Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 22. maja 1936 Štev. 116. Leto X. (XV5L) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 3456 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cmiku > Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutro“ v Ljubljani / PoStni čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA! Sam Čim_________________ Wl Minil II H Nedavno smo poročali o zanimivi afe-r‘> v kateri gre za tožbo frančiškanov iz penice proti sarajevskemu nadškofu dr. Bariču. O aferi so se razpisali vsi vodilni listi v naši državi in le slovenski fadikalski listi niso o tem črhnili besede, plasti so se izčrpno razpisali sarajevski ‘*sti ter je afera dosegla svoj višek, ko j® sedaj posegel v vso zadevo Vatikan. Šarič se je namreč radi tožbe, ki bi Sa postavila na zatožno klop svetnega sodišča, nemudoma podal v Rim, da poječa papežu o zadevi, ki je za katoliške ®roge gotovo neprijetna in mučna. V svrho razumevanja afere je potreb-110 Povdariti, da so si bosanski franjevci stekli obilo priljubljenosti pri narodu, ker So v dobi turške invazije vztrajali med prodom in ga niso zapustili. Ta popularnost pa je še danes veljavna. To pa ne velja toliko za nekatere druge redo-ve. Oprti na to moralično zaslombo Eniških franjevcev najbrže niso mogli Prenesti, da je sarajevski nadškof dr. ^rie, ki v-zadnjih letih forsira ustanavljanje svetnih župnij, brez njihove vedeti in pristanka prisodil neko zemljice, o katerem so frančiškani v Zenici tr<3ili, da je njihova last, svetni župniji ^ Zenici. Tega si frančiškani niso pustili £°Pasti in je prišlo do dogodka, ki v cer-£venih krogih v naši državi še ni znan. “roti teinu so namreč zeniški frančiška-1,1 vložili tožbo, na civilno sodišče proti vrhbosanskemu nadškofijskemu ordinariatu v Sarajevu ter nadškofu dr. Ša-riču. Istočasno pa je tudi vložil proti ■'adškofu dr. Šariču tožbo pri civilnefn kazenskem sodišču radi obrekovanja frančiškan dr. Avgust Cičič, načelnik ^delka za vere v ministrstvu pravde. * zvezi s to tožbo pišejo sarajevski li-da je dr. Avgust Čičič, ki ga sma-frajo za inspiratorja tožbe, v Bosni zelo D°Pularen, saj je že v časih, ko je bilo BeVarno, to je v avstrijski dobi, neustrašeno propagiral idejo svobodne Jugoslavije. Tudi je znano, da je kot ravnatelj frančiškanskega bogoslovja vodil 2avod in vzgojo frančiškanskih senie-n|Ščnikov v strogo nacionalnem in iugo-s,ovenskcni duhu. Listi pa sedaj izčrpno P|šejo o vsebini tega poročila, ki ga je gajevski nadškofijski ordinarijat posla! kongregaciji de Propaganda fide v Ri-^ in sicer dne 24. januarja t. 1. in ki je ^venstveno naperjen proti dr. Čičiču: »..^rva je obširno poročala o tem poro-‘‘u sarajevska »Jugoslavenska pošta«, 0 kateri povzemamo sledeče informa-^e' Nadškof dr. Šarič je v uvodu svo-fcga referata, ki ga je poslal v Rim, na- ^al, da zavzema fra čičič posebno me-0 v pogledu težkoč. ki se navajajo v z upravljanjem vrlibosanske nad-p°fije. V uvodu se tudi navaja, da je .ra Cičič gojil prijateljstvo z drugoverci 1 da je to dalo njegovim predpostavlje-”,rh Povoda, da ga odstranijo s profe-orskega mesta in ga imenujejo za žup-,ka'v Tuzli. Toda tudi tamkaj le sode- 7 drugoverci. Na zahtevo nadško->a Šariča ie bil nato postan v Kre-evslc! samostan. Toda fra Čičič se je uprl, odrekel ie poslušnost ter se jjdal v Beograd, k.ier se mu .ie posre-tni?« *menovan za načelnika ka- nskega oddelka v ministrstvu pravde. Cenjeni list piše nadalje, da je »ordi-variiat obtoževal ira Čičiča. da mu je na ^sak korak povzročal neprilikc in da je deliti nkore in kazni škofom. Tildi nosi redovnega oblačila in potuje v Dmm m Ausieija $d mu DUNAJ, 22. maja. V hajmverovskih krogih raste ogorčenje v zvezi z napovedano izločitvijo Heimatschutza. Kaže se, da niso hajmverovci voljni, kapitulirati pred državnim kancelarjem. To razpoloženje je prišlo do izraza že ob vrnitvi kneza Starhemberga na Dunaj. Ovacije na dunajskih ulicah so bile konkreten protest proti Schuscliniggovi klerikalni vladi. — Razburjenje Hajmverovcev že zavzema takšne oblike, da le s težavo zadržujejo pokrajinski voditelji svoje ljudi nazaj. Vodja tirolskih hajmverovcev je izdal oklic, v katerem poziva Hajmverovce k disciplini, ker se bližajo težki časi. Skrbi polno za bodočnost Avstrije piše tudi »Neue Zeit«, organ gornje-avstrijskih Hajmverovcev. V klerikalnih vladnih krogih so si svesti preteče nevarnosti, tolažijo se pa s tem, da ni našel Starhemberg pri Mussoliniju pričakovane podpore. V teh krogih se rezervirano Mussolinijevo stališče razlaga na ta način, da je Duce izgubil interes za ohranitev avstrijske neodvisnosti, odkar se mu je posrečilo abesinsko podjetje. Mussolini se bo v bodoče posvetil popolnoma Balkanu, v čemer je iskati razloga njegovemu