SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 50 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 17 de diciembre - 17. decembra 2009 RAZUM, VERA IN LJUBEZNIVOST DANIJEL VREČAR SDB Pater Opeka znova odlikovan ma 53^ ol^^-ni^i^i Nias'^^ia di^i^ia) Obhajamo 53. obletnico obstoja sanhuskega Doma. Spominjamo pa se tudi 60-letnice prve sv. mase v slovenskem jeziku v sanhuski cerkvi, danes katedrali, in sicer 14. avgusta 1949. Sv. maso je tedaj daroval g. Anton Orehar. Obletnice so priložnost, da se zahvalimo Bogu, ki je toliko let razprostiral svojo očetovsko roko nad delovanjem krajevnega društva in dušnega pastirstva ter ga blagoslavljal. Ob obletnicah tudi razmišljamo, kako se je začelo. Govoriti o začetkih je potrebno in koristno, posebno za mlade, ki tega niso doživeli; saj kot ste napisali v odličnem in obsežnem Zborniku, izdanem ob 50-letnici Našega doma, ,,je mladina zelena veja", na katero ste mislili, ko ste ga gradili. Želja odbora je bila, da bi jaz, kot salezijanski duhovnik, kaj povedal ali dodal k že povedanem o začetku dušnega pastirstva med rojaki v Argentini, posebej o začetkih slovenske krajevne farne skupnosti v San Justu. Daljni vzrok začetka je bila izguba naše domovine. Postali smo sirote brez matere domovine. Postati sirota je žalostno. Samo vera je močnejša od te žalosti. Zatekli smo se k veri in premagali žalost. Na enem od stranskih oltarjev v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boskovem zavodu v Ramos Mejiji je zapisan tale latinski rek: ,,Patriam amiserunt, fidem servaverunt", po naše: ,,Domovino so izgubili, vero ohranili". Vere nismo izgubili, nismo jo zavrgli, nismo se izneverili. Na tem dejstvu smo začeli graditi novo življenje v novi domovini. Katoliška cerkev je vedno čutila, da je pastorala za izseljence, pregnance in begunce tudi njeno poslanstvo. Pastoralna skrb uporablja sredstva, ki jih ima pač na razpolago, da se izvršuje božji načrt odrešenja, razodetega po Jezusu Kristusu, v zgodovini človeštva. Papež Pij XII. je jasno spregovoril v apostolski konstituciji 'Exul Familia', kako naj krajevne škofije skrbijo za te ljudi. Kot sredstvo za uresničevanje tega poslanstva postavi na prvo mesto duhovnike, ki jim jih naj preskrbi. Naše begunce je spremljalo mnogo duhovnikov, ki so bili tudi sami begunci. Cerkev je poiskala med njimi najsposobnejše. Tako je bil 5. decembra 1953 z dekretom sv. stolice imenovan za prvega direktorja slovenskih dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar. Vendar se je dušno pastirstvo med slovenskimi rojaki uredilo že pred tem imenovanjem. Tako je za rojake v San Justu skrbel Janko Mernik SDB od leta 1951 in deloval do leta 1969. Po njegovi smrti so tam bili imenovani kot dušni pastirji Alojzij Starc (1969-1988), Anton Bidovec (1988-2005) in Alojzij Kukovica (od 2005 do danes). Vsak od njih je zapustil skupnosti dar svoje pastirske prakse in utelesil v sanhuško skupnost svoje duhovno poslanstvo. Vsak na svoj način je odkrival razmere, ki naj bi predstavljale daljne vzpostavitve božjega kraljestva. Dovolite mi, da se osredotočim na pastoralno delo prvega župnika, salezijanca Jankota Mernika. Posebnost njegovega delovanja je bila ta, da je Domu vtisnil Don Boskovega duha. Kaj to pomeni? Don Bosko je nekoč v cerkvi izjavil prisotnim gojencem: ,,Svoje življenje dolgujem Vam. Vedite: odslej živim le za Vas!" To so najpomembnejše besede, kar jih je Don Bosko izgovoril v svojem življenju. So slovesna zaobljuba, s katero je vse svoje življenje posvetil mladini. Velike osebnosti so o njem izjavile naslednje: Papež Janez Pavel II je v moči svoje apostolske oblasti razglasil sv. Janeza Boska za očeta in učitelja mladine. Priporočil je tole molitev: ,,Dragi svetnik! Kako potrebna nam je Tvoja velika karizma! Kako potrebni smo, da nas spremljaš in nam pomagaš, da bomo razumeli skrivnost otroka, skrivnost človeka, zlasti mladega človeka!" Papež Janez XXIII je o njem vzkliknil: ,,Sv. Janez Bosko! To ime je pesem milosti in apostolata. Iz male piemontske vasi je ponesel slavo in uspehe Kristusove ljubezni do najbolj oddaljenih meja zemlje." Kardinal Nin je rekel papežu Leonu XIII: ,,Janez Bosko je orjak z dolgimi rokami, ki je znal k sebi pritegniti ves svet." Kardinal Spellmann je trdil: ,,V 19. stoletju ni nihče storil več za svet kot Janez Bosko." Sestra Lucija iz Fatime se je izrazila: ,,Vedno sem občudovala Don Boska zaradi njegovega mladinskega apostolata. To je skrivnost za rešitev sveta, ki se oddaljuje od Boga: rešiti mlade in jim pomagati doumeti, kako jih Bog ljubi." Duhovnost Janeza Boska je Janko Mernik SDB vtisnil sanhuškemu Domu na zakramentalni način, bil je orodje v Kristusovih rokah. Brez Don Boskovega duha Naš dom ne bi bil to, kar je danes. Ko vstopiš (nad. na 2. strani) Predsednik republike Danilo Türk je podelil zlati red za zasluge akademiku Jožetu Trontju in misijonarju Pedru Opeki. Trontelj je odlikovan za življenjsko delo na področju etike in za uveljavljanje mednarodnega strokovnega ugleda slovenskega zdravstva, Opeka pa za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli. Predsednik Türk je ob tem izjavil, da sta odlikovanca vsak na svojem področju veliko naredila za to, da bi bila naša družba boljša. „Za to jima je Slovenija hvaležna." Misijonar Opeka pa je dejal, da se je proti revščini možno boriti le, ,,če si sredi revežev, ne pa daleč od njih", ,,da se jim ne daje nasvetov, ampak je treba z njimi živeti, čutiti, delati in se z njimi dvigati". ,,Če ni pravičnosti, če se ne spoštuje človeka, če se ga ne posluša, ne bo miru," je opozoril. Več kot ena milijarda ljudi na svetu po njegovo živi pod pragom revščine. To je sramota za ves svet, za vse človeštvo, je dejal. Pedro Opeka se je rodil leta 1948 v Buenos Airesu. Leta 1966 je vstopil v misijonsko družbo lazaristov. V letih od 1968 do 1970 je študiral teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, študij pa je dokončal na Katoliškem inštitutu v Parizu. Leta 1976 je odšel na Madagaskar, kjer živi in deluje še danes kot misijonar in humanitarni delavec. Opeka je ustanovitelj več humanitarnih združenj. Leta 1990 je ustanovil združenje Akamasoa - Dobri prijatelji. Združenje si prizadeva za materialno in moralno pomoč najbolj ubogim in pospešuje humanitarni in gmotni napredek. K uspehu projekta je prispevala njegova kulturna vključitev v malgaško čutenje, njegov izostren čut za pravičnost ter njegov neposredni, spoštljivi, globoko etični in religiozni odnos. Prejel je številna priznanja in nagrade. Opeka je eden najbolj prepoznavnih Slovencev v tujini. Kot nekdanji študent Teološke fakultete v Ljubljani s svojim delom v svetu vrhunsko predstavlja to ustanovo, Slovenijo in njeno kulturo, je še zapisano v obrazložitvi sedanje nagrade. Zaposlovanja v letu 2010 Kriza hudo prizadeva ves svet in Slovenija ni izjema. Kot drugod, je tudi doma hud problem brezposelnosti. Zato je vlada pripravila načrte za prihodnje leto na tem področju. V programih aktivne politike zaposlovanj v 2010 naj bi vključili več kot 78.000 ljudi. Predlog vključuje štiri ukrepe, in sicer svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje in svetovanje, spodbujanje zaposlovanja in samozapo-slovanja ter programe za povečanje