GLASILO
SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaia vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . . „ 2*— četrtletna . . „ 1'— Posam. štev. .	„	0*10
Št. 15.	V	Ljubljani,	dne	11.	marca	1910.	Leto	V.
m oz
Dr. Karel Lueger ni več med živimi. 10. marca ob 8. uri zjutraj je stopila bela žena k bolniku v dunajski rotovž in ga nezavestnega prepeljala iz zemlje v višave, kamor je vedno hrepenelo njegovo srce, goreče za vse dobro.
Dr. Lueger, rojen leta 1844. od priprostih starišev na Dunaju, je bil prvi mož v Avstriji, ki je začel boj zoper nepoštenost in pokvarjenost, ki je takrat vladala v vsem javnem življenju: zoper vsegamogočni liberalizem, kapitalizem in judovstvo. Bil je takrat po svojem srcu in življenju veren, ni se pa še udeleževal katoliškega gibanja, ki ni bilo prav nič organizirano. Okoli leta 1887. pa se je seznanil z baronom Vogelsangom, prvim pomembnim krščansko - socialnim mislecem v Avstriji. Bilo je par prijateljev, ki so se skupaj učili, imeli diskusijske večere in razmišljali, kako bi v Avstriji ustvarili močno stranko na katoliškem temelju. Česar nobeden ni zmogel, to se je posrečilo Luegerju. Bil je edini mož za to: ljubitelj ljudstva, izboren govornik, jeklene volje, poln zdravega humorja in ostrega razuma. Tako je postal ustanovitelj krščanske politične organizacije v naši monarhiji.
Dr. Karel Lueger je v primeroma kratkem času dosegel vpliv in moč v državi. Izkusil pa je vse, kar je namenjeno možu, ki se pogumno postavi za svoje katoliško prepričanje. Zasmehovali so ga, divje sovražili in blatili: liberalci, judi in Mažari so se vsi zarotili zoper njega, ker je povsod in vedno, v prvi vrsti pa v parlamentu bičal gnilobo ter kugo, ki jo je razširjalo v monarhiji zdrpženo mednarodno judovstvo in svobodomiselstvo. Luegerja je tudi vlada besno preganjala in Mažari so pregovorili celo dobrega cesarja Franca Jožefa, da celi dve leti ni hotel potrditi Luegerjevo izvolitev za župana na Dunaju, ki ga jo Lueger rešil liberalne strahovlade in pokvarjenosti. Končno pa je dobra stvar zmagala, Luegerjev pomen je od dne do dne rastel in pri državnozborski!) volitvah na podlagi splošne in enake pravice je Luegerjeva stranka, ki je leta 1891. štela samo 5 mož, postala najmočnejša v parlamentu. Vsa Avstrija, od cesarja do zadnjega delavca, je s spoštovanjem gledala v moža, ki je toliko dosegel in se vsikdar prvi boril za katoliško, demokratično in avstrijsko misel.
Zdaj ga ni več. Vsa Avstrija je zavita v žalost, vsa srca prešinja bridka bolečina, ker je umrl mož, mož v pravem pomenu besede, mož, kakor jih ni veliko v današnjih časih. Žaluje pa tudi slovensko krščansko delavstvo, zakaj Lueger je bil mož ljudstva, mož, ki je tudi delavstvo združil pod krščansko zastavo in ga vodil v boj zoper kapitalizem in socialno demokracijo. Počivaj v miru, blagi mož!
XXX
Ob smrti dr. Luegerja je poslal Izvršilni odbor slovenskega krščansko - socialnega delavstva načelniku strankarskega vodstva avstrijskega krščansko - socialnega delavstva, poslancu Leopoldu Kunschaku sledečo sožalnico: Ob smrti priljubljenega voditelja krščansko-socialne stranke tudi slovensko krščansko-socialno delavstvo globoko žaluje in sočustvuje z Vami. Teši nas v žalosti
edina tolažilna misel, da bodo ideje, ki jih je prominuli ljubljenec ljudstva zmagovito uveljavil v naši domovini, živele in učinkovale naprej.
---------------------f
Omejitev ženskega nočnega dela.
»Mednarodna zveza za postavno varstvo delavstva« se je leta 1903. obrnila na švicarski zvezni svet s prošnjo, naj prevzame skrb za sklicanje mednarodne konference, ki bi imela nalogo izpeljati splošno prepoved ženskega nočnega dela. Zvezni svet se je prošnji odzval in leta 1905. se je v Bernu vršilo prvo neobvezno posvetovanje, na katerem so se začrtala temeljna določila za mednarodni dogovor o prepovedi ženskega nočnega dela. Temu je leta 1906. sledila diplomatična konferenca, ki je neobvezni dogovor prejšnjega leta izpremenila v obvezno mednarodno državno pogodbo, kateri so pristopile vse evropske države razven Rusije in Norveške. S to pogodbo so se države obvezale, da v svojih deželah vpeljejo postavno prepoved ženskega nočnega dela v industrijskih podjetjih v okviru določil, ki je usebuje mednarodni dogovor iz leta 1905. Sad te pogodbe je tudi zakonski načrt, ki ga je avstrijska vlada te dni predložila poslanski zbornici.
Dasi nosi vladna predloga napis: Zakon o prepovedi ženskega nočnega dela, vendar o popolni prepovedi ne more biti nobenega govora, temveč komaj o omejitvi. Izključena so številna podjetja in dovoljenih je toliko izjem, da zakon, ako ga zbornica ne bo izboljšala, ne bo posebno veliko pomenil.
