DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Xoviťc izliiijiijo vsiili řelrtt)!;; iiko : : je ta (laii pra/.iijk, duii imprej. : :
Ceiiii Jim je za celo leto (od aprila do ajjrila) K, na p<d ieta 1'50 K. NiiroČidiia M NeniEijo, liosiio iii dntsc ovropske države ziiaSa .'Í'áO IÍ, za Ameriko IÚ Iiist ht «piiisi se pliifiijojo iiaidej.
VFie dopise, iiui-ot^tihio in oziiiuiila Hpi-ftjeiiiii tisikiirtta .1. Krajoi! iinsl.
Cesar in cesarica . v Ljubljani.
Njegovo Vdiianstvo cesai' Karot se je v soboto 2. junija peljal k soški artuadi, da ji izreče svojo zalivalo za junaške Čine v deseti oťcu/Jvi. Cesari(:a Cita pa je liotela obiskati laiijeiice v boliiišiiit;ali. Spremili so (îfisarsko dvojico grof Czeriiiii in načelnik generalnega štaba Arz pl. Strausseii-burg in naíeltiik vojaške pisarne, pod-niaršal Miii'terer. Ob 7. uri zjutraj jtí dospel cesarski vlak na južni kolodvor v Ljubljano, Ker jc bil obisk eesarja iu cesarice sti'ogo vojaškega značaja, je pozdiavil Veličanstvi samo deželni predsednik, grof Altcms. Pred salonskim vozom so se nni javili tudi ctapnoštadjski poveljnik, polkovnik Kleiiiscbrodt, nekiiteri vojaški |)o-VCljniki in generalni Sef-zdravnik soške ai'itiade dr. Thomann.
Po kratkem pozdravu se je odpeljal cesar v odprtem avtomobilu po Dunajski cesti skozi Ljnbljano proti Notranjski. Kljub temu, da je občinstvo za prihod cesarja deloma še-!e zjutraj zvedelo, ni bilo.liiše brez zastavo. Pred kolodvorom je slala množica občinstva, ki jo cesaija pozdravila z groniovilimi „ř^ivijo"-klici. Sploh se pa ne da popisati, kako pi'isrčno iíCrsloveiH;! svojrga vladarja sprejeli; I,o je treba Ic videt i. Cesar se je s pi-ijaznim nasmehom priklanjal in z roko odzdravlja!.
Pot cesaijeva jc šla preko Postojne, Senožeče, Divače in OpCine. V glavnem stanu soške ai'made je pripel cesar poveljniku soške armade, generalnenm polkovniku Roroevièu pl. Bojni komanderski križ reda Maiije Terezije, najvišje avstrijsko vojno odlikovanje; načelniku njegovega generalnega Štaba pa je vnovií izrazil svoje najvišje pohvaltio priznanje, i'esar se je tudi z moštvom veliko razgovarjal. Bila so lu odposlanstva vseli avstrijskih ■ polkov, v katerili so bili zastopani vsi narodi države.
Ko se je cesar pripeljal na Opčine, kjer ga je sprejel tržaški cesarski namestnik, je izprcmenil svoj prvotni načrt in se jo odpeljal v Trst. Kar je bilo mogoče v ki'atkem Času storili, vse je storilo tržaško prebivalstvo, da sprejme tem dostojnejše svojega vladarja. Krepko so doneli „Živijo"-klici tudi tržaških Slovencev. Cesar je v svojih pogovorili i)ovsod povdarjal, da to, kai' je storila soŠka armada, nima primere. Ko je odlikoval razne Častnike, ter podelil tiioštvn nniogo zlatili hrabrostnîli svetinj, se je vrnil cesar preko Ajdovščine in Postojne nazaj v Ljubljano.
iled tem se je posvetila cesarica (Jita v Ljubljani obisku bolnišnic, kjer so se tialiajale ki vave žrtve desete soške bitke. Pošetila je gaiiiizijsko bolnišnico št. S., bolnišnico Rdečega Ki'iža v Leoninumu, honvedsko ijolnišnico v domobranski vojašnici in i'ezci'vno boltiišnico v obilni šoli. V vseh bolnišnlcali, ki jih je obiskalo Njeno Veličanstvo tekom dneva, je šla visoka gospa od postelje do postelje, nagovorila vsakega ranjenca, vprašala o njegovi ranitvi, njegovih (iriižinski)i i'azmerali, ga tolažila in osrče-vala. Lastnoročno je obdarila cesarica ranjene vojake z malim spominkom. V vsaki sobi je pustila za razdelitev cigarete, cigare in orglice. Bil je preginljiv pogled, kako je znala visoka gospa s svojo globoko dobrosrčnostjo In Ijtibeznjivo usmiljenostjo tolažiti in osrčevati ranjene vojake. Po marsikaterem Hcii junaškega borilca je ztlrsela soiza, ko se je prisrčno sklonila angelsko-mila jjostava cesarice nad njegovo ]H)stcljo in imela za vsakega posameznika ljubeče in skibno materino besedo.
Prva pot cesarice v Ljubljani pa je bila.pi'ed oltar Gospodov, je bila pot molitve za srečo svojega ljudstva. V stolnici svetega Nikolaja je bila navzoča pri sv. maši, pri kateri je pi'ejela sv. obhajilo. Cesarica je klečala na priiiravljeiiem klečalniku in ves čas čitala iz mašne knjižice ter bila z največjo i)obožnostjo zatopljena v sv. obhajilo. Bil je 1.0 vspodbuden piizor, ki ga ne pozabi nihče, kdor ga je videl, V solzah
ginjenosti nad takim nebeškim vzornim zgledotn pi'csvitlo cesarice, ki je bila v priprosti, modri obleki, bi'ez lišpa, in pokrita s klobukom brez dragocenih okraskov, češ: ' ne z imenifnosfjo obleke, temveč s srcem in z dejanjem vršimo velika dela pred iiogom in ljudstvom, h katerim nas kliče velika dûba, se je topilo ljudstvo v cerkvi in slišala se je tiha ihteča molitev iz njegovih src: „O, Bog nani jo ohrani!" — Kako je navzočnost cesarice globoko pretresla, je prfča, da so manifestacije cesarici izbruhnile ttidi v cerkvi, ko jc vstala s klečalnika. Cesarica je prijazno odzdravila z roko. — Ko je cesarica stopila iz cerkve, se je vsulo pred njene noge vse polno cvetja, z oken so ljudje sipali cvefllce, cesarskemu avtomobilu so takorekoč zastavili pot in ga vsega obsuli s cvetlicami. Le težko in počasi je avtomobil vozil dalje, spremljan od tisočerih „ř;ivijo"-klicev. Cesarica je, kakor pri vseh svojih vožnjah po Ljubljani, vedno prijazno odzdravljala, vsakega je s svojo očarujočo ljubeznjivostjo privezala na-se in kogar jc pogledala v oči, teh oči ne bo nikdar spustil iz spomina.
Poitoludne je obiskala cesarica tudi ljubljanski grad. V gozdni kajielict je opravila kratko molitev. Opetovano je izrazila ljubiteljica narave svoje začudenje nad krasnim razgledom čez mesto in okolico. Zaiiiuiiv pogled so nudili na gradu laški njetniki. Ko so zagledali cesarico, so se postavili po vojaško in laški ča.slnikl so jI salu-tii'ali. — Nato se je podala cesarica v Tivoli, kjer se je ponovno Izrazila, kako zelo jI ugaja lepa okolica in okusni nasadi. Po večni poti je prišla s svojim odličnim spremstvom tudi do cerkve na Rožniku, kjer zopet ni mogla dovolj prehvaliti idilično lego in krasen razgled. .