socialne vključenosti, je pojasnil minister za delo Ivan Svet-lik. V okviru ukrepa, ki obsega svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, so predvideli informiranje o trgu dela, poklicno in zaposlitveno svetovanje, različne delavnice o načinih iskanja zaposlitve, zaposlitvene sejme in aktivnosti skladov dela, je povedal vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko. Minister Žekš s štipendisti Minister dr. Boštjan Žekš se je skupaj s predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport srečal s štipendisti Urada in Ministrstva za šolstvo in šport, ki prihajajo iz Argentine, Švedske, Velike Britanije in Madžarske. Urad že leta izdatno sofinancira štipendije za poletno šolo. Vsako leto se poletne šole udeležijo tudi slovenski maturanti iz Argentine ter vsako drugo leto maturanti iz Kanade. Urad poleg teh dveh zaključenih skupin sofinancira tudi nekaj individualnih prošenj. V nekaterih primerih poleg šolnine sofinancira tudi prebivanje. Ukrep usposabljanja in svetovanja obsega usposabljanje brezposelnih na konkretnem delovnem mestu in delovni preizkus ter izobraževanje in usposabljanje zlasti nizko izobraženih ljudi. Veliko sredstev pa bo namenjenih tudi za povečanje prilagodljivosti podjetij s programi usposabljanja in izobraževanja. Ukrep spodbujanja zaposlovanja in samozaposlo-vanja med drugim predvideva pogovore s posamezniki, ki se odločajo za samozaposlitev. Na tak način naj bi ugotovili osebnostni in podjetniški profil osebe. Za težje zaposljive skupine, kot so mladi, starejši in iskalci prve zaposlitve, so v okviru tega ukrepa predvidene spodbude za zaposlovanje v obliki subvencij. V okvir programov za povečanje socialne vključenosti, ki je četrti ukrep, sodijo javna dela. Načrtujejo, da bodo število vključenih v javna dela v letu 2010 podvojili, in sicer na 7000. V izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja bodo v letu 2010 skupaj vključili več kot 78.000 oseb, medtem ko je bilo v letu 2009 načrtovanih 58.000 vključitev. Za izvajanje ukrepov bo v letu 2010 namenjenih 134 milijonov evrov, od tega 69,6 milijona evrov iz Evropskega socialnega sklada. Svetlik je še povedal, da se bo kvota delovnih dovoljenj v letu 2010 v primerjavi z letošnjim letom prepolovila. Kvota bo tako znašala 12.000 delovnih dovoljenj, razporejenih po posameznih področjih, je dejal. Za tak korak so se po ministrovih besedah med drugim odločili tudi na podlagi tega, kako se kvota izkorišča v letošnjem letu. Kot je dejal, bo letos izkoriščena nekaj manj kot 50-odstotno. Konec oktobra letos je imelo v Sloveniji veljavno delovno dovoljenje 81.105 tujih delavcev, kar je 10 odstotkov manj veljavnih dovoljenj kot oktobra lani. Od tega je bilo 76.517 tujcev z območja nekdanje Jugoslavije, so zapisali na ministrstvu. Dörfler napada Za koroškega deželnega glavarja Gerharda Dör-flerja je nesprejemljivo, da za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel zadostuje 10-odstotni delež manjšine. Za dvojezične krajevne table je Dörfler znova zahteval staro ureditev, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo leta 2001. Zakon z zahtevo po 25-odstotnem deležu manjšine za dvojezično topografijo naj bi postal ustavni zakon. Ustavno sodišče tako o njem ne bi moglo razsojati, je pojasnil Dörfler. Stran 2 17. decembra 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi iz slovenije iz zivl]en]a v argentini Slovesen spomin na dr. Vinka Brumna TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA)^ Zgodovinsko društvo Ormož (ZdO) in občina Središče ob Dravi sta se odločila, da slovesno obeležita stoletnico rojstva enega izmed domačih velmož, ki jih - resnici na ljubo - ni tako malo v Prlekiji, pa tudi ne v omenjeni občini. Zato je na koledarju sobota, 5. decembra bila hitro pobarvana, da je ja ne bi prezrli. Da so se dela lotili z vso vnemo in resnostjo kažejo visoki gostje, ki so se prireditve udeležili. Bili so prisotni predstavniki treh občin, ki jih omenjeno zgodovinsko društvo pokriva, predavatelji na popoldanski slovesnosti in drugi, ki so poznali slavljenca, med njimi slikarka Veselka Šorli Puc, pa še p. dr. Edvard Kovač in drugi. A začelo se je v Šalovcih, rojstni vasi dr. Vinka Brumna. Tam sta organizatorja s privoljenjem domačih odkrila spominsko ploščo na Brumnovi kapelici, ki je ravno nasproti prostoru, kjer je stala njegova rojstna hiša. Pri kapelici (na njej je vidna letnica 1933) je stala velika fotografija dr. Brumna, ki je - posebno tistim, ki smo ga poznali, - priklicala v spomin njegov vedri obraz. slovil (ploščo je poklonilo Pleskarstvo in fasaderstvo Antona Dogše iz Grab pri Središču ob Dravi). Med sloves- katerimi je zaobjel obe deželi, rojstno in izseljensko, v katerih je potekala glavnina življenja dr. Vinka Brumna. Občinstvo pri svečanosti Odkritje spominske plošče Odkritje je vodil Franc Krnjak iz ZdO, spregovorila pa sta predsednik ZdO Tone Luskovič in župan Jurij Borko in v izbranih besedah predstavila pomen spominjanja velikega Šalovčana. Prebrano je bilo tudi pozdravno pismo predsednice Slovenske kulturne akcije Katice Cukjati. Nato sta oba predstavnika organizatorjev odkrila ploščo, župnik Anton Furar iz župnije Sv. Duha na Grabah pri Središču ob Dravi pa je ploščo blago- nostjo je uglašeno slovensko himno in še nekaj komadov zaigrala Godba na pihala iz Središča ob Dravi. Prisotni so bili sorodniki dr. Brumna (nečaki in nečakinje z družinami), sosedje, znanci: člani družine Brecljevih iz Devina pri Trstu, nekdanji sosedje iz Hurlinghama, predstavniki Izseljenskega društva Slovenija v svetu in zastopniki lokalnih in drugih medijev. Nato se je dejavnost preselila v lepo dvorano Sokolana v Središču ob Dravi. Ponovno sta pozdravila predsednik društva in župan, omenili pa so tudi pozdrav, ki ga je iz Buenos Airesa naslovila na vse prisotne ga. Milka Brumen. O življenju, delu in vrlinah dr. Brumna sta spregovorila prof. dr. Stane Granda, znanstveni svetnik ZRC SAZU in mag. Bojan Čas iz Študijskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. Najbolj pa se je približal slavljencu kot filozof in osebni znanec Martin Brecelj, časnikar iz Devina pri Trstu. Predstavil ga je kot človeka, tako iz osebnih, - najprej otroških, kasneje odraslih - spominov, pa tudi kot misleca v izseljenstvu. Analiziral je njegova razmišljanja, ki jih je spoznaval skozi stike, dopisovanja in iz objavljenih člankov in knjig. Organizatorji že napovedujejo pripravo Brumnovega zbornika, kjer bo možno prebrati in ovrednotiti vse, kar je bilo o življenju in delu dr. Vinka Brumna povedano. Za zaključek programa je zapel basbaritonist Marko Fink ob spremljavi na klavir prof. Ivana Vombergarja. Marko je v program vpletel tako argentinske kot slovenske samospeve, s Zaradi že pripravljenega programa ni bilo mogoče poslušati razgovora, ki ga je Marija Brecelj, režiserka na radiu Trst A, nekaj dni prej posnela z go. Milko Brumen. Pogovor je bil nekaj dni kasneje predvajan na radiu Prlek. Pogovor so prav na slavljenče- Ivan Vombergar in Marko Fink vo stoto obletnico rojstva poslušali na Tržaškem in Goriškem, kjer je dr. Brumen po drugi svetovni vojni - pred odhodom v Argentino - sodeloval pri oživljanju slovenskega šolstva. Tako kot v Škofji Loki ob