Po § L ima zakon veljavo le za ona podjetja, kjer dela najmanj deset delavcev, ter je v teh podjetjih nočno delo med 8. uro zvečer in 5. uro zjutraj za vse ženske brez razlike starosti prepovedano — razven gotovih izjem. Nočni počitek delavke mora znašati najmanj 11 ur. Kjer pa je uvedeno osemurno šihtovno delo, smejo ženske, ki so izpolnile 16. leto, delati do 10. ure zvečer, a potem mora slediti 11 ur nepretrganega nočnega počitka.
Na prvi pogled je jasno, da so po tem paragrafu neštete ženske izključene od postavnega varstva, in človeku ne gre v glavo, zakaj bi bilo nočno delo manj škodljivo in nevarno v podjetjih, ki imajo devet ali manj delavcev, kakor pa ondi, ki jih imajo 11 in več? Saj je obče znano, da se ravno v manjših podjetjih delavstvo mnogo huje izkorišča, nego v velikih, kar je čisto umevno, saj se delavstvo tem lažje brani, čim več ga je skupaj.
Tudi določitev nočnega časa od 8. zvečer do 5. zjutraj se nam zdi zlasti z ozirom na lepo vladino utemeljevanje zakona kaj čudno. Vlada namreč pravi, da sc mora predloženi zakon skleniti zato, da se tudi delavki da prilika, da zadosti poglavitni ženski nalogi: gospodinjstvu, negi družine in krepkemu, zdravemu zarodu. Lepo; ampak vprašanje je, kake čudeže naj ženska dela, ako pride še-le ob 8. uri zvečer domu, trudna in ubita. Otroci morajo tedaj vendar že biti pri počitku, in možu se tudi ne bo ljubilo še do 9. čakati na par žlic borne večerje. Nič bolje ni, ako mora mati že ob 5. zjutraj od doma; ali naj vstane že ob 2. ali 3.? Saj moramo računati tudi na pot, ki je splošno za delavca najmanj pol ure dolga, a mnogokrat še več.
§ 2. določa, da veljajo v smislu tega zakona za industrijska podjetja vsi oni obrati,
kjer se obrtoma napravljajo prometu namenjeni predmeti ali obdelavajo in predela-vajo snovi, vključno stavbinska podjetja, izvzemši pa poljedelsko in gozdarsko prvotno proizvajo. Izvzeti so tudi rudniki pridržanih (regalnihj rud, n. pr. sol, žveplo, premog, za katere se nočno delo uredi s posebnim zakonom.
Drugi odstavek paragrafa je koncesija gostilničarjem in hotelirjem ter izrečno navaja, da ta podjetja ne spadajo pod pred-stoječi zakon. To je naravnost obžalovanja vredno. Kdor je prisiljen v gostilni večerjati, ali komur je sploh na tem, da se v gostilni okrepča, bo to pač storil pred 10. uro zvečer; od te ure dalje se v gostilnah itak ne dobi več druzega kot kaki ostanki in pa pijača. S tem naj strežejo svoje pozne goste gospodje gostilničarji sami, ali pa njih hlapci. Za natakarice pa je nočni počitek pač ravno tako potreben, kot za druge ženske.
§ 3. pravi, da v slučajih, ki se jih ni moglo predvideti in ki se ne ponavljajo v gotovih razdobjih, katere torej povzroča višja moč, določila § 1. ne veljajo. V takih slučajih (ki jih pa zakon ne navaja imenoma) sc smejo za nočno delo uporabljati tudi ženske, ki so že dopolnile 16. leto. Treba pa je začetek in konec nočnega dela nemudoma naznaniti politični oblasti I. stopnje.
Enako izjemo določa § 4. za ona podjetja, v katerih se predelavajo in obdelavajo take surovine in snovi, ki se hitro pokvarijo. Ta podjetja določi trgovinski minister odred benim potom.
8 5. se ozira na ona podjetja, katerih delo je odvisno od letnih časov (takozvane sezijske industrije) ter določa, da se sme v teh in pri izrednih razmerah tudi v vseh drugih industrijskih podjetjih znižati nepretrgani nočni počitek na 10 ur. To pa v največ 60 dneh na leto in samo glede žensk, ki so že dopolnile 16. leto starosti. Nočni počitek se lahko začne še-le ob 10. uri zvečer.
Določbe tega paragrafa so jako raztez-ljive in se ozirajo zgolj na koristi podjetnikov, prav nič pa na blagor delavstva. To pa tem bolj, ker za njih uporabo ni treba nobene prošnje, marveč podjetnik enostavno naznani oblasti, da se jih bo poslužil. Tukaj bo treba jasne besede v državnem zboru.
Starost za nočno delo — 16 let — je tudi na vsak način prenizko odmerjena; takrat se dekle začne še-le dobro razvijati. Tudi v tem oziru se mora zakon popraviti.
Toliko za danes v razmišljanje, a k stvari se še povrnemo. Ivanka Klemenčič.
LJUBLJANSKE DELAVKE I
V ponedeljek, dne 14. t. m., ob 6. zvečer je v prostorih slovenske krščansko-socialne zveze, »Union«, pritličje na levo, vhod iz Frančiškanskih ulic, shod za delavke. Gre se za neko velevažno novo postavo, ki se tiče delavk. Na shodu poročata ‘urednica Ivanka Klemenčič in deželni poslanec dr. Zajec. Delavke vabimo, naj se shoda v obilnem številu udeleže!