zmanjšanemu zanimanju za Avstrijo. Schuschnigg upa, da bo potlačil Hajmverovce s pomočjo Francije in Anglije ter da bo potem svoj program lahko izvedel. "Hoifia §e stota deste$ Mesudja 12 ^*iM- jatd 6it RIM, 22. maja. Izšel je kraljevski dekret, v smislu katerega se nalaga posameznim ministrstvom dolžnost, da imajo staviti na razpolago vsoto 12 milijard lir, ki naj se prištedijo za italijansko akcijo v vzhodni Afriki. RIM, 22. maja. Na poziv fašistične stranke, da se vsi državljani javijo v fašistično milico, je odziv naravnost ogromen. Na ta način naj bi bila dana Duceju moralna pomoč, da branf italijanska prava v Evropi in v kolonijah. Istočasno se zbirajo prispevki za izgradnjo nove italijanske kolonije Abesi-nije. Msmmim mrnsOm kmm m &mwmda RIM, 22. maja. Po zaupnih infor macijah se doznava, da bo kronanje italijanskega kralja za abesinskega cesarja v najkrajšem času. Kronanje se bo izvršilo na zelo slovesen način v Rimu. V to svrho se bo prinesla v Rim neka cesarska krona, ki so jo našli v abesinskem svetem mestu Aksum. Ne bo pa italijanskega kralja kronal papež, kakor je bilo v načrtu, marveč rimski nadškof. Pa sfjd&mi fmisiim tts&šššmmii RIM, 22. maja. »Giornale d’ Italia« piše v zvezi s pozivom vseh moških od 21. do 55. leta pod zastave fašistične milice v svrho obrambe fašističnega imperija sledeče: »Gospodarska blokada držav Društva narodov proti Itdliji je načrtna in namerna vojna akcija. Doslej je prevladovalo mnenje, da se morejo smatrati kot causus belil edino petrolejske sankcije. Po fašistični vseobči mobilizaciji pa bi Italija smatrala vsako podaljšanje sedanjih sankcij kot očitno vojno akcijo. Na to bi Italija z vsem razpoložljivim orodjem ukrenila svoje, da bo fašizem deležen dokončnega triumfa.« Beduini to Sefdd v pbmmk ski vmjue JERUZALEM, 22. maja. Včeraj so bili v bližini Jeruzalema prvi oboroženi spopadi med Arabci in angleškimi vojaki, ki so hiteli na pomoč nekemu ogroženemu židovskemu avtobusu. Nastala ie prava bitka, v teku katere je bilo nekaj angleških vojakov ranjenih. Število arabskih mrtvecev ni znano. Napetost narašča in je vojska morala nastopiti tudi v Jeruzalemu proti Arabcem. RIM, 22. maja. Palestina se nahaja pred vstajo Beduinov, ki so se odločili, da priskočijo na pomoč svojim krvnim bratom ne saino iz Palestine, ampak tudi iz Transjordanije. Beduinska plemena na jugu Palestine so se združila k oboroženemu uporu in se koncentrirala v Bir Sabi, kjer se jih je zbralo okoli 15.000. Britanski generalni komisar v Jeruzalemu je odposlal proti Beduinom brze kolone, ki na! jih zaustavijo pri prodiranju proti Jeruzalemu. NJ. VEL. KRALJICA MARIJA je sprejela v avdienco osrednjo upravo in okoli 600 delegatk »Kola srbskih sester«, ki so sodelovale na kongresu navedenega društva. Nj. Vel. kraljica Marija se je raizgovarjala s poedinimi delegatkami zelo dolgo iti prisrčno. Avdienca je trajala celo u,ro. NJ. VIS. KNEGINJA OLGA je poklonila po 1000 dinarjev odboru za gradnjo sirotišča v Vinagori ter društvu Zeleni križ v Starigori za okrepčevali-šče dece ruske kolonije. VODSTVO JNS ima v sredo 27. trn. svojo sejo, na kateri se bo obravnavalo vprašanje reorganizacije stranke in bo govora tudi o pripravah za kongres, ki bo dno 28. junija v Beogradu. PATRIJSKI PRIJATELJ, STARI RADIKAL . . . Nedavno se je zagovarjal pred sodiščem v Beogradu rentier Luka Djurič, češ da ie hoiel prikrajšati otroke od svoje prve žene in da je v ta namen predložil lažno potrdilo treh prič, da je hiša, ki jo je zapustila njegova žena, njegova last. Te priče so se pred sodnikom takole izgovarjale: , Prvi: Odbornik Cvetič mi je rekel: »Prosim te, Mišo, to je moj partijski prijatelj, stari radikal... podpiši mu potrdilo.« In jaz sem podpisal. Drugi: Ta hiša je postala fatalna.Jaz sem videl, da jo upravlja. Zakaj bi jo'u-pravljal, ako ni hiša ijegova, sem s; mislil. A on je bil ugleden'bogat in naš par tijski prvak. T ret ji: Bil je moj osebni in partijski prijatelj. Kot politični človek sem mu podpisal potrdilo iz vljudnosti. Partijski prvak! Bilo bi me, da vam po pravici povem, sram, ako ne bi podpisal. NAJBOLJŠA VLADA... »Del. politika« od 20. ipaja piše: »Boljša je naislabša vlada kakor katera?roli vlada, v kateri sedi naš nasprotnik.« Tako je po »Slovencu« povedal minister dr. M. Krek na shodu v Velikih Laščah. Ta izjava je dokaj čudna, ker ne pove nič. V vladi so lahko zastopani različni interesi, to je politiki raznih politik. V vladi so lahko politiki, ki priznavajo svobodo le zase, so lahko diktatorji in teroristi, so lahko ljudje splošno socialnega političnega prepričanja. Vse te vlade ne morejo biti ne enako slabe in ne enako slabše; ne enako dobre in ne enako boljše. Nekatere vlade imajo lahko boljšo, druge slabšo politiko; nekatere, ki ščitijo privilegije, druge, ki zagovarjajo in dejansko so za demokracijo. Velika je torej razlika med režimi in boljši je po našem mnenju oni, ki vodi politiko duhovnega uveljavljanja narodnih plasti v državi. Taka politika vodi k demokraciji in k demokratičnemu reševanju socialnih in kulturnih problemov. Definicija, ki jo je izrekel gospod minister, zna-či le to, da je najboljša vlada tista, v kateri sedimo mi.