H. 1981 URADNI LIST t SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 6 Ljubljana, petek 20. februarja 1981 Cena 30 dinarjev Leto XXXVIII 302. Na podlagi tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih Uradni list SRS, št. 24/79), na podlagi 3. člena in Prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v |hhetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) ih v zvezi s 24. členom zakona o proračunu SR Složnije za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) izdaja izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK 0 premiji za pšenico in sladkorno peso v letu 1981 Zahtevku iz prejšnjega odstavka je treba priložiti: — fakturo o oddanih količinah pšenice; — dokazilo o obsegu posejanih površin s sladkorno peso in fakturo o oddanih količinah sladkorne pese; — obračun dejansko pripadajočih sredstev premije (izpolnjen prenosni nalog). 5. člen Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pošlje prenosni nalog Republiškemu sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun, da odredi izplačilo premije za pšenico. 1. člen Organizacijam združenega dela in združenim krne-(v nadaljnjem besedilu: upravičencem) pripada °b pogojih tega odloka premija za pšenico in sladkor-ho peso, in sicer: „ ■— 0,80 din za vsak kg oddane pšenice, ki jo zdru- ®hi kmetje oddajo organizacijam združenega dela ■ no-predelovalne industrije Slovenije; — 4000 din za vsak ha posejane sladkorne pese ob °^dani količini 40.000 kg na ha. Višina premije po 2. alinei prejšnjega odstavka se ® ede na odstopanje od predpisane količine 40.000 kg j3 hektar za ustrezen odstotek poveča oziroma zmanj- 2. člen Sredstva za premijo po tem odloku zagotavlja pr°račun SR Slovenije. je Premijo po tem odloku uveljavljajo organizaci-,. za bi zagotovili uresničevanje prednostnih na-§ in dosegli načrtovan razvoj zdravstvenih dejav-°sti bomo udeleženci z normativi in standardi, spre-wmt v občinskih zdravstvenih skupnostih zagotovili: , skrajšanje povprečne ležalne dobe bolnišnično ravijenih občanov v primerjavi s stanjem, doseže- ob koncu srednjeročnega obdobja 1976—1980, do Slhe, ki se bodo v povprečju v republiki gibale r°g vrednosti, predvidenih v prilogi II. tega spo-azUma; kadrovsko zasedbo v bolnišnicah in spe-organizacijah, ki praviloma ne bo bistveno . Ropala od normativov po tem sporazumu in večje ja Posti zaposlovanja potrebnih kadrov v drugih de-p yn°stih v primerjavi s kadrovskimi normativi iz °§e II. tega sporazuma. uresničevanje drugih usmeritev, ki se nana-r|('. Pa sestavo delovnih skupin ter razmerja med in" vP°stmi in strokami, ki so nakazane v normativih Up azalcih v prilogah II. in III. iz tega sporazuma, usvajoč razmere na posameznem območju. ' tako '^stičnih 7. člen Uporabniki- zdravstvenega varstva, samoupravno organizirani v občinski zdravstveni skupnosti bomo z zdravstvenimi organizacijami združenega dela, ki opravljajo zdravstvene storitve za potrebe uporabnikov občine, sklenili samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela praviloma za obdobje 1981—1985. V teh sporazumih bomo podrobneje in konkretneje določili obveznosti in pravice izvajalcev v posamezni zdravstveni organizaciji, kar zadeva uresničevanje planov zdravstvenih skupnosti, ter se tudi sporazumeli o normativih in standardih ter drugih merilih med izvajalci in uporabniki njihovih storitev. S temi sporazumi se bomo dogovorili o zagotavljanju zdravstvenih storitev pri posamezni zdravstveni organizaciji na podlagi delitve dela na področju zdravstva v SR Sloveniji oziroma tudi na ožjih območjih ter področjih. Udeleženci sporazuma bomo v Zdravstveni skupnosti Slovenije sprejeli enoten seznam zdravstvenih storitev in njihovih relativnih razmerij, ki bodo temeljila na ugotovljenem potrebnem številu _zdravst-venih delavcev, njihovem znanju in času za posamezno storitev. Ta seznam bo skupna podlaga za opredelitev delovnih normativov posameznih izvajalcev in za obračunavanje opravljenega dela zdravstvenih organizacij združenega dela. 8. člen Pri vrednotenju programov zdravstvenega varstva ih pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev bomo udeleženci sporazuma uporabljali kalkulativne elemente tako, da bodo: — osebni dohodki delavcev v zdravstvu in sredstva za skupno porabo odvisni od delovne uspešnosti in od višine in njihove rasti v združenem delu na območju, na katerem delajo. Pri tem bomo upoštevali število delavcev, ugotovljeno na podlagi kadrovskih normativov za posamezno dejavnost; — materialni stroški, opredeljeni na podlagi ugotovljenih potreb oziroma njihovih normativov in v odvisnosti od gibanja njihovih cen na tržišču; — sredstva za zakonske in samoupravne obveznosti ter sredstva rezerv zdravstvenih organizacij združenega dela upoštevana v predpisani višini; — sredstva amortizacije za stavbe v minimalni, zakonsko predpisani višini in za medicinsko opremo ter aparature v višini, ki ustreza odstotku njihove izkoriščenosti. Pri tem se šteje, da so aparature 100-odstotno izkoriščene, če jih uporabljamo vsaj 42 ur na teden skozi vse leto. V ceni zdravstvenih storitev so zajeta tudi sredstva za: • — uresničevanje kadrovske politike, in sicer za uresničevanje plansko dogovorjenih nalog v posebni izobraževalni skupnosti za področje zdravstva kot tudi za druge potrebe izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev; — dogovorjene znanstveno-raziskovalne naloge, ki so v interesu udeležencev v svobodni menjavi dela; — naložbe v objekte oziroma za potrebe, za katere tako določajo samoupravni sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti; — za zbiranje, hranjenje, obdelavo in posredovanje podatkov na računalniški podlagi, ki so pomembni za zdravstveno varstvo. 9. člen Pri določanju materialnih obveznosti za potrebe Zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma upoštevali, da lahko v SR Sloveniji v obdobju 1981 dO 1985 rastejo ta sredstva počasneje od rasti ustvarjenega dohodka. Pri tem bomo upoštevali prednostne naloge in skupne razvojne usmeritve in razporejali sredstva tako, da bodo v republiki naraščala sredstva za: — osnovno zdravstveno dejavnost hitreje Od rasti dohodka; — specialistično-ambulantno dejavnost največ z enako stopnjo rasti kot dohodek; — bolnišnično, zdraviliško in lekarniško dejavnost, za dejavnost univerzitetnih organizacij ter ortopedske pripomočke počasneje od rasti dohodka; — denarna nadomestila skladno z rastjo števila upravičencev in stopnjo rasti realnih osebnih dohodkov. 10. člen Cene zdravstvenih storitev, oblikovane na način, kot ga določa 8. člen tega sporazuma, veljajo le za Storitve, opravljene V planiranem obsegu in ob uresničevanju vseh dogovorjenih obveznosti ter doseganju prednostnih nalog in s tem povezanih pričakovanih rezultatov. Cene storitev se lahko spremenijo, če zdravstvena organizacija sama oziroma v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi organizacijami ne uresničuje delovnega načrta skladno s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela ali če dosega ugodnejše rezultate, kot je. bilo predvideno. V občinskih zdravstvenih skupnostih bomo za ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti delavcev v zdravstvu pri uresničevanju srednjeročnih planov primerjali in spremljali zlasti: — uresničevanje ukrepov, programov, ■ dejavnosti in storitev; — izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev po posameznih področjih glede na razporeditev kadrov pO Območjih, izkoriščanje delovnega časa, izboljševanje načina naročanja občanov na preglede in preiskave ter glede na skrajševanje in odpravljanje ča- i kalne dobe za posamezne storitve; — delež posameznih skupin prebivalstva, ki jih zajemamo v dispanzersko obravnavo; — delež občanov, poslanih k specialistom ali V bolnišnično zdravljenje, v primerjavi s prvimi obiski; — razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi; — delež ambulantno zdravljenih občanov v specialistični ambulantni dejavnosti brez bolnišničnega zdravljenja v primerjavi z vsemi občani, ki so bili napoteni k specialistom, ter o obsegu specialističnih konziliamih storitev, ki jih specialisti opravijo v osnovni zdravstveni dejavnosti; — obseg in trajanje bolnišničnega zdravljenja; — število občanov, zdravljenih na domu; — obvladovanje oziroma zmanjševanje odsotnosti delavcev z dela zaradi bolezni (brez nesreč na delu in zunaj dela ter zaradi nege svojca); — obvladovanje ali zmanjševanje invalidiziranja delavcev zaradi bolezni (brez nesreč na delu in zunaj dela); — kvaliteto in ustreznost opravljenih storitev, kar ugotavlja strokovno-nadzorni organ skupnosti; — gibanje porabe Zdravil, predpisanih na recept oziroma uporabljenih v bolnišničnem zdravljenju; — izkoriščenost delovnih priprav in smotrnost uporabe materialnih podlag dela zdravstvenih organizacij ter storilnost delavcev v zdravstvu; — zagotavljanje storitev oziroma pravic v primerjavi s sprejetimi sporazumi in morebitne materialne posledice za udeležence svobodne menjave dela, če bi prišlo do odstopanja. Odvisnost cene storitev od navedenih meril in njihovo uporabo po posameznih dejavnostih in zdravstvenih organizacijah določamo udeleženci v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in zlasti s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami. It MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN UNIVERZITETNIH ZDRAVSTVENIH STORITEV IN DRUGIH STORITEV SKUPNEGA POMENA 11. člen O merilih za oblikovanje in vrednotenje zdravstvenih storitev, ki so skupnega pomena za vso republiko oziroma za uresničevanje svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami, ki opravljajo te storitve, se udeleženci sporazumemo v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Pri tem opredelimo kot storitve skupnega pomena: — zagotavljanje in opravljanje univerzitetnih zdravstvenih storitev, ki so določene s samoupravnim sporazumom o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji; — zdravstvene storitve, katerih opravljanje je organizirano skupno za potrebe vseh občanov v Sloveniji; — naloge klinik in inštitutov, ki zadevajo preverjanje in uvajanje novih metod in tehnologije dela, oblikovanje enotne medicinske doktrine ter strokovno-inštruktažni nadzor. — znanstveno-raziskovalne oziroma razvojne naloge, ki jih opravljajo delavci klinik in inštitutov in so potrebne zavoljo uspešnega in učinkovitega opravljanja njihovih nalog pri usmerjanju razvoja medicinske znanosti ter zadevajo proučevanje nacionalne patologije, možnosti njenega obvladovanja in družbenoekonomske odnose v zdravstvu nasploh. Svobodno menjavo dela z zdravstvenimi organizacijami, ki opravljajo storitve skupnega pomena, bomo uporabniki uresničevali na podlagi normativov in standardov, ki jih bomo v Zdravstveni skupnosti Slovenije določili v samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela z izvajalci za čas 1981—1985. V samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela bomo določili tudi seznam in obseg teh storitev ter strukturo njihovih cen. 12. člen Delavci klinik in inštitutov ter drugih zdravstvenih organizacij, ki opravljajo storitve skupnega pomena, bodo pripravili svoje načrte dela tako, da bodo v njih prikazali delež univerzitetnih zdravstvenih storitev, ostalih zdravstvenih storitev, izobraževalnih storitev, raziskovalnega dela in dela na oblikovanja enotne medicinske doktrine oziroma pri izvajanju stro-kovno-inštrukcijskega nadzora. Cene niihovih storitev, ki so predmet svobodne menjave dela v zdravstvenih skupnostih, bomo oblikovali na podlagi kal-kulativnih elementov, iz 8. člena tega sporazuma. Razen tega bomo udeleženci sporazuma vračunali v cenah univerzitetnih zdravstvenih storitev stroške v zvezi z nalogami oblikovanja enotne medicinske doktrine in izvajanja strokovno-inštrukcijskega nadzora. 13. člen V cene zdravstvenih storitev v Ortopedski bolnišnici Valdoltra bodo v letih 1981—1985 zajeta tudi sredstva za gradnjo operacijskega bloka v skupnem znesku 30 milijonov dinarjev. V cenah storitev Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo so lahko v letih 1983—1985 upoštevana tudi sredstva za nujni del gradnje in za nabavo opreme za laboratorije sanitarne kemije, mikrobiologije in virusologije ter drugih laboratorijskih raziskav, pomembnih za vso Slovenijo, v skupnem znesku največ 35 milijonov dinarjev. V cene ortopedskih proizvodov in storitev Zavoda 2a rehabilitacijo invalidov v Ljubljani so v letih 1981 do 1985 zajeta tudi sredstva za gradnjo I. faze orto-Pedsko-aplikacijskega centra, ki lahko znašajo za območje SR Slovenije največ 24 milijonov dinarjev. Izvajalci zdravstvenih in drugih storitev ter proizvodov iz prvih treh odstavkov tega člena in uporabniki njihovih storitev določijo znesek sredstev za investicije, ki se s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela v skladu z določbo 32. člena tega sporazuma vračunava v cene storitev za vsako leto Posebej. Organizacije združenega dela iz prvih treh odstavkov tega člena so dolžne vsako leto, preden razporedijo čisti dohodek, izločiti dogovorjena sred-stva za investicije, zbrana po tem členu in jih ne smejo uporabiti za druge namene. obdobjem do večjih odstopanj od planiranih izhodišč, ki omogočajo znižanje cene. Pri univerzitetnih zdravstvenih organizacijah se cene povečajo, če: — se skrajša poprečna ležalna doba bolnišnično zdravljenih oseb pod normativno opredeljeno dolžino. V tem primeru se cene storitev, opravljenih v bolnišničnem zdravljenju povečajo za 1,5% za vsak odstotek skrajšanja povprečne ležalne dobe v določenem letu; — udeleženci sporazuma ugotovimo, da je zaradi uspešnega opravljanja nalog delavcev univerzitetnih zdravstvenih organizacij prišlo v SR Sloveniji do opaznih sprememb, kar zadeva večjo usposobljenost osnovne zdravstvene dejavnosti, širitev obsega zdravljenja občanov na domu, zmanjševanje obsega in trajanja bolnišničnega zdravljenja prebivalstva, izboljšanje .zdravstvenih razmer, večjo smotrnost izrabe materialnih podlag dela v zdravstvenih organizacijah in podobno. Predlog za povečanje cen zavoljo razlogov, navedenih, v tej alinei bomo udeleženci sporazuma izoblikovali v Zdravstveni skupnosti Slovenije; ’ — pri planiranju in vrednotenju storitev niso bila uporabljena dovolj realna merila ali so med uresničevanjem delovnega načrta nastopile nepredvidene in objektivne okoliščine, ki terjajo ustrezno zvišanje cen, da bi tako lahko uresničili plan storitev. > Razlogi za spremembe cen, navedeni v 2. in 4. alinei iz 2. odstavka in iz 1. ter 3. alinee 3. odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v odnosih med drugimi zdravstvenimi organizacijami, ki opravljajo storitve skupnega pomena, in njihovimi uporabniki. 14. člen Zdravstvene organizacije, ki opravljajo storitve skupnega pomena, bodo praviloma obračunavale op-favljeno delo občinskim zdravstvenim skupnostim na Podlagi enotnega seznama zdravstvenih storitev in njihovih relativnih razmerij tet dogovorjenih cen. Te c0he veljajo za storitve, ki so opravljene v skladu ® Planskimi predvidevanji tako po količini, kakovosti kot vsebini. Pri univerzitetnih zdravstvenih organizacijah se Cehe storitev zmanjšajo: —- za povečanje kalkulativne postavke iz 12. člena sporazuma, če bi ugotovili, da nalog v zvezi z “likovanjem enotne medicinske doktrine, preverja-n3em novih metod dela, s strokovno-inštruktažnim adzorom in dogovor i enih znanstveno-raziskovalnih manj-oprav- ~~ za 1,5% v bolnišničnem zdravljenju za vsak s‘otek podaljšanja poprečne ležalne dobe nad nor-let !Vn° ^°klino> določeno v posameznem koledarskem s, . če ne opravljajo univerzitetnih zdravstvenih sk r”eV’ navedenih v samoupravnem sporazumu o Pnih podlagah za delitev dela na področju zdrav-te a’ amPak opravljajo druge zdravstvene storitve. V Za Primeru se uporabljajo cene, ki so dogovorjene dejansko opravljene storitve; 1 ~~ 5e se med uresničevanjem dogovorjenega de- ^ ega načrta izkaže, da so bila pri predvidevanju 'ie les°V(lln obsegu oziroma pri ovrednotenju uporab-na premalo realna merila, zavoljo česar so bile ne previsoke cene, ali če pride med planskim . a'°2 ne opravljajo zadovoljivo, ali v bistveno ern obsegu od planiranega oziroma jih sploh ne hajo; 15. člen Občinske zdravstvene skupnosti bodo poravnale račune za opravljene univerzitetne in druge zdravstvene storitve skupnega pomena po dogovorjenih cenah za posamezno leto do obsega oziroma višine, ki je predvidena s srednjeročnimi planskimi dokumenti oziroma letnimi načrti. Udeleženci sporazuma bomo prevzeli materialne posledice zavoljo preseganja delovnega načrta posamezne zdravstvene organizacije po količini ali kakovosti storitev le, če: — so ustrezno ukrepale, da bi same oziroma v sodelovanju z drugimi ustreznimi zdravstvenimi organizacijami na območju republike uskladili obseg opravljenih storitev s planiranim obsegom; — je zavoljo izboljšanja metod odkrivanja posameznih bolezni v drugih zdravstvenih dejavnostih oziroma organizacijah, ugotovljene povečane obolevnosti ali zahtevnosti obolelih prišlo do občutnih sprememb, kar zadeva potrebe po zdravstvenih storitvah skupnega pomena; — je prišlo do novih spoznanj in dosežkov ha področju medicinske znanosti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo bolnikov pri posameznih obolenjih, ki terjajo tudi povečan obseg zdravstvenih storitev skupnega pomena; — zdravniki iz drugih dejavnosti oziroma organizacij napotili v univerzitetne in druge zdravstvene organizacije, ki zagotavljajo uporabnikom storitve skupnega pomena, na preglede, preiskave oziroma na zdravljenje večje število občanov, kot je bilo predvideno s planskimi dokumenti. V primerih, navedenih v 2. odstavku tega člena, je zainteresirana zdravstvena organizacija dolžna sproti obvestiti občinske zdravstvene skupnosti in utemeljiti razloge za preseganje dogovorjenega delovnega načrta. Na tej podlagi občinske zdravstvene skupnosti ukrepajo za "uskladitev zahtev po zdravstvenih storitvah oziroma za spremembo dogovorjenega obsega storitev. 16. člen Dogovorjeni obseg storitev in njihovih cen, kot jih predvidevata 14. in 15. člen tega sporazuma, ter sredstev rezerv praviloma spreminjamo na podlagi ustreznih podatkov o polletnem ali letnem uresničevanju medsebojnih pravic in obveznosti med udeleženci v svobodni menjavi dela. Vse spremembe se upoštevajo tako, da se opravi poračun razlik v cenah praviloma v naslednjem obdobju, kar zdravstvene organizacije in uporabniki njihovih storitev podrobneje urejamo s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela. III. ZAGOTOVLJENE PRAVICE DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN SOLIDARNOSTNE NALOGE 17. člen Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje ter občani s stalnim prebivališčem na območju SR Slovenije imamo pravico najmanj do zdravstvenega varstva, ki ga določata zakon in ta samoupravni sporazum. S tem samoupravnim sporazumom določamo udeleženci enotno za vso republiko: — podrobnejši obseg pravic, pogoje in način njihovega uresničevanja, kot ga opredeljuje priloga I.; — normative ip standarde za določitev obsega in vrste storitev na posameznih področjih, kot so opredeljeni v prilogi II.; — kazalce za določitev obsega in vrednosti zagotovljenega programa, kot so opredeljeni v prilogi in.; — medsebojne pravice in odgovornosti pri zagotavljanju materialnih podlag za te pravice in v zvezi z uresničevanjem medsebojnih solidarnostnih obveznosti. 18. člen Za določitev obsega pravic, zagotovljenih po tem sporazumu, bomo udeleženci uporabljali kazalce iz priloge III. tega sporazuma. Zdravstvene storitve iz tega sporazuma bomo načrtovali in vrednotili na podlagi normativov in standardov iz priloge II. tega sporazuma ter upoštevaje kalkulativne elemente iz 8. člena tega sporazuma. Pri osebnih dohodkih bomo upoštevali poprečne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca v združenem delu v SE Sloveniji za posamezno leto. Upoštevaje obolevnosti prebivalstva, njegovo demografsko strukturo, interese in potrebe po storitvah iz zagotovljenega obsega pravic ter zmogljivosti zdravstvenih organizacij, ki bodo zadovoljevale te potrebe, bomo pri planiranju zdravstvenega varstva v zdravstvenih skupnostih pripravili svoj program uresničevanja zagotovljenih pravic. Ta program bo temeljil na dogovorjenih kazalcih, normativih in standardih ter drugih meril iz tega sporazuma. 19. člen Zdravstvene storitve iz zagotovljenega programa v SR Sloveniji bodo v občinskih zdravstvenih skupnostih predvidoma uresničene v temle obsegu: (v milijonih din) 6.127.9 6.230.2 6.397,0 6.545.3 6.763.9 Sredstva za uresničevanje pravic iz zagotovljenega programa bodo občinske zdravstvene skupnosti zagotovile po enotnih merilih in v višini, dogovorjeni v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Udeleženci sporazuma bomo določili in objavili višino prispevkov za ta program pred iztekom leta za naslednje leto na osnovi valoriziranih programov po metodologiji iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. 20. člen Občinske zdravstvene skupnosti, ki z zbranimi sredstvi po merilih iz tega sporazuma ne morejo zagotoviti uresničitve programa storitev zakonsko ugotovljenih pravic, bodo prejemale del potrebnih sredstev iz združenih solidarnostnih sredstev. Za solidarnostne naloge iz 1. odstavka tega člena združujejo v Zdravstveni skupnosti Slovenije sredstva tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki po merilih iz tega sporazuma presežejo potrebna sredstva za uresničitev z zakonom zagotovljenega obsega pravic v občini. Pri tem bodo občinske Zdravstvene skupnosti združile sredstva tudi za potrebno rezervo, ki bodo znašala 5 °/o potrebnih sredstev iz 1. oziroma 3. odstavka tega člena. Sredstva solidarnosti prejmejo občinske zdravstvene skupnosti, ki po dogovorjenih merilih v posameznem letu ne morejo z lastnimi sredstvi zagotoviti vsaj 90 %> vrednosti z zakonom zagotovljenega programa v občini. 21. člen Pri uresničevanju srednjeročnih planov> občinske zdravstvene skupnosti med letom združujejo oziroma prejemajo solidarnostna sredstva v akontacijskih zneskih. Dokončne zneske, ki pomenijo pravico ali obveznost posamezne občine, ugotovimo ob koncu koledarskega leta na podlagi: — dejansko ugotovljenih dohodkov občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji oziroma na podlagi gibanja ustvarjenega dohodka v občinah; — izpolnitve programa zagotovljenih pravic; — uresničevanja drugih pogojev, povezanih z uveljavljanjem zagotovljenih pravic. Pri tem podpisniki tudi soglašamo, da so občinske zdravstvene skupnosti upravičene prejemati solidarnostna sredstva le v primeru, če: — je program zagotovljenih pravic oblikovan in uresničen v skladu z normativi in standardi ter kazalci in ovrednoten s cenami iz tega sporazuma; — osebni dohodki izvajalcev v občini ne presegajo poprečnih osebnih dohodkov v združenem deW v republiki in 110 Vo poprečja v občini, računano ha pogojno nekvalificiranega delavca; — je poprečna obremenitev združenega dela & drugih zavezancev prispevkov za celotne potreb® zdarvstvenega varstva enaka ali višja od poprečja v občinah, ki prispevajo solidarnostna sredstva v r®' publiki; — so sredstva namensko porabljena za uresnif®' vanje pravic iz programa, zagotovljenega z zakonom 1981 1982 1983 1984 1985 22. člen Predmet solidarnosti niso storitve, ki jih v posamezni občini opravijo v večjem obsegu, kot to predvidevajo kazalci in merila iz 18- člena tega sporazuma, razen če bi ugotovili, da so nastopile objektivne in nepredvidene okoliščine. Takšne okoliščine so lahko epidemija nalezljivih bolezni ali občutno povečanje posameznih obolenj ali stanj, ki so povezana z uresničevanjem z zakonom zagotovljenih pravic, lahko pa so tudi to bistveno povečane potrebe po zdravstvenih storitvah zavoljo elementarnih nesreč in drugih izrednih razmer. 23. člen Za namene iz 22. člena tega sporazuma bodo občinske zdravstvene skupnosti izločale na poseben račun sredstva v višini 0,10 °/o od skupno ugotovljenega Prihodka posamezne zdravstvene skupnosti. Ta sredstva bodo občinske zdravstvene skupnosti*nakazale Zdravstveni skupnosti Slovenije le v primeru, če bi v posameznih občinah nastopili pogoji, da bi jih morali uporabiti. Občinske zdravstvene skupnosti bodo izločale ta sredstva do višine 5 °/o poprečnih mesečnih izdatkov skupnosti v minulem letu, pri čemer se neporabljena sredstva prenesejo v naslednje leto. Občinska zdravstvena skupnost je upravičena do sredstev iz prejšnjega odstavka, če so na njenem območju nastali primeri iz 22. člena tega sporazuma in če so se stroški zdravstvenega varstva zavoljo tega toliko povečali, da je bistveno ogroženo uresničevanje Pravic iz zagotovljenega programa po tem sporazumu. O upravičenosti dodelitve sredstev ter o njihovi višini v posameznem primeru se udeleženci spora-zumemo v Zdravstveni skupnosti Slovenije. 24. člen druge pogoje za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva. V teh sporazumih bomo določili tudi medsebojne obveznosti in odgovornosti za izvajanje dogovorjenega obsega pravic. Pri tem bomo poleg sredstev združenega dela ter drugih zavezancev za združevanje sredstev upoštevali tudi tista, ki jih bomo prispevali iz osebnega dohodka posamezni uporabniki, ko bomo uveljavljali pravice do zdravstvenih storitev. Storitve za katere uporabniki prispevamo iz osebnega dohodka, in višino tega prispevka, opredeljujemo delovni ljudje in občani v samoupravnih sporazumih. Pri določanju doplačil uporabnikov k posameznim storitvam bomo zagotovili, da bodo doplačila vzgojno-usmerjevalno, informativno, strokovno in družbeno utemeljena in da bodo hkrati pomenila pomemben vir dohodkov za zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu. 27. člen Občinske zdravstvene skupnosti bodo zagotovile potrebna sredstva za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z obrambnimi načrti. V ta namen bodo zbrale sredstva praviloma po stopnji 0,20 0/o prispevka od osebnega dohodka delavcev v občini. Občinske zdravstvene skupnosti, ki s sredstvi iz 1. odstavka tega člena ne bodo mogle zagotoviti potrebnih sredstev za uresničevanje programov obrambnih priprav na svojem območju, imajo pravico So solidarnostnih sredstev, ki bodo v ta namen združena v Zdravstveni skupnosti Slovenije po posebnem samoupravnem sporazumu občinskih zdravstvenih skupnosti. IV. PROGRAM SKUPNIH NALOG V ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI SLOVENIJE Občinske zdravstvene skupnosti bodo trajno spremljale in preverjale obseg opravljenih storitev v ’hejah zagotovljenih pravic. Na podlagi ustreznih evidenc bodo pripravile poročila, ki bodo tudi podlaga Za ugotovitev dokončnih obveznosti in pravic v zvezi s solidarnostjo na republiški ravni in za poračun za Posamezno koledarsko leto. 25. člen Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino Zdravstvene skupnosti Slovenije, da na podlagi po-r°čil in podatkov, ki jih zberejo občinske zdravstvene skupnosti ali zdravstvene organizacije, opravi vsako-stni dokončni poračun obveznosti občin do združeva-nia oziroma prejemanja solidarnostnih sredstev. Pri Poračunu ravna Zdravstvena skupnost Slovenije tako, a nastale razlike med akontacijskimi zneski in de-ansko uveljavljenimi pravicami in obveznostmi upo-eVa v naslednjem koledarskem letu. Pri tem zmanj-obveznost občinskih zdravstvenih skupnosti do ruževanja za morebitna neporabljena sredstva, kot dl za neporabljena sredstva rezerve 28. člen Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva bo-čin f samoupravnimi sporazumi o temeljih planov ob-Vr t k zdravstvenih skupnosti določili tudi obseg in s o pravic do zdravstvenih storitev, ki niso določene O eni sporazumom, način zagotavljanja in višino jeznih oblik socialne varnosti v zvezi z zdrav-nim varstvom, upravičence posameznih pravic ter 28. člen Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje ter občani bomo v Zdravstveni skupnosti Slovenije uresničevali po načelih vzajemnosti program naslednjih skupnih nalog: 1. zagotavljanje sredstev za nujne zdravstvene storitve oseb neznanega bivališča, za zdravstvene storitve oseb, ki so po zakonu o kazenskih sankcijah na obveznem čuvanju ter za zdravstvene storitve tujcem po zakonu o zdravstvenem varstvu tujcev ter za povračilo stroškov zdravstvenih skupnosti po konvencijah o vzajemnem zdravstvenem varstvu; 2. financiranje zdravstvenih programov ali njihovih delov pri nekaterih zdravstvenih oziroma družbenih organizacijah, strokovnih in humanitarnih društvih; 3. skupne naloge v zvezi z uresničevanjem zakona o svobodnem odločanju o rojstvu otrok; 4. zagotavljanje zdravstvenih storitev za udeležence mladinskih delovnih akcij med trajanjem akcije; 5. financiranje zdravstveno poučnih in vzgojnih člankov v periodičnem tisku; 6. financiranje zdravstvene statistično-analitične dejavnosti in dogovorjenega dela socialno-medicinske dejavnosti Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo; 7. sofinanciranje nadzora radioaktivnosti zraka, vode in tal; 8. zagotavljanje sredstev za skupne naloge in potrebe v zvezi z oblikovanjem enotnega zdravstvenega informacijskega sistema na računalniški podlagi; za obdelave skupnega pomena in za druge naloge skupnega pomena na tem področju; 9. naložbe skupnega pomena; 10. sofinanciranje naložb v zdravstvene objekte na manj razvitih območjih v višini do 40 °/o predračunske vrednosti; 11. zagotavljanje sredstev za raziskovalne naloge, ki obravnavajo družbenoekonomska vprašanja s področja zdravstva in so v skupnem interesu udeležencev sporazumov; 12. sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije ter sredstva za Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Jugoslavije. 