ga je lotila bolezen, saj je med počitnicami pred sedmo šolo prvič bruhnil kri. Pozneje je vstopil v goriško bogoslovnico, ki jo je pa moral po enem leta »pustiti radi bolezni. Napotil se Jo domov, kj«r je v domači hiši in v naravi i&kail zdravja, pri tem pa Študiral in delovad na prosvetnem polju, v kolikor mu je rahlo zdravje dopuščalo. Vnema! se je predvsem za glasbo. Toda bolezen se mu je jela vedno bolj slabšati, dokler jI ni pretekli teden podlegel in Se mlad zapustil svojo domačijo, ko se ravno oblači v pomladno obleko. Pogreba se je udeležilo Šest duhovnikov, med njima dva njegova sošolca, spremljala ga je na zadnji poti žalostna pesem, z besedo pa se je od njega poslovil g.Janko Žagar. Naj počiva v miru! Iz tržaške_pokrajine &EMPOLAJ V četrtek je preminul gostilničar Jos. Zi/darič. Nenadoma smo ga zgubili in zdi se nam. kot bi nam bil ukraden. V sredo popoldne še zdrav in korajžen, v četrtek ob 8. uri na parah. Podlegel je nagli zapi ju čnjci; ob 1. uri ga je napadla in ob 8. je preminul. Pokojni je bil miren m blaga duša, Njegove posebne in plemenite lastnosti so bile pravico- oziroma resndcoljuibje in poštenost. Hinavščino, škodoželjnost, zahrbtnost in podolžno je sovražil in takih ljudi ni mogel prenašati. Pač pa je spoštoval značajne in blage osebe in jim je rad pomagal. Slovo od pokojnika in udeležba pri pogrebu sta pokazali, kako je bil poštovan. Blagemu možu, ki nas je prehitro zapustil, blag spomin, preostalim pa naše sožalje. Reška jokrajina TRNOVO Zaključek gospodarskega tečaja Zadnjega a.prUa se je .zaključil šestmesečni gospodarski tečaj v zavodu šolskih sester. Bilo je 14 gojenk, dve sta izstopili pred zaključkom tečaja. Razstava ročnih del, peciva in konsorviiratnega sadja je pričala o pridobitvah, ki so jih gojenke odnesli iz tega tako koristnega tečaja; 12 u-čenk je s svojo pridnostjo in dovzetnostjo prostorno dvorano z različnim pe-liim praktične vrednosti od krpanja. do okusno izde«lanega prta, vse kaže, kaj in koliko pridobijo go-jenke tečaja. Pod spretnim vodstvom č. setre Dolores so mladenke uspešno napredovale tud!i v drugi snovi: v gospodinjstvu, računstvu, knjigovodstvu, vzgojeslovju itd. Tečaj pridobi na vrednosti radi praktičnih vaj v kuhanju, likanju, pranju itd. Letos so se gojenke učile tudi kmetijstva, iz katerega so jim bili dani splošni pojmi iz vseh panog. Kot jo pokazal končni uspeh, so ženske za to snov ravno tako dovzetne kakor moški: Ne le da so se otresle napačnih pojmov o tej gospodarski panogi, marveč so se zanjo tudi navdušile. Saj so same priznale, da niso vedele za lepote v kmotskam Življenju. Matere, gospodinje, taka vzgoja in tak pouk sta hčerkam najboljša dota. Nedavno sem slišal modno-vamje stare, a pametne ženice: Nevesta z mošnjico prinaša pravico. Res je. Denar je varljiva dota, če ni drugih vrlin: sposobnosti, pridnosti, varčnosti, skromnosti. Posebno današnji čas zahteva sposobnih gospodinj, ki razumejo svoj posel in znajo vsako reč koristno obrniti. Ce le morete, dajte svoje hčerke v take tečaje! Kulturni vestnik BORZNO POROČILO Trst 9. maja 1928. Amsterdam 762.50-76850, Belgija 263-207, Francija 74.55-74.85, London 92.53-92.73, New York 18.93-18.99. Španija 316.50-322.50, Švica 365-367, Atene 24.75-25.25, Berlin 451-457, Bukarešt 11.65-12.05, Praga 56.10-56.40, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 264.25-270.25, Zagreb 33.30-33.60. Uradna cena zlata g. 5.) 