Kden najmičnejših prizorov visokega obiska cesarice v Ljubljani jo bil brez ugovora kratko bivanje med ljubljansko ljudsko in srednješolsko mladino popolndne okoli 3. lu'e. Ljubljanska šolska mladina se je zbrala pod' vodstvom svojega uči-tcljstva na Kongresnem trgu. Mladina jc
imela na prsih pripeto lepo deželno tro-bojnico, skoro vsi otroci so imeli v rokah .šopke, vejice, ali cesarske in deželne zastavice. Deklice so bile vse belo oblečene. Vse je kopinclo pričakovanja. Policija je moi'ala dohode v „Zvezdo" zapreti, ker se je nabi'alo tudi drugega občinstva toliko, da^ ni biSo mogoče več ljudi pustiti v „Zvezdo".— Cesarica se je peljala skozi Špalír mladine, šolske zastave so se ji klanjale, mladina je obmetavala njen avtomobil s Šopki in kakor bi tički pozdravljali v soglasnem spevu Jasno solnce, tako srebi'iio je donel klic mladine: „Živijo, živijo!" Bil je to veličasten sprevod. Vsa srečna, bili med vso srečno mladino, se je cesarica ljubko smehljala, zahvaljevala: Bila je mlada mati v sredi mladega naroda nove Avstrije! Pri oknih okoli stoječih hiš je bila glava pri glavi, ljudje so vihteli robce in klobuke In združevali svoje klicc s klici navdušene mladine, — Neki gospod iz spremstva cesarice se je prelaskavo izrazil, Češ, da se je udeležil Že mnogih potovanj Njenega Veličanstva, a tako spontano enodušno, globokovplivajoče manifestacije, kot je bila ta na Kongresnem trgu, še ni doživel.
Ob 8. uri zvečer se je vrnil cesar v Ljubljano, in se podal k cesarici v salonski voz. Zunaj pa so ljudje vsklikali in se niso hoteli raziti. Ob 9. uri pa se je zasvetil, grad v tisočerih lučicah. Na željo cesarice je cesar zapovetlai, naj ju avtomobil pelje na grad. Ob pol 10. url sta bila že na gradu. V tihem grajskem drevoredu se jc cesar odpočival z ljubljeno soprogo od dnevnega napora. Ko sta se vračala po 10. uri skozi „Zvezdo", je bilo še tam mnogo občinstva in nekaj kolesarjev. Kolesarji so obkrožili avto in vihteč iiepice si»reniljali visoki par na kolodvor.
Drugo jul.io, v nedeljo 3. junija ob 7. uri sta se cesar in cesarica odpeljala l>roti Postojni, ki je bila sijajno pripravljena za oficijelni ■ sprejem. V srcih Ljubljančanov pa bo živel ta obisk v neizbrisnem spominu s prisrčtlo željo: da bi prišla ccsar Karol iu ccsarica Cita zopet v Ljubljano
LISTEK.
Qališka noč.
l'iSe poioíiiik Joř.ť llarliV
Kl'asna jc jtomladna noč gališka na bojnem polju! Vse mirno — niti strel ne pade. Kakor pošasti so vij(i v mesečini neskončne žične ovire; v daljavi |>a se zavija 1'iiskl strelski jarek kakor zlokobna kača. — Mil veter veje, božajoč moje lice; tiiintam prinese zadušen'kllc ali zamolkel žvenkct, ako jc udarilo železo ob železo. —
Ljubim, jasno pomladatisko noč! — Nebo je čisto nsodro kot so nsodre prve spomladanske vijolice; v mogočnem svodu se boči skupno nad nami iti nad sovraž-»likom : nebo ne pozna sovraštva. — 'A neba utripajo svetle zvezdice kakor majhni, za-•spanl očki nebeških angelčkov. Prav take so te male, svetle zvezdice, kakor nebeško-lepi očki angelčkov na sliki Sistinske Madone Rafaelove.
Ljubim jasno, tajnostno noč bojnega polja. Dih božji plava čez jtoljatie, blagoslavljajoč vojnika-trpina, vlivajoč tolažbo v obupana srca, delec mir razburkanim dušam, hladeč rane, dušno in telesne. Duh
Človeški, oiu'oščcn telesnih spon, se dvigtie kakor lalikokrila ptica in poleti Čez do! iti breg daleč, daleč, v domovino k svojim milim in dragim; trudne oči izmučenega vojaka se zaiiró v sladek sen.
Le|)e so pomladanske gališke noči! y tiikiii čarnih, tajnostnih nočéii, — tjri-poveduje moj Slavonec — plešejo na zeleni li'ruški gori jirelepe gorsl;.c vile bajno kolo ob i/.viru bistrega studenca. Tu v Galiciji tli zelene Fruške gore in nI vil-pogorkinj, ki bi plesale vilinsko kido, in zato je žalosten moj Slavonec,
Prelepa, mirna, jasna noč.
Sprehajam se po strelskem jarku; moje telo se spi'ehaja, duŠa moja in srce moje je daleč od mene.
V mesečini opazim postavo, temno in nepremično, kakoi' kip zrè v jasno nebo. Spoznam ga: moj tovariš in pi'ijatolj je. 'i'udi oil je ljubitelj jioiidadnih noči galiških. Prejšnji dan je bil iirišel iz domovine — z dopusta.
-.Hej, poročničc, si mar postal zvezdo-glcdecV"
On se zdrzne in skoro nevoljno obrne liroti meni.
„Ti siv — Ali ni bajna noč?"
„Petošolček !■' ga podražim.
Nasmehne se malo, pa mi požuga .s prstom:
„Ti, ti — j.i si Še večji petošolček!"
A hipoma se zresni njegov obraz; prime me za roko in pokaže proti nebu.
„Poznaš me in razumel me boš! — Poglej te drobne, utriimjoče zvezdice! Si že "videl malo dete, ko se prebudi iz sladkega spanja; si videl njegove oči: začudeiio-zroče, zaspano-ufi'ipajoče, nebeško-čiste, in vendar igra solzica v njih, kakor bi bila lahka meglica v teh angelskih očkih. Te čiste, zaspano-utrijiajoče male zvezdice me živo spominjajo na nedolžne oči malega ■ deteta. In prav take oČi Ima — ona!"
Spustil je mojo roko In nepremično zrl v nebo, dolgo, dolgo. Mojc misli so Iznova pohitele čez dol in breg — v domovino, tja, kjer so doma otroške, nedolžne oči.
„Poznal setii jo že dolgo", je nadaljeval, „najini duši sta se srečali že davno. Ko sem prišel zadnjič na dopust v domovino, sta se našli i najini srci.
Dojiust je potekal, piišlo je slovo.
Bilo je zvečer, ko sem odhajal. Večer je bil — krasen in lep — kakor bajka ■ -prav kakor današnja noč ! Stgla sva na
kolodvoru, ona rahlo naslonjena name. Govorila nisva. Ona je semintja zadrhtela in potegnila z robcem preko oči. -laz sem bil, kakor otopel; nekaj me je z ledeno roko držalo za srce in me z jekleno pestjo davilo za grlo, da sem hropel, a besede nisem spravil iz ust.
„Ne jokaj", sem končno začel s težavo, „ne jokaj, Mira! Bog je dober in usmiljen!"
Obrisala si je oči in me hvaležno pogledala: kakor lahka meglica je bilo v teh otroških očkih, solza kot biser je l)lestela iz njih, a jokala ni. Govoril šota dalje.
„Poglej, srce moje, to jasno, modro nebo, posuto z zvezdicami; kakor tvoje oči so te zvezdice, Angelci so to, božji krilaici, ki gledajo iz nebes na zemljo, in vidijo vsako človeško gorjé. Kadai ti bo — sami — tožno in težko ob lejiib, jasnili večťiih, ozrl se v te svetle božje očke in misli na mene; in zvezdice, angelcl, nd bodo sporočile Tvojo pozdrave in Tebi prinašale moje; saj je isto modro nebo razpeto nad teboj in menoj, posuto z istimi zvezdicami —"
Okrenil se je k meni.
„Sanjač — ])raviš, prijatelj?" Glas mu je trepetal.
46. stran
DOLENJSKE NOVICE
12. štev.
Vojni pregled.
