Št9$ V Gorici, v sohoto dne 28. avgusta 1909. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek tu soboto ob 4. uri popoldni' (it staim po pošli preji,-mana ali v Gorici na dom pofiiljaim: Tečaj XXXIX. Poginjene številke stanejo !'• vin. - ' ..SOCI^ i^ti^^izmlnc'¦ i^loger W> fiovfff, " j,.iu ..Kažipot po GoriSkem fn Gradiščanskcni" in dvakrat t- [.in ..Vozni red železnic, parnikov in postnih zvei". Naročnino sprojoma iipravnistvo v Gosposki ulioi ;t,.v. 7 I. nadstr. v „ta. Vcčkiat po pogodbi. Večjo črko po prostoru. — Ki>kl.iiuo in spisi v uredniškem delu 80 v vrtita. Za „liliko in vaubiiio oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7. v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoSe govoriti \ safc dan od S. do l4. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do H. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v 1. nadstr. na levov tiskarni. NaroCnino In oglase je plauati lono Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, roklanaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le npravaištvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „$oc>1 V3a!l petek in stane vse leto ;J K "20 vin. ali gld. ll>). „SoCa" in „Primoro ."¦ se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-lo tobakarnah:- J. Afrič, Gledališka ul.; V. Baunigartncr, Koren "2; M/tt. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Biegant^ Ponto Nuovo U; Hen, Jellersitz, Nunska ul. M. J. Hova ski. na Uoriščeku; Peter Kiebelj, Kapucinska, ul.. I ; Toreza J-ebau, tek. Jos. Verdi H; Ana Pleško, Pokopal, ulica; ly. .Prešel, Stolni trg -2 ; Jos. Primožič, Mi renska cesta; Iv. Sar-. dagiia, Gosposka ul.; Jos. Scitsvarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Telefon &t. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od»ov. J. FabČič) tiska in zal. Eksponenti Pajerjeve politike. .Vsaka'normalno urejena deželna u-prava dela na to, da si vzgoji in pridobi Cini najboljše uradništvo. Deželne uprave vodi pri tem spoznanje, da sloni vse poslovanje skoro izključno na ramenih uradništva, ker so deželni odborniki produkt političnih strank, ki se slučajno nahajajo i;a površju, in ki izginjajo ž njimi. Ravno zato pa, ker se deželnrodborniki pogosto-ma menjajo, streme vse deželne uprave za tem, da je uradništvo, ki obstaja na svojih mestih, nepristransko napram vsem de/.elanom. Ce govorimo o uradništvu, pridejo tu v prvi vrsti vodilni in odgovorni uradniki v poštev, in ti so načelniki raznih oddelkov deželnega ustroja. Naj se menjajo v deželnem parlamentu i stranke i politični voditelji, od uradništva, katero plačuje v s a k deželan brez razlike mišljenja, se mora zahtevati, da ostane nespremenjeno in objektivno. V podvojeni meri je to potrebno tam. kjer prihaja v poštev dvoj e različnih naroduostij. ki sta vsaka še razcepljeni na več političnih strank, kakor je ravno v naši deželi slučaj. V k r i č e č e m n a s p r o t j u z n a i p r i-ni; t i v n e j š i m načelo m o b j e k -ti v n osti p a p o s i u j e u r a d n i š t v o n a š e dežel n e u p r a v e. Malokje v Avstriji služijo deželni vodilni funkeijonarji tako malo skupnim interesom dežele, kakor pri nas. Krivo je temu predvsem dejstvo, da je izročena deželna uprava na milost in nemilost nesposobnim odbornikom in pa uradništvu. ki ni naše krvi in ne pozna našega jezika in šeg slovenskih dežeianov. dasi ti-le tvorijo nič manj kot " ¦.- vseh prebivalcev te dežele. P o z a s I u g i (1 r e g o r č i č-B e r -h u č e v e s t r.a n k e u. i da u c s v deželni upravi i z ni e d petih juri-s t o v niti jednega Slovenca! Ni čuda torej, če kaže deželni odbor popolnoma laško lice, in če je slovenščina pastorka tam, kjer bi morala pravzaprav gospodovati! Po vsem tem se tudi ne smemo čuditi, da teži vse delovanje deželnih uradov v laški del dežele, dasi je splošno znano, da ima ta del dežele že od. nekdaj vsega v .izobilju, česar potrebuje, dočim ie slovenski del zanemarjen, in se ga dalje sistematično zanemarja* Ce smo rekli, da posvečajo deželni uradi in njih predstojniki vso skrb laškemu delu dežele, moramo še povdar-iati. da se to godi posebno in pred vsem v <>»ih občinah in okrajih, kjer ima deželni glavar dr. Pajer svoje politične somišljenike, in pa v .takih krajih, ki jih upa zase Pridobiti. — Delovanje deželnih uradov za Furla-n|lo se razvija uprav mrzlično pred vsakimi deželnozborskimi volitvami, a kar se danes vse počenja, to presega vse meje! V najrazličnejših kraj" Furlanije se vrše nePrestana predavan' r, konference in Vstvarjajo se poučni tečaji, in vse to se y/si Pod vodstvom in s sodelovanjem deželnega uradništva. Vendar, to z deželam, torej tudi s slovenskim denarjem plačano osobje, ki je danes razpršeno po ,Urtenskih nižavah, ti uradniki, niso nič ^usega kot P a j e r j e v i politični pisarji. Pod krinko skrbi za blago Uflanijc skušajo ti emisarji speljati vodo ,ln Pajerjev mlin in p/ipravljajo za nove volitve ugodna tla. Niti .te politične organizacije se stekajo v rokah deželnega tajnika; on vodi vse podrobno delo. za Pajerjevo politiko. Dežel n o u r a d n i š t v o p o s t o pa ta k o, k a ko r da ni p 1 a -č a u o i z d e ž e I n i h ' b I a g a j n a m -I) a k i z p r i v a t u e š a t u I j e k o m e n-d a to rja Pa je rja! Le-ta je najprej deželnega tajnika izšolal in upeljal v vse skrivnosti in »kuiie« liberalne laške stranke, a ker je mož inteligenten, se je navzel z vso dušo Pajerjevili naukov in njegovega absolutizma. Danes pa je izšola n v t e j p o I i t i k i že toliko, da k o m e n d a t o r m i r n i m srcem doni a s p i, d o č i ni vodi P e 11 a r i v. vse d e ž e I n e p.o sle po Pajerjevili n a vodili h. Pravi deželni glav a r j e d a -n e s P e 11 a r i n, i n n i k d o drug i. Pajer ga je poslal v najrazličnejše zastope kot odposlanca dež, odbora, dasi ta mesta ne pritičejo uradniku, ampak deželnim odbornikom in poslancem. Teh pa Pajer ne mara, ker ija nje se ne more