366.25; Liktorsko posojilo L «7.30; vojno-od-Škodninske obveznice 78.25. Poljaka Poljski dramatik Kiedrzinski je med varšavskim občinstvom zelo znan; njegove drame in komedije se odlikujejo po dnevnih trenutno važnih snoveh, njegove igre preveva humor in precejšnja količina satire. Dasi so bila varšavska gledališča o pustnem času precej prazna, vendar je občinstvo drlo dan za dnem k njegovi komediji «Povra-tek k grehu«. Pisatelj je jemal po navadi snovi iz velikomestnega življenja, za to komedijo pa je Sel po motiv na deželo in je izborno narisal kos življenja v malem poljskem mestu. Junak komedije je Severin Boradzki, podeželski don Juan, in An jela, žena podeželskega zdravnika. Anjela je doma iz Varšave in se je poročila z že postar-nim zdravnikom, ker se ni mogla poročiti z idealom svojega srca. Ko je prišla mlada gospa v malo mesto, je kaj kmalu spoznala, da svojega Romana še ni pozabila. Zahajala pa je pogosto k mlademu fotografu, ker je videla v njem vdanega zaupnika svojega nepozabnega Romana, fotograf pa je mislil-, da je gospa zaljubljena vanj. Zadeva se je razjasnila tedaj, ko je gospa prosila, naj pošlje pismo s svojim podpisom na Romana. Mož je med tem izvedel o pogostih obiskih pri fotografu in je pričel ženo sumiti. Med tem pride v malo mestece Roman, a ne iz namena, da bi videl Anjelo. Ona pa se Še bolj zaljubi vanse je izgubilo na cesti iz Št. Petra na Krasu v Trst. Pošteni najditelj naj obvesti Malzingerja (Mankoč), Sv. Peter, za kar dobi lepo nagrado. 517 ZLATARNA Albert Pcvh Trst, Vin Maultu 48 kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja ziatenino. Za domače čiščenje priporočamo SIDOL najboljše čistilo za kovine. SIRAX neprekosljiv čistilni prašek za aluminij, baker in emajl CEREOL vosek za pode, linoleum, pohiStvo. LODIS naša izborna krema za čevlje, (v lončkih i avtomatilnlm zapiralom.) izdMEij: SIDOL-C0I1PAN9 TRST (370) FRATELL8 ZAMPOU9 I TRST, tftale XX Settembre št. 25 | SLADOLEDNIH Najboljši sladoled lastnega izdelka g | FERRO CHINA P1GATF1 Okrepč*vaJno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in ----------- OKREVANJE LEKARNA ZANETTi - TRST - Via Mazzinl Pristni sirup PAGLIANO iznajditelja prof. Girolamo Pagliano sestavljen izključno iz rastlinskih snovi, očisti organizem vseh strupenih sestavin, ki okužujejo in onesnažajo kri. SaJstareJSe, nikdar prenošeno ne poenotena naravno zdravljenje. F1RENZE - Via Pandolfini No. 18 343 Časa del prof. Girolamo Pagliano vi izbruhi proti Berenklavu dovesti do preloma z nečakom. — Nehaj vpiti in bodi pameten, Ludolf, — je strogo pripomnila. — Mi nimamo pravtee vmešavati ae v to zadevo in Egon bitega ne trpel; on j-e trmast in nagel, in če ae nečeš spreti z Be-renklavom, tedaj zadržuj žaljivke. — Pljuvam na to, kaj ai bo mislil ali napravil, to ko ga zagledam, mu povem svoje mnenje, — Je odgovoril razsrjeni Ludolf. Nato je zagrabil svoj časopis, zvezek in svinčnik ter naglo odšel v hišo in glasno zaloputnil vrata za seboj. Baroneaa ga je spremljala z nemirnim pogledom. — Moj Bog, kako je nervozen in razburjen, ubogi Ludolf! Samo