priliki spominjanja dr. Tineta Debeljaka, je tudi tu ura neverjetno hitro tekla, zato je zelo prav prišla naslednja točka: družabni klepet ob prigrizku in pijači, pri katerem je marsikaj še prišlo na površje, predvsem pa smo od bliže spoznavali Prlekijo, njih nekdanje in sedanje ljudi. Kljub temu, da je ,,v Sloveniji vse blizu", pot ne zanese tako pogosto v Prlekijo, zato imajo take prilike tudi to dodano vrednost, ki je ne more noben davek pobrati. GB RAZUM, VERA IN LJUBEZNIVOST (nad. s 1. strani) vanj, lahko začutiš njegovo duhovnost. Janko Mernik je namreč pastiroval v Domu tako kot nekoč Don Bosko v Turinu. Uporabil je Don Boskovo mladinsko pastoralo. Njegovo ime vztraja in se nadaljuje po Mernikovih naslednikih in posnemovalcih. Veliko jih je, na vseh nivojih, ki delajo v Don Boskovem duhu in po zgledu Mernikove duhovnosti. Zato je Dom poln veselega mladinskega življenja. Če bi se odpovedali Mernikovim navdihom in pobudam, bi se duhovnost Doma zelo osiromašila. Jasno, če ne bi bilo njega, bi bil kdo drug, ki bi usmerjal sanhuški Dom k Gospodu. Vendar življenje ni narejeno s pogojniki, ampak z dejstvi. Bog se je približal Domu z obrazom Don Boska, z obrazom njegovega učenca, dobrohotnega človeka Janka Mernika, kakor se je približal apostolom z obrazom Jezusa Nazarečana. Zato se, gledano z verskega vidika, pričakuje od Doma, da razodeva smisel življenja, bližino Boga, doživljanje božjega usmiljenja, da vzgaja poštene državljane in dobre kristjane in ne samo, da nudi dostojno razvedrilo in kulturno slovensko rast. Don Boskova pastorala vsebuje predvsem tri značilnosti: ljubezen do Evharistije, ljubezen do Marije Pomočnice in ljubezen do mlade Cerkve. Sloni na treh stebrih: razumu, veri in ljubeznivosti. Takšna je bila Don Boskova pastorala, takšna Mernikova, takšno sta živela in dala v dediščino naslednikom, med njimi članom sanhuškega Doma. Ko praznujemo 53. obletnico Našega doma in 60. obletnico prve sv. maše v slovenskem jeziku v sanhuškem okraju, smo lahko prepričani, da je začetek v Don Boskovem duhu izpolnil intimno željo rojakov ob pričakovanju daru Božje milosti. Tako se je namreč začelo ^ Ko se je obhajala 10-letnica Našega doma se je Janko Mernik zahvaljeval Bogu in zapisal te besede: ,,Če se zamislim v ta leta nazaj, bi ta članek moral biti zahvalna pesem Bogu, da mi je naklonil take dobre, goreče in pobožne vernike." Letos je romala po vsej Argentini Don Boskova relikvija roke, s katero je blagoslavljal posebno tista mesta in redovne postojanke, kjer so delovali njegovi sinovi, salezijanci. Dobil sem v spomin na ta dogodek medaljo. Menim, da bi mi tako sv. Janez Bosko, kot njegov učenec Janko Mernik priporočila, da jo podarim Našemu domu v spomin na visoki obletnici Doma in prve sv. maše v slovenskem jeziku v San Justu. Don Bosko naj še naprej blagoslavlja vse, ki se zbirajo v tem slovenskem krajevnem Domu. Naj Marija Pomočnica, slovenska Marija Pomagaj, ki je Janku Merniku določila to njivo njegovega delovanja in ga navduševala, da jo je gojil skozi 18 let, vedno spremlja in podpira Vas, člane sanhuškega Doma, da boste znali danes in še naprej vzgajati poštene državljane in dobre kristjane v Don Boskovem duhu, ki naj vedno veje v Vaši sredi, kakor je vel v začetku po prvem župniku Janku Merniku. Ko obhajamo obe obletnici, še prav posebno močno kličimo Marijo Pomagaj na pomoč v imenu celotnega sanhuškega Doma: ,,Pod Tvoje varstvo pribežimo V nekem oziru vlada ohranja svojo moč, ker je še vedno prva v zmožnosti iniciative. Opozicija, čeprav ojačena po zamenjavi v parlamentu, je še vedno prisiljena, da predvsem le odgovarja na vladne udarce. A problemi in nerešena vprašanja se tako množijo, da vlada vedno težje obvlada položaj. In kaže, da se bo to le še stopnjevalo. Zapletena provinca. Buenosaireška provinca je, na nek način, prva med enakimi. Prednjači po gospodarski moči, po bližini prestolnice, po številu prebivalstva (ima kar tretjino volilnega telesa) in po uspešnosti političnih in strankarskih struktur. Obenem pa prednjači tudi v težavah, ob katere se vsak dan zaletava prebivalstvo, predvsem v predmestju prestolnice, v katerem se kopiči kakih deset milijonov duš. Provinco vodi guverner Daniel Scioli, bivši športnik, ki ga je Menem porinil v politiko, mu Du-halde botroval v kriznem prehodu in mu zakonca Kirchner grenita življenje, medtem ko guverner še vedno sanja o nadaljnjem političnem obzorju. Značilnost guvernerja je, da spričo nepriljubljenosti bivšega predsednika skuša pokazati samostojno držo, zaradi česar je potem njegov umik še bolj sramoten, ko mora poklekniti pred ukazi Kirchnerja. Že nekajkrat smo bili priče tega. Zadnji primer se je dogodil pretekli teden. Na pobudo podguvernerja, ki je obenem predsednik vladne stranke v provinci (bivši župan La Matanze in nedvomni vodja peronizma Alberto Balestrini), so pripravili lastno politično reformo. Ta je vsebovala nekaj zanimivih plati, med njimi prepoved tako imenovanih ,,testimonialnih" kandidatur in pa, da se notranje (primarne) volitve za provincijske kandidature izvede posebej, torej ne na datum državnih volitev. Pritisk Kirchnerja na guvernerja je bil tako močan, da je oba člena enostavno črtal iz besedila, ki ga je poslal v obravnavo in potrditev v provincijski parlament. Dvorezni nož. Zakaj je Scioli tako poslušen ukazom iz Olivosa? Enostavno: provinca je grobo zadolžena in lastni dohodki niti minimalno ne zadoščajo za kritje vseh stroškov, predvsem plač. Popolnoma je torej odvisna od denarja, ki ga (poleg skupnih fondov, ki ji pripadajo) izredno dostavlja zvezna vlada. Finančni problem visi nad guvernerjevo glavo kot Da-moklejev meč, in dokler se tega ne bo rešil, bo še naprej zvest in poslušen. A to ima tudi druge posledice. Zaradi umika omenjenih členov zakona o politični reformi je bil Balestrini zelo užaljen. Če upoštevamo, da Scioli nima lastne strukture, ampak je odvisen od pero-nistične stranke, lahko vidimo, da se bo po tej poti prej ali slej znašel med dvema ognjema. Tudi sicer ga kar naprej zapuščajo zvesti sodelavci. Ob tej priložnosti je odstopil njegov brat Jose Scioli, ki je zasedal mesto glavnega sekretarja provincijske vlade in bil guvernerjeva desna roka. Kot vzrok je navedel ravno to, da ne soglaša s skrajno poslušnostjo Kirch-nerjevim mandatom. Po tem dogodku je tudi bivši vodja davčne ustanove Montoya odpovedal povra-tek (odstavil ge je Scioli, ker ni hotel sprejeti ,,testimoni-alne" kandidature, sedaj ga je vabil nazaj). Baje naj bi Montoya prevzel ministrstvo za javno varnost. In prav vprašanje varnosti je najbolj pereče v provinci. To je dokazal tudi primer ponesrečene družine Pomar, ki je 24 dni mrtva ležala blizu pota, medtem ko jo je iskala ,,vsa provincijska policija". Če ne najdejo četverice ponesrečencev, kako bodo odkrili tolpe zločincev vseh vrst, ki kar mrgolijo po predmestjih? Kdo se bo urezal? Oči-vidno pa se tudi Kirchner, ki v soglasju z ženo vodi celotno delovanje vlade, ne zaveda nevarnosti te nasilne politike. Noče deljenih ,,primarnih" v provinci, ker se zaveda svoje rastoče nepriljubljenosti in dejstva, da le imena krajevnih priznanih veljakov gonijo vodo na strankarski mlin. Deljeni datumi bi pomenili gotov poraz že na notranjih volitvah. A, po