Izvršilni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva.
LJUBLJANSKO PBEDILNIŠKO DELAVSTVO
se opozarja, da bo v sredo, dne 16. t. m. ob iA na 7. uro v prostorih Slovenske krščansko-socialne zveze občni zbor »Strokovnega društva delavstva ljubljanske predilnice«.
Člani in članice se vabijo, naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže!
Fr. Kos, predsednik.
Ljubljana. Na shodu »Slov. kat. del. društva« je govoril v nedeljo deželni odbornik dr. Pegan o življenju in delovanju dr. Luegerja. Shod je bil dobro obiskan. — Prihodnjo nedeljo govori deželni poslanec dr. Zajec o davku na zrak. Opozajamo naše somišljenike, da se shoda v obilnem številu udeleže.
Vse in vsi, ki se zanimajo za slovensko petje in za napredek v slovenski glasbi, vabimo, naj prihite prihodnji torek ob pol 8. ure zvečer k javnemu predavanju v S. K. S. Z. Predava g. Anton Svetek: »Moderna glasba pri nas in drugod«.
Tobačno delavstvo.
Podporno društvo delavstva c. kr. ljubljanske tobačne tvornice praznuje letos 10-letnico, kar obstoja. Naše zaslužno društvo za koristi tobačnega delavstva je že pričelo praznovati svojo desetletnico, in sicer — z delom. Uvedlo je natančne poizvedbe o razmerah in o stanju ljubljanskega tobačnega delavstva. Prav je storilo, ker osnovano delavstvu v korist, naj praznuje tudi svoje desetletno slavlje z delom delavstvu v korist in v dobrobit. Priredilo je že letos jako veliko sestankov, na katerih je delavstvo že zavzelo svoje stališče z ozirom na razmere, ki so potrebne, da se izboljšajo. Po delavskem državnem poslancu Gostinčarju je že vložilo letos v državnem zboru pet peticij o zadevah, ki so za tobačno delavstvo velike važnosti, vloži pa še nadaljnje peticije, ki so se sklenile na splošnem sestanku tobačnega delavstva. Ko se vlože vse peticije, bomo o njih poročali. Zdaj se pa dotaknimo nekaj prav resnih, nujnih stvari. Pri poizvedbah smo doznali nekaj, česar nočemo in ne moremo zamolčati. Glavno ravnateljstvo se v velikem še precej ozira na socialne potrebe in koristi tobačnega delavstva. Nikakor pa tega ne moremo trditi o krajnem ravnateljstvu. Nočemo ničesar tu komu očitati. Saj znamo, da ni lahko se uživiti i’avnateljem v razmere, ker se tako hitro menjajo. Ampak molčati nočemo in ne smemo, ko vidimo, s kakim neumevanjem socialnih dolžnosti se prezirljivo ne ozira na popolnoma upravičene delavske zahteve. Kuhinja: še zdaj ni poštenega kosila v njej, dasi je podaljšana vsled prostega sobotnega popoldneva ob ostalih delovnih dneh delovna doba. Nujno je potrebno, da se popolnoma izpopolni, da se priredi tudi parna kopclj in da že enkrat dobimo moderno ordinacijsko sobo. In zračenje! V časih, ko imamo tako imenitne zračilne priprave, ni pravzaprav za zračenje v naši tvornici nič skrbljeno. Kaj naj rečemo, ko čujemo, da se je delalo nekje pri ubitem oknu celo zimo. Proti prepihu se prav nič ne ukrene. Jc-li potem čudno, da jo število bolnikov tako visoko! To, kar grajamo, ni nikako nerganje, nobena sitnost, marveč to so stvari, ki bi se morale odpraviti in bi to moral zahtevati tudi obrtni nadzornik. In stroji! Ubogi cigaretni oddelek, nekdaj tako močan, kje si, malo da te že več ni, preziran si pri plači, danes ne veš, uboga delavka, če bo še jutri na svojem prostoru. In pripravljavnica. Uboge delavke, ki morajo nositi kakor živina težke košare, težke plahte in težke zaboje, tovore, ki so težki tudi do 80 kilogramov! Vprašamo, ali je to delo za ženske? In kolikokrat smo že prosili, naj bi se to odpravilo. Ali bomo res morali ustaviti vlaganje spomenic, na katere se glavno ravnateljstvo ozira, medtem ko jih menda za krajno ravnateljstvo pišemo zgolj za vložni zapisnik. Tako težko delo ni niti v smislu delovnega reda, dasi je že ta popir tudi zastarel in je že vložilo podporno društvo prošnjo na državni zbor, da se izpremeni. Ali bomo res prisiljeni, cla ne vložimo sploh nobene spomenice več, dokler se ne bo krajno ravnateljstvo oziralo nanje in naprosimo naše poslance, ko jim damo ves nabrani materijal na razpolago, da zaropotajo v ljudski zbornici. Če. bo to ravno tobačnemu glavnemu ravnateljstvu všeč, ki kaj rado naglaša, kako da v socialnem oziru skrbi za delavstvo, zelo, zelo dvomimo. In viržinke! Delavke ne morejo in ne morejo pri najboljši volji več izdelovati to, kar morajo napraviti. Izdelati morajo zdaj ob krajšem delovnem času toliko, kolikor so morale delati ob daljšem delovnem času pred desetimi leti. Za danes zado-
stujejo te-le črtice, da izve tudi širši svet, kako sijajno da se godi tobačnemu delavstvu. Prihodnjič bomo nadaljevali, ker razmere so take, da moramo z vso silo in močjo nastopiti javno za odpravo napak v tobačni tvornici, ker vidimo, da se krajno ravnateljstvo zmeni za delavske težnje toliko, kolikor za že skopneli sneg.
