Tedenske ihm i< Duhovniške vesti. Prestavljeni s-> sle(!eči čč. gg. kac)lani: Ivaa Alt iz Slov. BisMce kot Vikar \ Ptuj; Franc Stermšek iz St» Vida pri Planini kot 1. kaplan v Slov. Bistrico; Anton Medved iz Majšperga v Št. Vid pri Plauini: Ivan Ogulin iz Št. Vida yjri Grobelnem v Majšperg; o. Gabrijel Planinšekod Sv. Trojice v Ljubljano. — C. g. Jožel Toplak, vikar v Ptuju, je dobil r;:di bolehnosti šestaesečni dopust. Nov župiiik v Radgonl. Zupnijo Rndgona jo dobil kn.-šk. tajnik dr. Avguštin Krans. Je zmožen tudi slovenš8ine. 15. vojna pobožnost v Maviboru. Prihodnjo nedeljo, dne 1. oktob"ra. se bo povodom 15. vojne pobožnosti. ki se vrši v celi škofiji, vršila velika vojna prošnja procesija, združena z veliko vo:no pobožnostjo v stolnici in baziliki Ma,tere Milosti. Vsporect: i. Ob 3. uri popoldne v stolnici slo^sne litanije Sroa Jezusovega s sv blagoslovom. 2. Po litanijah Marijina pesem ,,Kraljica miru,'- Poje pevski zbor Cecilijanskega društva Nato razvrstitev procesije. 3. Prnc«3siia se bo pomikpJa skozt Stolno ulioo. čez Glavni trg, Nagyievo ulico, Sodnijsko ulico in Tiegetthoffovo cesto v baziliko Matere Milosti. Pri ] rocesiji se ho molilo: Litani;e vseli svetnikov, litar.ije Srca Jezusovega in sv. rožni v-enec. 4. V baziliki siovesen vhod, Lavretanske litanije z molitvijo za mir in sv. blagoslov, 5. Pridiga i)revz\iSenega g. knezoškofa. 6. Po pridigi cesarska' r-esem. Procesila, katere se udeležijo tudi šolski otroci in drugi zavodi, se vrši pri v.sakem vremenu. Mladinska organizacija se je ined šfajerskimi neniiškimi katoliki med vojsko zelo oži\ ela. Duša mladinskegai gibanjia je glavni urednik ,,Yoli-sblattau, Karol Svehler. Dne 8. oktobro imajo mladeniške orgaiiizacije velike i-oriiarske jiobožnosti in sicer na I''rauenbergu pri Lijjmei, v Maria-Eihkeglu in v Marija Lankovici. Ravno mlndeniči, izstop vši iz šole, so najbolj potrebni dobrega( jirijait/Gljstva in vodstva, in ti mladeniči željno priSakuiejo njim [irikladnega gibanja- f Fllip Koderman, uaidučitelj v pokoju. je cbie 11. septembra po kratki bolezni umrl v Bočna in bil dne 19. septembrs, [»okopan. Pogreb se je vršil za sedanje razmere najsijajnejše. Pred šolstim poslo,)jein v Bo8ni se jje od prebla,glega. ranjkega, poslovil g. I. Kelc, naJdučitelj v Novištifti, v oerkvi pa po kojitfanih vigilijah in mašah vlč. g. župnik Potakar, jd jo o8rtal njegovo življenje kot vzornega učitelja in vzeojitelja, očeta in gospodarja, delavca in katoličana. Kot vZoren učitelj je slnžboval 40 let: vzgojil in poslal ie v srednje šole ve6 idandanes ob&e znanih mož. med katerimi naj posebno omenimo pred kifatkjm umrlegii. urofesorja Antona Bezenišeka v Sofiji. Ob odprtem grotfii je vzel ginljivo slovo njegov stari prijatelj g. Franc Brinar, nadu8itelj v Gotovljah. Velika množina Ijudstva iz Zadfre8ke doline in Gornjega. Grada je skazala vrlemu in nepozabnemu možu zadnjo fiast. ravno tako šolska mlajdina iz Bočne, ki je nosila ranogobrojne zadnje pozdnave v vencih. Ža ijrebfeigim in dobrim o8etom žalujeta gospa Josipina Bizjak, nadu8itel,jeva soproga v Bo8ni, in g% dr. K. KndermaB, odvetnik v Marilx)ru. Rajni Kodiennan ie bil rojen dne 1. a.prila 1834 v St. Lovrancu na Drav. ))olju, kjer je obiskoval tudi doma8o ljudsko šolo. Na to je šel eno leto v realko in potem v pripravniSki tfiča.i v Mariboni. l^eta 1856 je naipravil izkušnjo <isposobljenosti v Gra.rtou in bil potem li.nstavijen lcnt So]ski pro\izor v Zrečah pri Konjicaih. Tri leta poj zneje je došel v enaki lastnosti na Framkolovo pri Cel,i}u, kjer je pos,tja.l leita 1865 sita.ijhi iičiielj. 1. 1875 i>-inalfiiiSiteli; tu je deloval do leta 1897, nak!ar ie stnpil v jirezasiuženi |.>okoj, katerega jp i ozneje užival na Polzeli in naradnje v Bo8ni pri svo]i ijubl.ienj ličerki. Koderman ni bil šamo vrl uSitelj in izvrston vzgoiitelj, ampak tudi marljiv stanovski orgaiiizator. V zvezi s tovarjšema Vučnikom in Zdolškom je ustanovil prvo slo-\-«nsko učiteljsko društvo na Rlnvenskem Stajerskem s sedežem v Celju ter je isto ;,o<Jpiral do svoje ii[)okojitve. Ni zamudil sknro nobeiioga zborovanja. Lepo je bilo gledati. kako so se mlajši tovariši, katerim so šumeli raani l«pi idea]i )>o glavi, zbirali okrog mnogo stare.!