da ne zboli, — je ialostno zacepetala, globoko vzdibnila in se napotila v hčerino sobo. Mislila je, da bo našla Vilmo v solcah, toda ta je mirno rila po predalu sobne omare; njene oči so bile zares rdeče, toda gledala je mirno, le izraz na ustnih, ji je bil nadut ln zaničljiv. — Kakšen krut udarec zate, ubogo moje dete, — je rekla baronesa, povlekla hčerko k sebi in jo poljubila na čelo. — Egonove besede, ki nam jih je tedaj Zigfrid povedal, so ti dajale upanje... Vilma se je oprostila ia objema In sačela je odpirati omot in jemati iz nJega podfcrađnike ln rokavoe. — Razrušena je samo prevara, draga mama. Egon — ponosni, pošteni Egon, nesebični rodo- ljub, z dušo in telesom udan domovini in veri, kakor smo si ga predstavljali, je bi! v mojih očeh vzor moža; zdaj pa, ko si je izbral inozem-ko za ženo, zakleto sovražnico vsega, kar je nemškega, ki je vrhu vsega še pravoslavna, dokazuje, da ga je pohlep premotil, ker govori se, da je tista gospodična silno bogata. Od tega trenutka mi je jasno, da če se ni do sedaj še oženil, je bilo krivo zgolj to, ker je iskaJ prilike, da bi ae čim draže prodal, jaz pa sem preuboga. da bi-ga mogla kupiti. Torej nisem nifc izgubila, ker ga več ne čislam. — Draga hčerka, ogorčena sem s teboj. Gotovo pride čas, ko se bo Egon bridko pokesal, da ni znal ceniti takega zaklada, kakor si ti Naslednjega dne, po kosilu, sta baronesa in hčerka zopet sedeli na terasi pri delu, ko je prišel Berenklau. Teta ga je sprejela e dobrohotnostjo, iz katerega pa je bila čutiti lahka nevolja; a Vilma, ki je pri Šivalnem stroju obrobljala brisače, se ni niti trudila oaJcriti hladnega prezira. «Nekaj sta zavohali. Tem bolje,» — je pomislil grof in odločil, da takoj preide k stvari. _Draga teta in. ljuba Vilma, prišel sem vton sporočat veselo vest: zaročil sem se in Črez nek^j tednov privedeni svojo mlado ženo v Krenioo, ki J© osirotela po smrti moje matere. — A, a! Spmejmi moje častitke. _Tudi moje, — je ravnodušno odgovorila Vilma, zlagaje blago. IV. •EDINOST* V Trstu, dne 10. maja 1920. Razne zanimivosti Največji spomenik na svetu V Ameriki se je pravkar posvetil največji spomenik, na svetu, ki pa še ni popolnoma dovršen. Spomenik prekaša glede velikosti in izmere vse, karkoli so doslej ustvarile umet. roke. Kadi svoje ogromnosti se prav izvrstno priLega v okvir one dežele, ki ima najvišje nebotičnike, največje vojne ladje, največje mostove in najbogatejše ljudi na svetu, in izpopolnjuje harmonično skoraj nepregledno zbirko ameriških superlativov. Kip svobode v newyorški lu-ki se je smatral doslej za enega med največjimi spomeniki, čeprav ga je prekašal marsikak velikan. Tako pred vsem egiptovske piramide in posebno še piramida Faraona Keopsa iz Četrte dinastije, ki zavzema častno mesto ne samo kot najstarejši, marveč tudi kot naj-ogromnejši spomenik. Toda najmlajši ameriški spomenik je precej prekosil to gigantsko grobnico faraona. Na stotine delavcev dolbe v državi Georgia tam, kjer se vz-diguje nad ravnino nad tri sto metrov visok hrib. S tem je posekan celo Eiffelov stolp v Parizu za nekaj metrov, čeprav je veljalo to znamenje Pariza za najvišjo zgradbo na svetu. Spomenik v Ameriki je posvečen spominu generala Roberta Lee-ja, ki se je odlikoval v