Poštnina plačana v gotovini.
Telefon št. 1.19.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Upra/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavatva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega, značaja, stane beseda l-— Din. V oglasnem delu stane pe itna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust..
St. 122.
V Ljubljani, sreda 30. junija 1926.
Leto L
Po ljubljanskih dogodkih.
Na Vidovdan popoldne je prišlo v Ljubljani do krvavih (spopadov medi Orjuno in policijo. Bilo je več težko in lahiko ranjenih na obeh straneh, neko žeino je pa to koncentrično streljanje isredi mesta tako razburilo, da je izdihnila, na posledicah krčnega napada. Ne moremo preko vidovdanskih dogodkov, da ne hi povedali odkrito svoje mnenje. Se holj kot samo streljanje med orjunaši in stražniki, nas je razburilo dejistvo, da je oblast dovolila koncentracijo do zob oboroženih orj,umskih čet v Trbovljah in v Ljubljani, medtem, ko je ista oblast nekaj dhi prej neusmiljeno prepovedala nedolžno slavje jeseniških sodrugov, ki so hoteli v nedeljo razviti 'društveni prapor podružnice izobraževalnega društva »Svoboda« na Jesenicah. Na to jeseniško slavje bi bili prišli naši organizirani delavci, ki ne posečajo svojih prireditev z revolverji, iz bojnimi čeladami na glavi in z revolverji v žepu. To je maša .slavna oblast prav dofbro vedela, in se zato ,na nevarnost koncentriranja oboroženih čet niti ni sklicevala. Našla jo drugi, modrejlši povod. Rekla je, da je na onem praporu slika Karla Markisa, »Karl Marksi je pa znan
politik « Evo, © to piramidalno
uradno jugoslovansko modrostjo je slavna oblast opravičila jeseniško prepoved. Istočasno je pa dovolila, da bo oborožene čete orjumašev zberejo v Trbovljah, pripeljejo .v Ljubljano, demonstrirajo, itldl
Omenili snio najprej to, ker je tudi pri nas navada, da se iz slavnega našega parlamenta pa doli do zadnje velikožupamiske, policijske in sodimijske isobe sveto zatrjuje, daje »Pravica za vse enaka«... O pravičnosti za vse vam utegne — o bog! — modrovati celo ljubljansko »Jutro«, ne da bi popokale triglavske gore in se Ljubljana še bolj pogreznila! Medtem ko ni delavcem dovoljeno razviti svojega društvenega prapora, jo drugim dovoljeno pretvoriti ljubljanske ulice v strelske jarke.
Kako je to mogoeel Ce more »Jutro«, ki je veren glasnik znanega pravnega čuta in tenkovestne objektivnosti povprečne slovenske demokracije in še bolj povprečnih .slovenskih isrezkih in drugih vel-giož, napisati z najspodobnejšo jugoslovansko trebuharsko okretnostjo, da je neodpustljivo in nepojmljivo, da udriha naša policija s pendreki po orjunaših, kakor je navada, da se udriha po komunistih in po drugih takih Ibuntovniških elementih — potem pač že vemo, pri čem'pravzaprav smo. Če bi bili vidovdanski istreli padli iz vrst demonstrirajočih delavcev, ibi » Jutro« in ž njim vred vso ostalo slovensko meščansko časopisje brez razlike pisalo pač drugačne ditiramlbe. iTako se je pa, vsaj po »Jntrovih« informacijah sodeč, vršilo vse precej v redu in normalno. Saj ni bilo isploh nič hudega. Padlo je sicer do sedlemdestet strelov,'če bi' bila policija povedala, p0 katerih ulicah »»povorka ne sme«, pa bi šie teh malenkostnih 70 strelov in tega tueata težje in lažje ranjenih ne bilo ...
»Jutrovi« okretnosti sie sploh bolj in bolj čudimo. Kb je zadnjič Orjuna pustila na terenu nekaj svo-j.ih ljudi, ki so šli v sigurno smrt za svojo stvar, je »Jutro« te orj.u-naee nesramno ■zatajilo, sedaj 'ko 'kažejo domače in ... 'beograjske razmere drugače, se pa hoče menda
rehabilitirati, in ker se mora ozirati tudi na razmere in osebe v veli-kožupamski palači, kjer se pravzaprav o vsem odloča in bi se moralo za vse odgovarjati, si pač pomaga is tem, da meče vso krivdo na policijo, bi is e je pač morala ravnati po ukazih iz Belgrada in iz velikožu-paniske palače. Težko je »Jutru« v •slovenskem carstvu. Ni lahko »braniti i Orjuno i javni red i... Blei-weksovo cesto, obenem pa vendar pokazati na krivca. Še nekoliko, in »Jutro« bo napisalo, da je pravzaprav policijska (direkcija ukazala stražnikom, naj .se med seboj po-.strele in da orjunašev v pondeljek sipi0I1 ni bilo v Ljubljani.
Do takih absurdnosti mora 'sicer neizogibno priti povsod! tam, kjer skribi poleg uradnih zaščitnikov reda, še druga organizacija za mir in red in za državotvornost. Od same prevelike vneme za red in državotvornost, mora nastati največji nered in najuspešnejše javno rušenje državne oblasti.
Orjiuna je demonstrirala v Ljubljani potem, ko je v Trbovljah odkrila ploščo orjunašem padlim v Trbovljah. Delavcem padlim ob priliki istih dogodkov v Trbovljah in v Ljubljani, ni delavstvo še odkrilo svoje plošče, ker ve pač predobro, da bi oblast delavcem te svečanosti ne dovolila. Prej bi spoznali upravičenost tega odkritja borbeni orjunaši, ki so tudi sami pustili na terenu nekaj svojih članov, kakor pa naše oblasti.
Orjunaši so menda hoteli mimo italijanskega konsniata, da demonstrirajo proti mettunskim konvencijam. Orjunaši se menda dosti ne zanimajo za statistiko. Ce ibi si malo ogledali podatke o jugoslovanskem uvozu v Italijo in italijanskem v Jugoslavijo, pa bi vidteli, da je Italija naš naj večji odjemalec im pošiljatelj in bi nato kaj kmalu 1 spoznali pravičnost inarktso-ve doktrine o gospodarskem determinizmu, ki vodi vso dejanje in nehanje posameznikov in držav. .Spoznali ibi tedaj, da je tudi mednarodna politika groba a zdrava, dosledna in v življenju utemeljena realnost in ne golo navdušenje in trenutno čuvstvo. Gospodarski odnosa j,i so vstvarili med obema državama ogromne, kapitalistične in finančno vozi in potrebe. Ti gospodarsko kapitalistični interesi in druge kontingentne še širše mednarodne kombinacije, ki imajo svoj izvor v sami Zvezi narodov in v splošnem sedanjem mednarodnem položaju velevajo i Belgradu i Rimu, da uredita vsaj za silo svoje medsebojne odnašajo. In po sredi so tudi dinastični momenti. In nacionalistični mladina protestira proti vsemu temu in se ne zaveda, da vrši s tem protinaoijonalno in — seveda — protidržavno delo! Ce bi nacijomaliisti«na mladina vse to preudarila, bi spoznala, da gospod Ninčič ni tako slab patrijot in čuvar državnih interesov, kakor ga sedaj opisujejo in psujejo.