« inozemstvo brez odobritve cerkvenih predpostavljenih in se je tudi njegov sedanji starešina fra Arkandjel Grgič pritožil nadškofu dr. Šariču radi takšnih postopkov dr. fra Čičiča.« V omenjenem zaupnem referatu nadškofa dr. Šariča se omenja tudi prejšnja pritožba nadškofa dr. Šariča proti Čičiču, ki jo je naslovil na nevedeno kongregacijo v Rimu radi nekega govora, ki ga je imel ira Čičič v neki družbi, v kateri je bil tudi neki »shizmatični« duhovnik. Spričo teli poučnih navedb mora biti jasno, če je afera v najširši javnosti zbudila umljivo zanimanje in pozornost. Obravnava bi se namreč že morala vršiti, vendar se je odgodila^ ker se je dr. Šarič mudil ta čas v Rimu. Medtem pa je iz Rima prispela odločitev, v kateri se frančiškanom zapoveduje, da ustavi- jo vsak postopek proti nadškofu in da se vsi oni frančiškani, ki so vložili tožbo proti nadškofu dr. Šariču smatrajo, da £0 se pregrešili zoper kanonično določbo 2341, ki za takšei) prestopek predvideva tudi izobčenje iz katoliške cerkve. S tem je afera dosegla sila zanimivo fazo, konca pa še najbrže ne S&iteiske wsie Dan sokolske pripravljenosti Na zbornem mestu v Narodnem domu se je včeraj zjutraj ob 5.45 uri na poziv saveza in meddruštvenega odbora zbralo nad 1000 discipliniranih mariborskih Sokolov in Sokolic. Sokolska organizacija je na včerajšnji »dan sokolske pripravljenosti« preizkusila disciplino in zavest svoje armade, da se tako prepriča, s katerimi svojimi pripadniki more računati v vseli potrebah, da se pokaže, kdo je pravi Sokol, kdo med posamezniki se zaveda svojih sokolskih dolžnosti. Reči mo ramo, da se mariborsko Sokolstvo zaveda svojih dolžnosti, da je 'disciplinirano in da ima narod v njem zvestega stražarja na severni meji. O vseh, ki so se odzvali pozivu, je vodil meddruštveni odbor natančno evidenco. Prav tako natančno evidenco pa ima tudi o vseli, ki se neopravičeno odzivu niso odzvali. — Mnogo takih ni bilo. Kolikor pa jih je, njim naj veljajo besede nesmrtnega Tyrša: / »Sokol naj nima samo silne pesti in jeklenih grudih, on mora biti obenem mož, poln iskrenega požrtvovalnega patriotičnega prepričanja, mora biti mož čvrst kot granit, zvest svojemu prepričanju, narodu in Slovanstvu. — Kdor tega ne zmore, je odpadel kakor suha veja z mogočnega drevesa sokolskega . . .« Sokol vselej in vsepovsod predvsem Sokol, to zahteva od vsakega posameznika vzvišena sokolska ideja! Vsi, ki niso tak ši;i, naj položijo sokolsko orožje! Pod vodstvom vodnikov se je disciplinirano Sokolstvo formiralo v močan spre vod, ki je z železničarsko godbo »Dravo« na čelu krenil preko državnega mosta in- kralja Petra trga, kjer so se mu priključili Sokoli iz Studencev, Pobrežja in Tezna, na letno telovadišče Sokola I. fkatitome m Moiiške Po strumnem pozdravu sokolski zastavi in po odposlani vdanostni brzojavki starosti jugoslovenskega Sokolstva Nj. Vel. kralju Petru II. je godba zaigrala državno himno. Zbrano sokolsko armado je nato pozdravil in nagovoril predsednik meddruštvenega odbora, starosta Sokola III. br. pro. Lojze S t r u n a. V jedrnatih besedah je posegel v ono dobo, ki je dala slovanskim narodom Sokola in povdaril, da je Sokolstvo moralna opora in moč naroda. Moralna moč pa je v samozavesti, odločnosti vztrajnosti in disciplini vsakega Sokola. Le discipliniran posameznik se dobro zaveda svojih dolžnosti, ki jih je prostovoljno sprejel, ko je vstopil v sokolsko organizacijo. Pravi Sokol se more zavedati, da je prvo biti Sokol in potem šele vse drugo. Nadalje je predsednik br. Struna omenil, da ie sklical meddruštveni odbor vče rajšnji zbor po nalogu saveza, da se prepriča vsaka edinica, kdo je njen zavedni član in na koga se more v primeru če bi bilo to v resnici potrebno, tudi zanesti. V češkoslovaškem Sokolstvu so taki dnevi pripravljenosti že delj časa v navadi. Svoj nagovor pa je zaključil s pov-darkom: »Izčisti naj se, kar je izčiščenja potrebno. Pleve bodo odpadle, zrno pa bo ostalo!