29. člen Pri zdravstvenih oziroma družbenih organizacijah, strokovnih in humanitarnih društvih bo Zdravstvena skupnost Slovenije iz združenih sredstev financirala storitve, programe storitev ali dejavnosti, ki zadevajo opravljanje zdravstvenih storitev, omogočajo oziroma olajšujejo uporabnikom uporabo teh storitev oziroma pomenijo prispevek k izboljšanju zdravstvenih razmer s kurativnega, preventivnega in socialnega vidika. Med te naloge uvrščamo zlasti: — zdravstveno vzgojo in prosvetno dejavnost, ki jo opravlja Rdeči križ Slovenije, Društvo za boj proti raku, Radiotelevizija Ljubljana, druga društva in organizacije: — pomoč pri uporabi zdravstvenih storitev v skladu s sporazumi. To nalogo opravljajo 'zlasti invalidska društva; — družbeno-strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev, ki ga opravljajo ustrezna društva z organiziranjem strokovnih srečanj in z izdajanjem strokovne literature; — meritve ionizirajočih sevanj, ki jih opravlja zavod za varstvo pri delu; — zadovoljevanje skupnih potreb na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite; — nekateri preventivni programi v zvezi z varnostjo v Cestnem prometu, preprečevanjem alkoholizma in drugih oblik socialnomedicinske zasvojenosti in podobno; — naloge pri uresničevanju skupnih nalog, ki izhajajo iz zakona o uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Za udeležence mladinskih delovnih akcij bo Zdravstvena skupnost Slovenije financirala zdravstvene storitve, opravljene med trajanjem akcije, pa tudi storitve, ki zadevajo higiensko-sanitarni nadzor nad razmerami, v katerih živijo in delajo brigadirji. Z delavci Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo bodo občinske zdravstvene skupnosti sklenile samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela za obdobje 1981—1985 in z njim opredelile konkretne naloge, ki so predmet svobodne menjave dela in zadevajo zdravstveno-statistično in socialno medicinsko dejavnost. V tem sporazumu bodo v skladu z dogovorjenimi nalogami oziroma v skladu z zneskom iz tega sporazuma konkretizirale tudi druge medsebojne pravice in obveznosti, pri čemer bodo pri vrednotenju programa uporabljali merila in kalkulativne elemente iz 8. člena tega sporazuma. 30. člen Naložbe skupnega pomena, ki jih bomo uresničevali z združenimi sredstvi v Zdravstveni skupnosti Slovenije so: 1. gradnja I. B faze teleradioterapevtskega objekta Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki bo dokončan najpozneje v letu 1982; 2. gradnja predkliničnih inštitutov Medicinske fakultete v Ljubljani, ki bo dokončana najpozneje v-letu 1982; 3. posodobitev prostorov in opreme za otroško onkologijo in intenzivno terapijo otroške kirurgije v Kliničnem centru v Ljubljani; 4. sofinanciranje zdravstveno-rekreacijskega centra za vojaške vojne invalide in udeležence NOB v Strunjanu v višini, ki jo določa poseben družbeni dogovor; 5. dčlež za posodobitev zmogljivosti Mladinskega zdravilišča in okrevališča »Debeli rtič« v Ankaranu. 31. člen Da bi omogočili hitrejši in enakomernejši razvoj zdravstvenih dejavnosti v republiki, bomo udeleženci sporazuma sofinancirali tudi gradnjo zdravstvenih objektov na manj razvitih območjih in sicer: — v višini največ 40°/o predračunske vrednosti za objekte osnovne in lekarniške zdravstvene dejavnosti; — v višini največ 30 °/o predračunske vrednosti za gradnjo objektov bolnišnične dejavnosti. Pri sofinanciranju objektov iz tega člena bodo imeli prednost tisti, ki so v samoupravnem sporazumu o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti opredeljeni kot prednostna naložba. Pri sofinanciranju objektov osnovne In lekarniške dejavnosti na manj razvitih območjih bomo udeleženci sporazuma upoštevali, da: — znaša naj višja možna cena za kv. meter površine objekta največ 18.000 din; — površina ordinacije, sestrske sobe in čakalnice v zdravstveni postaji ali ambulanti lahko znaša največ 60 kv. m neto; — je razmerje med neto in bruto površinami Pr* zdravstvenih postajah, ambulantah in lekarnah lahko največ 1 :1,5. Merila iz tega člena je treba uporabiti tako, ba skupni znesek obveznosti ne bo presegel skupnih zneskov, določenih v prilogi IV. tega sporazuma. 32. člen Za objekte iz prejšnjega člena so investitorji Pre<* začetkom del dolžni Zdravstveni skupnosti SlovenU® predložiti program iz katerega je razvidna predvi' dena dejavnost, število in namembnost prostorov, opreme, utemeljenost naložbe, predvideno število uporabnikov, ki bodo zadovoljevali svoje potrebe v n0-vem objektu ter celoten investicijski program. 33. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov ih strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije hO do v mejah sredstev iž tega sporazuma določena vsa ^ leto s finančnim načrtom, o katerem se udeležen ^ sporazuma dogovorijo v skupščini Zdravstvene skup nosti Slovenije. Skupščina bo tudi sklenila s str°g kovno službo sporazum o svobodni menjavi dela> katerim bodo opredeljene njene delovne naloge in vse medsebojne obveznosti. Pri vrednotenju delovnega načrta strokovne službe bomo upoštevali merila in kal-kulativne elemente na način in v višini, kot to določa 8. člen tega sporazuma. 34. člen Za skupni program po 28., 29., 30., 31. in 33. členu, ki je ovrednoten v prilogi IV. tega, sporazuma, bodo občinske zdravstvene skupnosti združevale sredstva po enotni stopnji od osebnega dohodka delavcev v občini. O višini prispevka za ta program se bodo občinske zdravstvene skupnosti dogovorile v Zdravstveni skupnosti Slovenije pred koncem leta za vsako naslednje leto v skladu z metodologijo valorizacije programa, ki je določena z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. 35. člen Na področju mednarodnih razmerij v zdravstvu bomo udeleženci sporazuma upoštevali: a) pri izvajanju mednarodnih konvencij bodo zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji dosegle čisti devizni priliv, ki bo znašal: (v tisoč din) 1981 83.700 1982 89.600 1983 94.700 1984 100.600 1985 106.100 O namenih porab’e deviznih sredstev se bodo občinske zdravstvene skupnosti sporazumele s posebnim samoupravnim sporazumom. b) Za zdravljenje naših delavcev in občanov v tujini v primerih, ko le-to ni možno v SFR Jugoslaviji, oziroma za zdravljenje v državah, s katerimi niso sklenjene konvencije, bomo udeleženci sporazuma zagotovili devizna sredstva v znesku: (v tisoč din) 17.800 1981 1982 1983 1984 1985 19.600 21.600 23.900 26.500 V. NADZOR NAD URESNIČEVANJEM SPORAZUMA 36. člen Udeleženci sporazuma smo v mejah svojih pravic n obveznosti dolžni spremljati uresničevanje vseh sPrej etih pravic, obveznosti in odgovornosti kot tudi °°veznosti, ki jih sprejemamo s planom, sprejetim na Podlagi tega sporazuma. O uresničevanju pravic ih ° veznosti 'se bomo obveščali v Zdravstveni skupnosti p °venije in sicer najmanj ob koncu vsakega leta. rav tako smo dolžni ukrepati za uresničitev sprejetih ^avic in odgovornosti in predlagati ukrepe tudi dru-" 111 .^deležencem sporazuma. n ^-e udeleženci ugotovimo, da sprejetih obveznosti doi*m?remo uresnieiti tudi z dopolnilnimi ukrepi, smo ° 2rii predlagati drugim udeležencem sporazuma spre-embe in dopolnitve samoupravnega sporazuma in ana v skladu z realnimi možnostmi in pogoji. 37. člen Odbor za samoupravni nadzor Zdravstvene skupnosti Slovenije bo zlasti nadzoroval uresničevanje zagotovljenih pravic v SR Sloveniji ter opravljanje univerzitetnih zdravstvenih storitev in drugih storitev, ki so pomembne za vso republiko. Za ugotavljanje posameznih dejstev na teh področjih bo odbor imenoval skupino strokovnjakov ter opredelil njihove naloge, način preverjanja dejstev v skupnostih in v zdravstvenih organizacijah ter določil program njihovega dela. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen Zneski v tem sporazumu so navedeni y cenah iz leta 1980. Preračun vrednosti programov v tekoče cene bo opravljen tako, da bomo udeleženci upoštevali : — pri osebnih dohodkih izvajalcev višino osebnih dohodkov, preračunano na pogojno nekvalificiranega delavca v združenem delu, planirano za posamezno koledarsko leto; — pri materialnih stroških rast življenjskih stroškov v SR Sloveniji oziroma gibanje cen na tržišču; — pri sredstvih skupne porabe izvajalcev povprečno višino teh sredstev, doseženo na delavca v združenem delu v republiki; — pri drugih kalkulativnih elementih cene, predpisano oziroma dogovorjeno višino za posamezno leto. Pri preračunu na tekoče cene bomo upoštevali, da vrednost zagotovljenega programa v posameznem letu ne bo prekoračevala rasti doseženega dohodka v SR Sloveniji. Preračun na tekoče cene sprejme skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije vsako leto najkasneje do 31. januarja. 39. člen Priloge I., II., HI., IV in V. so sestavni del tega sporazuma. 40. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, prenehajo veljati samoupravni sporazumi o skupnih nalogah pri uresničevanju temeljev planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji v letih 1976 do 1980‘ (Uradni list SRS, št. 16/77), samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/77) in samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78). 41. člen Za avtentično razlago tega samoupravnega sporazuma je pristojna skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije. 42. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 15-1/67-80/Sa Občinske Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji Predsedstvo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije je na seji 12. 1. 1981 ugotovilo, da je samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvenih. skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 do 1985 sprejelo več kot 90 odstotkov občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji in ga zato v skladu s sklepom skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije z dne 26. novembra 1980 objavlja. St. 19-3/56-81/2 Ljubljana, dne 12. januarja 1981. Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dr. Stane Zupančič 1. r. Priloga I Zagotovljeni obseg pravic iz zdravstvenega varstva v SR Sloveniji ter pogoji in način njihovega uresničevanja 1 Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani si s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za čas 1981—1985 solidarnostno zagotavljamo storitve v zvezi: — s preprečevanjem, zatiranjem in zgodnjim odkrivanjem ter epidemiološkim poizvedovanjem o nalezljivih boleznih hkrati z ugotavljanjem njihovih povzročiteljev ter z laboratorijsko potrditvijo diagnoze za bolezni, za katere tako določata zvezni in republiški zakon; — z zdravstvenim nadzorom nad kliconosci in osebami iz njihove okolice ter osebami, ki so prebolele tifus, paratifus, grižo ali salmonelozo in hepatitis; — z obveznimi imunizacijami, revakcinacijami, kemoprofilakso in seroprofilakso po programu, ki ga pripravi Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvc ter sprejme republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo; — karanteno oseb, ki so prišle v stik z bolnikom ali kužnim materialom, izolacijo bolnikov, dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo ter depedikulacijo; — s prevozi obolelih na način, ki onemogoča širjenje bolezni; — zdravljenje v bolnišnici ali zunaj nje, če je takšno zdravljenje potrebno oziroma predpisano; — zaščito' oziroma varstvo rizičnih skupin z gama globulini, če je to. strokovno-medicinsko utemeljeno; — s higiensko-sanitarnim nadzorom v šolah, vzgojnovarstvenih ustanovah, dijaških ter študentskih domovih, in sicer vsaj dvakrat na leto, štirikrat na leto pa v kuhinjah teh objektov, in sicer z mikrobiološko analizo vzorcev hrane in z odvzemom brisov na čistočo. Pri tuberkulozi imamo delavci, delovni ljudje in občani pravico do odkrivanja bolezni, kontrolnih zdravniških pregledov ter laboratorijskih in rentgenskih preiskav, fluografskih preiskav oseb, starih 40 in več let, testiranja in besežiranja in zdravljenja v bolnišničnih organizacijah ali v univerzitetnih zavodih. . Med pravice, ki si jih zagotavljamo občani s tem sporazumom, štejejo tudi; — kontrolni zdravniški pregledi obolelih za veneričnimi boleznimi, laboratorijski in serološki pregled ter nadzor in zdravljenje po posebnih predpisih; - v nosečnosti serološke preiskave na lues. 2 Pravica do preprečevanja, zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in medicinske rehabilitacije pri kroničnih boleznih iz prve točke 46. člena zakona obsega: a) pri sladkorni bolezni: — množično odkrivanje sladkorne bolezni pri osebah, starejših od 40 let; — odkrivanje sladkorne bolezni ob drugih zdravniških pregledih; — zdravljenje obolelih ter njihov nadzor s pomočjo kontrolnih zdravniških pregledov ter ustreznih laboratorijskih preiskav na vseh področjih zdravstvenih dejavnosti; — zdravljenje komplikacij sladkorne bolezni; — medicinsko rehabilitacijo; b) pri rakastih obolenjih: — zgodnje sistematično in množično odkrivanje raka maternice in dojk pri ženah, starejših od 30 let; — odkrivanje rakastih obolenj ob drugih pregledih v zdravstvenih organizacijah ter zdravljenje teh obolenj; — kontrolne in periodične preglede bolnikov med zdravljenjem in po njem, medicinsko rehabilitacijo ter s tem povezana sredstva in pripomočke; c) pri mišično in živčno mišičnih obolenjih: — odkrivanje in zdravljenje mišičnih in živčno-cišičnih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah združenega dela ter medicinsko rehabilitacijo; — redne kontrolne zdravniške preglede in po potrebi zdravljenje in nega na domu; — medicinsko indicirane ortopedske pripomočke; — fizioterapijo na domu; — zdravstvene storitve zdraviliške dejavnosti. d) pri zvišanem krvnem pritisku: — množično odkrivanje zvišanega krvnega pritiska pri osebah, starejših od 40 let; — zdravstvene storitve v zvezi z zdravljenjem oseb z boleznijo zvišanega krvnega pritiska v organizacijah osnovne, specialistične, bolnišnične in univerzitetne zdravstvene dejavnosti. e) pri multipli sklerozi: — potrebne in smotrne storitve vseh zdravstvenih dejavnosti, po potrebi tudi v zdraviliški dejavnosti; — fizioterapija na domu. f) pri hemofiliji: — odkrivanje in zdravljenje bolnikov oziroma potrebne storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti. 3 Pravice do nege in zdravljenja duševnih bolnikov, ki so potrebni zdravljenja, obsega: — preglede in zdravljenje v dispanzerjih in specialističnih psihiatričnih ambulantah; — bolnišnično psihiatrično zdravljenje; — psihiatrično zdravstveno varstvo v socialnih zavodih; — druge zdravstvene ukrepe, ki so potrebni za preprečitev ogroženosti zdravja in življenja bolnikov ter njihove okolice. • 4 Zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov in predšolskih otrok do 6. leta starosti obsega dispanzersko obravnavo ter: — ukrepe oziroma storitve med porodom in takoj po njem, ki so potrebni za ohranitev oziroma krepitev zdravja novorojenčka, zdravniški pregled novorojenčka v prvih dneh po porodu z ugotavljanjem njegove razvitosti, morebitnih prirojenih nepravilnosti, porodnih okvar oziroma zaradi zgornjega odkrivanja in preprečevanja obrojstvene ogroženosti, kakršna je fenilketonurija, mukoviscidoza, motnje v delovanju žleze ščitnice, displazij kolka oziroma drugih bolezni novorojenčkov, ter po potrebi tudi bolnišnično zdravljenje in intenzivno nego otrok; — sistematične preglede dojenčkov v 1., 3., 6., 9. in 12. mesecu starosti s kontrolo telesnega in duševnega razvoja, stanja njihove prehranjenosti in nege, da bi tako zagotovili zgodnje odkrivanje razvojnih in bolezenskih motenj, preprečevali rahitis, slabokrvnost ter druga obolenja in ukrepali za krepitev njihovega zdravja; — sistematični zdravniški pregled v tretjem letu starosti, ki zajema ustrezne antropometrične meritve, laboratorijski pregled krvi in urina, ugotavljanje sta-bja vida, sluha, govora, prehranjenosti in obsega nese, preverjanja telesnega, duševnega in socialnega razvoja nasploh ter odkrivanje bolezenskih znakov ali razvojnih skeletnih nepravilnosti, slabokrvnosti ali brugih nepravilnosti; — preglede otrok pred vstopom v vzgojnovarst-ve»i zavod in pred odhodom na letovanje, če v tem letu otrok še ni bil na sistematičnem pregledu; — sistematičen psihološki pregled otroka v tret-ienri letu starosti; — zobozdravstvene storitve v zvezi s preprečeva-hjem zobnih bolezni, vštevši najprimernejše oblike fluorizacije, zdravljenje zobnih ustnih bolezni ter Ortodontsko zdravljenje; — sistematičen pregled rizičnih otrok v letih, ko sicer tak pregled ni predviden ter poseben zdravstveni nadzor pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter ukrepi za odpravo in ublažitev motenj; —■ zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih ^Sanizacijah združenega dela na vseh področjih Nravstvenih dejavnosti, upoštevaje pri tem načelo s °Pnjevane diagnostike in terapije; — potrebno in možno zdravljenje ter nego na do-N’ kot tudi posebno varstvo v posebnih socialnih za-Nih za telesno in duševno prizadeto mladino. 5 do Zdravstveno varstvo šolske in druge mladine do ^Polnjenega 19. leta starosti in drugih starejših učen-j ter študentov, ki niso v delovnem razmerju, za-a njihovo dispanzersko obravnavo in v teh mejah: ]Q sistematičen pregled otrok pred vstopom v šo-cih * ’ 3 ’ 5' *n 7' razredu oziroma vsako leto pri učen-v Posebnih šolah, da bi tako ugotovili primernost telesnega in duševnega razvoja in zlasti vida, sluha, govora, živčevja in gibal ter preverili prehranjenost’ in osebno nego oziroma ugotovili in preprečevali bolezni; — sistematičen pregled šolarjev v usmerjenem srednjem izobraževanju v 1. in 3. razredu šolanja ter v prvem letu vpisa pri rednih študentih višjih in visokih šol ter akademij; — preglede šolarjev oziroma mladincev pred odhodom na mladinsko delovno akcijo ali letovanje ali pri vključitvi v organizirano športno dejavnost, če je od prejšnjega sistematičnega pregleda minilo več kot leto; — namenske zdravniške preglede z dodatnimi kliničnimi, laboratorijskimi, specialističnimi, konzilar-nimi ali drugimi pregledi in preiskavami pri šolarjih in mladini, kjer na podlagi sistematičnega pregleda obstaja sum na določeno bolezen ali pa je bilo ugotovljeno odstopanje od pravilnega razvoja; — serijske zobozdravstvene preglede vsako leto šolanja, če so ti pregledi povezani z nadaljnjim preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem zobnih in ustnih bolezni. Med te storitve sodi tudi zalit j e fisur na stalnih kočnikih pri 6-letnih otrocih, vse primerne oblike fluorizacije in zdravljenja zob ter v smotrnem obsegu tudi ortodontsko zdravljenje; — serijske zobozdravstvene preglede pri šolarjih v 1. in 3. razredu srednjega usmerjenega izobraževanja, da bi tako odkrivali, preprečevali in zdravili zobne in ustne bolezni, vštevši smotrne oblike fluorizacije ter vse potrebne zobozdravstvene storitve do 19. leta starosti oziroma do dokončanja šolanja; — zdravljenje in rehabilitacija v zdravstvenih organizacijah vseh področij dejavnosti, upoštevaje pri tem načela stopnjevane diagnostike in terapije v obsegu, kot ga narekuje zdravstveno stanje posameznika; — poseben zdravstveni nadzor mladostnikov z metnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se izobražujejo ter usposabljajo. Med te storitve sodi tudi korekcija govora, individualne slušne vaje, avdiome-trijske preiskave, fizikalna in delovna terapija pri medicinski rehabilitaciji in korektivna gimnastika; — storitve medicinske rehabilitacije, zdravljenje in nege na domu. 6 Zdravstveno varstvo ženske v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in uresničevanjem pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok obsega spremljanja zdravstvenega stanja fertilnih ženskih in njihovo dispanzersko obravnavo v zvezi z biološkimi in bolezenskimi stanji, ki spremljajo nosečnost, porod in materinstvo, in sicer: — preglede zavoljo kontracepcije obenem s kratkim poukom in svetovanjem o začasni oziroma trajni preprečitvi zanositve, predpisovanjem najprimernej- . šega kontracepcijskega sredstva in v zakonsko določenih možnostih tudi sterilizacijo; — kontracepcijska ■ sredstva; — ugotavljanje zmanjšane plodnosti, storitve za odpravljanje zmanjšane plodnosti in tudi umetna osemenitev; — ugotavljanje nosečnosti; — pet sistematičnih pregledov med nosečnostjo obenem z ugotavljanjem njenega poteka, morebitnih nepravilnosti ali komplikacij ter celotnega zdravstvenega stanja nosečnice; Tr- storitve in ukrepe za normalni potek in uspešno nosečnost in. zdravljenje, če se pojavijo bolezenska stanja ali motnje; strokovno pomoč pri porodu, nego in morebitno potrebno zdravljenje porodnice na domu ali v ustrezni organizaciji; — zdravniške preglede 6 tednov po porodu; — umetno prekinitev nosečnosti pod pogoji in način, kot jih določa zakon, ter kontrolni pregled po posegu; — desenzibilizacijo RH negativnih žensk z gama-globulinom po porodu, spontani ali umetni prekinitvi nosečnosti; — zdravljenje žensk zaradi kakršnegakoli obolenja v zdravstvenih organizacijah na vseh področjih dejavnosti ves čas nosečnosti in 6 mesecev po porodu. 7 Zdravstveno varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb in invalidnih otrok obsega potrebne zdravstvene storitve osnovne, specialistične in bolnišnične dejavnosti ter dejavnosti univerzitetnih zdravstvenih dejavnosti, zdravljenje in nego na domu, reševalne prevoze in nujne medicinske storitve, zdravstvene storitve zdraviliške dejavnosti na podlagi medicinskih indikacij. Te pravice imajo tudi njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo in ki se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo In če sami nimajo zagotovljenih pravic iz tega sporazuma. Delovni invalidi in druge invalidne osebe, ki imajo pravice iz te točke sporazuma, so osebe, pri katerih je invalidnost ugotovila ustrezna komisija pri Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri Skupnosti za zaposlovanje oziroma za mladino ustrezni mentalno-higienski dispanzerji in sicer ne glede na to, ali so v delovnem razmerju ali ne. 8 Zdravstveno varstvo upokojencev zajema zdravstvene storitve, ki so potrebne za ohranitev ali povrnitev njihovega zdravja. Gre za storitve osnovne, specialistične in bolnišnične dejavnosti in po potrebi dejavnosti univerzitetnih zdravstvenih organizacij ter zdravljenje in nego na domu, reševalne prevoze in nujne medicinske storitve, medicinsko indicirano zdraviliško zdravljenje ter zdravljenje zobnih in ustnih bolezni isključno z zobno protetičnimi deli. Te pravice imajo tudi njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo, in če že sami nimajo pravice do zdravstvenih storitev iz tega sporazuma. Ostareli kmetje, ki prejemajo starostno pokojnino ali preživnino, imajo pravice do enakih zdravstvenih storitev, kot jih imajo upokojenci po 1. odstavku te točke. Te pravice so zagotovljene tudi njihovim zakoncem, ki se ne ukvarjajo z drugo nekmetijsko dejavnostjo ali pa ne prejemajo pokojnin, družbenih denarnih pomoči oziroma priznavalnin, zatem drugim ožjim družinskim članom, starejšim od 65 let, če se preživljajo s kmetijsko dejavnostjo v istem kmečkem gospodinjstvu. Eirugg osebe, starejše od 65 let, ki niso navedene v prvem in drugem odstavku te točke, imajo po tem sporazumu pravico do storitev osnovne zdravstvene dejavnosti, zdravljenja in nege na domu ter do reševalnih prevozov in nujne medicinske pomoči. 9 Zdravstveno varstvo varovancev v socialnih zavodih zajema: — storitve s področja splošne medicine, konziliar-ne specialistične storitve in Storitve zdravljenja in medicinske nege, opravljene v socialnih zavodih; — druge storitve osnovne* zdravstvene dejavnosti, specialistične, bolnišnične in univerzitetne zdravstvene dejavnosti, opravljene v ustreznih zdravstvenih organizacijah; — zdravljenje zobnih in ustnih bolezni; -T- nujne medicinske storitve in reševalne prevoze; — medicinsko indicirano zdraviliško zdravljenje. Te pravice imajo varovanci v splošnih in posebnih zavodih. 10 Občani, ki prejemajo stalne družbene denarne pomoči in začasno nezaposlene osebe imajo v mejah zagotbvljenega programa pravice do storitev nujne medicinske pomoči in reševalnih prevozov, storitev vseh zdravstvenih dejavnosti ter zdravljenja in nege na domu. Enake pravice imajo tudi njihovi ožji družinski člani, če sami nimajo pravic iz tega sporazuma. 11 Udeleženci sporazuma zagotavljamo s tem sporazumom pravice do zdravstvenega varstva tudi borcem NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju do 15. maja 1945. leta, nosilcem »partizanske spomenice 1941«, odlikovancem z redom narodnega heroja, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionalne vojne 1936—1939, udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja Grčije, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, odlikovancem z redom KaradjordjeVe zvezde z meči, z redom belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča ter vojaškim invalidom, civilnim invalidom vojne ter uživalcem stalne republiške ali občinske priznavalnine Te pravice obsegajo: — dispanzersko obravnavo in spremljanje zdravstvenega stanja teh oseb z vsakoletnim sistematičnim zdravniškim pregledom, — vse storitve osnovne, specialistične, bolnišnifne in univerzitetne zdravstvene dejavnosti po načelih stopnjevane diagnostike in terapije; — zdravljenje zobnih in ustnih bolezni ter indi-cirana zobnoprotetična dela; — storitve zdravljenja in nege na domu; — medicinsko indicirano zdraviliško zdravljenje in rehabilitacijo; — druge zdravstvene ukrepe za ohranitev in P0"' vrnitev zdravja. Navedene pravice iz 1. odstavka te to*l:e zagotavljamo nosilcem partizanske spomenice 1941. odliko' Vancem z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z re' dom belega orla z meči, z zlato medaljo Obiliča ter vojaškim invalidom v tistem đelip ki presega obseg te pravic po zveznem zakonu ali če so po tem sporazum^ dogovorjene po ugodnejših standardih, indrkaciiah 3 ' trajnostnih dobah za posamez'ne pripomočke ali st0 ritve. 12 Ko delovni ljudje in občani uveljavljajo pravico do indiciranega zdraviliškega zdravljenja po tem spora-»zumu obsega ta pravica potrebne zdravstvene storitve, prehrano in nastanitev v zmogljivostih največ do B kategorije. 13 Pravice v zvezd z organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva zajemajo: — pravico do svetovanja in seznanjanja s postopkom, potekom in posledicami uporabe, načinov in sredstev za uravnavanje rojstev; — svetovanje in vzgojo o najustreznejšem higien-sko-prehrambenem načinu življenja med nosečnostjo ter po porodu, materinsko šolo in pripravo na porod; — vzgojo staršev in demonstracijo o negi in prehranjevanju novorojenčka, dojenčka ter majhnega ®troka; — vzgojo predšolskih otrok o osebnih higienskih bavadah in o zdravem načinu življenja; — zdravstveno-vzgojno dejavnost pri šolski mladini glede osebne higiene, pravilnega načina prehra-bj e vanj a, telesne aktivnosti ter življenja kot tudi sPolno vzgojo, preprečevanje alkoholizma, narkoma-bije, tabletomani j e in kajenja ter druge oblike social-bo-zdravstvene zasvojenosti, okrepitev zdravja in Preprečevanje nalezljivih ali kroničnih obolenj; — vzgojo občanov med zdravljenjem zavoljo posameznih obolenj in svetovanje na vseh področjih Nravstvenih dejavnosti, zlasti pa glede preprečevanja Poškodb ter kroničnih degenerativnih obolenj; ■— skupinsko obravnavo ter navajanje na najpri-Jbernejši način življenja pri bolnikih s sladkorno bo-ozbijo, zvišanim krvnim pritiskom, pri kroničnih obo-ebjih prebavil, multipli sklerozi, živčno-mišičnih obo-Iebjih in drugih dolgotrajnejših obolenjih; — organizirano vzgojo v pravilnem in rednem či-?enju zobovja. Organizirano zdravstveno vzgojo iz te točke op-ravljajo zdravstveni delavci v vseh zdravstvenih or-8abizacijah združenega dela in zlasti v osnovni dejav-P°sti. Izvajajo jo v obliki individualnih navodil, na-fvetov ali pouka, za ustrezno oblikovane skupine pre-vlvalstva v obliki demonstracij in predavanj kot tudi oblikah množičnega zdravstvenega prosvetljevanja zlasti pri zdravljenju' na domu v mejah patro-nažbe obravnave. V organizirano zdravstveno vzgojo sodi tudi pri-. ava zdravstveno-propagandnega in prosvetnega ma- teriai a v načrtovanem obsegu, kakršni so plakati, le- la, . - v uaerLovanem ousegu, KaKism st l’ brošure, paneli, diapozitivi in drugo. delovni ljudje in občani uveljavljajo pravice v Nravsu.enih storitev iz zagotovljenega obsega pra-Zdr 'raa''° tudi pravico do indiciranih in potrebnih avb, ki so registrirana na območju SFRJ. teE delovni ljudje in občani uveljavljajo pravice iz šev , ■ orazuma, imajo tudi pravico do prevoza z re-sre, aim vozilom oziroma s posebnim prevoznim Nci' VOrn najbližje ustrezne zdravstvene organiza-ve 'Jr iim lahko nudi potrebne zdravstvene storit-8-, 9 ° r'rav’co imajo občani, navedeni v 4., 5., 6., 7., in n. točki te priloge ter ženske v zvezi z W nosečnostjo, porodom in materinstvom pa tudi drugi občani, če je tak prevoz potreben zavoljo rakastega obolenja, sladkorne bolezni in bolezni zvišanega krvnega pritiska, pri multipli sklerozi, pri mišičnih in živčno-mišičnih obolenjih ter hemofiliji, pri psihozah ali zato, da bi preprečili širjenje nalezljive bolezni. V primerih iz 1. odstavka te točke je prevoz upravičen, če: — je medicinsko nujen in bi drugačen prevoz škodoval zdravljenju ali življenju občana; — je občan nepomičen ali nezavesten ali je zaradi bolezni v nevarnosti njegovo življenje ali življenje drugih; — ni javnega prevoza ali ‘ ni mogoče zagotoviti prevoza v drugi obliki ali če bi' tak prevoz onemogočil pravočasno zdravniško pomoč , 16 Ko delovni ljudje in občani zavoljo uveljavljanja pravic iz tega sporazuma potujejo v kraj zunaj svojega stalnega ali začasnega bivališča, imajo pravico do povračila potnih stroškov. To pravico imajo, če je kraj, v katerem uveljavljajo pravice do zdravstvenih storitev, oddaljen od kraja njihovega bivališča več kot 20 km in če: — morajo potovati v zdravstveno organizacijo na podlagi napotnice zdravnika; — v kraju njihovega gibanja ni zdravnika oziroma zdravstvene organizacije. Med zagotovljene pravice šteje tudi pravica do povračil za stroške prehrane in bivanja v drugem kraju, kjer uporabnik uveljavlja zdravstvene storitve. Pogoje in višino povračil za stroške prehrane iii bivanja v drugem kraju določajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti. Pri tem gre otrokom od 3 do 7 leta starosti najmanj polovica zneska, ki ga določijo občinske zdravstvene skupnosti za druge občane. 17 Storitve v patronažno-babiški obravnavi občanov, ki so predmet pravic iz tega sporazuma, obsegajo; — dva obiska pri ženski v času nosečnosti; — vodenje poroda na domu; — do pet obiskov otročnice in novorojenčka, če je otročnica rodila v bolnišnici, oziroma devet obiskov, če je otročnica rodila doma; — obisk dojenčka ob koncu prvega, drugega in petega meseca starosti otroka; — dva obiska na mesec do 12. meseca starosti otroka pri slepih in drugih invalidnih materah z novorojenčki in pri materah, ki so rodile telesno ali duševno prizadetega otroka; — dva obiska otroka v starosti od enega do treh let ter en obisk otroka v starosti od 'štirih do šestih let; — en obisk pri ženah, pri katerih je bila opravljena umetna prekinitev nosečnosti; — dva obiska na leto v družini bolnika z aktivno tuberkulozo; — dva obiska na leto pri bolniku z rakastim obolenjem; — tri obiske pri bolnikih z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji in multiplo sklerozo; — dva obiska na leto pri upokojencih, ostarelih kmetih in drugih ostarelih osebah, starejših več kot 65 let, ki bolehajo za kroničnimi obolenji; — dva obiska na leto pri kategoriji občanov, opredeljeni v 8. in 11. točki te priloge, ki bolehajo za kroničnimi obolenji, kot tudi pri otrocih z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju oziroma pri prizadetih osebah, ki so v domači oskrbi. 