IttilijiLiisk» boJiSćc. — Desctii soška ijitka je ali kcjričiiuii fiii vsaj nučařiiio nstuv-IjciiH. V tiij l)itki se je Ělo Ualijaiioiu /a to, (la tji [iruti Tťwtii iiajn'cdovali. )>itki, ki je Ijosiicla 19 dni, Italijani niso kaj poHebiu'jra iiaiiredovali, akoravnojc njili Ča-sopiíye atrašiio kriialoj kak uspeli da so tiose^ili. Mislili so, da bodo poĚivali in v Dolu /hirali nove iictc ter prihajali tudi iez Sočo, llili so ntciida mueiija, da ho lioroevii' mirno čakal, kdaj se jiiti 1)0 KOpet uljnhilo iiatíkočiti. A Koroevic', kateremu je hila znana hojaacljnost naSili čet, ni hotel Jtalijanoui ])ustiti postojank od .laniclj do Stivuna, katere so hili vzeli od iiS. do 2ii. inajnika pred Gniiado. Med tem, ko se je Cadorna Se [irijjravljal na noyi udarec proti Trstn in na vclikopole/.uo obkoljeviuije (irniade, ]trciiitei jjsije nag Horoevit- in 4. iu 5, junija južno Jamelj silno udaril. 6. junija Je Cadorna vže sriiniežljivo poročal: ^Našo novo črto nasproti Flondarju smo nekoliko tiniaknili v taktiino ufj'odnejSo postojanko," To i)c pravi po domaće povedano: Kar sem pridoliil v deseti soiíki ))itki, sem nopet zj^iihil. V teh dneh evoje^fa hudega Uihirea po Italijanih je ISorocvir iijei iJ^iO Častnikov in lO.OOtl mož in Če prištejemo' žC druj;e ujetnike, ki BO jih naše fiete zajele v deseti soški hitki, znaša njih iítevilo iiT.OOO mož. i'ole^^ teya izf^ubili so Italijani, kakor seje že 4. t. in. uradno poročalo, KiO.OOO mrtvili in-ranjeneev. Zadnji iidaree naše soške armade stal je Italijane Štiri brigade, katere so bile uničene. Kar je (.'adorna v veCtedenskih hudih in zgiihe-polnih bojih pridoliii, je v dveh dneh íio])et iit^uliil. iSpoziial je (joslediee tega naSega uspeha 1er nastopi! z vsemi rezervami, s katerimi je nanieraval po odpočitku nadaljevati ofenzivo, a "jcjiov napad izjiremenil se je v obrambo. Našo hrabro soško armado odlikoval jc presvitli eesar za njeno junaštvo najbolj s tem, daje po<iclil voditelju-junaku desete soške bitke, junaku galiških ravan in silneoHi branilcti Karpatov, zmagovitemu generalu Boroeviřu, naiviSji vojaški red ko-mauderni križ vojaškega reda Marije Terezije, W porazom, ki ho ga Italijani v deseti soški bitki doživeli, izříiiijH' tudi Čedalje bolj njih nada, ])rodreti v Trst, nas pa navdaja upanje, du se našim-hrabrim in junaškim branileem posreči, dežeie lačnim Italijanom pokazati pot, po kateri so prišli do Goriee.
Čitajte I Čitajte!
Iz Grailca (Oililicn -Bliiideiiaustalt) smo projdi sledeča dva /aniiuiva lista, ki hodeta gotovo globoko segala v srce osobit» jiašiiii dolenjskim iitateljeiii. Prvi list Je pisal naš dragi rojak Franc; Medle, dotna l'A Ht. .Tenieja, iii se glasi:
„Velecenjeiu g. urednik! Naznanjam Vatn, da smo z veseljem sprejeli poslano nam zbiiko 100 kron, za kar se Vam tukajšnji oslepeli vojaki srííno zahvaljitjetuo. Prav posebno pa je razveselila ta posiljatev mene samega, kei' sc tudi tnoji domačini, vrli Dolenjci, tako lepo zaiiíiiiajo xa nas. Pi'av iskrena zalivala vsem blagim dobrot-
Ko je videl moj resni, globoko zamišljeni obraz, se jc njegovo licc zjasnilo. Gorko ini je stisnil desnico.
„Hvala'ti, prijatelj!-'--Ločitev!
„Ne jokaj, Mira" — setu ji rekel v slovo — „na svilenje"! In sem jo poljubil.
Dokler sem jo mogel videti, sem mahal z robcem. Na obraz sem si bil izsilil iiasiiieli, ona isto. Zdelo se mi je, da še zdaleč vidim meglico v lijenili očeii. Ko tiii je izginila izpred oii,- se je v meni nekaj raztrgalo s itriito silo. Sesedel sem se in zajokal. — Obmolknil je dolgo Časa. „In .bila je ravno taka not!-' Molčala sva oba. Zopet se je obrnil k meni.
„Sc mi posmelnijcš? Otrok, kaj neV'' Resen, sočuten molk mu je odgovoril. Kako bi se ti posmehoval, ' nežna duša; ostani, o le ostani tak otrok, prijatelj moj !
Dolgo sva ostala skupaj — molčé — oči vprte v zvezdice, ki so spoiočaie najine pozdrave v domovino nedolžnim oČem, v kalerili igra svetla solza kakor megliea.
Cez nebesni svod pa je planila rožna svetloba, ziianilka vstajajoče zore.
iiikotn tam doli iz lope Dolenjske, in tudi Vam, gospod urednik, prav srina hvala, ker ste nam dali Častno mesto v Vašem cenjcnem listu. Prav rad bi Vam podal svojo desnico, pa to je sedaj nemogoče; pa mogoče bodem mogel to storiti meseca julija, ko pi'îiîem. na dopust. Torej, vsi vrli Dolcnjci, iskreno poz<lravljeni! — Franc Medle."
Drugi list. je pisaia nežna i'oka skrbne iismiljcnke. Častite sestre Klare Verliunc, kateri smo odposlali 1. junija 100 kron za slepe vojake, 1er sc glasi :
„Oslepele vojake pi'iporočam Vaši blagi naklonjenosti. Saj zaslužijo, da jim postavimo zlat. spomenik, sjiouienik naše ljubezni. Čast, in ponos Vaše lepe Dolenjske Je oslepeli Fr. Medle. Kako vdano nosi svojo briiîko usodo! „Jc že božja volja, da sem oslepel", tako tolaži sebe in di'uge. Za vsako uslugo je livaležen; kako se pridno nči, dasi mu je čitanje s tipanjem dovolj uniíňo. Bil je 22 mesecev v rnskcm ujetništvu v Sibiriji; ležal je na golili tleh, brez odeje, pri mraza. Tiste située go-
Hasne molitve.
(Presvitlemu gospodu dr. Antonu Bon. Jegliču, knezoškofu ljublj. itd.,
ob birmi v ribniški dekaniji.)

1. Zai-etek, Sv('tlolm v cerkev mistična jM-ipluJe, nil nitišnikovein ]>lasèu /iiitari, ki iM-ed oltarjem bolim že sloji, da Itogn trojedineinti darnje^ diihor iiovidnili truma ga ovija, si-ee pa dviga božja poezija.
Srce v luoMtvi ljudstvu se odpira in čustva vsa hite mu preti oltai-, kjei- se leskeče svetlih luči žar. molitev /iva vern iini podpira, IJiiliezon pa pei-iiti mu razrije, da dvigne se do božje domačije.
(i o s p u<l, usmili se nas! ...
Kaz[ielo na oltarju se leskeče, na njem bolest tjospodova žai-i, |io eerkvi mrtve gledajo oči, lii svet ljubile so iako goreče, ti ljudstvo JiidovKk(» je pobesnelo, „liO križaj ga!" Pilatu Je velelo.
Preteklost iiaia pred Teboj se klanja pred Teboj, sveti, križani naš Ilog, pod težkim Jarmom križev iti nadlog st-ce skesano prosi odjiiiščanja: .fli grešniki iiu križ .<itno Te pribili, (íospotl odpnsli'tn se nas usnulí!...
Slava.
(iospodn bodi slava ini višavali, na zemlji pa naj mir se oglasi! (]iosp(Mla vsaka bilka naj slari, ki diha )io teh seněiiatih dohi-avali, slave naj ga vsi Kvini sinovi, slave naj ga nezmerni vsi svetovi!
iiiospodn bodi slavii ini višavah, na zemlji p*a naj niir se oglasi! Po miru trudna duša lirepeni, ko diha po netnirnih teh iiižavah, naj hi pri itogn se miru navžila, in v Itogu vselej trndini odpočila!
■i. Evangel ij.
Zdaj mašnik gre na levo stran oltarja in sveli križ čez knjigo nai-odi, čez knjigo, kjer rt^snica vsa živi, ki si-ee naše in naš um pi-estvarja in ljudstvo, ki v resnico to veriye stoje se s svetim križem zaznamuje.