a-meriški zgodovini in posebno v osvobodilnih vojnah. Lee je glavna oseba cele skupine, ki bo štela nič manj ko tisoč in dvesto stranskih figur, nadalje simbole vseh ameriških držav, vse zaslužne vojne tovariše generala Lee-ja in končno Čete generala v tedanji vojaški noši. Spomenik se izdolbe, kakor tudi ni drugače mogoče, iz o-menjenega hriba. Ta hrib ima namreč skoraj geometrično ravno pobočje, na katerem prav nič ne raste. Tudi skalovje je uripravno v ta namen, da se iz njega izdolbe ta ogromni spomenik. Glavna figura tega spomenika je že dovršena in je bila tudi, kakor uvodoma omenjeno, te dneve posvečena. Ona nam prav lepo ponazoruje fantastične dimenzije spomenika. Tako je glava generala Lee-ja velika dovolj, da bi skrila v sebi dvonadstropno hišo. Če bi se potrudili, bi lahko spravili vanjo tudi egiptovsko sfingo. Premer očesne votline doseže približno sedemdeset centimetrov. Na generalovi dlani bi se dala postaviti srednje velika vila. Velikanski general drži v desni roki sabljo, ki tehta točno petdeset ton. Če bi sablja padla junaškemu generalu iz rok, bi bilo treba pet železniških vagonov, da bi jo odpeljali. General sedi na konju, proti kateremu bi bil trojanski konj z vsemi svojimi Grki v trebušni votlini prava o-troška igrača. Kakor so mere spomenika, tako so tudi stroški za to zgradbo, prav ameriški. Predvidevali so se stroški v znesku 270.000 dolarjev. Večina te vsote se je nabrala po prostovoljnih prispevkih. Toda po izkustvih, ki so si jih nabrali pri glavni figuri tega spomenika, se zdi, da bo končna dograditev spomenika požrla še najmanj enako vsoto. Načrte za glavno figuro in nešteto stranskih figur je napravilo preko osemdeset umetnikov. Vodja umetniškega in tehničnega dela pri izdobljanju figur iz skalnatih sten je new-yorški kipar A. Lukeman, ki mu seveda pomaga cel roj asistentov. Sedaj je zaposlenih dve sto štirideset kiparjev pri tem spomeniku. Figure v sirovi obliki se napravljajo s pomočjo električnih svedrov in1 le malo se dela pri tem z roko. Umetniška vrednost spomenika, čigar širina bo dosegla približno pet kilometrov, se bo pa težko ujemala z ogromnimi merami spomenika. Računa se, da bo treba še dveletnega dela, da bo ta ogromni spomenik popolnoma dovršen. Horjioost čebel v Številkah Marljivost čebel je prišla Že v pregovor, toda kako pridna je Čebela, to je ugotovilo komaj najnovejše raziskovanje, ki se je s temi zanimivimi žuželkami posebno vneto bavilo. V delavnici za čebelarstvo ameriškega poljedelskega ministrstva je profesor Leroy Miller preiskoval z zelo bstroumnimi metodami, koliko dela zamorejo izvršiti če- bele. To ni bila nikakor lahka naloga, kajti Število prebivalcev v posameznih panjih je zelo veliko in potreba je bila posebne oznambe posamezne delavke kakor tudi vratic, ki so električno kontrolirala, da se je vrnila vsaka Čebela domov. Miller je prišel do ugotovitve, ki jo objavlja v Public Ledger-ju, da mora delati več ko tisoč čebel vse #voje življenje, da napravijo en funt medu. Ako bi morala napraviti ena sama čebela tako količino medu, bi morala napraviti pri tem pot, ki bi bila dolga nič manj kakor ravnik naše zemlje. Zgradba povprečnega Četverokota v sa-tovju je zahtevala toliko sil, kolikor bi jih zadostovalo po človeških