zanesti tako, kakor na tajnika. V vseh teh zasto-p i h ni t a j u i k d r u g o k ot e k s p o -n e n t P a j e r j e v e volje in nje g o-v e politi k e. Med drugim je zastopnik dež. odbora,, v, zavodu za pospeševanje male obrti,' je zastopnik v zdraviliški komisiji v (iradežu in je duša trgovsko-obr-tne zbornice. Kakor smo že omenili, na taka mesta pač ne tiče deželni uradnik. N a-š a d e ž e 1 a j e p r a v i u n i c u m v t e m o " i r u! Toda vsiljuje se nam vprašanje: ako se bavi dež. tajnik z najraznovrstnejšimi Pajerjevimi misijami, ali mu preostaja časa, da izpolnjuje dela svoje službe, za katero edino je določen in mastno plačan tudi s slovenskim denarjem?! To je kratko-malo nemogoče! Vendar Pajeia to ne moti, in ga ni nikoli motilo. Ce je delo v deželnih uradih zastajalo, je kar vstanovil druga mesta, in imenoval z Berbučevim pritrdilom druge iuriste, ki so seveda sani i L a h i, ker Slovencev bi mi: ne kazalo pošiljati ob času volitev po Furlaniji. T a ko pride m o do s p o z n a n ja. da morajo rediti žulji našega s i o ve n s k e g a kmeta 1 a š k i h u -r a d n i k* o v t o I i k o, koli k o r j i h r a v no t r e b a P a j e r j u z a n'j e g o-v. o politiko!! To se g o d i p r e d naši m. i o č m i i n s p r i t r j e njem in d o v olje n j e m č a s t n e g a o b č a na r i h e n b e r š k e g a, gospoda deželne ga o d b o r n i k a Iv a n a B e r-buča!! Pa ne samo uradi deželnega odbora igrajo glavno ulogo v Pajer-Berbučevi politiki. Tudi deželne zavode in deželno hi-potečno banko so laški gospodje vpregli v svoje privatne namene. Veliki krah laške banke popolare je prizadjal hud udarce laški liberalni stranki, in marsikatero veli-kolaško tvrdko je spravil na rob-propada. Slavni deželni odbor je hotel tudi tu pomagati. Zato Je ta dovolil ravnatelju hl-potečne banke poseben dopust, da je mogel vstopiti v banko popolare kot likvidator in eksponent ožje Pajerjeve stranke. Kaj ima opraviti iz deželnih blagajn plačani ravnatelj deželnega zavoda s falirano privatno banko, tega jednostavno ne moremo razumeti ! ! In tudi tu se je ponavljala stara igra: Reklo se je: ker je torej ravnatelj rečerie-ga .. /oda mnogo preveč zaposlen in da torej ne bodo njfegova obilna dela zastajala, se naj ustanovi d r u g o'm c - sto jurista. Ker se je zdelo to naziranje rihenberškemu častnemu občanu popolnoma v.redu, se je seveda nova služba takoj ustanovila in'-— tudi to službo je prejel Lah!! 1'udi to imenovanje ni vznemirjalo spanja častnemu občanu; in po tej poti je. šlo in gre dalje... dalje... brez mej! M e n d a s o t o t a k e r a z m e r e, k i m o r a j o s t r c z n it i t u d i najbolj z a s I e p I j e n c g a klerikalca! Saj ima lahko človek klerikalno prepričanje a ni ravno treba, da bi bil radite-" ga izdajalec in grobokop tudi svojih lastnih slovenskih volilcev, katere tako zastopa Berbuč! To so razmere, ki meje na korupcijo, in kriče po maščevanju! N a j b i ž e e n krat prišlo s p o-z n a n j e, k a m gredo težko p r i -s 1 u ž e n i novci n a š i h d a v k o p I a-č e v a I c e v, i n d a v o d i j o v p r o p a d o u a p o t a, ki so j e u b r al i k I e r i -k a I n i z a s t o p n i k i v deželn e m z b o r u i n o d b o r u! Hapiral it) delo. Napisal Andrew Carnegie. (Konec.) Morda mi bi kdo očital, da Vidini vse presangvinično, da se ta sen nikdar ne ur resnici, vendar pa morem reči iz svoje skušnje, da nisem o nobeni reči tako prepričan kakor o tem, da ne more nijedno, pa naj bo tudi velikansko podjetje, konkurirati za dolgo uspešno z onimi podjetji, ki so uvedli v svojih tvoniieah sistem de-Ieženja in tantijem. Po dobičku, katerega dobi uslužbenec od svojih akcij, se čuvi na podjetju takolktcresiranega kakor da bi bil velik deležnik. Vsi lastniki podjetij se bodo inorali oprijeti končno takega ali enakega sistema, in prepričajo se, da delavec, ki ima akcije, je za nje večje vrednosti kakor Oni, ki dela brez takega interesa. Deleženje brez zagotovitve proti kurznim izgubam bi bilo seveda brez vrednosti, kajti lastniki velikih podjetij ne morejo z dobro vestjo delavcev in uslužbencev spraviti do tega, da bi smatrali akcije ravno za tako varne kakor hranilnico, le malo podjetij se razveseljuje napresta-nega dobrega zaslužka in zlasti jeden izmed nas more reči s Hndibrasoni: »Gorje mi, nevarnosti so okoli tega, ki položi svojo roko na železo.« Zame ni dvoma, da bosta ta dva faktorja, delo in kapital, nekega dne v najboljši harmoniji "skupno delovala; najbolj goreče dnevno vprašanje, usoda teh dveh siameških dvojčkov se gotovo reši na ta način, da stojita in padeta skupno. Leta 1908. je ponudila U. S. S.C. svojim ljudem za 2'/» milijona dolarjev akcij ir za vse je dobila odjemnike. Nad 25000 uslužbencev se je ogiasilo za akcije* največ samo za jedno, in vse te se je zadovoljilo, tako da je skoro 100.000 delavcev deležnikov pri podjetjih, v katerih delajo, to je," da so solastniki ter imajo pravico glasovati zajedno z velikim kapitalistom ter deležiti še dobička. Mnogo izmed teh bode Še napredovalo; hranili bodo in vedno več »kapitala investirali.