Itesnica ta je trdna kakor skala, resnica v naši cei'kvi le živi in vihra naj si še tako iresiii, ne ho ta vihra cerkve izi-uvala. — ('e vsi hi bili udje eerkve prave, napočil hi inim dan mirn in sprave.
.'■>. Vera,
4ios))od, Jaz verujem v božanstvo Tvoje, Ï resnice vse, ki Ti si jili učil in v čednosti, ki sam si Jih gojil, (iospod. Jaz vernjeni v to delo '1'voje, ki potrdili so ga svečeniki, svobode apostolske niučeniki.
Izvoljena jtosoda vse svetosti pi'ižgala ti si vero mi v Itoga, pregnala temo vso si iz srca tam svitn nepozabljene mladosti. — Zdaj v (hiši moji vlada harmoniju zato ti hvala l<^ia, o Marija!
(1. I> a r o v a ii j e. Ko inašnik vzdihnil k neba je goreče, povzdigne na pateni čisti dai-in položi ga zopet na oltar srce pa v svetem strahu nin trepoče, potem še vino v kelihn daruje in v nJem mn duša k Itogn odpotuje;
(tospod ozri na nas se niilostljivo, z veseljem sjirejnii ta ponižni dar, ki ga daruje Ti [iregreSna stvar, dai'iije ga zaupno z vero živo, s skesanim sreein pred Teboj se klanja in jM-osi tudi zase odpuščanja!
7. Svet, s v e t s i Ti, (j o s p o d ! ...
Kdo mogel rnilno bi skrivnost iiineti, da svet, da trikrat svet si Ti, (iospod, da Ti si vedno isti in povsod, kdo mogel v Čudno hi skrivnost prodreti, da Ti središče si nadzemske Inči, da v Ikojih rokah so nebeški kljnči!!
In kakor žarna zvezda na ohzorjii od solneu svetlega svoj blesk ima, tako jirejema človek od lioga dotn-ot nešteto, kol je kapljie v morju zato zahvalo vedno Ti prepeva „Svet, svet si Ti, (Jospod !" glasno odmeva.
N. Po v zd i go v anj e. Treuotek sveti. — .iezus sam prihaja.
nioje% pravi inašnik, ,,je telo...'" poklekne in povzdigne hostijo, duhov nevidnih truma ga obdaja. Po cerkvi zbrane množice klečijo, se trkajo na prsi in molčijo...
'1'renotek sveti. — .iezus sam priliaja. Ko jiravi inašnik: Je moja kri . . naš .lezns tudi v kelihn živi in s svetim strahom tudi iiiuožice navdaja. In to skriviK^sti [lolno prenovljenje 1.0 naše nadnaravno je življenje.
i), fiospod nisem vreden ...
Že k obhajilu zvonček ziia,j pozvanja, sree ]ia niašniku glasno drhti, ker vredno ni, da ga zavžilo hi, srce prepolno bridkega kesanja: O pridi in ozdravi mi bolezen, o Jezus moja radost in ljubezen!
Napoji in nasiti dušo mojo, o Jezus združi tesno se z menoj, Ti vodi nie, da bom učene« svoj pošiljaj mi nebeško milost svojo. O pridi in ozdravi mi liolezeii, o Jezus moja radost in ljubezen!
10. Konec. Daritev svete nia.še Je končana, končan je sveti, najsvetejši dar, zajMislil mašnik beli Je oltar, ostala ])razna božja Je dvorana, veselo verno ljudstvo se razliaja, tolažba božja srra mu napaja.
Nekoč daritev moja ho končana, k<» ho življenja mučni hoj končan potem pa bo napočil sodni dan,
vsa jMilna takrat sodna bo dvorana.--
liospoii, takr;it naj milost mi pi-isije, v prostorih '1'voje pnive domačije.
Kr. Ks. 1'avšič.
lažni pa je imet, o joj, koliko! Devet mescev isto neoiirano perilo na sebi nositi, ko slep človek ne vidi čistiti se, kaj se to jiravi, le premislite sami! Vendar VaŠ rojak pri tem ni klel; prvo, kar jc napisal, ko se je v zavodu izučil, jo l)ilo „Češčena bodi Kraljica'!" itd. Ponosni bodite, spošlovani dai'ovatelji, čitatelji Dol. Novic, ila je ta vzo)-nik Vaš, Dolenec — kakor ste Vi. — Z odličnim si)oštovanjem Klara Veilmnc"-
Pi'edragi nai'očniki. čitatelji, posebno Dolenjci! Mislimo, da lii ])otrcbno vnovič ti'kati na Vaša srca, če pročitate te pretresljive vrstice Č. sestre Klare, kateri tnoi amo hvaležnim srcem zaklicati: Tiog ji plačaj tisoČerokrat njeno plemenito srce, srce polno sočutja in usmiljenja do slepili! Odveč je, zopet iti zopet pimiti za naše oslepele vojake-junake novili darov, kajti kdor premisli le količkanj njihovo bCdo, mora da-1'ovati iz lastnega nagiba, četndi zadnji vina]-, tem najbolj nesrečnim revežem pod soliicem. Nabii'ajte vsepovsod, ob vsaki priliki, v družbah, za te na§e vboge! Pri-trgajte si pri vseh stvarcb, posebno })ri strastno razširjeni razkoŠnosti v oblekah, nakitju in zabavali, in darujte kai' največ zamorete za nje, ki so žrtvovali za nas ill našo domovino svoje najdražje blago, najveiji dar božji —- oči ! Premisli : kakšna bolečina, kakšna nesreča, biti slep! Zapri pri krasnem, solnČnem spomladanskem jutru svoje najljubše bisere — oČi in misli si, da bi nikoli več ne spregledal in občudoval bujne narave, potem hodeŠ saj nekoliko lazumel bidest, siromaštvo in zapuščenost slepih, — Toj-ej pošiljajte vsak dan, vedno in vedno novih in obilnih darov na naše uredništvo! Bog bode \'aš bogati plačnik! Delajmo veselje slei»im vojakom in pred vsem našemu lojaku Medletn, ki nam je tako prisrčno hvaležen v svojem iu v imenu vseh slepili.
Novili darov so naklonili: PreS, g. tlakob Lebar, župnik, CermoŠnjice 10 K; g|>dč. Marija Bokal, Črmošnjice 1 K; gpdč. Mici BnČar, Kandija 2 K ; sknpaj 13 K. V 10. številki smo izkazali 87 kron, tedaj je vse skupaj ravno 100 kron, katero svoto smo odposlali 1. junija Č. sestri Klari v Gi-adec. — Nadalje so poslali: g. Anton Lužar, Staravas, Št. Jernej 2 K ; neimenovana 1 K; neimenovan 1 K; neimeiiovati 1 K; za drugo pošiljatev tedaj skupaj kron. Bog plačaj !
Dopisi.
IzStopič. Mladeniška Marijina di užba bo priredila dne 24. in 29. junija majhno zabavo. Na vzporedu sta igri : „Seme krščanstva" in „Zanmjeni vlak". StojiSča à 40 h, sedeži à I K. Začetek vselej okrog 4. ure popoldne. Zai adi pomanjkanja prostora bi bilo nekaterim svetovati, da se udeleže šele 29. junija. Cisti do\)ifek se bo porabil: 50% Rudečemu križu, 407o za misijone in lO'V» za knjižnico. Preplavila se hvaležno sprejemajo. S tem bo pokazala naša mladeniška î\lar. družba, kaj je zmožna. — 'Povsod se piše po vseii časopisili. Domoljubu, Slovcncu itd. o pokvai-jcnosti mladine. Pa zakaj? Zato, ker imajo iiremalo ponka. Potreben je pa stanovski pouk, ki je mogoč le v Marijinih družbah. Zato uiladeniške Marijino družbe in Marijini vrtci na dan!'Kjer je pa zadosten in dober stanovski pouk, je mladimi nepokvarjena. Seveda je možno, da se kljnb temu kdo izgubi in postane nezvest Mariji, saj tudi ZveliČarju niso ostali vsi zvesti (Juda Iškarijot).
