Poštnina plačana v gotovini
Spedlzione In abbonament« postale
Prezzo - Gena Or 0.50
Ste v. 214.	y Ljubljani, v ponedeljek, 21. septembra 1012-XX	Leto	VII.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega 1n tujega | Dredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Concessionaria esclusiva per la pubblicit5 dl provinienza Italiana izvora. Dnione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	=	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva 6, Lubiana. =	ed	estera:	Unione	Pubblicita	Italiana	S.	A.,	Milano.	_
mm
Efftcaci attacchi sulle retrovie inglesi nell’Egitfo
Concentramenti di aufomezzi britannici bombardati
II QuartJere Generale delle Forze Armate comunica in data di 20 settembre 1942-XX il s?guente bollettino di guerra No. 846:
Reparti aerei italiani e germanici, operando m andate successfve sulle. retrovie del fronte egiziano, hanno anche ieri attaccafo, con visibili r,sultati concentramenti di automezzi nemici.
Un velivolo britannico e stato abbattuto dalle batteri,-« oontraeree di una nostra divisione.
NelPaeroporto di Micabba una formazione di' nosfri bonibardieri ha provocato notevoli in-cendi.
Su Navarino (Grecia) un incursione nemiea non arrecava dannl.
Alcune bombe sono state sganciate q'nesta *?tte da aeroplani inglesi nei dintorni di Cata-e di Licata senza eausare vittime. Un appa-l^cchlo e preeipitato in fiamm.-' presso Cattolica traclea (Agrigento): nno degli aviatori neo-ze-jandesi lanciatosi con il paracadufe e stato cat-turato.
Uspešni napadi na angleško zaledje v Egiptu
Angleška zbirališča motornih vozil bombardirana
Uradno vojno poročilo št. 846 pravi: Italijanski in nemški letalski oddelki, ki so poleteli v zaporednih valovih nad zaledje egipt-skega bojišča, so tudi včeraj z vidnimi uspehi napadali zbirališča sovražnih motornih vozil.
Eno angleško letalo je sestrelilo protiletal-sk° topništvo neke italijanske divizije. homua-!e^a*^u y Mikabi je oddelek ifalijanskih nombmkov povzročil znatne požare.
povzročil skotiT’apad na Navarrino v Grčiji ni
nekaV'h.1^8 leJa,a so odvrgla v pretekli noči hi	V	”^°I>ci Catanije in Licatc. ne da
ie v	i	zirtev- Eno izmed angleških letal
Eraolee	?ščil° nn zemljo blizu Catfoliee
letitrpv	r,Se;*t°). Eden izmed novozelandskih
bil ujet.’	SC Je S Padal»“ vr«el iz letala’ Je
Um uspeh nemških pomorskih in letalskih sil
Angleži so izgubili 38 ladij z 278.090 tonami — Boji pred Stalingradom besnijo dalje — Sovjetski napadi
pri Veronežu spodleteli
Hitlerjev glavni stan, 21. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo tole izredno vojno poročilo:
Po popolnem uničenju velike skupine ladij na Severnem morju od 2. do 7. julija 1942 so Angleži 13. septembra ponovno poizkusili, da bi pod močno zaščito pomorskih edinic pripeljali preko Severnega morja močno ladijsko skupino v neko sovjetsko pristanišče. Zelo slabi vremenski pogoji in višje ležeče meje večnega ledu, ki omogoča plovbo bolj severno, so bili temu nastopu v prid. Oddelki nemških bojnih letal in podmornice so napadli in razbili ladijsko skupino, ki je obstojala iz približno 45 trgovskih- ladij, po večdnevnih požrtvovalnih bojih in v zelo težavnih pogojih za borbo na veliko daljavo in kljub slabemu vremenu ter močni protiletalski in lovski obrambi potopili 25 trgovskih ladij s skupno 177 tisoč tonami. Osem nadaljniih parnikov je bilo tako hudo poškodovanih, da jih je treba šteti za izgubljene. Poleg tega je letalstvo uničilo izmed edinic, ki so ščitile skupino, en rušilec in dve stražni ladji ter zažgale še drugi rušilec Nadalje so podmornice uničile po vztrajnem zasledovalnem^ lovu še pet trgovskih ladij z 29.000 tonami. Končno je letalstvo z bombami zadelo dva angleška rušilca katerih učinka pa zaradi slabega vremena ni bilo mogoče opazovati.
Tajj0 so Angleži doživeli enega izmed svojih najhujših porazov v borbi za prevoz z ladijskimi skupinami. V teku 6 dni so izgubili 38 trgovskih
ladij naloženih t najrazličnejšimi potrebščinami, med njimi 8 petrolejskih ladij s skupno 270.000 tonami. K temu je treba prišteti še izgubo šestih bojnih pomorskih edinic. Samo ostanek skupine z deloma znatno poškodovanimi ladjami je utegnil pobegniti.
Hitlerjev glavni stan, 21. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno imročilo:
Ob Tereku so vrgle nemške čete Sovjete iz utrjenih postojank.
Na prostoru okrog Stalingrada se nadaljujejo boji z nezmanjšano srditostjo. Razbremenilni sovjetski napadi s severa so se izjalovili.
Pri Voronežu so bili sovjetski napadi deloma v borbi moža z možem s hudimi krvavimi izgu-gabi za Sovjete zavrnjeni.
Na Sredozemskem morju je potopila nemška podmomika 1200-tonski parnik in pa 4 prevozne jadrnice
Posamezna angleška letala so podnevi izvedla brezuspešne motilne polete nad nemškim ozemljem. Sestreljeno je bilo eno letalo. Ponoči so prileteli angleški bombniki nadjugovzhodno in južno Nemčijo. Na nekaterih krajih, med drugim v mestu Miinchnu so rušilne bombe in požari povzročili škodo predvsem v stanovanjskih okrajih in na javnih poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Večje število napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih deloma po protiletalskem topništvu, deloma pa jk> nočnih lovcih.
m
Silr.o zagrizeni boji v Stalingradu
Berlin, 21. sept. s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so boljševiki v noči od 17. na 18. septembra izkrcali na odseku pri Murmansku v bližini zaliva Motovska (južno od Ribiškega polotoka) močan oddelek, ki je imel nalogo nenadoma napasti nemške postojanke. Toda spričo budne čuječnosti straž je poveljstvo sovražno nakano hitro spoznalo, nakar so nemške čete s protinapadom vrgle Sovjete nazaj in jim prizadejale težke izgube. Preostali vojaki so se spustili v beg proti morju in ob 9. zjutraj je bil sovjetski izkrcevalni poskus že v celoti likvidiran. Poročajo tudi, da so sovjetski motorni čolni v zalivu Viza poskušali izkrcati več oddelkov, toda nemško topništvo jih je zavrnilo. Tudi pri tem izkrcevalnem poskusu je imel nasprotnik visoke izgube v ljudeh in materialu.
Berlin, 21. sept. s. List >Nacht Ausgabe« poudarja zagrizenost bojev ob Stalingradu in posebej omenja, da je vremenska izprememba imela kaj malo vpliva na razvoj teh bojev. Nem-
ške čete se še naprej nadvse junaško in trdovratno bore ne da bi dopustile sovražniku priti do sape. Stalno napadajo boljševiška odporna gnezda. Zadnji napad, ki so ga Sovjeti na severu sprožili proti nemškim postojankam z velikimi skupinami pehote in oklepnih oddelkov, označujejo v Berlinu kot zadnji obupni poskus, da bi razbremenili pritisk na Stalingrad in olajšali delo branilcem mesta. Toda ta poskus je v celoti spodletel ob strahovitem nemškem odporu in je veljal sovražnika novih težkih izgub v moštvu in materialu. Znova se je pokazalo, da Sovjeti ne zmorejo več obnoviti svojih postojank ob Volgi in da ne morejo zavreti ugodnega poteka nemškega napredovanja pri Stalingradu.
Mogočen vtis vdora italijanske mornarice gibraltarsko pristanišče v svetovni javnosti
Tanqer. 21. septembra, s. Ves maroški tisk Poudarja drznost italijanskih mornarjev, ki se !? Dokazala ob priliki ponovnega vdora v angleško oporišče Gibraltar. Na domače prebivalstvo ie naredilo to dejanje sijajen in velik vtis. si so si edini v tem, da je ta slavni vdor ita-,vo,ne mornarice prizadejal britanske-larin*	te?a	l!darec-	Poročila iz Gibral-
vplistvn irHn'* ,e britanska vlada pozvala po-
svoie nerazumljivi13- so ,t:iko' zagovarja zaradi marnosfi f-i.,j .ln. obžalovanja vredne nemarnosti Glede potopitve parnika »Ravins« se
ie izvedelo, da so Angleži sprva poskušali ladjo
torpedi °izstrel jen iz° ^.ig« * sredstva, zadel ladjo v
eksplozijo streliva, katerega je bila ladja polna Parnik je bil namenjen za neko pristanišče ’
fiii-infliclznm valivn L* o m v* mL.im . i . •
tal stalno na poletih nad gibraltarsko ožino, kar naj bi bil jasen znak, da poveljstvo ne počiva.
Budimpešta, 21. septembra, s. Madžarski tisk- s posebnim poudarkom podčrtuje uspeh italijanske mornarice v boju proti Angliji v Sredozemskem morju. List »Budap. Erlesvte« pravi, da bo vdor italijanskih oddelkov v gibraltarsko pristanišče navzlic hudim oviram ostal v zgodovini zapisan kot eno največjih mornariških dejani. To je že drugi napad, ki ga ie italijanska mornarica izvedla proti Gibraltarju. Uspeh je izreden, če se pri tem pomisli na močno obrambo utrdbe in na sredstva, s katerimi Angleži to oporišče ščitijo. Ako danes italijanska mornarica gospodari v Sredozemskem morju, ie to v največ ji meri zasluga čudovitega junaštva mornarjev in skrajne možne izkušenosti
Gvinejskem zalivu kamor i» misiii ,	v	nastva mornariev in sKrajne možne izkušenosti
p„r„e„i„ udi. d. Vvemu »,v,io a&žtt i	fetssn“"“sklb	,o-
Uiti najstrožji angleški ukrepi ne morejo pomiriti
uporne
Indije
Bnnakok. 21. septembra, s. Iz vseh poročil, bi Prihajajo iz Indije, prihaja do izraza napredovanje uporniškega gibanja, kar ie nedavno Priznal na sestanku zakonodajnega odbora v Novem Delhiju tudi Sir Reginald Max\vell. Posebno se čutijo posledice tega gibanja v orga-Ptzaciji industrije, ki je vsa vprežena v vojno J^delavo. Železniški, telefonski in brzojavni promet so večkrat prekinjeni navzlic vsem napo-„»} državnega uradništva. Poročajo, da ie^ bilo ■	?,' opustošenih in razrušenih več sto želez-
niških
Postaj, poštnih uradov, policijskih straž-
* f ln upravnih poslopij, mnogo najvažnejših ze|eznic Da je bilo pretrganih, čeravno ie vlada Pomnožila varnostne straže. Vladni ukrepi za ‘atmanje upora so strogi in neusmiljeni, vendar a,so kos uporniškemu gibanju, ki dobiva vedno *}?.ve sile in vedno več pristašev. Trpljenje in-miškega ljudstva se kaže v stalnih novih žrt-h: možje in žene, starci in mladeniči padajo b?.d kroglami policije in vojaštva. Ječe se pol-nilo, koncentracijska taborišča ne zadoščajo več za Ys? množice domoljubov, ki jih oblasti prisojajo iz vseh krajev države. Toda borba sc nadaljuje. V okraju Kahabbe je bilo 6 Indijcev »bitih, (i I)rt ranjenih oh priliki neke manifestacije. Gete so streljale na množico, ki je molče korakala proti vladni palači, da bi zahtevala osvoboditev nekaterih žena. katere so pretekli teden i>rijeli. ko so nesle vladnemu zastopniku resolucijo, da ljudstvo zahteva ukinitev in iz-
bris visokih denarnih kazni. V vsej pokrajini 'l- n<Jr.a?P°^o^enje veliko. Posebni oddelki vojske, ki imajo tudi oklepna vozila, stražijo vladik Jj a.. Poštne urade in jetnišnice. Mestece Kabadad. v katerem biva 40.000 ljudi, ie bilo zažgano, okrog 2000 ljudi pa odvedenih v kon-cen raensko taborišče. Tudi v pokrajini North vvelles je prišlo do nemirov. Skupina podeželanov ie s kamenjem sprejela uradnike, ki so prišli v vas, da bi na prisilen način izterjali kazen, k! le bila občini naložena. Zaradi tega ie policija mnogo Dudi zaprla. V Karakariju so zaprli prav vse šole, ker so šolarji napadli pokrajinskega šolskega voditelja.