« To je odgovor na pesimistične in revolucionarne tožbe naših socialističnih someščanov, ki ne bi smeli pregledati tega, da je to rezultat mirnega razvitka danih razmer. Vselej, kadar vidim ribiško rriofnari-» co, moram misliti lia to, kako je v itjej ide-' al pravega razmerja med- kapitalom in delom uresničen, kateri more postati splošen: vsak mož na ribniških čolnih, od kapitana do zadnjega, je deležnik ter se.mu da del za izplačilo pri lovu, kakoršen odgovarja njegovemu delu. Celo mali najmlajši pričetnik in ne le sposobni močni mornar se more deležiti podjetja. Novi sistem se da izredno razširiti, samo podjetniki morajo delavcu vedno zajamčiti neki minimum, da zadostuje za pokritje troš-kov za navadno domačijo varčnega delavca; s to zahtevo pa soglaša vsak podjetnik, ki ni kratkoviden. Ni mi treba še le omenjati, da navedene inisli niso izraz hipnosti, marveč sem se moral doberšen del svojega življenja pečati s problemom dela ter sem o tem večkrat razmišljal. Komunistični ideal se v doglednem času ne udejstvi — lastni interes je še vedno glavno vodilo vsega človeškega dela ter se ne umakne umišljen-nim interesom soseda — tudi nikdo Še ni videl v bodočnost, zato pa ne more nihče liotetl, da bi napisal postave za bodočnost, njemu čisto neznano. Za me ni nobenega dvoma, da vodi pot k boljšim delavskim razmeram na industrijskem polju k principu akcijskega deleženja na dobičku, ako dobi delavec na polju svojega c ^la lastninski delež. Od takrat, ko se je dalo sužnju streho, hrano in obleko za njihovo delo pa do nakazil za življenske potrebščine v skladišču blaga in od tu izplačila v gotovini za storjeno delo, je pomenilo vsakikrat velik korak naprej in ravno tako mogočen korak je do plačilne oblike bodočnosti, ko dobi vsak delavec 'letno bilaiico podjtija, v katerem je zaposlen, ter sedež in glas v seji nadzorstva in v konferenci ravnateljstva. Za jeden največjih napredkov bi smatral jaz okolščino, če bi prišlo med voditelji in vodenimi do ožjega stika, Če bi se učili medsebojnega spoznavanja ter učili ceniti prednosti jednega in drugega, kajti da imajo oboji svoje posebne prednosti, vem najbolje jaz, ki sem poskusil oboje. Mnogo je resnice v pregovoru: »Česar ne poznaš, tega nočeš.« V velikih obratih je mogoče res težko, da bi se bližali drug k drugemu delavci in podjetniki, ali ako je eden deležnik tak kakor drugi, potem se že dobi prilika za medsebojni pogovor. ' Dostop k sejam nadzorstvenega sveta daje nastavljencem višjo samozavest. Po drugi strani čutijo, ker spoznajo natančno poslovanje, težke čase, ki pridejo enkrat nad vsako firmo, stališče ravnateljev in kapitalistov. Potem šele bodo videli kako sta vezana drug na drugega delo in kapital, da korakajo interesi obeh z roko V roki. Mi smo pionir':, ki delamo pot novemu gibanju, da se isto usposobi korakati vštric z drugimi napredki civilizacije. Ne vleče me več nazaj v aktivno delovanje podjetniškega življenja, ali če bi me kaj moglo pripraviti do tega, da bi se zopet vrgel v podjetje, bi bila želja: uresničiti moj ideal. Bilo bi zame veliko veselje, tisoče delavcev nagovoriti kot moje kolege. Nekoč sem videl v ljubih svojih dneh pri svoji mizi kakih 40 kompanjonov, deloma prijatelji iz mlajših let, deloma sem-jih znal ceniti šele v poznejši starosti — in izvzemši dva ni izmed drugih' niti jeden niti jednega dolarja svojega premoženja utak-nilv moje podjetje:'Cela vrsta njih so bili navadni delavci in le njihova sposobnost jih je postavila na to visoko mesto. Vsi ti so dandanašnji bogati ljudje, mnogi celo multimilijonarji. Ta izvajanja so bila že napisana, ko. sem zadel v »Politični ekonomiji« John Stuart Mill-a na ta-le stavek: »Oblika združbe, katera bo končno povsodi. gospodovala, ako bo človeštvo nadaljevalo svoj višji razvitek, ne bo taka, da bo imel kapitalist kot voditelj sam besedo, delavstvo pa. nobene,, mar več bo stala na principu popolne jecmakopravnosti kolektivnega imetja kapitala in proste volitve voditeljev podjetja.« — Vzrok več k vspodbuji, da se koraka po tej črti naprej, ako je videla taka avtoriteta kakor Mili v bodočnost, da idealno stanje prihodnosti ne bo v državnih podjetjih, ne v jednakem plačilu za vse delavce, ne v odpravi privatnega kapitala, kakor zahtevajo socialisti, marveč v združitvi dela i.n k a -pitala v jedni in isti osebi. Moll-ov Seidlilz-prašek .je « na želodcn trpeCe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig/Škatlje K2-7 ¦ Ponarejanje so so&tijsko sasledoje. Molol-ov Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajinjoCe in okrepCujoSe ata-roznano sredstvo proti trgiaja in prehlajenja vsake vrste. Ori^.steklenica KI30 Na frtidspj po vseh lekarnah in mirodilnicah. uiavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvomi založnik, Dunaj, I Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofolotti' A. Gironci Zuezo s Pajerjem taje. (Z dežele.)^ Kadar taji kdo kako dejanje, dasi je kakor na dlani dokazano, pravi naše ljudstvo, da taji kot cigan. Naši klerikalci taje zvezo s Pajerjem ravno tako, in sicer *,a-to, ker vedo, da pogodba, ako je pisana, je v tako dobrih rokah, da ne more priti v pest nam; ako pa je le u s t m e-n a, pa je gotovo, da niso tako neumni, da bi jo izdali. Za slovensko ljudstvo je vseeno, kakšna je pogodba; vsa dejstva kažejo in glasno govore, da taka zveza mora biti — in tudi je. To sklepamo iz sledečih dejstev. Pri predzadnjih državno-zborskih volitvah je bil dr. Gregorčič ostal med Slovenci v manjšini, večino je bil dobil naš kandidat. Dr. Gregorčičsejerešillespo-močjolaških glasov in sicer s pomočjo glasov iz Furlanije, kakor je bil to odredil Pajer. Brez Pajerja bi bil Gregorčič padel. D a n i s t a r i lisjak med poli tik i r a d i te p i h oči na-g n a 1 s v o j i h v o I i I c e v z a S1 o v e n-cadr. Gregorčiča, jeprepričan vsakdo, ki ga pozna. Za veliko u-slugo je morala biti vsaj tako velika pro-tiusluga. V tem tiči zveza s Pajerjem; ako je pisana ali ustna, to je vseeno. Pri deželnozborskih volitvah pa je izgubil Pajer med Lahi več, kakor se je sam bali V zbornico je prišla močna furlanska !judsjca s.tranka in večina Pajer jeva je šla po vodi. Zbogom glavarstvo njegovo! Tedaj pa se je kar najočitneje pokazala zveza dr. Gre-g o r č i ča s P a j er j e m. Slovenski kle-¦ -rikalci so bili zvezani z laškimi liberalci in so pripomogli, da deželni zbor ni deloval, da so nove volitve, katere vendar morda prinesejo tako veČino, v kateri bosta zopet nosila zvonec Pajer in Grgorčič. Klerikalci taje tako zvezo, a s tem ne pre-slepe večine našega ljudstva, ki je uverje-na o obstanku sramotne -zveze; ravnajo se po izreku vseh obdolžencev: prima re-gula iuris negare. Kljubuvsemu ta-je n j u jih obsodi pok lic a n i so d-nik — našivolilci. Fiat iustitia, pe-reat zveza! Zveza