Iz Vinice. Drage „Novice" ! poilolgem molku prejmite od nas zopet malo poi'očilco. Nikar ne mislite, da je -lu'i nas vse lepo pri starem, ker molčimo. Tndi pi'i nas reže vojska težke rane, pa obupujemo le še ne, Kljub tem|[, da nam gre pri jelu in delu trda, gledamo z zauiianjem v boljšo bodočnost. Tudi pri nas smrt ne prizanaša našim ťantoui in možem, par najboljših nam jih je iztrgala iz nase srede — padli so za domovino na bojišču. Letošnjo zimo
il) siionilad ]c pa kosila bela žena tmli (loma; licr ni našla dosti mladih, je Uosiia večjitltil stiirii. — Iluviiokar ijodpisiijem» šcs(,o vojno iiosojilo. riejšiijili vojnili jio-sojil S(^je v ohčitii Vinica })oiii)îsalo okoii aOO.O(H) kron, res li'jia svota /.a naše skromne razmere.
Nekîtj iiosebnegii pri nas je tiuli (o, da ni Otlsel v celi fttri niú eilen Kvon v bojni grom — itiianio namreč v vseh stolpili že irez 100 iii se več let stare očake — pa menda tudi nje čaka usoda, da jih homo lioslali razbijat polentarju butice.
Na biiikoštno nedeljo se je liogodil na Vinici redek slučaj. Pojtoldne smo imeli iiudo neurje, tudi toča se nam je že večkrat, liunnjala; treskalo in gi'inelo je pa že lako, kakor bi bili že v fronti, Seveda ni bilo brez nesreče. Oii.oln 3. nrc popoldne je treščila strela v hišni žleb posestnika I'etra Balkovťc iz Vinice št. 58. Strela pa ni iiotela po žlebu naravnost v zemljo, temveč je pregledala in prerahlala v dveh sobah sliope in slene, razbila okohi 4(t šip in potem smuknila na drugem voglu v cesto. Pri tem voghi so slučajno vedrile dve ženske, Anu Madronič iz Selc in Marjeta Medved iz Daljnih njiv, obe iz fare Sinjivrh, Prvi je strela raztrgala Vse črevlje ter nogovice in spodnje ki'ilo, na eni nogi jo jo še clo sezulo, a njej se ni nič hujšega zgodilo. Maijeto Medved je pa zadela strela v bok ter jo toliko poškodovalo, da ne more hoditi in bo težko okrevala. Ťiidno je, da so sjiloh ostale pi'i življenju, — Posestnik bo ilohil nekaj zavarovalnine od zavarovalnice Dunav.
l''riiiij<j Kciil^auei':
Pesem deklet in žena.
Povrnejo spet se vojaki iz dalj, poplača junake
naš cesar, naš kralj. Na pi-sf junaške
pripne jim svetinj kot večen za hrabrost sijajno spomin.
A nié iiajkrasnejših
natrgamo rož, na prsi jiji fantov pripnemo in mož.
Zapojemo ž njimi
kot nikdar poprej, da bo do sovražnili se slišalo jnej :
„Vzdihávali dolgo
so dragi od tatn, sedaj pa so naši, ne damo jih vatii !"
DomaČe in tuje novice.
Procesija presv, Rešnjega Telesa. V
î^ovem mestu se je vi-šila procesija "a praznik 7. jiinija prav slovesno in ob krasnem vremeini. Vodil jo je mil. g, piošt dr. Seb. EI b e r t z veliko asistenco. Navzoč je bil tudi goriški knezonadškof. kanceJar veleć. g. Aleks. Za m paro. Petje je bilo znano umetniško in vzvišeno; oskrliel ga je kapiteljski ccrkvLMii yboi' na katei'ega smo vedno ponosni. l',av posebno so povzdignile slovesnost- še male, ho,]« oldečene nedolžtie deklice, ki so potresalo s cvet.i-cami pot božjemu Izvciičarjn. l'i'occsije so so udeležili zastopniki tukajšnjih mestnili ni'adov in hranilnice in ces. kr. državnih uradnikov, Častniški zhoi" in di'ugi verniki i« vseli stanov tei' častno število vojakov, ki so sprismljevali Jvralja miiu. Jlcščani fio hvalevredno razobesili i'az liiš zastave "n okiasili in razsvetlili okna. Dober iitis jo niipi'avila vojaška bolnišnica v stari gininiiziji, ki je imela vsa okna lepo oki-a-
šena s cvetjem in zelenjem, — Procesija v Řmilielu pi'i Novem mesMi se je pa vršila v nedeljo K), junija tudi z vso sijajnostjo. Vodil jo preč, gosp, župnik Trškan v spremstvu svetne in samostanske duhovščino, občinskega zastopa, na Čelu župan in deŽ. poslanec g. Zurc, zastopnikov hranilnice in [Ktsojilnice, gasilnega društva itd. ťdeležba je bila posebno od ženske stiani zelo Častna, saj so moški večinoma v vojni. Petje pod vodstvom g. Hladnika je bilo vsestransko dovršeno; saj je resnica, ila bi bila procesija brez lepega cerkvenega petja prazen sprevod brez bíažilnili in svetih notranjih čuvstev. Veliko je bilo nežnih, belib deklic s cveticami. Kakor drtiga leta, je ludi letos odlikovalo šmihelsko procesijo več ]iarov vrlili šmihelskih domoljubnih deklet v narodni noši in s pečami. Da je procesija napravila na udeležence in gledalce najlepši utis, je pred vsem pripomogel uzoren red, ki se je iivalevredno upošteval in ki gotovo k povzdigi visokega praznika kar največ jiripomore. — Tudi v drugih župnijah novomeškega dekanata so se letošnje procesije na praznik presv. Rešnjega Telesa îzvi'sile vzgledno lepo in v najugodnejšem vremenu. Res so se povsod pogrešali gospodarji, očetje in sinovi, toda zavedali so se tembolj stari, ženske in otroci svoje dolžnosti in jtrišli so k procesijam, ki so prav letos imele značaj prošnjih procesij. Saj so gotovo vsi-vsi udeleženci pi'osili Izveličarja kot Kralja miru za zmago in skorajšnji mir Avsti'iji ter za srečno povrnitev predragih svojcev. Kuge, lakote in vojske, leši nas. Gospod! — Da krščanskim vladarjem mir in edinost dodeliš, iirosimo Te, nsliši nas!
Duhovnim svetnikom sta imenovana: g. Josip Dostal, kn.-sk. tajnik in gosp. Al. Stroj, špiritnal kn.-šk. duliovn. semenišča v Ljubljani.
Društvo za vojno posojilo v Novem mestu naznani, da se vrši občni zbor v soboto K), junija 1917 oh li. uri zvečer v mestni dvorani, kjer se bode sprejemalo Člane za 6. vojno posojilo in kjer se bodo razdelile obligacije 5. vojn, posojila svojim dosedanjim članom.
Junaške smrti je umrl na laški fronti g. Erik Z h uber pl. Okrog, c. iii kr. pomorski praporščak in voditelj pomorskega letala, sin preblagorodnega gosp. gozdnega svetnika Paula !íhuber pl. Okrog v Soteski, dne 0. junija 1 917, ko je ravno navdušeno izvrševal svoje vojaške dolžnosti kot letalec. Nadebudni mladenič, ki je daj'oval svoje mlado življenje za cesarja in domovino v najkrasnejši dobi 21. let, je bil l)okopan dne 9. junija 1917 v Poli in se bo<le njegovo truplo svojčas prepeljalo v di'užinsko rakev v Ljubljano, Težko prizadetim roditeljem naše globoko sožaljc. Slaven spomin bodi trajno ohranjen uiia-demu junaku!
Razglas. Novi učenci za prvi razred novomeške gimnazijo se bodo vpisovali 29. junija od 10. do 1 2. ure dopohinc v konferenčni sobi. V soboto 30. junija se bo vršil sprejemni izpit, ki se bo začel oh 7. uri zjutiaj. Pi i vpisovanju je ti'el)a predložiti krstni list in obiskovaltKi izjiričevalo za sprejem v srednjo šolo. Učenci se morajo priglasiti v spremstvu stariŠev ali njih zastopnikov. — (Î, ki', gimn. ravnateljstvo.