pojmih za panamski prekop ali za gradnjo železnice po vsej Severni Ameriki. Od 2,436.666 čebel, ki so bile zapustile panj, se jih ni vrnilo 3,16 odstotkov. To so žrtve, ki jih zahtevajo ptiči, hipne nevihte itd. V teku svojega življenja napravi čebela povprečno 31,65 poletov in njena delavnost kot nabirateljica nektarja traja povprečno tri tedne. Uspeh dela posamezne čebele ni pri vsej marljivosti posebno velik, toda tudi v tem se kaže, koliko se zamore napraviti v složnem sodelovanju velikega števila delavcev. V vsem svojem življenju nabere čebela samo 800 miligTa-mov nektarja, treba je torej 567 čebel, ki v složnem delu naberejo en funt nektarja. Nektar pa ni še med, marveč ostane komaj polovica nektarske količine kot med. Zato pa zahteva en funt medu dela več ko tisoč čebel. Rod ufiosesa slotka Ubogi in zasmehovani osliček je dejanski prav žlahtnega rodu. Če jo osel postal zares osel, je krivda ljudi, ki so ga tako zelo ponižali. Divja osel, praded domačega sivca, je temu slednjemu v vsakem oziru prav nasproten. Je krasen, ognjevit, neukrotljiv in dirja z brzino vetrov; domači osel je pa krotka živalica, ne ravno zoprna, vendar se ne more bahati s kako posebno lopo to. Po azijskih puščavah najdemo še vedno črede divjih oslov, svobodnih in nezasužnjenih, kakor so bili člani tega rodu Že pred davnimi dobami. Namesto, da bi bili mršavih teles in razkudtrane dlake, kot so njihovi domači in zlorabljeni sorodniki, so ti krasno oblikovanih teles in kratka, bleščeče se dlake. Glava divjega osla ima lepo obliko, oči so iskrave, noge so dolge in vitke kakor jelenove. Barve je svetlo-r jave, ki je od hrbta navzdol vedno svetlejša, dokler ne postane na trebuhu popolnoma bela. Ko ga gledamo na svetlem pesku puščave, občutimo lepoto, ki je ne pozabimo več. Divji osel je tako bnzih nog, da tekmuje z gazelo. Radi tega ga je skoro nemogoče ujeti. Njegov vid je izredno oster in ker je divji osel zelo plaha žival, izgine izpred človeka, konja ali psa kakor bi trenil. Člani Roy Chapman Andrewsove ekspedicije so preganjali divjega osla preko puščave Gobi v avtomobilih in so bili v stanu radi tega o-pazovati to iskro žival od blizu. Samica z mladičem se včasih odbije od ostale črede in si gre iskat paše na svojo pest. Paša obstoja v redkih bilkah grenke puščavne trave ali v bodečih šopih puščavne-ga osa/ta. Lovci, ki poznajo to -lika, tržna in sodnijska dvorana, kakršne nahajamo v vseh večjih rimskih mestih. Napis na tej baziliki nam pove, da jo je sezidal Leptimius Leverus. Nedaleč od foruma se nahaja drugo javno poslopje: terme (kopalnice). Veličastna in umetniška je ta arhitektonska zgradba. V ospredju veliko odprto kopališče za plavanje; bolj v ozadju za hodnikom kopalnica z gorko vodo. Ob desni in ob levi vsake teh kopalnic so se pa vrstili stranski prostori, kabine, kjer so se osebe slačile in oblačile, segrevalnice itd. Skoraj misliti si pa ne moremo, kako številni so bili mramornati kipi, postavljeni v teh termah. Mnoge teh kipov je dal postaviti kakor nam razlaga neki napis, Rusonianus. Terme so bile zgrajene za časa cesarja Hadrijana v letu 127. po Kr. r. Pred Fermami je bila palestra, prav tako od stebrov obdano športno in telovadno igrišče, kajti telovadba in kopel sta spadali