Sovjetski tisk zahteva drugo bojišče
Stockholm, 21. septembra, s. V sovjetskih listih je v zadnjih dneh izšel članek ruskega pisatelja Ehrenburga, v katerem se pisec zavzema za drugo bojišče, s katerim naj bi Angleži več ne odlašali. Ehrenburg pravi, da je rusko ljudstvo močno presenečeno nad nedelavnostjo zaveznikov. Sodi, da bi za bitko ob Volgi 50 zavezniških divizij v Franciji pomenilo več kakor vse pošiljke orožja in vojnega blaga, kar so ga od začetka vojne pa do danes poslali v Sovietsko zvezo. Pisec do-
Angleži in Rusi bi radi spletkarili na švedskem
Berlin, 21. septembra, s. Na Švedskem se v poslednjem času stalno množijo zločinska vohunska dejanja, o katerih pravi nemški list »Bdrsen-zeitunge, da pač dokazujejo, kako se je ta nevtralna dežela sprevrgla v pravo središče angleškega in boljševiškega vohunstva ter sabotaže List ostro graja ta dejanja in poudarja, da je boljševizem na švedskih tleh našel novo rodovitno polje za zločinsko udejstvovanje. Poleg tega pa prifiominja tudi, da so te razmere zbudile živo zanimanje v deželah, na katere Švedska meji, v Nemčiji pa s pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov na tem odseku.
Nemška knjiga, ki govori o moskovskih načrtih za boljševizacijo vse Evrope
Berlin, 21. sept, s. Pred nekaj dnevi je v Nemčiji izšla knjiga, katero je napisal neki Wolfrang Mund. Ta knjiga vsebuje zanimive podrobnosti o boljševizacijskih načrtih Nemčije, ki jih je Moskva imela leta 1922. Tisti čas so tam imeli že sestavljen seznam komunistov, ki naj bi sestavljali prvo sovjetsko vlado v Nemčiji. Nuj-večji odstotek med njimi tvorijo Judje. Pet članov te pripravljalne vlade so bili Judje, znani kot krvoločni teroristi, ki so že poprej zagrešili nešteto krvavih zločinov. Knjiga nadalje pripoveduje! da so bile v Moskvi končane vse priprave za ustanovitev berlinske centrale GPU, ki bi imela svojo funkcijo za vso Evropo, načeloval pa bi ji neki Mihael Gorb. Dana so bila tudi točna navodila, po katerih bi nova vlada takoj po nastopu začela z režimom terorja po vsej Nemčiji, nakar bi GPU stegnila svoje prste tudi po ostalih državah in s tem prispevala k popolni boljševi-zaciji vse naše celine.
18.000 delovnih dni je izgubila angleška industrija v prvem poletju 1942 zaradi stavk.
Portugalski predsednik republike je izdal odlok, s katerim se razpisujejo za 1. november volitve poslancev v narodno skupščino.
Japonska javnost je z lastnimi prispevki dala zgraditi 235 letal, ki jih je darovala ob svečanosti letalskegu dneva 20. septembra japonski mornarici.
Preteklo noč je imel Kodanj od 23. ure naprej najdaljši letalski alarm. Trajal je 3 ure.
stavlja, da si delajo zavezniki nevarne utvare glede zimskih težav, ki da čakajo Nemce. Pozabljajo, da je podnebje pozimi na Kavkazu razmeroma milo in da so Nemci po lanskih preskušnjah gotovo tudi pripravljeni za neugodnejše prezimovanje. Ehren-burgov članek ni edini, ki bi poudarjal nujno potrebo drugega bojišča. Sovjetski tisk govori o tem dan za dnem, in sicer z zmeraj bolj žolčnimi besedami.
Po dnevnih napadih nemškega letalstva na industrijske naprave na angleški jugovzhoda, obali so nemška bojna letala v noči s težkimi bombami napadla industrijsko področje mesta Sunderland.
Končno objavlja vrhovno poveljstvo še tole: Po sovjetskih angencijah danes objavljena in po Reuterjevi agenciji povzeta trditev, da je generalni polkovnik von Kleist padel, je neresnična.
Odhod vlaka s 50.000 darili za vojake na vzhodnem bojišču
Milan, 21. septembra, s. Vlak s 50.000 darili, ki jih je ljudstvo zhralo za vojake na vzhodnem bojišču, pač dokazuje ljubezen in hvaležnost Milančanov do bojevnikov. Odpeljal je sinoči iz Milana in so bile pri tej priliki prirejene navdušene manifestacije vere v Duceja in zmago. Štirideset vagonov tega vlaka ie bilo ovitih v trakove zastav v napisi Vladarju, Du-ceju. kopenski vojski, letalstvu in mornarici.
Tajnika fašistične stranke so sprejeli na železniški postaji prefekt, zvezni tajnik, vrhovni poveljnik državne obrambe ter zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti ter veljaki prvega fašija. Navzoč je bil tudi predsednik Narodnega društva bojevnikov, Amilcare Rossi, odlikovanec z zlato kolajno. Strankin tajnik je najprej pregledal močno skupino bojevnikov, medtem ko so se zastopniki fašizma in milanskih borcev strnili okrog njega ter navdušeno vzklikali Duceju.
Eksc. Vidussoni se je najprej razgovarial z zveznim tajnikom, županom, predsedniki Pokrajinskih zvez vojnih invalidov in bojevnikov ter z Borsanijem, odlikovancem z zlalo kolajno, ki so spremljali mestne zastopnike, nato pa se ie prijazno ustavil pri skupini mater v vojni padlih vojakov ter jih tolažil. Matere so mu odgovorile z navdušenimi izrazi vere. Minister, tajnik fašistične stranke, se ie nato podal v okrepčevalnico za vojake in ie pri tei priliki spet dal povod za navdušene manifestacije. Kratko bivanje strankinega tajnika na kolodvoru je potekalo ob neprestanih navdušenih vzklikih ljudstva, med katerim se ie minister zadržal ter se z njim prisrčno razgovarial. Ko je Eksc. Vidussoni stopil oh zvokih godbe, ki ie zaigrala italijansko himno ter »Giovinezzo«, na vlak, ki se je začel pomikati, ie navdušenje ljudstva in Črnih srajc, zbranih na peronu, ki je bil ves v zastavicah in napisih »Evviva!«, prikipelo do vrhunca. Slišali so se neprestani vzkliki Duceju, vojski in fašistični Italiii. Vzklik »Vinceremo!« se je razlegel kot voščilo mesta Milana hrabrim vojakom italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji.
Vesti 21. septembra
Zaradi vojne in štednje s surovinami so v Združenih ameriških državah omejili porabo raznih koristnih predmetov. Tako so skoro povsem ukinili izdelavo koles in bodo zaprte tovarne porabili za izdelovanje vojnih predmetov
Angleška komunistična stranka je izdala razglas, v katerem zavzema svoje stališče glede odložitev volitev v britanski parlament. Ta razglas zgovorno priča za čezdalje večji vpliv Moskve na angleško javnost. Sojetski poslanik Majski vodi osebno vse delovianje komunistične stranke. Komunisti agitirajo zlasti za odstop ministrov Ameryja, Halifaxa, Hoareja in Simona, ki ne uživajo zaupanja Moskve. Končno izjava predlaga, da je treba angleški vojni kabinet organizirati na temelju skupnega poveljstva. Madžarskemu poveljstvu je daroval vse svoje imetje, vredno več milijonov pongov, znani pisatelj Zilahy, Iz tega denarja bodo delili podpore mladim madžarskim pisateljem. Bolgarska 7.unanja trgovina je v prvem polletju letošnjega leta dosegla obseg kakor še nikoli. Izvozila je blaga v vrednosti 5 in pol milijard levov, uvoz pa je bil vreden 5 miljard 220 milijonov levov. V prvi polovici lanskega leta je vrednost izvoza znašala 2 in pol milijardi, enako pa tudi uvoz. Ta ugoden razvoj bolgarske trgovinske bilance je treba pripisovati poživljeni izmenjavi blaga med Bolgarijo in držuva-mi Osi.
Izgubo podmornice »Urgc« je objavila britanska admiraliteta. Podmornica je imela 730 ton in jc bila oborožena z enim topom 76 mm in s 6 torpednimi cevmi.
Novega predsednika finske republike bodo volili prav isti volivci, Ki so bili izvoljeni od finskega parlamenta 1937. Vse časopisje je soglasno odobrilo to vladno rešitev. Švedski minolovec, ki jc pobiral blizu tJresunda mine, ki so jih angleška letala nametala, je zadel na mino in se potopil. Trije mornarji so bili ranjeni. Začasno je promet meti Dansko in Švedsko skozi Orcsund ukinjen.
Arabske uporniške tolpe so se spet pojavile v okolici Beyrutha v Siriji. Uporniki so na več krajih pretrgali petj-olejski vod od Mo-sulu v Tripoli. Oddelki, ki jih je vlada poslala nad upornike, so se večkrat spopadli z njimi. Nekatere bitke še trajajo.
V Barceloni so aretirali boljševiškega veljaka Helina ter predsednika revolucionarnega odbora v Albaseti Ruiza. Oba sta kriva številnih umorov v Albuseti in okolici. Število zločinov in napadov se je v Newyorku povečalo, odkar so stopili v veljavo zatemnitveni ukrepi. Pon«<H neznanci silno radi •»apudajo civiliste
Stran 2.