»Glasnik« izide v posebni izdaji, ker objavi izvršilne predpise o uvedbi nove pokojnine. Tudi o teh izvršilnih predpisih bo nujno potrebno, da se delavstvo pogovori in da zavzame stališče nasproti njim.
Tobačno delavstvo opozarjamo, da govori v nedeljo ob 10. dopoldne v S. K. S. Z. poslanec dr. Zajec o predmetu: Davek na zrak; v ponedeljek bo pa splošen shod za delavke ob 6. uri zvečer v S. K. S. Z. Na shodu govorita urednica J. Klemenčič in posl. dr. Zajec.
9
Med brati in sestrami.
Preska. V nedeljo, dne 13. t. m. bo v društvenem domu shod. Dnevni red: Vladne predloge o prepovedi ženskega nočnega dela.
Jeseniško delavstvo, pozor! Opozarjamo, da priredi Strokovno društvo v nedeljo ob pol 8. zvečer v »Delavskem Domu« na Savi predavanje s krasnimi skioptičnimi slikami. Predaval bo prof. dr. Gruden iz Ljubljane. Vabimo k obilni udeležbi.
»Zarja« si je izvolila sledeči odbor: predsednik stud. ing. Fr. Rueh; podpredsednik ing. Fr. Rueh; tajnik iur. P. Rupnik; blagajnik stud. phil. K. Oštir; knjižničar stud. tehn. Fr. Verče; knjiž. nam. iur. Fr. Leskovec; gospodar Fr. Čerček; odbornik Milač.
Idrija. Velikanska razlika med »Občnim konsumnim« in »Krščansko gospodarskim društvom« v Idriji, tako piše okrogli Tonček v svojem »Napreju«, za blago je prejelo konsumno društvo 243.444 K 46 v., a gospodarsko društvo samo 112.495 K 11 v. No, in vendar pri tako male znesku je dalo gospodarsko društvo svojim članom pa 6 odstotkov divdende, a občno konsumno društvo samo 4 odstotke dividende, kar bi bilo lahko dalo od te svote po 13 odstotkov dividende, zares velikanska razlika; obenem pa Tonček javno svetu naznanja, kako velikanske mole da ima konsumno tlruštvo, kateri požro članom velikanske dividende. Dalje piše: Prometa je imelo konsumno društvo 642.167 K 36 vin., a gospodarsko društvo samo 248.840 kron 13 vin. Tukaj je pa Tonček zamolčal, da ima konsumno društvo tudi obenem hranilnico, katera sprejema hranilne vloge, da potem posojuje na njih velikansko zadolžena posestva. Pri nas je pa hranilnica popolnoma zase, ako prištejemo promet hranilnice, najdemo prometa 1,067.608 K 50 vin. Potem je pa res velikanska razlika tudi pri prometu. Tudi piše ,da je razlika glede cen pri blagu. Tudi tukaj ne laže Tonček, samo naravnost nasprotuje ravnatelju konsum-nega društva, ker on namreč piše takoj na prvi strani računskega zaključka, da je prišlo lansko leto konsumno društvo pri moki do naravnost nečuvenih cen po 50 do 54 vinarjev, res nečuvena cena 54 vinarjev-kajti tudi ko je bila lansko leto cena moki najvišja, se ni čulo v Idriji, ne pri trgovcih, ne v gospodarskem društvu o ceni moke po 54 vinarjev, samo v konsumnem društvu, torej res tudi tukaj razlika. Tudi med kakovostjo blaga je razlika, piše konečno Tonček. To pa tudi radi verjamemo, vsaj naj-ložje izpričuje filtrirni stroj, katerega je že večkrat rabilo konsumno društvo, da je vino popravljalo, a gospodarsko društvo še do danes nikoli. Torej taka je tista velikanska razlika med »Občnim konsumnim društvom« in »Krščansko gospodarskim društvom« v Idriji, katero popisuje okrogli Tonček v svojem »Napreju«.
Idrija. V pojasnilo. Vsled mnogobrojnili vprašanj od strani delavcev, kaj je z dra-ginjsko doklado, katero zahtevati je delavstvo sklenilo meseca decembra lanskega leta, se je na poziv članov »Strokovne zveze delavcev eraričnega rudnika v Idriji« odbor iste obrnil na krajevni odbor II. skupine rudarske zadruge s prošnjo za prepis zapisnika o skupni seji krajevnega odbora II. skupine rudarske zadruge in zastopnikov rudnika ter prejel sledeči odgovor: Št. 8/910. Preips. Slavni odbor »Strokovne zveze del. erar. rudnika v Idriji«! Odgovor na dopis z dne 2. sušca t. 1. Prvič. Dne 9. prosinca t. 1. je sl. c. kr. rudniško ravnateljstvo sklicalo
skupno sejo in je iste zapisnik samo vodilo. Na večkratno vprašanje po odgovoru, ga nam še dandanes ni dalo. Kakor hitro pa odgovor dobimo, bomo javnosti naznanili. Ne šteje si pa krajevni delavski odbor v dolžnost, posameznim osebam odgovarjati. Krajevni delavski odbor rudarske zadruge v Idriji, dne 3. sušca 1910. Tom. Brus, načelnik; Tom. Filipič, tajnik.