v starem veku skupaj. Vsa ta doslej imenovana poslopja niso bila edina v Leptis Magni. Ugotovilo se je gledališče. Razvaline mestnega obzidja so se ohranile, zunaj mesta veliko Število vodnjakov in vodna naprava, ki je dobivala po podzemeljskih ceveh vodo naravnost iz puščavnih rek in jo oddajala mestu t. j. posameznim hišam m javnim vrelcem. Izkopavanja se nadaljujejo. Mnogo dragocenih starin bodo pridne roke izkopale in odkrile lep kos stare zgodovine bogatega ki cvetočega mesta. Treba bo se mnogo truda in večletnega dela, da se fcatr-žejo požrešni puščavi tajnosti s ta-cega mesta, ki ga je bila polrla. 2e dosedanji uspehi so prekosili vsa pričakovanja. Prednosti medu kot Te prednosti za zdrave in bolne osebe so na splošno Se znane. Na tem mestu omenjamo, da je radi svojih znanstvenih raziskovanj znani ameriški bakterijolog dr. Saklet dokazal, da škodljivi mikrobi, ki povzročajo črevesna obolenja, ne morejo uspevati v čistem in naravnom čebel nem medu; ne samo da so ovirani v svojem razvoju, marveč poginejo v kratkem času v medu. Pri zauživanju naravnega medu smo torej gotovi, da uživamo hranilo, ki ne vsebuje nobenih bakterij, česar ne moremo vedno trditi pri mesu, zelenjavi, vodi, mleku i. t. d. Poleg vsega ima med precejšnjo hranilno vrednost, ki pospešuje črevesno delovanje in ki se po svoji okusnosti, dobroti in pre-bavnosti odlikuje. Zato se vsem priporoča zauživanje medu. Velikodušen predsednik. Dr. Hipolito Irigoyen, ki je kot kandidat za predsedTiiško mesto argentinske republike združil na svojo osebo največ plesov, je doposlal predsednici argentinske družbe za nacijonalno dobrodelnost, gospe Mariji Unrue de Alvear pismo, v katerem naznanja, da odstopa svojo plačo, če bi pri končni volifrvi na predsedniško mesto zmagal, v korist ponesrečencem, pohabljencem in revežem. Rekord v počasnem poročanja Visoko gori v Behrinški ožini, med Sibirijo in ALasko, leži mali, popolnoma samoten otok, ki spada politično k Rusiji, na čigar obalah se pa le redkokdaj izgubi kaka ladja. Pred nekaj dnevi je pristal po petnajstih letih zopet enkrat parni k in na ta mačin so zvedeli prebivalci tega otoka, da je divjala štiri leta svetovna vojna, da je bil car vržen s prestola in da je Rusija postala sovjetska republika. O vsem tem niso imeli najmanjšega, pojma. To se nam tem bolj čudno zdi, ko pač živimo v dobi brezžičnosti. Zlat zaklad Ko so pokopavali bivšega avstrijskega državnega poslanca Belo Kubika v nekem mestecu na Slovaškem, v Zoldhalompus-sti, so prišli do nenavadne najdbe. V grobu so dobili zlato verigo dolgo en meter. Okrašena je bila z levjo podobo in jelenovo glavo, vse iz Čistega zlata. Veriga je tehtala več kilogramov. Sodi se, da izvira ta veriga iz dobe pred preseljevanjem narodov in je bila okoli 1600 let v zemlji. Raketno vozilo Ni dolgo od tega, ko smo poročali o posrečenem poskusu z novim vozilom, ki ga je gnala sila vžganih raket. Na podlagi teh uspelih poskusov se je zgradil nov voz v Opelskih tcvar-nah, ki poleti prvič dne IS- t. m. na avuškem dirkališču v Riis-selheimu. Na tem dirkališču ne bo smelo novo vozilo razviti vse svoje hitrosti, s katero so namerava izkazati šele pri avtomobilski tekmi, ko poj de za svetovni rekord v hitrosti. Vozilo bo vodil