Odlikovanje žrtve komunističnega terorja
Ljubljana, 20. sept. s. Brigadni general Ettore de Blasio je objavil junaško zadržanje podnared-nika 49. bataljona Črnih srajc Boscola Antona, ki je padel kot žrtev komunističnega divjaštva. Predlagan je za posmrtno odlikovanje za vojaško hrabrost z naslednjo utemeljitvijo:
Ko so ga uporniki 26. maja ujeli v borbi ha koti 289 pri Belem brdu, je odločno odbil, da bi zapel »Rdpča zastava«, čeprav so ga z dobrikanjem in grožnjami k temu pozivali. Ko so komunisti odredili njegovo ustrelitev in ga pozvali, naj po komunistično pozdravi in vzklikne »2iv<>' Stalin«, je odgovoril s krikom »Pozdrav Duceju,-
Razpršene komunistične tolpe more in ropajo
Ljudstvo je zato vstalo in ščiti svoje domove pred krvoloki, ki so povzročitelji vsega gorja
Glasilo Zveze bojnih fašijsv v Ljubljani
Ljubljana. 20. septei.ibra.
Izšla je prva številka glasila Zveze borbenih fašijev v Ljubljani »Prima linea« (Prva črtal, ki je obenem prvi italijanski list v Ljubljanski pokrajini.
Na prvi strani objavlja elasilo z lepim poudarkom Ducejevo sliko s posvetilom: »Zveza u Liub[iani je v prvi črtit, lastnoročno napisanim in podpisanim. Učinkoviti naslov je reprodukcija zadnjih dveh besed Ducejeveca posvetila. Na levi in desni Ducejeve slike sta posvetili Tajnika Stranke in Ministra za ljudsko kulturo.
Posvetilo in pozdrav Tajnika Stranke Alda Vidussonija Črnim srajcam v Ljubljani se glasi: Želim, da bi Črne srajce v Ljubljani sprejele moj tovariški pozdrav skupno z vzpodbudo za vedno boljše delo o službi Hevolucije.
Živeti v >prvi črtit je maloštevilnim namenjen privilegij in zaradi teqa naj ima vsaka akcija vtis najbolj izrazitena sloqa resnobnosti in neizprosnosti našetja fašističnepa življenja.
Živel Duce!
Pozdrav Ministra za ljudsko kulturo Aleksandra Pavolinija se glasi:
Nastala v odločilnem trenutku za svetovno zaodovino se »Prva črta« namerja deliti delavni' trud fašističnega novinarstva in mu stopiti ob stran z vero in umnostjo v svojem poslanstvu tolmača noveaa reda, ki qa bo Zmaoa dala iz demoplutokratične in boljševiško židovske heqe-monije rešenim narodom.
Za bodočnost »Prve črte«, udarne izvidnice mussotinijevske misli in fašistične akcije na borbenem ozemlju, izražam svoje najbolj tovariške želje.
V nadaljnjih člankih na prvi strani se obravnavata potreba in namen glasila v službi revolucije Črnih srajc. Na ostalih petih straneh lista so zanimivi aktualni članki ter poročila o delovanju Zveze borbenih fašijev in strankinih organizacij v pokrajini.
Odgovorni direktor glasila, ki ga tiska tiskarna »Merkur«, je Luigi Pietrantonio.
Razpust občinske uprave v St. Jerneju
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja smatrajoč za potrebno, da j!B treba razpustiti redno upravo občine v Št. Jernerju in v zvezi s tem imenovati izrednega komisarja glede na določbe čl. 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX: Čl. 1. Razpusti se redna uprava občine St. Jernej.
Čl. 2. Za izrednega komisarja omenjene občine se imenuje fašist Giorgio Janovitc.
Okrajni komisar v Novem mestu naj izvrši to naredbo.	*	>
Ljubljana, 15 setpembra 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli,
Vabilo občinskim tajnikom
Občinski tajniki, ki so službovali na ozemlju
bivše dravske banovine in želijo biti nameščoni kot tajniki v kaki občini ljubljanske pokrajine, se vabijo, da se med uradnimi urami, od 10 do 12, zglasijo pri Visokem Komisariatu, IT nadstr., soba. M. 111, do vključno 30. t. m.
S seboj naj prinesejo svoje osebne in službene dokumente.
Vpisovanje šoloobveznih otrok za šolsko leto 1942-43 v Ljubljani. Starše šoloobveznih otrok vabimo, naj svoje otroke vpišejo v šolo. Med šoloobvezne otroke po zadnjih odredbah spadajo tudi oni otroci, ki do 31 decembra t 1. izpolnijo 6 let. Vpisovanje bo na vseh ljubljanskih šolah dne 28., 29. in 80. septembra od 8 do 12. Otroci naj pridejo v spremstvu staršev ali odraslih oseb. Otroka je mogoče vpisati samo na podlagi krstnega lista ali družinske knjižice, izkaza o uspešnem cepljenju koz in potrdila o uspešnem cepljenju proti davici. Starši, ki menijo, da je njih otrok nesposoben za obisk šole. morajo takoj predložiti zdravniško potrdilo. Nadalnja obvestila se dobe pri šolskih upraviteljstvih.
Ljubljana, 21. sept.
Komunistične partizanske tolpe tudi po razsulu partizanske akcije, ki je dobila smrtonosni udarec že pred mesecem, niso prenehale z zločini in ropi. Posamezne tolpe se še vedno klatijo kot stekli psi po gozdovih in prihajajo ko volkovi v mirne vasi, kjer more in ropajo še kar naprej. Ljudstvu je že dovolj te groze, zato je vstalo in ščiti tudi samo svoje domove in družine pred morilci, ki so v svojem obupu in strahu pred zanesljivim koncem še posebno kruti z vsemi, ki jih le dobe v svojo pest.
Z nožem so mu prebadali trebuh
Tako so prišli partizani v soboto, 29. avgusta zvečer v Gorenjo vas pri Šmarjeti in odpeljali Grahuta Stanka, 25 letnega uglednega krojača. Odvedli so ga na hrib Kogle in ga pri vasi Bela ubili na zverinski način. Komunisti so mu z nožem prebadali trebuh, lice in mu na eni strani prerezali vrat, nato pa so ga pustili krvaveti na tleh. Ljudje iz bližnje okolice so slišali ponoči klice na pomoč. Nesrečnež je klical svoje brate in mater. Iz hiš si niso upali, ker so se bali zločincev. Proti jutru je javila neka ženska domačim, kaj se je zgodilo s fantom. Šli so ga iskat. Brat je našel truplo, ki je bilo pokrito z listjem. Pripeljali so ga na dom in ga v ponedeljek, 31. avgusta pokopali v Smarjeti. Kljub partizanskim grožnjam in nasilju so ljudje polnoštevilno spremili žrtev na zadnji poti in tako obsodili partizanska grozodejstva. Po pogrebu so partizani odpeljali ženo, ki je domačim naznanila Stankovo smrt. Stanka je odpeljal morilec, ki je pred 8 leti umoril njegovega brata.
Zločini v bližini Sv. Petra
Pred dnevi so našli ljudje blizu gradu Otočca pri Št. Petru na desnem bregu Krke 3 velike gomile, pokrite s praprotjo in vejami. Našli so več razpadajočih trupel samih komunističnih žrtev.
V noči na 5. september so partizani ustrelili v Sevnem pri Hmeljniku mater Palko in njenegal7 letnega sina, oba iz Št. Petra. 8. septembra je prišlo v Št. Peter 40 partizanov. Obkolili so vas in izjavili,* da jo morajo temeljito očistiti. Udrli so v hišo Teropčiča in ga odpeljali z ženo. Možu je 68 let. Oba so usmrtili pod starim gradom. Starca sta si morala sama izkopati grob. Med partizani ,ki so izvršili to nasilje, je bil tudi Teropčič iz Ragovega pri Nove mmestu. Pri Teropčiču so poklali vse prašiče, odnesli 8000 lir in hranilne knjižice.
Krvoločnost brez primere
Neki Špringer iz Dol. Straže je že nekaj časa v gozdu s svojo 11 člansko družino. Kljub 50. letom je izredno krvoločen. Ko so pripeljali v njihovo taborišče Murna iz Podgore, je dejal: »Ne zasluži strela, dajte ga meni«. Nato mu je prerezal vrat. Na vesti ima še druge umore.
šele sedaj so se izyedele tudi nekatere podrobnosti o borbi med partizani in domačini 16. julija pri češči vasi, kjer je padlo 16 partizanov. Pokopali so jih na vaškem pokopališču.
V bližini Kompolj so izkopali več žrtev
Na koncu meseca avgusta je bilo tudi konec boljševiške republike v dobrepoljski dolini. Ljudje so se kar oddahnili. Domačini so ujeli več partizanov, med njimi Dečmana Friderika, Alberta Puncerja-Škrubleja iz Slovenj-Gradca, Janežiča iz Mirne, Novaka Jožeta, kovača iz Velikega Korinja in Zemljaka Franja iz Pišec pri Brežicah. Škrubelj je organiziral OF po nalogu KP po dobrepoljski dolini. Dne
5.	septembra so ujeli dva partizanska kurirja: Ludvika Lužarja iz Ivanje vasi pri Mirni peči in Turalija Franja iz Malega Moštinja pri Travniku. Naslednji dan je padla pod streli Urška Marolt iz Ljubljane, ki se ni hotela ustaviti na klice. Tokrat so ujeli tudi Prijatelja Franca, šestošolca iz Ribnice, ki so ga partizani prisilno odvedli, in diplom, filozofa Jagra I., ki je bil znan levičar.
Dne 29. avgusta je oblast dovolila izkop žrtev, ki so jih partizani ubili v bližini Kompolj. Izkopali so: Mustarja Štefana, posestnika in trgovca iz Kompolj. Obraz mu je bil od udarcev tako izmaličen, da so ga spoznali le po obleki. Razmesarjen je bil tudi po telesu. Dalje so izkopali Babiča Jožefa, posestnika in lesnega trgovca iz Kompolj. Morilci so mu odrezali pri zasliševanju desno uho. Tu so našli tudi truplo časnikarja Debeljaka Jožefa, ki se je zadnje čase zadržal pri trgovcu Riglerju v Dolenji vasi pri Ribnici. Ugotovljeno je, da so
ga ubili po nalogu terenskega odbora v Dolenji vasi in v Ribnici. Izkopali so nadalje Heglerja Janeza iz Podtabora pri Strugah, Anico Dovče-vo, ženo Valentina Dovča, ki je bil uslužben kot tehnik pri gradnji vodovoda v Zagradcu. Njeno identiteto so ugotovili po poročnem prstanu. Poleg nje so našli stekleničko z, mlekom za njenega 7 mesecev starega Saška, in Kunc Tončko. Obe sta bili ubiti 16. julija. Naslednji dan so ubili Ivančiča Antona, Prijatelja Jožeta, Peterlina Vinka in Kožarja Antona, vse iz Dobrega polja. Vseh 10 žrtev so položili v krste in jih, okrašene s cvetjem, pripeljali v Dobre polje, kjer so jih slovesno pokopali.