In spoznala bi nadalje, da je narodna in mednarodna politika taka in taka, ker slone vse kapitalistične države — tudi naša! — na. temelju sile in da kjer vlada sila ne more vladati razum in pravičnost. Ne v socijalhem in ne v nacijonalnem smislu. Ne pri nas in ne drugod. Pomoč je le v politiki miru in sb-eijaliizma. Toda te pesmi nacijona-listi ne marajo in ne razumejo. Zato ni čudno, da ne morejo zapo-pasti tega paradoksa: da kot državotvorni rušijo državotvornost!
ženevska konferenca dela.
Propadanje evropskega gospodarstva. — Amerika in Azija.
pitala. — V borbenih razrednih organizacijah je
— Ofenziva ka-
rešitev.
Osmi konferenci mednarodnega urada dela je bilo predloženo zelo obširno in važno poročilo o dosedanjem delu urada. O tem poročilu je konferenca razpravljala teden dni. Pregled gospodarske situacije v posameznih državah izkazuje, da je gospodarski napredek zlasti velik v Severni Ameriki in da so tega napredka deležni tudi delavci, katerih plače presegajo večkratno plače evropskih delavcev. Naglo se dviga kapitalistično gospodarstvo tudi v ostalih kontinentih: V Aziji, kjer se zlasti Japonska in Indija naglo razvijata, ter v Avstraliji in v Južni Afriki. Evropsko gospodarstvo, ki je nekoč prevladovalo na vsem svetu, zaostaja sedaj finančno in tehnično.
Gospodarstvo v omenjenih kontinentih se dviga, evropsko pa naglo propada, vsled česar imaimp na naši celini že več let ogromno brezposelnost, Delavska brezposelnost je zlasti velika v državah s stabilizirano valuto, kakor n. pr. v Angliji, Nemčiji, Rusiji in na BaLkanu. V državah, v katerih se več ali manj intenzivno dela, kakor n. pr. v Franciji, Belgiji in Italiji, pa pada stalno vrednost denarja, vsled česar je tudi gospodarstvo v teh državah v trajni krizi.
Kar se tiče delavstva je položaj naslednji: Ameriško delavstvo se drži strogo profesijonalizma in njegovo sindikalno gibanje teži za tern, da izkoristi tudi zase ogromno tehnično premoč ameriške elektrificirane industrije nad staro, na pari in premogu zasnovano evropsko industrijo. Industrijski razvoj na daljnem iztoku dviga ogromne mase delavstva, ki begajo semintja med verskim in nadijo-'nalnim ter razrednim gibanjem. Na Japonskem se delavsko razredno gibanje že bolj izrazito formira in prehaja tudi že na politično polje, zahtevajoč splošno in enako volilno pravico. Na Kitajskem in v Indiji se razredna borba vsled delavskega sodelovanja v velikih javnih pokretih proti tujemu kapitalu, čeprav so ti pokreti šo v zvezi z domačim nacijonalizmom, vendar že pojavlja na politični pozornih. V Evropi se gospodarski razpad zrcali tudi v duhovnem razpadu delavskega razreda. Ta kriza tlači naj-, hujše industrijsko najbolj razvito evropsko državo, Anglijo, katere delavski pokret je ostal dolgo le sindikalno korporativistično, in zato ne ume sedaj najti politični izhod iz te krize, vsled česar pada iz skrajne praktičnosti v najbolj revolucijonarne čine, kakor je to slučaj generalna stavka — brez političnega značaja!
To splošno stanje se zrcali tudi v odnošajih delavstva in celih kontinentov do mednarodnega urada dela. V mednarodnem uradu dela me sodelujejo n. pr. ne delavci, ne kapitalisti Sever-
Ženeva, 28. junija.
ne Amerike. Za delavce Japonske, Kitajske in Indije, ki delajo v neverjetno težkih razmerah, ker vlada tam skoro še popolna sužnost in morajo tlačaniti kapitalu noč in dan in sicer moški, ženske in deca za slabo riževo hrano — za te ogromne delavske mase, ki so popolnoma brez moči proti grdemu domačemu fevdalizmu in tujim koloni-j a Im im silam, je pa mednarodni urad dela neko daljno božanstvo, od katerega pričakuje svojo rešitev. V Evropi vlada medtem napram uradu dela različno razpoloženje: Komunisti ga prezirajo, fašisti, ki so prišli na konferenco s zelo številno delegacijo, pa zasmehujejo težnjo, da bi se delavski problemi reševali na mednarodni osnovi. Fašisti narekujejo diktatorsko delovne pogoje v svoji državi in oni trde, da italijansko delavstvo ni bilo še nikoli socijalno tako zaščiteno, kakor je danes! Stare evropske države pa žele, da bi se s pomočjo mednarodnega urada izboljšale socijalne razmere v zaostalih krajih sveta, da bi jim bila industrijska konkurenca olajšana. Nove mlade države, kakor Poljska, Češka in Avstrija, katere izvajajo že prav široko socijalno politiko, zahtevajo sedaj, da naj' tudi Nemška, Angleška in Francoska ratificirajo konvencije o osemurnem delovniku, ker bodo morale sicer tudi s svoje strani preklicati ratifikacija Naravno, da je v takih razmerah delo urada močno otežkočeno.
V mednarodnem uradu dela ima amsterdamska internacijonala nesporno večino. Drugo polovico sestavljajo avstralske, kunadske, južno ameriške in južno afriške in azijske delavske skupine, ki so še izven amsterdamske internacijonale, ter fašistovski in krščansko socijalni sindikati. Ker so pa tudi vsi ti med seboj internacijonalno vezani, je težko doseči potrebno število glasov.
V ostalih vrstah našega delavstva vlada ipak splošno uverjenje, da se ne sme mednarodni urad dela niti precenjevati, niti podcenjevati. On ni in ne more biti borbena organizacija. Boljše življenske pogoje morejo priboriti delavstvu le razredne stranke in razredni sindikati.
Pri tem zasedanju je delavska skupina zlasti delala za tem, da ratificirajo vašingtonske konvencije vse večje evropske države. Predložena je resolucija o tem vprašanju, ki bo sprejeta. Organizirala se bo tudi široka anketa o delovnih razmerah črnih in rumenih delavcev. Proueavanje položaja poljskih delavcev, naučiiih metod za organizacijo proizvodnje ter vseh vrst zavarovanja se bo nadaljevalo ter obenem dovršilo veliko anketo o svetovnem go.spodarstu, o izseljevanju in brezposelnosti.
Lajovic Albin:
Delavec in meščanska šola.
Že dolgo sem namenjen povedati o zgornjem vprašanju nekaj svojih misli, o katerih sem trdno prepričan, da so edino prava Bliža se vrhutega konec šolskega leta in ž njim čas, ki ga mora vpoštevati vsaki oče in vsaka mati, namreč čas, ko se vpisuje deca v šole. In 'tu čutim nujno potrebo, da povem, kar naj bi bilo vsakemu, ki ima otroke, tako sveto kakor evangelij. Dvakrat sveto pa mora biti to delavcu in delavski materi.