med dr. Pajerjem in vitezom Gregorčičem je bila sklenjena v soboto 15. decembra 1900. Nad eno uro sta delala-načrte in kombinacije ter končno popolnoma dogovorila bojni načrt. Dr. Gregorčič "sf je bil zagotovil Pajerjevo pomoč pod težkimi pogoji, katere plačuje še vedno slovensko ljudstvo. Na dan ožje volitve med Gregorčičem in dr. Turno je bil dr. Pajer veš čas v Lenassijevi pisarni, kjer je vodil volitev ter držal v šahu laške liberalce, ki so bili kruto razjarjeni, da so se urnešali Furlani v ožjo volitev med dvema Slovencema, da so hoteli iti volit dr. T., in sicer v tolikih glasovih, kolikor so jih dali dr. Gregorčiču Furlani v Gradišču, to je 22. Pajer pa jim je zabranil iti volit fkoiga nekateri laški liberalci niso hoteli poslušati, je zagrozil, da se vsemu odpove, če se nezgodi njegova volja. In ubogali sq. Pozneje so izvedeli, zakaj se je boril dn Pajer za Gregorčiča in še danes so rnu hvaležni ža to. Pajer si je priboril z Gregorčičem absolutno gospodstvo v deželni hiši, katerega posledice tako bridko občutijo goriški Slovenci. Menda ga ni človeka, vv: deželi, ki bi verjel, da je pomagal dr. Gregorčiču Pajer do zmage leta 1901. b r e z o b v e z-n o s t i od strani Gregorčičeve, jampak vsakdo ve, da se je stari lisjak, zaklet sovražnik goriških Slovencev, bbfiFz^i Gregorčiča le za to, da ga je pahnil pod se ter ga zvezal, da more gospodovati tako laško v deželni hiši, kakor dejansko gospoduje v strašno škodo naše dežele. Priporočamo našim rodbinam DOPISI, i Iz kobariškega okraja. Iz Kobarida. (Pripravnica ,z a s r e d n j e š o 1 e.) — Pred dvema letoma je na sklep starešinstva v Kobariqu napravilo županstvo prošnjo za pripravnico za srednje šole v Kobaridu, katera je zdaj zagotovljena, da začne s .šolskim letom 1909—10. — Učenci se bodo spreje-lali 15. in 16. septembra. Sprejme se do 50 učencev. Starost učencev ne sme biti pod 9 let in ne čez 13 let. Od učencev se zahteva znanje končanega tretjega razreda ljudske šole. Ta korak je vzridostil vse, kateri se zanimajo za napredek; ne le Kobarida, ampak celega sodnega cikraja. Do sedaj je bilo radi premnogih učencev, katere so stariši vozili v pripravnico v Gorico, težavno jih spraviti v potrebno šolo. Zdaj pa, ko je odprta nova pripravnica za srednje šole v Kobaridu, je posebno ugodno za sodni okraj kobariski in bovški, da lahko nastanijo svoje - učei.ce v Kobaridu, kjer se vdobi dosti primernih stanovanj po primerni ceni, dosti ceneje kot v mestih. Iz Kobarida. — Podpisani si šteje v prijetno dolžnost, zahvaliti se slavnemu občinstvu za obilen obisk dijaške veselice v Kobaridu, kakor tudi cenjenim tukajšnjim gospicam, ki so s svojim sodelovanjem pripomogle k lepemu uspehu. Iskrena hvala g. Antonu Klodiču, vitezu Sabladoskemu in g. Andreju Gabrščeku za poslana zneska po 20 K ter stavnemu društvu »Krn« v Smasti za preplačilo 5-K, istotako učiteljem-vojakom 3. stotnije v Sežani za poslani znesek .5 K 60 v. Obenem se zahvaljuje gospodom, ki so o Vel. noči prispevali v svrho poprave odra 20 K ter tukajšnjim trgovcem in zasebnikom, ki so darovali, razno !za" šaljivo tombolo. ' Dijaskf o$B©r. iz tolminskega okrajaj 'Iz tolminske okolice. ^ V-naših društvih imamo napredne in klerikalne« časnike; In to je tudi prav; sicer bi ne vedeli, kako nesramno klerikalni listi lažejo in obrekujejo. Vsled takih in enakllr 6stu-dnih izbruhov podlih črnih duš se r.am zelo oči odpirajo. In tako bral sem v zadnji »Gorici« o gosp. Vrtovčevem volilnem shodu sama obrekovanja, laži in lumpa-rije. Mnogo nas kmetov-volilcev je biljo na shodu do zadnjega in smo g. Vrtovca; so-kmetovalca našega pazljivo poslušali. Njegova pojasnila in koristni nauki so pri-' hajali iz srca v srce, in si jih tudi ohranimo. Le podla duša zamore razumeti, da bi bil g. kandidat rekel, darje brer-greha v tistem smislu, kakor obrekuje »Gorica* in ga hoče s tem smešiti. To smo. mi kmetje g. govornika dobro razumeli,' da nima namreč političnih grehov in da je njegova preteklost v tem čista kot solnce. i Da bode v slučaju izvolitve za nas kmete |-delal, smo prepričani, ker je za nas že veliko storil, osobito na sadjarskem polju in se s kmetijo sam peča. Ali ga ne vidi podla duša na polju orati, sejati itd., njegove nasade in vzgledno obdelovana polja? Mi poznamo težaven g. Vrtovčev pri-četek v Tolminu. Opomogel si je v teku let s svojo vstrajno delavnostjo in pridnostjo. In ravno tako delavnega moža hočemo in želimo imeti za poslanca. Vsi kmetovalcih ga bodemo volili, kakor smo ga volili vsi župani in podžupani soglasno v šol. svet, in mi soobčinarji v starešinstvo. Gosp. Vrtovec mora postati naš poslanec tudi če se kaplan Tomšič z deka-novo Marjano na glavo postavita. Glejte, glejte, kako stojita na glavi! — Več kme-. tovalcev. Iz goriške oktlice. Iz Solkana. — Dne 27. t. m. so položili k večnemu počitku g. Janeza Kanclerja, krčmarja, starega komaj 26 let. Solkanski pevci so mu zapeli nagrobnico. Štefan Kancler, brat ranjkega, je daroval pevcem K 10. Pevci pa so ta denar darovali družbi sv. Cirila in Metoda. Hvala jim! — V Oslavjii strašijo s »Čuki.« — V sredo večer je pozval neki mladi »petelin« prece^nje število otrok in mladenicev v krčmo g. Koršiča v Oslavju. Zjecljal jim je dolgo klobaso, v kateri je prav po otročje pel slavo gospodom »Čukom.« Namen mu je bil pridobiti, fante za ustanovitev podružnice Št. Ferjanskih »čukov,« ter tako zanetiti prepir med domačimi fanti, ki žive še vedno v najlepšem soglasju. Vsa zadeva bi nas sicer prav malo brigala, ker vemo, da naši ne gredo mlečnozobemu otroku na limanice. Značilno pa je radi tega, ker je sklicatelj 1) imel zborovanje v javnem lokalu, ne da bi to prej naznanil pristojni oblasti; 2) ker je sklicatelj gojenec deškega semenišča in tretješolec na c. k. gimnaziji v Gorici. — Za danes samo to! — Domače vesti. Darovi za »Dijaško kuhinjo«: Vin-cenc Cigoj nabral v veseli družbi v Ker-ševanijevi gostilni na Vrhu 5 K 10 v, France Lavrič, želez, revid. v Gorici, za mesec avgust 1 K in nabira'nik v gostilni Valentina Komela na Ajševici 4 K 25 v. Akademično ferijalno društvo »Ad-rija« bo imelo svoj VII. redni občni zbor dne 4. septembra ob 8V2 uri zjutraj v Gorici pri »Jelenu« s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika; 2.) Poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajnika; 3.) O dijaški samopomoči; 4.) Volitev predsednika in novega odbora. 