18 Med pravice iz zagotovljenega obsega štejejo tudi pravice do ortopedskih in ortotičnih sredstev, ortopedske obutve, invalidskega vozička in drugih pomožnih pripomočkov. Pravica do protetičnih sredstev je zagotovljena tedaj, ko gre za funkcionalno in estetsko nadomestitev poškodovanih ali izgubljenih delov okončin kot posledice: — bolezni iz zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva ali njihovih komplikacij; — prirojenih razvojnih ali pridobljenih nepravilnosti, nesreč, bolezni ali poškodb pri predšolski ali šolski mladini, delovnih invalidih, . borcih, vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne ter pri upokojencih, ostarelih kmetih, prejemnikih starostne pokojnine ali preživnine ter njihovih ožjih družinskih članih ter varovancih v socialnih zavodih, kot tudi prejemniki družbenih denarnih pomoči in začasno nezaposleni občani in njihovi družinski člani. Predšolska, šolska in druga mladina, borci NOB ter druge osebe iz 7., 10. in 11. točke te priloge, upokojenci in ostareli kmetje, prejemniki starostne pokojnine ter njihovi ožji družinski člani in varovanci v socialnih zavodih imajo pravico do: . — ortopedske obutve, vložkov in opornic, če imajo izrazite deformacije stopala, kot posledico enega izmed obolenj iz zagotovljenega obsega pravic; — invalidskega vozička v primerih amputacije obeh nog nad koleni, obeh nog pod kolenom in jim ni mogoče aplicirati proteze ali v primeru amputacije ene noge, ko upravičenec ne more hoditi s protezo, ker zavoljo napredovanja bolezni noge pričakujemo poslabšanje stanja, pa tudi tedaj', ko upravičenec zavoljo delne ali popolne ohromelosti spodnjih okončin prebije večji del časa v vozičku; — do aparata za ekstenzijo po prelomu hrbtenice; — bergel po'poškodbi, če jim to omogoča hojo ali razbremenitev spodnjih okončin. Drugi delovni ljudje in občani imajo pravico do ortopedskih in ortotičnih sredstev in pripomočkov in pomožnih sredstev, če jih potrebujejo zaradi rehabilitacije po posledicah obolenj, ki štejejo v zagotovljen obseg pravic. 19 Pravico do slušnega aparata, ki si jo ob izgubi sluha zagotavljamo delovni ljudje in občani v tem sporazumu, imajo: — predšolski otroci, če lahko pričakujemo razvoj govora ob izvedbi rehabilitacijskega postopka s slušnim aparatom; — šolska in drugi mladina, če jim slušni aparat omogoča spremljanje pouka ali usposabljanje v posebnih zavodih; — borci NOB in drugi občani, navedeni v 8., 9., 10. in 11. točki te priloge; — osebe, ki so izgubile sluh zaradi poškodbe na delu ali poklicne bolezni in imajo zaradi tega status delovnega invalida; — delovni ljudje ih občani, ki so izgubili sluh zaradi bolezni, ki štejejo med zagotovljene pravice. 20 ‘ Uporabniki si s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji zagotavljamo tudi pravico do očesnih pripomočkov. To pravico imajo: — otroci, šolska in druga mladina, če te pripomočke potrebujejo za šolanje ali usposabljanje za delo; — borci NOB in druge kategorije občanov iz 8., 9., 10. in H. točke te priloge; — delovni ljudje in občani, ki so izgubili vid ali se jim je vid poslabšal zavoljo poškodb na delu, poklicne bolezni ali drugih obolenj, ki sodijo med zagotovljene pravice. Priloga II Normativi in standardi za opredelitev vrste, obsega in zahtevnosti storitev iz zagotovljenega obsega zdravstvenega varstva 1. Zdravstveno varstvo otrok, šolarjev in drvge mladine: a) Osnovna in specialistična ambulantna dejavnost: nad 1800 otrok do 6. leta starosti 1 zdravnik ali specialist pediater in 1 srednja medicinska sestra; za dispanzersko obravnavo še 1 višja medicinska sestra; na 2300 šolarjev od 7 do 18 leta starosti 1 zdravnik ali specialist šolske medicine oziroma pediater in 1 srednja medicinska sestra; za dispanzersko obravnavo še 1 višja medicinska sestra; na 30.000 otrok do 18 leta starosti 1 pedopsihiater in 1 medicinska sestra; na 20.000 otrok do 18 let starosti 1 psiholog in 0,5 srednje medicinske sestre; na 12.000 otrok do 18 let starosti 1 logoped; 'na 15.000 otrok do 18 let starosti 1 ortopedagog; b) Bolnišnična dejavnost: 3,35 postelj na 1000 otrok do 6 let starosti; po* vprečna ležalna doba 12 dni; 1 zdravnik ali zdravnik specialist pediater na 12 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 2,3 zasedene postelje; 0,65 postelj na 1000 mladincev med 7 in 18 letom starosti; povprečna ležalna doba 10 dni; 1 zdravnik ali zdravnik specialist na 13 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 2,5 zasedenih postelj; 2. Zdravstveno varstvo žensk: a) Osnovna in specialistična ambulantna dejavnost- na 7000 žensk, starejših od 15 let, 1 zdravnik ah specialist ginekolog; 1 srednja medicinska sestra; za dispanzersko obravnavo še 1 višja medicinska sestra- b) Bolnišnična dejavnost: 2,35 postelj na 1000 žensk, starejših od 15 let, povprečna ležalna doba 6,6 dni; 1 zdravnik na 14 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 1,75 zasedenih bolniških postelj; 3. Zdravstveno varstvo borcev NOV: Osnovna zdravstvena dejavnost: na 1200 borcev 1 zdravnik ali zdravnik specialist in 1 medicinska sestra; za dispanzersko obravnavo še list; 1 medicinska sestra; 4. Zdravstveno varstvo delavcev (medicina dela): Osnovna zdravstvena dejavnost: na 1800 delavcev 1 zdravnik ali zdravnik specialist; 1 medecinska sestra; za dispanzersko obravnavo še 1 višja medicinska sestra; na 10.000 delavcev 1 psiholog; 5. Zdravstveno varstvo drugega odraslega prebivalstva (brez borcev NOV in delavcev): Osnovna zdravstvena dejavnost: na 2500 prebivalcev, starejših od 19 let (brez borcev in delavcev) 1 zdravnik ali zdravnik specialist in 1,5 srednja medicinska sestra; za dispanzersko obravnavo še 0,5 višje medicinske sestre; 6. Zdravstveno varstvo za potrebe vsega prebivalstva (za zdravljenje, nego in rehabilitacijo na do-mu); Osnovna zdravstvena dejavnost: na 20.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik ali zdravnik sPeeialist splošne medicine za zdravljenje na domu; 3 medicinske sestre; na 2500 prebivalcev 1 medicinska sestra za patronažno dejavnost; K ' , 7. Pulmološko varstvo: a) Osnovna in specialistična ambulantna dejavnost: na 60.000 prebivalcev 1 zdravnik pulmolog in 1 Medicinska sestra; 1 višji rentgenski tehnik; 1 višja Medicinska sestra za dispanzersko obravnavo; 3) Bolnišnična dejavnost: 0,40 postelje na 1000 vseh prebivalcev; povprečna Mžalna doba 23 dni; 1 zdravnik ali zdravnik specialist na 20 zasedenih Postelj; 1 medicinska sestra na 5 zasedenih postelj; S- Dermatovenerološko zdravstveno varstvo: s) Osnovna in specialistična ambulantna dejavnost: . na vseh prebivalcev 1 zdravnik ali zdrav- M specialist in 1 medicinska sestra; 1 višja medicinska sestra za dispanzersko delo; b) Bolnišnična dejavnost: 0,17 postelje na 1000 vseh prebivalcev; povprečna ležalna doba 23 dni; 1 zdravnik ali specialist dermatovenerolog na 20 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 3,5 zasedene postelje; 9. Psihiatrično zdravstveno varstvo: a) Osnovna in specialistična ambulantna dejavnost: na 40.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik specialist psihiater in 1 medicinska sestra; za dispanzersko obravnavo še 1 višja medicinska sestra; 1 psiholog (za dispanzersko delo) na 3 zdravnike v specialistični ambulantni dejavnosti oziroma v osnovni dejavnosti b) Bolnišnična dejavnost: 1 postelja na 1000 vseh prebivalcev; povprečna ležalna doba 68 dni; 1 zdravnik specialist psihiater na 18 zasedemn postelj ; 1 medicinska sestra na 3,5 zasedene postelje; 1 psiholog na 120 zasedenih postelj; 1 delovni terapevt na 15 zasedenih postelj; 10. Internistično zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost: na 15.000 prebivalcev, starejših od 15 let, 1 zdravnik internist in 1 medicinska sestra: b) Bolnišnična dejavnost: 1,10 postelje na 1000 prebivalcev, starejših od 15 let ter dodatnih 0,10 postelje (na 1000 prebivalcev, starejših od 15 let) v bolnišnicah, ki nimajo infekcijskih oddelkov, ter 0,10 v bolnišnicah, ki nimajo ne^ vroloških oddelkov; povprečna ležalna doba 13,5 dneva; 1 zdravnik ali specialist internist na 14 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 3 zasedene postelje; 11. Infektološko zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost: na 250.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik infektolog in 1 medicinska sestra b) Bolnišnična dejavnost: 0,25 postelje na 1000 vseh prebivalcev; povprečna ležalna doba 11 dni; 1 zdravnik na 15 zasedenih postelj; t 1 medicinska sestra na 3 zasedene postelje; 12. Nevrološko zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost: na 60.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik nevrolog in 1 medicinska sestra Strni URAD« US? SRS St, 6 — 20- II. 1W b) Bolnišv čna dejavnost: 0,25 postelje na 1000 vseh prebivalcev; povprečna ležalna doba 23 dni; 1 zdravnik na 15 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 2,5 zasedene postelje; 13. Kirurško zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost: na 30.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik kirurg in 1,5 medicinske sestre; 0,5 mavčarja; b) Bolnišnična dejavnost: 0,75 postelje na 1000 vseh prebivalcev ter še 0,10 postelje v bolnišnicah, ki nimajo ortopedskega oddelka, ter 0,10 postelje v bolnišnicah, ki nimajo urološkega oddelka; povprečna ležalna doba 10 dni; 1 zdravnik kirurg na 13 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 2 zasedeni postelji; 1 mavčar na 60 zasedenih postelj; 14. Urološko zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost: na 100.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik urolog in 1 medicinska sestra; b) Bolnišnična zdravstvena dejavnost: 0,10 postelje na 1000 vseh prebivalcev; povprečna ležalna doba 12 dni; 1 zdravnik urolog na 13 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 2,5 zasedene postelje; 19. Ortopedsko zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost: , na 60.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik ortoped in 1 medicinska sestra; 0,5 mavčarja; b) Bolnišnična dejavnost: 0,35 postelje na 1000 vseh prebivalcev; povprečna ležalna doba 21 dni; 1 zdravnik ali zdravnik ortoped na 13 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 2 zasedeni postelji; 1 mavčar na 60 zasedenih postelj; 16. Otorinolaringološko zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost: na 70.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik otorinolaringolog in 1 medicinska sestra; na 100.000 vseh prebivalcev 1 avdiolog, avdiomet-rist, surdopedagog in medicinska sestra; b) Bolnišnična dejavnost: 0,22 postelje na 1000 vseh prebivalcev; povprečna ležalna doba 7 dni; 1 zdravnik otorinolaringolog na 14 zasedenih postelj ; 1 medicinska sestra na 3 zasedene postelje; 17. Okulistično zdravstveno varstvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost. na 40.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik okulist in 1 medicinska sestra; b) Bolnišnična dejavnost: 0,18 postelje na 1000 vseh prebivalcev; povprečna ležalna doba 11 dni; 1 zdravnik ali zdravnik okulist na 15 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 3 zasedene postelje; Ig. Onkološko zdravstveno vaistvo: a) Specialistična ambulantna dejavnost: na 120.000 prebivalcev 1 zdravnik specialist in 1 medicinska sestra; b) Bolnišnična dejavnost: 0,18 postelje na 1000 vseh prebivalcev; povprečna ležalna doba 15,5 dni; 1 zdravnik ali zdravnik specialist na 13 zasedenih postelj; 1 medicinska sestra na 2,2 zasedeni postelji; 19. Zdravstveno varstvo v okviru medicinske rehabilitacije in fizikalne medicine: a) Osnovna in specialistična ambulantna dejavnost: na 10.000 vseh prebivalcev 1 fizioterapevt; na 120.000 vseh prebivalcev ali na 750 zasedenih bolniških postelj 1 fiziater b) Bolnišnična dejavnost: 0,35 postelje na 1000 prebivalcev; povprečna ležalna doba 28 dni; 1 zdravnik na 25 zasedenih postelj (rehabilitacijskih); 1 medicinska sestra na 4 zasedene postelje; 1 delovni terapevt na 20 invalidov na rehabihta- Oijii l figioterapevt na 18 zasedenil) postelj v okviru rehabilitacije; 1 fizioterapevt na 25 zasedenih postelj na kirurgiji, ortopediji in nevrologiji; 1 fizioterapevt ha 40 zasedenih postelj na interni! 1 fizioterapevt na 65 zasedenih postelj na onkologiji, pediatriji in ginekologiji; 1 fizioterapevt na 300 zasedenih postejj na psihiatriji; 20. Rentgenologija: a) Osnovna in specialistična ambulantna dejavnost- na 50.000 prebivalcev 1 zdravnik rentgenolog in 2 rentgenska tehnika; na 200 zasedenih postelj v kirurških strokah in na 350 zasedenih postelj v drugih strokah 1 rentgenolog in 2 rentgenska tehnika; 21. Nuklearna medicina a) Specialistična ambulantna in diagnostična dejavnost: na 80.000 vseh prebivalcev 1 zdravnik specialist, 2 zdravstvena delavca z višjo izobrazbo, 0,6 delavca z visoko izobrazbo, 2 radiokemijska delavca; b) Bolnišnična dejavnost: na 900 normiranih bolniških postelj 1 zdravnik-specialist, 2 zdravstvena, delavca z višjo izobrazbo, 0,6 delavca z visoko izobrazbo 2 radiokemijska delavca; 22. Klinični in biokemični laboratorij: a) Osnovna in specialistična ambulantna dejavnost: 26. Lekarniška dejavnost na 9000 prebivalcev in na 4,5 zdravnika v osnovni dejavnosti 1 dipl. farmacevt ter 0,15 višjega farmacevtskega tehnika in 1,15 srednjega farmacevtskega tehnika; na 12 osnovnih lekarniških ekip oziroma na 120.000 prebivalcev 1 farmacevt specialist za oblikovanje zdravil; na 12 osnovnih lekarniških ekip oziroma na 120.000 prebivalcev 1 farmacevt specialist za preskušanje zdravil; na 350 normiranih obstoječih postelj 1 ekipa (1 diplomirani farmacevt, 0,9 višjega farmacevtskega tehnika in 1,6 srednjega farmacevtskega tehnika); , 27. Zobozdravstvo: a) Osnovna zdravstvena dejavnost: na 1500 otrok, starih od 3 do 18 let, 1 zobozdravnik in 1 medicinska sestra ter 0,20 medicinske sestre za preventivno delo in prosvetno-vzgojno dejavnost ter •P,l zobotehnika; na 1800 prebivalcev, starejših od 18 let, 1 zobozdravnik, 1 medicinska sestra in 1 zobotehnik: 1 laboratorijski delavec na 3 zdravnike v osnovni dejavnosti in na 4 zdravnike v specialistični ambulantni dejavnosti (brez zdravnikov, ki delajo v drugih funkcionalnih diagnostičnih oziroma terapevtskih enotah) b) Bolnišnična dejavnost: 1 laboratorijski delavec na 4 zdravnike v bolnišnični dejavnosti (brez zdravnikov, ki delajo v drugih funkcionalnih, diagnostičnih in terapevtskih enotah); 23. Anesteziologija in reanimacija Bolnišnična dejavnost (intenzivna terapija): 3 zdravniki specialisti na 5 postelj na intenzivni Japiji; ,. 2,5 medicinske sestre na 1 posteljo na intenzivni terapiji; pri tem je potrebno planirati za potrebe intenzivne terapije 1,5% vseh normiranih postelj; 1 anesteziolog in 1 medicinska sestra; 1 ekipa na 4,5 kirurgov, ortopedov, urologov; 1 ekipa na 10 ginekologov, okulistov, otorinolarin-gologov (v bolnišnici); • 24. Patomorfologija: Bolnišnična dejavnost: na 70.000 prebivalcev 1 specialist patolog in 1,5 aboratorijskega tehnika; 1 citolog in 1 laboratorijski tehnik; 25. Transfuziologija: Bolnišnična dejavnost: prebivalcev 1 transfuziolog in 3 medi- . na 80.000 Clnske sestre b) Specialistična dejavnost: na 7 ekip v mladinskem zobozdravstvu 1 ekipa 1 specialist ortodont; 1 medicinska sestra ter 0,20 medicinske sestre za preventivno in prosvetno-vzgojno dejavnost; 1,25 zobotehnika; na 20 ekip v mladinskem zobozdravstvu 1 ekipa: 1 specialist pedontolog; 1 medicinska sestra; * 0,1 zobotehnika in 0,20 medicinske sestre za prosvetno-vzgojno in preventivno dejavnost, na 50 ekip v splošnem zobozdravstvu 1 ekipa: 1 specialist stomatološke protetike; 1 medicinska sestra in 2 zobotehnika; na 40 zobozdravstvenih ekip v splošnem in v mladinskem zobozdravstvu 1 ekipa: 1 specialist za zobne in ustne bolezni; 1 medicinska sestra in 0,1 zobotehnika; na 80 zobozdravstvenih ekip v splošnem in mladinskem zobozdravstvu 1 specialist oralni kirurg, 2 medicinski sestri, 0,1 zobotehnika; 28. Zavodi za zdravstveno varstvo: na 130.000 prebivalcev (za socialno-medicinsko dejavnost) 1 zdravnik ali zdravnik specialist socialne medicine,in 5 zdravstvenih delavcev; na 130.000 prebivalcev (za higiensko dejavnost) 1 zdravnik epidemiolog in 5 zdravstvenih delavcev; na 130.000 prebivalcev (za higiensko dejavnost) 1 zdravnik higienik in 5 zdravstvenih delavcev; na 60.000 prebivalcev in na 1200 normiranih bolniških postelj 1 mikrobiolog in 3 laboratorijski tehniki; na 60.000 prebivalcev (za higiensko-kemično dejavnost) 1 specialist sanitarne kemije ih 1 laboratorijski tehnik; Stran 468 URADNI UST SRS St. 6 — 20. II. 198 29. Poleg tega je potrebno normirati: v osnovni zdravstveni dejavnosti na zdravnika še 1 administrativnega ali tehničnega delavca ali drugega zdravstvenega delavca, ki ni naveden v normativih; na zdravnika v bolnišnični dejavnosti 4,5 administrativnih ali tehničnih delavcev oziroma drugih zdravstvenih delavcev, ki niso izrecno navedeni v normativih. 30. Pri normativnem številu postelj je potrebne upoštevati, da je zasedenost na področju: kirurgije in travmatologije, ginekologije in porodništva, nevrologije, psihiatrije, urologije, ortopedije, pulmologije in interne — 95-odstotna; otorinolaringologije, okulistike, rehabilitacije, der-matovenerologije, pediatrije in onkologije — 90-od-stotna ' , infektologije — 80-odstotna Kazalci za določitev zagotovljenega programa zdravstvenega varstva za obdobje 1981—1985 Priloga III cena leta 1980 Kazalci ha 100 populacije (št. pregledov, obiskov, storitev, din po letih) Oblika zdravstvenega varstva £ =3 §>•? d • S« v 1981 1982 1983 1984 1985 1 Popre i rasti Ul S”s 1 3 3 4 5 ' 6 7 8 9 1. Zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov in predšolskih otrok (na 100 otrok do 6 let) Osnovna zdravstvena dejavnost t " RRRR' . -S: :;i — pregledi — zobozdravstvene storitve (pogojne za- j 43 559 576 593 611 + 3 155,23 livke) ' — patronažni obiski, zdravljenje na do- 126 128 131 133 136 + 2 134,88 mu (obiski) Ambulantna specialistična dejavnost — 125 125 125 125 125 **“ 199,84 obiski Bolnišnična in zdraviliška dejavnost (os- 78 79 81 83 84 + 1,5 250,94 krbni dnevi) Zdravila, cepljenja, potni stroški, reše- 165 160 155 : 151 146 -3 1.000,29 , valni prevozi, ortopedski pripomočki (din) 2. Zdravstveno varstvo šolskih otrok, mladine in rednih študentov (na 100 oseb te populacije) Osnovna zdravstvena dejavnost 80.108 79.307 78,514 ^ ,, / .... <•' . ?'• 77.729 ... 76.952 -1 . — pregledi — zobozdravstvene storitve (pogojne za- 344 354 365 376 387 + 3 158,08 livke) — patronažni obiski, zdravljenje na do- 1.650 1.716 1.785 1.856 1.930 + 4 110,90 mu (obiski) Ambulantna specialistična dejavnost — 14 •14 15 15 15 + 2 199,84 obiski Bolnišnična in zdraviliška dejavnost (os- 65 66 68 69 70 . +2 - 250,94 krbni dnevi) Zdravila, cepljenja, potni stroški, reše- 100 97 94 91 88 -3 891,95 valni prevozi, ortopedski pripomočki (din) 3. Zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom ter v zvezi z uresničevanjem pravic do svobodnega odločanja o rojstvih otrok (na 100 žensk v fertilni dobi) Osnovna zdravstvena dejavnost 36,733 ■jV’V >■’- 36.365 , 36.002 35.642 35.286 -1 — pregledi — zobozdravstvene storitve (pogojne za- 140 146 151 157 164 +4 145,25 livke) 15 15,5 16 16,5 * 17 + 3 81,53 — patronažni obiski Ambulantna specialistična dejavnost — 51 52 53 54 55 + 1,5 199,84 obiski — storitve v zvezi z obravnavo subfertil- 22 22,5 23 23,5 24 +2,5 271,46 nih parov 9 9,5 10 10,5 11 +4 205,26 Bolnišnična dejavnost (oskrbni dnevi) 22 21,8 . 21,6 21,7 21,1 -.1 : 1.158,43 1 2 3 4 S 6 7 8 9 Zdravila, kontracepcijska sredstva, reše- valni prevozi, ortopedski pripomočki, pot- V"' 'r'- ni stroški (din) v . v« .. 4. Zdravstveno varstvo borcev NOV, dragih 19.6*70 19.474 19.279 19.086 18.896 -i borcev, odlikovancev, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, uživalcev stalne .•.•v.. , V..,. . : : • v republiške in občinske priznavalnine ' ' (na 100 oseb te populacije) Osnovna zdravstvena dejavnost pregledi ■ • v- ■>' .815 815 815 815 815 ... 155,65 — zobozdravstvene storitve (pogojne za- r * •• livke) 1.400 1.442 1.485 1.521 1.570 + 3 81,53 — patronažni obiski, obiski v zveži z nego +4 na domu - • 150 156 162 169 175 199,84 Ambulantna specialistična dejavnost — ?.;S obiski 250 250 250 250 250 — 286,86 Bolnišnična dejavnost (oskrbni dnevi). 350 343 336 329 323 -2 946,97 Zdraviliška dejavnost (oskrbni dnevi) 200 200 200 200 200 — 520,28 Zdravila, reševalni prevozi, ortopedski pripomočki, potni stroški (din) 113.015 111.885 110.706 109.659 108.562 ' -1 5. Zdravstveno varstvo upokojencev, njiho- vih družinskih članov, ostarelih kmetov in njihovih družinskih članov in drugih ostarelih oseb (na 100 oseb te populacije) Osnovna zdravstvena dejavnost — pregledi — zobozdravstvene storitve (pogojne za- oBO 714 750 788 827 +5 125,08 livke v 800 832 865 900 935 +4 81,53 — obiski v zvezi z nego na domu 150 156 162 169 175 + 4 170,19 Ambulantna specialistična dejavnost — « S obiski 120 121 122 124 125 +i 286,86 Bolnišnična in zdraviliška dejavnost (os- krbni dnevi) Zdravila, reševalni prevozi, ortopedski 340 330 320 310 301 -3 946,97 pripomočki, potni stroški (din) 111.895 110.776 109.668 108.572 107.486 -1 *■ Zdravstveno varstvo delovnih invalidov, . -.L,. drugih invalidnih oseb in njihovih družinskih članov (na 100 oseb te populacije) Osnovna zdravstvena dejavnost 4 ' — — pregledi * 680 707 735 765 796 +4 125,08 — zobozdravstvene storitve 800 832 865 900 935 - +4 81,53 - —• obiski v zvezi z nego na domu '150 156 162 169 175 +4 170,19 Ambulantna specialistična dejavnost — i.-* s obiski : 120 122 124 126 129 +2 286,86 Bolnišnična dejavnost (oskrbni dnevi) 200 192 184 177 170 -3 946,97 Zdravniška dejavnost (oskrbni dnevi) ' •100 100 100 100 100 — 520,28 Zdravila, ortopedski pripomočki, reševalni Prevozi, potni stroški (din) 94.035 94.035 94.035 94.035 94.035 _ 7' Prejemki stalne družbene denarne pomo- in začasno nezaposlene osebe ter njihovi družinski člani (na 100 oseb te populacije) Osnovna zdravstvena dejavnost " pregledi 450 468 487 506 526 +4 125,08 ~~ zobozdravstvene storitve . .4 800 832 865 900 935 +4 81,53 ~~ obiski v zvezi z nego na domu Ambulantna specialistična dejavnost — 150 156 162 169 175 +4 170,19 obiski 120 121 122 124 125 +i 286,86 bolnišnična in zdraviliška dejavnost (os- V krbni dnevi) Zdravila, reševalni prevozi, potni stroški -250 240 230 221 212 -4 946,97 (din) 18.901 18.712 18.524 18.339 18.155 -1 . • • - . .. . 1 2 3 4 5 6 7 8 9 8. Zdravstveno varstvo, varovancev, v socialnih zavodih (na 100 varovancev) Osnovna zdravstvena dejavnost — pregledi 680 707 735 765 796 +4 125,08 — zobozdravstvene storitve 800 832 865 900 935 +4 81,53 — obiski v zvezi z nego na domu 1500 1.5L5 1.530 1.545 1.561 + 1 170,19 Ambulantno specialistična dejavnost — obiski 120' : 121 122 124 125 + 1 286,86 BolnjSnična in zdraviliška dejavnost (oskrbni dnevi) 100 96 92 88 84 -4 946,97 Zdravila, ortopedski pripomočki, reševalni prevozi, potni stroški (din) 83.309 82.476 81.652 80.835 80.027 -1 9. Zdravstvene storitve v zvezi s preprečevanjem, zgodnjim odkrivanjem, zatiranjem, zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo nalezljivih bolezni, sladkorne bolezni, raka, mišično in živčno mišičnih obolenj, multiple skleroze, hemofilije, zvišanega krvnega pritiska in duševnih bolezni (na 100 prebivalcev od 19—65 let) Obiski v osnovni in specialistični ambulanti dejavnosti 236,5 248,3 V* •: . •, 260,7 273,8 287,5 + 5 150,95 Patronažni obiski in storitve v zvezi z nego na domu 8,5 8,7 9,0 9,3 9,6 + 3 188,02 Bolnišnična dejavnost (oskrbni dnevi) 73,5 70,6 67,8 65,0 62,5 -4 946,97 Zdraviliška dejavnost (oskrbni dnevi) 1 1 1 1 1 — 520,28 Zdravila, reševalni prevozi, potni stroški, ortopedski pripomočki, skupinska obravnava (din) 30.454 J.149 29.848 29.549 29.253 -1 Higiensko epidemiološka dejavnost (din) 6.265 6.453 6.647 6.846 7.052 +3 10. Organizirana zdravstvena vzgoja (din na 100 prebivalcev SRS) 2.993 3.083 3.176 3.271 3.370 +5 Sredstva za uresničevanje programa Zdravstvene skupnosti Slovenije v letih 1981— 1985 Priloga IV r .• > ■ ■ • . ■. .. • ■ \ t ' • * v tisoč dinarjih v cenah leta 1980 I • - ' ts •đBZ Planirana sredstva 1981 1982 1983 1984 1985 1981—83 1 2 3 4 5 s 7 8 1. Naložbe 'skupnega pomena: Od tega: 116.580 138.133 41.370 28.806 28.806 353.695 — Onkološki inštitut Ljubljana 58.950 92.293 — — — 151.243 — Medicinska fakulteta Ljubljana — Otroška onkologija in intenzivna te- 53.055 41.265 35.370 — 129.690 rapija ‘otroške kirurgije (Klinični center) — ' — 21.381 21.381 42.762 — Zdravstveno rekreacijski center Strunjan (anuitete) — Mladinsko zdravilišče »Debeli rtič« 4.575 4.575 4.573 4.572 4.572 22.867 Ankaran — . — 1.427 2.853 2.853 7.133 2. Naložbe na manj razvitih območjih: 4 — — 13.227 34.725 43.067 91.019 Od tega: — Splošna bolnišnica Murska Sobota (kirurški oddelek) — Sofinanciranje naložb V osnovno in — *■— 23.580 35.370 58.950 lekarniško dejavnost v višini do 40 %> predračunske vrednosti objekta — — 13.227 11.145 7.697 32.069 Naložbe skupaj , 116.580 138.133 54.597 63.531 71.873 444.714 1 2 3 4 S « 7 t 3. Sredstva za zdravstveno varstvo tujcev in oseb neznanega bivališča 12.881 12.661 12.881 12.881 12.881 64.406 4. Sofinanciranje društev oziroma družbe- , ... nih organizacij, ki delujejo na ravni SR Slovenije 4.025 4.025 4.025 4.025 4.025 20.125 5, Sofinanciranje periodičnega tiska 1.772 1.772 1.772 1.772 1.772 8.860 6. Sofinanciranje dejavnosti Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo vključno s sredstvi za informacijski sistem 26.122 26.122 26.122 26.122 26.122 130.610 7. Sredstva za zdravstvene storitve udeležencev v mladinskih delovnih akcijah 1.994 1.994 1.994 1.994 1.994 9.970 8, Sredstva za raziskovalne naloge 1.424 1.424 1.424 1.424 1.424 7.120 9. Sredstva za naloge pri uresničevanju zakona o svobodnem odločanju 0 rojstvu otrok 1.016 1.016 1.016 1.016 1.016 5.060 10. Sofinanciranje nadzora nad raioaktivno-stjo v zemlji, vodi in hrani 896 896 896 896 896 4.480 11. Sredstva za delovanje samoupravnih organov in strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije 13.379 18.379 / 13.379 13.379 13.379 66.895 12. Sredstva za republiške naloge LO in družbeno samozaščito 4.465 4.465 4.465 4.465 4.465 22.325 13. Druge nujne nepredvidene naloge po posebnem sklepu skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije 1.022 1.022 1.022 1.022 1.022 5.110 14. Prispevek Zvezi skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Jugoslavije 1.629 1.629 1.629 1.629 1.629 8.145 Skupaj druge skupne naloge 70.625 70.625 70.625 70.625 70.625 353.125 i" — —■■ • —— ... -v. .. . ■ —r Skupaj sredstva za skupni program 187.205 206.758 125.222 134.156 142.498 797.839 Priloga V Orientacijski pregled ssdruievanja in rasporedifte sredstev solidarnosti za »agotovljeni program zdravstvenega varstva v SR Sloveniji v tisoč dinarjih' v cenah leta 1980 Občinske zdravstvene skupnosti, ki naj bi V letih 1981—1985 prejemale solidarnostna sredstva • 'V 2»P. St. Občinska zdravstvena skupnost mi IMS IMS 1964 ’ H*5 ' 1. Brežice 7.793 8.364 8.542 9.734 9.678 2. Cerknica 5.066 5.566 5.780 6.665 6.703 3. Črnomelj 13.721 14.265 14.453 15.581 16.319 4. Idrija 8.438 6.7*4 — —* 5. Ilirska Bistrica 6.049 6.492 6.617 7.317 7.487 6. Lenart 3.757 3.02» a— a— 7. Lendava 9.908 9.167 7.961 7.718 —■ 8» Ljutomer 10.877 10.606 10.355 10.754 10.123 9. Metlika 2.991 3.076 2.975 3.263 3.398 10. Mozirje 9.279 9.162 6.779 8.015 8.448 U. Murska Sobota 33.322 33.886 31.368 35.463 34.170 1*2-, Ormož 8.437 6.923 5.534 4.169 • 13. PtUj 83.901 31.226 29.383 28.202 25.924 Radlje 8.601 e.oai 9.175 10,047 10.073 l5. Ribnica 5.891 3.996 5.883 6.264 6.027 16. Sevnica 9.067 10.051 10.731 11.617 12.899 17. Sežana 8.981 8.334 — Slovenske Konjice 12.774 4.691 4.708 14.613 14,515 *9. ■ Šentjur 4.480 13.345 13.333 5.198 5.112 Zap. št. Občinska zdravstvena skupnost 1981 1982 1983 1984 1983 20. Šmarje 16.538 16.815 16.682 17.597 17.239 21. Tolmin 12.481 12.563 12.205 12.803 12.172 22. Trebnje — 4,065 4.537 4.626 4.975 Skupaj 232.362 233.668 210.886 220.596 205.262 + 5 °/o rezerva 11.618 11.683 . 10.544 11.030 10.263 Solidarnostni znesek skupaj 243.980 245.351 221.430 231.626 215.525 Občinske zdravstvene skupnosti, ki naj bi v letih 1981- —1985 prispevale solidarnostna sredstva Zap. št. Občinska zdravstvena skupnost 1981 1982 1983 1984 1985 1. Celje 14.588 14.072 11.992 12.165 9.338 2. Domžale 2.916 3.142 2.959 3.429 3.115 3. Izola — — — 1.325 1.442 4. Jesenice 6.603 6.974 6.615 7.268 6.891 5. Koper 8.232 8.317 7.418 7.861 7.640 6. Kranj 8.572 8.750 7.868 7.537 7.399 7. Ljubljana — mesto 148.524 146.108 129.711 131.257 123.319 8. Maribor 20.788 22.346 21.354 24.014 21.248 9. Novo mesto — 1.773 3.173 5.244 6.031 10. Piran 5.020 5.113 4.675 4.894 4.539 11. Postojna 1.941 1.951 1.662 1.818 1.714 12. Ravne 2.638 2.549 2.105 2.204 1.598 13. Trbovlje 7.102 7.975 8.009 9.104 9.214 14. Velenje 17.056 16.281 13.889 13.506 11.437 Solidarnostni znesek skupaj 243.980 245.351 221.430 231.626 215.525 307. Na podlagi 52. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) so delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani v občinskih zdravstvenih skupnostih po poprejšnji uskladitvi v Zdravstveni skupnosti Slovenije sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta samoupravni sporazum določa postopke in načine, po katerih delavci, drugi delovni ljudje in njihovi družinski člani ter občani kot tudi osebe, ki jim je po mednarodnih konvencijah zagotovljeno zdravstveno varstvo (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), uresničujejo pravice do zdravstvenega varstva, kot jih opredeljujejo zakon o zdravstvenem varstvu, samoupravni sporazum o temeljih plana, dogovor o družbenem planu in drugi samoupravni sporazumi, sklenjeni v občinski zdravstveni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena skupnost). 2. člen Temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, zdravstvene organizacije ter zdravstvena skupnost- pomagajo uporabnikom, da je postopek pri uresničevanju pravic do zdravstvenih storitev in uveljavljanju pravic do socialne varnosti kratek, hiter in ekonomičen. 3. člen Pravice do zdravstvenega varstva uresničujejo uporabniki v zdravstveni skupnosti pri zdravstveni organizaciji v sestavi zdravstvene ali druge delovne organizacije, s katero so uporabniki sklenili samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, prek zdravstvene skupnosti pa tudi v drugih temeljnih organizacijah v sestavi zdravstvene delovne organizacije, ki ima tak status po zakonu o združenem delu, zakonu o zdravstvenem varstvu in po drugih predpisih. Da bodo lahko izvajalci izpolnjevali svoje obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma, bodo opredelili pravice in dolžnosti uporabnikov ter način uresničevanja teh pravic s samoupravnim splošnim aktom vsake temeljne zdravstvene organizacije v skladu s samoupravnimi sporazumi, ki so sklenjeni v zdravstvenih skupnostih. 