Poroka. Poročil se je dne 10. t. m. v Novem mestu gosp. Alojzij Jura k, Četo-voilja v i-ezervi, gostilnit^ai' in posestnik v Sutlanski Poljani na lli'vaškem, z gdČno Jozefo Maček, prodajalko iz Novega mesta. Rilo si'ečno!
Umrla je v cesarice Elizabete bolnici v Novem mestu, dne 7, t. m, omožena vojna begunka Justina Tramimš, 25 let stara. Naj počiva v miru!
Koncert v Krškem je dne 1 7. majnika prav zadovoljivo uspel. Nabralo se je vstopnine in pre.piačil 1900 kron. (íotovo lepa svota in saj majlina pomoč po potresu tako silovito piizadetim občinam ťerklje in Čatež. íiog naiilont obilo dobrtttnikovl
Posnemajmo! Veleč, gospod Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani, je rm-klonil Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani znesek 100 kron.
Za domovino je padel vojni kurat preč. g. dr. Ivan Andolšek, zadet od sovi'aŽne granate na italijaiiHkem bojišču, Slava njegovemu spominu!
Dolenjski rojak, sin vrlega posestnika Franca Kastelic iz Št. JoŠta pri StopiČah, .Tanez ICastelic, je bil s svojima dvema bratoma i)ri 1 7. pp. od začetka vojske. Vsi trije so bili že prav pri Asiagu. Bil je kot telefonist ranjen. Nahajal se je tudi na soški fronti. A ko je naša armada zasedla ňkader, glavno mesto Albanije, je naša uprava ondi jtoskrbela za šole, ki jih vodi jezuitski red. Vsled tega je bil naš Janez, kot jezuitski brat, poslan k svojemu redu v Skadei'. Rog ga ohrani, da bo tudi pomagal tam doli širiti krščansko omiko. Iz Kastelćeve rodbine si) vsi peteri sinovi vrli vojaki.
Slava junakom zdravnikom! V zadnji laški ofenzivi je padlo osemnajst avstrijskih zdi'avnikov.
Časteče darilo. Krasno plaketo z umetniško izdelano podobico cesarjeviča Oton-a jc iirejela giidč. Ervina Ropaš za svojo skladbo; „î'iivel naŠ pešpolk desarjevič!'' Zraven prih»ženo pisemce se glasi: „Vaše blagorodje! Častniški zbor 17. pešpolka „1'esarjevič" si dovoljuje iz-roiiiti priloženo plaketo in prosi, da blagovolite ist.0 si)rejeti. Častniški zbor hoče s tem izraziti svojo hvaležnost za lepo muzikalično poklonitev. Z odličnim sjio-štovanjem Weingraber I. r,, polkovnik. ,ludeuLiurg, 30, maja 1917." Čestitamo nadepolni skladateljici!
Prenovljene orgle. V piekrasni novi inirnopeški cerkvi je postavil mojstei' Der n i č iz Radovljice iz stare cerkve orgle, delo rajnega ÎMandiina iz Trebnjega, Misel, stare orgle ski'bno spraviti je bila srečna, sreča pa dvojna, kei' v našem hudem vojnem času niti misliti ne bi bilo na nove. Da se je g. DerniČ tega dela poprijel, mu je šteti v zaslugo, posebno ker je to delo dovršil popolnoma dobi'o in iz starega ]\[andlinovega dela jjostavil še za več let rabljivi inštrument. Celota orgel je piav iniiiozantna, ker je pedal ]'es mogočen in tinU posamezni spremeni so čedni in blagoglasni, z eno besedo:-čast mojstru, da se je tako potrudil in oigle v tako dober stan postavil! Nova cerkev je pa poleg svoje veličastne krasote tudi akustična in donijo v njej oi-gle, da je veselje poslušati. Mirna peč ]ia ima tudi pi'av dober pevski zbor, ki se je posebno ob birmi skazal in staie, scilaj zopet nove orgle obvladuje tudi mlada gospodična učiteljica Ela Hladnik uprav mojstrsko. Mirnopeškim faranom častitamo k dobi'eniu instrumentu, kakor tudi k izvrstni organistinji.
Prešičji semnji za plemene in rejne lu'ešiče v Novem mestu so meseca junija t. 1. vsak pondeljek in v Četi tek 21. jiniija jia v Kandiji,
Za po toči oškodovane občine novomeškega in trebanjskega okraja sta vložila dižavna poslanca Hladnik in Jare v državnozboi'ski seji dne ."i, junija nujni l)redlog, naj se oskrbi takoj potrebno seme in dajo na razpolago vojaške delavne moČi. Di'žavni poslanec Jarc je v tej zadevi že prej jiosredoval pri deželni vladi in se je ravnatelj zavoda za promet z žitom g. Jovan zaradi zagot.ovitvc semen nalašč peljal na Dunaj k ministerstvu za prelirano.
Nesreče. Kranc Gios, učence ljudske šole v Višnji gori, je nabiral zelenje za živino. Medtem je padel z ilrevesa in si zlomil desno nogo v stegnu, .— Josip Kos, posestnika sin v Ijočini pri Novem meslu, je vozil vino s Trške gore. Držal je voz, da bi se ne zvrnil, medtem je pa prišel pod voz iu si zlomil desno nogo v goleni. Ponesrečenca se zdravita v ludnici Usmiljenih bratov v Kandiji.
Črnovojniki 65. in 66, letnika so odpuščeni domov, ('esai je ukazal, da se imata omenjena letnika takoj, najkasneje })a do 30. jnnija 1917, iz nadaljue črno-vojniške službe odinistiti. Na to velikodušno odreitbo našega lueskrbuega vladaija se hode podalo na tisoče in tisoče očetov in možev k svojim ljultim in k svojim po-klicom nazaj in sicer popřeje, kakor žadoní trobenta miru. Ta cesarski odlok je velikanskega pomena v gospodarskem-političnejii oziru, ki hode ob enem ukrepil med ljudstvom ljubezen in udanost vseh avstrijskih narodov do svojega najboljšega državnega očeta Karola. S tem ukazom se bode izdatno odponioglo |)omanjkanju delavskiii moči pri poljskih in obrliiiii delih in opravilih, V drugih državah pa bode vzbudilo to cesarsko dejanje prepričanje, da Avstrija s svojo vojno močjo še dolgo ni pri koncu, kakor to ti'dijo soviažni listi, ker bi se sicer pač ne moglo odpustiti dveli letnikov iz vojnih služb. Naj bode ta cesarska odredba tndi viden dokaz našim nezaupnežem, da je naša armada v resnici vsestransko še prav dobro oskrbljena, da je še vedno moćna in nepremagljiva in da se nimamo prav nič bati. Tembolj sinemo živeti v tolažihiem prepričanju, da mir ni več daleč; kajti država, ki pošlje dva letnika svojih hrabrih vojakov domov, je resnično najboljše zagotovilo, da država sama ponuja roko za mir in da je vedno pripravljena mir skleniti. — Slava, east našemu cesarju Kaiolu !
Nova limetnica. Bivša gojenka podružnice „Glasbene Matice" v Goi ici, Cirila Medved je dovršila letos konscrvatorij na Dunaju in napravila izpite za koncertno in operno petje pri slovitem pro*ťesorju Forstenu z odliko. Na [)otu v širni svet želimo mladi umetnici obilo uspeha. Ker čujemo, da do konca vojne ne sprejme nobenega engagementa, želimo in upamo, da bomo imeli priliko, slišati jo pri kaki prireditvi v Ljubljani, ali pa tudi v Novem mestu, kjer je preživela otroška leta in kjer bi bila gotovo s posebnim veseljem in ponosom sprejeta.
Huda ura je bila v petek, 8. junija okrog 4. ure popoldne okoli Črnomlja. Med dežjem je padala tndi toča, ki je naredila po nekaterih krajih občutno škodo.
Hrvatski ban odstopil. Ban baron Skerlecz je izročil Njegovemu Veličanstvu svojo demisijo. Cesar je demisijo sprejel Hrvatje tega bana niso bili ravno veseli, ki je bil vzgojen popolnoma v madžarskem duhu. Daj Bog Hrvatom pravega Hrvata na banski sedež!