Z Vrhnike. Svoj čas smo že poročali, da se je na Vrhniki ustanovila prva skupina ,T. S. Z., danes k temu še dostavljamo, da se ista kljub nekaterim neljubim oviram dokaj povoljno razvija. Seveda tupatam nekoliko pogodrn j a tudi kak naš delavec, rekoč: »Že zopet novo društvo? Če bi vas in časopise poslušal, bi se moral zapisati v tri društva in potem bi polovico mojega skromnega zaslužka komaj zadostovalo za članarino in mesečne prispevke.« Gotovo je na tem nekoliko resnice, zlasti, ako je dotični delavec oče mnogoštevilne družine, je prisiljen, natančn ogledati vsak vinar, prodno ga izda, kajti, pri največji varčnosti se v sedanjih slabih delavskih razmerah in splošne draginje le s težavo izhaja. Toda, vedite dragi sotrpini, da je novo ustanovljena »Jugoslovanska strokovna zveza« velikanskega pomena za naš delavski stan. V zvezi bomo imeli priložnost, stanu primerno se izobraževati, v zvezi se bodo podpirali bolni in brezposelni člani itd. Neobhodno potrebna pa nam je močna stanovska organizacija, ako si hočemo priboriti boljše bodočnosti. Potrebo organizacije priznavajo vsi stanovi. Bogati tovarnarji se organizirajo v truste in kartele, odvetniki, notarji, zdravniki, da, še celo države se družijo druga z drugo, le mi delavci naj bi ostali v svojo lastno škodo osamljeni brez vsake zveze. Ali menite, da bomo kaj dosegli, ako posamezni moledujemo pri podjetnikih za zboljšanje plače ali kaj sličnega? Znano je, da se posameznik v premnogih slučajih kar enostavno zavrne, rekoč: »Ako ni za vas, potem hodite, z Bogom, radi vas podjetje ne bo dela ustavilo. V boju za vsakdanji kruh pa imamo opraviti z bogatimi in študiranimi podjetniki, zato se lahko dogodi, da nas v mnogih slučajih na zvit in premeten način prekanijo. Zato nam je pa potrebno sučenili voditeljev, kateri nas bodo podpirali z dejanji in nasveti in te nam nudi .T. S. Z. Znano je, da so njej na čelo stopili učeni gg. doktorji pravniki in zdravniki, kateri so velikodušno obljubili, podpirati delavstvo v težkem boju za pravice, katere mu prisojate božje in človeško pravo. Ali bomo mi to lepo priliko prezrli ter odrekli pomoč, ki nam je J. S. Z. ponuja? Ne! Jaz vsaj upam, da ne. Pošteno vrhniško delavstvo ne bo zaostalo za drugimi skupinami. Zatoraj pristopajte v prav mnogem številu k J. S. Z., četudi je včasih težko pri trgati si denar za tedenske prispevke. Na drugi strani pa tudi opažamo, da se tudi od strani delavcev mnogo denarja vrže proč za nepotrebne in zdravju škodljive razvade, kakor za cigarete, za gotovo merico žganja pri nekaterih itd. Znani so nam slučaji, ko se je za take razvade izdalo v enem tednu več, kakor bi znašali tedenski prispevki v višjem plačivnem razredu za celi mesec, a se kljub temu ni pritoževalo od strani dotičnika samega. Vidite toraj, dobre volje je potreba, pa bo šlo. Redni član lahko postane vsak krščanski delavec in delavka nad 14. letom. Vpiše se lahko vsako nedeljo ali praznik v »Društvenem domu«. Toraj na svidenje!
Ljubljana. Kako deluje naše »Prvo ljubljansko konsumno društvo«, kažejo sledeče* številke: Meseca prosinca je imelo društvo dohodkov 21.818 K 04 vin., izdatkov pa 22.081 K 56 vin. Novih članov je pa pristopilo 27; blaga se je prodalo za gotov denar za 18.399 K 19 vin. Meseca svečana je bilo dohodkov 22.007, K 61 vin. izdatkov, pa 17.683 K 66 vin. Novih članov je ta mesec pristopilo zopet 21, blaga se je pa prodalo za gotov denar 21.090 K 61. —■ Naši rdeči bratje to čutijo, zato sami ne vedo, kaj bi si izmislili zoper društvo. Neki ženici jo pravil nek vnet demokraški agitator, da se je v našem konsumu ne vem koliko vina pokvarilo, da bo društvo faliralo itd. Mi pa mislimo, da društvo, ki ima čez 600 članov in približno 20.000 K rezervnega zaklada, ne more kar tebi nič meni nič falirati, nevarnost je pa, da se kaj takega primeri našim sosedom, ki so tega že navajeni, kajti pregovor pravi: V tretjič gre rado. Naši rdeč-karji životarijo pravzaprav na način renomeja, ki ga uživa naše društvo, ker trgovci
ne vedo, da njih društvo ni identično z našim. Mi svetujemo vročekrvnim rdečkarjem v tobačni tovarni, naj mirujejo, sicer zna slediti kaj hujšega.