4. člen Ortopedske in druge zdravstvene pripomočke nabavljajo uporabniki pri organizacijah in osebah, ki opravljajo dejavnost z lastnimi sredstvi, s katerimi ima zdravstvena skupnost sklenjene samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela ali pogodbe. 5. člen Če so pravice do socialne varnosti (denarna na-uomestila in povračila) zagotovljene v zdravstveni skupnosti, jih delavci, zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih, v organih in drugih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela), uresničujejo zase iu za svoje družinske člane v svoji organizaciji združenega dela. St 6 — a). H. 1981 URADNI UST SRS Stran 433 Pravice iz prejšnjega odstavka uresničujejo drugi delavci, delovni ljudje in občani neposredno v zdravstveni skupnosti. Zdravstvena skupnost lahko sklene sporazum z izplačevalcem osebnih dohodkov iz drugega odstavka, da delavci, ki so pri njem zaposleni, in njihovi družinski člani pri njem uresničujejo pravice iz prejšnjega odstavka. 6. člen Ko bodo uresničevali pravice do zdravstvenega varstva, se bodo uporabniki izkazovali — z zdravstveno izkaznico ali — z listino za uresničevanje zdravstvenega varstva po mednarodnih konvencijah. Za otroka, ki še nima zdravstvene izkaznice, se izkaže z zdravstveno izkaznico roditelj. Ce v posameznih primerih uporabnik začasno nima zdravstvene izkaznice, se izjemoma lahko izkaže tudi z drugim dokumentom, s katerim lahko dokaže svojo identiteto. Pri uveljavljanju zdravstvenih storitev določenih zdravstvenih dejavnosti se bodo uporabniki izkazovali z listino iz prvega odstavka tega člena ter praviloma z napotnico ustrezne zdravstvene organizacije. Nujno medicinsko pomoč lahko uporabniki izjemoma uresničujejo, ne da bi poprej predložili listine iz prejšnjih odstavkov. 7. člen Pri uresničevanju pravic do ortopedskih in drugih zdravstvenih pripomočkov, kot tudi do prevozov z reševalnimi in z drugimi posebnimi vozili se uporab-hiki izkazujejo z napotnico oziroma z naročilom ustrezne zdravstvene organizacije. Pri uveljavljanju pravice do zdravil se uporab-n>ki izkazujejo z receptom, ki ga izda zdravnik na Predpisanem receptnem obrazcu. 8. člen Pravice do socialne varnosti uresničujejo uporab-niki neposredno na podlagi zdravstvene izkaznice in listine o upravičenosti, ki jo določa ta sporazum (debilno poročilo o začasni zadržanosti z dela, potrdilo 0 tem, da je potovanje nujno za zdravstveno varstvo ipd.), ne da bi vlagali poseben zahtevek. 9. člen Z zdravstveno izkaznico se izkazujejo delavci in aru§i delovni ljudje, ki združujejo sredstva v zdrav-stveni skupnosti, ter njihovi družinski člani in obča-1’ ki imajo stalno prebivališče na območju zdravst-Vehe skupnosti in so prijavljeni pri pristojnem organu s*mpščine občine. Z listino za uresničevanje zdravstvenega varstva mednarodnih konvencijah se izkazujejo: — upokojenci in njihovi družinski člani, ki pre-k®majo pokojnino ali invalidnino samo iz držav, s erimi ' imamo sklenjeno konvencijo o socialnem Za varovan ju, (j družinski člani delavcev, zavarovanih v tujini, 0 Im- prebivajo na območju SR Slovenije. tuji zavarovanci, ki so začasno na območju mvstvene skupnosti. 10. člen Nravstvena izkaznica ima obliko kartice, v ka-r ,0 ,So vtisnjeni najnujnejši razpoznavni znaki upo-hika (matična številka občana, številčna označba organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, v kateri dela, ime in priimek ipd.). Zdravstvena izkaznica mora biti izdelana tako, da jo je mogoče uporabiti tudi kot tehnični pripomoček za odtis podatkov o uporabniku na listine, ki jih izdajajo zdravstvene organizacije (recept, napotnica, izvid itd.). Zdravstvena skupnost Slovenije zagotovi sredstva za nabavo stroja za izdelavo zdravstvenih izkaznic in se dogovori z ustrezno organizacijo združenega dela za opravljanje vseh tehničnih del izdajanja izkaznic. Zdravstvene organizacije združenega dela zagotovijo iz amortizacijskih in drugih sredstev nabavo strojčkov, ki jih bodo uporabljali zdravstveni delavci za prenašanje podatkov o uporabniku iz zdravstvene izkaznice na listine, s čimer bo v glavnem možno odpraviti ročno vpisovanje teh podatkov. Vsebino in obliko zdravstvene izkaznice in drugih listin ter navodila za odtis oziroma vpis podatkov v zdravstveno izkaznico, druge obrazce in listine v zvezi z uresničevanjem pravic do zdravstvenega varstva določi skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije ali organ, ki ga je pooblastila. 11. člen Prijavo za izdajo zdravstvene izkaznice izpolnjujejo: 1. organizacije združenega dela za: — delavce in njihove družinske člane, — izvoljene delegate v skupščini družbenopolitične skupnosti ter v samoupravnih in družbenih organizacijah, če jim je opravljanje dolžnosti v tej funkciji edini ali glavni poklic in če prejemajo za to delo stalno povračilo, — učence v gospodarstvu ter učence v srednjem ali usmerjenem izobraževanju, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktičen pouk pri organizaciji združenega dela ali v šoli, — občane na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občane, ki jih pošlje organizacija združenega dela pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo združenega dela ali v delovno skupnost, da bi se v njej strokovno usposobili ali izpopolnili, — učence v srednjem in usmerjenem izobraževanju ter študente višjih in visokih šol, ko opravljajo obvezno ali neobvezno prakso, — kmete, ki z organizacijo združenega dela združujejo delo in sredstva, — delavce, ki so v delovnem razmerju pri organizaciji združenega dela in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 2. zdravstvena skupnost za: a) osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z lastnimi sredstvi, opravljajo intelektualne storitve in za njihove družinske člane ter — delavce, ki so pri njih v delovnem razmerju in njihove družinske člane, — učence v srednjem in usmerjenem izobraževanju, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktičen pouk; b) občane in njihove družinske člane, ki uživajo pravico izključno od, tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če ta pokojnina nima narave starostne podpore, ki ne izvira iz dela, in če ni drugače določeno z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami; c) družinske člane občanov, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo in niso prijavljeni pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja ali če štipenditor ni sprejel obveznosti prijave; č) občane, ki imajo stalno prebivališče na območju zdravstvene skupnosti in nimajo pravice do zdravstvenih storitev iz drugega naslova; 4) uživalce stalnih družbenih denarnih pomoči ali preživnin; e) člane obrtnih in ribiških zadrug, če jim je delo v zadrugi edini ali glavni poklic; , f) osebe, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo po mednarodnih konvencijah; 3. zdravstvene skupnosti ali po dogovoru z njimi kmetijske zadruge, krajevne skupnosti ali krajevni uradi za: — kmete in njihove družinske člane ter delavce, ki so pri njih zaposleni in njihove družinske člane, — osebe, ki jim morajo kmetje zagotavljati pre-užitek, — člane družinske in gospodinjske skupnosti kmeta (brate, sestre, otroke, strice in tete, taste in tašče ter svake in svakinje), ki se na njegovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, niso pa z njimi v delovnem razmerju, — kmete-uživalce starostnih kmečkih pokojnin, ki so jim kmeti oziroma drugi delovni ljudje prevzeli njihovo zemljišče in so se ob prevzemu zavezali, da bodo zanje plačevali prispevke za zdravstveno varstvo, — kmete in njihove družinske člane, ki z zadrugo združujejo delo in sredstva. 4. skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja za: — uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni in družinski upokojenci, uživalci pravic do poklicne rehabilitacije in zaposlitve ter drugi). 5. skupnosti za zaposlovanje za: — osebe, ki so začasno nezaposlene in so pri skupnosti redno prijavljene, , — začasno nezaposlene osebe po končanem študiju, — osebe, ki jim skupnost preskrbi strokovno usposobitev ali prekvalifikacijo v organizacijah zdru-ženega dela ali pri zasebnem delodajalcu, — izseljence — povratnike, ki so pri skupnosti prijavljeni.; 6. višje in visoke šole za redne študente in njihove družinske člane. Organizacije iz prejšnjih odstavkov tega člena pošljejo prijavo za izdajo zdravstvene izkaznice organizaciji iz 3. odstavka prejšnjega člena ob nastanku statusa uporabnika ali ob spremembi podatkov, ki jih vnašamo v zdravstveno izkaznico (npr. nastanek delovnega, razmerja, sprememba stalnega prebivališča, sprememba zaposlitve ipd.). Z novim načinom izdajanja zdravstvene izkaznice je potrebno začeti najpozneje s 1. 1. 1982. leta. Do tega časa veljajo za izdajanje zdravstvenih izkaznic predpisi, ki se uporabljajo na dan uveljavitve tega sporazuma. 12. člen Če je potrebno v postopku uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva ugotoviti zdravstveno stanje uporabnika, določiti ukrepe, ki so povezani z zdravljenjem, dati strokovno zdravniško mnenje ali ugotoviti druge okoliščine in primere, ko je uporabnik upravičen do določene zdravstvene storitve ali pravice do socialne varnosti in če tako določa ta samoupravni sporazum, ugotavljajo stanja, določajo ukrepe ter’dajejo izvide in mnenja: 1. zdravniki kot posamezniki, 2. konzilij v osnovni zdravstveni dejavnosti, 3. konzilij bolnišnice ali oddelka bolnišnice, 4. konzilij klinike, inštituta ali druge univerzitetne zdravstvene organizacije. ■ ' ' 13. člen V postopku uresničevanja pravic do zdravstvenih storitev in socialne varnosti imajo posamezni zdravniki in konzilij tudi pravice in dolžnosti, ki jih določa ta samoupravni sporazum. Pri opravljanju zdravstvenih storitev in določanju ukrepov v zvezi z zdravljenjem posamezni zdravnik, in posamezni konziliji ugotavljajo tudi. stanja in primere, kdaj je uporabnik upravičen do nadaljnjih zdravstvenih storitev, zdrav-, stvenega pripomočka, denarnega nadomestila ali povračila v primerih in v obsegu, kot to določa ta samoupravni sporazum. 14. člen Listo zdravnikov, ki lahko sestavljajo konzilij, sprejme na predlog strokovnega kolegija delavski svet zdravstvene organizacije. Konzilij deluje v sestavi najmanj treh zdravnikov. Sestavo konzilija določijo zdravstvene organizacije skladno s 1.. odstavkom 17. člena. Zdravstvena organizacija poskrbi, da je konzilij sestavljen iz zdravnikov, ki strokovno najbolj ustrezajo v obravnavanem primeru, pri čemer lahko po potrebi zagotovi sodelovanje zdravnikov iz drugih zdravstvenih organizacij. ■ 15. člen, , Pravica do zdravstvene storitve, zdravstvenega pripomočka, denarne dajatve ali povračila obstaja in je tudi neposredno uresničljiva, ko posamezni zdravnik ali ustrezni konzilij ugotovi, da obstajajo upravičeni razlogi za zdravstveno storitev, zdravstveni pripomoček, denarno dajatev ali povračilo in če s tem samoupravnim sporazumom ni izrecno drugače določeno. 16. člen Če v zvezi z uresničevanjem pravic do zdravstvenega varstva pride do spora, odloča o pravici pristojni organ zdravstvene organizacije, organizacije združenega dela oziroma zdravstvene skupnosti. Organ, ki odloča o pravici, po potrebi pridobi mnenje izvedencev. II. URESNIČEVANJE PRAVIC DO ZDRAVSTVENIH STORITEV 17. člen Pravice do zdravstvenih storitev uresničujejo uporabniki v zdravstvenih organizacijah po postopkih 1° na način, kot ga določa ta samoupravni sporazum, pa tudi po postopkih in na način, ki ga v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu, samoupravnim sporazumom o temeljih planov in s tem sporazumom ter po načelih sodobnih medicinskih znanosti ter kodeksom etike zdravstvenih delavcev določi zdravstvena organizacija v svojem samoupravnem splošnem aktu. V splošnem aktu iz prejšnjega odstavka ureja zdravstvena organizacija pravice in dolžnosti uporabnikov, ko uresničujejo pravice do zdravstvenih storitev v njej, prav tako pa tudi način uresničevanja teh pravic. 18. člen Pri uresničevanju pravic do zdravstvenih storitev uporabniki svobodno izbirajo zdravstveno organizacijo in zdravnika. Uporabniki v delovnem in z njim izenačenem razmerju uresničujejo pravice do zdravstvenih storitev praviloma v najbližji ambulanti splošne medicine, v zdravstveni postaji, dispanzerju ali v drugi organizacijski enoti osnovne zdravstvene dejavnosti glede na kraj bivanja oziroma glede na kraj zaposlitve. Drugi uporabniki uresničujejo pravice do zdravstvenih storitev praviloma v najbližji enoti zdravstvene organizacije iz prejšnjega odstavka tega člena glede na kraj njihovega prebivanja. Uporabniki, ki zbolijo med začasnim bivanjem snnaj kraja stalnega prebivališča oziroma zaposlitve, , Uresničujejo pravice do nujnih zdravstvenih storitev v najbližji ustrezni zdravstveni organizaciji. 19. člen Uporabniki uresničujejo pravice do speclalistič-Uih, bolnišničnih in univerzitetnih zdravstvenih sto-ritev praviloma v najbližji zdravstveni organizaciji ustrezne dejavnostL 20. člen Pravico do storitev nujne medicinske pomoči ures-Uičujejo uporabniki v katerikoli’ ustrezni zdravstveni urganizaciji in pri kateremkoli zdravniku, ki sta jim Ua j bliže tedaj, ko potrebujejo pomoč. 21. člen Uporabniki svobodno izbirajo zdravnike v zdrav- > stvenih organizacijah osnovne zdravstvene dejavnosti. Zdravnik ne sme odkloniti uporabnika, ki ga je l2bral, da bi ga stalno zdravil. . ^ Zdravnik sme odkloniti uporabnika le tedaj, če le število uporabnikov, ki so ga izbrali, doseglo ali celo Preseglo njegovo obremenitev po normativu, prav tako bu tudi tedaj, če je uporabnik pbkazal nezaupanje do travnika. Ne glede na to mora zdravnik nuditi upo-^ubniku nujno medicinsko pomoč, če jo potrebuje, še-6 nato pa ga lahko napoti k drugemu zdravniku, uterega zmogljivost še ni v celoti izkoriščena. V morebitnem sporu med uporabnikom in zdravnikom odloča o izbiri ali zamenjavi zdravnika pristojni organ zdravstvene organizacije. 23. člen Uporabniki svobodno izbirajo zdravnika-speciali-sta tedaj, ko izbrani zdravnik v zdravstveni organizaciji osnovne zdravstvdhe dejavnosti spozna, da je potreben specialistični pregled oziroma specialistično zdravljenje. Izbrani zdravnik v takem primeru napoti uporabnika k ustreznemu specialistu, ki si ga je uporabnik sam izbral. S svobodno izbiro zdravnika oziroma specialista uporabnik ne more ovirati normalnega poteka diagnostike in zdravljenja. S svobodno izbiro specialista si uporabnik ne more pridobiti pravic, ki jih sicer ne bi imel. Za izbranega zdravnika specialista velja tudi zdravnik specialist, h kateremu je izbrani zdravnik napotil uporabnika, če si ga uporabnik ni hotel ali ni mogel sam izbrati. 24. člen Uporabnik, ki je v delovnem razmerju, lahko uresničuje pravice do zdravstvenih storitev tudi pri drugem zdravniku v isti zdravstveni organizaciji osnovne zdravstvene dejavnosti, če zaradi organizacije dela v zdravstveni organizaciji ne more te pravice uveljavljati pri izbranem zdravniku. Drugi zdravnik je dolžan vpisati v medicinsko dokumentacijo uporabnika izvid pregleda in način zdravljenja. 25. člen Uporabniki uresničujejo pravice do zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti zgolj z zdravstveno izkaznico oziroma z listino iz G. člena tega sporazuma. Uporabniki uresničujejo pravice do zdravstvenih storitev v drugih zdravstvenih organizacijah oziroma njihovih enotah z listinami iz prejšnjega odstavka in z napotnico, ki jo izda zdravnik osnovne zdravstvene dejavnosti. Napotnica ni potrebna, če gre za preglede pri okulistu, ginekologu in pediatru pa tudi v drugih primerih, za katere se uporabniki in izvajalci dogovorijo v zdravstveni skupnosti na določenem območju. Napotnici priloži zdravnik tudi potrebno medicinsko dokumentacijo. 26. člen Zdravstvena organizacija, katere zdravnik je izdal napotnico za zdravljenje oziroma preiskavo v ambulanti ali v drugi enoti zdravstvene organizacije specialistične, bolnišnične ali univerzitetne dejavnosti, ob izbiri zdravstvene organizacije in zdravnika po uporabniku praviloma poskrbi, da bo uporabnik sprejet na zdravljenje oziroma preiskavo v naj bližji zdravstveni organizaciji in se dogovori o dnevu in uri sprejema ter o tem obvesti uporabnika. 22. člen . Uporabnik praviloma ne more zamenjati Zdravka, ki si ga je izbral, pred iztekom enega leta. Uporabnik lahko zamenja izbranega zdravnika, če Zadovoljen z zdravljenjem ali z odnosom, če spre-bi kraj zaposlitve ali prebivališča, če se spremeni k .gov delovni čas ali delovni čas zdravnika ter v "icrih, ko.bi prišlo do nesoglasja z zdravnikom. 1. Uresničevanje pravic v osnovni zdravstveni dejavnosti 27. člen Pravice do zdravstvenih storitev osnovne zdravstvene dejavnosti uresničujejo uporabniki v organizacijah združenega dela osnovne zdravstvene dejavnostL Pravice do zdravstvenih storitev osnovne zdrav- , stvene dejavnosti uveljavljajo zaposleni delavci tudi v temeljnih organizacijah združenega dela ali v enotah zdravstvene dejavnosti v sestavi delovne organizacije, ki ni zdravstvena organizacija. 28. člen Uporabnik ima pravico So zdravljenja na domu, če ugotovi potrebo po takem zdravljenju zdravnik osnovne zdravstvene dejavnosti ali zdravnik bolnišničnega oddelka, kjer se je uporabnik zdravil. Uporabniku zagotovi najbližja zdravstvena organizacija osnovne zdravstvene dejavnosti oziroma njena ustrezna enota zdravniški obisk in zdravljenje na domu po izbranem zdravniku oziroma po zdravniku, ki ga določa samoupravni splošni akt zdravstvene organizacije. 29. člen Patronažne obiske in strokovno nego. na domu zagotavlja najbližja zdravstvena organizacija osnovne zdravstvene dejavnosti oziroma njena ustrezna enota. 2. Uresničevanje pravic v specialistično-ambulantni zdravstveni dejavnosti 30. člen Pravice do zdravstvenih storitev specialistično-ambulantne dejavnosti uresničujejo uporabniki praviloma v naj bližjih zdravstvenih organizacijah in pri najbližjih zdravnikih specialistih, ki si jih sami izberejo in h katerim jih je napotil zdravnik, ki je izdal napotnico. Za sprejem uporabnika na zdravljenje oziroma na preiskavo v zdravstveno organizacijo specialistično-ambulantne dejavnosti poskrbi zdravstvena organizacija, katere zdravnik je izdal napotnico. Zagotovitev sprejema na zdravljenje oziroma preiskavo obsega tudi določitev dneva in ure sprejema, o čemer mora biti obveščen uporabnik. 31. člen Zdravnik specialist takoj po opravljenem pregledu oziroma preiskavi ali po končanem zdravljenju seznani zdravnika, ki je uporabnika napotil k specialistu, z napotki za nadaljnje zdravljenje. Obvestilo vsebuje tudi izvide in ugotovitve, vštevši mnenje o morebitni nezmožnosti za delo ter podatke o zdravljenju v zdravstveni organizaciji specialistično ambulantne dejavnosti. 32. člen Izvid, mnenje, potek zdravljenja in napotke za nadaljnje zdravljenje pošlje zdravnik specialist zdravstveni organizaciji oziroma zdravniku, ki zdravi uporabnika, najkasneje v treh dneh po pregledp, preiskavi oziroma končanem zdravljenju. Če zdravnik specialist vroči izvid uporabniku, je le-ta takoj dolžan vročiti izvid izbranemu zdravniku. 33. člen Če uporabnik nujno potrebuje zdravniško pomoč zdravnika specialista, ni pa mogel pravočasno dobiti napotnice zdravnika osnovne zdravstvene dejavnosti, uveljavlja takšno pomoč brez napotnice. 3. Uresničevanje pravic v bolnišnični zdravstveni dejavnosti 34. člen Pravice do zdravstvenih storitev bolnišnične zdravstvene dejavnosti uresničujejo uporabniki praviloma v najbližji bolnišnici, ki Si jo sami izberejo in v katero jih je z napotnico napotil zdravnik osnovne zdravstvene dejavnosti oziroma zdravnik specialist, pri katerem so se zdravili ali pa jih je pregledal. Zdravstvena organizacija, v kateri dela zdravnik, ki je uporabnika napotil na zdravljenje v bolnišnico, poskrbi, da bo uporabnik sprejet na zdravljenje. Zato se dogovori o dnevu sprejema v bolnišnico oziroma na ustrezni bolnišnični oddelek ter o tem obvesti uporabnika. 35. člen Če uporabnik potrebuje nujno medicinsko pomoč, lahko nastopi bolnišnično zdravljenje tudi brez napotnice oziroma sme napotnico izdati zdravnik, ki ga je prvi pregledal. Če je uporabnik sprejet v bolnišnico po prejšnjem odstavku tega člena, je le-ta dolžna o sprejemu takoj obvestiti družino uporabnika ter organizacijo združenega dela, v kateri dela, če je uporabnik zaposlen in če tega ne more sam storiti. Bolnišnica je dolžna o sprejemu takega uporabnika obvestiti tudi zdravstveni dom oziroma zdravnika, ki ga sicer zdravi. « 36. člen Po končanem zdravljenju praviloma pošlje bolnišnica zdravniku, ki uporabnika zdravi, odpustnico s podatki o zdravljenju v bolnišnici in z napotki za nadaljnje zdravljenje. Izjemoma vroči bolnišnica odpustnico iz bolnišnice uporabniku-delavcu v združenem delu, ki je upravičen do odsotnosti z dela zaradi bolezni in s tem pogojenimi pravicami do socialne varnosti. Uporabnik je v tem primeru dolžan takoj vročiti odpustnico zdravniku, ki ga zdravi. 4. Uresničevanje pravic v zdraviliški zdravstveni dejavnosti 37. člen Pravice do zdravstvenih storitev zdraviliške zdravstvene dejavnosti uresničujejo uporabniki v tistih naravnih zdraviliščih, ki so organizirana in poslujejo po zakonu o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih. Uporabniki uresničujejo zdravstvene storitve v naravnih zdraviliščih glede na indikacij sko področje zdravilišča. 38. člen Uporabniki, ki se zdravijo v bolnišnicah ali na klinikah, neposredno nadaljujejo zdravljenje v naravnih zdraviliščih tedaj, ko zavoljo medicinskih razlogov zdravljenje v bolnišnici ali na kliniki ni več nujno, potrebna pa je medicinska rehabilitacija uporabnika v naravnem zdravilišču. 39. člen Nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču določi konzilij ustrezne klinike ali bolnišnice. 40. člen Zdravljenje v naravnem zdravilišču lahko določi tudi konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti v občini, ki je plačnik storitve, na predlog zdravnika os-novpe zdravstvene dejavnosti. Zdravljenje borcev NOV v naravnem zdravilišču določa konzilij pri dispanzerju ali ambulanti za borce v skladu z dohodkovnimi možnostmi občinske zdravstvene skupnosti. V konziliju so: zdravnik, ki vodi dispanzer ali ambulanto za borce, predstavnik občinske organizacije zveze združenj borcev NOV, predstavnik komisije za borce skupščine občinske zdravstvene skupnosti in skupščine občine. 41. člen O potrebi po zdravljenju v naravnem zdravilišču konzilij klinike oziroma bolnišnice ali konzilij osnovne zdravstvene dejavnosti obvesti zdravilišče. * ■' 42. člen Zdravilišče povabi uporabnika na zdravljenje, potem ko prejme napotnico v roku, ki ga določa samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, uporabnik Pa začne nadaljevano oziroma nadomestno zdravljenje tistega dne, ki je določen v vabilu zdravilišča. Če uporabnik ne more začeti zdravljenja na določeni dan, o tem takoj obvesti zdravilišče in konzilij, ki ga je napotil v zdravilišče. * 43. člen Uporabnik-delavec v delovnem in z njim izenačenem razmerju obvesti o začetku zdravljenja v naravnem zdravilišču zdravnika, ki ga zdravi. Po končanem zdravljenju se mora uporabnik zglasiti pri svojem zdravniku najkasneje v treh dneh. 44. člen Po končanem zdravljenju izda zdravilišče uporabniku odpustnico hkrati s podatki o zdravljenju v zdra-vilišču ter z morebitnimi napotki zdravniku osnovne zdravstvene dejavnosti oziroma zdravniku v speciali-*tični ambulanti oziroma bolnišnici, kjer se je upo-^bnik zdravil pred nadaljevanim zdravljenjem, lezni, če je bolnik nevaren za okolico, in če je zavoljo zdravstvenih razlogov potreben prevoz osebe, ki ne more hoditi ali le s težavo hodi in zato ne more uporabiti rednih javnih prevoznih sredstev. 47. člen Uporabnik je upravičen do prevoza z reševalnim avtomobilom ob dopustu ali premestitvi iz bolnišnice, če to terja njegovo zdravstveno stanje. Ob odpustu iz bolnišnice ali iz druge zdravstvene organizacije ugotovi zdravnik potrebo po prevozu uporabnika z reševalnim avtomobilom na njegov dom. 48. člen Za prevoz z reševalnim avtomobilom izda zdravnik napotnico. V nujnem primeru se sme uporabnik prepeljati tudi brez napotnice zdravnika, če nujnost prevoza potrdi zdravnik zdravstvene organizacije, v katero je bil prepeljan. Če bi prišlo do spora, kar zadeva nujnost iz prejšnjega odstavka, o utemeljenosti presoja konzilij v osnovni zdravstveni dejavnosti oziroma konzilij bolnišnice ali klinike. 49. člen Uporabnik je upravičen do prevoza z letalom ali hidrogliserjem v primeru iz prvega odstavka 46. člena, če je v takšnem zdravstvenem stanju, da bi mu prevoz z drugim prevoznim sredstvom poslabšal zdravstveno stanje ali če je glede na razdaljo takšen prevoz najprimernejši. Uporabnik je upravičen do prevoza z akom (gorskim reševalnim čolnom) ali s helikopterjem le v primerih iz prvega odstavka 46. člena, ko je nujen prevoz s kraja, ki je nedostopen za kakršenkoli drugačen prevoz (gore, planine) ali če naravne okoliščine onemogočajo uporabo drugega prevoznega sredstva (snežni zameti, poplave), ko takšen prevoz v reševalni akciji uporabi utrezna reševalna organizacija (gorska reševalna služba, JLA, milica ipd.) ali ko to terja nujnost zdravniškega posega. 50. člen 5- Uresničevanje pravic do prevozov z reševalnimi in z drugimi posebnimi vozili 45. člen Za potovanje v zvezi z uresničevanjem pravic do c*ravstvenih storitev uporabljajo uporabniki redna vozna sredstva javnega prometa (vlak, avtobus v edkrajevnem prometu, gorska vzpenjača —'žičnica, dja rečne ali obalne linijske plovbe, letalo). Za ^ravnik lahko določi tudi drugačen način prevo-> upoštevaje pač zdravstveno stanje uporabnika in inost primera (z reševalnim avtomobilom, z osebnim uuiobilom, z vprežnim vozilom, s helikopterjem). 46. člen v /^Porabnik je upravičen do prevoza z reševalnim Vp . če primer terja takojšnjo zdravniško inter-ji ,Cli0 in bi drugačen prevoz škodoval zdravju ali ienju občana. avt ^Purabnik je upravičen do prevoza z . reševalnim tero ^ubilom tudi v primeru nalezljive bolezni, za ka-0 i® potrebna hospitilizacija, v primeru duševne bo- Uporabnik lahko uporabi drugo prevozno sredstvo (osebni avtomobil, vprežni voz), če ni na voljo rednih javnih prevoznih sredstev iz 45. člena. Če ni na voljo reševalnega avtomobila, lahko uporabnik za vse primere upravičenosti do prevoza z reševalnim avtomobilom uporabi drugo prevozno sredstvo. 6. Uresničevanje pravic do zdravil 51. člen ' Uporabniki uresničujejo pravico do zdravil prek zdravnikov, ki jih zdravijo in ki^im predpišejo zdravilo na recept, nabavijo pa ga v katerikoli lekarni. 52. člen Uporabniku predpisuje zdravila zdravnik osnovne ali specialistično ambulantne zdravstvene dejavnosti, ki ga zdravi. Zdravniki-pripravniki ne morejo samostojno predpisovati zdravil. Izjemoma lahko tudi zdravnik-pripravnik napiše recept, vendar pod vodstvom in ob sopodpisu mentorja, na receptnem obrazcu pi mora biti vpisana osebna številka zdravnika-men-torja. Bolnišnični in klinični zdravniki predpišejo zdravila uporabnikom zavoljo nadaljevanja zdravljenja na domu ob odpustu iz bolnišnice do naslednjega obiska pri izbranem zdravniku. Razen zdravnikov iz 1. in 2. odstavka tega člena lahko predpisujejo zdravila izjemoma tudi drugi Zdravniki, če imajo pooblastilo ustrezne zdravstvene skupnosti in če to storitev opravijo brezplačno. 53. člen Zdravniki predpisujejo zdravila uporabnikom na enotnem, receptnem obrazcu za vso SR Slovenijo, ki je prirejen za avtomatsko obdelavo receptov. 54. člen Zdravnik, ki predpiše zdravilo, mora recept podpisati ter ga opremiti z datumom in z žigom s svojim imenom. Na receptu mora biti odtisnjen tudi žig zdravstvene organizacije. 55. člen Recept je javna strokovna listina. Njegova vsebina v spodnjem delu recepta mora biti izpisana lastnoročno in čitljivo s črnilom ali s kemičnim svinčnikom. Na hrbtni strani recepta zdravnik ne sme predpisovati zdravil. Zgornja polovica recepta nad dvojno črto mora biti izpolnjena v skladu z navodili za avtomatsko obdelavo receptov. Imena zdravil je mogoče skrajševati le po določilih jugoslovanske farmakopeje. Imen gotovih zdravil ne skrajšujemo. Na receptnem obrazcu sme biti predpisano samo eno zdravilo za eno osebo. Za Sestavni del zdravila se šteje tudi pomožni material, ki je potreben za uporabo predpisanega zdravila. 56. člen Na stroške zdravstvene skupnosti je mogoče ambulantno predpisovati zdravila, ki so registrirana na območju SFRJ in objavljena v Uradnem listu SFRJ ali v Zdravstvenem vestniku Slovenskega zdravniškega društva. Ta zdravila morajo biti opremljena s šifro jugoslovanske klasifikacije zdravil (JKZ). 57. člen Na recept ni mogoče predpisovati uporabnikom: 1. Zdravil, za katere v skladu z zakonom o dajanju zdravil v promet ni dano dovoljenje, da so v prometu v Jugoslaviji (neregistrirana zdravila). Izjema so tista neregistrirana zdravila, ki jih dobijo bolniki ambulantno kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, če registrirana zdravila niso bila uspešna, vendar zgolj na podlagi utemeljenega mnenja konzilija ust- ■ rezne klinike ali ustreznega bolnišničnega oddelka, ki po zakonu o dajanju zdravil v promet izpolnjuje predpisane pogoje, da Se lahko ukvarja ž neregistriranimi zdravili. Mnenje konzilija ustrezne klinike ali bolnišničnega oddelka je potrebno pri daljšem jemanju neregistriranih zdravil obnoviti vsaj enkrat na leto. 2. Zdravil, ki se lahko uporabljajo samo pod stalnim nadzorstvom zdravnika v bolnišničnih zdravstvenih in drugih organizacijah. 3. Kemičnih sredstev, ki jih uporabljamo za diag-' nože. 4. Zdravil in zdravilnih sredstev, ki jih uporabljamo ali dajemo neposredno pri nujni zdravniški pomoči zunaj bolnišnic. 5. Materiala, ki ga uporabljamo v zdravstveni organizaciji za obvezovanje ran ali za trdno obvezo. Izjemoma pa je mogoče obvezilni material predpisati uporabnikom na recept, če uporabnik nadaljuje zdravljenje na domu in ne more sam k zdravniku, če potrebuje večjo količino obvezilnega materiala; v tem primeru je potrebno pripisati šifro bolezni. 6. Zdravil in zdravilnih sredstev, ki Se uporabljajo v zdravstvenih organizacijah s specialnimi napravami. 7. Intrauterinih kontracepcijskih sredstev. 8. Cepiv, serumov in infuzijskih raztopin, ki zahtevajo neposredno intervencijo zdravstvenega delavca. 9. Zdravil, ki jih dobivajo uporabniki tedaj, ko se zdravijo v bolnišnici ali zdravilišču. Za zdravila, ki so našteta v točkah od 2 do 9 tega člena, mora poskrbeti zdravstvena organizacija, v kateri uporabnik uveljavlja Zdravstveno varstvo. 