Strašna nesreča. Glavno mesto Salvador v Srednji .-Xmeriki, ki šteje 00.000 prebivalcev, je popolnoma zrušeno. Uničil ga je ali potres, ali pa izbruli kakega ognjenika. Tudi je uničenih šest drugih mest in baje vse v obsegu 3n milj.
Znamenje Časa. Pri birmi v cerkvi sv. ňtefaiia na Diinajn so hile nekatere botre tako razksšuo oblečene, da je pomožni škof dr. PIluger glasno zaklical: „V taki obleki se pride pač v gledališče, ne jia k takenni sv. opi'avilti v cerkev."
Podpisovanje VI. vojnega posojila
je podaljšano do 22. jun'ua. Naj tedaj še vsak dober patrijot pohiti, da podpiše šesto vojno posojilo po svoji najboljši moči.
Na tujih tleh.
(Spiml enoliiliii pro.sLovoljftc Koretii K.)''
Zlata pomlad je iznova oilela prebujeno naravo z zelenjem in cvetjem, ko sem zapuščal osivelo ziilovjc dunajskega me.sta in odhajal na svoje novo mesto. Z radostnim srcem sem se i)oslovil od velikomestnega vrvenja in ropotanja, saj sem odhajal na deželo, v prosto naravo v najlepšem let.nem času.
Tudi tukaj mi počasi minevajo ure nied zaprašenimi akti in komaj čakam.
12. štev.
da potiitiin, prost vsakdanjih skrbi, veiikaj v naravo.
Poslednji žarki zaliajajočtiga solnca poljubljajo cviitofie vrtove ilrcvcs, ki so, kakor bela jagiijeta, sredi milenih travnikov, V daljavi se vije, kakor tnoilcr trak, široka Donava, iz katere se vzdigujcjo. kakor dragi smaragdi, zpleiil otoki. 1/, trga sem mi doni iia uho mili glas večernega zvona, nad mano pa šumi zeleni go^id.
„Oh, le šumi gozd nad mano, senrnat gozd na tnjih tleh, saj ne veš, kako je meni, ki mrjem na tiijili tleh."
Lepa si tujina, a vendai' nimaš pravega veselja za moje koprneče srcc, ki si želi vedno le nazaj, v mirni naš dolenjski raj.
Oh, kje si moja tiha, rojstna vasica, ki se pohlevno skrivaš pod zelenimi Gorjanci! Kje ste iiioji ljubi staiiši in sestre, ki vas ljubim tako iskreno! Kje ste nizki griči tn liolmi s svojimi bciiitn 'ccrkvicami, kje pisani travriiki in žuboreči potoki, kjer sem skakal in se igral v onili blaženih letih, ko nisem še poznal gorjâ in bolesti ! Vsi ste tako daleč, daleč od mene, da ne doseže vas moje oko ... Kje lepa Dolenjska si, ki te ljubim z ljubeznijo veliko, neizmerno . . . Tudi tebe je obsula kraljica — pomlad s evetjeiii in zelenjem in gotovo si sedaj veliko lepša v svoji pomladni obleki, kot pa tujina.
A tvoj ponos, tvoja nada, tvoji sinovi so sedaj daleč tam na tujili tleh, na sneženih gorah tirolskih, na širnih planjavali galiških, ob bistri Soči, ker branijo tudi tvoje meje pred grabežljivo roko so-vi'ažnikovo. Ali si jih morda ti zapodila po svetu kot brezerčna mačeba, ali so te oni zapustili, saj so ti bili vedno vdani sinovi? Oh ne. Od^li so, ker tako je velel domovine ukaz.
In sedaj se tudi ti sanui solziš za njimi — za padlimi sinovi. Kakor vhoga mati plakaš ob grobu onih, ki so darovali svoje mlado življenje na oltar domovine. Vsa tužna in zapuščena. Ne razlega se več po tvojih gričih veselo petje naših deklet, ne slišiš več vriskanja našili fantov. Vse je tiho in žaluje. Ne oznanja več čez hrib in dol večerni zvon svoj mili „Ave, Marija", ker tudi njemu ni prizanesla kruta roka vojske, ampak tudi on je moral oditi za dom med bojni grom. Videl seui naše domače zvonove na Dunaju, ki so ležati ubiti na tleh in Čakali, da iz njih, ki so še pi'ed kratkim oznanjali svetu mir in božji blagoslov, ulijejo smrtonosne topove. Težko ti.i je bilo pri srcu in mislil sem si: „Domovina, kaj moraá vse žrtvovati!"
Ni čudo torej, da se solziš in plakaš, o lepa Dolenjska. A v vsej svoji tugi in žalosti si veliko lepša in ljubša, kot pa tujina.
A bliža se, dan, ko bode zopet zasvetila na tvojem obzorju zvezda miru in takrat boš vstala tudi ti v vsej svoji krasoti in lepoti. Takrat se bodo zopet ])Ovrnili zvesti sinovi v tvoje naročje in zopet se bode i'azlegalo veselo petje po naši lepi Dolenjski.
Bog daj, da daleč ni ta dan !
Iz spominov na lakoino leto 1817.
II
Ko so naši župljani brali v predzadnjih „Dol. Novicah" moj prvi spis o lakot nem letu 1H17., tedaj se je še marsikdo sponuiil, kaj jc slišal praviti od stai ih o tem Žalostnem letu. Naj navedem tu Še te spomine.
Moki iz „klasuncev", iz katiere so pekli kruh, so dodevali neki tudi še lanene pleve, vsaj po nekodi, kakor se sliši.
Neki berač prosil je po Gi ihljaii miloščine. Ker pa ni dobil nikjer nikake hrane, prosil je pri neki hiši, naj mu dajo vsaj salate, ko jo je videl na njivi. Te so nni dali in jo je jedel kar surovo brez.
vsega drugega. Iz Gribelj je šel potem proti Tribuť.am. Tam jia so ga našli pototn mrtvega na gmajni.
Nekdo iz Gribelj je šel v Karlovoc z denarjem, da hi tam kupil kaj zrnja ali di'uge Inane. Pa ni mogel nikjer nii dobiti. Slednjič je kupil vendar en Idebec kruha. Ko je prišel zvečer domu, so biia vsa družina vesela, da bodo vsaj ŠC enkrat kruh jedla. Posedla so se okoli luize. Toda, ko ki'uli razreže, je bila zetiilja v njem, da ga tiiso mogli jesti in so šli žalostni spat brez večei'je.
O Stublarki iz Pui'ge h. št. 11. pripovedujejo, da je dobila za en sami hlebec kruha celo postat trtja (vinograda) v Veliki Plošivici.
Pri Hrusti v Selih h. št. G. so bili v istem času neki prav premožni, ki so imeli tudi veliko bliiga (Živine) in je bila obilna družina pri liiši, a jesti niso imeli kaj. Zatoraj si je stari Hrusta napolnil vrečico z novei in je šel i)roti ííagrebu, da bi kupil kje kaj živii. Pa ni mogel nikjer nič dobiti in se je žalosten vrnil domu. Doma pa je vrgel vrečico z donaijem po tleh in rekel: „Kaj mi pomagajo novci, Če pa ne morem iia nje nikjer nič dobiti!" Drugi dan [la je zaklal najlepšega vola, da so ga počasi jedli in si obranili življenje.
O nekem Klobučarju iz Fučkovec pa se pripoveduje, da je dobil za IG grošev celo njivo, vendar pa ne vedo natanko, če je bilo tudi to I. 1817. L kašelj.
Sličice iz vojske.