šeg!a Koftermana, kajcov lUcaieljni otroci okoli svojega predobrega očeta, ter pazno poslušali dobre svete izkušenega moža. A nanj jih je vezala še druga okolnost. Koderman jo užival si)lošno zaupanje pri sodobnih kolegih, kar izprieuje dejstvo, da je bil 20 let zastopnik uCiteljstva v nemško navdahnj&nem okrajnem šolskem svetu v Colju. Takratni glavarji in umrli okrajni šolski nadzornik ArabrožiS niso bili posebno naklonjeni slovenskerau učiteljstvu. A Koderman si je znal s svojo rairno, dobro premišljeno in tehfno besedo pridobiti tak upliv, da je marsikaterega tovariša rešil nepotrebmk sitnosti. Bil je moder, neuštrašen in dosle'!en zasto;>ni|k, katerega so tudi nasprdtnild morali snoštova.ti. Koderman pa je tudi med kmetskim ljudstvom neumorno deloval. Njegovo plodonosno življenje ni bfllo praznik, ampak neprestano delo. Na. Frankolovem je bil eno dobo župan in 23 let ob8inski tajnik. Odpovedal se je svojim počitnioam in je bil zavsem 52 let organist, Tudi kmetijstvo je v:ospcševal. ter je za to dobil od c. kr. Kmetijske družbe srebrno koln.ino. Niegovo vsestransko (^elovanje ni ostalo neO| aženo. Občina Frankolnvo ga ie kot svojrtga velikega dobrotnika imenovala svojim ftastiiini občanom, 0(1 cesMiTia pa je dobil srebTni zaslužni križec s krono: dobil je tudi kolojno za. 401etno zvesto službov"nje. In sfidaj si si oddahiii] ter spiš vefini sen! Ohranimo \-rlemu tovarišu, neumorremu delaivou, iskrenemu slovenskemu rodoljubn in jeklenmnu zniafiahi 8a,sten spomin! Slovenski učiteljlščnik padel. Padel je na južnem bojiišču. zadet od težke granate. mariborski učitel.fiščnik Š-tninko PokrivaS, rloma v St. Bolfenku na Kogu., Pokopan ,je severno od Asiaga. Priden mladenič in liavdušen jnjiak je rad ir. pogosto poro8nl svojim pri.;ateljpm, kake se godi njemu in drugim slovenskim mladenifiem na bojnem poljti. Zadnje poročilee, datirano 17. julija t, 1., pravi: ,,Zadn]i dnevi so bili strahoviti za nas uboge vojake tuka'. 7.e sem zgubil npanje, cta bi ge enkrat prišel k svojim dragim. To so bili moji nepozabni trenotki. Vreme imamo tudi slabo. Skoraj sploh dežuje. Ui>am, da bo skora.j konec tega trpljenja in težav!" Bil si rešen, dragi Stanko! Tvoja Tjubliena domovina Ti ostane hvaležnn,! 'Mi so solzimo za Teboi in Ti želimo vp8ni mir in pofiitek pri Bogu! Vpoklic CrnovojniJiov. Na ra/:ia vprašanja odgovarjamo. da bodo črnovojniki, ki so bili pri zadi>;em |;reWranju sf!oznani s;iosobjnim za vjojno služ1)0, vpoklicani dne 2. in 10. oktobra 1916, in sicer oni. ki so ro.'eni y letu 1871 do vštetega let|a 1. 1866 dnp 2. oktobra,. oni p-a, ki so ro^eai v 'letih 1892— 1800. 1884-lt>80 pa dne 10. oktobr;:. Nastop do 11. ure dopoldne. — hetnike 1860—1861 namerarva vojna uprava uporabiti samo-za službo v zaledju in za etaprio službo. Podčastnlškl list v sloveiiskem jezika! Želji, uaj jirične izliajati list ,,LTi!teroIlizLers-Zeitung" tudi v sJov-enskem ,ieziku. je vojno ministr-stvo z odlokom št. 22.592 ugodilo. Državna zadružna oureduju blagajna. Naložbe pri kredifoiili zarlrugali in njihovih zvezah stalno naraSea.jo. Brez dvoma pa i.o treim y,o koiičaiui vojski veSji <iel hranilnili vlog zoj.et izplačati. Pri marsikateri posojilniei bo tedaj denarja prima.njkovalo in zato je Splošna zveza kmetijskih zr.idrug zoi^et načelu vprašanje, da bi se osnovalu. za vso drž,avo osredii.;a zadružna blagajna. Uiiravni odl:or Splošne zveze je miie:i.ia, da se da taka organizacija z ozirora na avstrijskft razmere osnovati lo kot (Sržavni zavod. S, lošna zveza zastojja dalje tudi stališče. da j« potrebno tak zavod ustanoviti še pred knnc^ra sfida^nje vojske. Knietijsko zadružniStvo v Avstriji ob vojnlli posojillh. Po poročilih, ki so došla* Splošni zvezi avstriiskih zadrug na Dunaju, se je pri kmetijskili zadrugah in njihovih zvezaii podpisalo: pri I. vojnem posojilu