V preteklem tednu so domačini ujeli 14 partizanov, med njimi poveljnika, komisarja in več navadnih partizanov. Zaplenili so jim večje število pušk, 2 strojnici, nekaj zabojev orožja, samokresov in telefonskih aparatov. Vse to so našli v taborišču na vrhu Jauh. Partizanov ni bilo več, ker so se razpršili.
Zaboji, polni listin
O partizanskih zločinih v Ribniški dolini, ki so spametovali še marsikaterega zaslepljenca v teh krajih, razen nekaterih ribniških pre-objedencev, so prišla še podrobnejša obvestila.
Vojaki so našli tri zaboje važnih listin, ki so jih dobili s praporom vred v taboru »ministra« Beblerja, ki se je podpisoval Peter Strugar (Strgar). Komunisti so točno vodili evidenco o svojih podpirateljih. Našli so tudi zapisnik zasliševanja mučencev kaplana Novaka in učiteljice Darinke Čebuljeve iz Hinj ter časnikarja Debeljaka Jožefa. Med listinami je tudi imenik vseh članov 3 bataljonov ter imenik terenskih odborov. Našli so tudi 300 ponarejenih štampiljk, med njimi tudi štampiljko kn. škofijskega ordinariata, oblasti in župnij, uradov.
Med vodilnimi partizanskimi funkcionarji v ribniškem odredu so bili: Križman Tone, učitelj Majnik, fotograf Tekavc Filip, Knol Vinko, Maležič Matic, Ančikov sin, Kmet ml., njim pa se je pridružil tudi čevljar Primšar Karl. Pred dnevi sta prijahala Ančik in Križman na belih konjih v Dane in grozila ljudem.
Tako so 5. septembra ponoči odpeljali kmetu Obestarju kravo in mu odnesli tudi vso moko. Ljudje so zelo ogorčeni nad partizanskimi početji, še bolj pa nad tistimi propagandisti, ki so v veliki meri zakrivili marsikatero nesrečo v dolini, pa so še vedno na svobodi, ker so' se znali preleviti.
Tudi okoli Borovnice so se partizani raztepli
Okoli Borovnice se še vedno klatijo partizanske tolpe. Sedaj se drže v taborišču za Vinjim vrhom. Ljudje jim pravijo »klavci«. Med njimi so Babšek, Merlak, Tome Zalar, Cerk Anton, Furlan in Demšar, sami Borovničani Vseh partizanov je še tu okoli 60. Med seboj imajo 6 vlacup. Partizani sedaj kradejo po polju, ker jim ljudje sami ničesar ne dajejo.
Zadnje dni so prišla poročila, da so se partizanske skupine na Pokoji&ču in pri Padežu razbile v skupinice po 4 do..5.. oseb. Nekaj so jih že ujeli.
Partizani požigajo
Ker so se ljudje v raznih krajih začeli upirati partizanskim nasiljem in tudi proti komunistom dejansko nastopati so začeli partizani po-
žigati kmečke domove. Tako so pred dnevi zažgali Razderto pri Št. Jerneju. Pri Trebelnem je bilo ubitih 23 partizanov pri Št. Jerneju pa 2.
Partizani so ubili v Št. Jerneju Kupljenika brata kaplana Kupljenika, katerega so prav tako nameravali ubiti.
V Toplicah je bil ubit Jože Kobe, pri katerem so našli bombe in mnogo komunističnega čtiva, ter še dva druga partizana.
Partizani so 12. septembra prišli v vas Vrhpolje in odnesli kmetom 8 mernikov pšenice.
V dnevniku pok. Kastelica Vinka, ki so ga ubili partizani, so našli zapisano: Na Gomili je živel pri znanem komunistu Ljubu Misleju neki bivši častnik s partizanskim imenom Mile Jordan Ta je čakal v zasedi Kastelica, da bi ga ustrelil, ko je »el maševat k podružnici na Čadrež. A slučaj je tokrat Kastelica rešil. V istem času je namreč prišla mimo italijanska straža. Ker je Jordan začel bežati, je straža streljala za njim in ga ustrelila Pokopali so ga v Beli cerkvi.
V Toplicah so prijeli znano partizanko Henigman Angelo in njeno sestro Pepo ter še nekaj znanih partizank.
Vaščane zaprli v cerkev, nato ropali
Pred tednom so partizani oropali vas Hrušico pri Novem mestu. Ljudi so najprej zaprli v cerkev, nato pa ropali po hišah, da so vaščani sedaj berači. Pobrali so vse: pšenico, živež, živino. Vse to se je izvršilo pod vodstvom domačina Jožeta Rukšeta, ki je imel tudi lani v Podgorju glavno besedo. Rukše ima na vesti umore župana Brulca in njegovega ina Jožeta ter Alojzija Kastrovca iz Hrušice.
Na Polici, kraju groze,
kjer so našli nad 300 žrtev, se še vedno klatijo partizanske tolpe, ki so se pred kratkim od to k umaknile. Preteklo nedeljo se je klatila tam v bližini večja partizanska zločinska tolpa.
Morilci Nahtigala, Cvara in bratov Gričarjev
Pri češči vasi so ujeli nekega partizana iz 3. čete 2. dolenjskega bataljona. Ta je bil v četi takrat ko je bil v Št. Rupertu ubit župnik Nahtigal Franc in kaplan Franc Cvar. Med drugim je ta bivši partizan povedat tudi to, da je imel pri zasliševanju pok. Nahtigala in drugih žrtev glavno besedo Maks Bizjak, katerega je poslala ljub-ljan. KP organizirat OF v Št. Rupert. Ta je imel zveze tudi s Povšetom. Pozna tudi morilce obeh gospodov. Nahtigala je po njegovi izjavi ubil Lužar Alojz iz Trebelnega, 22 letni postopač Ustrelil ga je s samokresom. Cvara je ubil 19 letni Kastelic Franc iz Grčevja pri Št. Petru. Pobil ga je s krampom. Brate Gričarja so ustrelili Majcen Ivan, Malkovec, Lužar Alojz iz Trebelnega in Alojzij Lenič iz Malkovca.
Lastni brat predlagal smrt
V Dol. Maliarovcu so partizani ustrelili Prhneta Jerneja Peljali so ga na Vrhpolje. Tam so mu dali vrv okoli vratu, nato peljali v gozd in ga ubili. Naznanil ga je lastili brat partizn, ki je prišel iz Bele Krajine na Gorjance. Nekoč noč je prišel obiskat tudi brata Jerneja. Brat in sin sta ga hotela prepričati, kako nespametno ravnajo partizani, ki so narodu v na j večjo nesrečo in pogubo in mu dopovedovala, da ne ravna prav, ker se je pridružil morilcem. Brat ju je zapustil v prepiru in vse to naznanil partizanom, ki so prišli in storili svoje. Vse to se je zgodilo zadnjega avgusta.
Šport
Mladinski nogometni trn . na Kodeljevem Vič : Mladika 1:0 (0:0) Žabjek : Korotan 3:0 (2:0)
Po dolgem času smo imeli včeraj v Ljubljani spet priliko videti nogometno tekmo. Niso nastopili izkušenejši in tisti s staro rutino, pač pa je prišel na igrišče »drobiž«, ki je tudi pokazal kaj zna. SK Vič je organiziral pokalni turnir za mladinska moštva. Priglasila so se štiri. Včeraj je bil odigran prvi del, prihodnjo nedeljo pa bo odigran finale. V prvi tekmi sta nastopila Vič in Mladika. Pričakovali bi, da bodo zmagali igralci z domačega igrišča, pa so jim Vičani tik pred koncem zabili odločilni gol. Mladikarji so imeli tudi sijajno priliko za izenačenje, pa je niso izrabili.
V drugi tekmi je nastopil novopečeni Žabjek proti Korotanu. Oni z Žabjeka so se pokazali v dobri luči. Kaže, da bodo vprav oni zmagovalci i
na tem turnirju, seveda, če bodo tudi prihodnjo nedeljo zaigrali tako kot včeraj. V prvem delu igre so dvakrat potresli mrežo. Za nameček pa so v drugem še tretjič potresli nasprotnikovo mrežo. — Korotanci so zaigrali tudi prisojeno enajstmetrovko, ki jo je vratar z lahkoto ubranil. Tako so se po včerajšnjih igrah plasirali v finale Vič in Žabjek, dočim bosta Korotan in Mladika igrali tolažilno tekmo. Igrali so 2X20 minut. — Gledalcev je bilo kar precej.
10. svetovni rekord Gund. Haegga
Kakor poročajo iz Stockholma je slavni svetovni rekorder na srednje proge Šved Gundar Haegg postavil v Goteborgu spet nov svetovni rekord na progi 5000 m. Omenjeno progo je pretekel v novem rekordnem času 13:52,2. Ta novi rekord je v kratkem času že njegov deseti uspeh, ko je potolkel svetovne rekorde drugega za drugim. — Če samo bežno pogledamo na njegove uspehe vidimo, da je od .1. julija pa do 20. septembra postavil nič manj kot osem novih svetovnih rekordov in to na 1500 m, 1 miljo, potem znova na 1 miljo, 2000 m, znova na 2000 m, na 3000 m, na 2 milji in zdaj na 5000 m.
S. S. van Dvne:
42
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI KOMAN
(iOSPODA bensona
Markham mu je na kratko razložil, v čem je stvar, ter mu tudi povedal, na kaj naj se opira pri tej svoji nalogi. Stitt je hitro razumel položaj ter si zapisal nekaj pripomb na star pisemski ovitek.
Tudi Vanče si je, med tem razlaganjem naredil nekaj opazk na košček papirja.
Markham je vstal.
»Zdaj mislim, da je prišel čas, ko bo treba iti na tisti sestanek, za katerega si se namesto mene dogovoril,« je dejal in se ozrl na Vanceja. »Pojdite, Stitt, z menoj. Se bova peljala v pritličje z dvigalom, s katerim se vozijo samo sodniki.«
»Če nimaš ničesar proti.« je pripomnil Vanče, »se midva s Stittom odtečeva tej časti in se bova stisnila med druge v javnem dvigalu. Spodaj se dobimo.«
Pri|el jo računovodjo pod roko ter ga peljal skozi glavno čakalnlro. Poteklo je deset minut, preden sta se nam spet pridružila.
Stopili smo na mestno železnico In se zategnili z njo do Ceste 72-a, potem pa šli peš vso pot do avenije West End, kjer je stanovala gospa Paula Bannlng.
Njeno stanovanje je obsegalo celo nadstropje, ki pa ni bilo preveč pro-
storno. Ko smo čakali, kdaj nam bo odprla, nam je udaril v nos vonj po kadilu, ki je prihajal iz stanovanja.