drugi strani, raste nejevolja med župani in veljaki, ki se vedno bolj oddaljujejo od zvezne vlade in prehajajo k upornemu sektorju. Enaka je težnja, ki jo je zaznati v parlamentu. Kirchner se na vso moč trudi, da bi razklal opozicijo. A razpoke se pojavljajo tudi med njegovo četo, ki ni več tako monolitna, kot bi vodja želel. Opozicija ima res težave, ker je politična in ideološka pahljača preveč raztegnjena. A nemalo poslance v kirchneriz-mu je že naveličanih, da samo dvigajo roke po ukazu, tudi v stvareh, s katerimi večkrat ne soglašajo. Se vodja zaveda te nevarnosti, ali le slepo rine po namišljeni smeri? Na kratko. Kirchner ima tudi ponovno težave na sodišču. Postopek pregleda njegove baje prevelike lastnine, ki ga je sodnik zavrnil, je sodna zbornica ponovno pognala v tek. Enako se nadaljujejo sodni postopki proti številnim sodelavcem. — Vrhovno sodišče je odredilo, da so pravno zaščiteni tudi sindikalni delegati, čeprav niso včlanjeni v priznane sindikate. To je hud udarec dosedanji sindikalni strukturi. — Duhalde se znova ponuja za kandidata. Koliko še? slovenci v argentini OB 120. OBLETNICI ROJSTVA G. France Burja, zlatomašnik Profesor in ravnatelj Ivan Prijatelj Ko je naša skupnost v letih 1947-1949 prihajala iz begunskih taborišč, jo je spremljalo izredno število duhovnikov. A tudi v prvih letih našega naseljevanja v Argentini so bujno cveteli duhovniški in redovniški poklici. Poleg semenišča v San Luisu in pozneje v Adrogueju, se je veliko fantov in deklet odločilo tudi za redovne poklice, predvsem med salezijanci, pa tudi frančiškani in pozneje lazaristi. Sadovi teh poklicev so danes vidni ob priložnosti zlatih maš. Kot v nedeljo, 29. novembra, ko je v cerkvi Marije Kraljice v Lanusu, daroval zlato mašo g. France Burja, frančiškan Argentinske province. Današnji zlatomašnik je bil rojen 30. septembra 1934 v Prikrnici, Moravče. Leta 1945 je bežal skupaj s starši in z njimi prišel v Argentino. Gospodovemu klicu se je odzval v frančiškanskem redu in bil posvečen 13. decembra 1959, v San Antonio de Padua, Buenos Aires. Novo mašo pa je daroval prav v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi 20. decembra 1959. K zahvali za njegovih 50 duhovništva in k molitvi za nove duhovne poklice se je tisto nedeljo zbralo izredno število sorodnikov, bivših sovaščanov iz Moravč, prijateljev, rojakov in drugih vernikov. Z njim pa je somaševalo tudi mnogo sobratov: lazaristi, nečak g. Toni Burja, Jaka Barle, Jože Bokalič, pa še župnik Matija Borštnar. Potem je na slavje prihitel še msgr. Mirko Grbec. Ob sprejemu so zlatomašnika pozdravili otroci z recitacijo. Celoten obred je potekal v obeh jezikih: slovensko in špansko. Tako je bila tudi pridiga, ki jo je po slovensko imel zlatomašnikov nečak g. Toni Burja, špansko pa g. Jože Bokalič. Posebno ganljivo je bilo pri darovanju, ko so na oltar, poleg kruha in vina, prinesli še rožni venec, križ sv. Frančiška in fotografijo zlatomašnikovih pokojnih staršev: ,,S tem želimo približati vse njegove bližnje. Vse pokojne s katerimi se je srečal v svojem življenju, pa tudi vse žive brate in sestre, posebej vse domače, s katerimi je in ostaja povezan." Ob koncu se je zlatomašnik še zahvalil vsem, Bogu, Mariji, sorodnikom, prijateljem in vernikom. Potem je med prisotne razdelil še spominske podobice in spreje- let mal pozdrave vseh. Ki ga imajo radi. Daj Bog, da bi g. France še dolgo opravljal svoj duhovniški poklic, in predvsem, da bi njegov zgled pritegnil mnoge mlade in jih navdušil za delo v gospodovem vinogradu. DR. KRISTINA TOPLAK PRI SKA Predstavitev knjige Buenas Artes Slovenska kulturna akcija je v petek, 6. novembra ob 20. uri, v mali dvorani Slovenske hiše priredila kulturni večer, ki nam je osvetlil likovno dejavnost umetnikov slovenskega porekla v Buenos Aire-su. Predstavitev knjige je bila že ob koncu lanskega leta na programu kot eden izmed prvih večerov. Ko smo pa zvedeli, da nas bo proti koncu leta obiskala avtorica tega raziskovalnega dela dr. Kristina Toplak, smo jo vprašali, če je pripravljena predstaviti svojo doktorsko disertacijo - knjigo pod naslovom Buenas Artes - ustvarjalnost Slovencev in njih potomcev v Buenos Airesu. Letošnji je že tretji obisk Argentine raziskovalke dr. Kristine Toplak . Ta Mariborčanka je diplomirala iz etnologije in kulturne antropologije ter umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2002 pa se je zaposlila kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko iz-seljenstvo ZRC SAZU. Leta 2008 je nadaljevala podiplomski študij in ga zaključila z doktoratom iz etnologije. Več mesecev je raziskovala umetniško delo med Slovenci v Avstraliji in Argentini. Je avtorica številnih člankov, ki se posvečajo migracijam in ustvarjalnosti Dr. Kristina Toplak je tudi sourednica znanstvene revije Dve domovini / Two homelands in članica uredniškega odbora Knjižnice Glasnika slovenskega etnološkega društva. Večina izmed slušateljev je dr. Kristino Toplak že poznalo. Publika pretežno likovnih ustvarjalcev in ljubiteljev umetnosti je s pozornostjo sledila prosto, zanimivo in urejeno izvajanje. V predavanju se je dr. Kristina Toplak omejila na ustvarjalce slovenskega izvora v Buenos Airesu. Obrazložila je med drugim, da je želela s tem znanstvenim delom opisati delovanje emigracije, ki ni dovolj zabeleženo v matični Sloveniji. Glede vsebine knjige po predgovoru, uvodu in nekaterih temeljnih pojmih je na vrsti poglavje o Zgodovini političnega, družbenega in kulturnega dogajanja v Argentine. Slutim, da je morala že slišati kakšne komentarje, ker je omenila, da se marsikdo verjetno popolnoma ne strinja z opisom tega poglavja, vendar da so bili viri, ki jih je imela na razpolago, precej omejeni. Dr. Kristina Toplak je v bežnih obrisih opisala likovni umetnostni svet Buenos Airesa, razložila je vlogo Slovenske kulturne akcije na tem področju. Posvetila je del predavanja v pojasnjevanju kriterijev, ki jih je uporabila pri izbiri posameznih intervjujev: generacijski, okvir delovanja, scenarij razstav. Omenila je, da ima knjiga tudi slikovne priloge (je avtorica večine fotografij), in izvlečka vsebine v španščini in angleščini. Proti koncu izvajanja je omenila, kateri so nameni te njene tretje vožnje v Argentino, ki naj bi ji omogočilo nadaljevanje raziskave novih generacij in pričevanja o ustvarjanju likovnih del. Avtorica knjige je zaokrožila predavanje v ravno primeren okvir, ki je dal povod na vrsto vprašanj, ki so dopolnila njeno izvajanje. Rodil se je 20. decembra 1889 na Gori pri Sodražici. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani in odšel na dunajsko univerzo na študij prirodoslov-nih ved. Prva svetovna vojna je prekinila njegove študije. Moral je na fronto. Skozi severno Italijo in Srbijo. Bil dalj časa v Carigradu in Smirni. Zaposlen je bil v raznih laboratorijih kjer je opravljal analize v preventivi proti okužbam nalezljivih bolezni, malarije in tifusa. Marca 1919 se je vrnil v domovino in potem v Zagrebu dokončal svoje univerzitetne študije. Prvo profesorsko mesto je prevzel na kočevski gimnaziji. Nato pa na mariborski Klasični gimnaziji. Prav tam na Učiteljišču in nato je bil dve leti kot ravnatelj na novo ustanovljeni Realni gimnaziji v Mariboru. Njegov nekdanji učenec iz te dobe, pokojni duhovnik in psiholog dr. Anton Trstenjak, je napisal: ,,... rad obujam spomine na svojega profesorja. Učil je matematiko, mučil se je z našo algebro, še popoldne nas je klical v šolo in z nami vadil, da bi jo obvladali, seveda brez honorarja - tega noben drug profesor ni naredil. V petem razredu pa sem ga imel za Botaniko in Mineralogijo. V šoli, v razredu je imel rahel glas. Na naše veliko začudenje pa je v stolnici pri božji službi (pri majniških šmarnicah) pel solo z zmagovitim prodornim baritonom. Ponosni smo bili nanj. Odličen glas je imel. Radi smo ga imeli ..." Od leta 1939 pa do maja 1945 je bil ravnatelj ljubljanskega Učiteljišča. G. Zorko Simčič je napisal: ,,Prof. Prijatelj je veljal za enega najbolj vidnih katoliških izobražencev. Ko sem l. 1941 pripotoval kot begunec v Ljubljano sem spoznal ravnatelja Prijatelja, ki me je sprejel in vpisal v šolo. Se danes sem mu iz srca hvaležen za ta korak. Prve dni maja 1945 je predal mesto ravnatelja najstarejšemu profesorju, zato, da bi šola v njegovi odsotnosti ne zaprla svojih vrat. Z družino je odšel na pot begunstva. V begunskih taboriščih v Italiji je organiziral in vodil slovensko šolstvo v Monigu, Serviglianu ter Senegaliji." Pokojni prof. Alojzij Geržinič je napisal „Ravnatelj Prijatelj v begunskem taborišču ni tratil časa z obžalovanjem izgube; prevzel je odgovorno mesto voditelja begunske gimnazije, ki naj deluje kljub pomanjkanju vsega: prostorov, knjig, zaslombe oblasti. Ljubil je mladino, njej je živel, zato je vse storil, da je pouk lahko hitro stekel, da so učenci lahko bogatili znanje, da so pod vodstvom odgovornih vzgojiteljev izpopolnjevali značaj in bili obvarovani brezplodnega ždenja v taboriščnem okolju. Ravnatelj Prijatelj je imel ta dar, da je šolskemu delu vdihnil red, da so učitelji in učenci bili zvesti svojim dolžnostim - pri tem pa je bil vsem kot dobrotljiv oče." Njegov dober prijatelj msgr. Anton Orehar je ob Prijateljevi smrti 21. dec. 1969 napisal: ,,Nikdar se mu ne bodo mogli dijaki zadosti zahvaliti za skrb, ki jim jo je posvetil v taborišču in prav tako je bil on prvi v Argentini, ki je vedno priganjal k ureditvi slovenskega šolstva. Dolga leta je bil predsednik Slovenskega Katoliškega starešinstva. Dokler je mogel je zvesto sodeloval v odboru za Slovensko hišo v Buenos Airesu." Bil je skrben družinski oče. Z ženo Kristino sta imela devet otrok. V Argentini so se vživeli v novo okolje. Trdi so bili začetki. Vendar močna vera in volja do življenja sta pomagali, da morejo danes vsi njegovi, otroci, vnuki ter pravnuki, v Sloveniji in Argentini, obujati spomine na atka in ponesti svečko na ljubljanske Žale, kjer prav gotovo ,,v miru počiva". Hvaležna hčerka Terezka Žnidar Na vprašanja je odgovarjala s sigurnostjo, kadar je bilo vprašanje konkretno, in v možnih razlagah, kadar se je bolj dotikalo interpretacij in morebitnih teorij. Med vprašanji se je publika pozanimala za primerjavo ustvarjanja na argentinskih tleh z avstralskim likovnim ustvarjanjem, o sodobnosti argentinske ustvarjalnosti na sploh v primerjavi z evropsko, o prihodnosti naših umetnikov, o potrebi, da bi se vključili umetniki, ki ne živijo v Buenos Airesu ter kateri so pravzaprav kriteriji pri ocenjevanju likovne estetike. Ta kulturni večer nam je približal sistematičen pogled na del naše ustvarjalnosti v novi državi, ki do sedaj ni bila dovolj registrirana. Odpirajo se pota novim raziskovanjem in dopolnjevanjem informacij na tem umetniškem področju. K. C. Slovenska skupnost v Čilu Slovensko veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu je sporočilo, da je čilska vlada z odlokom 4297 (dne 5. 12. 2009) podelila organizaciji slovenske skupnosti pravno osebnost z imenom „Nevladna organizacija za spodbujanje izobraževanja, podjetništva in kulturo čilske-sloven-ske skupnosti", ki bo lahko tudi uporabila ime ,,NVO Čilske-slovenske skupnosti", ki se nahaja v provinci Santiago na Regiji Santiaga. Prav tako, so jim odobrili statute za delovanje. Rojakom v Čilu čestitamo in želimo obilo uspeha pri delu za ohranjanje slovenskih vrednot, jezika in kulture. JEGLIČEVA ŠOLA Na svidenje v marcu! Počitniški čas je zavladal tudi učencem in učiteljstvu Jegličeve šole ABC v Slovenski hiši. Se prej pa je bilo slovo. V soboto, 5. decembra so se majhni in veliki poslovili od šolskega leta 2009 z uprizoritvijo Bitenčeve igrice ,,Slonček Ja-konček", v kateri je vsak otrok dobil mesto kot igralec v besedi in pesmi ob posnemanju pragozdnih živali. Imenitne vloge so ob bujni sceni in pisanih oblekah pomagale, da je otroška beseda stekla kljub začetniškemu znanju učencev te šole za neslovensko govoreče otroke. Ustvarjalnost mladega učiteljstva in staršev je ob zamisli in izvedbi voditeljice šole gdč. Pavle Grbec našla odlično rešitev za odgovarjajoče prizorišče, kljub pomanjkljivim pogojem velike dvorane Slovenske hiše. Uspeli so. Lepo se je razvil tudi uradni šolski spored ob slovenski zastavi in državni himni, ob razdelitvi spričeval in šolskih izdelkov, priznanj ter daril učiteljstvu in učencem in obenem ob vzpodbudnih besedah družinam k branju v dragocenem počitniškem času. Zahvalna pesem ,,Hvala ti, Gospod, za vse" na ličnih spremnih sporedih, je z božičnimi voščili sklenila ta del nastopa Jegličeve šole ABC. Sledili sta mu z vsem uspehom recitaciji odraslih tečajnikov, ki deluje vsako soboto pod vodstvom prof. Marjetke Host-nik, s Prešernovo ,,Vrbo" in Gregorčičevo ,,Nazaj v planinski raj!". V oddih in priliko za izmenjavo vtisov in načrtov, je bila gostoljubna pogostitev staršev. Razšli smo se zadovoljni z ,,Na svidenje prihodnje leto!". M.B. V SAN JUSTU Veliki oder sveta Autosakramentali so gledališka dela srednjeveškega izvora v enem dejanju. Običajno so jih izvajali na praznik Sv. Rešnjega Telesa in je njihova alegorična vsebina večinoma v zvezi z evharistijo. Polagoma so autosakramentali (včasih tudi imenovani „misteriji") opuščali nara-tivno dogajanje in se poglobili v dogmatična, teološka, filozofska in etična vprašanja. Ob 53. obletnici Našega doma San Justo smo imeli ponovno priložnost, da si ogledamo uprizoritev autosakra-mentala „Veliki oder sveta". Španski avtor Pedro Calderon de la Barca je ravno tej posebni zvrsti dramaturgije dal dokončni način in obliko v XVII . stoletju. Že med popoldanskim pozdravom je predsednik Našega doma, prof. Karel Groznik, omenil, da gre za „nenavaden program", ki nas bo vabil in vodil k razmišljanju. Podobno nas je na predstavo pripravil pozdrav predsednice ZS, ge. Alenke Godec. Istočasno smo pa gledalci že imeli v rokah tudi kvalitetno izdelan program, v katerem smo mogli prebrati, poleg običajnih podatkov v zvezi s prireditvijo in nastopom, zgodovinski lik avtorja in izvleček vsebine, prav tako pa smo si mogli ogledati Michelangelovi deli ,,Stvarjenje Adama" in „Poslednja sodba", kar je pripomoglo, da smo postali dovzetni nastopu in njegovi tematiki. Odprl se je zastor in pred našimi očmi se je pojavila mogočna scena Toneta Oblaka. O njegovem talentu in zmožnostih za scenografsko delo se je že upravičeno mnogokrat pisalo in ne bi se rad ponavljal. Naj omenim le to, da je za take vrste nastopov (kot se je godilo tudi s predstavo Slehernika pred nekaj leti) Oblakova „mogočnost" še posebno prilična in sanhuški oder brez dvoma primeren. Gledalca prevzame čut vzvišenosti ob nadstropni strukturi, na čigar višavi stoji prestol vsemogočnega in s katerega se spuščajo dvojne stopnice - levo in desno - ki tako objamejo trojna vrata rojstva, sveta in smrti. Naj gredo g. Tonetu naše ponovne čestitke, prav tako kot seveda Claudiju Selanu in sodelavcem Našega doma, ki so skrbeli za izvedbo scene. Ob začetku drame je pred prestolom na višku stal Mojster, spodaj pa klečal Svet, ki se je iz te prvotne pozicije počasi vzbudil v uboštvu do Mojstra, ki ga je poklical k biti. Ravno Svetu je bila dana naloga biti ,,oder" in preskrbeti za oblačila in rekvizite ostalih vlog, ki bi po stvarjenju Mojstra morale na njem odigrati lastno usodo, kakor je bilo pač vsakomur podarjeno. Tako so se do takrat še neutelešena bitja spremenila v Kralja, Modrost, Lepoto, Bogatina, Kmeta in Reveža. Njihove nastope pa je pozorno spremljala, poleg Mojstra in Sveta, tudi Milost, ki je nastopajočim bila inšpicientka in svetovalka. Janez Krajnik je podal svojo slovesnost vlogi Mojstra, ki ima kot cilj pokazati božjo vsemogočno in sodno obličje. Njegov poseben način podajanja teksta se je ujemal s potrebami vloge. Vloga sicer ne zahteva posebnih kretenj in tudi ne dinamike (kar bi se komu lahko zdela statičnost je v umetniškem jeziku tudi lahko simbol nespremenljivosti in večnosti, kar seveda nobeni vlogi ne spada toliko kot ravno tej). Glede gibov in premikov je torej Krajnik, pod vodstvom režiserja, imel zadovoljivo zmernost, ki pa na vsak način ni kratila protagonizma Mojstra. Po zaslugi Iva Urbančiča je vloga Sveta jasno pokazala, da stoji svet hierarhično pod Bogom in je njemu poslušen in ubogljiv. Urbančič je svojo vlogo podal sproščeno in videti je bil udoben z besedilom (občutek imam, da igralcu bolje uspejo besedila, ki dovolijo ravno to sproščenost, bolj ko pa melodramatski in recitacijski izvlečki). Znal je identificirati trenutke, v katerih si vloga lahko dovoli malo več protagonizma in avtoritete, in tudi kdaj bi to izstopanje bilo neprimerno. Torej ni padel v skušnjavo, da bi postal nadomestni ali kak tekmovalec Mojstra, kar vključuje ne le dramsko temveč tudi teološko-filozofsko pomembnost. Veronika Malovrh je utelesila Milost. Kot smo že v prejšnjih igrah v režiji Blaža Mikliča opazili, smo tudi v tej - in ravno z vlogo Milosti - imeli možnost prisluhniti pevskim vložkom. Javno poznan je njen talent za to. Njeno obvladanje pevske tehnike ji dovoli ne le točnost in zvočnost, temveč tudi nianse. S svojim nastopom ji je uspelo pokazati srčno in milostljivo obličje Mojstra. Za te pevske vložke sta preskrbeli Veronika sama in Andrejka Selan Vombergar. Bili so primerni in prvi izmed njih celo očitno baročnega načina (v stiku z dobo v kateri je bil autosakramental napisan). Morebiti je kdo pogrešal kako minimalno inštrumentalno spremljavo, da bi poleg melodij prišle na dan tudi harmonije, vendar Veronikino petje ni zaradi tega izgubilo kančice svoje lepote. Kar se tiče „igralcev" tega metateatra (teater v teatru), omenimo najprej, da je Martin Selan preskrbel za Kralja. Vlogo je podal s sigurnostjo, ki jo ta zahteva in ki je tudi Selanu značilna kot gledališkemu igralcu. Pripomogla je njegova postava, še posebno pa njegov glas in glasovno obvladanje. To je postalo predvsem očitno s spremembami glasovne jakosti, ki jih je uporabljal v sovpadanju s smislom njegovega besedila v vsakem posameznem trenutku. Ob koncu Kraljevega „življenja" smo pa tudi opazili nekatere kretnje, pri katerih je bila vidna režiserjeva roka. Lepoto je utelesila Sonja Modic. Osebno se ne spominjam kakega prejšnjega njenega nastopa. Izmed vseh igralcev najmlajša, je lepo presenetila s svojo interpretacijo. Njena živahnost in ritmične spremembe v podajanju besedila so posebno pripomogle k uspešnemu izidu, poleg tega, da se vloga Lepote z njo ujema že po naravni zaslugi. Tudi kretnje so se večinoma izkazale spontane (le gledanje nohtov je bilo morda nekoliko repetitivno). Višek njenega nastopa je bil ob koncu, v prizoru odvzemanja cvetnih listov. Marta Urbančič Oblak je preskrbela za vlogo Modrosti. Zasluga avtorja samega je, da ni tej vlogi dal predolgega besedila, saj je Modrost bolj v zvezi s tišino kot pa z nepotrebnim govorjenjem. Zanimivo je tudi, da dobi vloga Modrosti ime Vere, kar gledalcu vzbuja posebno možnost za razmišljanje. Ur-bančičeva je znala te like pokazati s tišino, zmernostjo in religiozno po-božnostjo. Z nežnim glasom, ki pa nikakor ni bil znak kakega obotavljanja, je izkazala notranji mir, ki omogoča najvišjo gotovost. Videti je bilo tudi kako ta vloga skuša obliti s svojim prepričanjem dejanja ostalih vlog, ne da bi to vključevalo nasilnosti in seveda ne napuha. Njen skromen in ljubezniv značaj tudi šteje med zadetke nastopa. Vloga bogatina je morda za mnoge igralce izmed najbolj zanimivih vlog Calderonove drame (mnogokrat je posebno zanimivo imeti možnost utelesiti zlo). Z očitnim navdušenjem je vlogo sprejel Marko Štrubelj. Opazna je bila resnost s katero je vlogo obdelal in tudi užitek igralca pri tem obdelovanju in pri končnem podanju. Napuh, brezbrižnost do drugega in do glasu Milosti ter končna muka njegove pogubljene duše so bile popolnoma jasne v uporabi telesne postave, kretenj (le njegovo zobno preizkušanje cekinov je bilo morda tudi repetitivno) in predvsem z obraznim izražanjem, kateremu kaže, da je Štrubelj dal posebno pomembnost. Ostajata še nastopa Stanka Jelena in Tonija Rovana. Že J ob branju programa mi je prišlo na misel, da morata biti te dve vlogi za igralca svojevrsten izziv, kajti vsi poznamo njuna talenta in naravno razpoloženje za komedijo in jih torej morda izključno (in napačno) smatramo za komedijante. Jelen je utelesil Kmeta in je vlogi podal vso sproščenost in obvladanje telesa in prostora, ki ju je zmožen kot izkušen igralec naše skupnosti. Da mu je kdaj zmanjkalo sape verjetno ni bilo nalašč, a je vsekakor spadalo vlogi neprestano delavnega in utrujenega kmeta. Rovan pa je z resnostjo in brez nepotrebnega pretiravanja dal svoje telo in dušo Revežu, ki mora po ne-lastni zaslugi sprejeti težko usodo, a čigar končno plačilo je v nebeški radosti. Omenimo še ostale sodelavce, ki so vodili predstavo k uspehu. Posebno omembo zaslužijo kostumi, ki so jih preskrbeli Veronika Malovrh, Mirjam Oblak ter Balantičeva in Slomškova šola. Izvrstna izbira ali/in obdelava epo-halnih oblek je bila na višku, kot nas imajo sanhuščani že vajene. Maskiranje je bilo primerno vsaki vlogi po zaslugi Danice in Veronike Malovrh. Ta zadnja, skupaj s Pavlo Petek Zupanc in Mirjam Oblak so poskrbele za rekvizite, Ana Clara Zafra za pričeske, ter Ivana Tekavec in Nežka Lovšin Kržišnik za šepetanje (čeprav tega ni bilo treba veliko zaradi splošnega obvladanja tako zahtevnega besedila). Razsvetljava je bila skladna z dogajanjem na odru; prevladovale so stabilne tople barve s trenutno uporabo kake hladnejše. Prav tako je bila dobra zamisel uporaba „zasledovalca" (perseguidor) nad Svetom, stalna svetloba nad Mojstrovim prestolom in še posebno uspešna temno rdeča razsvetljava nad obsojenim bogatinom. Za luči, zvok, mikrofon (ki so, z izjemo enega, delovalj brezhibno) in