K 31,183.303, pri II. posojilu K 49,713.089, pri III. posojilu K 100,585.207 in pri IV. voinem posojilu K 154,929.356. Ti podatki pta niso popolni, tako da se more soditi. da je bilo pri vseh štirih posojilih podpisanega naimanj 350 milijonov kron., Seveda bi bilo napačno domnevati. dr» so člani kmetijskib zadrug jn vla/gatel.ii rajfajzienskih posojilnic podpisali samo to svoto. Mnogo jih ie bilo, ki niso podpisali pri svoji organizaciji, ampak pri hranilnJcah in bankah, poštnih uradih in pri davkaii^ijah. To se ]e zgodilo deloma vsled velike proi^.gande, ki so jo ti zavodi razvijali, deloma vsled tega,, da bi ostale njihove |)rijave bolj tajne. Priznati pa se mora, da so se kmetijska zadruge izVanredno odliko\rale pri delu za vojna josojila. Nov zadružni zakon? Pri zfdnji seji nafielstva S; lošne zveze kmetijskih zadrug je poro8al njen nafielnik, da se čujie, da namerava vlada še med vojsko izdati nov zadružni zakon, se\ieda naredb«nim potom. To vprašanjo ?e obrnvnavail pravni odsek Splošne zvezo in je sklenil, nekoliko izpremoniti svoiefiasne predloge, ki jili .ie bila Spiošna zveza sta<vila z oz-rom na izdani načrt zadntžnega zakona. in te izpremeniene predloge z ule-nreljitviio \Ted predložiti vladi v uvaževanje. Pliifievanje davkov. V 4. 8etrtletju 1916 se morajo neposredni dnvki na Stn.jfirskem plaPn.fi od navedenega dne naprej: T. Od zemljarine. hišne-razredovino in najraarine ter o(d 5% davka od na.iemnine onih posloplj, ki so prosta naimarinc: 10. mpse8ni obrok dne 31. oktobra 19H>, 11. meseCrii obrok due 30. novembra 1916, 12. mese8ni obrok diio 31. decemLra 1916. II. Od občne pridobnine in pridolraine poiljefij podvrženih javnemu dajaTiju rafiunoy: 4. eetrtletni obrr>k ;!ih> 1. oktobra 1916. III. Od rentnine in doliodiiinc, \- kolikor se ti davki ne pobiraio na ra¦čun <.>ržavne blagajnice potoin odbitka po osebah, oziroma blagajnicaih, ki izpla8ujejo dav/ku pofdvržene j<n-.,un:ke. 2. polletni obrok dne 1. dec. 1916. Novi 2vinarski novcl Iz železa, ki pridejo. v kratkem v promet, bodo v sredi preluknjani. Varujte se pred strupeninii gobami! Kljub mnogim nesre8am, ki so se že dosedaj zgodile vsled zavživanja strupenih gob, se še zmirom in povsod dogajajo slu6aji, da prihajajo na trg strupene go'ne. To prihaia oiitod, da se peSajo rlar.es z nabiranjem gob fudi ljudje, ki nimajo zato popnlnoina nobenih izkušenj. Zgodilo sp je, da so celo costilne nakurilp strupene gobe, da jih nudiio svoim izostonu v flobri veri seveda, da so gobe užitne. Da ae tnki slufia.ii. ki ; ostanejo lahko usodepolni, ne dogode več. se prebivaJstvo i otiov;:o opozarja, da je pri nabiranm gob skrajno previdno. Najbolj pa lahko pazijo gospodinje pri kubanju gob, Ako goba,, ko jo razrežeS. i ostane črna. ali če dobi v lnncu,kjer se knlia. 8rnobnrvo, }e prav gotovo strupena. Pri suhili gobab ni tako natanftno. V snhih gobab sicer še ostane nek"I stnipa. a ne toliko kot ga je v sveži eobi. — V Teme.švaru na Otirskem je dne 23. t. m. urtirio v ueki uostilni 5 oseb, ki so zavžlle stni^ene go^e- Zopetna upeljava redne^a časa. Ker stopi z;s letošnje poletic uvedeni ,.poletni čas" z dnem 30. t. m. zo-et iz veljave, se v noči od 30. septembra na 1. oktober vse javne nre teirm primerno prpmakue.io za eno uro nazaj. Zvišane pcštne pi-istojjbiJie. Izšli sta dve novi resarski naredbi, s katerima se določa, da se s 1. oktobrom t. 1. zvišajo razne poštne, brzojame in telefonske pristoj;bine ter da stopijo istotako s 1. oktobrom nove poštne znainke, dopisnice, zalepke itd. v veljavo. Za n a v a d, n a p i s m a. težka do 20 gramov, je zvišana pristojbina od 10 v na 15 v. za pisma. kpjih teža znaša ve? kakor 20 gramov, bo znašala pristojbina 15 v in vrbutega §e za vsakili 20 gramov po 5 v. Zapriporočenapismaješe vphutega pla.8ati pristojbino 25 v. Teža pisem je neoniejena. PoStn e dopisnioe, katere izdaja pošlna uprava, bodo stale 8 v. dosedaj 5 v, dopisnice pa, katerih ni založila poštna uprava, se pa morajo ¦onremiti z znamko po 10 v, Poštna pristojbina za