Na splošno povem, da je namen meščanske šole skrbeti za izobrazbo
takozvanega srednjega stanu, to je samostojnih obrtnikov, tovarniških preddelavcev in mojstrov, tehničnega osob-ja po najrazličnejših obratih in industrijskih napravah, skratka skrbeti za izobrazbo vseh onih ljudi, ki jih srečujemo danes po najrazličnejših obratih in to na vodilnih mestih. Treba je samo pogledati v tržiško predilnico, da se prepričamo o resničnosti mojih besed. Vprašajmo tkalskega mojstra, ki ni Slovenec, kakšne šole je obiskoval, pa nam odgovori, da mu je dala temeljno izobrazbo meščanska šola Pobarajmo vodjo predilnice, ki tudi ni Slovenec, kje je on črpal osnovno znanje, pa bomo slišali, da v meščanski
šoli. Obrnimo se na kogarkoli, ki ima v predilnici v tehnični strani veliko besedo, pa da ni Slovenec, vedno bomo dobili isti odgovor, da je poseč a 1 le meščansko šolo.
Nikakor ne morem trditi, da bi zavedni tržiš ki delavci ne vpoštevali važnosti tržiške meščanske šole, toda teh je le prav malo, večina stoji več ali manj (brezbrižno ob strani in ne ve, kaj bi. Dogajajo se slučaji, da nadarjen otrok, sin delavca sedi tri leta v petem razredu osnovne šole in premleva v tretje in še četrte eno in jst-o učno tvarino, mesto da bi v tem času dovršil tri razredne meščanske šole, ki bi mu dali vso podlago za njegov nadaljni razvoj. Dogodil se je slučaj, da je oče prav nadarjenega otroka, ki •bi lahko odlično dovršil meščansko šolo, vzel istega po dokončanem prvem razredu iz šole; ker pa ni bil še 14 let star, je moral nazaj v osnovno šolo, odkoder je prišel in to samo zato, ker zna po očetovi izjavi že toliko kot on sam. Kaj naj rečemo o takem očetu? Edino to, da je tako kratke pameti, da krajše biti ne more. Ta oče je smrten sovražnik svojega otroka, in bi mu moralo sodišče odvzeti varstvo nad otroci.
Na vprašanje zakaj me da tak oče ali mati svojega sina ali hčerko v meščansko šolo, dobivam vedo en in isti odgovor: Nimam denarja za šolske potrebščine, pa ta mi je odsvetoval, pa kaj bo z enim ali dvema razredoma itd. Vsi taki in enaki odgovori ne povedo drugega, kakor da jih izgovarja ne po lastni krivdi neuk in zato neodgovoren človek, ki ga je treba poučiti, da ne bo pljuval v skledo lastnih otrok. Noben tržiški delavec ni tako reven, da ne bi mogel dati svojega otroka v meščansko šolo, kajti če nima denarja za knjige, jih dobi v šoli, če ne more kupovati risarskih listov in potrebnih zvezkov, jih zopet dobi v šoli, treba je samo povedati in že je stvar v redu. Za knjige revnim učencem je lansko šolsko leto izdala šola 13.000 Din. Oe bi še to ne zadoščalo, no potem bi jih pa še več kupili. Dokler so šoli naklonjeni ljudjo na svetu, toliko časa bo tudi šola vse reveže prav izdatno podpirala.
Tisti, ki delavcu odsvetuje, naj ne ■da otroka v šolo, je njegov največji sovražnik. Tak človek hoče, da bo tudi njegov otrok tako pičle izobrazbe, kot je oče njegov, da bo ž njim prav tako delal, kakor dela z očetom. Živim v Tržiču že sedem let in lahko rečem, da poznam razmere prav dobro. Opazoval sem življenje od vseh plati in prišel do žalostnega zaključka, da se položaj delavca z vsakim dnem slabša. Kolikor bolj se oddaljujemo od leta 1918, toliko slabše je. Rešpekt, ki ga je delavstvo imelo, ko je kazalo na svojo številčnost, je izginil kot kafra na zraku, na njegovo mesto pa ni stopilo ničesar, kar bi moglo podjetnikom im-ponirati. Zato danes ni delavstvo tako upoštevano, kot bi moralo biti. Med
mojstri in preddelavci zija globok prepad nezaupanja, sovraštva, delavstvo samo pa je razcepljeno na toliko in toliko struj, in zakaj? Samo zato, ker je njegova splošna izobrazba tako pomanjkljiva, da ne more ž njo nikjer vzbuditi spoštovanja, da ne more ž njo nikogar prisiliti, da bi ga vpoštevaL Naj mi ne zameri teh besed, ki niso in—ne morejo biti očitek, zakaj večina ni imela prilike, da bi mogla za svojo izobrazbo več storiti, kot je storila. S tem pa seveda še zdavnaj ni rečeno, da morajo po ravno tisti poti pošiljati svojo deco, da bo morala hoditi isto trnjevo pot z gnjevom in malodušnostjo v srcu, kot jo hodijo oni sami. Kdor bi tako mislil, tak bi ubijal svoje otroke, nanj bi prišla nekoč njihova kletev in še v grobu ne bi imel miru.
Še na eno vprašanje je treba odgovoriti: Kaj koristi otroku, če dovrši en ali dva razreda meščanske šole? Na to vprašanje naj odgovori obrtnik iz Tržiške okolice. Ko je bila ob koncu šolskega leta razstava obrtno nadaljevalne šole, so prišli obrtniki od blizu in daleč pogledat, kaj so njihovi naraščajniki napravili. Z obrtnikom iz okolice sem se spustil v pogovor o tem, kakšne vajence ima. Povedal mi je, da ima enega, ki je dovršil dvorazred-no in ponavljalno šolo, enega pa z dovršenim prvim razredom meščanske • šole. Nato je nujno sledilo vprašanje, kako se zadržita in učita. Rekel je: Veste, kaj vam povem. Razlika med njima je taka, da vam ne morem povedati. Skratka, noč in dan. Sedaj sem se prepričal, kolike važnosti je, če napravi kdo samo en razred meščanske šole, in zanaprej bom jemal le take vajence, ki imajo vsaj en razred, če več ne.« Takega mnenja so iz večine že vsi obrtniki v Tržiču in okolici. Iz tega lahko vidite, da tudi en sam razred prinaša ogromne koristi.
Letos je meščanska šola spremenjena v toliko, da se sprejemajo učenci že iz četrtega razreda osnovne šole. Temu primerno je izpremenjen tudi učni uačrt, ki je za toliko lažji. Upru-viteljstvi osnovnih šol sta naznanili, da se s tržiških osnovnih šol vpiše v meščansko 18 deklic in 12 dečkov in to samo iz petega razreda, skupaj torej 30 otrok ali niti ne 10 odstotkov vseh tržiško osnovno šolo obiskujočih otrok. Biti pa bi jih moralo najmanj še enkrat toliko, če ne bi bilo onih tajnih sil, ki delajo na najskrivnejši način proti delavski izobrazbi. Človek skoro ne more verjeti, da bi se našel v dvajsetem stoletju človek, ki bi mogel odvračati ljudi iz šole. Pa vendar se v samem Tržiču dobe taki, le žal, da ne morem s prstom pokazati na nje, zakaj njih delo se vrši v temi in tako preklicano pretkano, da se nikdar ne izdajo, kaj imajo za lubjem.