58. člen Na posamezen recept je mogoče predpisati tolikšno količino zdravil, ki glede na bolnikovo stanje in naravo obolenja zadošča do naslednjega napovedanega zdravniškega pregleda. Ta količina praviloma ne sme presedati: 1. pri akutnih obolenjih ali stanjih količine, ki zadošča za 5 dni; 2. pri kroničnih obolenjih ali stanjih, ko gre za stalno uporabo posameznega zdravila, količine, ki zadošča za dva meseca. Izjemoma je mogoče predpisati tudi večjo količino kot za dva meseca, če daljše jemanje zdravila ne terja kontrolnih pregledov. 59. člen Navodilo za uporabo zdravil mora biti popolno in za uporabnika razumljivo. Skupna količina predpisa' nega zdravila mora biti enaka količini po navodilih in napisana v njegovih enotah. V primerih, ko je koli' čina potrebnega zdravila približno enaka njegovi količini oziroma količini v izvirnem zavitku in ne gre za izjemo po 65. členu tega sporazuma, sme zdravnik predpisati toliko zdravila, ' kolikor ga vsebuje izvirni zavitek. 60. člen Zdravnik je dolžan vsako predpisano zdravilo vpisati v zdravstveni karton uporabnika ali v knjigo pregledov pri obisku na domu tef pri tem navesti Skrajšano ime zdravila, količino in jakost, navodilo za uporabo ter datum, ko je izdal recept. Na domu predpisano zdravilo Vpiše zdravnik na ustrezno poročilo 0 obisku na domu. 61. člen Pri predpisovanju zdravil uporabnikom morajo zdravniki: 1. predpisovati samo zdravila v zvezi z zdravstvenimi storitvami, ki jih opravljajo; 2. predpisovati cenejša zdravila, če gre za enako vredna zdravila. Zdravila, ki so po določilu ob reeistraciu uvrščera v posebno 'specialnost, smejo predpisovati le zdravn ki-specialisti ustrezne stroke. Izjemoma lahko zdravilo, ki je v zvezi z zdravstvenimi storitvami določene specialnosti, predpiše tudi zdravnik splošne medicine, vendar le tedaj, če v gornjem delu recepta označi, v vsebinskem delu recepta pa pripiše, da je zdravilo predpisal po navodilu zdravnika specialista. 62. člen Pri predpisovanju mamil uporabnikom smejo zdravniki: 1. predpisati mamilo le, če je uporaba medicinsko upravičena in nujna. Mamilo mora biti predpisano v dvojniku in označeno z zaporedno številko iz evidence V posebni knjigi o izdanih receptih mamil. Tako knjigo hiora po določilih zakona o evidencah na področju zdravstva in pravilnika o načinu predpisovanja in izdajanja zdravil voditi zdravstvena organizacija, v kateri je bilo zdravilo predpisano. 2. predpisati na en recept le eno zdravilo, ki vsebuje eno mamilo. Zdravnik ne sme predpisovati mamil sebi in članom svoje družine, razen v primerih, ko gre za nujno Pomoč. V nasprotnem primeru mora farmacevt odklo-uiti izdajo zdravila in šteti tak recept za nepravilen. 63. člen Farmacevt sme izdati zdravilo na recept, če je le-predpisan v skladu s tem sporazumom. Farmacevt ne sme izdati zdravila na recept: 1. če je popravljen in zdravnik ni potrdil poprav-fca s svojim podpisom; 2. če vsebinsko ni jasen; 3. če navodilo o uporabi zdravila ni popolno; 4. če manjkajo potrebne oznake; 5. če so predpisane sestavine inkompatibilne (ne-2 poprečne mase BOD na upravičenca denarnih pomoči v SR Sloveniji. Obveznosti združevanja solidarnostnih sredstev uresničujejo tiste občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki na podlagi enotne prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov združijo več sredstev kot jih potrebujejo za uresničitev zagotovljenega programa, ob upoštevanju kriterija, da delež planirane mase BOD na upravičenca denarrflh pomoči presega poprečje planirane mase BOD na upravičenca denarnih pomoči v SR Sloveniji. 6. člen Udeleženci sporazuma ocenjujemo, da bodo sredstva, ki jih bodo združili za solidarnostno dopolnjevanje zagotovljenega programa pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na podlagi meril iz prejšnjega Pletla in na podlagi planiranega števila upravičencev denarnih pomoči in strokovnih delavcev znašala (vvti- SOČ din): 1981 42.000 1982 44.290 1983 43.933 1984 44.425 1985 44.462 7. člen Občinske skupnosti socialnega skrbstva združujejo °ziroma prejemajo solidarnostna sredstva tekom leta na podlagi planiranega obsega pravic v akontacijskih zneskih. Dokončni zneski, ki pomenijo pravico ali ob-veznost posamezne občine, se ugotovijo ob koncu leta na podlagi: —■ izpolnitve programa zagotovljenih pravic v posamezni občini; — dejansko ugotovljenih bruto osebnih dohodkov v Posamezni občini. Podpisniki tudi soglašamo, da so občinske skup-P°sti upravičene prejemati solidarnostna sredstva le v Primeru, če: — so sredstva namensko porabljena za uresničevanje pravic iz zagotovljenega programa; — je program zagotovljenih pravic načrtovan in uresničen v skladu z normativi iz enotnega seznama storitev ter ovrednoten z višinami denarnih pomoči’ iz tega sporazuma. Udeleženci sporazuma soglašamo, da Skupnost socialnega skrbstva Slovenije izvrši vsakoletni dokončni poračun obveznosti občin do združevanja oziroma prejemanja solidarnostnih sredstev ter nastale razlike po solidarnostni bilanci upošteva v naslednjem koledarskem letu. 8. člen Poleg sredstev iz 6. člena tega sporazuma bomo po načelu vzajemnosti pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije združevali tudi sredstva za uresničitev naložb skupnega pomena, ki obsegajo: — izgradnjo zavoda za varstvo in delovno usposabljanje zmerno, težje in težko prizadetih otrok in mladostnikov. Lokacija zavoda je Ig pri Ljubljani. Zavod bo imel zmogljivost 250 mest in 29 rezervnih mest ter bo dograjen leta 1983. Po investicijskem načrtu znaša predračunska vrednost 187 milijonov dinarjev ter ima skupne zazidalne površine 9446 m2 in 660 m-’ zunanje pokrite površine. Združevanje sredstev za izgradnjo tega zavoda se je pričelo v letu 1978 ter bo v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebno združiti še 92.800 tisoč din; dinamika združevanja sredstev bo sledeča (v tisoč din): 1981 11.600 1982 40.600 1983 40.600 — priprava strokovnih podlag delovno varstvenega zavoda za alkoholike. V letu 1984 bo v ta namen združenih 6.960 tisoč dinarjev; — priprava strokovnih podlag za izgradnjo zavoda za duševno manj, razvite odrasle osebe. V letih 1984 in 1985 bo v ta namen združenih 11.600 tisoč dinarjev; — sodelovanje pri pripravi koncepta in strokovnih podlag za izgradnjo zavoda za usposabljanje invalidnih oseb. 9. člen Celotna sredstva za naložbe skupnega pomena iz prejšnjega člena tega sporazuma bodo znašala 111.360 tisoč din; predvidena dinamika združevanja ' vseh sredstev naložb je sledeča (v tisoč din): 1981 11.600 1982 40.600 1983 40.600 1984 12.760 1985 5.800 10. člen Pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bomo po načelu vzajemnosti združevali tudi sredstva za uresničitev nekaterih drugih skupnih nalog. Med te naloge skvpnega pomena štejejo (v tisoč din, za obdobje 1981—1985): 1. Zagotavljanje sredstev za oskrbo oseb neznanega bivališča v zavodu Hrastovec-Trate, v vrednosti 1.876 2. Zagotavljanje sredstev za sofinanciranje programov Romov, v vrednosti 5.259 3. Zagotavljanje sredstev za raziskovalne naloge, ki so skupnega pomena za udeležence sporazuma in obravnavajo družbenoekonomska vprašanja s področja socialnega skrbstva, v vrednosti 2.804 4. Zagotavljanje sredstev za financiranje prevoza slepih in ostalih invalidnih oseb, ki potrebujejo spremstvo, v vrednosti 3.980 5. Sofinanciranje izdatkov za del vanje mladinskih sprejemališč 4.507 6. Zagotavljanje sredstev za sofinanciranje publikacije za delavce, ki so začasno zaposleni v tujini in revije »Naša žena«, v vrednosti 1.998 7. Soudeležba pri financiranju udeležencev mladinskih delovnih brigad, v vrednosti 2.324 8 Zagotavljanje sredstev za skupne potrebe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v vrednosti 485 9. Soudeležba pri financiranju programov, ki jih izvajajo delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, v vrednosti 1.714 10. Sredstva za delovanje samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. v vrednosti 7.362 11. Sredi-tva za delovanje strokovne služ- be Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v vrednosti 25.126 12. Sredstva za druge nujne nepredvidene naloge v višini 3.554 Skupaj (1,—12.) 60.989 11 člen Sredstva za oskrbo oseb neznanega bivališča se priznajo Zavodu Hrastovec-Trate na podlagi cene oskrbnega dne. ki se formira: •/o — materialni stroški 33,0 — amortizacija 4,1 — za obveznosti iz dohodka 1,2 — za OD in skupno porabo - 60,2 — za rezervo ■ 1,5 Do sredstev za sofinanciranje programov Romov so upravičene tiste občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki imajo na svojem območju Rome Komisija za reševanje problematike Romov pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije pripravi v posameznem koledarskem letu (najkasneje do konca marca) na osnovi programov posameznih občinskih skupnosti predlog, katera občina je upravičena do teh sredstev. Na osnovi predloga bo sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sklep o dodelitvi sredstev. Iz sredstev programa skupnih nalog bo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije sofinancirala del stroškov za delovanje mladinskih sprejemališč za begavce v Ljubljani in Mariboru. Ta sredstva bodo namenjena za pokrivanje fiksnih stroškov sprejemališč v višini približno 22°/o teh stroškov. Na ta način bo dana možnost, da se poslužujejo sprejemališč po potrebi tudi tiste občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki niso sklenile samoupravnega sporazuma o dejavnosti in o povračilu za Izvajanje dejavnosti mladinskega sprejemališča. Iz združenih sredstev skupnih nalog bo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije sofinancirala organizacijo Rdečega križa v občinah pri sodelovanju mladinskih delovnih brigad,- v katere so vključeni slušatelji šole za socialne delavce in izvajajo soeialno-skrhatve- ne storitve v času trajanja akcije. Posamezna občinska skupnost, ki sodeluje pri tej akciji, je upravičena do teh sredstev pod pogojem, da predioži Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije podrobno razčlenitev stroškov, ki jih je imela v zvezi z udeležbo pri akciji. O povračilu stroškov sklepa skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Pri republiških družbenih organizacijah in društvih bo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije sofinancirala iz združenih sredstev del storitev oziroma programov storitev, ki jih bodo le-ti izvajali ter se nanašajo na področje socialnega skrbstva v obliki preventivnega dela. Poleg tega so sredstva v okviru te naloge namenjena za soudeležbo zvezam društev na mednarodnih sodelovanjih in prireditvah ter drugih akcijah, ki se izvajajo na ravni republike. Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sklepa o povračilu teh sredstev. 12. člen Sredstva za delovanje samoupravnih organov m strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se bodo določala vsako leto s finančnim načrtom v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Vsako ieto bo skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sklenila s strokovno službo skupnosti sporazum o svobodni menjavi dela, v katerem bodo opredeljene delovne naloge strokovne službe ter vse medsebojne obveznosti. Strokovna služba bo pri vrednotenju delovnega načrta upoštevala kalkulativ-ne elemente, ki obsegajo: — materialne stroške: fiksni materialni stroški v višini, ki je določena s pogodbami, drugimi materialnimi stroški v višini dejanskih stroškov iz preteklega leta, povečanih s porastom cen na drobno, v višini 27°/» — zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti v predpisani in dogovorjeni višini 7 °/o — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v odvisnosti od višine OD delavcev v združenem delu v Ljubljani v višini 66 °/» 13. člen Za druge nujne nepredvidene naloge, ki jih ni mogoče določiti za petletno plansko obdobje in ki bodo obenem predstavljale sredstva za potrebno rezervo bodo občinske skupnosti združile pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije 2 “A sredstev od vrednosti skupnega programa. O porabi teh sredstev bo sklepala skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Neporabljena sredstva se prenesejo v naslednje leto oziroma poračunajo z višino prispevka za skupni program za naslednje leto. 14. člen Višina sredstev iz 9. in 10. člena tega sporazuma bo znašala: (v tisoč din) 1981 23.200 1982 52.583 1983 52.828 1984 25.178 1985 18.560 Sredstva za izvedbo programa skupnih nalog bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva združevale po enotni prispevni stopnji od osebnih dohodkov delavcev v občini, ki bo za leto 1981 predvidoma znašala 0,020 V«. Ta prispevna stopnja je planska, konkretna višina prispevne stopnje za leto 1981 bo dogovorjena v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije pred iztekom tega leta. Udeleženci sporazuma tudi soglašamo, da se bomo o višini prispevne stopnje za ta program vsako leto tega planskega obdobja dogovorili pred koncem leta za vsako naslednje leto v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v skladu z metodologijo valorizacije programa, ki je določena z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985. 15. člen Občinske skupnosti socialnega skrbstva zagotavljajo sredstva za uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z njihovimi obrambnimi načrti in obrambnim načrtom Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. 16. člen Zneski v tem sporazumu so v stalnih cenah iz leta 1980. Preračun vrednosti programov v tekoče cene bo opravljen vsako leto takole: — zneske za denarne pomoči in sredstva za osebne dohodke izvajalcev iz i. člena tega sporazuma bomo valorizirali skladno z rastjo nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SRS za obdobje oktober preteklega leta — oktober tekočega leta (po podatkih Zavoda SRS za statistiko), zmanjšane za planirano poprečno letno rast realnih OD v SRS v petletnem obdobju (1,1%>); — sredstva programa skupnih nalog bomo povečevali v skladu z metodologijo valorizacije programa, ki je določena v dogovoru o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981—1985. Pri preračunu vrednosti iz tega sporazuma v tekoče cene bomo upoštevali, da vrednost programov v Posameznem letu ne bo prekoračevala rasti doseženega dohodka v SR Sloveniji. Udeleženci sporazuma pooblaščamo skupščino Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, da izvede na tej osnovi vsakoletni preračun sredstev najkasneje do 31. januarja ter na tej osnovi vsako leto določi prispevek sredstev posamezne občinske skupnosti. 17. člen Udeleženci sporazuma smo dolžni spremljati ures-hičevanje pravic, obveznosti in odgovornosti sprejetih ha podlagi tega sporazuma. Obveščanje o uresničeva-hju pravic in obveznosti bo potekalo v skupščini Skup-hosti socialnega skrbstva Slovenije in sicer najmanj °b koncu vsakega leta. Prav tako smo udeleženci dolž-hi sprejemati ukrepe za uresničitev prevzetih pravic *n obveznosti. Če udeleženci ugotovimo, da prevzetih obveznosti ne moremo uresničiti tudi z dodatnimi uk-rePi> smo dolžni predlagati drugim udeležencem spo-razuma spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sPorazuma glede na novo ocenjene možnosti in pogoje. 18. člen .. Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma bo opravili organ samoupravne delavske kontrole skupnosti, logove pristojnosti in naloge so določene v samo-hpravnem splošnem aktu Skupnosti socialnega skrbna Slovenije. 19. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopi večina občinskih skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1981. leta dalje. Z dnem, ko se začne uporabljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva, v občini in SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 22/77). St. 402-1/80 Občinske skupnosti socialnega skrbstva Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je na seji 25. 12. 1980 ugotovila, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981—1985 sprejela večina občinskih skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji in ga zato objavlja. Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Dolfka Boštjančič 1. r. 311. Na podlagi 42. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o normativih storitev na področju socialnega skrbstva 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se ovrednotijo opravljene družbeno potrebne storitve delavcev v socialnem skrbstvu z namenom uresničevanja enakega družbenoekonomskega položaja z drugimi delavci v združenem - delu, po načelih svobodne menjave dela, pri čemer si zagotavljajo tudi enako socialno varnost. 2. člen Z normativi se opredelijo elementi in naloge: A. ELEMENTI Časovni St. Element normativ v minutah 1. VARSTVO ODRASLIH 1.1. Urejanje odnosov v družini in okolju 350 1.2. Zagotavljanje materialnih pomoči: — edini vir preživljanja 200 — dopolnilni vir preživljanja 200 — začasne ali enkratne 80 1.3. Urejanje nege na domu 120 1.4. Urejanje sosedske pomoči 1.5. Urejanje zavodskega varstva 150 — v splošnih socialnih zavodih i 240 — v posebnih socialnih zavodih 240 — v delavnicah pod posebnimi pogoji 240 Časovni St. Element normativ v minutah 1.6. Urejanje varstva v tujih družinah 270 1.7. Urejanje in izvajanje skrbništva 300 1.8. Pomoč pri urejanju delovnega usposabljanja 200 1.9. Pomoč pri urejanju zaposlitve 150 1.10. Pomoč pri urejanju stanovanjskih težav 240 1.11. Varstveno nadzorstvo — izvajanje 900 1.12. Delo z obsojencem po odpustu iz prestajanja kazni 420 1.13. Spremljanje obsojenca med prestajanjem kazni 390 1.14. Svetovalno delo z neprilagojenimi osebami 360 L15. Urejanje in usklajevanje preživnin 120 2. VARSTVO OTROK IN DRUŽINE 2.1. Urejanje odnosov v družini in okolju 350 2.2. Zagotavljanje materialnih pomoči (edi- ni vir, dopol. vir, začasne in enkratne družbene denarne pomoči, dnevno varstvo in letovanje) 100 2.3. Urejanje in spremljanje rejništva 750 2.4. Urejanje zavarovanja rejnic 100 2.5. Urejanje zavodskega varstva 600 2.6. Urejanje in izvajanje skrbništva 220 2.7. Urejanje posvojitev 900 2.8. Urejanje varstva otrok 300 2.9. Urejanje in usklajevanje preživnin 60 2.10. Varstvo otrok iz socialno ogroženih družin — odvzem otroka 900 — predlaganje odvzema roditeljskih pravic 600 — predlaganje staršev v kaznovanje 600 — predodelitev otroškega dodatka 210 2.11. Urejanje stikov med otroci in starši 360 2.12. Urejanje statusnih vprašanj otrok (sprememba priimka, državljanstva) 240 2.13. Pomoč pri urejanju stanovanjskih vprašanj 240 2.14. Zaščita družine ob deložaciji 330 2.15. Pomoč pri zaposlitvi in drugih osebnih težavah 150 3. VARSTVO OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU 3.1. Evidentiranje in razvrščanje 600 3.2. Urejanje usposabljanja in izobraževanja ter Spremljanje 300 3.2.1. Spremljanje 30 3.3. Urejanje zavodskega varstva .600 3.4. Diagnostično in svetovalno delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroci 820 3.5.1. Diagnostično in svetovalno delo z mladostniki storilci kaznivih dejanj 900 3.5.2. Diagnostično in svetovalno delo z mla- dostniki z • asocialnimi oblikami vedenja 820 Časovni St. Element normativ v minutah 3.5.3. Diagnostično in svetovalno delo z mlajšimi polnoletniki storilci kaznivih dejanj 900 3.6. Obravnava mladostnikov storilcev prekrškov 280 3.7. Izvajanje vzgojnega ukrepa strožjega nadzorstva skrbstvenega organa 180 3.8. Urejanje in spremljanje rejništva 900 3.9. Urejanje in izvajanje skrbništva 220 3.10. Urejanje in usklajevanje preživnin 60 3.11. Pomoč družinam 180 3.12. Zagotavljanje materialnih pomoči 200 4. PREDZAKONSKO SVETOVANJE 4.1. Obvezni obisk zakonske svetovalnice zr kandidate pred sklenitvijo zakonske zveze 90 4.2. Dovolitev sklenitve zakonske zveze mladoletnim osebam ali po drugih zadržkih 420 4.3. Priprava izvedbe širšega programa predzakonskega svetovanja 180 4.4. Organizacija širšega programa predzakonskega svetovanja 160 5. ZAKONSKO SVETOVANJE 5.1. Izvedba spravnega poiskusa 530 5.2. Svetovanje zakoncema in pomoč pri urejanju medsebojnih odnosov 780 5.3.,Individualno in partnersko svetovalno delo 160 B. NALOGE Nbtmativ St. Naloga naloge v min. 1. Urejanje odnosov v družini in okolju 350 2. Dodelitev Stalne družbene materialne pomoči 180 3. Dodelitev začasne družbene materialne pomoči 180 4. Izredno zvišanje družbene materialne pomoči 180 5. Dodelitev enkratne družbene materialne pomoči — skrajšan postopek 180 6. Spremembe družbene materialne pomoči po reviziji 100 7. Redno .zvišanje družbene materialne pomoči ‘30 8. Ukinitev družbene materialne pomoči 180 9. Urejanje nege na domu 120 10. Urejanje sosedske pOmoči 120 11. Namestitev v socialni zavod 220 12. Oddaja v organizacijo za usposabljanje 240 13. Spremljanje oskrbovanca v zavodu ali organizaciji za usposabljanje 20 14. Obiski zavodov ali organizacij za usposabljanje 150 15. Odpust otroka ali mladostnika iz zavoda 240 Normativ St. Naloga naloge v min. 16. Dogovor o višini prispevka svojcev ali drugih zavezancev k oskrbnini 180 17. Evidentiranje in pridobitev rejniških družin 150 18. Oddaja odrasle osebe v oskrbo tuji družini 220 19. Oddaja otroka ali mladoletnika v rejniško družino 240 20. Ureditev oddaje v rejniško družino po starših 120 21. Premestitev v drugo družino 240 22. Svetovalno delo z varovanci, rejenci, rejniki, starši 60 23. Obiski rejniških družin 150 24. Prekinitev rejniškega razmerja 150 25. Sklepanje pogodb o oskrbi ali rejnini v rejniški družini 180 26. Uredba postopka za odvzem ali vrnitev opravilne sposobnosti 360 27. Postavitev začasnega skrbnika 180 28. Postavitev pod skrbništvo in imenovanje stalnega skrbnika 240 29. Postavitev skrbnika za poseben primer ali kolizijskega skrbnika 120 30. Razrešitev in imenovanje novega skrbnika 390 31. Popis premoženja 390 32. Pregled letnih poročil 120 33. Spremljanje in kontrola skrbnika 240 34. Zastopanje oseb pod skrbništvom 120 35. Delo s skrbniki 60 36. Odobritev pravnih opravil skrbnikov ali staršev 120 37. Sklenitev posvojitve 440 38. Namestitev otroka v rejniško družino z namenom posvojitve 140 39. Sprememba nepopolne posvojitve v popolno 270 40. Ugotavljanje očetovstva ali materinstva 200 41. Urejanje preživnine z dogovorom 240 42. Usklajevanje preživnine z . dogovorom 180 43. Redna uskladitev preživnine z odločbo 40 44. Urejanje stikov med otroci in starši s poravnavo 210 45. Urejanje stikov medi otroci in starši z odločbo 480 46. Odločitev o umestnosti spremembe imena ali priimka 280 47. Predodelitev otroka drugemu roditelju 900 48. Odvzem otroka 9b0 • 49. Odvzem otroka po sodni odločbi 150 50. Predlaganje podaljšanja roditeljskih pravic - „ 120 51. Strokovna pomoč sodišču v kazenskem postopku zoper starše 600 52. Prenos otroškega dodatka na drugega roditelja ali skrbnika 210 53- Strokovna pomoč pri spremembi državljanstva 180 54. Urejanje rehabilitacije V delavnicah pod Posebnimi pogoji 200 ®5- Urejahje delovnega usposabljanja 200 S6- Napotitev na usposabljanje 200 Normativ St. Naloga naloge v min. 57. Urejanje in pomoč pri zaposlitvi 150 58. Spremljanje usposabljanja ali zaposlitve 30 59. Pomoč pri urejanju stanovanjskih težav 240 60. Zaščita ob deložaciji 330 61. Pomoč pri urejanju delovnega turnusa 80 62. Pomoč pri urejanju dnevnega varstva otrok 120 63. Izdelava programa dela izvajanja varstvenega nadzorstva 150 64. Izdelava programa dela izvajanja vzgojnega ukrepa 130 65. Svetovalno delo z obsojencem 120 66. Individualna svetovalna obravnava otrok in mladostnikov 420 67. Skupinsko delo z otroci in mladoletniki, nad katerimi se izvaja vzgojni ukrep 150 68. Urejanje socialnih težav obsojencev 80 69. Sestava poročil za omilitev kazni ali po- milostitev ali pogojni odpust ali odložitev kazni 1Š0 70. Izdelava socialne ankete 180 71. Izdelava obdobnih in končnih poročil za sodišče 80 72. Individualno socialno delo z družbeno neprilagojenimi osebami 300 73. Diagnostična obravnava osebnostno in vedenjsko motenih otrok 500 74. Diagnostična obravnava mladostnikov, storilcev kaznivih dejanj 600 75. Sodelovanje na glavni obravnavi na sodišču 180 76. Svetovalna obravnava storilcev prekrškov 260 77. Izdelava sinteze ugotovitev 150 78. Svetovalni razgovori s starši in otroci ali mladoletniki 60 79. Obiski na domu, šoli, delovni organizaciji, krajevni skupnosti 150 80. Vse vrste .teamskih sestankov 150 81. Skupinsko delo s posameznimi obravna- vanci 150 82. Izdelava širše socialne anamneze 500 83. Izdelava dopolnilne socialne anamneze 360 84. Uvedba postopka za razrešitev 40 85. Vodenje matičnih knjig ali drugih predpisanih evidenc ' 10 88. Razne krajše informacije 10 87. Obvezni program predzakonskega svetovanja 90 88. Širši program predzakonskega svetovanja 340 3. člen Kadrovski normativ se določi na podlagi časovnih normativov in znaša za strokovnega delavca z višjo izobrazbo 90.000 minut letno. Normativ nalog, katerih izvrševanje zahteva visoko strokovno usposobljenost delavca, se valorizira , s količnikom 1,079. 4. člen Normativi še v samoupravnih sporazumih o temeljih planov skupnosti socialnega skrbstva Uporabljajo kot osnova za izračun Cene storitev. 5. člen Komisija za normative Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo sproti ugotavljala ustreznost in uporabnost normativov in predlagala ustrezne ukrepe za njihovo dopolnitev oz. spremembo. 6. člen Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot polovica občinskih skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji, kar s sklepom ugotovi skupščina Skupnosti socialnega skrbstva, Slovenije. St. 19-3/68-81/5 St. 38-4/1-81/5 Občinske skupnosti socialnega skrbstva Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je na seji dne 12. junija 1980 ugotovila, da je samoupravni sporazum o normativih storitev na področju socialnega skrbstva sprejelo več kot polovica občinskih skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter ga zato objavlja. Predsednica skupščine Skupnosti 'socialnega skrbstva Slovenije Dolfka Boštjančič 1. r. 312. Skupščina Telesnokulturne skupnosti SR Slove- ' nije je na 12. seji dne 7. januarja 1981 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 .1 Skupščina Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanja. 2 ' V skladu s sklepom skupščine se ta sklep objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 7. januarja 1981. Predsednik Skupščine Telesnokulturne skupnosti SR Slovenije Miha Ravnik 1. r. VODNA SKUPNOST ZA OBMOČJE SOČE NOVA GORICA 313. Na podlagi 23. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Vodne skupnosti za območje Soče in 26. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Vodne skupnosti za območje Soče za obdobje 1981— 1985, je skupščina Vodne skupnosti za območje Soče na skupnem zasedanju obeh zborov, dne 9. januarja 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto lasi I Da se zagotovi izvedba vodnogospodarskih del iz srednjeročnega plana razvoja vodnega gospodarstva na območju Soče, se na osnovi 26. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Vodne skupnosti za območje Soče za obdobje 1981—1985 uskladijo ta- rife vodnega prispevka za leto 1981. Tarife vodnega prispevka za leto 1981 so naslednje: 1. Splošni vodni prispevek od DO 1.179 Vo 2. Vodni prispevek od električne energije din/kW/h 0.0075 3. Vodni prispevek od uporabljene vode din/m’ 1.78 4. Vodni prispevek od onesnažene vode din/E 61.12 5. Vodni prispevek od pitne vode din/m3 0.76 6. Vodni prispevek od obrtne dejavnosti od DO 1.179 V« 7. Vodni prispevek od katastrskega dohodka 0.92 8. Vodni prispevek od naplavin din/ms 25.50 II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati, osmi dan po s-bjavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 1303-8/53-80 Nova Gorica, dne 9. januarja 1981. Predsednik skupščine Vodne skupnosti za območje Soče Silvij Blaj, dipl. inž. gozd. 1. r. USTAVNO SODIŠČE JUGOSLAVIJE 314. ODLOČBA o oceni zakonitosti tretjega odstavka 49. člena zakona o samoupravnih sodiščih 1. Poravnalni svet Krajevne skupnosti Hajdina je kot pooblaščeni predlagatelj začel postopek za oceno nasprotja tretjega odstavka 49. člena zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) z zakonom o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/77 ' in 60/77) in zakonom o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, .36/77 in 36/80). V svojem predlogu navaja, da je napadena določba v nasprotju z omenjenima zveznima zakonoma, ker nalaga strankam, da morajo, preden sprožijo postopek, v kazenskih zadevah na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, v civilnih zadevah pa v sporih majhne vrednosti, vložiti predlog za posredovanje poravnalnega sveta, medtem ko zakon o kazenskem postopku in zakon o pravdnem postopku določata, da se sme stranka za enake spore neposredno obrniti za varstvo pristojnemu sodišču, ki potem, ko spozna, da je pristojno in da ni razlogov, da bi tožbo zavrglo, odstopi tožbo pristojnemu poravnalnemu svetu oziroma drugemu samoupravnemu sodišču za tri oziroma dva meseca, dai poskusi poravnavo. 2.. Skupščina Socialistične republike Slovenije je v odgovoru na predlog opozorila, da pristojnost in postopek pred poravnalnim, svetom določajo na podlagi 223. člena ustave SFRJ republike in avtonomni pokrajini in da tretji odstavek 49. člena ni v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku in zakonom o pravdnem postopku, saj določa postopek pred poravnalnim svetom in le razčlenjuje 445. člen zakona o kazenskem postopku in 468. člen zakona o pravdnem postopku. V odgovoru je obenem opozorjeno, da obveznost glede začetka postopka pred poravnalnim svetom, ki naj posreduje pred sprožitvijo kazenskega in pravdnega postopka pred rednim sodiščem, nima škodljivih posledic za stranke, kadar posredovanje ni bilo uspešno, saj so prekluzivni roki in roki zastaranja v tem primeru zavarovani s tretjim odstavkom 52. člena zakona o kazenskem postopku in 388. členom zakona o obligacijskih razmerjih. 3. V 12. točki prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ je določeno, da federacija po zveznih organih ureja kazenski postopek in druge sodne postopke, razen posebnih postopkov na področjih, na katerih urejajo družbene odnose republike oziroma avtonomni Pokrajini s svojimi predpisi. Po 4. točki prvega odstavka 281. člena ustave SFRJ ureja federacija temelje obligacijskih razmerij in temeljna lastninskopravna razftierja, kar pomeni, da je federacija po mnenju sodišča pristojna tudi za mrojanje pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem, po katerem se rešujejo spori iz teh razmerij. 