5.) Slučajnosti. — Takrat se ne razpošilja posebnih vabil. Vabimo tem potom vse tovariše redne člane in g. starešine, da se gotovo udeleže občnega zbora. Posebno pa kličemo v svojo sredo tovariše abiturijente, ki naj prinesejo v društvo novih močij; V času, ko se klerikalno dijaštvo na vsem Slovenskem organižuje in pod kranjskim vplivom tudi na prostem Primorskem vidno množi, je naša dolžnost, da se i mi trdneje zvežemo in organizujemo, da odtegnemo naše dijaštvo iz rok prekogorske sužno-sti. — Odbor »Adrije.« — Voditelj goriškega okrajnega glavarstva; dvorni svgjtniTc^grof Attems je bil v nedeljo navzoč na čukovski »slavnosti« v Mfrnu! Čukovska »slavnost« je bila skOzi in skozi politična klerikalna prireditev, in vendar se je je udeležil grof Attems. Pri naprednih prireditvah so ob goriškem Travniku strašno rigoroziii; pri še tako nepolitični reči iščejo politično ozadje. Posebno značilno za našega političnega šefa je še dejstvo, da se je udeležil klerikalne politične prireditve tik pred volitvami! — Povedali smo, kaj je storil očka Pavlica v Rihembefgu z dvema na-prednjakoma, ko sta hotela pregledati volilni imenik. Zapodi! ju je iz pisarne ter jo jima zaklenil pred nosom. Pritožila sta se na glavarstvo. Da se pravi glas spozna* treba čuti dva zvona. Vsak jurist bi bil zaslišal obe stranki. Grof Attems pa je zaslišal samo očko Pavlico, in ker je očka resnicoljuben, je napisal grof Attems odgovor, da postopanje očke Pavlice ni pro-tipostavno! Ta je lepa pa kratka! Če oč- ka vrže. iz pisarne dva naprednjah J hočeta, pregledati imenik, je to čisto J I du in ni protipostavno! Volilni zakon''¦ lepe čuvarje nad. seboj. — Konientari vsemu temu-ni,treba pisati. ' ,,, Učiteljske plače na Goriškem stn 1 sedaj po faroyških in socialističnih yJh eni, pravijo, da hočejo »liberalcu Zvr!I plače učiteljem na breme kmeta; druK; , je vse le farbarija pred volitvami. N0 V in rdeči bratci naj vedo, da na Gorici ne mislijo zvišati plač učiteljem na } kmeta ne »liberalci,« ne agrarci, ne kie I kalci in tudi učiteljstvo se ne Poteguje stvo hcii potegu! zvišanje na t a k. način. Učitelj: razbremenjenje kmeta, zato se za to, naj troške za šolstvo prevzame d I žrava. Kdor tako govori, hoče kmetu f dobro. — Vsa polemika proti klehkalJL je bila čisto stvarna in če se je v njej ,,1 vorilo o zahtevi zvišanja učiteljskih pil morejo sklepati iz,tega na farbanje ožili ma na obremenjenje kmeta le polit« sleparji. 1 Odkritje Volaričevega spomenika I spominske plošče. — Svojo vcleležbo 1 prijavil tudi oddelek goriškega »Sokola-.! obžalovanjem, da se ne' morejo vdeležl korporativno, ker imajo za vse nedelje« določen izlet. Prepričani smo pa, da sej di sosedna goriška društva, kate.a se J so še oglasila, vendar vdeleže te slavij sti, saj so ravno ona v prvi vrsti poklic! na, da kolikor mogoče dostojno počasti mo Volaričevo ime. Spomenik je že pj stavljen in splošna sodba je, tla je del lepo. Narejen je iz temnosivega k.-micJ peskovca, v salonski opravi s površni!««! v roki drži zvezek not. Zgoraj je vklesan! njegovo ime, v sredi lira z lipovim nj jem, pod tenv.napis: »V hvaležen športi! postavil Kobarid.x Ta spomenik ho ^M šava in čast za Kobarid in znak zavedni sti Kobaridcev. Postavljanje spomenika jI vodil zidarski mojster g. I. Arčon iz Reil in sicer z, mojstrsko spretnostjo. pre\il nostjo in lahkoto, tako, da zasluži popoln! priporočilo za enaka in druga dela. J Odsek za Volaričevo slavnost. I Učiteljsko društvo za goriški okr| vabi vse gg. učitelje in učiteljice (pevj in pevke) k glavni pevski vaji, katera bij ue dne 2. septembra t. 1. pred in popoldni v prostorih sokolskega telovadnega drul štva v Mlici sv. Ivana v Gorici. - Oni m tovariši in tovarišiceiz sežanskega okra] ja, ki se nameravajo udeležiti Vclarieevl slavnosti, so k tej vaji riajuljudnejše vab] Ijeni. Prosi se. ne pozabiti not! I Nagla smrt. — Ko je šel okoli 50 le] stari Ivan Lovišček včeraj zjutraj po Veri dijevem Tekališču, mu je prišlo slabo. Pril skočili so rnu na pomoč ter ga nesli v vel žo; hiše št. 36.J poklicali so zdravnika dr] Pontonija, ali Lovišček je bil že mrtev] Zadela ga je kap. Drvar Lovišček je b] dobro znan v Gorici. I Berbuč in voda iz Hublja. Se klel rikalci ne verjamejo več, da bi res napel ljal Berbuč vodo po vseh vipavskih občil nah. Pred kratkim so ga spraševali v ?J reči v Batujah klerikalci, ki so rekli, dj mu.bodo verjeli le, če garantira s svojirj premoženjem, da se res zgodi to. kar nbj ljubuje sedaj pred volitvami. Berbuč je bj jezen ter jih je zavrnil, da Če so kristijarj naj mu verujejo. Za poč't! O garanciji pj ni hotel nič slišati! I, seveda ne! Debela klerikalna laž. — Vsi farovšlj listi lažejo nesramno o Gabrščeku: da i j rekel na nekem s o c i a l h odc m4 kraškem shodu, da od k m e t a n r ''' č a k o v a t i slovenskemu n a rodu rešitve. Gabršček ni tega govoj ril nikdar. — Pred leti je govoril v Bovcj d r. T u m a o važnosti trgovskega sianj glede na konstelacijo v deželnem zbori takrat, da bi Slovenci prišli do vcčit.i P^ tom 'trgovske zbornice, ker drugače dJ ni mogoče pomagati kmečkemu stanu.-Klerikalci so dolgo časa zasukavali 'In; move besede ter rnu očitali sovraštvo* kmečkega stanu. Sedaj pa, ko je dr. 