raznovrstne razglednice znaša 10 v. Za t i s k ovine je dolo8ena pristojbina 3 v za vsa.kih 50 gramov. Za vzorce blaga znaša pristojbina do 50 gramov 10 v, za vsakih nadaljnih 50 gramov po 5 v ve6. Vzoroe blaga, kojih teža znaža vefi ka.kov 500 gramov. poštni iirndi ne odpošiljajo. Te pristojbine so veljavne za Avstro-Ogrsko, Bosno, Hercegovin.o in za Nera8ijo. Za pismo, katero si odposlal brez 15vinarske znamke. mora naslovljener pla?ati iiolo\ico ve8, torej 30 v, isto velja glede dopisnic, katerih ni založila poštna uprava in glede razglednic. Z a d e narna pisma znayša pristojbina 60 v ter še vrkutega za vsakih 300 K označene vrednosti po 5 v. Za poštne zavoje je doloftena pristojbina od 5 ¦do 5 kg. Za zavoj do 5 kg znaša jTisto.ibuin 80 vin. za poštni zavoj od 5 do 10 kg 2 K, od 10 do 15 kg 3 K in od 15 dto 20 kg 4 K. Poštnih zavoje\, kojih teža znaša več kakor 20 kg. poštna uprava ne bode sprejeraala. Za poštne zavoje, kojili teža znaša manj kakor 1 kg, je v notranjem prometu dolo6ena. pristojbina 60 v. Za poštne n a k a z n i c e v notranjem prometu znaša pristojbina do 50 K 20 v, xn višje zneske pa znaša pristojbina razven 20 v še po 5 v za vsaldh 50 K. Pristojbina za brzojavke je dolo8ena do 10 besedi 1 K, kar je pa vec kakor 10 besed, za vsako besedo j)o 8 v, dosedaj 6 v. Ker so iorej s 1. oktobrom zvišane razne p.oštne ^ristnjbir.c. bodo stopile s 1. oktobrom v veljavo nove poštnp znanike nove dopisnice, zalepke in noštie nakaznice. Sedajne poštne znamke, dopisniee itd. ostanejo v \Teljavi do dne 31. jdecembra 1916. Da ne boš trpel škodej se OLOzar]a, da moraš s 1. oktobrom t. 1. mi vsako pismo, na katero si prilepil znamko po 10 v, še prilepiti eno znamko fio 5 v, 8e namreč težn pjsma no znaSa ve6 kakor 20 gramov, na vsako do^ectaajo dopisnico še prilepi po eno znamko za 3 v in na vsako zalepko še eno znamko po 5 v. Pri<,;oro8a se, da pisom, kojih teža znaša ve8 kakor 20 gramov, ne vržev^ kar slepo v nabiralnik, 8eprav si jlh opremil z lSvinarsko znamko. Giede teže posaimeznega pisma se dobe tozadevna pojasnila na vsakem poštnpm uradu. Nadalje se priporoča, da stare znamke. dopisrico in zalepke zamenjaS na poštnem uradn z1 novimi, rtn se tako izogneš pomotam in neprilikam. P 1. moroem 1017 r>ostanejo nevelja^-ne vse dosedanje poš(:iB znamke, dopisnicej zalepke itd, *Gro>sf>odarske noidce. Deželni davek na vino. V zadnji seji deželnega odbora je predlagal finančni poroCevalec dr. pl. Kaan, da se uvede na vse vino deželni davek in se povpraža pri vladi, Ce bi predločila zakon v potrjenje. Deželni odboraik dr. VerstovSek se je kot zasfopnik Slovenskega Štajerja odločno protivil tej novi oakani fmančneja poročevalca ter utemeljeval svoj protest zlasti s tem, da je vino- gradništvo zeiu nežna jn obftutjiva naro ino gospo dar=>k- panoga; cene sedanjega cata ne bmtju biti raerodajue za tasco dalekosežne ukrt-pe. Posebno je opo/arjal slover.ski odfcornik na dejstvo, ;;a sme nove divke nalagati ie deželni zbor nikdar pa deU>\;v. v-cih«.ir VeCina je ^prejela začasno pieJKsg. da s»> ¦•¦/- t.e, načtino za d-.'V«k ia dtžeini glavar vprau p i \Jadi. ce ti tn poirdila to/.adevne s*le pe. Odbornika Hagenhoier in dr. Versiovšek s<a glasovaia proli m zadnji je dai v zapisnik ugovor ffjanj^ ro \:' ¦¦¦ v.i ¦ • ;->v'|-i''fi tnHi v!n^i Kako bo priiiodnj[e leto z modro galico. ali se bo dob la in ali mi svetujete modro gaiiico 2e scdai kupiti, ker se mi je nekaj ponuja 1 kg po 10 K? — Odgovor: Na Vaše vi)rašanje odgovoriti bi značilo prorokovati, tega [>a se^da. ne znamo. Ce bo vojiii! pravo8asno kon8ana. bo modr« galice dovolj po v\yameroma uizki ceni, če pa še ne. bo pa še veliko ilr;1žja nego letos. Ce smo prav pou6eni, skrbi kmetijsko ministrstvo že sedaj, da bo dovolj državne mod)'e g»!ice za vinogradnike pripra-A ljene. s katero sp bo on > ra\io8asaem in varBnem škropljenju izhajalo, zlasti f-e se bo mešala z galunom, Po našem mnenju, ki pa seveda ni nezmotljivo, se vinograjdnikom glette modre galioe za pribodnje leto ni nI8 bati. Vprašanja In odgovori. 