« Sokolski zbor je še pozdravil načelnik meddruštvenega odbora br. Ciril Hoče-v a r. Med drugim je opozoril zbrano Sokolstvo naj se udeleži javnega nastopa, ki bo nedeljo 24. t. m. in naj ponovno javno manifestira sokolsko zavest, disciplino in moč ob naši severni meji. Godba je zaigrala sokolsko himno »Hej Slovani« in na povelje so se nato razšle po-' samezne edinice. »I V nedeljo 24. V. praznuje mariborsko Sokolstvo svoj pomladanski praznik z velikim nastopom na letnem telovadišču Sokola Maribor-Matica. V spominu nam je še impozantni lanski obisk te sokolske prireditve, ki je dokazal kako trdno je zasidran Sokol v našem mestu. Tudi letos se zberimo Mariborčani na pomladanskem prazniku mariborskih Sokolov, da se obradujemo ob pogledu na vrste sokolske mladine in članstva, ki vztraja v trdnem delu in disciplini kot porok nacijonalnega edinstva in boljše narodne bodočnosti. Ob 1415. uri kred® povorka z Ruške ceste preko mostu # Glavnega trga po Kopališki in Slovenski ulici na letno telovadišče Sokola-matic® v Ljudskem vrtu, kjer se prične ob K-16» iavni nastop. Po nastopu je sokolska zabava na starem prostoru. — Da se pte' preči naval pri blagajnah, kupite vstop' nice v naprej v trgovini Bureš. — R0* hod k blagajnem bo iz Gosposvetske ®e' ste. To bo val Letalski dom m Kultutui zaafkdi s - o slikarski razstavi v Kazini V Grajski ulici v delavnici v gradu so se včeraj dopoldne ob 11. zbrali vrli mariborski jadralni letalci na slavnostnem sestanku, ki ga je vodil vodja in predsednik mariborske jadralno letalske skupine Aero-kluba, agilni športnik g. Danilo V a li t a r. Včerajšnji sestanek bo o-stal trajno zapisan v zgodovini razvoja jadralnega letalstva v obmejnem Mariboru, ki je prvi dal pobudo za ta plemeniti šport v naši državi. Jadralno letalska skupina si je namreč izvolila včeraj svojega prvega častnega člana ravnatelja H u m e k a, počastil pa je njen slavnostni sestanek s svojim obiskom tudi mestni predsednik g. dr. Juvan. Zbrane požrtvovalne jadralne letalce, posebej pa mestnega predsednika in g. ravnatelja Humeka, je v imenu letalske skupine toplo pozdravil predsednik g. Danilo Vahtar. ,Kot botru jadralnega letala »Pohorc« se je g. Vahtar lepo zaliva lil mestnemu predsedniku za vse razumevanje in podporo, ki jo je izkazal stremljenjem mariborske jadralno letalske skupine s prošnjo, naj bi mestna obema tudi v bodoče podprla ta plemeniti šport, kakor podpira druge športne P3' uoge. Ker preti jadralno letalski skupin1 nevarnost, da bi se morala izseliti iz sedanje delavnice, ki si jo je lepo uredila radi adaptacije grajskih prostorov. 1® predsednik g. Vahtar posebej apeliral na mestnega predsednika, naj bi občina tud1 v bodoče prepustila bivši Moravčev k” kal letalski skupini kot delavnico. Mestni predsednik je vrle jadralne letalce zagotovil z besedami: »To bo vaš letal#® dom«, nakar mu je g. Vahtar v imena skupine izročil lep spominski album. Med navdušenjem je nato vodja letalske skupine g. Vahtar nagovoril navzočega meščansko šolskega ravnatelja »; Humeka in mu sporočil, da so ga letak1 izvolili za svojega prvega častnega člana za dobrote in naklonjenost, ki jo je vsega početka izkazoval jadralno letal skemu športu. Izročil mu je krasno diplomo, ki jo je izdelal tajnik skupine & Karel Kos. Za pozornost se je ravnatelj g. Humek toplo zahvalil vrlim jadralni# letalcem in obljubil, da jim bo tudi v bodoče vselej in povsod ob strani, če bodo potreboval’ Umetniška razstava, ki je te dni odprta v Kazini in ki jo je včeraj ob 11. dop. otvoril akad. slikar gosp. F. Tratnik. Z večjim delom tu razstavljenih umetnin bi se Slovenci ponašali lahko tudi drugod. Da je Jakopičevih del tu kar devet in nekatera izmed njih štejemo lahko med njegova najboljša — to vsekakor daje tej razstavi skoraj slovesen značaj. Kdo . je Jakopič in kako odločujoča je njegova vloga v slov. slikarstvu, to so menda pri nas že tako vsesplošno znana dejstva, da ni treba, o njih nanovo razprav-1 ja ti. Lno od osrednjih točk te razstave tvo-rijb brez dvoma dela B.stlovčeve, Ob njenih štirih risarskih kompozicijah in ob njenih monumentalnih plastikah šele postanejo razumljive vse mogoče tu- in inozemske kritike o tej unietniei pisane zgolj v superlativih. Gotovo je eno, da je danes tu pred nami zrelo delo, izredno močne osebnosti, ki po svojih kvalitetah ne očituje nič »žensko-slabotnega«, ampak dokazuje, kot je napisal A. Fuchs v »Pr. Tagbl.« ob priliki njene praške razstave, »da se vprav ob delih te umetnice docela točno zavedamo, da je genij izven spola in ne zgolj domena moža, kot se misli in govori sicer«. Sternen je zastopan na tej razstavi dokaj slabše (številčno namreč). Tej skupini resno stremečih umetnikov se zadnje čase nadvse uspešno približuje mladi Franc Pavlovec, katerega žive in resnične »pejsaže«, »rože« in »Fazan — nam očitujejo med najmlajšo slov. slikarsko generacijo vsekakor najmočnejšo osebnost. — Slapernik je zaenkrat morda še preveč pod vtisom svojih pariških študijev in to ne zgolj, kar se tiče »motivov«. Sicer pa lahko označimo tudi njegova stremljenja kot nadvse resna. Več ali manj zavestno hodi po njegovih potih talentirani