zvočne efekte so poskrbeli Marko in Luka Štrubelj, Erik Oblak, Aleks Puntar in Lučka Bergant Uštar. Za izbiro in izdajo glasbenih vložkov sta pa skrbela režiser sam in Marko Štrubelj. Prisluhnili smo večinoma skladbam baročnih avtorjev (Vivaldi, Haendel, Bach...) bodisi v zvestih izvedbah ali pa v modernejših priredbah. Za zaključek predstave je bil bistroumno izbran Haendelov zbor ,,In razodelo se bo veličastvo Gospodovo" (Iz. 40, 5), ko so se odrešene ,,vloge" končno zedinile z Bogom pred podobo Najsvetejšega. Calderonov „Veliki oder sveta" ni izziv le za nastopajoče in vse tehnične sodelavce, temveč tudi in predvsem (časovno, količinsko in kakovostno) za režiserja. Že samo bistvo metateatra je problem zase. Težave se pa stopnjujejo ob tekstu v katerem prevladuje pomembnost besede ne pa dogajanja in kjer je medsebojno vplivanje in izmenjava dejanj med igralci omejena. Blaž Miklič je te težave rešil z zvestobo do klasičnega načina uprizoritve, ne da bi potreboval kakega bolj modernističnega izhodišča (ki verjetno ne bi imelo enakega uspeha). Njegova režija je izkazala spoznanje teksta v podrobnosti. Vse kaže, da, ko si Miklič zamisli nastop, dobro ve kaj hoče. To daje projektu solidnost, igralcem pa posebno zavetje, ker zaupajo, da je premagan riziko nereda. Seveda, se kdaj pa kdaj tudi pojavi nasprotna nevarnost, in sicer, da se v nekaterih markiranih kretnjah izgubi naravnost, a ob tej priložnosti je tega bilo malo. V kolikor se da sklepati, je Blaž zamislil nastop z namenom, da povzroči gledalčevo razmišljanje in si je v zvezi s tem večinoma izbral razmišljujoč tempo, ki pa vsekakor ni igre peljal do dolgočasja ali pa prepočasnosti. Ganljivi trenutki so bili spoznavni kot taki, ritem je pohitel kadar je bilo potrebno, ideje so jasno prihajale do publike, preprečena je bila skušnjava pre-recitacijskega stila, in moralna vsebina je gotovo postala razumljiva vsem, kar je brez dvoma bil tudi Calderonov glavni namen. Režija je torej ohranila in omogočala pedagoški cilj s katerim je bila igra domišljena. V kolikšni meri je besedilo režiserju blizu pri srcu lahko samo ugibamo. Vendar imamo orodje za to. Seveda, predvsem uprizoritev sama, a v tem slučaju tudi ganjenost, s katero je režiser stopil na oder za končni pozdrav. Ostane pa še upanje, da je po zaslugi uspešnega nastopa, Calderonovo delo postalo tudi za gledalce ne le trenutno ganljivo, temveč tudi priložnost za resnejše vsakdanje spreobrnjenje vseh tistih, ki smo v nedeljo 29. decembra pred odrom Frida Beznika in pred „Velikim odrom sveta" bili prisotni, in ki sprejemamo dan za dnem vlogo, ki nam je bjla podana v odru realnosti. Čestitke in zahvala sanhuškim gledališkim delavcem. M. novice iz slovenije PISALI SMO PRED 50 LETI KAJ MANJKA SLOVENCEM? Pisatelj Boris Pahor je na predavanju v Državnem svetu poudaril, da je prva stvar, ki manjka Slovencem, zavedanje samih sebe. Kot je opozoril, v slovenskih šolah primanjkuje čuta za domoljubje, kar je po njegovem tudi problem slovenske državnosti. Prepričan je namreč, da je treba slovensko mladino vzgajati v smislu slovenske identitete. DVE NOVI ŽRTVI GRIPE V mariborskem univerzitetnem kliničnem centru je zaradi pandemske gripe umrl 62-letni bolnik, ki ni imel pridruženih bolezni. To je že 13. smrtna žrtev, ki jo je v Sloveniji zahtevala nova gripa. Pred njim pa je v ljubljanskem kliničnem centru umrla 43-letnica, ki je bila sicer kronična bolnica. AVTOREKORD IN NAGRADE V novomeškem Revozu so v letošnjem letu do 8. decembra izdelali 200.165 avtomobilov, s čimer so za en avtomobil presegli rekord iz preteklih let. V družbi bodo letos izplačali najvišjo letno nagrado doslej. Decembra bodo zaposleni prejeli akontacijo v višini 1000 evrov bruto na zaposlenega, januarja 2010 pa poračun nagrade. TUDI V SLOVENIJI ... Koprski kriminalisti so ugotovili, da je nekdanja zaposlena na eni izmed upravnih enot na območju Policijske uprave Koper nezakonito izdala najmanj 59 vozniških dovoljenj, v vsaj 44 primerih je prejela podkupnino. najkasnejSi iz gnezda Slovenski mladostniki se po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat skupaj s slovaškimi in bolgarskimi uvrščajo med tiste, ki dom svojih staršev zapuščajo kot najstarejši v sedemindvajseterici. Po ostalih kazalnikih se mladi v Sloveniji sicer uvrščajo okoli evropskega povprečja. po svetu KOSOVO Demokratska stranka Kosova premiera Hashima Thaci-ja je po drugem krogu lokalnih volitev po začasnih rezultatih v vodstvu. Kot kaže bo Zavezništvo za prihodnost Kosova nekdanjega premiera Haradinaja županski stolček zasedlo v treh občinah. V kraju Strpce bo župano-val kandidat srbske Samostojne liberalne stranke. V enem kraju pa je zmagal kandidat turške manjšine. Tokratne lokalne volitve so bile prve volitve, odkar je Kosovo februarja lani razglasilo neodvisnost. ZASEDANJE MINISTROV EU Ministri Evropske unije za zunanje in evropske zadeve so pretekli ponedeljek in torek v Bruslju sprejeli pomembne odločitve o širitvi in Zahodnem Balkanu. Srbija si obeta delno odmrznitev sporazuma s povezavo, Makedonija pa verjetno ne bo dočakala datuma za začetek pristopnih pogajanj. Hrvaška pričakuje začetek priprave pristopne pogodbe, Bosna in Hercegovina pa odločitve o operaciji Althea. BLIŽA SE NAJTOPLEJŠE LETO Britanski vremenoslovci so na podnebni konferenci v Köbenhavnu napovedali, da bo leto 2010 najtoplejše v zgodovini. Povprečna temperatura površja naj bi po njihovem bila za 0,58 stopinje Celzija višja od povprečja iz obdobja med letoma 1961-1990, ki znaša 14 stopinj. Britanski vremenoslovci trdijo, da bo leto 2010 toplejše od leta 1998, ki je do sedaj veljalo za najtoplejše leto v 160 letni zgodovini merjenja. Povprečna temperatura je bila takrat za 0,52 stopinje višja od povprečne. Prihajajoče leto naj bi takšne temperature doseglo zaradi dveh učinkov, kombinacije globalnega segrevanja in pojava El Ninja, periodičnega, naravnega segrevanja voda v vzhodnem tropskem Tihem oceanu. HUDA NESREČA V premogovniku na zahodu Turčije je odjeknila eksplozija metana, zaradi katere se je porušil rudniški jašek. Umrlo je vseh 19 rudarjev, ki so bili v času nesreče približno 210 metrov po površjem zemlje. Reševalna dela so oteževale visoke koncentracije plina znotraj premogovnika in megla, ki je dolgo preprečevala, da bi reševalci na prizorišče nesreče prispeli s helikopterjem. ROMUNSKE VOLITVE Romunsko ustavno sodišče je odredilo vnovično štetje neveljavnih glasovnic z drugega kroga romunskih predsedniških volitev, ki je bil 6. decembra. Socialdemokrati so namreč sporočili, da zaradi domnevnih kršitev ne priznavajo volilnih izidov. Kot je znano, je v drugem krogu tesno zmagal zdajšnji predsednik Basescu z dobrimi 50-imi odstotki glasov. Socialdemokratski kandidat Geoana je glede na uradne izide dobil le 70 tisoč glasov manj -podprlo ga je 49,7 odstotka Romunov. SLOVENCI V ARGENTINI PRVO OBHAJILO slovenskih otrok na področju Vel. Buenos Airesa je bilo tudi letos na praznik Brezmadežne dne 8. decembra v kapeli sester dominikank v Ramos Mejia. Kapela je bila lepo okrašena. Mašo za prvoobhajance je imel g. župnik Gregor Mali, ki je nato tudi podelil prvo sv. obhajilo 97 otrokom iz slovenskih šolskih tečajev na področju Vel. Buenos Airesa. Med mašo je lepo prepeval otroški pevski zbor Gallusa. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Dušana Pipa in njegove žene ge. Dite roj. Makovec so dobili hčerko, sinčka pa imata Franc in Marija Hrovat v San Justu. Srečnima družinama naše čestitke. G. Jože Guštin je imenovan za kaplana in osebnega spremljevalca buenosaireškega nadškofa in prim-asa Argentine, kardinala Antona Caggiana. K visokemu imenovanju iskreno čestitamo! OBVESTILA „Slomškov dom" Ramos Mejia. Odbor sporoča sledeče: stavbišče za bodoči „Slomškov dom" je že prepisano in je popolnoma naša slovenska last. Seveda smo morali narediti nekaj dolga; z dobro voljo in požrtvovalnostjo vseh se bo stvar prav iztekla. Kdor je bil na proslavi naših otrok v nedeljo, 6. decembra, bo vsak priznal, da se vsak trud in žrtev za te otroke izplača. (...) Pred Novim letom izide plošča V - 405, KMETIČ PRAZNUJE - valčki in polke - izvajana po Moulin Rouge. Dobi se kot običajno: dušnopastirska pisarna, F. Fajfar, P. Homan, F. Hribovšek, A. Koritnik, S. Lipušček, O. Pavlovčič, S. Reven, S. Troha, P. Arnšek, Bariloche, E. Štumberger, Mendoza, V. Mirt Brasil in pri Jadran SRL. GOGOLJEV REVIZOR V ADROGUEJU Gogoljev revizor je satirična komedija iz uradniškega življenja, kateri daje avtor sam za motto ruski pregovor: Nikar ne dolži ogledala, če imaš grd obraz. Gre za zgodbo pokvarjenih uradnikov, ki jim prihod revizorja požene strah v kosti, da vsi preplašeni trepetajo, kaj bo z njimi. Gibalo dejanja pri njih je strah, izvirajoč iz slabe vesti, revizorstvo pa je kakor nekaka prekonaravna usodna sila, ki deluje sama iz sebe. (... ) Študentje škofovega zavoda so pripravili za nedeljo 29. novembra v zavodu v Agrogueju to komedijo v petih dejanjih. (...) Nastopajoči: Glavar, abiturient Božidar Vivod; Hlestakov, J. Skvarča; Osip, A. Vivod; Bobčinskij, M. Škulj; Dobčinskij, Pr. Šerjak; Ljaokin-Tjapkin, J. Ža-kelj; Zemljanika, J. Škraba; poštar, St. Žakelj; Luka Lukič, Fr. Sušnik; Kristjan Ivanovič, J. Mozetič; miška, A. Poglajen; natakar, T. Mozetič; policijski nadzornik, A. Troha; Svistunov, M. Boltežar. N.N. Svobodna Slovenija, 17. decembra 1959 - št. 50 RESUMEN DE ESTA EDICION ZDA: ZDRAVSTVENA REFORMA Ameriški demokrati so 9. decembra dosegli dogovor, ki domnevno odpravlja glavno oviro na poti do potrditve reforme zdravstvenega sistema. Namesto prvotnega osnutka reforme so zdaj nekako privolili v zasebno zavarovalno ureditev. Nadzorovala bi jo zvezna agencija, ki nadzoruje sistem, skozi katerega zakonodajalci nakupujejo kritje, z zmožnostjo večje vladne vpletenosti, če bi bila ta potrebna za zagotovitev potrošnikom zadostnih izbir kritja. Z dogovorom je sklenjeno tudi, da bi moral biti državni sistem zavarovanja upokojencev Medicare na voljo vsem nezavarovanim Američanom od 55. leta starosti. Bistvo nove ameriške zdravstvene zakonodaje je, da bi razširila zavarovanje na milijone Američanov, ki so zdaj brez njega, prepovedala zavarovalnicam, da odrečejo kritje na temelju že obstoječih zdravstvenih težav, in brzdala nacionalni dvig zdravstvenih storitev. PALABRAS ALUSIVAS El padre Daniel Vrečar fue el orador principal en el nuevo aniversario del centro esloveno de San Justo. De sus palabras se pueden extraer dos ejes principales. El primero de ellos es la importancia de hablar sobre los comienzos del proyecto, las circunstancias y hechos que motivaron la fundacion de este Centro. Principalmente es necesario transmit^rselo a "la rama joven" del arbol, para seguir construyendo sobre las solidas bases del Centro y valorarlo aun mas. El segundo eje verso sobre los 60 anos de la primera misa en esloveno en la catedral Santos Justo y Pastor. En este punto destaco la obra del primer parroco designado para San Justo, el salesiano, p. Janko Mernik que imprimio el sello de la obra de Don Bosco en la comunidad, y que segun la opinion del p. Vrečar, aun continua vigente. El orador tuvo la atencion de regalarle al Centro la medalla que recibiera en recuerdo del paso de la reliquia de Don Bosco (la mano con la que bendec^a a los fieles) por la Argentina. (Pag. 1 y 2) HOMENAJE AL DR. VINKO BRUMEN Al cumplirse el aniversario numero 100 del nacimien-to del Dr. Brumen se descubrio en Šalovica, Eslovenia, una placa en la capilla que esta justo en frente del lugar en el que estaba la casa natal. Estuvieron presentes familiares, vecinos y conocidos del homenajeado y numeroso publico. Luego de la bendicion, el festejo se traslado al salon ubicado en el municipio Središču ob Dravi. Las palabras giraron en torno a la vida, el trabajo y las virtudes del Dr. Brumen. El cierre fue con musica en vivo. A traves de la radio Prlek, se pudo o^r la entrevista que tuvo Marija Brecelj con Milka Brumen, la esposa del Dr. Vinko. (Pag. 2) BODAS DE ORO SACERDOTALES El domingo 29 de noviembre el padre franciscano France Burja celebro su "misa dorada" en la Iglesia Mar^a Reina de Lanus, donde hace 50 anos atras (20/12/1959) ofrecio tambien su primera misa. La ofrenda se brindo en esloveno y espanol. La homil^a en esloveno estuvo a cargo del sobrino, el p. Toni Burja y en espanol la dio el p. Jože Bokalič. Finalizada la ceremonia eucar^stica, los ninos saludaron al homenajeado con una poes^a. (Pag. 3) ;NOS VEMOS EN MARZO! El tiempo de vacaciones ya comenzo en el curso de idioma esloveno "Jegličeva šola ABC" (su directora es Pavla Grbec). El fin del ano escolar lo festejaron el 5 de diciembre con una obra de teatro de Janez Bitenc "Slonček Jakonček". Cada uno de los alumnos tuvo su papel dentro de la obra, con letra o cantando, como animales del bosque. Tambien despidieron el ano los alumnos del curso de idioma esloveno para adultos, la docente es la prof. Marjetka Hostnik. Ellos recitaron una poes^a de France Prešeren y otra de Simon Gregorčič. Ambos cursos se dictan en el Centro esloveno capitalino. (Pag. 3) CULTURA VISUAL El 6 de noviembre se realizo un encuentro cultural en el marco de la Accion cultural eslovena (SKA). En el mismo la Dr. Kristina Toplak presento su disertacion doctoral publicada en el libro Buenas Artes donde destaca la actividad art^stica de los artistas de origen esloveno en Buenos Aires (de all^ el juego de palabras del t^tulo). Nacida en Maribor, doctorada en etnolog^a, dedico varios meses a la investigacion del trabajo art^stico de los eslovenos en Australia y la Argentina. Entre otras cosas senalo que con este trabajo cient^fico quiso describir parte del funcionamiento de la emigracion, que no esta suficien-temente documentado en Eslovenia. (Pag. 3) LOS ESLOVENOS EN CHILE La colectividad eslovena en Chile obtuvo, a traves del decreto 4297 fechado el 5 de diciembre de 2009, la personer^a jur^dica como entidad denominada "Organiza-cion No Gubernamental de Desarrollo para la Promocion de la Educacion, Emprendimiento y Cultura de la Comunidad Chileno-Eslovena", que podra usar tambien el nombre de "O.N.G. Comunidad Chileno-Eslovena", con domicilio en la provincia de Santiago, Region Metropolitana de Santiago. jMuchos exitos en este nuevo proyecto! (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, g. Danijel Vrečar, Toni Burja, Terezka Žnidar, Katica Cukjati, Marjana Batagelj, Martin Sušnik in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O