1. \'prašanje: Postavii seni k miinu vso j šenieo, ki jo imam. Seveda nc znaša niti od daleo množine, ki ,io potrelnrem za celo leto. Seda.j \>i\ so mi odvzeli jiri mliiui fee polovico ie pšenice. Kaj naj storim? Odgovor: -Pritožite se osebno ali po občini naravnost na c. kr. namestjništvo. !>ovejfe, da ste ubog in da vam naj vrnejo pšenico, ki vam gre za vašo 'družino )^o cesarskem ukazu z dne 11. jun. 1916.. — 2. Vprašanje: V rnlin je stopila voda in s].odnjo ; olovico žaklja, v kateremje bila moja pšenica, pošteno zmočila, da je ])šPnica račela kiiti. Ko je prišla komisija. je gornjo polovico vzela, s odi!.o ;<a mi je pustila. Tako sem sedai brez vsakc j šo ¦ioe. Prosim. nnsvetujte iuh kaj naj storim! Odgovor: Isto, kar smo svetovali na gornje vpraSanje. — 3. Vprašanje: Predpisali so mi, d» moram oddati toliko žita, da mi ostane komaj za seme, za preživljenje družine pa ni8. Kaj mi je storiti? Odgovor: Odpišite na glavarja, na.i vam popra.vijo oddaini list. Priznajte istinito, koliko žita ste pridelali, koliko !ga mislite sejati in koliko vamga gre po znanili predpisih za prehranitev vaše družine. Ako bi se vam ue ugodilo, pišite na c. kr. namestnika v GraHcu. Sicer pa preberite naS član«k ,,Se enkrat: Oddaja žital" Kaj je z mlini? Nekateri ralinarji zalitev^ajo, da. mora kmet za polovico žita v mlinu, ki mu ga je ollast piistilas jirinesti od gla^arstva uradno dovoljenje za zmletje. To so r.epotrebne sitnosti mlinarjev. Za žito, ki je ostalo kmpfu v mliim. ni treba nobenpgai uradnega dovoljenja, ampak ga mora (polovico) mlinar zamleti in mu izroftiti moko, ne da bi za to še zahteval uradnega dovoljenja. Druga8e je sev!&da z žitom, ki ga namerava iz svoje shram.be dati na mlin.. Za tako žito moraš pri županu zahtevati'uradno dovoljenje ali karto za mlin. katero se mora poslati. predno zapplješ žito v nilin. okrajnemu glavarstvu. Se le potem, ko okrajno glnvarstvo karto notrdi. smeš svoje žito poslati v mlin. Cene za krompir v trgovinl na drobno. Ces. namestnija je doloCila cene za krompir v trgovini na drobno in sicer: Za prebrani krompir (jaičje \ielikosti) 19 v 1 kg, za neprebrani krompir 17 v. Za kraje na deželi, kjer se mora krompir od dalefi dovažati, sme politična oblast dovoUti nekloliko višie cene, ki pa se mora.jo javno razglasiti. Cene za i.-odrobno proldajo veljajo edino za množine rod 100 kg. Uredltev prometa z živino za cclo Avstrijo. Živinoprometni zavodi, kakor ga imamo na Sfajerskem, so se sedaj upeliali za eelo Avstrijo. Ker so taki zavodi poslovali dosedaj samo v nekaterih dežplah, živinski promet v Avstriji ni bil enoten^ Odslej bo clrugaSe. Na Dunaju se je osnovala osrcdnja komisija, ki Wo dolo8evala, koliko mora vsaka posamezna dežela dati živline za vojagtvo in pivilno prpbivalstvo. ^ivinorejcem in mesarjem lahko deželna oblast dovoli samostojno nnkupovanje živinp za doina8e potrebe. Koruznl storži žlvlnska piča. ^tajersko cesarsko namestništvo razglaša: R ceaarsko naredbo z dne 11. junija t, 1. so zaseženi koruzni atorži, visled česnr ;p prepovedia.no iiporabiti konizne storžP za kurivo ali za gno>. maT\ efi ae iih niora uporabiti za živinsko pi8o. Kftor pa ima toliko kornznih storžev, da. jih ne bo mogel iiokrmiti, je dolžain, da iib pomidi komisijona.rjeni \oiiio-žitno-i>romet.nega za\ydia. Cei'p za, koruzne storže l?n v naikraišem času doln«?:io fioljedelsko ministrstvo. HltreJSe plačllo za vojne dajatve. Uradno se razglaša: Po dosedaniih predpisih zakona o vojnih daiatvah so morale it' vSn /ahteve za iiovra^ilo kake voine ()a]atve ali z.