Delavci!! Če vam je blaginja vaših otrok resnico pri srcu, o čemer niti malo ne dvomim, tedaj pošiljajte svoje otroke tako dolgo v šolo, da jo do-
končajo. To bo vam in njim v prid. Zavedajte se, da je meščanska šola vaša univerza ter ne pustite, da ostaja vaša deca izven nje. Edina dota, ki jo morete dati svojim otrokom, je izobrazba, čim večja je ta, tim večja je dota! Tistim pa, ki vas odvračajo od šole, pokažite vrata!
Novi zakon o sindikatih v itaiiji.
(Konec.)
Kolektivni dogovori o delu med pravno priznanimi sindikati so obvezni za vse delodajalce, delavce in obrtnike dotičue (kategorije in na ao-tični oblasti (čl. 10). Ta važna določba ima državno sanikcijo, ker določa na koncu tega člena, da so delodajalci in delavci pred zakonom materialno odgovorni, v slučaju, da ne spoštujejo kolektivnih pogodb, katerim so podvrženi.
Reševanje vseh sporov, kateri bi se pojavili med delodajalci in delavci, odnosno njihovimi sindikati v vprašanju izvršitve kolektivnih dogovorov ali novih zahtev, postavljenih od te ali one strani, spada v ikompetenco apelacijskih sodišč (čl. 13), pri katerih bo ustanovljen poseben oddelek za delavsko pravosodje, sestavljen iz treh sodnikov (14. čl.). Ob priliki vsake obravnave se pridasta temu oddelku še dva člena, poklicana izključno iz kroga strokovnjakov o vprašanju dela in produkcije (čl. 15.). Apelacijsika sodišča kot funkcijoTiarji delavskih sodišč odločajo po zakonu, če se tiče stvar sporov z ozirom na določila kolektivnih pogodb. Ako gre pa za nove zahiteve bodi od strani delavcev ali delodajalcev, odločajo sodišča po pravičnosti, imajoča pred očmi interese delodajalcev in delavcev, v vsakem slučaju pa višje interese proizvajanja (čl. 16.). Inicijativo za sodnijsiko postopanje kakor za zastopanje razrednih interesov pred sodiščem pripada izključno pravno priznanim sindikatom (čl. 17).
Ustanova, ne arbitražnega, ampak de-junsJkega razsojevanja za vfee spore
med 'delom in kapitalom, je, tako se more reči, osnova, okoli katere se suče celi zakon. Do te radikalne rešitve je prišlo šele v zadnjem momentu in ši-eer na odločno intervencijo Musoli-nija. Prvotni zakonski projeikt je predvideval obveznost sodnijstkega obravnavanja le»za spore v poljedelstvu, za industrijo je bila pa ta obveznost le fakultativna, ker so se industrijei bali, da bodo nastopala nova delavska sodišča proti njihovim interesom.
Kot logična posledica vseh dosedaj razloženih zakonskih odredb je prepo-
Zdaj Uzunovič je v modi,
radikale na krmilo vodi,
v »Šar-kafani« bil je raj, kjer pa raj, je »BUDDHA« čaj!
ved štrajkov in sporov, sanlkcijonirana pod pretnjo težkih denarnih kazni, katere znašajo za delodajalce od 10.000 do 100.000 lir, za delavce pa od 100 do 1000 lir. Uslužbenci državnih podjetij, kateri zapuste delo sporazumno in v številu več kakor itreh oseb, se kaznujejo z izločitvijo iz službe za 6 mesecev, voditelji pokreta pa z zaporom od 6 mesecev do 2 let ter z izključitvijo iz dela najmanj za tri leta.
Bode se li uveljavil zakon o sindikatih ;z vsemi svojimi strogimi odredbami aapram delavcem in kapitalistom? Musolini je rekel v zaključnem govoru: Smatram, da je italijanski narod v stalnem vojnem stanju. Bodočih 5 ali 10 let je odločilnih za bodočnost naše rase. Živeti za me, pomeni boj, riziko in vztrajnost. Ta zakon je vzniknil v posebni politični in moralni atmosferi. On je proizvod že ustaljenega režima, Iki ostane po ljudskem predvidevanju nespremenljiv. Pod tem vidi/kom je tudi naša vera v ta zakon. : Musolini ima pa tudi dovolj razlog;., da veruje v uspeh zakona. Kajti malo-katera vlada je imela tako velfko avtoriteto v Italiji, kakor današnja fa-šistovska' vlada, Ikateri je pred vsem potrebna zelo disciplinirana delavska sindikalna organizacija, prožeta z na-cijonalnim duhom in kapitalistični razred, kateri ima vero v vlado in kateri čuti absolutno potrebo, da obstoja ta vlada.
»Jutro« in »Slovenec« se že dalje časa prepirata o takozvanem Žerjavovem »Pravilniku« o bratovskih sklad-nicah. Človek bi ob tem vnetem časopisnem boju lahko res mislil, kako se ti meščanski bratci zanimajo za pravično ureditev socijalnega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva v državi.
Ali, če pogledamo malo nazaj, bomo takoj videli, da temu ni tako. Da ne govorimo o tem, kaj so še vse te meščanske stranke doma in drugod storile proti rešitvi tega, za delavstvo tako važnega vprašanja, preidemo takoj na delovanje klerikalcev in demokratov v tej zadevi.
Ves čas odkar ta država obstoja, niso kljub temu, da so bili tako demo-kratje kakor tudi klerikalci večkrat na vladi, prav nič storili, vzlic vsem prošnjam in protestom od strani delavstva, za ureditev tega vprašanja. Šele ko je zadnjemu PP režimu šlo za zadnjo sapo in k?) je demokratska stranka s svojo orjunsko-batinaško politiko zgubila ves upliv med delavstvom, je v strahu pred popolnim polomom pri zadnjih volitvah pritisnila na takratnega ministra za rude in šumu dr. G. Žerjava, da v obliki nekega »Pravilnika« nasuje delavstvu zopet nekoliko peska v oči, da ga pridobi za demokratsko stranko.
Jack London:	%
Železna pet a,
(Socijalni rotnan.^Prtjve! I. V.)
(Dalje.)
Kakor vidite, delavstvo nima nič konkretnega, kar bi se mu lahko odvzelo. Njegov delež na narodnem premoženju obstoji v obleki in v
vatorjev in parobrodov. Še več. Trusti nadzorujejo sam trg. Pri vsem tem nimajo kmetje no-^ bene moči. O njih politični moči bom ^ govoril pozneje in sicer istočasno, ko bom govoril o svojih vzgledih na politično moč srednjega stanu.