'I* ma prijatelj klerikalcev, so začeli latP»J o Gabrščeku to, kar so prej lagali o & Turni. — Tako nesramno zna lagati sam' izprijen far krog farovških listov. — K""' stanujemo portovno, da podtikatiili bcsCi Odibršček ni nikdar govoril. Nunci na manevrih. — Včeraj je bl1' vse črno po Gbfici. Prišla sta dva regimenta nuncev: starostrtijarjev in I,oV* strujarjev. Manevrirali so okoli »šolski. Doma,« spopadli se parkrat, potem pas; se generali prijateljsko pomenili v laškem hotelu. Manevri se boiki'nadaljevali v Gorici vsaj vsak teden'enkrat, da bo boj po deželi potem toliko hujši. — te" gor nam poročajo, da hodijo na volilne' manevre med gorjane nekam preved pogostoma kranjski nunci. PoVejte jim, kačjim gre! Otvoritev Triglavskega doma na Kredarici , bo dne* 8. septembra. >fefca*ari iiaM: mM^ptr*mtitcr^ščT prav brihtni gospodje. Hoteli so, da se izbriše iz volilnih imenikov volilce, ki se nahajajo par mesecev z doma v tujini, kamor morajo s trebuhom za kruhom. Ta bi bila lepa!. Pote*«'bi- na*4isoče volicev ne smelo voliti. Pa tudi tisti -nunci ne, ki gredo po leti z doma za dlje časa po svojih špasih.— Besedilo zakona se* ima tolmačiti glede bivanja v občini povsem drugače kot pa ga tolmači kak hudoben nune, ki bi pa rad spravil napredne volilce ob volilno pravico! — Vložili so tudi reklamacije v takem smislu. Pa se bodo bla-mirali! — ' " [ Slovenski duhovnik — prodaja slovensko zemljo »Siidmarki,« — Zelo nerada, pa vsled dejstva prisiljena, je morala maribarska »Straža« potrditi poročilo »Nac. Dnevnika,« da je duhovni svetovalec SmereČnik prodal v Št. llju nad Velenjem s posredovanjem nekega nemškutar-ja Smodjša lep gozd »Siidmarki.« Ogorčenje nad tem činom je v Šaleški dalini, zlasti pa v Št. llju splošno. Zopet dokaz /a narodni, čut mnogih slovenskih duhovnikov. Za denar store vse, kaj ne .Straža«? — »N. Dn.« Padel ie v jarek z vozom vred včeraj zvečer nekdo na Fr. J os. Tekališču, ker se je konj prestrašil tramvaja. Neznani voznik se je nekaj pobil po obrazu. Po zdravniško pomoč je šel k usmiljenim bratom. Tiste jarke na Tekališču je treba pokriti! Aretirali so neko služkinjo iz Labinja v Istri, ker je obdolžena, da je ukradla svoji gospodinji 50 K. Izgubljeno. — Izgubil se je od Kamne-ga do Kolnirida ključ blagajne; obešeni so bili skupaj 4 ključi. Najditelj naj jih pošlje na županstvo v Kobarid, kjer dobi nagrado. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-(lliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 29. t. m. do 5. sept. Zapestnica srebrna se je našla na ve-seiičnem prostoru v nedeljo v Vrtojbi. Nahaja.sc pri Fr. Gorkiču 031) v Dol. Vrtojbi. Listnica: Raznim.gg. dop,; Pride vse na vrsto! ^ Sokoli! — Nedelja, 29. t. m. je naš dan. Bratsko društvo v Standrežu nas vabi," da se udeležimo njegovega nastopa in naša dolžnost je, da se temu vabilu tudi odzovemo v največjem številu. Apeluje-mo tudi na vse prijatelje sokolstva, da ne zamude te ugodne prilike kjer si zamore-jo ogledati naše vrste čvrstih telovadce in soditi potem o našem delu in o napredku. — Apelu jemo tudi na vse rodoljube, da se udeleže te prireditve v obilnem šte-\ilu. Cim bolj napenjajo naši nasprotniki sovražne nam sile, tembolj moramo stati mož ob možu kot nerazdružljiva sila, kot skala, ob kojo zaman pljuskajo razburkani sovražni valovi. Vsi na krov!! — Zbirališče: telovadnica.'— Na zdar! Goriški Sokol. Spored sokaislte slavnosti v Št. An-drežtt, —. Ob 2. uri po prihodu tržaškega vlaka zbirališče vseh društev na. deželni cesti nad Rojcami in potem skupen odhod v Št. Andrež. O b 2]/4 oziroma 2'/« sprejem vseh društev skupno v Št. A n-drežu. ', Po sprejemu skupen obhod po občini na slavnostni prostor. Ob 4, uri pri-četek telovadbe, katero proizvajajo sledeča sokolska društva: Goriški Sokol, Tržaški Sokol; Ajdovski Sokol, Prvaški Sokol Solkanski in Št. Andrežki Sokol. Vaje so sledeče: Proste vaje4, vaje na^drogu; vaje na bradlji; vajena konju in ^ skupinah. Med vso slavj|ostjo deluje šaljiva Pošta in pevajo narodne pesmi Bralno in Pevsko društvo iz Št Andreža in,.NarddnQ izobraževalno društvo i?,-Ajševice. Pri telovadbi in plesu svira I. oddelek sokolske godbe iz Prvačine. : Št. Andrež.'— Za jutrišnjo veselico se priporočajo krčme: Kuzmin, Peter Lu|-man, Turi in Molar. " (; Slavnost v Cerknem. — Prosi se d r uš t v a, ki se udeleže sla v no -s t i, d a n e m u d o m a n a z n a n i j b š vojo. udel ežbo na naslov Sokola al i Či ta l rt ice v Cerknem. To v1 glavnem radi vozov. Prosimo! Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja, da se udeleži veselice v Mirnu dne 5. t. ni; korporativiio. — Ker letos ne pri-, redimo nobene dirke za društveni pas, do-' bi najboljši od našega društva pri dirki' Gorica-Miren označeni pas. — Do sedar se je priglasilo 5 dirkačev. Vabimo vse gg. člane dirkače, da se prijavijo takoj predsedniku našega društva, da ne bode' prekasno. — - Kol. društvu Vrtoipa je.daroval g, I.: Kravos v Gorici J.-K namesto vsfopninpl.gn.sta, k veselici. Odpor proti kle.ikajcem v Belgiji. V Befgiji je sedaj klerjkaJizern 25 let na vladi. Pri zadnjih volitvah minulo leto pa je padla klerikalna večina za nekoliko glasov; ogorčenje- naprednjakov in demokratov proti klerikalcem pa še neprestano raste. — klerikalna stranka prireja sedaj po celi deželi slavnosti k proslavi 25 letnice svo- . je vlade«Kd-je imel ministerski predsednik ' Schollaert minulo nedeljo na taki slavnosti v Hasseltu govor, so ga strašno iz-zvižgali. .Došlo je do velikih pretepov, pri katerih so bile klerikalne zastave in plakati raztrgani. Neki duhovnik je bil ranjen na glavi in obrazu. Orožništvo je naskočilo množico z nasajenimi bajoneti. Ko se je zvečer ministerski predsednik odpeljal, je došlo k burnim demonstracijam na velikem trgu pred kolodvorom. Ustrelil se je v Szilagibali na Ogr- ['skein župnik Sigmund Nagy. Zadel se je ^ v srce. Z vojaških vaj. — Dubrovnik, 25. av-Te dni je napravil večji oddelek liko vidijo in v svojem mladostnem navdušenju, marsikaj dobrega opravijo, zato bi enake izlete priporočali tudi pri nas. Novost! — V naši založbi jp ravnokar izšla knjiga »G r a ž. i n a,« historična pesem A. N. Mickievicza. »Cigani,« pripovedna pesem A. S. Puškina. Preklad