-i odskodnino za škodo, ki je nastala v kafcpm slucaju iz zakona o vo.ijnih dajatvali, in katere niso bile plaftane ali pa, se dajatelj ni nikakor zadovoljil s priznanim zneskom, na. okrairo ali iin fiežplno komisijo in jili je še le nato rešila ministrska komisija. To po8asno reševanje bb za, mnogo slučaiev najbrže odpravila ravnokar izišln oesarska nnredba, oziroma naredba rainistrstva za deželno brambo, ki j ooblašča okrajr.o in deželno komisijo, da se y nedvoumnih slučajih do nekega najvišjega zneska dogovorijo s stranko o zalitevi, naikar odpade to postopanje in se znesek izplača. Voiaškl konji za juuetska dela. Vojaška uprava ,te dovolila, <ia ostaJiejo vojaški konji, katcrc so si kmot o izposodili za obdelov;:(rije kmetskib j.osestev, še tudi nadalje na kmetih in sicer tako dolgo, ctokler ne bodo dovršena jesenska dela na polju. Knko veiekapital zvišuie cene. Pivovarnarji so skienili, da bodo zvišali cene za pivo za 1 K 20 v do 1 K 40 vin. za liter. Kot razlog za zvišanje vajajo, da se je varjenje piva zaradi pomanjkanja iečmena omejilo. Po tem načelu bi se morala tudi ceiui za vse kmetijsKe j)redniete zvišati, ker se je.njih produkcija vsled slabega vremena omejila. Najviišie cene za vžigalice je trgovinski minister doloftil tako-le: Svedske ovoi 100 škatljic 4.90 K, !0 S'-ntl;i> 52 v. 1 škatljica 6 v. ,,Mika<lo" 10(7 škatJ ic V.iso K, 10 škatljic 84 v. 1-škatljica 10 v. Žvepla.ue vžigalice 100 Škatljic 5.95 K, 10 škaitljic 64 v, 1 škatljica 7 v. Vsakemu se mora dati na zahtevo 10 škatljic. Za vžigalioe, kojih čisti dobiček je namen,ien v dohrodelne ali društvene namene in ki so kot take na škatljici označeno. niso veljavne te naj\«išje cene. Za tobakarje. Z dežele se nam piše: Prišel sem \- traiiko in sem zahteval tobaka za pipo. Mož, ki ie bil (>red menoj v trafiki, ga je dobil dv'a zavojeka in sosed, ki je prišel za mpnoj, tudi toliko, a jaz ga nisem dobil. Ali iif volja enaka r-ravica za vse tobakarje? Odgovor: Seveda velja enaka pravioa z:i vse. Ce vam traJikantinja ni hotela dati to' nka. d.^siravno ga je imela dovolj v zalogi. se lahko pritožito na okrajno fimaneno ra\inateliistvo. Navesti pa morate priče, ki \ am bodo vašo trditev. da ie res še imela tobak na razpolago, potrdile. iriuelj. Na limpljskem trgii v 'Žatou je postalo nekoliko bolj živa(lmo. Tudii nekai tu.iega hmelja so žp s-;ravili na trg. Po l:snskem tujem hmelin ni nobene.af: popraSevanja, letošn.ilega še pa ni toliko na trgu. da bi se bile nastavile cene, čerrav se viDtemberški limeljski trgovci že prece] zanimajo za savinjski hnielj. Se eukrat: Nabirujite in sušlte gobe! Po naših gozdovih raste sedaj mnogo vžitnih gob. Nabirajte iih povsod pridno in iih sušite za zimo! Kako iiapraviš žarko mast zopet zavžitno. Zelo rado se pripeti, da postane svinjsika mast pa tudi sirovo maslo tako žarko. da za ftloveško hrano ni zavžitno. Nekemu zdravnifku v Norimbergu se je i osrečiln izumiti zelo t-rij)rosto sredstvo, kako napraviti svinjsko mast zopet zalvžitno, ako ]e postala žarkia. Na 1 kg pokvarjene masti vzemi dve sred.nje veMki čebuli iii sicer z olii|.-om vred, Eno čebulo prereži 8ez sredo. eno pa pusti eelo. Ob-ie čebuli in sicer eno celo in eno oez sredino prerezano, deni v jiokvarjeno s\1in,jsko mast in kuhaj vse skupa..i skozi pol ure na oo-n.iu, ki pa ne sme biti prevee mo8an. Predno se mast strdi, odstrani febulo iz masti, Že med kuhan}em se opazi, da gineva iz zabele neprijetni duh, in ko so ie mast ohladila, je pa popolnoma izgjinil. Cebula. zlasti 8ebulova lupina, vsebuje po mnenju imenovanega zdravnika snovi, ki odvzamejo masti žarek okus. Na ta na8in se je posrečilo imenovlainemu profesorju-zdravniku. napraviti veliko muožine žarke svinjske masti zopet za»vžitne. Iz raznih toza(iev!nih poskusov se je tudi dognalo, da mast/ki postane na ta na8in zopet zavžitna, ne povzrofia v floveškem žplodcu nobenih ov!r pri prebavljepju, je torej popolnoma reSkodljiva. Kartc za niasf. S 1. oktobrom se za celo Avstriio upeljejo karte za mast, ki pridejo v poštev le za tiste. ki si mora]o mast ali surovo maslo kupovati. Kmetska in druga gospodinjstva, ki imajo v znlogi ali pridelujejo mast, morajo do vsakega 20. dne v mesecu pismeno okrajnemu glnfvarstvu naznaniti, koliko masti imajo v zalogi. Kdor pa ima manj masti v zalogi kot 1 kg za vsako osebo, ki je stara nad 3 leta in mani kot 54 kg za vsakega otroka v starosti od 1 do 3 let, ima pravioo do karte za mast. V to svrho niora pri županu iznolniti