Dan za dnevom trusti izsesavajo kmeta, natančno tako, kakor so vas, gospod Calvin in druge lastnike mlekarn izsesavali. In dan za dnevom se izsesavajo tako trgovci. Spomnite se, da je tobačni trust samo v New Yorku izsesal v šestih
gospodinjskih predmetih. Tu in tam ima in to v ----------------------------------  ,	,	.	.	.	.9	cr>
zelo redkih slučajih, kakšno hišico. Ali vi imate	mesecih čez	stinsto prodajaln cig i . j
konkretne vrednosti, štiriindvajset mil jard in te	nekdanji posestniki	premogovnikov? Vi veste (lavam hoče plutokracija odvzeti. Seveda je tudi pri	nes, ne da bi	vam	se bilo treba pojašnjevati,	da
nroletariiatu močno stremljenje, da ga vzame on	je železniški	trust	lastnik vseh aiitracitnili
*	.	.	.	...	1	1	v	•	v	i	_	v	•	  1^0	»Miri
skupnega z vašimi atavističnimi idejami. In oni nočejo s tem zato imeti ničesar skupnega, ker so, kakor sem že rekel, sluge, vazah plutokracije.
Imenoval sem strokovnjake in umetnike tlačane. Kaj pa so neki drugega? Vsi, profesorji, pridigarji, uredniki, se nahajajo v svojih službah zato ker so uslužni plutokraciji. Njih usluge so v tem, da razširjajo samo takšne ideje, ki, ali plutokraciji, ne škodujejo, ali pa jo priporočajo. Ako razširjajo kedaj kakšno idejo, ki je ugro-žajoča za plutokracijo, zgube svoje službe. In v tem slučaju, ako niso preskrbljeni za črne dni. se proletarizirajo in propadejo, ali pa postanejo agitatorji delavskega razreda. Nikar ne pozabite, da so tisk, prižnica in univerza za nekaj drugega, kakor zato, da tvorijo javno mnenje in narodu kažejo, kako mora misliti. Kar se tiče umetni »ov, hvalisajo večinoma le prostaški okus pluto uacije.
Iz vsega tega sprevidite, da bog3^'0 ni resnična sila; ono je le sredstvo ''	si a
sama je vlada. Kdo nadzoruje vlado anes? Proletarijat s svojimi dvajset	sloj s svo_
L^Tn^ter^ajrTrnrpiia" MŠih ŠSŠ Ma^apUaM, ki so b«i udelei.nl v teh tr,«erih	ST W W= nego pro-
vJ Vi se boste zavedli svoje nemoči. Spoznali podjetjih, so izginili. Znano vam je to. Na tak arijat. Kdo jo potem fcadzorujt. Plutokracija
........................................................    ♦”'15	*	s	svojim	četrt milijonom. Ah l « tem četrt
milijonom ne nadzoruje \ ‘	_	b	•l0
izdatno pomoč. Možgani plutoki acije so, ki nadzorujejo vlado in te možgane tvori sedem majhnih, ali mogočnih grup. In nikar ne pozabite, da delajo te grupe dandanes s preračunjemm soglasjem.
CDftlje prih.)
prej. Ali vidite kakšen je vaš položaj, gospoda? asfaltnih rudnikov ali pa j*J«1®
Srec
levom in tigrom, uueu i z uuc« vas pugunac. ...	—•	.	wereea
ako vas pogoltne plutokracija poprej, je potem tudi bakra ne glede napiavžarskitrust katereg   ________* r • x  i	nnrtniina	q	ri	i	at	ar«atra kot nekako maihno Dochetier
Srednji sloj je omahujoče, majhno jagnje med stvom. Ne sliši mar okrog dvajset oceanskihi prog
-T- Standard Oil. trustu? In ne kontrolira mar on
levom in tigrom. Eden iz obeh vas pogoltne. In
ako vas pogoltne plutokracija poprej, je potem .— _	Desettisoč
samo vprašanje časa, kedaj pogoltne proletarijat smatra kot nekako majhno podjetje? • nhitokracno	mest v Združenih državah dobiva luč on aruzu,
Vaše sedanje bogastvo ni noben zanesljiv ki so v lasti Standard Oil-a ali pa so «d W termometer vaše moči. V tem trenutku je vaša kontrolirane; 'n ravnotakn F olinfea trula
kr,1	v
tov.‘ Vi —-------------------------------------------------------------------i J. J
boste, da je vaša moč prazna lupina. Hočem vara način izginete tudi vi.	,
ta nauk dokazati.	Mali	tovarnar	je	v	istem	položaju	bot	kmet,
Kakšno moč tvorijo kmetje? Cez petdeset od- in dandanes so mah tovarnarji in kmetje popol stotkov je sužnjev, ako upoštevamo dejstvo, da notna ponižani v fevdale. Strokovnjaki m ilmet-so samo najemniki ali prezadolženi. Vsi so pa nlki so dandanes v vsem, razen imena, tlačani sužnji, če upoštevamo dejstvo, da so trusti last- med tem ko so državniki sluge. Zakaj se trudite niki vseh sredstev za prodajo žita ali pa so ta dan un noč, gospod Calvin, da bi kmete in °stal_ sredstva pod njihovim nadzorstvom (kar je taisto, srednje sloje združili v novo politično stranko, samo za nje še boljše), kakor žitnic, železnic, eie- Ker politiki starih strank nočejo imeti niče. a
Rtev.122.
..DELAVSKA P O L1 T 1 K A
''trnu 3
Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno.
Najboljše je edino
chichtovi milo
znamka JELEN*
Dnevne novice:.
y
It,
Kupujte le najboljš e milo! Pri uporabi se izkaže, da ie naj cenejše.
Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo “.
Za najboljšo kakovost jamčita le
SCH1CHT in znamka „3ELEN“.
ime
Ko je takrat delavstvo spoznalo ta grdi manever demokratov in protestiralo na vseh koncih in krajih, ko so celo orožniki grozili onim poštenim delavskim voditeljem, kateri so brezobzirno razkrinkavali to meščansko lumparijo, takrat »e gg. klerikalci niso oglasili niti v parlamentu niti v javnosti in se niso oglasili niti leta 1925. niti letos, ko delavstvo vodi neprestano borbo za zboljšanje svojega soc. zavarovanja, kljub temu, da imajo 21 tigrov v parlamentu. Šele sedaj, ko se že uresničuje prerokba poštene delavske javnosti, da bo ves za zavarovanje nabran denar vrag vzel, so se začeli ti bratje v veri in nacijonalizmu kregati med seboj na koga naj pade krivda. Demokratsko »Jutro« je celo tako naivno, da piše: delavstvo je krivo, ker noče plačati svojih prispevkov v predpisani višini. O gg. kako se mo-l'te, če mislite, da boste s tem zopet za^edli in preslepili naše delavstvo. ^ri Prihodnjih volitvah boste imeli priliko se uveriti i eni i drugi, da vas je ljudstvo spoznalo in da za vse pride trenutek obračuna in maščevanja.
Draginja, slovenski žurnali in Orjuna.
Maribor, 28. junija.