Trst. V letošnji prvi številki »Bogoljuba« je bilo čitati, da so dekleta v III. kongregaciji uršulinske Marijine družbe v Ljubljani poleg »Bogoljuba«, »Domoljuba«, »De-toljuba« in »Zlate Dobe« naročene tudi na »Našo Moč«. Prav je tako! — Ko smo bile lansko jesen koncem meseca oktobra v Ljubljani na IV. vseslovenskem delavskem shodu, in ko niti pri popoldanski razpravi v »Unionu« ni bilo opaziti nobene ljubljan-se sotovarišicc, bila sem skoro potrta, misleča: tržaška dekleta so po svoji tovarišicah zastopana na delavskem shodu, tu imajo pa tako blizu, in tako lepo priložnost, Pa niti ene ni videti, ki bi se za tako važno stvar zanimala. O kako smo še daleč! — Ko sem pa, kakor pravim, čitala v predzadnjem »Bogoljubu«, da se tudi dekleta v beli Ljubljani naročajo na naše strokovno glasilo, porajalo se mi je novo upanje, da se tudi naša dekleta dramijo, in sicer v Marijini družbi. Socialni demokratje in liberalci tako radi zabavljajo čez cerkvene bratovščine in družbe, češ, da cerkev hoče in uči le birokracijo, nazadnjaštvo, mračnjaštvo, melanholijo itd. Videti hočemo, kdo bo pomagal ubogemu ženstvu ali krščanstvo ali socialna demokracija in liberalci. Me tu v 'Prstu smo dobro prepričane od zadnjega občnega zbora v zavodu, da od liberalnih vešiteljev nimamo pričakovati nikake rešitve, pokazale so nam to liberalne dame, ki se tako močno upirajo razširjevanju kr-šČansko-socialnega lista. Ve pa, drage nam tovarišice, le pridno agitirajte in podpirajte »Našo Moč«. Na »Bogoljub« vas je ves častno število (300) naročenih, da bi vas tudi za »Našo Moč« vsaj polovico toliko se naročilo. Naš poklic ne dopusti, da bi bile Vse Marije, »ki si je boljši del izvolila«, pač Pa, da smo tudi po sestersko z Marto združene. Tudi pišite nam kaj, kako se Vam v Ljubljani godi. Do sedaj še ni bilo nobenega poročila iz Ljubljane. Gotovo se vam tudi preveč dobro ne godi. — Le pogum! Ni se treba bati, če v pravopisju kakega kozla napravite, ali če manjka logike, saj od nas nihče ne more učenosti zahtevati, saj je itak vsem znano, da^n,! nobena na Vrhniki v enajsto šolo hodila. Pričakujemo prav kmalu od vas dopisa, da bomo vedele, če znate tudi ve kaj pojamrati.
Javornik. Rodbina Justin se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili pogreba umrlega sina, oziroma brata Janeza Justin. Posebno Čast g. župniku, strokovnemu društvu, delavcem iz valjarnice na Savi ter požarni hrambi na Javorniku in Koroški Beli, kakor tudi darovalcem venca. S tem ste nam lajšali žalost.
Jesenice. Liberalci so vsi iz sebe, odkar Jim je začela »Naša Moč« njih kosmato vest izpraševat. Letajo od Poncija do Pilata ter 'ugibajo, kaj bi storili z onim delavcem, ki njih lumparije daje v javnost. V »Narodu« se tolažijo s tem, da nekaj stavkov našega -dopisa ponatisnejo ter se grozno užaljene čutijo. Ti liberalni razsvitljenci so pozabili, kaj so pred kratkim pisali. To niso bile le Psovke, ampak svinjarija. Ako se psu na reP stopi, zacvili. Učiteljska trojica tudi cvili. Ker se jim na Jesenicah dobro godi, jih skrbi proč iti. V sobotnem »Narodu« so zopet eno prav neumno pogruntali. Mislili so si: »Dajmo sami zoper sebe pisati, potem nemara še ostanemo na Jesenicah. Pa kdo jim bo to verjel, ko se kar otipa, da vsi dopisi z Jesenic v »Narodu« diše po eni kom-paniji. S tem mazilom ne bode nič. Treba bo zopet dr. Oražma in Ribnikarja, da ustanovita »Narodno delavsko organizacijo« številka 2, kajti o prvi ni nobenega sledu. Naj zapišeta gg. Sedlak in Pibrovc v »Slovenca«, ha sta klerikalca, ali pa v »Narod«, da sta liberalca, mi delavci jim nič ne verjamemo. Mi jih sodimo le po njih delu. Taki učitelji, kot so na Jesenicah, so brezverski liberalci. Vrag se boji križa, naši učitelji pa cerkve. Ako bi jih kdo vprašal, koliko oltarjev je v cerkvi, stavimo, da ne vedo odgovoriti. Potem bi pa ti brezverci učili naše otroke. Pre-dostikrat moramo slišati besede in različne priimke, s katerimi jih nazivljejo, kateri ne spadajo v šolo, kakor tudi ne, ako se otroke kolne. Mi smo zoper tako vzgojo. Vam učitelji pa povemo, kar se ob urah verouka sezida, to vi ob drugih urah podirate. Zato pazite! En zgled naj pojasni, kako pristransko delajo ti ljudje z učenci. Gg. Pibrovc in
Šifrer, vama je znan slučaj, ko je svobodo-miselcev fantiček tepel delavčevo deklico. Ona mu reče nato: »Pusti me, smrkovec«. A kaj stori učitelj III. h razreda? Zarohni nad deklico: »Kaj bodeš ti rekla temu smrkovec, ki je sokol!« In udrihal je učitelj po nji kot po kači. Ta slučaj izmed mnogih smo navedli le v dokaz, kake so razmere na naši šoli ter zahtevamo, da se temu stori konec.