tozadevno tiskovino. Karta za težke delavce (kmet.sko prebivalstvo) se glasi na teden za 150 gramov siiuS^ene masti ali olja, oziroma 180 gramov surove masti (špeha). Poleg karte za mast ima še vsak tudi pravico do karte za surovo maslo, ki se glasi na enako množino, kakor karta za mast. Odslej napre.i so bo smclo mast, v^jeh, zabelo in surovo maslo prodajati edino nroti kartam za mast. — Gierte kart zn mast ojiozariamo oblast na n.edostatek, ki bo na škodo kmetskemu prebivalstvai. Glede uporabe masti oblast ne unošteva razlofika med 8isto fspuš8eno). miastjo in zasekano zaWelo. Zasekana zabela pa. ,ie mnogo težja kot spuščfina mp.st in skoro ; olovico manj izda. Ker ima kmetsko rrebivalstvo ve8moma samo zasekano zabelo, naj bi oblast dolo8ila, da bi se smelo te zabele na teden vsa.i lolovico ve8 uporabiti kot spušSene masti^ HftTiHfs fl<!yH<r»i<% Za 485.000 K — 1 K. Kezdivasarhelska znsebnica židinjp. Adolfina Pap je ]ired Rnniuni pribežala v Budimpefito in je tam v svoji razburjenosti izgubila hranilnifino k7;ijižico, na katero ,jc b:lo vloženih 485,000 K. Hitela jc na policijD, da poda ovadbo, a ni še opravila, ko je prišlo ubožno oble^.ono dekletce in položilo na mizo izgublieno hraiiilnifinn kniižico. Gosi»a Adolfina Pa)> je bila vsa iz sebo vpf-^1'-: \\\ Vo je še izvedela, da je ubožno dekletoe pribezalo s svo- jimi starši iz Sedmograške, ni mogla premagati ve6 svoje ginjenosti m je za pošteno vrnitev hranilni8ne knjižice 485.000 K darovala ubogemu dekletcu — — eno celo krono!!! V naredniški uniformi. Minoli teden je. priSel v Moba8u na Ogrskem v pisa-rno 5. bosanskega pešpolka narednik in je ukazal nekemu infanteristu, da naj vzame puško, natakne bajonet in naj gre ž njim. V sprematvu tega infanterista je šel narednik v hišo posestnika Tasija in rekviriral voz in 2 konja. S tem vozoni so je peljal v različne vasi v okolici Aloha6a in pobiral tam milodare za sedmograške uboge begunce. Zupniku v Kolkedu se je to narednikovo po8etje zdelo sumljivo in pozval je moža, naj se izkaže. Narednik je odgovoril s psovjkaini in z grožnjami, a jo je prav hitro odkuril. Odpeljal je seboj še cel voz pišenice. Izkazalo se je kmaibj, da ta narednik sploh ni noben vojak, nego bivši sluga. nekega trgovca v 'Mohaiču, ki se že dalje 8asa bavi samo s sleparijami in izhaja pri tem prav dobro. Vjeli ga do zdaj še niso. Smrt in Turki. Turkom ni mnogo do življenja, ne žalujejo po svojih mrtvih, niti n© pripjsirjejo smrti velike važnosti. Zato tudi ni pri njih žalostnih iii dragih ceremonij, kakor pri nas. Cim je nastopila smrt, operejo mrfvece, v usta, nos ln uha jim stavljajo bombaža, jih zavijajo v bel prt in 6'im so jih položili v odprt zaboj, ki ga prekrijejo po kratki molitvi, odnaSaiio mrtveoe na poikop,aliS8e in jih pokopavajo z obrazom proti vzhodu. Marlbor. Prihodnjo nedeljo, dne 1. oktol>ra, bo nauk za tretji red sv. FranSiška izjemno ob dveh popoldne in ne ob pol treh, kaikoir navadno. Po na,uku se za6ne vojna pobožnost. Iz bazilike Matere Milosfi gre procesija v cerkev sv. Alojzija in tam bodo vefiernice. Jarenlna. V torek, dne 26, septembra, je um-*, spTeviden s sv. zakramenti, v Jelenčah Slletni \ 0sestnik Ivan Jairc, Pogreb jutri v petek, dne 29 t. m., ob /49. uri dopoldne, na jarenSnsko pokopališče. Vrlemu katoliško-slovenskemu možu svetila veču;; Iu8! Gradec. Slovenci-begunci in drugi so imeli v nedeljo, dne 24. sept., popoldne v cerkvi usmiljenih bratov zopet pridigo, pete litanije s cesarsko pesmijo in eno 'Marijino, da bi že kknalu konec bil bede beguncev. Prihodnja slovenska pobožnost se vrši v nedeljo, dne 8. oktobra, v imenovani cerkvi. Mariji pobožue pesmi pevati je že nam Slovencem prirojeno, torej le goreee in pobožno vzdignimo svoj glas, ko se orglje oglasijo ter s svojim krepko-naivdušenim petjem poSastimo frojedinega Boga in našo nebeško mater priprošnjico Marijo Deviico, zlasti sedaj v rožnovenskem mesecu oktobru. Slovenci! Zbirajte sie krog Marije, naše Pomo8nice! Liutomei1. Predmojster Jožel Nemec-, od domobranskega