»Čudovito,« je pripomnil Vanče in vdihnil sapo skozi nos. »To bo vso stvar gotovo olajšalo. Zenske, ki zažigajo dišave, so navadno bolj sanjave.«
Gospa Banningova je bila visoka ui precej debela ženska. Težko bi bilo reci, koliko je bila stara. Njeni lasje so bili trdi kot slama, polt pa bela in rdeča. Kadar ni govorila, je njen obraz razodeval nekaj mladostnega in preprostega. v njenih svetlih očeh pa je bilo nekaj trdega, krutega. Lica so hila polna in tudi brada zalita. To je dokazovalo, da je gospa živela udobno in v brezdelju. Na splošno pa je bila še dosti prikupna, in ko nas je povabila, naj stopimo v njen salon, opremljen v rokoko slogu in poln razne oprave, je to storila s prikupljivo in prisrčno preprostostjo.
Ko smo se v salonu vsedli, se ji je Markham opravičil, da smo jo motili, takoj nato pa je povzel besedo Vanče. Med razlaganjem, kaj nas je privedlo na obisk, jo je natančno opazoval, kakor da bi hotel ugotoviti, kakšna pot je najboljša za naskok.
čez kakšno minuto je prosil za dovoljenje, če sme kaditi in ji ponudil
cigareto. Vzela jo je. Vanče se ji je nasmehnil in se udobno zleknil v svoj naslonjač. Njegov obraz je bil pri tem kot obraz človeka, ki ji je bil pripravljen izraziti ,vso svojo naklonjenost in ljubezen.
»Gospod Pfyfe je skušal storiti vse, da Vas ne bi zapletel v to zadevo,« je začel, »in mi globoko cenimo to njegovo dobrotljivost Toda, nekatere okoliščine, ki eo V zvezi s smrtjo gospoda Bensona, so nas prisilile, da smo se obrnili na Vas. Takoj Vam povem, da se lahko zanesete na našo molčečnost in na naš zdrav razum. Prosimo Vas pa, da nam poveste, kar moramo zvedeti. S tem nam boste pomagali ter koristili sebi in zlasti gospodu rfyfeju.
Vanče je to ime izgovoril s poudarkom. Gospa je zmedeno povesila oči. Očividno se je nečesa ustrašila, in ko je spet dvignila glavo, se je zazdelo, kakor da hoče reči: »Kaj pa on o tem ve?«
»Ne morem si predstavljati, kaj hočete zvedeti od mene?« je odgovorila in se prizadevala, kako bi ustvarila videz svoje velike začudenosti. »Vi vendar veste, da Leandra tisto noč ni bilo v New Yorku. Prišel je šele naslednji dan ob devetih.«
»Ali niste morda brali v časopisih o nekem sivem avtomobilu, ki so ga tisto uro, ko je bil Alvin Benson umorjen, videli pred njegovo hišo?« Vanče je pri tem vprašanju skušal posnemati veliko osupnjenost Banningove. Ona pa se je zaupljivo nasmehnila.
»Ni bil to njegov avtomobil. Lean-der se je pripeljal v Ne\v York drugi
dan ob devetih z vlakom. Dejal mi je, da je bila zanj prava sreča, da je potoval z vlakom, kajti tisto noč so videli pred Bensonovo hišo prav tak avtomobil, kot je njegov. Gotovo bi bili osumili njega, da je umoril Bensona, če bi se bil pripeljal z avtomobilom v New York.<
Na njenem obrazu se je brala pri teh besedah popolna iskrenost. Očitno je bilo, da se je bil Tfyfe zlagal tudi njej. _
Vanče ji ni oporekal, pač pa ji je celo dal razumeti, da je zadovoljen z njeno razlago, ter je pogovor o tej stvari opustil.
»Nekoliko drugačen razgovor sem imel v mislih, ko sem omenjal Vas in Pfyfe.jev odnos do te zadeve. Mislil sem na kakšne osebne stike med Vami in gospodom Bensonom.t
»Bojim se, da ste še vedno v zmoti. Midva z gospodom Bensonom res nisva bila prjiatelja. Prej bi lahko rekla, da sem ga komaj poznala.«
V njenem odgovoru je bilo nekaj pretirano Živahnega.
»Tudi poslovne vezi imajo lahko osebnostni pečat.«
Gospa ga je naglo ošvrknila z očmi.
»Res ne vem, o čem bi radi govorili,« -je dejala nato. Videlo pa se ji je, da postaja vedno bolj zamišljena in zaskrbljena. »Pa menda vendar ne mislite reči, da sem bila v poslovnih stikih z gospodom Bensonom?«
»Tega ravno ne«, je odgovoril Vanče, »toda, gospod P!yfe je takšne stike z njim gotovo imel in mislil sem si, da
bi utegnili biti v kakšno posebno zadevo zapleteni tudi Vi.«
»Zapletena tudi jaz?« Zaničljivo se je zasmejala, a njen smeh je bil prisiljen.
»V bolj nesrečno zadevo,« je nadaljeval Vanče. »Nesrečno zato, ker .jo j0 gospod Pfyfe moral obravnavati z go* spodom Bensonom. In dvakrat nesrečno, ker ste bili zapleteni vanjo tudi Vi.«
Vanče je govoril kot govori tisti, ki se zaveda svojih dejanj, ženska pa jo spoznala, da njeno zaničljivo vedenje nasproti njemu nima nobenega pravega učinka.
Njen obraz je zato začel spet razodevati nekaj, kar je na sredi med nevernostjo in razigranostjo.
»Pa kako ste vendar izvedeli za vse te stvari?« se je pošalila.
»Ah, saj ničesar ne vem,« je brž odgovoril Vanče s prav takšnim glasom, »vprav zato sem si pripravil malo veselja s tem kratkim obiskom. Bil som tako predrzen, da sem upal, da bo?te pomilovali mojo nevednost in mi boste kaj povedali.«
»Niti v sanjah mi ne pride to na misel, niti če bi skrivnostna zadeva v resnici obstojalaI«
»Ubogi jaz!« je samega sebe pomiloval Vanče in vzdihnil. Res sem prevaril... No, dobro, vidim, da nn velevate, naj Vam povem tisto malo, kar o stvari vem, zaupam pa v vas zdrav razum in želim, da mi po,nm vso stvar bolj natančno pojasnite,«
Razstava akad. slikarja Tineta Gorjupa odprta
Njegova prva samostojna prireditev v Ljubljani je vzbudila mnogo
zanimanja
V Jakopičevem paviljonu so dt>~“s ob 11 dopoldne odprli umetniško razstavo našega priznanega akademskega slikarja Tineta Gorjupa. Številna udeležba je pokazala, da je med našim meščanstvom mnogo zanimanja za slikarsko umetnost.
Visokega Komisarja je predstavljal tiskovni ataše Dr. De Cecco, razen tega pa so bili prisotni se drugi predstavniki oblasti.
Otvoritvene besede pred razstavo je imel akademski slikar prof. Saša Šantl. Tine Gorjup je razstavil na razstavi svojih 69 najboljših novih del in z njim javnost naravnost presenetil.
Slovenci smo po številu majhen narod in imena naših kulturnih delavcev nam po večini niso tuja, tem manj, če se kateri izmed njih povzdigne preko povprečne ravni. Tako nam tudi ime Tineta Gorjupa ni novo, saj ga poznamo iz raznih skupnih razstav DSLU, posebno iz njegove kolektivne razstave, ki jo je priredil skupno z gdč. Remčevo in gospo Lavrinovo. Gorenjce pa je predlanskim presenetil z lepo samostojno razstavo v Kranju, ki je pomenila zanj vsestranski uspeh. Pričujoča razstava je njegova prva samostojna prireditev v Ljubljani.
Gorjup je še mlad, a ustvarjalna sila, ki je v njem, ga sili k neprestanemu delu. S tem delom je opozoril nase in na svojo umetnost že široke kroge umetnost ljubeče publike in sedanja razstava bo brezdvomno pomnožila zanimanje njegovo umetnost.
Kakor večina naše mlajše generacije je našel tudi Gorjup svojo končno umetnostno izobrazbo v zagrebški akademiji, kamor je prišel po dobri pripravi, ki mu jo je nudila takratna umetnostna sola Probude v Ljubljani, posebno pa umetnostno-pedagoška navodila profesorja Mirka Šubica V Zagrebu mu je bil glavni mentor Ljuba Babič, A ime profesorja ne zadostuje, če hočemo razumeti; zakaj si je izbral umetnik določeno pot. Vsakdo, k' je imel priložnost opazovati razvoj nastajajočega umetnika ve, koliko vpliva nanj, razen šolanja, prirojen dar, družinska tradicija, občevanje e tovariši, umetnostne razstave, ki jih vidi v svoji razvojni dobi in še katera okolnost, ki je ne moremo zasledovati, ker sega v notranje občutje bodočega slikarja. Rezultanta, ki končno izide iz vsega tega, se, pojavi šele v delu »relega 'imetnika in se stopnjuje v individiranost, ki la'.ko pomeni nove poti, nova razkritja. Če pa profesorjev vpliv popolnoma obvlada učenca in napravi iz n)ega žgolj posnemovalca, kaže to brez dvoma na Pomanjkanje samostojnih sposobnosti ter postane
poznejšega ustvarjalca lahko usodepolna. Profesorjev \pliv pa je neizmerne važnosti, kjer se omejuje na vcepitev strokovnega znanja.
IALEH
BOBRI
JALEN
je spisal uvodno povest I. del trilogije za II letnik najboljše in najcenejše zbirke knjig ^Slovenčeve knjižnice*1. Ne bo Slovenca, ki te knjige ne bi z naj večjim zanimanjem vzel v roke. V povesti oživi „Veliko jezero11 Ljubljansko barje z mostiščarji, živalmi, rastlinstvom itd. Najboljši naš pisatelj je spisal prvo knjigo iz davne zgodovine, iz naše Ljubljane, oziroma nje okolice.
1 Al FN ie ° kniigi ”Sam“’ ki DflllDI
I. del velike tiilogije DUDKI
5a! tako mogne like naših mostiščarjev, da
slike na Snime^K°8j£ ,stoPai° pred oči. Goršetove slike pa nam jih oživljajo in dajejo knjigi nepre-
S ” "S?««ft-T P0211*^ Ljubljen-sko barje pred 800J leti bo moral poznali Jalenovo ^knjigo „Sam“. naš pisatelj planin je BABItl šel v I. delu trilogije D|JdK| iskat motivov za svojo povest v dolino - na Ljubljansko barje. - V povesti zaživi zopet pisateljeva lovska žilica. Seveda lovi bobre z pastmi, ribe s harpunami, ptice, risa s puščicami, medveda s sulico itd. — Pisateljevo pero nam čara naravo lepoto je'.era, dolin in gora, da se nam duša odpočije. Naj se vsak naroči zato na najboljšo družinsko zbirko knjig „Slovenčevo knjižnico", dokler je še čas! Vsaka knjiga bo za naročnike stala le 6 lir. Za nenaročnike, bodo knjige dražje! — Prva knjiga bo_ izšla 1. oktobra tega leta. Druga knjiga bo veličasten roman iz Kristusovih časov
Neznani učenec
ki popisuje vso propalost poganskega sveta in Vstajenje. Ta knjiga bo izšla 10. oktobra t. 1. ropagnajte to vredno družinsko zbirko knjig pri svojih znancih in prijateljih.