Pošta na fronti. Pošta! Pismo od di'agih src ^— juhe! Oči se zaiskrijo našim fantom, obrazi zjasnijo, smeh se jim poraja krog ustnic, saj jc pozdrav od doma vojaku na ïronti, kakor hladilen balzam na skelečo rano. Za vsako vi'stico ti je hva-ležbn in iz srca rad ti odgovoii, ako îe utegne in more. Večkrat ti tudi odgovori, le žal, da te njegovo pismo mogoče ne najde. — Ko prehero poslane vi-stlce, iiekatei'i vriskajo radosti, di'ugim se obrazi stemnijo, ker jim prinaša pošiljka le resnobne novice. Zopet di'ugi sanjajo in sanjajo o davnih pretekiib solnčnih dneh na rodni grudi in nehote zdrkne solza enemu ali drugem» po iztuučenem obrazu. Tu pa tam zaslišiš tudi besede ogorčenja, ker se temu ali onemu očita nezvestoba radi molčanja. Vedno namreč se še najdejo Ijndje, ki menijo, da vojak na 1'ronti sedi v zakurjeni sobi pri mizi ter lahko piše, kadar hoče. Ko bi ta trda srca vedela s koliko težavo je tu združeno dopisovanje in pošta, bi iie sodila tako kruto vojaka na fronti radi molčanja. Ne vedo kaj delajo in so tako nehote kriva marsikateie kletve in — solze! Vojak na fronti ima tudi — srce. Zapomni si to! Kngo.
Vojna slovanáčina. Pri našem polku je le malo Nemcev, večinoma so Slovani in siccr: Slovenci, Čehi, Poljaki, Rusini in Hrvati. Starejši vojaki tolčejo vsak v svojem jeziku, a se razumejo popolnoma. Mlajši fantje pa niso med seboj le tovariši, temveč — prijatelji! Ti kramljajo jued seboj v neki mešanici tako, da večkrat s))lolř ne veš ali so Slovenci, Cebi, Poljaki, Rusini ali Hrvati. Drug drugemu se itočejo pi'ilagoditi in tako govore v „vojni slo-vanščini". In pri službi božji pi'idiguje tudi vojni kurat v tej „vojni slovanščini". Vse zmeša skupaj, kot prikuhe na krožniku! Nemci pi'avijo: „Feldslavisch" in se čudijo, da se razumemo bolj kot Prusi in Dunajčani. No, vaše novomeške fantičke l)oš[jite za mesec dni v Ki'akov, pa imate — Poljake!	Engo.
Vojaki in — vera! Pri službi božji in pri velikonočni spovedi na fronti opaziš, da so izmed avstrijskih narodov povprečno najbolj zvesti veri očetov ti'ije slovanski narodi ; Slovenci, Hrvati in Poljaki. Tudi Kusinom ne moreš ničesar očitati; mnogi so seveda pravoslavni. Slovenci smo lahko ponosni, da korakamo tukaj v prvi vrsti.
Kugo.
Pohvalno. „No, gospod profesíu; kako so vam všeč ljudje v moji igri?' — Pi'o-fesor: „Izvi'stiio! Posebno tatovi so tako dobio opisani, da je še celo to, kar govore, — ukradeno."
Spisi Krištofa Šmida.
Izšelje 16. zvezek spisov Krištofa Šmida v založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu, poslovenil frančiškan P. Blanko Kavčič. Ta novi zvezek vsebuje šest lepih pripovedk: „Roparski grad", „Ptičje gnezdo", „Po-škoTiovana slika", „Tiskovna pomota", „Spominčica" in „Diamantni prstan'*. Cena broširanemu snopiču je 1 krona; trdo vezanemu zvezku pa IK 40 vin.; po pošti 20 vin. več. Opozarjamo na ta novi 16. zvezek župnijske, šolske in izobraževalne ter vse druge ljudske knjižnice. Gotovo ni slovenske knjižnice, ki bi ne imela med drugimi lepimi knjigami tudi vseli spisov Krištofa Šmida, po katerih posebno naša mladina tako rada sega. Za tem zvezkom izide v dobrem mescu zadnji, 17. zvezek: „Brata" in „Različni sestri". Ni pa tudi kmalu tako priporočljivih mladinskih spisov, kakor so ravno spisi ljubitelja in vzgojitelja mladine Krištofa Šmida. Njegovi spisi so zaradi svoje velezanimive in poučne vsebine preloženi malodane na vse evropske jezike. — Vsi dosedanji zvezki se dobé pri J. Krajec nasi, v Novem mestu ter v vseh knjigarnah po Slovenskem po zelo nizki ceni.
Loterijske številke. Gradec, G. junija 19 TT) (i?- i;-3 87
Išče se pridna
poštena dekla
v srednjih letih, ki Kua perilo prati,	likati,
sobe pospravljati k petim osebam.	Plača po dogovoru,
Marija Stiiger,	(.li)
ti't;ovkaiii pusestnica, KrŘko St. 19 (Dolenjsko).
32-2-1
HIŠA Z vrtom
nliBtqjcËa iz jietili soli,^ dvema kuhiiijniiia ter ]ii'itikliiiaiiii, Hc odda k I. avi^iistoni t. I. v ii;i.jtim. — KjOj jtove mvdiiištvo Dol. Nnvic.
Prodajalka
za galanterijo in trafiko, se takoj Sprejme. Pi'ednost itiia, katei'o veseli gospodinjstvo in če zna vsaj ileloma šivati, tudi če bi bila stařeji. Ponudbe na;
M. Žigon, Škofjaloka.
Kupi se dobro ohranjeni
gospodQPshi voz.
Natančneje se izve ])ri upj'avništvu Dol. Novic.
ŽENSKE LASE-«!
meâîine in rezane, kupiijnni po najvišji (-■eni. Izdelujem iz lítMÍtiili las Ui<!i kitf. V /,alo^i imam lepe, izgoloWjeiie lasne tile vRtih barv, oJ 5 ilo 30 K, Mroř-icť, podlage, Kuisoi. llarvo ïa lase iii braiîo znamka: Kraljica vsoh barvil, zanesljiva in Irajna. l/.borno Cromovo milo za briiJ, '2 K 50 v. Hairpetrol, sigtirno sredstvo proli izpadanju laii: zdravniško priznano. Burgit za odstranitev kuijib. očes in trdo koZe. Sanipon 50 vin. za umivanje las.
Nui'očila: Ivan Svetec, vlasuljar, l-tudoll'ovo, nasproti lucstnc biSe.
Kostanjev les
od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, mF" kupi po najvišji ceni tvrdka:
: J. POGAČNIK :
.Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Iziičena prodojalha

mešane trgovine želi stojiili v službo na deželi takoj ali pa po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo Dol. Novic.
Gobe
lopo posuSene, kupujem v vsaki množini, po iiajviijt dnevni ceni. V prvi vrsli jurťke, potem lesiCke, lurke, medvedove tace, sivke, itd.; sploh vse vrsto gob posuSetiil), ki jih pomate kot uitttne. — Vprašanja m ponudbe sprejema: Rudolf StarovaSnik, eksport gob, lionjice, Štajersko,	29-(>-2
Podpisujte vojno posojilo, spojeno z zavarovanjem!
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VI. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v 15. ah ao. letih, drŽava pa dobi takoj podpisani znesek. Z mesečno zavarovalnino K 4'30 mores n. pr. podpisati K 1000'— vojnega posojila, s Čemer pa se tudi že zavaruješ za enak znesek za doho 15 let. /zavarovanja se sklepajo za 15 ali 20 let, /.a znesek od Iv 501) — do K 4000— brez zdravniške preiskave. Zavarovalnina se plačuje celo-, poln-, četrt-letno ali mesečno. Zavarovalne velja od prvega hipa naprej za vsak primer smrti, tudi za slučaj vojne. Premije ae v nastopiiili letih znižujejo. Podpisano vojno posojilo se izplača po preteku zavarovalne dobe podpisalelju samemu, ako pa bi on poprej umrl, takoj njegovi družini brez obremenitve. Nikomur ni treba plačevati ne kolkovlne, ne kake postranske pristojbine, ne pi'ispevka /.a neizpodbitnost, ne vojnega poviska.
Kdor hoče torej zadostiti na res lahek način svoji domovinski ljubezni, naložiti svoj denar dobro in zanesljivo in poskrbeti za svoje drage, naj sklene zavarovanje na vojno posojilo.
^^^ Podpisovalna dôba je podaljšana do 22. t. m. ^^^
Priglasila sprejema okrajna poslovalnica c. kr. avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote v RUĐOLFOVEM (c. kr. davkarija) in ČRNOMLJU (občinski dom), njih izkazana potujoča Kaslopnika, gos|)0(la Henrik Sbil (Trebnje) in Stanko Vičič (fimibel) in c. kr. davčni uradi. I^a posredovanje so napi'ošeni tudi župni, občinski in šolski uradi.	s^'-^-i