V četrtek, 24. junija je sklicala krajevna org. SSJ protestni shod proti podraženju kruha, proti novemu stanovanjskemu zakonu itd. Shod je vodil sodr. Petejan, poročala pa sta so-druga Eržen v slovenskem, Pelikan pa v nemškem jeziku. Ogorčeni medklici Proti vladajočim meščanskim strankam in vladam in živahno ploskanje je spreuiijai0 govore obeh govornikov. Znak, da, je številno navzoče delavstvo prišlo na shod z namenom, da da duška ogorčenju nad onimi, ki hočejo z vso brutalnostjo vreči ročne in duševne delavce v še hujšo bedo. Številni medklici na naslov vladajočih in pa glasno razpoloženje navzočih delavcev, nameščencev in naših vrlih — so-družie je pokazalo, da sta sodruga govornika govorila to kar delavstvo misli in čuti, namreč: da je prišel čas, ko mora proletarijat v okope, v raz-redne naše organizacije, iz katerih bo šel v ofenzivo proti vsem kapitalističnim pijavkam že itak izstradanega ljudstva. Ne bomo podrobno razlagali, kaj in kako se je na shodu govo-a*ilo. Naj zadostuje konstatacija, da je bil to protidraginjski shod. Kaj se na protidraginjskem shodu govori ve vsak prav dobro.
Tudi o številu udeležencev in o "poteku shoda, ni nam treba poročati, ker so to naredili slavni poročevalci »Jutra«, »Slovenca« in »Tabora«. Prvo je pisalo tako, kakor: daleč so planine, kjer se pasejo kozli, ki jih poročevalec »Jutra« strelja; drugi je dejal, da so govorniki rekli, da se mora vse soci-jaliste pobesiti, vse druge pa dvigniti v deveta nebesa, kjer ni korupcije, iz-mozgavanja in kanibalskega terorja, v nebesa, kjer vlada sama pravica. »Tabor« je pa sedel v Gambrinusovi dvorani, kjer je v njegovi glavi nastal hrušč in trušč, vsled preobilo spitega piva. Vsi trije navedeni listi so o shodu poročali tako, kakor je pač njim kazalo, namreč, popolnoma nasprotno temu, kar je bilo res.
Predvsem ne odgovarja resnici, da je bil shod predčasno zaključen, pač pa g'a .je s. Petejan s temperamentnim govorom na naslov nacijonalistov zaključil, potem, ko je s. Pelikan končal svoj govor v nemškem jeziku. Sicer pa je že pobil vsa nasprotna poročila o shodu v nemškem jeziku pi san demokratski list »Marburger Zei-tuug«, ki je dokaj objektivno poročala o poteku shoda.
Da ni prišlo do pretepa med Orju-naši, ki so prišli motit shod in pa med delavci, se je predvsem zahvaliti hladnokrvnosti in discipliniranemu nastopu naših rediteljev. Kar se tiče Orju-našev, konštatiramo samo to, da so nameravali razbiti protidraginjski shod in da so- kričali »Es wid slove-niscli gesprochen!« Razbiti shod se jim seveda ni posrečilo, kako pa tudi, če jih je bilo kakih 15—-20 proti 1000 delavcem. Že zato je smešno, da so drugi listi pisali, da je bil shod predčasno zaključen. Mi si želimo še več takih shodov in rečemo, da je bil ta shod živ dokaz, da je naš pokret na poti sanacije, na poti, ki vodi k zmagi! Glede nastopa Orjune na naših shodih pa prihodnjič kaj več.
POZOP
Openrjate m, da aden par
nogavic s žigom in tnamk^ (rdečo, modro ali zlato)
„ključ“
traja kakor štirje pari drugih. Kupite eden par tar prepričajta •i. — Nogavice brea liga .ključ* ao ponarejen^ "
Kdo bo tožil? Znani ialzifikatorski dvoboj med „Jutrom“ in „Slovencem“, tekom katerega so padale najrazličnejše psovke, iz katerih bi se lahko z dobro voljo izcimilo cel tucat tožb po novem tiskovnem zakonu, je prešel v to svojevrstno fazo, da nihče noče tožiti! „Jutro“ pravi, naj toži Kulovec, odnosno „Slovenec“, Kulovec pravi, naj toži „Jutro“, odnosno Žerjav. Iz tega bi bilo sklepati, da tožbe nihče ne mara. In da je v novem tiskovnem zakonu, čeprav je tako krut, vendar neka demokratična pomanjkljivost: da ne določa imperativno in kategorično, da razžaljena stranka mora tožiti, sicer bo že zaradi tega, ker ne toži obsojena. Nova Nar. skupščina bi lahko v tem smislu popravila, kar je stara PP skupščina zamudila. Saj sicer tej falzifika-torski aferi ne pridemo do dna. Upali smo, da bo vsaj sodišče razvozlalo to čudno afero — tako pa ne bo spet nič. Vsled tega ne vemo, ali je bilo tisto pismo falzificirano ali ne, podoba pa je, da so bili prav gotovo falzificirani čitatelji „Jutra“ in „Slovenca“, ki so bili zaradi falzifikatorskega rjovenja v obeh listih že izgubili duševni mir.
Radičevci zborujejo, pribičevičevci tudi, radikalci utrjujejo svoje razcepe,in razkole, klerikalci so šli v Cikago, pa so obtičali pred Njujorkom, Uzunovič pravi, da je vse v redu, medtem pa narašča število brezposelnih in poplava ob Donavi. Poplava Donave in poplava brezposelnosti, to je politično vremensko stanje za časa Uzmo-vičeve vlade, poletja 1926.
Občinske volitve se bodo vršile meseca avgusta v Srbiji in v Crnigori. Za te volitve vlada v vsej politični javnosti veliko zanimanje. Sedaj, ko so volitve na dnevnem redu, še seveda vse stranke potegujejo za pravice in potrebe „delovnega naroda". Dobrikajo se mu in obljubujejo mu vse mogoče ugodnosti. Še celo radikalci so za to priliko postali „seljaška in delavska" stranka. Pa jim narod ne bo zlahka nasedel. Radikalna stranka gleda na te volitve z veliko skrbjo, ker je razcep v njenih vrstah precej hud in se bodo posledice pokazale tudi pri štetju volilnih kuglic. Svoje kandidatne liste je postavila v vseh večjih krajih tudi naša stranka. Razpoloženje delovnega naroda za naše gibanje je prav ugodno in je pričakovati zlasti v industrijskih občinah lepih uspehov.
Otvoritev velesejma. Letošnji ljubljanski velesejem je do kraja zaseden. Prevladuje zlasti obrt in trgovina. Pose: domačega in tujega občinstva je bil zelo številen. Ni bilo lahko organizirati letošnji velesejem že vsled še vedno prevladujoče industrijske in sploh gospodarske krize. Da je velesejem uspel, dokazuje odpornost in podjetnost gospodarskih krogov. Med razstavljalci je tudi naša „Jugometalija", katere paviljon vzbuja splošno zanimanje. Na stvar se še povrnemo. Tudi za bližnje dni je pričakovati številni obisk, zlasti od strani trgovcev iz južnih krajev države in iz inozemstva.