Sedej. Žagar je pa poglavje zase. Izreden talent, ki pa sc še zdavnaj ni uveljavi! sebi adekvatno. Njegove »kolorirane risbe« so močne, čiste in iskrene. Je v njih moška enostavnost in prisrčnost. Teh vrst, ki naj služijo zgolj v infor- macijo, s tem še ne zaključujemo, ker je še cela vrsta razstavljajočih, o katerih bomo poročali prihodnjič. Nova postojanka Jadranske straže Preteklo nedeljo je bil v Arnuševi gostilni pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dobro obiskan ustanovni občni zbor mornariške sekcije tamkajšnjega krajevnega odbora Jadranske straže; kot delegat ma riborske mornariške sekcije se je ustanovnega občnega zbora udeležil gospod Franjo Germ. Občni zbor je vodil prof. Albert Sirk, ki je povdarjal potrebo po ustanovitvi takšne organizacije. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika sekcije g. prof. Albert S i r k, za tajnika g. Milče Šinkovec, za blagajnika gosp. Franjo Arnuš, za odbornike gg. Franc Me sarec, Ivan Perko in Franc Šnofl. — Želimo novi sekciji čim lepšega razvoja in napredka. Praznik mariborskih strelcev in lovcev Včeraj so se na lepo okrašenem vojaškem strelišču v Radvanju zbrali naši vrli strelci in lovci, da prisostvujejo slavnostni otvoritvi letošnje strelske sezone in obenem 10-letnici strelskega pokreta. Fo prihodu komandanta mesta g. generala Miljutina Milenkoviča z zborom oficirjev je neumorni predsednik g. Joško Strgar prijazno pozdravi! številne navzoče, posebej komandanta mesta in predsednika strelskega okrožja g. generala Milenkoviča, za mestno občino g. Kovačeca, za Sokola g. Alfreda Kralja, za Narodno odbrano in Maistrove, borce g. prof. dr. Dolarja, za strelsko družino Tezno g. Luknarja, za strelsko družino Sv. Jurij g. Trčelja, za Sokol? Tezno brata Špesa, za gozdarsko šolo g. inž. žirenfelda, za obmejni komisariiat g. Steva Krajnoviča, za carinski inšpektorat g. Mihailoviča, posebej pa je pozdravil g. podpolkovnika Friča, komandanta 32. art. polka in g. Bojeviča za kommando 45. peš. polka. G. predsednik je ob tej priliki imel globoko zasnovan patriotičen govor, v katerem je na koncu podčrtal, naj bo v bodoče naše svetlo geslo: »Čuvajmo naš rod in naŠ° s krvjo pridobljeno zemljo«. Po pred' sednikovem govoru je povzel besed® predsednik strelskega okrožja in koma# d%nt mesta g. general Miljutin Milenk®" vič, ki se je zahvalil navzočim, da so ^ tako lenem številu prihiteli na to sveča' nost. V svojem govoru je med drugi# tudi podčrtal pomen strelskega športa, kratkih besedah je bodril strelce vztrajnemu delu ter končal govor z b®' . sedami: »Čuvaimo Jugoslavijo!« Po od' igrani državni himni je predsednik str#' skega o’io zabava nova Slamičeva godba. — rvovrstuc pijače, solidne cene. Restavracija »Mariborski dvor«. Da- , Pojedina raznih rib iz morskih in slad vod. , ljubitelji onili drobnih bitij, ki razve-',^‘jujejo v samotnih urah naše življenje: ^bku, ptičic, kuncev, golobov, perutni-in drugih domačih živalic, bodo P riši' ® svoj račun, če si bodo ogledali raz-aVo »Živalica« na Ljubljanskem vele- uajpreje zabodljaj v lice, z drugim sunkom pa je nož zabodel Gomboca naravnost v srce. Gomboc se je takoj zgrudi! na tla ter v nekaj minutah izdihnil. Po dejanju se je Gottwein zopet povzpel na kolo ter se odpeljal. Gombočev prijatelj ie o groznem dejanju takoj obvesti orožnike, ki. so Gottweina aretirali ter ga prepeljali v zapore tukajšnjega sodišča. Gotvvein je pri zaslišanju izpovedal, da sta ga Gomboc in njegov prijatelj na cesti napadla, ga vrgla s kolesa ter ga nato baje še premikastila. Dejanje, ki ga je izvršil, je Gottvvein priznal, pravi pa v silobranu. dne 4. VIII. 1914, katera je pred smrtjo j stanovala v Studencih, Erjavčeva ul. št. 6 ; (preje Kaisterstrasse 6). Pomota pri prekopu groba je nastala radi tega, ker so se označbe grobov radi 22. letnega razdobja izgubile, radi česar je grobar preskočil grob Rausch Marije ter prekopal drugi grob kakor že goriomenjeno. Z ozirom na gornje in da se ne bi po nepotrebnem osumljali svojci umrle Rausch Marije, katere grob je ostal do sedaj nedotaknjen, se naslov naproša, da priobči popravek članka v toliko, da je bila pred metna najdba najdena v grobu Rožič Terezije, za katero so se rojstni, bivali-ščni in smrtni podatki navedli že zgoraj. aretiran. V Zagrebu ni izvršil nobenega vloma, pač pa se bo moral zagovarjati radi vlomov, ki jih je izvršil v družbi in na prigovarjanje zloglasnega brezposelnega kovača 32-letnega Josipa Ribiča v Mariboru, pred sodiščem. Za zapahi je tudi Ribič in njegov mlajši brat Avgust. Tako bodo vsi trije prejeli zasluženo plačilo. sejmu od 30. maja do 8. junija. Toda ne samo za oko, tudi za praktično izkustvo, bo marsikaj na tej razstavi. Ni tako enostavna stvar, reja občutljivih malih živalic. Strokovnjaki bodo pokazali tudi tu mnogo stvari, ki bodo rejcem malih živali odvzele še več skrbi. 