Kdor nam pridobi 5 naročnikov na zbirko bo v o, * dobival knjige zastonj.
Na "Slovenčevo knjižnico" se naroči lahko prav vsak, tudi ori ki niso naročeni na naše časopise i?, Propagirajte te knjige tudi med nenaročniki naših listov! Med njimi boste najhitreje pridobili o naročnikov in tako sami dobili 38 prelepih knjig zastonj. Vsak naročnik »Slovenčeve knjižnice" bo dobil 2 knjigi za nagrado! — Pišite enostavno do-pisinco na »Slovenčevo knjižnico, Kopitarjeva 6 Ljubljana*
Če se po tem splošnem pogledu vračamo na Tineta Gorjupa, smemo trditi, da mu je bila šola zlasti važna in potrebna zato, da si je z njo pridobil ono strokovno podlago, ki mu omogoča, da z neoporečno sigurnostjo suka svoj čopič. Vše drugo tiči v njem že iz predakademskih časov; šola v Zagrebu in še posebno ogledovanje razstav v Itr.-liji in v Franciji so mu pa pokazale končno smer.
Tine Gorjup je naturalist, t. j. je proučevalec narave in v njej najde vedno dovolj hvaležnega gradiva za svoja dela. V naravi pa išče predvsem lepoto: lepoto motiva, njegove kompozicije in barvitosti. Lepoto išče tudi v posamezni potezi čopiča, izogibajoč se pri vsem delu prisiljene originalnosti, ki skuša vzbujati pozornost z zunanjimi efekti,
Gorjupa zato ne bodo šteli med avangardiste sodobnega slikarstva, dokler bo naglašanje takih zunanjih posebnoti igralo kakršno koli vlogo pri
ocenjevalcih umetnosti. Zdi se, da mu tudi ni na tem ležeče ter da se zaveda večjega pomena onega ocenjevanja, ki ga tvori kolektiv cele generacije občinstva in ki je doslej vedno končno odločal objektivno kakovost umetnikovega dela — kakor v glasbi, literaturi in gledališču, tako brez dvoma tudi v likovni umetnosti.
Ime Tine Gorjup ne predstavlja zato posameznega in novega programa A vendar nas njegove slike vedno privlačujejo iri vedno bolj zanimajo. V njih vidimo delo resnobnega in ambicioznega slikarja redkih sodobnosti v podajanju onega lepotnega bistva podobe, krajin in cvetja, ki gledalca prepričuje in osvojuje.
Pri vsem tem smemo trditi, da je Gorjupova umetnost v toliko sodobna in moderna, v kolikor si je znala priboriti nova pozitivna dognanja slikarstva zadnjih desetletij. Da bi pa postal pri tem zgolj eklektik, zato je njegova prirojena potenca premočna. To je tudi vzrok, da izpričujejo Gorjupove slike svojo individualnost, ki je seveda v skladu s prirojeno umerjenostjo njegovega značaja.
Naj bi aktivni in pasivni gledalci to zbirko slika gledali z onim zanimanjem s katerim so bila ustvarjena.
Prodaja plemenske živine
Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega Komisari jata obveščamo vse kmetovalce, da bo v torek dopoldne od 9 do 12. v klavnici v Ljubljani, prodaja plemenskih krav in prešiče' po ugodnih cenah.
Ljubljana
Od prvih 6400 na 10.000 dnevno
Ko človek prelistava po raznih kronikah in se mimogrede spotakne v kako staro poročilo, se mu odpira v glavnih obrisih življenjsko valovanje in drvenje Ljubljane takole pred dobrimi štiridesetimi in več leti. Ko trenutno primerja sedanji veliki prometni val na tramvaju, kako se skupine potnikov pomikajo v vozove, kako se ob gotovih urah, tako opoldne in zvečer ljudje krčevito drže na stopniščih, mu krene nehote pogled za deset- in desetletja nazaj, ko je ljubljanski tramvaj bil predmet raznim popevčicam in kupletom, ko je veljal za »mestni unieum«, za ljubljansko prometno posebnost, saj je dolgo veljal izrek:
»Kadar se človeku mudi, ne v tramvaj, ker gotovo zamudi!«
Sedaj pa je tramvaj dosegel med vsemi sloji visoko spoštovanje in uvaževanie. Nekdaj ošabni avtomobilisti, navadnega pešča prezirajoči motociklisti in divje drveči kolesarji se sedaj poslužujejo tega, prej skromno ždečega prevoznega sredstva in ga marljivo uporabljajo, da lahko hitreje pridejo od enega do drugega konca mesta.
Dolge, strokovnjaške in vsakdanje so bile debate o prvih načrtih za cestno železnico ljubljansko. Nekake prve načrte za tramvaj je imela Kranjska stavbna družba, ki jih je pozneje februarja 1899 prodala nemški elektroindustrij-ski tvrdki Siemens & Halske, ta pa je čez dve leti zgradila prvo progo od glavnega kolodvora tja do dolenjskega kolodvora in do splošne bolnišnice.
Ko so to progo gradili, se še niso Ljubljančani tako temeljito in strokovnjaško zanimali za vsak meter proge, kakor so stvarno in vneto študirali gradnjo novih prog po povojnih letih, ko je bil tramvaj razširjen v vse smeri.
Kdaj ie prvi tramvaj začel voziti? Proga je bila komisionelno kolavdirana prve dneve septembra leta 1901. Veččlanska komisija, v kateri so bile zastopane lokalne oblasti po svojih odličnih vrhovih in strokovnjakih, je progo temeljito pregledovala in sestavila obširen zapisnik. Po končani komisiji je bil »likof« ali »banket«, da se človek salonsko izrazi, sai brez banketov se v Ljubljani ni nobena stvar ne začela, ne končala. A ta navada je pri nas vkoreni-njena!
Prvi tramvajski voz je z zelenjem okrašen odpeljal ob 6 zjutraj 6. septembra 1901 iz stare, remize. In Ljubljančani so se prvi dan veselo vozili sem in tja »zaradi heca volje.« Prvi dan
6.	septembra 1901 so izdali 6.400 voznih listkov, kakor so takrat zapisali ljubljanski dnevniki. Marsikateri starejši Ljubljančan pa se še dobro spominja, kakšne sitnosti in neprilike je prve dneve povzročal po glavnih cestah ropotajoči tramvaj, pred njim so se konji sprva zelo plašili. Kronika ie zaznamovala prve dneve več karambolov in nezgod. Evo nekatere!
Neki posestnik Mežek ie pripeljal z vozom drva s Turjaka v mesto. Na Dolenjski cesti so se kmetu konji splašili pred tramvajem. Posestniku Matijčku iz Šiške je tramvai na Dunajski cesti prevrnil voz in mu poškodoval konje. Neki konj pa ie z vozom pri Evropi zadel v tramvajski voz in razbil šipe. Ljubljanski potepinčki so na Karlovški cesti na tir nasuli kamenje in železne drobce. Voz ni iztiril. »Storilcev niso izsledili,« ie omenil kronist. Tramvai pa je na takratni Dunajski cesti povozil Petersovega psa. Peters ie bil eden prvih zobozdravnikov v Ljubljani.
Bilo je tistikrat vsak dan po nekaj nesreč. Prav hud karambol je bil 10. septembra. Takrat so bili že prvi avtomobili v modi. Kronist ie kratko zapisal med ljubljanske novice: »Kolarjev avtomobil je danes povozil tramvajski voz in ga zmečkal.« Naslednji dan ie bilo kratko, a zasoljeno pojasnilo: »Včeraj smo poročali, da je električni voz podrl Kolarjev avtomobil. Nesreče ie kriv avtomobilov, voznik sam, ker ie privozil na cesto iz veže v trenutku, ko ie pri-
drdral mimo električni voz.« Na Starem trgu so imeli 11. septembra sitnosti. Pojavil se ie predrzen vol, ki ie ustavil tramvai. Kronika je zapisala pod naslovom »Predrzen vol«, in sicer: »Danes ie na Starem trgu neki vol ustavil električno železnico. Nič ni pomagalo, železnica ie morala čakati toliko časa, da so spravili vola s proge.« Kronist tudi pravi, da so od 6. do
14.	septembra prodali 21.000 voznih listkov.
Pozneje se ie vsa vprežna žival navadila na ropotajoči vozni kolos. Tudi vozniki so bili previdnejši. Nezgode so bile redkejše, karam-boli so izostajali.
Poznejše dneve ni bil dnevni vozovni promet tako rekorden ko prvi dan. Bili so dnevi, ko ni bilo izdanih niti desetino voznih listkov prvega dne.
Kako je danes? Pač je tramvai res postal med komodnimi, delovnimi in poslovnimi Ljubljančani, a tudi pri vseh gospodinjah zelo upoštevano in uvaževano prevozno sredstvo. Toliko kakor prvi dan pred 41 leti sedaj, a skoraj še več, do 10.000 listkov izdajo na daljših progah, sai se dostikrat po vseh progah prevozi 30.000 ljudi. So tudi kondukterji, ki izdaio ob nekaterih dnevih 500, celo do 1000 voznih listkov.
Zelo razvit je tramvajski promet, toda hujši karamboli so sedaj prav redki. Pred leti iih ie bilo več. — Tako se giblje in drvi ljubljanski tramvai.
Švedska : Nemčija 3:2
Berlin, 20. septembra.
Danes popoldne je bila v velikem olimpijskem stadionu odigrana velika mednarodna tekma med Nemčijo in Švedsko. Za tekmo je vladalo posebno v nemški prestolnici zelo veliko zanimanje, saj so vsi pričakovali, da bodo zmagali domači, ki so imeli ne le prednost domačega igrišča, ampak tudi domačo publiko. Stadion je bil razprodan in se je do začetka tekme zbralo v njem nekaj več kot 90.000 gledalcev. Tekma je bila silno lepa in napeta, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Pri Nemciih je ugajal posebno napad, ki je streljal iz vsake pozicije, pri gostih pa je bila najboljša obramba, ki ni pustila tako zlahka do strela nasprotnega napada. Končno so po lepi in zasluženi igri zmagali švedski gostje, ki so z rezultatom 3:2 odločili tekmo v svojo korist.
Malo statistike o dosedanjih srečanjih med obema reprezentancama. Današnja tekma je bila
15.	Od dosedanjih 14 iger so jih Švedi odločili 7 v svojo korist, Nemci so zmagali 5 krat, dve igri pa sta ostali neodločeni. Današnji nastop nemške reprezentance je bil letošnji šesti. Odkar pa je izbruhnila vojna je bil njen današnji nastop že 31. Če pa štejemo kolikera je bila današnja tekma odkar sploh igrajo mednarodne tekme, vidimo, da je bil to 195 nastop najboljših državnih izbrancev. Po današnji tekmi morejo spet Švedi pripisati eno tekmo več v svojo korist, tako da so dozdaj zmagali osemkrat, Nemci pa le petkrat.