Opozorilo delodajalcem glede prijave delavcev. Delodajalci se opozarjajo na na-redbo ministra za socijalno politiko broj 380, z dne 9. aprila 1926, razglašeno v Uradnem Sstu ljubljanske in mariborske oblasti, od 18. maja 1926, s katero se zvišuje najvišja zavarovana mezda od Din 40.—■ na Din 48.— in ustanavlja še XVIII. mezdni razred. Po omenjeni naredbi se bodo uvrščali odslej v ’ XVIII. mezdni razred vsi nameščenci, ki zaslužijo dnevno nad Din 48.—. V XVII. mezdni razred pa se bodo uvrščali nameščenci z dnevnim zaslužkom od 40.— do 48.— Din. Ta izprememba bo stopila v veljavo S 1. ju-Ijem 1926. Ker pa se je udomačilo tekom časa pri prijavah onih nameščencev, ki so spadali doslej v najvišji XVII. mezdni razred, da delodajalci skoro brez izjeme niso navedli dejanskega zaslužka, marveč le, da zasluži več kot 40.— Din dnevno, zato urad ne more zvesti uradoma na podlagi dosedanjih prijavnic preuvrstitve zavarovancev v smislu izdane naredbe. Da pa bo kljub temu mogoče uvrstiti zavarovance v novi mezdni razred, se poživljajo vsi delodajalci, da izvršijo najkasneje do 8. julija 1926 ponovno prijave za vse one nameščence, ki so bili doslej uvrščeni v XVII. mezdni razred. Pri izpolnitvi gornje zakonite zavezanosti se opozarjajo delodajalci, da morajo navesti pri vsakem nameščencu, ki je bil doslej uvrščen v XVII. mezdni razred točne službene prejemke (mezdo)! Prijave je predložiti uradu potom pristojne ekspoziture najkasneje do 8. julija 1926. One delodajalce pa, ki bi gorenji zakoniti zavezno-sti ne izpolnili, bodo zadele kazenske posledice § 194. ZZD (denarne kazni od 20—500
Din) kakor tudi posledice § 11 (povračilo različnih denarnih podpor) in končno posledice § 16 ZZD (povračilo stroškov za ugotovitev podatkov na licu mesta po organih urada). Obenem pa bo urad po 8. juliju 1926 preuvrstil uradoma v 18. mezdni razred vse one nameščence, ki so doslej zavarovani v 17. mezdnem razredu in delodajalci ne bi v navedenem roku izvršili ponovne prijave. Utemeljene in z dokazi opremljene pritožbe proti tem uradno izvršenim izpremembam bo upošteval urad le, če se bodo predložle najkasneje v roku 8 dni po dostavitvi plačilnega naloga za mesec julij in ako bo do-prinešen neizpodbiten dokaz, da uradna pre-uvrstitev iz 17. v 18. mezdni razred ne odgovarja dejanskemu zaslužku. Zato je pritožbi priložiti izjavo prizadetih zavarovancev.
Revizija stanovanjskega zakona. V ministrstvu za socijalno politiko so izdelali načrt za podaljšanje stanovanjskega zakona. Po načrtu bodo deležni zaščite samo še državni uradniki, z dnem 1. majem 1927 pa sploh preneha vsakršna zaščita stanovanjskih najemnikov. Z odpravo zaščite stanovanjskih najemnikov bodo zopet najbolj prizadeti delovni sloji, ki jih že tako tare beda od vseh strani. Delavske kakor tudi druge strokovne organizacije naj bi se za stvar nekoliko zanimale ter varovale interese najemnikov. Delavski najemniki ne smejo ostati brez zaščite, vsaj dokler ne bo vlada poskrbela, da se bo sezidalo zadostno število stanovanj.
Poljaki si žele kralja? Na Poljskem imajo vzdržema notranjepolitične spore. V boju sta si poljska aristokracija in plutokracija ter širši narod, ki pa je deloma politično nebrižen. Na eni strani je tam doma veliko bogastvo, ki skoro nima primere. Tega naroda se vladajoči sloji boje, pa se bavijo z mislijo, da si izberejo kralja, ki bo imponiral narodu s svojim sijajem in osebnostjo. Razni listi poročajo, da je celo general Pilsudski, kar je jako neverjetno, med tistimi, ki se pogajajo s princem Sikstom Burbonskim, bratom bivše avstrijske cesarice, za poljski prestol. V zapuščeni in nesložni Poljski bi bilo končno tudi še kaj takega mogoče.
Hribarja imamo dva, kvišku uspela sta oba, hrib je hladen, nahod znaj, pa prežene »BUDDHA« čaj!
Angleški soeijalisti in angleški kralj. Angleški soeijalisti so v parlamentu kritizirali kralja Georga in ga obdelavali, ker je podpisal ukrep izjemnega stanja ob času izbruha generalne stavke. Minister za notranje stvari je predlagal, da se zbornica zahvali kralju za njegovo proklamacijo izjemnega stanja. Konservativci so hitro pristali, nato pa je George Bueh-anan, socijalist iz Škotske vrgel bombo med nje, ko je dejal, da kralj ni imel pravice izdati proglas glede izjemnega stanja. Konservativci so za- ^ celi kričati in nekaj minut je vladal kraval v zbornici. Oglasili so se še drugi soeijalisti i,n izjavili, da je kralj popolnoma v službi kapitalistov. Predlog je bil seveda sprejet. Delavski poslanci niso glasovali. Vlada je danes poostrila naredbo za varčevanje s premogom. Situacija glede stavke rudarjev je v popolnem zastoju.
Paketi s staro obleko za Rusijo. Ministrstvo pošte in telegrafa je prejelo od poštne uprave Zveze sovjetsko-socialističnih republik (Rusija) okrožnico sledeče vsebine: Zadnji čas prihajajo iz inozemstva pogostokrat k nam paketi s staro obleko in obutvijo. I e reči so pa včasih tako ponošene in umazane, da so carinski uslužbenci, ki pregledujejo te pakete, in druge osebe, ki prihajajo v dotiko s temi predmeti, v veliki nevarnosti, da se ne okužijo. Po teh osebah se pa okuženje kaj lahko razširi in se navsezadnje še lahko vname epidemija. Ker hoče naša uprava skrbeti tudi za zdravje naroda, je prisiljena, da ukrene vse potrebno glede paketov, v katerih so zgoraj omenjeni predmeti. Prosimo Vas, da obvestite zvezne uprave, da se s paketi, ki gredo v UtčSS, ne sme pošiljati stara obleka in obutev, razen če sd ti predmeti čisti in če jim je priloženo zdravniško potrdilo, da so razkuženi. Paketi, kateri ne bodo imeli takega potrdila, se bodo vrnili sprejemni pošti na stroške pošiljatelja. Te varstvene odredbe se bodo pričele izvajati dva meseca po razglasitvi tega dopisa.
Šport.
Prvenstveno stanje v nogometu
Dunaja. V sledečem navajamo prvenstveno stanje prve profesijonalne lige: na 1. mestu stoje Amateuri, katere ne more več prehiteti noben ostalih klubov. Slede na 2. mestu Vienna, Rapid, Slovan, Admira, Simmering, Sport-klub, Waeker, Hakoah, W. A. C., F. A. C., Rudolfskiigel, Hertha. Slovanu, Ad-miri in Semmeringu je dana možnost, da si svoj položaj v tabeli izboljšajo.