Prometna zveza.
Z Jesenic. Zadnjič smo nekoliko opisali naše razmere v zimskem času. Danes naj še omenimo, da proga pod Možakljo, kjer je nevarnost plazov, je bila ob slabem vremenu čuvana od enega ali dveh delavcev, katerih služba je bila, 18 ur hoditi po progi ob vsakem vremenu. Obetala se nam je zato nočna doklada, in sicer na opeto-vano prošnjo, na katero pa seveda še čakamo. Dobili smo glasovnice za volitve v nezgodno zavarovalnico. Opozarjamo naše somišljenike, naj oddajo prazne glasovnice, ker je tako sklenila »Prometna zveza«, krščansko soc. železničarska organizacija. Somišljeniki, ravnajte se po tem ter oddajte prazne glasovnice.	Prožni	delavec.
Od nekod. Cenjeni gosp. urednik! V zadnjih dveh številkah sem razložil stanje čuvajev pri južni železnici. Danes Vas pa prosim, da bodete lisjaku oprostili, da bo malo povedal iz svojih spominov, kod je hodil, kaj vse videl, slišal in zvedel, kaj so vse delali liberalčki in rdečkarji obetali, naj si bo pri železnici ali kjer si bodi v korist delavstva ali slovenskega nairoda in njega ponosa. Dežne plašče so nam obetali že pred davnim časom, tako, da nam drugače ne pridejo že več na misel kakor takrat, kadar smo do kože premočeni in tudi jih ne bomo prej imeli, dokler ga ne bo vsak sam napravil, zakaj pri rdečih osrečevalcih gre vse neznosno počasi naprej. Potem je že več kot poldrugo leto, odkar je Kopač pravil po svojih shodih, da imajo že od direkcije po šest stalno nastavljenih delavcev na kilometer, a on kot reformator železničarskega reda, je rekel: »To nam ni zadosti, mi jih hočemo devet na vsak kilometer. Zdaj pa ni ne šest in ne devet, lisjak pa pravi, da bi bilo boljše šest kot nobeden; zmeraj je boljše nekaj, nego nič. Govoril je tudi od režijskih tovornih listov, kateri so menda veljavni od novela leta 1909, a žalibog razglašeno pa vseeno ni* bilo in tako marsikateri uslužbenec ne ve, kje in kako bi vprašal za tak režijski tovorni list. Če je enkrat ena reč dovoljena, naj se tudi vsem uslužbencem razglasi in pove, kje se dobi in kako je treba vprašati zanjo. Pa veste g. urednik, kaj je še Kopač tudi pravil, da bo tožil tistega, ki ga je dal v Našo Moč« zaradi tistih kron, ki jih ni Zupančiču in Kresnic plačal takrat od tiste deputacije prožnih delavcev, ko so šli na Dunaj. Pred enim mesecem je hodil lisjak tam okoli, pa so mu tole povedali, pa do takrat tudi kron še ni dobil, ampak, da mu je je Kopač pisal, da naj pride v Zidanmost ponje, pa menda ne po kroni, kakor je bilo razumeti, ampak da bi ga prav pošteno obdelal, ker misli, da ga je on nabasal v »Našo Moč«. To se pa lisjaku vseeno čudno zdi, zakaj Zupančiču kdon na dom ne pošlje, če jih je Zupančič lahko nesel v Ljubljano, in zakaj bi mu jih pa Kopač ne poslal na dom, potem pa še pravi, da bo tožil. No, pa naj, če hoče; lisjak je lisjaku podoben, pa naj ga išče, kateri bo pravi, kadar mu bo pa kronce kronce poslal, bo pa že prišel lisjak povedat, da se ne bo jezil po nepotrebnem. Dalje so v Dol. Logatcu zidali dom za Katol. iz-obraž. društvo. Tam so se pa liberalni rogo-vileži nekaj upirali, no pa jim ni nič gladko šlo od rok. Glavno vlogo igrala seveda bivši župan Mulej in pa oštir Hodnik. Za en par mesecev sta res zadržala, kjer so se pritožbe vlekle, a sedaj je pa že sezidano in pod streho. Joj, kakšen smeh so imeli tisti dan rdečkarji na kolodvoru, ko sta se šla zgoraj omenjenega pritožit na glavarstvo. Zdaj je pa že use »fuč«, nikali ne boste imeli lastnega doma, seveda potem pa, ko nista onedva rogovileža nič naredila in je društvo vseeno postavilo svoj dom, so pa zopet jezike brusili, češ, sama lumparija se bo uganjala v njemu. Pa le brez skrbi; v našem društvo do sedaj še ni bilo nobenega nereda in kar Bog vari, da bi tudi kedaj bil. Le na svoje sokoliče glejte, da ne bodo krokali ponoči okrog in da ne bodo še naprej deklet zapeljavali. En rdečkar se je še spozabil, da
je rekel, ko je bilo dozidano dotično poslopje, da bi Bog dal tak potres, da bi se vse do tal podrlo, pa mu ne zamirimo, ker je kratkoviden in ni računal, da ko bi bil potres, bi lahko tudi njemu padla kaka opeka na glavo in mu črepinjo razbila. Mulej je pa še takrat rekel, ko se je šel pritožit, da si pusti glavo odsekat, če bo kdaj stal na omenjenem prostoru društven dom. Jej, jej, kako bi sedaj gledal, ko bi prišel rabelj, pa bi rekel: g. Mulej, glavo proč! Lisjak prav za gotovo ve, da bi vse svetnike na pomoč poklical, dasi jih vedno rad ne imenuje. No, pa naj bo zadosti o tem, mogoče še kaj pride o priliki. Zdaj pa še na Kras nekoliko pogledat, kaj se je pa tam zgodijo. Koncem maja preteklega leta je priredila ženska cirilmetodarija v Sežani veselico za narodno obrambo. Seveda je bila godba, da je hodila po goste na kolodvor in pa. tombola, ples in vse take stvari, katere so vsak dan na sporedu liberalne gospode. Če je pa šel Slovenec tam mimo, kateri ima srce res za domovino, se mu je pa vseeno ta veselica smešna zdela. Napis na dotičnem hotelu je bil prav »ekstra«- naroden, namreč »Hotel della tre Korone«, okrog njega pa vse polno slovenskih trobojnic; in to je bilo v Sežani, kjer, je vsak cel narodnjak. E, ko bi mogle te trobojnice govoriti, prav gotovo bi vpile nad liberalci: glejte jih izdajalce domovine! No pa naj bo za enkrat, saj že v duhu vidim gosp. urednika, da pobira škarje, da bi lisjaku dlako pristrigel, seveda kar bi mu ne bilo všeč. Se bo pa mogoče še katerikrat kaj oglasil, če ga ne bo gosp. urednik zapodil, kaj bo videl in zvedel	Lis