Romunija : Nemčija 4:2
V Bukarešti so v soboto in nedeljo nastopili najboljši nemški teniški igralci. Pomerili so se z najboljšimi Romuni. Dvoboj so odločili Romuni v svojo korist z rezultatom 2:4. V zadnji tekmi’ je premagal romunski državni prvak, odličnega Nemca Kacha. Tekma je trajala štiri sete.
*
Nov svetovni rekord Gundarja TTaegga na 5000 ni objavljamo po uradnem viru, ki se glasi 13:52,2, dočini je radijski napovedovalce javil Haeggov rekord v času 13:5S,2. Kateri čas je pravilen bomo javili takoj, ko bomo izvedeli zanj. Toliko, da ne bo kakšne pomote in napačnega tolmačenja.
Vpisovanje v učiteljsko in v enoletno gospodinjsko šolo dr. Kreka bo od 21. do 28. septembra vsako dopoldne.
Danes, ponedeljek. 21. sept.: Matevž, e1.
Torek, 22. septembra: Tomaž Vil.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccol: Tvrševa cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 6-in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Nakaznice brez odrezkov za krompir. Stran ke, ki so dobile septembrske živilske nakaznic brez odrezkov s črkami A. B in C za krompir te so sedaj že vložile prošnje za te odrezke, naj £ zglase v veliki dvorani Mest. doma pri mestner; preskrbovalnem uradu j>o naslednjem razj>oredu' v ponedeljek, 21. septembra stranke z začetnican i priimka A do G, v torek. 22. septembra z začei-nicami H do L, v sredo, 23, septembra tiste stranke, ki se njih priimki začenjajo s črkami Š do 't.
Nakazila za krompir. Obenem z oktobrskim živilskimi nakaznicami dobe stranke, ki niso pridelovalci krompirja. jx>sebna nakazila za nabavo krompirja, Ta nakazila bodo veljavna do konca meseca aprila. Zato pa že sedaj opozarjamo, naj v vestno pazijo na ta nakazila, da jih kakorkoli ne izgube ali uničijo, ker v nobenem primeru ne bedo mogli dobiti drugih nakazil.
Seznami davčnih osno? trgovin z mešanii'1 blagom z začetnicami od A do L bodo razgrnjer do 4. oktobra t 1.. za trgovino z mešanim blagor od črke M do Z pa do 5. oktobra t. 1. med ura' nimi urami v mestnem odpravništvu. soba št. 1' v III. nadstropju na magistratu v hiši za vo njakom. Opozarjamo vse interesirane, da seznani! davčnih osnov niso več razgrnjeni v pritličju v vratarjevi sobi, temveč v III. nadstropju iste hi’ o v odpravništvu.
Novi interesenti za Gledališki abonma v sr zoni 1942-43 se spre imajo od torka 22, t. r od 10 dalje. Lanskim abonentom so njihovi s deži rezervirani še do ponedeljka. 21. t. m. č-5 popoldne. Prijave sprejema uprava gledališi v veži dramskega gledališča vsak dan od !<} do 12 in od 15 do 17. Razpisani so: Premiers1 abonma, ki dobi vse premiere v Operi in Dran' dva stalna abonmaja red Sreda in Četrtek, dobita po 20 dramskih in 18 opernih odnosu -operetnih predstav v sezoni in i in at iv predstav redno ob sredah in četrtkih, in abonmaja red in red B, za isto število predstav v Operi i i Drami, vendar na nedoločen dan. Razpisan i še specialni stalni abonma red Torek za 2 ! dramskih predstav, ki se bodo uprizarjale re<' no ob torkih. Ugodnost abonmaja predstavljaj predvsem znatni popusti, ki jih uživajo staii posetniki gledaliških predstav. V razmerju dnevnimi cenami uživa abonent 20% popusir državni in samoupravni uradniki pa doseže i celo 30% popusta. Uprava gledališč vabi k mnogoštevilnemu odzivu in prijavam za abor ma, ki tvori stalen kader posetnikov nuši' umetniških zavodov.
Ljubljansko ffledališfn
Drama
Torek, 22. septembra ob 17.30; >Učiteljica Opera Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Opera
Sreda, 23. septembra ob 17: »Baletni večer;. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Glasbena akademija in srednja glasbena šo!a Popravni izpiti bodo 24. in 25. septembra. Razpored je nabit na objavni deski zavoda.
Vpisovanje na strokovni obrtni nadaljevalni šoli za mehanske in tehnične obrti v Ljubljani — Ledina bo za prvi razred v sredo, 28. septembra od 9 do 11 dojioldne v šoli na Grabnu, Cojzova cesta; za drugi in tretji razred v četrtek, 24. septembra ob istih urah. Učenci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno jiogodbo.
Ravnateljstvo drtav. klas. gimnazije sporoča, da bodo na zavodu: a) sprejemni izpiti v sredo in četrtek dne 23. in 24. septembra vsakokrat od 8 c. ..je; b) nižji tečajni izpiti od 22. septembra dalje in, c) višjr tečajni izpiti od 25. septembra dalje. Podrobni razpored je na deski v veži ur-šulinske meščanske šole. — Ravnateljstvo
Proslava 1501etuiee rojstva slavnega Italijan, komponista bo v opernem gledališču v petek, dne 25. t. m. ob pol 7 zvečer. Začel bo proslavo simfonični koncert, na katerm bo izvzajal združeni radijski in operni orkester šest Rossinijevih prekrasnih iger, pod vodstvom dirigenta Draga Marija Šijanca. Vse podrobnosti pribčimo v prihodnjih dneh. Danes že opozarjamo na prvi slavnostni simfonični koncert nove koncertne • sezone. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje pri dnevni blagajni v operi.
Kine-Exakto
novo ali rabljeno, z vsem priborom kupimo
lakoj. Ponudbe z navedbo tipa, cene in naslova upravi »Slov. doma« pod »Zavod«.
V. HČISER	10ž
Zdravnik gre € križem svet
• ,dolS° preden je bolezen dobila Sa ima danes, so v Južni Ame-rir’ z,f. Poznali zdravilo. Let« 1600. so aV™,s,J<>na.ri' v Losi, v Peruju, cisoo Lonpi° r*u*ntl flllina‘. Don Franje leta 1683 ^nazrea, sodnik v Loxi, ter brž nos^r0 i0Jn Pravilu ozdravei lubja v ETno odlt’^ tega drevesnega
<ia Jw B. •»< .t« 4.
Rivera, druga žena Dona LonU^r-* nima Fernandeza de Car£™ skesa podkralja, ki jo je nn,x{Per4UJ-' dnevna malarija. Oztiravela jc “ sla s seboj v Španijo znatno mew f' ga zdravila. Nje zdravnik, juan Vego ie prišel za njo in prinesel £ vec lubja, ki ga je v Sevilji prodajal po sto zlatnikov za pol kile.
Leta 1746. je marljivi švedski pri-rodoslovec Linne, ki je vse svoje življenje razporejali in označeval vsako rastlinsko vrsto, zagrešil majhno napako, ker je lubje krstil z imenom »cinchona«, po imenu prve rajne žene Podkraljeve Ane, grofice »Cinclion-•uj’ • n' n'^ar bila v Peruju, nikdaj imela malarije in nikdar uživala tega zdravila. Pozneje so ga kr-. 1 ,. »» »jezuitski prašek«, ker so imeli jezuitski patri izključno pravico
prodaje kinina. Od bogatih so dobivali zanj v zlatu težo, ki je ustrezala teži zdravila, revnim pa so ga dajaili zastonj. Lubja pa ni bilo toliko, da bi bilo mogoče zadostiti vsem potrebam in povpraševanju, zato so drevesa v Južni Ameriki tako močno oskubljali lubja, da so jih mnogo do-ccla uničili.
Ko južnoameriške vlade niso uspele s poskusom, da bi vir cinchone rešili popolne propasti, so dragoceno drevo jeli gojiti po drugih deželah. Leta 1852. so seme in mladike prenesli na Javo. v rastlinjak v Buiten-zorgu, kjer so Holandci mladim drevesom posvetili vso skrb. 450 rastlin je Sir Clemence Mairkham z velikimi težavami, odpeljal s seboj v Indijo.
1 rav kmalu so imeli nasajevalci na S Rylonn monopol v pridelovanju, a ze leja 1865. je C harles Ledger močno povečal pridelek, ko jc neko brazilsko
lcrlTV ceP‘* Dl} divjaka, ki je itn d ['P ® korenine in je lepo uspeval „u°rna- m.H*° rodovitnih tleh. Poslej, vul! fVl 'j1?0 ve^‘ tfl^° sijajno uspe-• s1Pndelovanjera kinina, a Holand-i. kmalu izvohali, da je ravno njihova zemlja zelo ugodna za rast cepljenega drevesa, CeyIonski nasajeval-
ci so morali svoja drevesa posekati in namesto teh nasaditi čajeve grme.
S pametnim ravnanjem so se Holandci ognili uničevanja dreves, s tem da bi jim stalno odvzemali lubje; rajši so si priskrbeli neizčrpen vir zaloge s pametnim strganjem. Danes vzamejo lubje samo mladim odganjkom, ki imajo tudi najmočnejši alkaloid. Ko so si na ta način zagotovili monopol, so ceno držali tako visoko, da je mnogo ljudi pomrlo za malarijo, ker so bili prerevni da bi si drago zdravilo kupili. Holandci pa so venomer trdili, da je pridelovanje kinina v zvezi z velikanskimi stroški, a bili so ljudje, ki tega niso verjeli, ker so vedeli, da morajo biti stroški za črpanje alkaloida mnogo nižji, dobički pa neskladno visoki.
Dolgo ni kazalo, da bi bilo komu mogoče izjKidnesti monopol Holandcem, a ker je bila cena kimnu vprašanje svetovne važnosti, sem svetoval zdravstvenemu odseku Zveze narodov, naj se za stvar zavzame, ker je pač biil najbolj pripraven za to Zveza narodov se je za misel ogrela in v Ženevi »o začeli z načrtnim bojem »ne-nsrniljenih tiskovnih napadov«, ki so jih dobro pretehtali in uspešno vodili. Njen uspeh je bil ravno v preprostosti. Ob rednih presledkih so v i>oro-čilih društva objavljali številke pridelovanja kinina, »Od ' tisoč ton so jih devet sto pridelali v vzhodni holandski Indiji. Leta 1890 je bila cena taka in taka; lleta 1917. je poskočila za to-
Mko in toliiko.« Velika, razlika med nekdanjo nizko ceno in poznejšo je bila sama po 6ebi najbolj zgovoren dokaz, tako da ni bilo treba nobenih drugih razlag.