Fritz pl. Opel. — Prav tako napreduje gradnja prve zračne rakete. Že nekaj tednov sem prihaja na ravnateljstvo Opelskih tovaren na stotine prošenj, ki se v njih ponujajo kot potniki za to letalo po vsemii ju: inženirji, letalci, bivši častniki, celo ženske izjavljajo, da so pripravljene žrtvovati svoje življenje za to novo idejo. Med vsemi temi prošnjami se je upoštevala edino ona znanega letalca Raaba, s katerim se je že sklenila pogodba. Raab bo torej prvi človek, ki bo z raketno silo izstreljen v zrak in poleti... kam, o tem bomo pozneje poročali. Dvomljiva usluga Star španski pregovor pravi: «Bog da onemu mandeljne, ki jih ne more gristi«. Kaj koristi človeku dolgo življenje, če pa mora preživeti svoja leta v ječi. V Novi Zelandiji jugovzhodno od Avstralije se bavi j o trenutno z vprašanjem, ali bi smelo biti dovoljeno, pomladiti hude zločince šiloma. Pred nekaj meseci je bil zloglasen razbojnik obsojen na sedem in trideset let ječe. Ker je pa razbojnik že v letih in je že prekoračil pet in petdeseto leto, se boje, da ne bo mogel kaznjenec odsedeti vse svoje kazni, ker je verjetnost, da bo dosegel dva in devetdeseto leto, vendar majhna. Zato mu hočejo omogočiti kazen na ta način, da ga pomlade na vo-ronovski način in ga tako usposobijo, da bo lahko preživel vsoh sedem in trideset let, na katere je bil sedaj obsojen. Razbojnik bo torej na državne stroške pomlajen. Ente čeških kraljev Kakor smo poročali, je posebna komisija preiskala te dni grobnico kraljev v praški stolnici sv. Vida. Med drugim je ugotovila, da so lobanje Karla IV., Jurija Podje-bradskega in kralja Ladislava zelo dobro ohranjene. V krsti Rudolfa IV. se >e našla pozlačena Škatlica z njegovim srcem in posrebrnjena škatlica z njegovimi možgani. Trupla bodo položena v cinaste krste, kojih prednja stran bo steklena, jda bodo imeli vanjo vpogled obiskovalci kraljeve grobnice. Dobičkonosni udarci Neki indijski knez se je spri z angleškim zastopnikom, nekakim konzulom, dal ga zapreti in odšteti mu celih pet in dvajset udarcev s palico po njegovih kolkih. Ko je zvedela angleška vlada za te prisrčne odnošaje med knezom in svojim zastopnikom, je prisilila z oboroženo silo kneza, da izpusti zaprtega konzula, ki ga je moral prositi odpuščanja in mu moral plačati za pet in dvajset udarcev en milijon sto petdeset tisoč lir odškodnine. Vsak udarec je stal kneza 45.000 lir. Tatvine avtomobilov Tatvine avtomobilov se v A-meriki z vsakim dnem bolj množe. Samo New Yorku jc bilo ukradenih v minolem letu nad 10.000 avtomobilov. Množenje te kraje je prisilila newyorško policijo, da je uredila za to svoj posebni oddelek. Te dneve je izdala v 750 strani broječi ilustrirani knjigi poročilo o svojem tozadevnem delovanju. V tej knjigi so tudi fotografije najbolj znanih tatov avtomobilov in njihovih pomagačev. Gospodarstvo Češki sladkor in Anglija Angleška vlada je pred kratkim ugodila zahtevam sladkornih čistilnic ter znižala uvozno carino na sirovi sladkor. Ta ukrep je naperjen v prvi vrsti proti Cehoslovaški, kjer zna izzvati propadanje slad-Korne industrije. Čehoslovaška razpolaga z velikimi množinami sladkorja, katerega ne more porabiti doma. Spričo tega je navezana na izvoz in to predvsem v Anglijo. Celokupni angleški uvoz je