Nogomet v okviru delavske Olimpijade na Dunaju. Zadnji štiri dnevi olimpijade bodo posvečeni tudi nogometu in sicer se bodo odigrale meddržavne tekme. Brezdvomno bodo te SV Fiirth, prvak Nemčije. SV Fiirth je odigral 13. t. m. v Berlinu prvenstveno tekmo ter zmagal nad tamošnjo Hertho s 4:1. S to zmago je osvojil SV Fiirth nogom. prvenstvo Nemčije. Tekmi je prisostvovalo 40.000 ljudi.
Herta — Amateure 3:1. Na Dunaju je porazil SK Hertha, ki stoji na
zadnjem mestu prvenstvene tabele Amateure, prvaka Dunaja, z gornjim rezultatom, vendar ne bo Herthi ta zmaga pripomogla do obstoja v I. ligi. prireditve zelo zanimive, vsled česar je pričakovati tudi velikega obiska. Tekme se bodo odigrale v sledečem redu: 9. julija Nemčija - Češkoslovaška in Finska - Avstrija. 10. julija nastopi Poljska proti zmagovalcu v tekmi Nemčija - Češkoslovaška, nadalje zmagovalec iz tekme Finska - Avstrija proti Češkoslovaški.
Jugoslavija - Češkoslovaška. Na Vidovdan, 28. junija se je odigrala v Zagrebu meddržavna tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Kako visoko eeni Češkoslovaška jugoslovanski šport je razvidno iz tega, da odpošlje v Zagreb svojo drugo garnituro, katero tvorijo sledeči igralci: Staplik, Kummer, Paulin, Kromp-holz, Stepi, Cipera, Wimmer, Kuizek, Bajbl, Janša, Dolejsi. Edino, kolikor toliko znana imena so: Staplik, Kromp-bolz in Wimmer.
Ljubljana - Zagreb. V nedeljo, dne 27. junija je Ljubljana odigrala reprezentančno medmestno tekmo proti Zagrebu. Podsavez je imel tu priliko, da preiskusi svoje moštvo, toda oziri do SK Ilirije so mu to namero zabra-nili. Ilirija je imela namreč dogovorjene tekme v tujini za 27., 28. in 29. junija, vsled česar ni maral LNP preveč oškodovati klub ter ji je odvzel le tri igralce. Ostali igralci so vsi od ASK Primorje, razen levega krilca Mar-chiotti, ki je član SK Slovana.
Mežica.
Odbor za zgradbo koče na Peci je priredil v nedeljo, dne 20. junija t. 1. dopoldne cvetlični dan in popoldne na vrtu g. Vivata veselico v prid skladu za zgradbo koče na Peci. K lepem uspehu prireditve nam je v prvi vrsti izreči zahvalo cenjenim darovalkam in darovalcem prostovoljnih darov (peciva, cvetja itd.). Dalje se najiskrenej-
še zahvaljujemo vsem cenjenim sode-lovalkam in sodelovalceni ter jih, kakor tudi vse ostale, tem potom naj-uljudneje naprošamo, da nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče in s tem pripomorejo do skorajšnje graditve koče na Peci. V prijetno dolžnost si štejemo, izreči tem potom tudi zahvalo tamburaškemu zboru »Svoboda« Me-žic# in njega kapelniku g. Schlossarju za neumorno sviranje na popoldanski prireditvi. Končno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu prireditve in na ta način pokazali razumevanje, kako velikega pomena bi bila koča na Peci za našo dolino in planinstvo v obče. Žali-bog je pa bilo opaziti, da se je občinstvo v splošnem pičlo udeležilo popoldanske prireditve, to znači, da ideja ljubezni do naših gora še ni prodrla v najširše kroge. Podpirajmo akcije za gradnje domov na naših gorah, ker le na ta način dokažemo, da ljubimo našo grudo in znamo ceniti lepoto naših gora!
Naznanilo preselitve.
KAROL PRELOG
trgovina z volno, bombažem in galanterijo je preselil svojo trgovino doslej na Galusovem nabrežju 11
v Gosposko ulico štev. 3
Trgovina na Starem trgu štev. 12 ostane še nadalje.
Ob tej priliki se cenj. odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje, ter se priporočam za nadaljno neklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
KAROL PRBLOG.
Makulaturni papir
se proda po 4’— Din za 1 kg. Več se poizve v upravi lista.
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo" za čevlje. 130
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri: Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12.
Nabirajte nove naročnike!
p«     ——
| SPLOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO „POSAVJE“l
g	V	ZAGORJU OB SAVI.	g
Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. — — — Član lahko postane vsak.
\
Pristopninai Din 2*50	—	—	Delež,	Din	50*-	|
jj i84	RAVNATELJSTVO.	|
SREČKO POTNIK & KO., LJUBLJANA
parna destilacija esenc, eterICnili prolavo* do v, eterov In izdelovanje sadnih sokoli
Telefon 110 METELKOVA UL. 13 Telefon 110
priporoča i
sadne marmelade, pravi malinovec, limonov sok, arome asa nealkoholne pijače, sadne etere, esence asa rum itd.
Paviljon „E“ štev. 77.
svetovno znani avtomobili, motocikli, bicikli ter
HflHLEVDflfllDSON
brezkonkurenčni motocikli po brezkonkurenčnih cenah. Oglejte si najnovejše modele na Ljublj. velesejmu v paviljonu G 284-290. — Glavno zastopstvo
O. ŽUŽEK
Ljubljana, Taučarjeva 11-
MANUFAKTURA
NA VELKO
M. MMt
Ljubljana
Qp. Tasčapjeva (Sadne) ulisa 6.
Telefon št. 530.
je najboljša In najcenejša!
V paviljonu
..DALMACIJA«
na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma točita
Brača Lassan
priznano dobro dalmatinsko kapljico iz lastnih vinogradov iz Zatona pri Šibeniku. Izvrstna ta vina so bila na vinski razstavi v Šibeniku odlikovana z zlato kolajno.
Razna sveža mrzla jedila. Bogata zaloga špecijalnih morskih rib. Stalne gostilne in kleti se nahajajo v Sd. Šiški pri ANŽOKU in Krsnikova ul. St. 5.
Na veliko! Cene zmerne. Na malo!
Se priporočata
Brača Lassan.
99
L-E-D-fl
ti
Damsko
perilo
je najcenejše najtrpežnejše in najlepše! jPosetniki velesejma
oglejte si izložbe in zalogo v tvornici
JL-E-D-A" Šelenburgova ulica 1
Trgovcem popust!
Pristopajte kot člani k zadrugi!
Zavarujte Vaše hčerke za nevestino opremo!
TVRDKA
J. C. MAYER, LJUBLJANA
PRIPOROČA SVOJO VELIKO ZALOGO MANUFAKTURNEGA BLAGA
IN
LEPO IZBIRO DAMSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH
ČEVLJEV TVRDKE
F. L. POPPER, CHRUDIM.
Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek)
v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.