0 te** in om*h Kaj bodo obravnavali mestni očetje? Na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo ( dne 28. tm., bodo med dragim razpravljali o odstranitvi hiše v Cvetlični ulici 3 proti plačilu odškodnine tvrdki Pinter & Lenart, nadalje o novem pravilniku Mest nih podjetij, raznih magistratnih personalnih zadevah, raznih prošnjah, odobritvi izpremenjene fasade za nove šole^ v magdalenskem predmestju, regulaciji Slo venske ulice, Betnavske ceste med Jez-darsko in Poljsko ulico, priključitvi javnih zgradb mestne občine na omrežja mestnega vodovoda, plinarne in elektri-škega podjetja, podaljšanje pogodbe za dobavo električnega toka Mariborski tekstilni tvornici itd. Drevi gostuje ljubljanska opera z Rossinijevo opero »Seviljski brivec« za red A. Pri sinočnji predstavi so bili odlični gostje, njim na čelu mojster Julij Betetto, sprejeti z velikanskim navdušenjem ter ni bilo ovacijam ne konca ne kraja. Tretja predstava, za red B bo prihodnji teden! so sc prodajate sardele škombri 16—18,cipli 20, škafa Daru it® m agilni slrladPTU eVGENIJ SABANOV- ROMAN Ko so zadnji begunci s severa oznanili, da so počasti že pri Kapui, se je polotil milijonske množice še večji nemir in obup, ki se je stopnjeval v kratkem do popolne blaznosti. Novi prišleci in tisti, ki so bili najbolj od zadaj, so pričeli pritiskati na one v sredi in spredaj. Prvi so seveda pričeli padati v morje in drugi ra nje. V pol ure je bilo morje ob pomolih in nasipih dobesedno zasuto z utopljenci, tako, da ladje sploh niso več mogle do brega. Stotisoči so izginjali v besnem vodovju tako naglo, kakor da bi kdo vsipal vanj gramoz ali kamenje. Vendar vse to ljudi še vedno ni izpame-tovalo. Blazno so pritiskali dalje in silili sami v neizogibno smrt. Naenkrat je pa bilo pritiska k morju konec. Iz ozadja se je od nekod oglasil klic: »Bežimo! Prve pošasti so že porušile Averso in dreve proti severnim predmestjem Neaplja!« Množica se je pričela vsipati na ceste proti Vezuvu. Iz pristanišča so izginile še zadnje iadje. Zmajska vojska je drevela proti jugu z neznansko naglico in je do večera napravila več kakor 200 kilometrov dolgo pot. Tako se je pojavila v predmestjih Neaplja, ko je stalo sonce še precej visoko na zahodnem nebu. Zmaj-človek je še vedno drevel na čelu vseh drugih in tako tudi prvi dosegel pristanišče. Vedel je prav dobro, da bo polno ljudi, zato je začuden obstal, ko je videl, da se nič ne gane. Opazil pa je, da je ves ogromni prostor posejan z mrliči in ranjenci. Pristopil je bliže. Da, med vsemi tisoči ljudi, ki so pokrivali tla, ni bilo nobenega, ki ne bi bil že mrtev ali pa ne bi umiral. In zmaj-človek je razumel, kaj se je zgodilo. »Pohodili in pomendrali so jih soljudje«, si je dejal. Potem je stopil preko pohojencev bliže k obali in se skoraj prestrašil: morje je bilo dobesedno zasuto z mrliči. Zmai-člo-vek se je ustavil, nekaj časa molčal, nato pa zamrmral v svojem nerazumljivem jeziku: »Opravili so kar brez nas. Pomorili so se sami. Kako neumna žival je človek, kadar izgubi zdravo razsodnost. Strahotno. Sedaj vidim, da mori ljudi že sam strah pred nami, in> še bolj naglo in bolj temeljito, kakor bi to mogli mi. Ne, v Italiji se nam ni treba ničesar več bati. Z njo je konec.« Samica, ki je stala ob njegovi strani, je opazovala nekaj časa z neumnim obrazom mrliče, nekaj časa pa zmaja-človeka. Očito je premišljevala, kaj se »e zgodilo, kaj je uničilo toliko ljudi še preden so se spopadli z zmaji. Doumeti pa ni mogla. Manjkal ji je človeški razum. Zmaj-človek se je šele čez nekaj časa ozrl proti jugu in opazil, kako izginjajo v daljavi zadnji begunci, pa se ni spustil za njimi v dir, dasi bi jih bil lahko kmalu dohitel. Vedel je, da mu itak ne ubeže in zdelo se mu je tudi, da je za danes storil dovelj in je najbolje, da pusti svoje črede do drugega jutra v mestu. Te so se že same razkropile na vse strani. ir> jezne, da niso našle ljudi pri' čele po vrsti podirati hiše in palače -er-kve in druge zgradbe. Pridruževale' so se iim nove, od severa prihajajoče pošasti. in milijonsko mesto od svetovnega slovesa je izginjalo kos za kosom v ruševinah. Ropot in tresk podirajočih se hiš in celih skupin poslopij je divje odmeval v večer s krvavo zario na zahodu. tam daleč nad Tirenskim morjem in nad Sardinijo, vso prenapolnjeno s tistinij srečniki, ki sc še pravočasno pobegnil’ s celine in se rešili na otok. Na jugovzhodu je pa osvetljeval večerno nebo Vezuv, iz katerega so se dvigali ogromm oblaki sivega in črnega dima. a kdaj pa kdai je bruhnila iz žrela tudi žareča lava, padala na pobočje in se nato valila dalje navzdol kakor goreča reka. Tisočletja je grozil silni