dosegel leta 1926. sedem milijonov metrskih stotov. Udeležba Cehoslovaške je znašala 3.16 milijonov, Nemčije 304.000 in Poljske komaj 117.000 q. Prekomorske države in Nizozemska so izvozile v i-menovanem letu na Angleško 2,4 milijona q čiščenega sladkorja. Nizozemski izvoz izhaja po večini iz tranzitnega sirovega sladkorja, katerega čistijo nizozemsko sladkorne čistilnice, čehoslovaški je pa pridelan iz domače sladkorne pese in ravnotako čiščen v domaČih čistilnicah. Ta primer jasno kaže, da o-viranje uvoza čehoslovaškega sladkorja v Anglijo ne zadene samo čistilnic, marveč tudi tvornice in slednjič sladkorno peso goječega poljedelca. Gospodarski pomen Cehoslovaške sladkorne industrije je najbolj razviden iz trgovinske bilance. Dasi1-ravno je bila letina 1927, izvanredno slaba, je bil pri celokupni izvozni vrednosti 20 milijard zastopan sladkor z 1% miljardo čeških kron. Izvoz sladkorja stoji sicer na četrtem mestu, pripada mu pa dejanski prvo, kajti celotni produkcijski proces od sirovino do končnega izdelka se vrši na domaČih tleh. Po prevratu je ostal največji del bivše avstroogrske sladkorne industrije v mejah čehoslovaške republike, in medtem ko je Avstro-ogrska v zadnjih letih proizvajala 17 milijonov in porabila 7 milijonov, porabi Čehoslovaška pri 13-milijonski produkciji komaj 4 milijone q. Ona mora tedaj izvažati 10% svojega pridelka in je na ta način največji evropski izvoznik. Nemčija je sicer največji producent sladkorja, katerega pa porabi doma. Belgija izvaža 25%, Nizozemska z izjemo tranzitnega sirovega sladkorja 15% domače proizvodnje. Cehoslovaiški sladkor je po vojni pričel polagoma izgubljati odje-malne trge. Skoro v vseh evropskih državah se je začela ustvarjati domača sladkorna industrija. Bolgarska, ki je še leta 1925. uvozila 85 tisoč q čehoslovaškega sladkorja, je lani razpolagala že s prebitkom in hoče naslednjega leta omejiti gojenje sladkorne pese. Jugoslavija ne prihaja v normalnih letih več v poštev. Avstrija, ki je pridelala tik po prevratu 150.000 q sladkorja, je produkcijo stalno stopnjevala in dosegla v zadnjem letu že nad milijon q. Ona misli na povečanje gojenja pese in namerava v ta namen zgraditi poleg že obstoječih šestih tvornic v teku leta še eno. V naslednjih letih bo tudi ta najbližji trg izgubljen. Istotako streme po osamosvojitvi tudi države kakor Turčija, ki poseduje eno tvornico v Traciji in drugo v Mali Aziji. Namerava jih graditi v bližini Ango-gore. Po vseh nesrečah, ki so zadele čehoslovaško sladkorno industrijo, je ostal zanjo merodajen edinole angleški trg. Anglija je po vojni ustvarila svojo lastno sladkorno industrijo. Z znano angleško žilavostjo jo je v naslednjih letih izpopolnjevala, Čeprav je bi k) vzdrževanje zvezano z ogromnimi žrtvami. Sladkorna industrija je delovala po večini neugodno. Njena ohranitev pri življenju je hila mogoča samo z velikimi državnimi podporami Pri tem je treba poudariti, da se nahaja 70% angleške sladkorne industrije v I-nozeinskih, p o največ nizozemskih rokah. Angleško tvornico so prejela v letu 1924-25 — 465.000, v letu 1925-26 en milijon in v letu 1926-26 celo tri milijone funtov sterlingoV državno podpore. V zadnjem letu je prišio na 1 metrski stot sirovega sladkorja XV*. funta ste