M. A. Trhovca. Cena 80 vin. Po pošti 5 vin. več. Mali oglasi. Hajmaitfša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši' se raCuna za vsako besedo 3 vin. Najprlpravnejie inseriranje ta trgovce in obrtnike. Koliko je nianJSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih n« deželi (in celo v mestu) nibSene pozna, k=^r nikjer ne inseriraja. Škoda ai majhna. Trgovsko-obrtne in gospodarite vesti. Podnevna in ponosna banka. — Pod tem naslovom je bil nedavno v Njujorku v Ameriki ustanovljen denarni zavod, ki je dostopen občinstvu nepretrgoma noč in i •" »!'kjer ne kapljice vode. Zbolelo je vse- vojaštva v okolici Krivošja velik pohod. Oddelek je odkorakal ob 4. uri zjutraj in se je vrnil ob 3. uri popoldne. Med tem časom niso ne vojaki ne častniki dobili nobenega okrepčila. Mnogo vojakov in častnikov je obležalo; odpeljati so jih morali v bolnišnico. Vročina je bila neznosna dan. V tem zavodu se nahaja tudi darnski bančni oddelek, ki je v kratkem času svo-: jega obstanka dosegel neprimerno ugoden vspeh. »TheOirls Realni« poroča, da je en del bančnega poslopja s posebnim iihodom, rezerviran izključno damskemu svetu. Bog varuj, da bi se spozabila mož-ka noga in prestopila prag tega svetišča. Nepotrebno bi bilo še posebej omenjati, da se nahajajo v tej darnski tinanci bralni in pisalni prostori ter drugi elegantni saloni. Njujorške dame so ponosne na ta najnovejši pojav ameriške bistroumnosti, ki ga nima para na celem svetu. Število odje-malk tega oddelka raste kot gobe po dežju. Pogozdovanje kraškega sveta. — V političnih okrajih: Gorica, Gradišče ob Soči in Sežana so pogozdili v površini 847$ hekta rje v; t porabili Iso 658' 100 d r e-vesc in 37 klg semena, kar je stalo skupno 5.73071 K. Za izboljšanje že obstoječih nasadov so porabili 1,701.501) drevesc in 280 klg semen, kar je stalo skupno 16.305*68 kron. Finančni račun pogozdovalne komisije izka/.uje 199.59 K prebitka. Dohodkov je bilo 70.870T)4 K, stroškov pa 70.67T05 kron. Politični pregled. Cesar proti nemškemu ministru-ro-jaku. — »Den« poroča: V nedeljski av-dijenci se je cesar napram ministerskemu predsedniku baronu Bienerthu zelo n e -p o v o I j n o izrazil o protičeski gonji na Nižje Avstrijskem in na Dunaju. Vladar je tudi dobro poučen o Čehom sovražnem postopanju nemškega ininistra-rojaka dr. Schreinerja in baron Bienerthu odkrito izrazil svojo nevoljo radi Schreinerja. Bie-nerth je takoj po avdijenci brzoiavil ministru dr. Schreinerju, naj nemudoma opusti svoje nadaljno potovanje po Češkem, Schreiner se je seveda pokorjl, drugi dan je ostal v postelji radi — nahoda. Razne vesti VI. redni letni občni zbor akad. fer. društva » Vosveta« v Ljubljani bo.V soboto, dne 4. septembra t. i. ob osmih zvečer v levi dvorani hotela »Ilirija« v Ljubljani. Razstavo slovenskih umetnikov v Ljubljani je posetilo doslej nad 3000 oseb. Posojilnica v Pišecah na Štajerskem priredi v proslavo svoje 25 letnice dne" 29. t. m. slavnost s primernim sporedom in veliko ljudsko veselico. Ponarejeni bankovci 50 K. — Dunajska policija razglaša da je v prometu, polno ponarejenih bankovcev po 50 K. Pozor! ga skupaj 13 častnikov in 200 vojakov. {Neki rezervist je vsled solnčarice na potu umrl. Ko je žena o tem zvedela jo je zadel mrtvoud in je bila takoj mrtva. Čuje se, da se je proti odgovornemu poveljniku onega oddelka uvedla, preiskava. V folkestone na Angleškem se je vršila konkurenca med moškimi v lepoti. Same dame so bile sodnice, kdo je najlepši. Da'lo najlepšemu je bila 22-letua udo-va, i, e večkrat zmagala pri takih prireditvah za žensko lepoto. Govori se, da je dobil to prvo darilo avstrijski grof. Ne verujemo! V Reinisu so zbrani vsi znani zrako-plovci in se bijejo s svojimi vodljivimi zrakoplovi za prvenstvo in za nagrade. Latham, angleški zrakoplovec, ki je padel dvakrat v morje pri svojih poskusih preleti rokavni kanal med Francijo'in Anglijo, je preletel po zraku v 2 urah 18. min. 154 km 375 m, ter napravil s tem najdaljšo pot v najkrajšem času. V bližnji Italiji se vrše veliki manevri alpskih čet. Sovražnik ie udri nenadoma s severne strani v Italijo, čete se branijo ter zavračajo napadalca. Seveda zmagajo .napadeni! Vojna sodniia v Barceloni je glede na zadnje revolucijonarne dogodke obsodila nekega Matetana na smrt, 20 obtožencev na dosmrtno prisilna delo, mnogo drugih pa v ječo 15—20 let. Boji okrog JVteiile se nadaljujejo. Spanci imajo sedaj tam 40.000 mož: Z odločilno bitko še vedno odlašajo. Kabilc hočejo napasti Španci kar s 3 stranij. Tudi Poljaki pripravljajo za leto 1910. veliko razstavo v Lvovu na proslavo Grunwalske bitke in zmage nad nemškimi križarji pred 500 leti. Najmanj ljudi umira po statistiki na Švedskem in Norveškem in sicer se trdi. da vsled imenitnih higijeničnih naredb v leh deželah, zlasti vsled vzornih-ljudskih lopališč Jn izborno urejenih bolnišnic. Mnogo šq pripomagla poljudna predava-* nja o zdravju in higijeni k temu lepemu M^C ¦ ' ¦ ¦ •¦'iV.w y U, Čitalnica,v Dekanih.v Istri bo slavila ^19. septembra t. I. štjridesetietnico svojega obstanka s primerno vesejico. Češko dijaštvo pri narodnih manjšinah. — Akademična sekcija »Nar. jedn. severočeške« je odposlala letos v počitnicah 13 mladih ljudi, da se si ogledali razmere pri narodnih manjšinah na severnem Češkem in jih študirali. Potovanja sta se udelžila 2 uradnika, 1 učitelj, 2 učite!ji-ščnika, 2 tehnika, 1 filozof, Z jurista, 1 absolvent kmet. šole in 2 gimnazijca. Izletniki so sedaj izdali obširno poročilo o svojem potovanju in sprožili marsikatero no-• vo dobro misel ter načrt. Mladi ljudje ve- fluda te dve lepo opremljeni'sobi s prostim Vhodom —' na željo tudi's hrano. Sprejme se tudi dijake. — Poizvo se v RaStelju št. 30. I. nadstropje. Kontoristinja z enoletno prakso, vegea slov., ital. in nemSkega jezika, išče primerne službe. Naslov pove naše upravništvo. naznanilo. Slavnemu občinsLvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od gosp. Antona Obidiča njegovo slaroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se si. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam ločno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Cernovlc čeuljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. Trgovina! Gostilna! Miha Rožič, trgovec in gostilničar v Oslavlju št. 141 priporoča si. občinstvu svojo trgovino s špeearijskim blagom. Trgovina je založena s popolnoma svežim blagom iz najboljših virov. Istotam je dobra gostilna. Toči se pristno briško vino, črno (bordo) in belo. — Mrzla in gorka jedila. — Cene zmerne. — Postrežba ločna. — Vabim posebno cenj. BPiC© in okoličane. S spoštovanjem • Miha Rožič, Oslavije. Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. Prostovoljna prodaja posestva Šlegljeuih dedičev u Šturiji. (Hiša, hlev, velik vrt). Pripravno za kupčijo. Pojasnila daje Danijel Šapla, posestnik u ŠturijK Priporočamo našim gospodinjam pravi :^R^^C:K:OVv.kavni pridatek iz zagrebške tovarne. r» II, Y1161,6:91. V. F. P. VIDIC & Koinp. Ljubljana Opekarna in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino ¦ggggg patentiranih ¦ \ zarezanih strešnikov Jstem MARZOLft" cstrangfalzzieoei) »Sistem MARZOLA" Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno impregnirani. ¦i HajHčnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z ŽiCO privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetra ia burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba * Coriška tovarna mi Ia A. Cahrscek sprejme 2 navadna delavca v j starosti od 25 do 40 let, Plaea po dogovoru. Služba je trajna. Pismene ali osebne ponudbe sprejema tovarna i I ________13wr-» BIR E Z K O N K U K EUV .CE."-r^WtM____________ Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril-yfSoikanu*v|Iastnej hiši veliko zalogo raznovrstnega pohištva. I Priporočam novoporočencem kompletne spalne sobe. Cene zmerne m brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge dovoljen vsakomur, n* da bi bil primeram kaj naročiti. — Posebno se priporočam gg. rodoljubom z dežele, si. udit"ljstvu itd. Za obilen obisk s^ priporoča Ferdinand Oelak v Solkanu st. 299 H ' '. l&ftP^ CENE Z M E R N F, -^MU Novo podjetje v Solkann.___ Pri prvine, kr. pri villgirani •IIIlfOAS 7f ifOAg X9ssJLau J« edino prava, starodavna BLASNIKOVA Zahtevajte le Blasnifcovo Pratikc, ker le ta je edino prava, starodavna Pn-. \r. Ne dajte se premotiti s kako drugo podobno Pratiko in kupujte le Blasuik.ovo, ker to Vratiko so tudi Vaši pradedje in dedje najraje imeli. ' VEjLIKA FRATIKJL za uavadno leto 1910, ki ima 3(55 dnij. V Ljubljani. Natisnili in zalo/ih J. Bfa&nik-ovi nasledniki. Vse tiskovne pravice prihranjene._____ Le ona Pratika, ki ima na prvi strani tako podobo, kakoršna se vidi tu, je prava starodavna Pratika. Zahtevajte torej le Blasnlkovo „ Veliko Pratiko"* ktera se drži gesla: „Vse za vero, dom, cesarja t" Pri naročilu 2 zavojev se pošlje : poštnine prosto. Izvasredno updna prilika za trgovce s krojnim blagom in za krošnjarje. Razpogilja se pa tudi zasebnikom. ^0-45 metrov ostankov za sama 15 K različno blago za bluze (angleški ccflr) 80 cm široko: nežni, najnovejši modni cefirji za obleke. Frajce in bluze ; obeljeno platno za perilo; ka-nafas za posteljno opravo (lepe žive barve); oksfortza moške srajce (jako trpežno); blago za predpasnike; ilanela za moško in žensko perilo. Blago I, vrste in barvodržno; temnovišnjevo blago (tiskovina) za kuhinjske predpasnike in obleke za doma. Barvodr-' žna flanela za, mcSko in žensko spodnjo obleko. Dolžina posamez. ostankovf d 6 do 15 metror, zajamčeno — brez napake in barvodržno blago najboljše vrste. Denar se takoj povrne, ako blago ne ugaja, ter s& sprejme zavoj nefranHratio nazaj. Kajnianjša pošiljatev; 1 zavoj, približno 40-45 nfetrbv za 15 JL Na željo se blago tndi izbere; n. pr. več platna, ali cerirja itd. Tkalnica S. Stein, nachod >--" "¦ iia Češkem. === I Dalje ponudimo fino ubeljeno rumbarfko I platno in gradi za perilo kos 40 m K 18'50, I To platno je primerno za najlepšo balo. I Cena 24 vinarjev. Naša Pratika prinaša tudi letos mnogo zanimivih.podob. Držite se Vaše stare prijateljice Vclilte Pratike, ktre ste najbolj navajeni. 9RB?ClSOfyoc0/p strokovni Krojačnici se oblačijo gospodje vsakega stanu, kjer ima na razpolago blago in gotove obleke po najnovejšem krojn. Udobiva se tndi priprave za uniforme vsake vrste samo pri M. POVERAJ-U u Gorici na trauniku št. 5. N. B. Prodaja se tndi na mesečne obroke po dogovoru. urar c. kr. državne žele nee GORICA --------- Gosposka ul'ea št. 25.-------. Ičrnnarji pozor! Vsak si Inliko piisln clfinar broz truda, ako si nakupi goclberu a' trmfi. Isti igra va\ 10 vin. 'ravnoiiilc, kale 12 ^oduev. Plačuje se na obroke. Vs: !,, kil. kupi avtomat, so mu istega postavi fntnko i dom. — Zaloga vsakovrstnih šivalnih stroji za krojače, čevljarje in vso drugo "; tli i stemi: Ringscli'ft', Šingcr Favorit, .luni., r, Ki itd. Cene cd i58 kron naprej. 94**4*9 *n<>> 9**m**9 •¦•¦•«>•¦•¦•<>•«>:?>«> Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo. 1200 tucatov lepo zarobljenih rju = brez šiva = širina 150, dolžina 2 m. 35 cm; zajamčen pristno platno, tkano iz platnenih niti naj M. še vrste ; pripravno za najelegnntnej^o bali Razpošiljalo se bode radi opustitve te stroki komad po 2 K 80 vin. Pozor! Rjuhe, kalfre ponuja kontur«.« po re'«o!iko nižjih ceuuh, se v kako\osti bl»r no dajo primerjati z mojim blagom. Cenjenim odjemalcem mojega blagA m zuanjam, da sem odbral pa inventuri /op* približno 4000 metrov ostankov, najbJlj^1 na ?olncu beljenega Rumburškega platna. Dolžina ostankov od G — 12 m po r>0 vin izbrani uzorci od 12 — 18 m dolgi po 55 VB za meter. Za trpežnost blaga so jtimfi. Il'| pošilja se, dokler traja zaloga v znvojin F 5 kg. s približno vsebino 40 — 45 m b« pošilja se po povzetju. Za neugajajoee se vrne denar, torej J1 izključena vsaka škoda. S. Siein, tkalnica platna nflCHOD - Češko. 4