445. člen zakona o kazenskem postopku in 468. člen zakona o pravdnem postopku določata, da‘ pristojno sodišče po prejemu zasebne tožbe za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime ali za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe ter v sporih majhne vrednosti — če spozna, da je pristojno in da .ni raz-logov, da bi tožbo zavrglo — odstopi zasebno tožbo P°ravnalnemu svetu oziroma drugemu samoupravnemu sodišču, da poskusi poravnavo. Ce poravnalni svet ali drugo samoupravno sodišče v treh oziroma dveh ne sporoči o izidu posredovanja, razpiše sodišče glavno obravnavo oziroma narok za glavno obravnavo. Po 557. členu zakona o kazenskem postopku m pil. členu zakona o pravdnem postopku opravi so-'sče zgoraj omenjeno procesno dejanje le, če repub-vlke in avtonomni pokrajini s svojim zakonom dolo-pristojnost poravnalnega sveta oziroma drugega samoupravnega sodišča za posredovanje v takih spo-vjh na pobudo pristojnega sodišča. Prvi odstavek 17. P^ha in prvi odstavek 53. člena zakona o kazenskem °stopku in 185. člen zakona o pravdnem postopku do-a’ da se P0Sl°Pek Pri pristojnem sodišču začne na ahtevo upravičenega tožilca. Način ureditve navedenega dela kazenskega in .^'avdnega postopka v zakonu o kazenskem postopku zakonu o'pravdnem nostppku po mnenju sodišča ni ^eskladen z ustavo SFRJ, tako da so izpolnjene ustav-49 trre^P°stavke za oceno nasprotja tretjega odstavka ■ člena izpodbijanega republiškega zakona z zako- hom Izst op k 0 kazenskem postopku in zakonom o pravdnem 4. Tretji odstavek 49. člena izpodbijanega zakona določa, da stranka vloži predlog za posredovanje poravnalnemu svetu v zadevah zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, kot tudi v sporih majhne vrednosti, preden sproži postopek pred rednim sodiščem. Izpodbijane določbe torej nalagajo stranki (kot je tudi navedeno v odgovoru Skupščine SR Slovenije), da mora v omenjenih sporih, preden začne kazenski in pravdni postopek pred pristojnim sodiščem, začeti postopek s svojim predlogom pred poravnalnim svetom- zaradi njegovega posredovanja. V 50. členu istega zakona je določeno, da poravnalni svet na predlagateljevo zahtevo pismeno ugotovi, da posredovanje ni uspelo. Iz izpodbijanih določb torej sledi obveznost poškodovanca, da začne postopek poravnave pred poravnalnim svetom tudi tedaj, kadar to ne želi, šele nato pa lahko zahteva varstvo pred pristojnim sodiščem. Zakon o kazenskem postopku in zakon o pravdnem postopku določata, kot je že rečeno, da lahko oškodovanec glede istih sporov zahteva varstvo pristojnega sodišča neposredno, tj. ne da bi poprej začel postopek za poskus poravnave. Z izpodbijanimi določbami je izključena neposredna uporaba določb zakona o kazenskem postopku in zakona o pravdnem postopku,'po katerih se smejo stranke za varstvo svojih pravic obrniti neposredno in brez drugih pogojev naravnost na pristojno redno sodišče, hkrati pa drugače urejajo postopek za reševanje teh sporov, kar je po mnenju sodišča v nasprotju z določbami zakona o kazenskem postopku in zakona o pravdnem postopku. Ustavno sodišče je po javni obravnavi na seji dne 17. decembra 1880 na podlagi 2. točke prvega odstavka 75. člena in 384. člena ustave SFRJ in 32. člena poslovnika Ustavnega sodišča Jugoslavije g večino glasov odločilo 1. Tretji odstavek 49. člena zaKona o samoupravnih sodiščih je v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku in zakonom o pravdnem postopku. 2. Skupščina SR Slovenije mora po drugem odstavku 384. člena ustave SFRJ v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije odpraviti nasprotje med tretjim odstavkom 49. člena zakona o samoupravnih sodiščih in zakonom o kazenskem postopku in zakonom o pravdnem postopku. 3. Odločba se objavi v Uradnem listu SFRJ in Uradnem listu SRS. 4. Ustavno sodišče Jugoslavije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča Nikola Sekulič in sodniki: dr. Vasil GrivčeV, Milorad Dostanič, dr. Stana Djukič-Delevid, Vladimir Krivic, Slavko Kuhar, Ce-domir Miličevič, Vojislav Rakič, dr. Josif Trajkovič, Ivan Franko, dr. Arpad Horvat in Mijuško Sibalič. U. št. 149/79 Beograd, dne 17. decembra 1980. Predsednik Ustavnega sodišča Jugoslavije Nikola Sekulič 1: r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI « 315. Na podlagi 586. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, žt. 53/76) in 7. člena družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/80) sprejemamo delavci v TOZD in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delavci, zaposleni pri nosilcih samostojnega osebnega dela SAMOUPRAVNI SP#ORAZUM o štipendiranju v občini Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik I. TEMELJNA NAČELA 1. člen S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljnjem besedilu: sporazumom) se delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih, delovni ljudje zaposleni pri nosilcih samoupravnega osebnega dela prek organizacije sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela prek združenja (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) na območju 'občine Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik, dogovorimo: — o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri oblikovanu in izvajanju štipendijske politike v občini, — o uveljavljanju solidarnosti med organizacijami združenega dela v občini in v SR Sloveniji, — o drugih vprašanjih, pomembnih za uresničevanje interesov celotnega združenega dela in za čimbolj Učinkovito uresničevanje osnovnih načel- dogovorjene štipendijske politike v SR Sloveniji, opredeljenih v družbenem dogovoru o kadrovski in štipendijski politiki v SR Sloveniji. 2. člen Udeleženci v organizacijah združenega dela se kot nosilci štipendijske politike zavedamo naših pravic in dolžnosti ter se za to obvezujemo, da'se bomo pri oblikovanju štipendijske politike neposredno zavzemali za uresničevanje načel, določenih z družbenim dogovorom in za smotrno uporabo sredstev, namenjenih za štipendiranje. Zaradi tega bomo zagotovili, da bodo pravice, obveznosti in odgovornosti, kriteriji in merila ter druga vprašanja, ki jih urejamo s tem sporazumom, uveljavljena v naših samoupravnih splošnih aktih. 3. člen V letnih, srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planih organizacij združenega dela ter samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti bomo udeleženci opredelili, koliko in kakšne kadre si bomo zagotavljali s štipendiranjem. S tem bomo prispevali k usklajevanju izobraževanja s kadrovskimi potrebami združenega dela, k usmerjanju mladih pri izbiri poklica in k racionalni uporabi sredstev. Zavzemali se bomo za sprotno prilagajanje sistema štipendiranja razvoju družbenoekonomskih odnosov, družbenim potrebam in vzgojnoizobraževalnemu sistemu. Pri izvajanju štipendiranja uveljavljamo poklicno usmerjanje in svetovanje tako, da bodo nagnjenja in sposobnosti mladine, ki se odloči za nadaljnje izobraževanje v vzgojnoizobraževalnih programih, usklajena s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi v razvojnih planih organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih. 4. člen Pri določanju štipendijske politike in podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev bomo zagotavljali, da bodo vse štipendije temeljile na kadrovskih potrebah, da bo upoštevan socialni vidik, tako da omogočamo šolanje tistim, ki imajo nagnjenja in učne sposobnosti in se brez štipendije ne bi mogli šolati. Zato bomo delavci in delovni ljudje v organizacijah združenenga dela zagotavljali, da bodo štipendije: — sestavni del vlaganja v družbeno reprodukcijo, — inštrument kadrovske politike organizacij združenega dela, — usmerjevalni dejavnik pri vključevanju mladine v usmerjeno izobraževanje, — oblike povezovanja in vzpostavljanja razmerij v usmerjenem izobraževanju z nosilci štipendiranja v skladu z njihovimi kadrovskimi potrebami in hkrati stimulacije mladine za takšno povezovanje, — vzpodbuda mladini za boljše učenje, — ena izmed oblik izenačevanja materialnih možnosti mladine za šolanje. 5. člen Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s kadrovskimi potrebami, opredeljenimi s kadrovskimi in razvojnimi plani tistim udeležencem v usmerjenem izobraževanju, ki se izobražujejo po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so neposredno zainteresirane. Razlike h kadrovskim štipendijam se lahko podelijo štipendistom, katerim kadrovska štipendija, izračunana po osnovah in merilih tega samoupravnega sporazuma, ne dosega zneska, ki bi štipendistu pripadal v primeru, če bi prejemal štipendijo iz združenih sredstev. Stipendije in razlike iz združenih sredstev so prehodna oblika štipendiranja v obdobju, ko nosilci kadrovske politike še ne zagotavljajo kadrovskih štipendij v obsegu, ki ga terjajo srednjeročne in dolgoročne kadrovske potrebe. 6. člen Udeleženci v organizaciji združenenga dela se s tem sporazumom kot ustanovitelji Titovega sklada v SR Sloveniji obvezujemo, da bomo še nadalje razvijali štipendiranje družbenoaktivnih in nadarjenih mladih delavcev in otrok delavcev v okviru tega sklada. V ta namen bomo zagotavljali sredstva iz združenih sredstev za to štipendiranje. Sodelovali bomo pri oblikovanju politike in upravljanju sklada ter enakopravno z organi tega sklada odločali o merilih in kriterijih za podeljevanje štipendij iz Titovega sklada. 7. člen S sprejemom tega sporazuma bomo udeležene' podpirali štipendiranje raziskovalnih kadrov v skladi' z interesi združenega dela v okviru sklada Borisa. Kraigherja, s tem da bomo prispevali del sredstev za štipendiranje po kriterijih in merilih tega sklada ter da bomo po svojih delegatih sodelovali pri oblikovanju politike in pri upravljanju sklada. 8. člen Višino sredstev, ki jih bomo udeleženci, v organizaciji združenega dela združevali v Titov sklad in sklad Borisa Kraigherja bo za vsako leto posebej določil pristojni organ, določen s • samoupravnim sporazumom o štipendiranju na ravni republike na podlagi predloženega programa in finančnega načrta posameznega sklada. doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen pri učencih in študentih v prvem letniku, za katere znaša število točk za štipendijo pri učencih 480 točk in študentih 650 točk. Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se bomo posebej sporazumeli v skupščini kot organu tega sporazuma pred razpisom štipendij. Štipendistu, ki bo predčasno uspešno končal študij, se bo izplačala štipendija kot enkratna nagrada na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju za čas, ko bi mu pripadala po pogodbi. II. KRITERIJI IN MERILA ZA PODELJEVANJE ŠTIPEDIJ IN DOLOČANJE VIŠINE ŠTIPEDIJ 9. člen Udeleženci smo sporazumni, da se poleg načel iz 4. in 5. člena tega sporazuma pri podeljevanju štipendij upoštevajo tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialnoekonomski položaj tako, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 85 °/o povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe, glede na ugotovljene potrebe, ne bo dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se bomo posebej sporazumeli na seji organa v občini, določenega s tem sporazumom. Za štipendije in razlike iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 55 «/0 povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V okviru meril iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana, ob enakem socialnoekonomskem položaju pa imajo prednost otroci iz delavskih in kmečkih družin. 1. Kadrovske štipendije 10. člen Udeleženci smo sporazumni, da se bo višina kadrovskih štipendij določala po naslednjih merilih: a) za učenca: — z zadostnim uspehom — z dobrim uspehom — s prav dobrim uspehom — z odličnim uspehom h) za študenta: •— s povprečno oceno 6,0—6,5 oz. 2.0— 2,4 — s povprečno oceno 6,6—7,2 oz. 2.5— 2,9 — s povprečno oceno 7,3—7,9 oz. 3.0— 3,4 •— s povprečno oceno 8,0—8,6 oz. 3.5— 3,9 —- s povprečno oceno 8,7—9,3 oz. ,4,0—4,4 — s povprečno oceno 9,4—10 oz. 4.5— 5 400 točk 480 točk 590 točk 720 točk 600 točk 650 točk 720 točk 800 točk 900 točk 1080 točk Število točk za posameznega štipendista bomo do-°fali vsako leto na novo, tako da bomo upoštevali 11. člen Ob začetku vsakega leta se bo vrednost točke iz prejšnjega člena usklajevala z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji. Vrednost točke bo določila skupščina kot organ samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike. 12. člen Štipendist, ki bo prejemal kadrovsko štipendijo, bo lahko uveljavljal iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 10. člena tega sporazuma, ki je: — za učenca 400 točk — za študenta 600 točk in višino štipendije, ki bi mu pripadala (če ne bi imel kadrovske štipendije) iz združenih sredstev po 17. in 18. členu tega sporazuma. Štipendist, ki ima stalno bivališče izven SR Slovenije, bo lahko uvel j a vi j; 1 pravico do razlike v občini, kjer je sedež štipenditorja. 13. člen Kadrovske štipendije se podeljujejo za dobo šolanja, ki je za posamezrie vzgojnoizobraževalne organizacije določena s predpisi. Izplačujejo se do roka, ko je štipendist dolžan skleniti delovno razmerje s štipenditorjem. Štipendiranje se praviloma začne na začetku šolanja. 14. člen Štipendist, ki prejema kadrovsko štipendijo in ponavlja letnik ali se zaradi ponavljanja ali drugih razlogov vpiše v drugo šolo ali smer, v naslednjem šolskem letu ne more prejemati štipedije niti razlike iz združenih redstev, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni štipenditor. 15. člen Udeleženci smo sporazumni, da si medsebojno ne bomo prevzemali štipendistov, razen v primeru, če se bosta tako sporazumela štipenditor in organizacija združenega dela ali drugi, ki bo imel interes pridobiti štipendista in če bo štipendist s tem soglašal. 16. člen Kadrovska štipendija in osebni dohodek iz delovnega razmerja se medsebojno izključujeta. 2. štipendiranje iz združenih sredstev 17. člen Podlaga za določitev višine štipendije iz združenih sredstev so življenjski stroški udeležencev v usmerjenem izobraževanju. Štipendija iz združenih sredstev obsega: — osnovno štipendijo, ki upošteva življenjske stroške udeležencev v usmerjenem izobraževanju, ki se šolajo v krajih stalnega bivališča in ki smo dosegali za učence največ 25 °/o ter za študente največ 30 0/o povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. — dodatek k osnovni štipendiji za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov ali zakonitih zastopnikov), ki znaša največ 25 o/o povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, — dodatek za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 3% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Upoštevajo se samo stroški prevoza v medkrajevnem prometu. Dodatka k osnovni štipendiji iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujeta. Višina štipendije, izračunana po merilih iz drugega odstavka tega člena, se zmanjša za prispevek staršev v višini, določeni v 18. členu tega sporazuma, s tem, da celotna štipendija ne sme presegati 55 Vo povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Pooblaščen organ iz samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike bo za vsako šolsko leto usklajeval višino osnovne štipendije iz združenih sredstev z uradno ugotovljeno višino porasta življenjskih stroškov SR Slovenije in osebnih dohodkov, vendar največ do višine 55°/i> povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji. Ce izračunana štipendija znaša do 4%> povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, se štipendija ne podeli. 18. člen • Pri izračunu štipendije se šteje, da znaša prispevek staršev k pokrivanju življenjskih stroškov udeležencev v usmerjenem izobraževanju: a) če znaša mesečni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom): 50.1— 55 "/o 45.1— 50®/o 40.1— 45 »/o , 35,1—40 »/o 30.1— 35 o/# 25.1— 30 »/o 20.1— 25 o/o pod 20 % povprečnega mesečnega neto osebnega dohodkj v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto b) znaša delež staršev od dohodka na družinskega člana: 1. Ce se šola učenec oz. 2. Ce se šola učenec oz. študent v kraju stalnega študent izven kraja stal-bivališča nega bivanja 75 »/o 50 o/# 70 o/« 45»/o 65 »/o 40 «/o 60 «/o 35 ®/o 55 «/o 30 o/o 50 o/o 25 «/o 40 o/. 15 «/o 0 o/o 0°/o 19. člen Učenci in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka (stimulacije) za dosežen učni uspeh. Učencem in študentom, ki so dosegli prav dober ali odličen uspeh v preteklem šolskem letu, se izplačuje dodatek v naslednji višini: a) učencem: za prav dober uspeh — 5 °/* od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, za odličen uspeh — 10 °/o od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, b) študentom: s povprečno oceno 8 do 8,6 oz. 3,5—3,9 — 5 °/o od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto, 8,7 do 10 oz. 4 do 5 — 10 % od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. Dodatek k štipendiji za učni uspeh ne pripada učencem in študentom prvih letnikov. 20. člen Pri presoji dohodkov morajo biti upoštevani vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Spremembe v zvezi z dohodki je treba v času štipendiranja na podlagi ugotavljanja dejanskega stanja sproti upoštevati. Katastrski dohodek v družini prosilca se pri uveljavljanju pravic iz tega samoupravnega sporazuma upošteva po enakih kriterijih, kot se uporablja za uveljavljanje pravic do otroškega dodatka, in to le pri prosilcih, pri katerih družina plačuje prispevke in davke iz katastrskega dohodka. Merila, po katerih se upošteva katastrski dohodek, opredeli ob vsakem razpisu štipendij iz združenih sredstev pooblaščeni organ in samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike. Za presojo upravičenosti do štipendije bo štipenditor po potrebi pridobil tudi mnenje krajevne skupnosti in skrbstvenih služb oziroma skupnosti ter mnenje Zveze socialistične mladine Slovenije v krajevni skupnosti in vzgojnoizobraževalnih organizacij. 21. člen Kandidati, ki bodo zaprosili za štipendijo iz združenih sredstev, se bodo dolžni hkrati prijaviti tudi na razpis kadrovskih štipendij, če bodo te razpisane za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih se bodo izobraževali. 22. člen Pravico do štipendije iz združenih sredstev bodo imeli učenci in študenti, ki bodo izpolnjevali pogoje z 2. odstavka 9. člena in ki se bodo prijavili na razpisano kadrovsko štipendijo za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, v katerih se bodo izobraževali, pa jim te ne bodo podeljene ter učenci in študenti, ki se bodo izobraževali za izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih oziroma smereh, za katere so v družbenem planu občine izražene dolgoročne potrebe, vendar kadrovske štipendije za njih niso bile razpisane. Štipendist, ki bo po oceni štipenditorja iz neutemeljenih razlogov odklonil kadrovsko štipendijo, bo izgubil pravico do štipendije iz združenih sredstev. 23. člen Štipendist, ki bo ponavljal letnik ali se zaradi ponavljanja ali drugih razlogov vpisal na druge vzgojno-izobraževalne programe oziroma smeri, v naslednjem šolskem letu ne bo mogel prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih bo ocenil štipenditor. 24. člen Udeleženci v organizacijah združenega dela bomo Stipendiste iz združenih sredstev stalno preusmerjali v kadrovske štipendije. Štipendist, ki bo prejemal štipendijo iz združenih sredstev, je dolžan iskati kadrovsko štipendijo. Ilf. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV . ZA SOLIDARNOST ugotovi, da je za tekoče leto zbranih dovolj sredstev, za tisto leto prenehali združevati sredstva. 29. člen Pri oblikovanju meril za solidarnostno prelivanje sredstev med občinami bomo upoštevali zlasti naslednje kriterije: — možnost šolanja v občini, — število mladine v osnovni šoli, , — število kadrovskih štipendij v občini, — socialno ekonomska razvitost občine, — program razvoja občine, — kadrovske potrebe po določenih poklicih v občini. Občina, na katere območju zbrana sredstva ne bodo zadoščala za izplačevanje štipendij iz združenih sredstev, imajo pravico do solidarnostnih sredstev le v primeru, če so v tej občini podpisniki tega sporazuma vse organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 25. člen Udeleženci smo sporazumni, da bomo zagotavljali materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov in meril na območju SR Slovenije v skladu z načeli solidarnosti. Za uresničevanje nalog iz prvega odstavka tega sporazuma bomo oblikovali na območju občine poseb-na namenska sredstva za štipendiranje. Sredstva se zbirajo na posebnem zbirnem računu za štipendiranje Pri SDK. 26. člen V posebna namenska sredstva v občini se stekajo: — sredstva, ki jih združujemo iz dohodka organizacij združenega dela, in sicer v višini 0,5 “/o od izplačanih-bruto osebnih dohodkov. Na osnovi planiranih potrebnih sredstev za štipendiranje skupščina skupnosti za zaposlovanje, po usklajevalnem postopku v okviru republike, določa prispevno stftpnjo konec leta za vsako naslednje koledarsko leto, — sredstva iz vračil štipendij, — druga sredstva. 27. člen Posebna namenska sredstva v občini se uporab-Ijajo: — za izplačevanje štipendij in razlik iz združenih sredstev po kriterijih in merilih tega sporazuma. — za izplačevanje štipendij Titovega sklada po riteri j ih in merilih Titovega sklada, ~ za zagotavljanje dela sredstev sklada Borisa Kraigherja po kriterijih tega sporazuma. — za solidarnostno zagotavljanje sredstev za štipendiranje v občinah, v katerih £ njihovega območja rana sredstva ne zadoščajo za izplačilo štipendij in razlik združenih sredstev po osnovah in merilih iz te-ga sporazuma. 28. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo ob vsakokrat-iz ^ *zplamlu osebnega dohodka nakazovali sredstva šti elmee 26. člena na poseben zbirni račun za Penhiranje pri službi družbenega knjigovodstva v rPvni' 150 letnl bilanci porabljenih sredstev se mo-- nni ostanek sredstev poračuna z obveznostmi za Mednje leto. ko ^^e^eženci se sporazumemo, da bomo v primeru, skupščina skupnosti za zaposlovanje na svoji seji 30. člen O načinu razporejanja sredstev, s katerimi po načelu solidarnosti zagotavljamo materialne pogoje za uresničevanje enotnih osnov ih meril po tem samoupravnem sporazumu odločajo vse skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje. IV. POGODBE 31. člen Medsebojne pravice in obveznosti učencev oziroma študentov, ki prejemajo štipendijo in organizacijo združenega dela, ki daje štipendijo, se podrobno uredijo s pogodbo o štipendiranju. Pogodba o štipendiranju vsebuje zlasti naslednja določila: — obveznosti štipendista do štipenditorja glede šolanja, — določila o višini štipendije, — čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti z delom pri štipenditorju, — obveznosti štipenditorja, da redno nakazuje štipendijo in da štipendistu zagotovi zaposlitev najkasneje dva meseca po zaključku šolanja; v nasprotnem primeru ima štipendist pravico zaposliti se po lastni izbiri, in druge obveznosti, — obveznosti štipendista, da vrne štipendijo, če ne izpolni pogodbene obveznosti, razen v primeru, ko zaradi daljše bolezni, trajne nezmožnosti za delo in drugega opravičljivega razloga ni mogel izpolniti pogodbene obveznosti, — morebitna druga določila, s katerimi podrobneje urejamo razmerja med štipendistom in štipenditorjem. Štipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini s pogodbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem šolanju zaposlili v organizaciji združenega dela na območju občine, v kateri so prejemali štipendijo. V. RAZPISI 32. člen Udeleženci bomo zagotavljali dosledno uresničevanje načela, javnega razpisovanja štipendij. To bomo uresničili tako, da bomo vsako leto skladno z roki vpisov v šolo v usmerjenem izobraževanju objavili skupen razpis vseh kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev v SR Sloveniji Razpisni postopek in podelitev kadrovskih štipendij morata biti zaključena do 15. septembra, za štipendije iz združenih sredstev pa najkasneje do 30. septembra tekočega leta. Praviloma ni mogoče podeljevati štipendij iz združenih sredstev, dokler niso v občini podeljene vse kadrovske štipendije, razpisane za poklice oziroma smeri, za katere se kandidati za štipendije iz združenih sredstev izobražujejo. VI. ORGANI IZVAJANJA TEGA SPORAZUMA 33. Člen Izvajanje štipendijske politike v občini po tem sporazumu uresničujemo udeleženci v občinski skupnosti za zaposlovanje. Skupnost ima lastnost pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. 1. Skupščina 34. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, organizirana po delegatskem načelu. Skupščina skupnosti za zaposlovanje upravlja z namenskimi sredstvi za štipendiranje v skladu z določbami tega sporazuma. 35. člen Skupnost za zaposlovanje še kot udeleženka zavezuje, da bodo sredstva za štipendiranje uporabljena namensko in prikazovana ločeno v finančnih načrtih in finančnih obračunih tako, da bo posebej razvidno zbiranje sredstev po prispevni stopnji za zaposlovanje ih njihova poraba ter tako, da bo posebej razvidno zbiranje sredstev za štipendiranje po prispevni stop-nji in njihova poraba. Prelivanje sredstev iz enega namena za drug namen ni možno. 36. člen Skupščina skupnosti opravlja v zvezi z izvrševanjem tega sporazuma zlasti naslednje naloge; — spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini s tem, da na podlagi ugotovitve o stanju spodbuja in organizira družbenopolitično dejavnost za uresničevanje tega sporazuma, — razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu z 12. členom tega sporazuma, ‘— obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev in k drugim vprašanjem, ki jih zastopajo njihovi delegati v organu iz samoupravnega sporazuma in v republiki, — sodeluje z drugimi dejavniki v občini, ki s svojo dejavnostjo lahko Vplivajo na oblikovanje in uresničevanje štipendijske politike v občini, zlasti z vzgoj-noizobraževalnimi organizacijami, službo poklicnega usmerjanja ipd.,' — poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev, obvezno obravnava pripombe, mnenja in predloge organov upravljanja udeležencev k poročilu iz prejšnje alinee, — ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma in izreka sankcije, — oblikuje predloge in daje pobudo pristojnemu organu iz samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike za usklajeno akcijo obravnave in sprejemanja predlaganih sprememb in dopolnitev, — voli delegate v skupščino Titovega sklada za štipendiranje in zastopa Titov sklad v občini v skladu s pravili tega sklada, — opravlja druge naloge, za katere je zadolžena ali jo zanje pooblaste udeleženci po določilih tega sporazuma. 2. Izvršilni organ 37. člen Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje nalog ter izvajanje tega sporazuma in smernic skupščine skupnosti ter uresničevanje njenih sklepov, pripravljanje gradiv za seje skupščine skupnosti in predlogov za razpis in podeljevanje štipendij in eventualnih razlik ter za izvrševanje drugih nalog oblikuje skupščina skupnosti izvršilni organ skupnosti. Izvršilni organ za področje štipendiranja pri skupnosti je odbor za štipendiranje. 38. člen Odbor za štipendiranje skupščine skupnosti šteje, 9 članov, ki ga izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov delegacij, zastopanih v skupščini skupnosti. Skupščina izvoli predsednika odbora za štipendiranje in njegovega namestnika. Člani odbora za štipendiranje So izvoljeni za čas trajanja delegatskega mandata v skupščini. Udeleženci se sporazumejo, da bodo pri evidentiranju in kandidiranju delegatov za odbor za štipendiranje zagotovili prisotnost mladine v odboru. 39. člen Odbor za štipendiranje kot izvršilni organ skupščine skupnosti opravlja zlasti naslednje r-^oge: — Skladno s smernicami skupščine skupnosti uresničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam, — pripravlja gradiva za seje skupščin skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja, — dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti oziroma je za to pristojen po tem sporazumu. 40. člen Seje odbora za štipendiranje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik odbora, ki ga ižmfed članov odbora imenuje skupščina skupnosti. Predsednik je dolžan sklicati sejo odbora za štipendiranje, da razpravlja o vprašanjih štipendiranja, če to zahteva skupščina skupnosti, predsednik skupščine skupnosti, tretjina članov odbora Za štipendiranje ali občinska konferenca SZDL, ZSMS ali občinski svet ZS. 41. člen Predsednik odbora za štipendiranje skupščine skupnosti opravlja v zvezi s štipendiranjem še naslednje naloge: — podpisuje pogodbe o štipendiranju iz združenih sredstev, — skrbi za izvrševanje sklepov v zvezi s štipendiranjem ter s tem v zvezi daje naloge strokovni službi, — opravlja druge haloge v okviru sklepov skupščine ih odbora za štipendiranje. 3. Organ samoupravne delavske kontrole 42. člen Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje izvajanje štipendijske politike po tem sporazumu, je odbor samoupravne delavske kontrole skupnosti. Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja zlasti naslednje naloge: — spremlja izvajanje določb tega sporazuma, opozarja na odstopanja in napake, — spremlja uresničevanje sklepov skupščine in odbora za štipendiranje, — spremlja uresničevanje kriterijev in meril pri dodeljevanju štipendij in določanju višine štipendij. 43. člen Odbor samoupravne delavske kontrole pri skupnosti sodeluje pri izbiri članov Organa samoupravne delavske kontrole na ravni republike v skladu s spO’ razumom o oblikovanju ter nalogah organov določenih v sporazumu o štipendiranju na ravni republike. Vil. JAVNOST DELA IN EVIDENCA PODATKOV 44. člen Udeleženci smo sporazumni, da bomo zagotavljali javnost dela pri podeljevanju kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev. Samoupravnim organom skupnosti bomo posredovali zahtevane podatke, potrebne za spremljanje ures-hičevanja dogovorjene štipendijske politike. Podatki bodo podlaga za sprejemanje odločitev o usmerjanju *n uporabi združenih sredstev v skladu s potrebami 2druženega dela in za programiranje družbene aktivnosti pri uresničevanju načel, kriterijev in meril, do-lc,fenih s tem sporazumom. 45. člen Udeleženci se obvezujemo, da bomo strokovni službi skupnosti, ki opravlja strokovne, tehnično-finančne administrativne naloge za organe skupnosti, pravo-Casno posredovali naslednje podatke: , — predvideno število kadrovskih štipendij, ki -jih nmo razpisali za posamezne smeri in stopnje šolanja v tekočem letu, podatke za skupen razpis kadrovskih štipendij, pregled podeljenih kadrovskih štipendij, ki so , razpisane v tekočem letu in podatke o štipendi-stlh, ~~ pregled vseh štipendistov, ki prejemajo kadrov-ko štipendijo, j ' Pregled razpisanih kadrovskih štipendij, za ka-® Pi bilo prijavljenih kandidatov in zato niso bile Po da zaostajanje razvoja komunalnih dejavnosti v preteklih planskih obdobjih postaja zaviralni faktor raz' voja stanovanjske in druge gradnje. Zato bomo udeleženci sporazuma zagotovili komunalnim dejavnostih1 pospešen razvoj, v skladu z usmeritvami i dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985. Udeleženci smo ocenili možen in usklajen razvoj vseh dejavnosti v prostoru, njegovo na' membnost ter skupne obveznosti do teh prostorov v okviru širših planskih potreb občine. II. NALOGE IN CILJI, KI JIH BOMO UDELEŽENCI URESNIČEVALI V SAMOUPRAVNI ENOTI ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIM ZEMLJIzCEM (v nadaljevanju enota) 6. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma opredeljujemo, da bomo v okviru enote uresničevali naslednje cilje in naloge: — zagotavljali bomo potrebne povrSine opremljenih stavbnih zemljišč za kontinuirano stanovanjsko in drugo gradnjo na področju urbanističnega načrta za mesto Litija in Šmartno, — zagotavljali bomo podružbljanje stavbnih zemljišč, promet z zemljišči in določanje ustrezne odškodnine za zemljišče, — zagotavljali bomo namensko rabo zemljišč v skladu s sprejeto urbanistično dokumentacijo, — v skladu z veljavnimi predpisi bomo določili merila in kriterije za prispevke investitorjev k stroškom urejanja in opremljanja zemljišč, — zagotavljali bomo gradnjo individualnih komunalnih naprav primarnega pomena, ki so osnova za nadaljnji razvoj gradnje 'vseh vrst v občini — čistilna naprava, zbirni kanalizacijski kolektorji, odlagališče komunalnih odpadkov. 7. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pridobivali in pripravljali stavbna zemljišča za usmerjeno stanovanjsko in drugo gračlnjo na naslednjih kompleksih: — ob Maistrovi ulici ca. 10.000 m2, — med Cesto komandanta Staneta in Zasavsko cesto ca. 10.000 m2, — na Litijski dobravi ob Partizanski cesti ca. 11-000 m2, — ob Cesti Mire Pregljeve ca. 4.000 m2, — na Graški dobravi — področje novega zazidal-nega načrta za zazidalni otok GS-4 36.000 m2, — v Kresnicah — področje zazidalnega načrta za kresnice zazidalni otok št. 5 ca. 7.500 m2. 8. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri-obljena stavbna zemljišča komunalno opremili na naslednjih lokacijah: — ob Maistrovi ulici ca. 10.000 m2, — na Litijski dobravi ca. 11.000 m2, '— ob Sitarjevški cesti ca. 2.000 m2, '— na Graški dobravi ca. 50.000 m2. Ob oceni, da je za komunalno opremljanje stavb-Šg ^emljišč 600 din stroškov na m2 stavbnega zemlji-vrednost programa opremljanja stavbnih zemlje 43,800.000 din. Sredstva bomo zagotovili iz: j. ~~ dela sredstev združenih iz čistega dohodka OZD opremljanje stavbnih zemljišč, ■ „ dela sredstev nadomestila za uporabo stavbne-8a zemljišča in u 7~ Prispevka investitorjev za komunalno oprem-jatlie stavbnih zemljišč. 9. člen be /a. nern°ten razvoj širše družbene skupnosti obči-2a !tiia bomo udeleženci samoupravnega sporazuma na 0 °vlli gradnjo naslednjih komunalnih objektov in rav individualne rabe: a) Vodovod: — dokončanje investicije vodovoda Reka Gozd— Litija, — cevovod do Cerkovnika z nadrezervoarjem in razvod po visoki coni v Šmartnem, — cevovod od nadrezervoarja na Sitarjevcu do novega zdravstvenega doma v Litiji, — ureditev vodooskrbe za visoko cono ob Sitarjevški cesti in na Graški dobravi. ’ Ocena predračunske vrednosti je izkustvena, ker za te objekte še” ni izdelana tehnična dokumentacija in znaša 10,000.000 din. Sredstva bomo zagotovili: — del sredstev združenih iz čistega dohodka OZD za opremljanje stavbnih zemljišč, — priključni prispevki za priključitev na vodovod. b) Kanalizacija in centralna čistilna naprava — zbirni kanal S-l na levem bregu Save s tlačnim vodom preko Save, — zbimi kanal S-3 od Smartna do Litije, — priprava investicije za I. fazo centralne čistilne naprave. Predračunska vrednost je ocenjena na podlagi investicijskega programa in znaša 25,000.000 din. Sredstva bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili iz: — združenih sredstev OZD iz čistega dohodka za gradnjo čistilne naprave in kanalizacijske zbiralnike. c) Odlagališče komunalnih odpadkov v Konjski dolini Ocena predračunske vrednosti je izkustvena in znaša 4,000.000 din. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sredstva zagotovili iz: — dela sredstev za uporabo stavbnega zemljišča, — posebnega prispevka za gradnjo odlagališča odpadkov, ki ga uporabniki plačujejo ob ceni za odvoz odpadkov. 10. člen Za nemoten razvoj širše družbene skupnosti občine Litija bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili gradnjo naslednjih komunalnih naprav skupne rabe: — ureditev dostopne pešpoti do novega zdravstvenega doma, — ureditev glavnega trga v Litiji. Ocena predračunskih vrednosti je izkustvena, ker še ni izdelane tehnične dokumentacije in znaša 7,000.000 din. Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sredstva zagotovili iž: — dela sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 11. člen Druge obveznosti, ki jih je potrebno vključiti v program za srednjeročno obdobje znašajo 85.075.000 din oziroma 17,015.000 din letno. V tem obsegu so zajete naslednje obveznosti: — odplačilo že najetih dolgoročnih kreditov za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, gradnjo individualnih in skupnih komunalnih naprav primarnega pomena, ki jih je komunalna skupnost najela pri dosedanjem delu za dobo od 5 do 15 let, — odplačilo najetega kredita za gradnjo vodovoda Reka Gozd—Litija, — sredstva za financiranje poslovanja komunalne skupnosti in sofinanciranje skupne strokovne službe. Udeleženci samoupravnega sporazuma bočno sredstva zagotovili iz: — dela sredstev združenih iz čistega dohodka OZD za opremljanje stavbnih zemljišč, — dela sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, — dela sredstev ostalih prispevkov. 12. člen i . Celotna vrednost programa vključno z drugimi obveznostmi znaša za naslednje srednjeročno obdobje 148,250.000 din. 13. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo za realizacijo programa združevali naslednja sredstva: INI 1981 1983 1984 1985 1. 1,3 "/o na BOD iz čistega dohodka 7.250 7.620 7.990 8.390 8.810 2. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 6.500 6.830 7.200 7.720 8.090 3. prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovoda 2.560 2.560 2.560 2.560 2.560 4. amortizacija obračunana za novi vodovod 5. del sredstev združenih iz čistega dohodka 1.070 1.070 1.070 1.070 1.070 za skupne komunalne naprave 6. priključni prispevek za priključitev na vodovod 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000 in kanalizacijo 800 800 800 800 800 7, prispevek za gradnjo odlagališča odpadkov 500 500 500 500 50,0 Skupaj 19.680 20.380 21.120 22.040 22.830 14. čten Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo ob temeljnih družbenih planskih zahtevah, da se pretežni del poselitve usmeri na manj vredna, kmetijstvu neprimerna zemljišča in na pobočja, take zahteve pospeševali in omogočali z ustreznimi tehnološkimi in komunalnimi rešitvami. Pri tem bomo zagotavljali, da bodo ta poselitvena območja racionalno energetsko in prometno oskrbljena in upoštevani kriteriji liudske obrambe in družbene samozaščite. 15. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se sporazumemo, da bomo ob sprejemu plana pripravili program odkupa in priprave zemljišč, določenih z družbenim planom. 'Ob tem bomo upoštevali zahtevo po vseh oblikah rabe zemljišč ter določali ob tem zadosten obseg pripravljenih zemljišč (rezerva). 16. člen S planom enote za urejanje stavbnih zemljišč bodo določeni naslednji elementi: — prioriteta izvajanja nalog, — dinamika izgradnje, ' — način združevanja sredstev za razširjeno reprodukcijo, — obseg kreditov in drugo. 17. člen Za konkretne naloge npr. čistilna naprava, se bomo za združevanje potrebnih sredstev posebej sporazumevali glede na potrebe in možnosti. III. NALOGE IN CILJI, KI JIH BOMO URESNIČEVALI V DRUGIH ENOTAH KOMUNALNE SKUPNOSTI 18. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo združevali sredstva za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav in objektov po programu: — vzdrževanje 128 km občinskih cest I. kategorije 4.334 — vzdrževanje ca. 400 km občinskih cest II. kategorije in nekategoriziranih cest 766 — vzdrževanje mestnih ulic 579 — vzdrževanje zelenih površin in otroških igrišč 321 — pokop poginulih živali 100 — vzdrževanje razsvetljave in tokovina 900 — odplačilo anuitet v preteklem obdobju najetih kreditov 5.200 — sofinanciranje poslovanja komunalne skupnosti 522 — rezervna sredstva 108 Ob upoštevanju kvalitetnejšega in kvantitativnoj-šega dela na vzdrževanju skupnih komunalnih naprav mora vrednost programa brez odplačila anuitet in sofinanciranja komunalne skupnosti rasti po stopnji pet letno. Letne vrednosti programov vzdrževanja skupnih komunalnih naprav in objektov znašajo po cenah leta 1980: 1981 1982 1983 1984 1*85 v 000 din 12.800 13.130 13.450 13.790 14.160 19. člen Sredstva iz 18. člena bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili na način: — prispevek TOZD iz dohodka v višini 1 % od BOD — del sredstev od prodanega bencina — 50 % pristojbin za cestno motoma vozila — cestnina — drugi prispevki Skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 6.240 6.550 6.880 7.230 7.580 3.400 3.570 * 3.750 3.940 4.130 1.600 1.600 1.600 1.600 1.600 1.560 1.410 1.220 1 020 850 12.800 13.130 13.450 13.790 14.160 20. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo zagotovili pogoje in možnost za realizacijo programa modernizacije občinskih cest, mestnih ulic in sofinanciranje odplačila kredita za gradnjo vodovoda. Program vsebuje: — ureditev ceste Breg—Zg. Jablanica, — sofinanciranje ureditve podaljška mostu v Jevnici, — ureditve mestnih ulic v Litiji in Šmartnem (Ponoviška cesta in cesta do zadružnega doma v Šmartnem), — sofinanciranje odplačila kredita za gradnjo vodovoda Reka Gozd—Litija. Ocene predračunskih vrednosti so izkustvene. Celoten program vključno z odplačilom kredita znaša 25,000.000 din. 21. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sredstva za realizacijo programa iz 20. člena zagotovili iz: 1981 1982 1983 1984 1985 združenih sredstev OZD v višini 0,7 %> na BOD iz dohodka 4.360 4.580 4.910 5.050 5.250 krajevnih skupnosti 1.000 Skupaj 5.360 4.580 4.910 5.050 5.250 • * V letnih planih komunalne skupnosti bo določena Prioritetna naloga in dinamika gradnje 22. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma, si bomo Preko izvajalcev zagotavljali kvalitetne komunalne usluge individualne rabe. Za zagotovitev tega bomo 'uresničevali tako politiko cen komunalnih storitev, ki bo zagotavljala enostavno reprodukcijo. • 23. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma smo dolžni Ustvariti pogoje za prenos vseh do sedaj zgrajenih komunalnih naprav v osnovna sredstva TOZD Komunala Litija. 24. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo zago-thvili dokončanje izdelave podzemnega katastra in ga sprotno vzdrževali. 25. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se spora-^memo, da bomo skupno analizirali poslovanje in samoupravno organiziranost izvajalcev komunalnih storitev z namenom, da se ustrezno samoupravno in funkcionalno organizirajo za izvajanje nalog. Pospe-“evali bomo racionalno delitev nalog in opravil v šir-em medobčinskem povezovanju po principih delitve uala in možnosti za oddajanje nekaterih invesfcijskih u®! (gradbena, projektantska) tudi drugim, za to uspo-s°t>ljenimi organizacijam združenega dela. IV- MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 26. člen . udeleženci samoupravnega sporazuma bomo pri ^aianju plana komunalnega gospodarstva na pod-ejih pridobivanja in opremljanja stavbnih zemljišč, Sotavljanja individualnih in skupnih komunalnih entev ter na področju novogradenj upoštevali tudi rebe splošne ljudske obrambe in družbene samo-2E)sČite, u, Ua podlagi dogovorjenih izhodišč bomo iz.dejali Za 6Pe in nal0Se samoupravne komunalne skupnost* splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 27. člen Program dela komunalne skupnosti v obdobju 1981—1985 bo usklajen z namenom določenim v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi komunalne skupnosti in se nanaša na naloge komunalne skupnosti in delovne skupnosti za čimboljše izvajanje nalog za dosego postavljenih ciljev. 28. člen Glede na obseg del, ki jih opravlja delovna skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti za komunalno in stanovanjsko skupnost se število delavcev ne bo povečalo (16). 29. člen Za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti strokovne službe komunalne in stanovanjske skupnosti, vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela delovne skupnosti in stroškov poslovanja komunalne skupnosti so predvideni naslednji viri: — sredstva enote za upravljanje stavbnih zemljišč 1.218.000 — sredstva enote za skupne komunalne naprave 522.000 Skupaj 1.740.000 30. člen Obveznost komunalne skupnost do Beogradske banke — Temeljne banke Ljubljana v tem srednjeročnem obdobju so 2,454.466 din. Ta obveznost je odplačlo kredita najetega za nakup poslovnih prostorov za delo delegatskega sistema in delovne skupnosti. Komunalna skupnost je lastnik teh poslovnih prostorov do 1/2. 31. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se sporazumemo, da bomo sodelovali pri združevanju sredstev za raziskave pri Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije. V. KONČNE DOLOČBE 32. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma pooblaščamo Samoupravno komunalno skupnost občine Litija, da tekoče spremlja izvajanje in uresničevanje ciljev in nalog opredeljenih s tem samoupravnim sporazu- mom in za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 33. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo v primeru odstopanja od dogovorjenih obveznosti ravnali skladno z določili zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80). 34. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga podpiše večina udeležencev, objavi pa se v Uradnem listu SRS. Udeleženci: Kovina Šmartno, Dom Tišje Šmartno, TOZD Komunala Litija, TOZD Gozdni obrat, Tekstil TOZD Pletilja, OŠ Dušan Kveder-Tomaž, OS Franc Rozman Stane, Gostinsko podjetje Litija, VVZ Litija, Mizarstvo Litija, Samoupravna stanovanjska in komunalna skupnost, Delavska univerza Litija, Skupne službe SIS, TOZD Zdravstveno varstvo, LIL TOZD Furnir-ska p., LIL TOZD Mizarska pr., LIL TOZD Žagarska pr., LIL TOZD Proizv. plast., LIL DS skupnih zadev, OŠ Lojze Hostnik-Jovo, IUV TOZD Usnjarha- Šmartno, TOZD Gradmetal Litija," TOZD Ind. apna Kresnice, KZ Gabrovka-Dole, Uprava -SO Litija, Kmetijska zadruga Litija, PKT Litija, Mizarstvo Gabrovka, Avto-moto društvo, DS SOP Litija, Mesarija in prekajevalnica, Obrtno združenje Litija, Kovinarska Dole, Predilnica Litija, ZZB, LB Stanovanjsko komunalna ban-% ka ekspozitura Litija, Lekarna Kamnik DE Lekarna Litija, KS Dole, KS Jevnica, KS Jablaniška dolina, KS Polšnik, KS Gabrovka, KS Vače, KS Kresnice, KS Šmartno. 321. Na podlagi 12. člena statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in sklepa o pooblastilu za sprejem ugotovitvenega sklep- ki ga je sprejela skupščina komunalne skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 22. decembra 1980, je izvršilni odbor skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija na seji dne 4. februarja 1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 I Izvršilni odbor skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini, oziroma večina udeležencev sporazumevanja. II Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne .skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 in ta sklep se objavita v Uradnem listu SRS. Št. 352/79-26/01 Litija, dne 4. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija Marjan Sonc 1. r. 322. Na podlagi 12. člena statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in sklepa skupščine komunalne skupnosti z dne 22. 12. 1980 ter določil 18. in 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985, je izvršni odbor skupščine komunalne skupnosti občine Litija na seji dne 4. februarja 1981, sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe vzdrževanja in modernizacije skupnih komunalnih naprav in sofinanciranje odplačila kredita za gradnjo vodovoda Reka Gozd — Litija, združenih v okviru Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 m Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o -emeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 bodo v tem obdobju združevali v Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija sredstva v višini 1,7 o/* na BOD nepovratno iz dohodka za vzdrževanje, obnavljanje in modernizacijo skupnih komunalnih naprav in sofinanciranj® odplačila kredita za gradnjo vodovoda Reka Gozd— Litija na naslednje račune: — 50150-842-022-4218- OZD in DS iz gospodarstva — 501501842-022-4223- OZD in DS iz negospodarstva — 50150-842-022-4239- občani. II . Sredstva iz točke I tega ugotovitvenega sklepa s* izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov III Ugotovitveni sklep začne veljati osmi dan po ob' javi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. j»' nuarja 1981 dalje. Št. 352/79-26/01 Litija, dne 4. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija Marjan Sonc 1. r. 323. Na podlagi 7. člena družbenega dogovora o št*' pendiranju v SR Sloveniji in 33. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju občine Litija je skupščina Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Liti)3 na seji dne 25. 12. 1980 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP I Ugotavlja se, da je k samoupravnemu sporazum1^ o štipendiranju občine Litija pristopilo več kot p°*0^ vica podpisnikov sporazuma in da je sporazum ve Ijaven. II Izhajajoč iz 26. člena samoupravnega sporazuma se sredstva v letu 1981 združujejo po stopnji .0,5 “/o od BOD. III Besedilo samoupravnega sporazuma o štipendira- ' dju občine Litija bo objavljeno v posebni številki glasila Občan in delo. IV Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan Po objavi skl*"'" Predsednik skupščine Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Litija Tone Sveršina 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 324. V skladu z določbami zakona o varstvu živali pred kožnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 2- člena odredbe o preventivnih cepljenjih in dia-Soostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni ost SRS, št. 33/80) ter 9. člena odloka o Izvršnem Svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter °t>činskih upravnih organih in strokovnih službah Uradni list SRS, št. 15/79 in 8/80) izdaja Izvršni' SVet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ODREDBO 0 Preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih Preiskavah v letu 1981 na območju občine Ljubljana Moste-Polje gnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču jjosestnika živali, o proizvajalcu, o serijski številki in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. 5. člen Veterinarska postaja in Obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje psov proti- steklini je obvezno za vse pse, stare več kot 4 mesece. Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa. - Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez padzorstva. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na družbenih perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko t — v naseljih: Zalog, Zadobrova in Kamnica, ker so tu perutninski obrati organizacij združenega dela. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.. Cepljenje v družbenih perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko opravi obratna veterinarska ambulanta Perutnine Zalog, ostala zaščitna cepljenja pri perutnini pa Veterinarska postaja »Posavje«. 8. člen I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen v 2 namenom, da se ugotovijo oziroma preprečijo *eJ odredbi navedene živalske kužne bolezni, morata “erinarski organizaciji: Veterinarska postaja »Po-rvie« in Obratna veterinarska ambulanta »Perutni-. * Zalog, ki sta po predpisih verificirani za prepre-in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu Če ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, prepre-Vania in zatiranja kužnih bolezni. . Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te Uredbe. 2. člen bu ^e*erinarska postaja in obratna veterinarska am-iik an^a s^a dolžni vsakokrat, predno začneta izvajati VptePe iz te odrebe, o tem obvestiti občinski organ inšpekcije. O opravljenem delu morata predpisanih obrazcih. 3. člen )t0k[^reventivna cepljenja se morajo opraviti toli-at> kolikorkrat je potrebno, da so živali zašči- 4. člen bnja^e*eri,harska postaja in obratna veterinarska am-Uta, ki opravljata preventivna cepljenja ali dia- . urarske k°rOČati na Valilna jajca, pridobljena v farmi Zalog, Zadobrova in Dolsko, smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazoh, furazolidon itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja Posavje z ekipo obratne veterinarske ambulante Perutnine Zalog. Cepljenju proti kužnemu tremorju opravi z registrirano AE vakcino v obratu Dolsko obratna veterinarska ambulanta Perutnine Zalog. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih ‘svinj, oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarska postaja Posavje. 10. člen Preventivno cepljenje proti slinavki in parkljevki se opravi na osnovni goveji čredi OZD Agroemona TOZD Poljedelstvo-Govedoreja, obrat Zadobrova. Preventivno cepljenje s polivalentno vakcino AOC opravi obratna veterinarska ambulanta. 11. člen V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska postaja »Posavje« v vaseh in naseljih: Obrije, Šmartno, Hrastje, Sneberje, Spodnja in Zgornja Zadobrova, Zalog, Spodnji in Zgornji Kašelj, Vevče, Slape, Polje, Studenec, Moste-Zaloška cesta, Stepanja vas, Spodnja in Zgornja Hrušica, Bizovik in Fužine, kot tudi na osnovni čredi govedi OZD Agroemona — obrat Zadobrova. 12. člen Slede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine Ljubljana Moste-Polje, in sicer enkrat letno, — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede OZD Agroemona TOZD Poljedelr stvo-Govedoreja, obrat Zadobrova. Mlečno obročkasto preizkušnjo v hlevih individualnih proizvajalcev ter odvzem krvi osnovni goveji čredi prej navedene OZD, opravi Veterinarska postaja »Posavje«. 13. člen Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja odvzame Veterinarska postaja »Posavje«, pregled na varoatozo pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani, Gerbičeva 60. Vzorce je treba poslati do 31. 3. 1981, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. 4. 1981. 14. člen Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/1-81/02 'Ljubljana, dne 10. februarja 1981. Predsednik . Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. 325. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in v skladu z 214. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 124. seji dne 10. februarja 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka »Spremembe zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4)«, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem, proj. št. 2711/80 v decembru 1980 I Javno se razgrne dokumentacija, ki ponazarja osnutek »Spremembe zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4 (MM 4/1, MM 4/2, MM 4/3 in MM 4/4)«. Dokumentacijo iz prejšnje točke je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana TOZD Urbanizem nod številko projekta 2711/80 v decembru 1980. III Dokumentacija iz 1. člena se javno razgrne zaradi zbiranja pripomb za 30 dni in sicer od 23. II. do 23. III. v prostorih Krajevne skupnosti Moste, Zaloška 48 in Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, Ljubljana. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 010/1-81/02 Ljubljana, dne 10. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. 326. Na podlagi 6. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje (Delegatska tribuna, št. 11/78) je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubija' na Moste Polje na svoji seji dne 23. decembra 1980 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 sklenje0 I Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanj" ske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje ugotavlja da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samo' upravne stanovanjske skupnosti • občine Ljubljana M°' ste Polje za obdobje 1981—1985 sklenjen, kei ga ie sprejela večina delavcev v občini ndeležpncev s nor a* zumevanja. II V skladu z 48. členom navedenega sporazuma sf? ta sklep objavi. St. 191/81 Ljubljana, dne 9. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje Jože Cvotkovič 1. r. 327. Na podlagi 6. in 38. člena statuta Samoupravne oianovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje (»Naša skupnost« Delegatska tribuna, št. 11/78) ter 17. do 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje na seji 23. decembra 1980 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste Polje za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana -Moste-Polje, bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu: — po stopnji 0,90 °/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v mestu, — po stopnji 0,295 °/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od ^ega 0,292 «/o na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0.003 %> na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA), ' — po stopnji 0,21 °/o na BOD nepovratno iz do- hodka, za prenovo v mestu. Skupaj 1,405 °/o na BOD nepovratno iz dohodka za Potrebe solidarnosti; 2. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: — po stopnji 3,175 °/o na BOD iz čistega dohodka 2a lastne potrebe v OZD, — po stopnji 1,175 °/o na BOD iz čistega dohodka ^ namene vzajemnosti v občini; 3. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: — po stopnji 0,025 % na BĆD iz čistega dohodka *a »©financiranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupaj (2. in 3.) 4,375 Vo na BOD iz čistega dohodka 14 Potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. ■»! , . ' , Sredstva iz tč. I. tega sklepa se izločajo ob vsa-^ izplačilu osebnih dohodkov. LJUBLJANA SISKA 328. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planirajnu (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72 ter 8/78) in ob smiselni uporabi 223, člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 185. seji, dne 10. februarja 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka ZN za otoke SS 113/2 Dvor in SS 115/2, SS 115/3 — Stanežiče I Javno se razgrne osnutek ZN za območje otokov SS Dvor 113/2 in SS 115/2, SS 115/3 — Stanežiče. Osnutek je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem v jahuarju 1981, šifra projekta 2664/79. ’ II Navedena urbanistična dokumentacija se razgrinja tretji dan po objavi tega sklepa v Uradnem' listu SRS za dobo 30 dni in sicer v prostorih krajevne skupnosti Stanežiče in v- avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana III Rok za pripombe poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. St. 350-032/80 Ljubljana, dne 13. februarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta ' Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. LOGATEC 329. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 105. in 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter samostojni seji družbenopolitičnega zbora dne 11. februarja 1981 sprejela in Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, upo-ahlja pa se od 1. januarja 1981. St. 192/81 Ljubljana, dne 9. februarja 1981. Predsednik , izvršilnega odbor*. Samoupravne stanovanjske , skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje Jože Cvetkovič 1. r. ODLOK o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnjv družbenih objektov in cestno-komunalnih objektov ▼ občini Logatec v obdobja 1981—1986 1. člen Na podlagi glasovanja delovnih ljudi In občanov dne 23. novembra 1980, se na območju občine Logatec uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje gradnje šolskih, vzgojnovarstvenih, telesnokultumih, kulturnih in cestno-komurialnih objektov v občini. 2. člen S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se sofinancira gradnja objektov po naslednjem programu: Objekt Ocena investicijske vrednosti din 1. Dograditev osnovne šole Edvarda Kardelja za nižje razrede osnovne šole v KS Tabor 27.000.000 2. Dograditev otroškega vrtca v KS Rovte za ca. 20 otrok 2.500.000 3. Obnova Narodnega doma v KS Tabor 4.500.000 4. Izgradnja matične knjižnice in rekonstrukcija odra v Narodnem domu v KS Naklo 11.000.000 5. Dokončanje obnovitvenih del v kulturnem domu v KS Hotedršica 500.000 6. Izgradnja športno rekreacijskega centra — I. faza (atletska steza in športna igrišča) 10.000.000 7. Izgradnja vrtca v KS Tabor za ca. 60 otrok 8.000.000 8. Pripravljalna dela za gradnjo športno- kulturne dvorane v KS Rovte 2.000.000 9. Asfaltiranje počasnega pasu ob Tržaški cesti v KS Naklo in Tabor 5.000.000 10. Rekonstrukcija ceste v makadamski izvedbi skozi Zibrše - 2.000.000 11. Popravilo cest, ureditev pokopališča in izgradnja pločnika v KS Hotedršica 1.600.000 12. Makadamska izvedba ceste Laze—Jakovica 1.500.000 13. Asfaltiranje ceste Zidank—Trate V dolžini 2,5 km 12.000.000 14. Asfaltiranje cestišča PIL — Račeva v KS Vrh nad Rovtami (Luštrk—Podlesec) 6.000.000 15. Posodobitev cestišča skozi naselje Rovte in ureditev pokopališča 800.000 3. člen Vrstni red gradnje objektov iz 2. člena od zaporedne številke 1.—8. (objekti družbenega standarda) in od zaporedne številke 9.—15. (komunalno cestni objekti), poteka istočasno skladno z razpoložljivimi sredstvi in najugodnejšimi pogoji gradnje in ga določa organ, ki upravlja s sredstvi samoprispevka. 4. člen Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša po cenah iz meseca avgusta 1980 94.400.000 din. Od tega zneska bo s samoprispevkom občanov zbranih 36.000.000 din, ostala investicijska sredstva v višini 58.400.000 din pa prispevajo: 1. organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, v katerih so zaposleni delovni ljudje občine Logatec 2. občinska in republiška kulturna skupnost 3. občinska skupnost otroškega varstva 4. občinska izobraževalna skupnost 5. občinska in republiška telesno-kulturna skupnost 6. občinska komunalno-cestna skupnost 7. krajevne skupnosti občine Logatec 5. člen Samoprispevek je uveden za obdobje petih let in sicer od 1. julija 1981 do 30. junija 1986. Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Logatec: 1. delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov in upokojeni občani od neto pokojnin v višini 2%>; 2. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davkov od kmetijske dejavnosti v višini 4 »/o od osnove za davek; 3. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih in drugih negospodarskih dejavnosti v višini 2%> od neto dohodka. Zavezanci iz prejšnjega stavka, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku po stopnji 10 %> od odmerjenega davka. Občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek od vsakega posameznega bruto dohodka (davek po odbitku) v višini 1 % osnove za davek. * 6. čled Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. V primeru ko delavec v združenem delu ne doseže poprečnega z zakonom zajamčenega osebnega dohodka, ni dolžan plačevati samoprispevka. 7. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, obračunava in odteguje samoprispevek izplačevalec dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov od katerih se plačuje samoprispevek obračunava samoprispevek Uprava za družbene prihodke SO Logatec. 8. člen Za odmero, plačevanje in izterjavo samoprispev-«.a se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pla' čevanje in izterjavo davkov občanov. 9. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so namensk3 sredstva in se uporabljajo izključno za izvajanje del iz programa, navedenega v drugem členu tega sklep3 in se zbirajo na posebnem računu. S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlj3 organ, ki je delegatsko sestavljen iz delegatov SlS> krajevnih skupnosti, združenega dela in občinsk5 6 skupščine in ga potrdi občinska skupščina. Organ, ki upravlja s sredstvi samoprispevka, mO" ra najmanj enkrat letno poročati udeležencem, ki 3®' delujejo pri izvedbi programa samoprispevka, o zb*' ranju sredstev, izvajanju programa samoprispevka * o morebitnih spremembah. O svojem delu mora °r gan, ki upravlja s sredstvi samoprispevka, seznani3^ delovne ljudi in občane v glasilu Logaške novice. Or gan, ki upravlja s sredstvi samoprispevka, deluje n podlagi poslovnika. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1981. Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o uvedbi samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove šolskih in vzgojnovarstve-nih objektov na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 16/76). St. 14-1/80 Logatec, dne 12. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Logatec f ranc Godina, dipl. inž. 1. r. 330. Na podlagi 42. in,133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78), 18. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in druženem planu Jugoslavije (Uradni hst SFRJ, št. 6/76), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na Področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. U80) 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Urad-bi list SRS, št. 38/74, 31/76), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o social-nem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78), 53. člena zakona 0 zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 35/79), je Skupščina °bčine Logatec na seji zbora združenega dela in zbo-ra krajevnih skupnosti dne 11. februarja 1981 sprejela ODLOK 0 Prispevkih in prispevnih stopnjah za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Logatec 1. člen Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri °brtnikih in civilno pravnih osebah, občani, ki z last-bimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja, oziroma te-b^eljne organizacije združenega dela, druge organiza-'le in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim el°m z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in ^gospodarske dejavnosti in se jim dohodek ugotavlja ®r niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih snov samoupravne interesne skupnosti otroškega ^arstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, sojinega skrbstva, zaposlovanja, zdravstva in razisko-, atlja za leto 1981—1985 plačujejo v letu 1981 prispev-e Po tem odloku. 2. člen Zavezanci plačujejo: k Prispevke iz osebnega dohodka: Po stopnji 1,45 “/o (domicilni princip) in 2,15% olovno mesto) za občinsko' skupnost otroškega var- skup bost, " Po stopnji 6,25% za občinsko izobraževalno bost, " Po stopnji 0,38% za občinsko kulturno skup- Po stopnji 0,325 % za občinsko telesno kulturno *uPnost, — po stopnji 1,05% za občinsko skupnost socialnega skrbstva, — po stopnji 1,94% za občinsko zdravstveno skupnost (po delovnem mestu). 2. Prispevke iz dohodka po osnovi BQD: — po stopnji 11,60 °/o za občinsko zdravstveno skupnost (po delovnem mestu); — po stopnji 0,25 % za občinsko skupnost za zaposlovanje (po delovnem mestu). 3. Prispevke iz dohodka po osnovi dohodka: — po stopnji 0,04% za občinsko raziskovalno skupnost. _ 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/81 Logatec, dne 12. februarja 1981 Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina, dipl. inž. 1. r. MOZIRJE 331. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni hst SRS, št. 20/79 in 30/80) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1981 sprejela ODLOK o turistični taksi na območju občine Mozirje 1. člen Na območju občine Mozirje se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Turistična taksa se plačuje za največ 30 dni neprekinjenega bivanja na območju občine. 2. člen Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišča. Taksa znaša za nočitev 10 din po osebi. 3. člen Pobrana taksa je dohodek turističnega društva, ki deluje v kraju, -kjer je taksa pobrana (krajevna pristojnost). Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu vplačati na ustrezen račun. Na taksno obveznost ne vpliva okoliščina, ali je bilo prenočišče oddano proti plačilu ali ne (brezplačno). 4. člen Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo prenočišča, so dolžni voditi evidenco o vplačani turistični taksi z naslednjimi podatki: — priimek in ime turista oz. potnika, — število nočitev, — znesek plačane takse, — vzrok oprostitve, če je turist oz. potnik oproščen plačila. Za to evidenco se lahko uporabijo tudi evidence, ki jih vodijo po drugih predpisih, če vsebujejo potrebne podatke. 5. člen Plačevanja turistične takse so oproščeni: 1. otroci do dopolnjenega 15. leta starosti, 2. vojaški, mirnodobni in delovni invalidi ter njihovi spremljevalci. 3. vojaki, gojenci vojaških in kadetskih šol kadar organizirano prebivajo v določenem kraju, 4. člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhih Jugoslavije ter njihovi spremljevalci, 5. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo razne šole, 6. osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih, 7. tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev, 8. mladina, kadar v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah, 9. člani počitniške zveze in zveze tabornikov v organiziranih skupinah pri svojem delovanju, 10. osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali stavbah in njihovi družinski člani, 11. osebe, ki prenočujejo pri članih ožje družine (bratih in sestrah, tetah in stricih), 12. imetniki partizanske spomenice 1941, odlikovanci z redom Karadjordeve zvezde z meči, redom belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, španski borci in borci za severno mejo. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja upravni organ skupščine občine, ki je pristojen za družbene prihodke. 7. člen Z denarno kaznijo 2.000 din se kaznuje pravna oseba, če ne obračuna ali če ne odvede turistične takse. ' Enako se kaznuje tudi fizična pravna oseba (društvo), če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba fizične pravne osebe, ki sta odgovorna za prekršek iz prvega odstavka tega člena. Zasebni gostinec ali oddaj alec sob se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din. Denarno kazen iz drugega in tretjega odstavka tega člena v znesku 500 din lahko pooblaščena oseba organa iz 6. člena izreče takoj na mestu. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih taksah v občini Mozirje (Uradni vestnik, št. 25/70 in Uradni list SRS, št. 22/71, 17/74 in 6/75). 9. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 010-2/81 Mozirje, dne 4. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. SEVNICA 332. Na podlagi 10., 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 26/67, 27/72 in 8/78) ter odloka o urbanističnem programu občine Sevnica je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na svoji 48. seji dne 10. februarja 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta vzhodnega dela Šmarja—S evnica 1 javno se razgrne zazidalni načrt vzhodnega dela Šmarja, ki ga je izdelal projektivni biro »Region«, Brežice pod št. 970/A-80. 2 Predlog bo javno razgrnjen od dneva objave v Uradnem listu SRS do vključno 30 dni po objavi in sicer vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah od 8. do 14. ure, ob sredah pa od 8. do 16. ure v prostorih Skupščine občine Sevnica. 3 Rok za pripombe je 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Franc Ogorevc 1. r. SEŽANA 333. Na podlagi 12. in 20. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana, ter 22., 23. in 24. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana na na seji 6. februarja 1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Sežana naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gosp°' darstvu: — po stopnji 1,807 °/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v občini, — po stopnji 0,295®/« na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (°d tega 0,292 ®/« na BOD za gradnjo domov za učence iv študente in 0,003 °/a na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA). Skupaj 2,102 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni;J — po stopnji 2,341 °/o na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD, ■ — po stopnji 1,532'/o na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini. 3. Za potrebe vzajemnosti v Stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni! — po stopnji 0,025 °/o na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupaj (2 in 3) 3,898 °/i> na BOD iž čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike. II Sredstva iz I. točke tega sklepa se izločijo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v- Urad-hem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 06-74/1-81 Sežana, dnen 10. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana Ivan Mahne 1, r, SLOVENSKE KONJICE 334. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. čle-zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih Skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1980 1. člen V odloku o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 8-603/80) se 2. člen spremeni in se glasi: dm Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1980 znašajo 54,290.000 in se razporedijo: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 49,785.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo' 202.000 — izločena sredstva na posebno partijo proračuna 4,303.000 Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna je sestavni del tega odloka. ■ 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-2/80-1 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. Bilanca Prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1980 po rebalansu 'ksta Prihodki Žnčšek St. glav. namena Splošna razpored prihodkov Znešek Davki na dohodek in iz osebnega dohodka 23,868.062 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 29,174.647 Davki 18,079.874 02 Ljudska obramba 2,538.000 Takse 2,103.317 03 Dejavnost družbenopolitičnih organi- Prihodki po posebnih predpisih 2,959.151 zacij 2,620.490 Prihodki upravnih organov in drugi 04 Negospodarske investicije 1,756.188 Prihodki 1,289.873 . 08 Socialno skrbstvo 4,645.799 Prihodki od drugih družbenopolit. 09 Zdravstveno varstvo 142.765 skupnosti 2.230.000 10 Komunalna dejavnost 1,770.897 Prenešena sredstva iz preteklega leta 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 987.000 ~~ lastna 217.723 13 Odstopljeni prihodki 1,119.454 ~~ dopolnilna (avans RSF) 3,542.000 16 Intervencije v gospodarstvu 4,437.694 17 18 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Izločena sredstva rezerv 252.475 538.591 „Skupaj 54,290.000 18a Izločena sredstva na posebno partijo proračuna 4,303.000 Skupaj ~ “ 54,290.006 ŠENTJUR PRI CELJU 335. Skupščina občine, Šentjur pri Celju je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 22/72) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na sejah zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 4. februarja 1981 sprejela ODLOK o splošni prepovedi gradnje, parcelacije in prometa z zemljišči na območju zazidalnega načrta Urban v Gorici pri Slivnici 1. člen Razglaša se splošna prepoved gradnje, parcelacije in prometa z zemljišči v Gorici pri Slivnici za območje, za katerega je v izdelavi zazidalnega načrta »Urban« za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. 2. člen Območje zazidalnega načrta »Urban« zajema naslednje parcele: 745, 732, 734, 735, 736, 737/1, 740/3, 742, 744/1, 743/1, 743/2, 704/7 in 704/10 — vse k. o. Gorica. 3. člen Splošna prepoved gradnje, parcelacije prometa z zemljišči na parcelah, naštetih v prejšnjem členu velja do sprejetja zazidalnega načrta »Urban«. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-209/79-1 Šentjur pri Celju, dne 4. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 336. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 145. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 27. januarja 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi spremembe zazidalnih načrtov Nova vas—Crnolica, Hruševec in soseske V I Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne: — predlog spremembe zazidalnega načrta Nova vas—Crnolica, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št. 140/73, ' ' — predlog spremembe zazidalnega načrta Hruševec, ki ga je izdelal Skupni servis SIS — Enota za urbanizem in gradbeništvo Šentjur pri Celju pod št. 0-1/106-80, — predlog spremembe zazidalnega načrta soseska V., ki ga je izdelal Skupni servis SIS — Enota za ur- banizem in gradbeništvo Šentjur pri Celju pod št. 0-1-1540-80. II V času javne razgrnitve lahko k predlogu sprememb podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. III Predlog sprememb zazidalnih načrtov Nova vas— Crnolica, Hruševec in soseska V. bo na vpogled na odddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju in v prostorih-krajevne skupnosti Šentjur — center in Šentjur — okolica. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/81-2 Šentjur pri Celju, dne 27. januarja 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r. VELENJE 337. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje na XI. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 9. februarja 1981 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1979, s® zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8% in to od 1. 3. 1981 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1980, se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenih odstotke glede na čas, kdaj so bile določene in sicer že so določene: % do konca januarja 1980 za 29,8 do konca februarja 1980 za 27,5 do konca marca 1980 za 25 do konca aprila 1980 za 22,5 do konca maja 1980 za 20 do konca junija 1980 za 17,5 do konca julija 1980 za 15 do konca avgusta 1980 za 12,5 do konca septembra 1980 za 10 do konca oktobra 1980 za 7,5 do konca novembra 1980 za 5 do konca decembra 1980 za 2,5 3 Sklep velja z objavo v Uradnem listu SRS. St. 56-1/81 Velenje, dne 9. februarja 1981. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje Martin Primožič 1. r. ZALEG 338. Skupščina občine Žalec je na podlagi tretjega odstavka 3. člena in prvega odstavka 7. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni iist SRS, št. 1/79), 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) in resolucije o neposrednih nalogah pri razvoju agro-živilstva v občini Žalec v obdobju 1981—1985 na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ’ine 5. februarja 1981 sprejela ODLOK o premijah za pitanje telet 1. člen Ta odlok določa premije za pitanje telet v orga-zirani proizvodnji na hribovitih območjih z namenom, 'ia pospešujemo živinorejsko proizvodnjo ter zagotav-ijarno poseljenost teh območij v skladu z resolucij-skimi nalogami na področju razvoja agroživilstva v obdobju 1981—1985. 2. člen Združenim kmetom in individualnim rejcem na hribovitih območjih, ki so lastniki živali, pripada v Casu od 1. januarja do 31. decembra 1981 pod pogoji *ega odloka premija 500 din po privezanem teletu, če so bikci in junice spitane v proizvodnem sodelovanju 'j organizatorjem proizvodnje in če so z njimi indivi-"Ualni rejci sklenili pogodbo o pitanju telet. Premijo za individualne rejce uveljavlja organi-2ator proizvodnje. 3. člen Za hribovita območja po tem odloku se štejejo aslednja naselja: Andraž nad Polzelo, Brnica, Greta, Crni vrh, Crnova, Dobrič, Dobrovlje, Galicija, Gotovlje ,el)> Hramše, Janškovo selo, Jeronim, Kale, Liboje, ■rriovce, Lipje, Loke, Lopatnik, Marija Reka, Matke, klavž pri Taboru, Pernovo, Pirešica, Podgorje pri p tušU) Podkraj, Podvin pri Polzeli, Pod vrh, Pongrac, ®hikva pri Žalcu, Prapreče, Prelska, Selo pri Vran-2 ®rn> Stopnik, Studence, Tešova,. Vinska gora, Volog, at>ukovica, Zahomce, Zajasovnik, Zalog pri Sem-p ru, Zaloška gorica, Založe, Zaplanina, ‘Zavrh pri Ua«ciji in Železno. 4. člen iz premijo lahko organizator proizvodnje uveljavi po 0(jj° ^tvi določil iz pogodbe o pitanju. Premija po tem se izplačuje v breme sredstev proračuna občine 339. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 4., 9. in 10. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1981 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o plakatiranju 1. člen V odloku o plakatiranju (Uradni list SRS, št. 20/75) se, v 2. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Izjemoma je dovoljeno nameščanje oziroma lepljenje plakatov, oglasov ali napisov izven za to določenih prostorov, če gre za obvestila posebnega pomena za obveščanje prebivalstva in lastnik oziroma upravljalec nepremičnine ali premičnine, kjer naj bi se lepaki, oglasi ali napisi namestili oziroma nalepili, to dovoli.« - 2. člen . V 5. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Še veljavne lepake, oglase ali napise, razen tistemu, ki jih je namestil oziroma nalepil, ni dovoljeno odstraniti ali prelepiti.« 8. člen V prvi vrsti prvega odstavka 7. člena se besedi in številka »do 1000 din« nadomestijo z besedami in številkama »od 500 do 3.000 dinarjev.« 4. člen Pika na koncu četrte alinee prvega odstavka 7. člena se nadomesti z podpičjem. 5. člen Prvemu odstavku 7. člena se doda nova peta alinea, ki se glasi: ‘ ; »Če odstrani oziroma prelepi še veljavne lepake, oglase ali napise.« 6. člen Na koncu drugega odstavka 7. člena se beseda in številkg »200 dinarjev« nadomesti z besedami in številkama »od 250 do 500 dinarjev«. . 5. člen tfol ?0s^0Pek za uveljavitev premije za pitanje telet Cl z navodili izvršni svet skupščine občine. 6. člen T hpTv, a 0°(°k začne veljati osmi dan po objavi v Urad-m istu SRS. 426-1/81-3 ^alec, dne 5. februarja 1981. Predsednik * Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 7. člen Na koncu tretjega odstavka 7. člena se številka in beseda »100 din« nadomestita z besedama in številkama: »od 250 do 500 dinarjev.« 8. člen Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi: »Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje takoj na kraju samem pravna oseba in posameznik v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, z denarno kaznijo 250 dinarjev pa odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik: 1. če namešča oziroma lepi lepake, oglase ali napise brez za to potrebnega dovoljenja ali jih nado- * mešča oziroma lepi na prostorih, kjer to ni dovoljeno; 2. če odstrani oziroma prelepi že veljavne lepake, oglase ali napise. Občinski inšpektor za komunalne zadeve takoj na kraju samem izterja kazen od tistih, ki jih zaloti pri prekršku iz prvega odstavka tega člena.« 9. člen Spremeni se 8. člen, tako, da se glasi: »Nadzorstvo nad izvrševanjem določb tega odloka opravlja občinski inšpektor za komunalne zadeve.« 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-5/80-6 Žalec, dne 5. februarja 1981. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 340. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80 14/80 in 16/80) ter, 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 28. januarja 1981 sprejel ( SKLEP 0 razgrnitvi urbanistične dokumentacije za Žalec In Braslovče na javni vpogled I II III IV I Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrinjata naslednja osnutka urbanistične dokumentacije: — spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta za Žalec in — urbanističnega načrta za Braslovče. II Urbanistična dokumentacija, navedena pod točko 1 tega sklepa bo v času razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvp okolja in gradbeništvo, v Žalcu, Zavodu za načrtovanje Žalec, krajevne skupnosti Žalec, krajevne skupnosti Vrbje in krajevne skupnosti Braslovče. III V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija ždruženega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnost. IV Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevne skup- nosti Žalec, krajevne skupnosti Vrbje in krajevne skupnosti Braslovče. St. 350-7/80-6 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jpže Jan L r. 341. Na podlagi 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec je izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec na svoji 21. seji dne 6. februarja 1981 sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec za obdobje 1981—1985 sklenjen 1 Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec ugotavlja, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec za obdobje 1981 do 1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina delavcev v občini udeležencev sporazumevanja. 2 V skladu z določilom 31. člena navedenega sporazuma se ta sklep objavi. St. 192-1/81 Žalec, dne 6. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec Ivan Žagar 1. r. 342. Na podlagi 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec in 12., 13., 16., 17. in 18. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec za obdobje 1981—1985 je sprejel izvršilni odbor skupšfi' ne Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Zalec na 21. seji dne 6. februarja 1981 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe s<>' Udarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne staro vanjske skupnosti občine Žalec za leto 1981 I Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum ° temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupno®'' občine Žalec bodo v letu 1981 združevali v Samo- upravni stanovanjski skupnosti občine Žalec naslednja namenska sredstva: 1. za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu — po stopnji 1,20 °/o na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti v občini, — po stopnji 0,295 Vo na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 °/o na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 V« na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA), Skupaj 1,495 °/o na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti; 2. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: — po stopnji 0,50 °/o na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini, — po stopnji 0,350 °/o na BOD iz čistega dohodka — nepovratno za namene prenove in rekonstrukcije obstoječega stanovanjskega sklada; 3. za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni: — po stopnji 0,025 °/o na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kad-rov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupaj (2. in 3.) 0,875 °/o na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike; '4. po stopnji 3,63 °/o na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD. II Sredstva iz točke I. tega sklepa se izločajo ob vsa-Pem izplačilu osebnih dohodkov. ‘ III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 192-2/81 Žalec, dne 6. februarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec Ivan Žagar I. r. POPRAVEK , V sklepu o uvedbi samoprispevka na območju kra-J/Vrie skupnosti Ivančna gorica, objavljenem v Urad-listu SRS, št. 1-66/81 z.dne 13. 1. 1981 se 3. člen Pravi tako, da se pravilno glasi: »3. člen in ^raievn' samoprispevek se uvede za dobo pet let sicer od 1. februarja 1981 do 31. januarja 1986.« . Predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivančna gorica Slavko Medved 1. r. POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za komplesno graditev na območju zazidalnega načrta Drenov grič, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 29-1459/80 z dne 27. 11. 1980, so v 3. členu tile popravki: — pri pare. št. 1483 so poleg Franca Oblaka iz Drenovega griča še naslednji solastniki: Hren Janez, Rečica ob Savinji 97, Hren Amalija, Ljubljana, Rožna ulica 8, Zalokar Janez, Ljubljana, Poklukarjeva 9/D, Zalokar Zdenka, Ljubljana, Poklukarjeva 9/D, Dolinar Janko, Verd 139, Vrhnika. Sekretariat Skupščine občine Vrhnika POPRAVEK V odloku o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log—Mole, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 29-1460/80 z dne 27. 11. 1980, so v 3. členu tile popravki: — pri pare. št. 1358/10 — travnik 500 m2 vpiše sprememba zknj. vi. in sicer 1884 in sprememba lastnika, nova lastnika sta Žakelj Simon in Žakelj Mojca, oba iz Loga n. h., vsak do 1/2, — spremeni se izmera zemljišča pare. št. 1362/1 od izmere 2422 na novo izmera 1591 m2, — za pare. št. 1362/8 se doda nova pare. št. 1362/9 — travnik v izmeri 923 m2, zknj. vi. št. 1676, last Pavla in Angele Popit iz Loga 44, — pri pare. št. 1363/4 — travnik 2000 m2 se spremeni lastnik, tako da je nov lastnik Remškar Marinka iz Loga 9, — pri pare. št. 1363/1 — travnik se spremeni izmera in sicer znaša nova izmera 6333 m2, — pri pare. št. 1362/2 — travnik se spremeni izmera in sicer znaša nova izmera 7460 m1, — za pare. št. 1362/2 se doda nova pare. št. 1363/5 — travnik v izmeri 615 m2 in je lastnik Frančiška Kavčnlk iz Loga 2. Sekretariat Skupščine občine Vrhnika VSEBINA Stran IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 302. Odlok o premili za p Senico in sladkorno peso v leta 19»! 44» REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 303. Navodilo o usmerjanju uporabnikov za združevanje v posebne raziskovalne skupnosti 449 304. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1881 451 305. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnib stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 451 Stran DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 306. Samoupravni sporazum o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 452 307. Samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva 472 308. Samoupravni sporazum o skupni nporabi deviznih sredstev, ustvarjenih z uresničevanjem mednarodnih sporazumov o socialni varnosti 487 309. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupne strokovne službe 488 310. Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981—1985 490 311. Samoupravni sporazum o normativih storitev na področju socialnega skrbstva 493 312. Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega spo- razuma o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 496 VODNE OBMOČNE SKUPNOSTI 313. Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1981 (Soča) 496 USTAVNO SODISCE SFR JUGOSLAVIJE 314. Odločba o oceni zakonitosti tretjega odstavka 49. člena zakona o samoupravnih sodiščih 496 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 315. Samoupravni sporazum o štipendiranju v občini Ljub- ljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik 498 316- Družbeni dogovor o skupnosti za cene občine Grosuplje 504 317. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 v občini Idrija 505 318. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Laško 506 319. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta individualne stanovanjske gradnje z oskrbovalnim centrom Debro (Laško) 507 320 Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 508 321. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 512 322. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sred- stev za potrebe vzdrževanja in modernizacije skupnih komunalnih naprav in sofinanciranje odplačila kredita za gradnjo vodovoda Reka Gozd-Ditika, združenih v okviru Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 512 323. Ugotovitveni sklep (Litija) 512 324. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine Ljubljana Moste-Polje 513 Stran 325. Sklep o javni razgrnitvi osnutka »Spremembe zazi- dalnega načrta za del zazidalnega otoka MM 4« (Ljubljana Moste-Polje 514 326. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 sklenjen 514 327. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sred- stev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 515 328. Sklep o javni razgrnitvi osnutka ZN za otok SS 113/2 Dvor in SS 115/2, SS 115/3 — Stanežiče (Ljubljana Šiška) 515 329. Odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje grad- nje družbenih objektov in cestno-komunalnih objektov v občini Logatec v obdobju 1981—1986. 515 330. Odlok o prispevkih in prispevnih stopnjah za financi- ranje samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti v občini Logatec 517 331. Odlok o turistični taksi na območju občine Mozirje 517 332. Sklep o Javni razgrnitvi zazidalnega načrta vzhodnega dela Smarja-Sevnica 518 333. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Se- žana za leto 1981 518 334. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1980 519 335. Odlok o splošni prepovedi gradnje, parcelacije in prometa z zemljišči na območju zazidalnega načrta Urban v Gorici pri Slivnici (Šentjur pri Celju) 520 336. Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnih na- črtov Nova vas — Crnolica, Hruševec in soseske V (Šentjur pri Celju) 520 337. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življe.nj-t sklmi stroški (Velenje) 520 338. Odlok o premijah za pitanje telet (Žalec) 521 339. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o plakatiranju (Žalec) 521 340. Sklep o razgrnitvi urbanistične dokumentacije za Žalec in Braslovče na javni vpogled 522 341. Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec za obdobje 1981—1985 sklenjen 522 342. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec za leto 1981 522 — Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ivančna gorica (Grosuplje) 523 — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Drenov grič (Vrhnika) 523 — Popravek odloka, o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Log-Mole (Vrhnika) 523 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milen Biber — Tisk tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gergorčlčeva 2f7a, poštni predal 379/Vii — Telefon direktor, uredništvo uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje, št. 421-1/72