ognjenik čarobnemu mestu, skušajoč ga tjoseči in uničiti, a doseči "•a ni mogel. Zasul je nekoč Herkulanum in Pompeje. a poznej ši človeški rodovi so ju zopet odkopal'-Porušil je vse polno naselbin, vendar so iz ruševin vedno znova vstala, znova kljubovala strašnim naravnim podzemskim močem. (Dalie sledi ' ZSfC Hermes : SC Železničar 4:2 (2:1) V 'tekmovanju za prvenstvo LNP bi se morali odigrati včeraj dve tekmi, in si-ce SK Ljubljana :Cakovečki SK v Čakovcu ter SK ŽelezničartHermes v Ljubljani. Tekma med Ljubljano in CSK seje v zadnjem hipu odpovedala.' ker je SK Ljubljana nastopil kot reprezentanca Ljubljane z reprezentanco Celovca v medmestni tekmi v Celovcu in tako se je vršila le tekma med Železničarjem in Hermesom v Ljubljani. Po nedeljski tekmi proti SK Ljubljani, ko je Železničar pokazal tako odlično igro, se je pač pričakovalo, da se bodo vrnili iz Ljubljane z obema točkama. Toda prišlo je povsem vrnili so se praznih rok, poraženi. Poraženi od nasprotnika, ki gotovo ni velikega formata. Z včerajšnjim porazom so st seveda Železničarji zapravili vse izgle de na prvo mesto in tako je tudi letos Konjske dirke v Lfutomeru Včeraj so se vršile kasaške dirke na dirkališču Zadruge za rejo žrebet na Mati pri Ljutomeru. Rezultati so bili sledeči: 1. Dirka Muropoljsklh kasačev: I. heat vožnja. I. L a s t a g. Novak Alojzija, Banovci 1600 m 1.38; II. Pika g. Slavič Ludvika, Grabe 1600 m 1.39; III. Peter-Pilot g. Slavič Ludvika, Grabe 1700 m 1.36a; IV. Nevenka g. Slavič Alojzija, Banovci 1620 m 1.43; V. Friks g. Heric Franca, Boreči 1600 m 1.47. 2. Dirka »Zadruge za rejo žrebet«. I. Pelikan g. Slavič Joškota, Bunčani 1&00 m 1.40; II. Krka g. Bežan Antona, Salnici 1780 m 1.53; III. P1 i s t r a g. Do-manjko Alojzija, Bučečovci 1780 m 1.57; IV. Lord g. Vaupotič Jakoba, Lukavci 1’780 m 1.57; V. Orisa g. Razlag Vekoslava, Sitarovci 1780 m 2 00; VI. D o r-če g. Duh Blaža, Grabe 1800 m 2.04; VIL Muki g. Kranjc Antona, Babinci 1760 m 2.10; VIII. Dirja n g. Slavič Franca, Cven 1800 m 2.17; IX. Lipa g. Misleta Josipa, Babinci 1780 m 222; X. Tarian g. Vreg Riharda, Ljutomer izostal. 3. Dirka 2 heat važnja. I. La s ta 1600 m 1.38; II. Peter Pilot 1700 m 1.33; IH. Pika 1600 m 1.42; IV. Nevenka <1620 m 1.43; V. F r i,ks 1600 m 1.45; 4. Dirka, 3 krat vožnja (odpadla). 5. Dirka »Selekcijske zadruge«. I. Pika 2260 m 1.36; II. Lepa g. 'Košnik Fr., Zristava 2120 m 1.52; MI. Donko g. Galunder Franja, Vežiej 2060 m 2.01; IV. Fortuna g. Prelog Ivana, Grlava 2060 m 2.02; V. Go r a g. Cimerman Franja, Babinci 3080 m 2.01; VI. Poka g. Leric Pranja, Ikurenci 2060 m 2.02; VII. Z e r o g. Babič Franja, Gor. Krapje 2060 m 2.04; VHI. Kadet g. Bundarl Ivana, Veržej 2100 m 2.02*. 6. Dirka sreza Ljutomer. I. Pika-Peter !1k)t 2400 1.53; M. Pelikan-Oriksa 2180 2.05; lili. Nevenka-Lepa 2320 2.04. odlične zmožnosti ter njeno pedagoško znanje.’ Z njo je naš otroški vrtec izgubil odlično vzgojiteljico, ki je bila tudi med prebivalstvom zelo priljubljena. Želimo ji na novem službenem mestu mno-splavalo po vodi vse upanje, da bi si Že- K0 USpehov. — Na njeno mesto je prišla lezničar priboril prvo mesto v prvenstvu iz Ljllbijane gdč. Žitnik Mija. LNP in tako tudi pravico za sodelovanje | »čudežne gosli« na šolskem odru. V v državnem prvenstvenem tekmovanju. prosiavo materinskega dneva je v nede-Kakor piše današnje »Jutro« je bila zma- (jj0 vprjzorjia tukajšnja osnovna šola ga Hermesa popolnoma zasluzena. Želez-. pravljično igro »Čudežne gosli«, ki je ničarji so včeraj igrali brez vsakega. ela- ( zej0 dobro USpe]a- Vsi igralci so dobro na ali požrtvovalnosti ter so ga Maribor- , jgraij; posebno pa se je odlikoval mali cani zopet enkrat prav ^steno polomili, j Jan e z Cizej v vlogi );PavIeta<<. Ja. Vsekakor čudno je, da Železničarji niso nez je rgs oderskj talent> kj ga je pQ_ v stanju dvakrat zaporedoma ponoviti j dedoval po svojem očetu, ki je tudi znan dobre igre. ______________________________ | na marenberških deskah. PurtjeoMlte f$ame Domačija v plamenih. V sredo okrog 18. ure je nenadoma zatrobilo po vasi. Izbruhnil je požar v domačiji Šerbel Lucije. Vdova Lucija je ta dan vmesila za peko ter je zato v pači močno zakurila. Ko je bila zunaj se je mahoma zavalil močen dim po slamnati strehi in kar nato so plameni objeli domačijo. Vžgal se je To so bile dirke le za častne nagrade, lesen dimnik nad ognjiščem, nakar se je v nedeljo 24. t. m. pa so glavne dirke, vnela streha. Sin. ki se je ta čas nahajal tildi v hiši, je hitro reševal najnujnejše. V naj Katastrofalni poraz reprezentance Ljub ljana v Celovcu. Medmestna nogometna tekma Ljubljana;Celovec, ki se je včeraj odigrala v Celovcu, se je končala s katastrofalnim porazom ljubljanske reprezentance, in sicer v razmerju 2:9 (1:1). ki bodo še zanimivejše in gotovo kar najboljše posefene. lUuiske movua krajšem času so bili na mestu tudi vrli gasilci, ki so preprečili, da ni zgorela hiša do tal ir* so ogenj omejili. Motorna brizgalna na bregu je črpala vodo iz 100 Nova postojanka protituberkulozne j,n oddaljenega ribnika v dolini. Posestnica je bila zavarovana za 15.000 Din. h žaljenja ut sveta ZANIMIV JUBILEJ FRANCOSKE PRESTOLNICE. ix>rbe v ptujskem srezu. V nedeljo, dne 17. t. m. se je vršil na Ptujski gori ustanovni občni zbor Krajevne protituberkulozne lige, Ptujska gora - Majšperk. Na tem zboru je bil izvoljen odbor; predsed uik g. Korošec Josip vp. žel. uradnik, pod predsednik Rodošek Jakob, tajnik dr. Milko Peče, blagajnik Bregant Albert, Letos bo poteklo 500 let. odkar je Pa-šolski upravitelj Naraple, ter odbornik riz francoska prestolnica. Do leta 1436. Vrečko Karol predsednik obe. Majšperk, j s0 ga imeli v oblasti Angleži. Zavzel ga Iz policijske torbe. Vlomili so v stano- je v tem letu vojskovodja de Richemont, vanje drogerista Helmuta Gotz v Tru- ki je bil pozneje imenovan za vojvodo barjevi ulici št. 6. Odnesli so obleko in druge stvari in znaša škoda 1900 Din. — V stanovanje ključavničarja Viktorja Kodela v Vošnjakovi ulici se je utihotapil neznanec in odnesel razno perilo, vredno okoli 600 Din. Policija je tatu aretirala. Na stražnici so ugotovili, da je identičen z 191etnim M. V. iz Podlehnika. Dognali I so, da je pred nekaj dnevi ukradel iz-' __________________________________ pred neke gostilne moško dvokolo, vre-dno 700 Din. Ker je V. radi tatvine koles ŠKODLJIVCE* že predkaanovan, so ga izročili sodišču v j modra ga,ica_ žv0p,o; nospra nosprasit, Urania zelc-kalcijev arzenjat, aphi- Richemontu. Plošča bo vzidana na pročelju pariške katedrale Notre Dame. PRESREČNA MATI. V republiki Nicaragui je v mestecu Pozo Azul rodila žena nekega delavca sedmorčke. Štirje so porodu umrli, usoda ostalih treh. kakor 'tudi matere. Pa je negotova. Med sedmorčki so bile štiri punčke in trije fantki. ŠALJAPIN NA JAPONSKEM. • Sloviti ruski pevec Fedor Šaljapin ie na turneji po Daljnem vzhodu. Njegova turneja je zvezana z raznimi komični«" doživljaji. Šaljapin je namreč zelo velik človek in ne najde v nobenem japonske^1 hotelu postelje, v kateri bi se lahko odpočil, ker so japonske postelje v pri' meri z našimi mnogo krajše. Ko je prvo noč prenočeval v Tokiu v najboljšen1 hotelu, je moral spati na tleh, ker je bila postelja zanj prekratka. Šele v HarbinU je imel srečo in našel v nekem hotelu posteljo, kjer se je mogel spočiti. PLEN KITAJSKIH RAZBOJNIKOV. Pri nekem bogatem trgovcu v Šanghaju so slavili te dni poroko. Sredi no2‘ se je približalo trgovčevi hiši okrog 7° razbojnikov, ki so napadli vesele svate-zvezali ženina in nevesto, ter ju vzeli s seboj". Ženina so izpustili, za nevesto P3 zahtevajo bajno odkupnino 50.000 dolar' je\. DEVETLETNI UBIJALEC NA VISLICAH. V kitajskem mestu Lueiling je bil nedavno obsojen na smrt na vešalih nek1 devetletni deček in tudi justificiran-Otrok je iz pohlepa po denarju, o čenier se je prepričalo sodišče, umoril svoJe starše. Ker je bila prošnja mladega obsojenca zavrnjena, je bilo z njego^0 smrtno kaznijo kitajski pravici zad0' ščeno. . Jubilejna obletnica se bo proslavila z odkritjem spominske plošče vojvodi de Mali oglasi Soomnlte se CMDi Razno Ptuju. kovitA 1 sen, i nilo, don, žvepleno apnena broz-' Ka, tabočnl Izvleček, sulikol 1 " " ~ ' ' itd. oddaja Kmetijska družba Osebna vest. Premeščena je iz Maren- Meljska c. 12. Tel. 2083. 2479 berga v Jesenice -vrtnarica gdč. Otllija | BRZOJAV! ’ Koleša. Gospodična Koleša je bila od- Danes pojedina morskih rib. lična vrtnarica, dobra pedagoginja, ki je grongo, cevoli. skombri. sar- naše malčke pripravljala za šolo. Če člo- cIelf. irJ sar,doni- Pristna dal-i i i ■ j ii , • -i imatinska In sta erska vina. vek pogleda številne izdelke, ki so lili | Gostilna Vieel, Rotovški ti g 8 otroci napravili, bo šele znal ceniti njene 1 2501 DIN 20._ svilene kombineže dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15. 2260 Stanovanie Lepo tri odnosno štirisobno STANOVANJE v Maistrovi ul. 18, v pritličju oddam s 1. avg. Stanovanje bo po želji najemn. obnovlje no. Ogleda se lahko od 3~~5 popoldne. Oglasiti se je pri E. A. Hlebšu, Koroščeva 8 ali pa pismeno pri lastniku liiSe J. Zadravcu, Središče ob Dravi. 2510 Službo dobi^ Sprejmem prvovrstno KUHARICO. , K Pojasnila daie Franc B°zLo4 Meljska c. 9. Maribor^J^ SLUŽKINJO . va sprejmem. Soukup, KelteLo9 ul. .3-11, 6. il- POMOČNICE l0II sprejme damski modni - ^ Vrazova 11-1F. Službo lite ŠIVILJA p0 gre šivat na dom. dogovoru. Rotovški trg 2498 Darujte za Pomožno atkcij£: Izdaja konzorcij »Jiutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.