n
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
r
Nihče več ne godrnja Čez slabosti in težave, Ako	.
m
spozna,
Ki drži želodce zdrave!
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost	liter	K 2'W.
Kabinetna kakovost	„	„ 4-80.
Naslov za naročila: ,,FL0RIAN“, Ljubljana.
Ponaredbe kaznive.
d. Ž1BERT .
* LJVIBLJ/IN/l * K
PREŠERNOVA ULICA
PRIPOROČA SVOJO VELIKO
Ki
g
ZdL0Q0 ČEVLJEV
<4 DOriflČEQfl IZDELKA.
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsled tega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po nalnižjih cenah. Ne visoke cene. ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka te zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manufaktur-nega (gvanincga) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužiti tvrdko
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) uiica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena
ulica
V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
KST Pazite natančno na ijtai itsr •••••••—
ttilT imenovane tvrdke!
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
£ 5(1 "!0 prihranite]
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju
in kavi; kri, moC, zdraviš dosežete in ohranite, ako pijete
® SLADIN ®
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
vlekami irnkOCZy zraven rotovža VLjUDljani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
idAHjiji
Kongresni trs št. 19 reg. zadruga z om. por. liOll^GSUi lij Št. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/<°/o. to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30 vinarjev na leto*.	—
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni daven plana hranilnica sama. NaisipnrneiSa prilika za štedenie.
Kanonik A. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik A. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
Velika zaloga! Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih g čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenje mom gramov ter drugih risb.
- Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. BOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
M
Gričar & Klejač
" Ljnblfana -
g Prešernova ulica šf. 91
| priporočata jsusjjo naioefjo | M zalogo izgotooSleniihi ©SileR za H gospode, dečke im otrske	^
" novosti ::	|
| u hunfeiciji zrn dame B
Pozor slov.delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine priznani in priporočljivi domaSi manufakturni trgovini
JflflKO ČEŠjSlIK
(pri Česniku)
LidUBLidANO
Uinganjeva uliea - Stritarjeva uliea
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
’ = Cene najnižje. =====
Leta JIH" KIL BOHINCA
i klim, ni mi lltMne in n ceste
priporoča sledeča zdravila:
nog, škatljica 50 vin., 0 škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., o steklenic 1 krono Tinktura za lase, steklenica 1 K. Trpotčcv sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin. Železnate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica «0 vin , H Steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 5« vin., 0 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škatljica 50 vin., večja L K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Posipalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
a\ m
V) vo
HHVRE NEW-YORK
francoska prekmorska družba.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
ED. SMilRDii
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
grodajalna v lasini hiši Holodvorsha ulica zs
Haivtiii izbira raznevrsinesiblann tol: izMenih oblah domaizsa izdtlfia, velika izbira blobohov in čepit, vseh ikosti obuvala, mirila, ovratnic, Sov-za izselience, srebrnik ur in veri! in vseh nalanleriiskih nredineliv grinoročam
ŽSSSBSSggl HalboUSa. nalslanrnelSa prilika za štedenje 1 \B3IlSUUna
tgTaS&.i;1 K? j #ar Lastn“ glavnica kron 420.537-92 -JH1
Cez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
   _ registrovana zadruga z neomejeno zavezo	■■	■	■	—
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union1 za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po'
«W
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4-50 na leto.
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje  ■■	—	po	pošti	so	poštno-hranilnične	položnice	na	razpolaganje.	_____
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauscheggj, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
lucm 3«)$ in $in v Ljubljani
Dunajska ee$ta $t. 1^
pripereeata ^ueje begate zalege ::
ueznij} l<ole$
5>iualni stroji za rodbine in ebrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.