topničaiskega polka št. ' dorna iz Sjalinec pri Ljutomeru, je bil v bojih pri Asiago odilikovan b srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste. Sv. Urban pri Ptuju. Liza. Železnik, kmetlca v Levjancih, je odposlala 4 sinove v vojno službo: prvi sin Jožef, veteposestnik v Levajncih, je v ruskem vojnem vjetništvu; drugi sin Frano, posestnik v Kr6evinali pri Vurbergu, je v vojni; tretji sin janez je sedaj na dopustu in cetrti sin Alojz, veleposestnik v Bišu, je služil od zacetka voj|rie in sicer najjOiprej v bitkah proti Rusom, k,ar je sre8no prestal, po.teni pa proti sovražnim polentarjem, kjer ga je aovražni šrapnel; zadel tako nesre8no, da je storil junaško smrt za domovino in cesarja. Pokopan je v Belvodn. Sv. Urban pri Ptuju. Kakor smo že poročali, je bil Franc Polic, štabni narejdnik. doma pri Sv. tlrbanu, odlikovan s srebrno hrabrostno avetinjo II. razreda in ])redlagaji za zopetno odlikovanje. In nes je sedaj dobil veliko srebrno lirabrostno kolajno. ' jo kot poveljnik pol stotnije brez> lastnih izgub osem rnsldh jiapadov. Nn svo.;ih junaSiuh pva •¦si sedaj bronnsto, malo in veliko sro" v;:o hrabrostno svetinjo. Crnagora ]iri Ptuju. Na. Piiijski ;-'<iri je idne 24. sert. zatisnila k ve8nemu po8itku oci inati c. kr. 0krajnega šolskega nadzornika Iva.ua Dreflate(, gospa vilova--poštarica julija Dreflajk. Dosegla je visoko starost 78 let. N. v m. p,! Vuzenicra. V nedelio, 'dne 1. oMtobra, bode pri Materi božji na Kamnu vojii:', jiobožnost. V prooesi]i gremo k Materi Milosti prosit za našega: l]ai(b(:,jai cesarja, za našo hrabro armado in za skorajšnji mir. VuzeniČani! V nedeljo vsi na KamCen k Mariji! — V nedeljo smo pokoi;nli šostletno h8erko Zofko <~'rešnik, ki je urarla vsled škrlatice. Lani ]e padel njen o8e Anton Crešnik. — Dne 10. sept. je od laške granate zadet padel na južnem bojiš8u praporš8alk-u8itelj g. Maks Viher, sin tukajšnjega velezasliižnega g. nadučitelja Maksa Viher. Pokojni je nazadnje služboval v St.. Martinu na, Pohorju in v Reki pri H68ah. Naj v mirn. poSivata! Sv. Martln pri Slov. Bistrici. lz južnotirolske fronte nam porofiajo: Franc Juri8 je bil odlikovan z bronasto svetinjo za hrabrost na patrulji. Vdrl je v sovražni jarek. — Pozdravljamo vse bralee ,,SlovPnskega Gospodarja"! Frano Frank in Tvnn Repnik iz I'rama. Sl.-idlaigora |;ri Šmarjn. TukajSnji vojak Ivan SvfffilSnk ; i.šp svo:im domafim iz bolniSriic-e: ..Na- znanjam Vam, da sem bil dne 24. avgusta na laški fronti zelo nesrečen. Zatlel me je sovr^žiii šrapnel v trebuh, tako, da nisem mislil, da, bi še kdaj hodil. A tukaj v bobvignici so zelo dobri iu postrežni gospodje zdravnifci. Najhujše, ojjeraciio, sem sre&no pre^stal in upam, da z božjo pomoSjo še kdnij ozdravim. Pozdravljam vse!" Sv. JurijS ob južni žel. Dne 20. septembra je umrl tukajšnji gostilničar in mesar Aiojzij Nendl. N. p. v m.! Celje. Dne 25. t. m. jie umrl v Slov. Bistrici nofarski kandidat in 8etovodja dr. Otokar Baš, sin celjskega notarj> L. Baša. Star je bil 29 let. Celje. Poro8il se je Fran Cilenšek, u8itelj v Križevcih, z Lojziiko Roševo iz znane naradne rodbine v Hrastniku. Kapele pri Brežicah. Dne 25. januarja je na južnem bojišCu dal življenje za cesarja in domovino mladenie Janez Blaževi8 iz Kapel pri Brežicah,' zar del od italijanskfe granate; bil je takoj mrtev, Boril se je že od za8etka vojske, najprej v Galicijr in potem proti izdajaJskemu Italijanu. Bil ]e vzoren in povsod priliubljen med tovariši. Bil je tudi naroSnik ,,Slovenskega Gospodarja." Nanj se lahko nanajšajo besede S. Gregor6i6a: Umrl je lant! Kje tak je še med nami kot on, ki spi v prezgodftji groba jami. PoCivaj mirno, junak, njegove doma8e, potrte ob bridki izgubi, pa naj bodri zavest, za domovino padli uživa v nebesih svoje pla8ilo. Bizeljsko. Dne 21. sejUembra je umrl v 57. letu svoje starosti tukajšnji nadueitelj- in ob8inski odbornik Anton Skalovnik. Njegov pogreb se je \Tšil oli veliki udeležbi šolske mladine in prebivalstvallne 23. septemttra na domaSem pokopališ8u. N, p, v m.!