Leta in leta sem se trudil, da bi cena kininu popustila Na vsaki vožnji v Eviojk) sem obiskal tudi Ženevo in govoril o velikih težavah v prodaji kinina. Če je kazalo da so se uradniki v bojni vnemi že nekoliko ohladili, sem jih nanovo spodbodel s tem da sem jim pripovedoval katero od tistih žalostnih zgodb o človeških bitjih, ki jih je mučila malarija, pa, niso imeli denarja da bi ozdraveli. Potem se je boj znova razvnel. Nič niso povedali naravnosi. nikoga.r niso osebno napadli, toda Holandci so se čutili prizadete ter so se jeli kesati.
Boj je bil najbolj vroč, ko sem slučajno obiskal Holandijo in govoril z nekim imenitnim Holandcem, ki je imel v kininskih nasadih na Javi mnogo delnic. Ni vedel, kaj imam opraviti s tem vprašanjem, ko mi je v pogovoru o raznih vj>rašanjih na Vzhodu deja.l:
»Strašno jel Ves svet nas ima na jeziku. Rad bi se rešil svojih obvez in si v tej zadevi umil roke!«
Kmalu ie to čustvo zavladalo po vsej Holandiji in vest jih je tako začela gristi, da so sami po sebi ceno kininu znižali.
Ameriški državljani ne morejo dobro razumeti kakšna je beda tistih ljudstev, ki jih malarija biča, in kak-
šen blagoslov je zanje to, da imajo ' poceni zdravilo pri roki. Na Filipinih smo pri zdravljenju rabtli samo kinin in stalno smo se morali boriti proti | kitajskim prodajalcem, ki so delali dobičke s tem da so izdelovaii krog-llice iz apna ter jih prodajali po visoki ceni. Lahkoverni Filipinci so se dali slepiti po jiodobnem grenkem okusu, ki so go kroglice imele. Tedaj pa smo pri vsaki občinski blagajni na Filipinih začeli sami prodajati pristno zdravilo:	dvanajst	tablet po
dvanajst centigramov vsaka je veljalo devet centov. Namesto da bi Kitajce zapirali in jih kaznovali se nam je zdelo bolj uspešno, če jih izločimo iz boja s prodajanjem zdravila po nižji ceni kakor pa so bile njihove ponarejene kroglice.
Odbor za malarijo pri Zvezi narodov je pozneje začel priporočati celoten izvleček alkaloidov, ki ga nudi lubje cinchone, iti je poznan pod imenom »totaquinu«, ker bi zaradi nizke cene bil dosegljiv povprečno vsakemu Filipincu.
Ko sem potoval po svetu sem raznim znanstvenim delavnicam svetoval, naj bi proučile možnost, kako bi so dal kinin umetno pridobivati, a moja m,ise<l je skoraj povsod naletela na gluha ušesa. Zmeraj so mi zatrjevali, da bi raziskave vzele mnogo časa, vrh | tega pa da bi veljale mnogo denarja, I uspeh pa, tako 90 menili, bi vsekako bil zelo dvomljiv. Toda ti pomisleki niso pireplašili marljivih Nemcev.
Učinkovitost ruskih min se je zelo zmanjšala
Zahrbtno vojskovanje, ki je značilno za boijševike, ni moglo niti za eno samo minuto ustaviti nemškega prodiranja
Posebni dopisnik AS z vzhod, bojišča takole popisuje nevarnosti, ki neprenehoma prete nemškemu in zavezniškemu vojaku na vzhodnem bojišču, ter zahrbtni način sovjetskega vojskovanja:
»Na bojišču, to vsak ve, je treba neprestano tvegati, in vprav zato nihče niti več ne misli na to, da tvega. Sklanja in sklanja se glava pod žvižgajočo kroglo, a prodiranje gre dalje in vsak med nami prispeva svoj delež za' zmago osnih čet. Včeraj sem še prav posebno tvegal in če zdaj lahko še pišem tele vrstice, se moram pač zahvaliti izključno le srečnemu naključju, tej blagoslovljeni boginji, ki me je vodila med neštetimi minami, ne da bi bil ob katero zadel.
Vprav to vam hočem povedati, kako je bilo. ko smo se jaz, nek tovariš iz Bukarešte - ipo imenu Aleksander G. - ter nemški poročnik Julij H. podali na širno področje, posejano	z minami, ter	smo se srečni	vsi	vrnili
zdravi	nazaj v svoje	taborišče.
• Znano vam je že, da Sovjeti polagajo na bojišča na tisoče in tisoče min, ker si umiš-ljajo, da bodo na ta način mogli preprečiti ali vsaj zadržati prodiranje nemških in zavezniških	čet. Z njimi	posejejo travnike,	žitna
polja, skrivne gorske	kaverne in jih	nastavijo
celo po stanovanjskih hišah, po nedolžnih stezah ter vaških potih. Povsod je možno, da naletiš na mino. Tudi dreves se pogosto poslužujejo v ta namen in često se zgodi, da je mina, položena pod drevo, privezana za zeleno odsekano vejo tako, da se sproži, čim se kdo le rahlo dotakne veje. Celo mrličev se Sovjetj tu pa tam poslužujejo, da podnje skrijejo svoje mine- Naletiš na mrliča, ki leži sredi ceste, in ko ga hočeš odstraniti, da bi bila pot prosta za promet, ali da bi ga pokopal, se že razleti mina pod njim, čim se ga dotakneš.
Treba pa je priznati, da takšne zvijače, ki so prav značilne za boljševiški način vojskovanja, dozdaj še niso niti za minuto zadržale prodiranja nemških in zavezniških vojakov, ki hite od zmage do zmage, od zavzetja do zavzetja.
Z magnetnimi palicami nad mine
Učinkovitost min pa je zdaj že neprimerno manjša, kakor pa je bila. Učinkovite bi že bile,	toda zavezniška	vojska	je izumila	posebne	vrste kovinastih	magnetnih palic, s	katerimi	je mogoče hitro	odkriti	mino in jo	narediti	neškodljivo. »Pijonirji«,	oddelki, ki	so
izurjeni nalašč za naskoke, in ženijski oddelki gredo pri vsakem prodiranju spredaj vse do spopadov ter očiščujejo ozemlje nevarnih min. Najprej narede preko takšnih »minskih polj« ozke prehode, kjer so mine že odstranili ter tod potem postavijo table iz lepenke, na katere napišejo:	»Achtung! Minen!« za temi
prvimi oddelki ostala prodirajoča vojska poskrbi, da mine čimprej odstrani. Mine so tako skrbno skrite, da je ozemlje treba z vso pozornostjo raziskati.
Tako lahko vidiš na teh bojnih poljanah vsepovsod
kupe izpraznjenih min
torej samo še škatel, ki imajo obliko kock, kvadrov ali pa so okrogle. Po večini so vse kovinaste. naletiš pa tu ali tam tudi na lesene, vse pa nekako tako velike, kakor so na primer tisti grelci, ki jih naše mamice devejo v posteljo, da jih ponoči ne zebe. Ponekod, zlasti pa na tistih	mestih,	ki	so jih Sovjeti sklenili
za vsako	ceno braniti,	pa so mine celo tako
velike, kakor morske mine. Imajo štiri količke in vrvico,	s	katero	je	mino mogoče sprožiti
na večjo daljavo, služijo pa zaščitnim stražam, kadar se ostala vojska umika.
Ne eksplodira pa vsaka mina, če se človek zadene vanjo. Nekatere so takšne, da se raz-lete šele tedaj, kodar nanjo pritisne predmet, ki je težji od sto kilogramov. Te mine so nevarne za oklepna vozila, za motocikle in podobna vozila- Toda kakor sem dejal, mine danes ne dosegajo več v polni meri svojega namena in	so	žrtve,	ki	jih danes zahtevajo,
manjše, kakor pa so bile v prvih mesecih vojne. Skoraj vedno pa je največ žrtev med civilnim prebivalstvom, torej med Rusi samimi.
Mine po travnikih, zvezane skupaj po dve in dve z nevidnim trakom, da človek res kaj lahko zadene vanj. so posejane tudi tako, kakor sem popisal. Ta način polaganja min pa je res odličen. Zato ste ve, mine na vrvico,
mine na pritisk ali mine na uro, že zastarele in se uveljavite lahko le tam, kjer vas pride izzivat norec, ki se ne zmeni za signale.
Nevaren sprehod
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
In tokrat so mine našle tri »norce« v meni in v mojih dveh tovariših, Nemcu in Romunu, ki smo se bili podali v smrtno nevarnost vprav med te nevarne sovjetske »gobe«. Res nismo šli tja nalašč. In poslušajte, kaj se je zgodilo!
Tisto pokrajino so pred dvema urama zasedli romunski oddelki, še vedno pa so grmeli topovi in se je slišalo streljanje s strojnicami in puškami. Iz bližnje opazovalnice smo se torej mi trije podali urnih nog proti kraju X., da bi sledili naskakovalnim oddelkom ter da bi si od blizu ogledali škodo, ki so jo povzročili požari, zaradi katerih je nebo rdeče žarelo in se je plamen še vedno visoko dvigal iz dveh tovarn.
Šli smo previdno po tistih stezah, kjer ni bilo več min- Naša pot je šla navzgor, pa spet navzdol, preko jam, ki so jih izkopale bombe in okrog njih. Kraj X. je zdaj že blizu. Bili smo brž tam. Pred nami so se že prikazale prve predmestne hiše in tu pa tam je kak starček v civilu pokukal iz teh napol razdejanih koč ter se čudil, kako je vendar še mogel ostati pri življenju.
Kakih pet sto metrov vstran je bila cesta, ki je držala v mesto, šli smo po klancu navzdol, vedno dalje. Naš korak je bil zmeden, kajti po takšnih stezah, kakršne so tu, ni mogoče držati pravilnega koraka. Tu pa tam smo se za hip ustavili ter se ozrli, da bi se prepričali, kako daleč smo prav za prav že prišli. Videli smo vselej, da kar ne moremo priti tako hitro kam naprej, kakor bi radi. Zagledali smo tedaj nekoga, ki je hitrih nog stopal po cesti. Po njegovih očalih smo spoznali, da je to general, ki poveljuje zmagoviti diviziji. Z njim so še štirje drugi častniki.
»Stoj!«
Sogilasno smo sklenili, da ga dohitimo- Stekli smo po stetpi in že smo bili le še kakšnih sto metrov od njega. Tedaj se je nenadomo pojavil na cesti, v bližini straže, nek romunski vojak, nam začel mahati z rokami ter nam obupno skušal dopovedati, naj se vendar ustavimo. »Kaj hoče vendar,« je dejal G. »Vprašaj ga ti, ki si Romun,« sem odgovoril. Medtem smo se ustavili in poročnik H. je začel s silno resnim obrazom gledati po tleh okrog sebe. Tovariš G. je na vsak način hotel govoriti s stražarjem in jo je zato mahnil proti njemu. A stražar je že zavpil na ves glas: »Stoj!« Govorila sta nato nekaj, nakar se je G. obrnil proti nama in dejal: »Na tem kraju so posejane lahke mine, ki eksplodirajo že, če človek zadene vanje. Glejmo, da se hitro odstranimo.«
Osupnila sva in tesno nama je postalo okrog srca, pa tudi/tovarišu Romunu. Gotovo je vsakemu od nas treh prišlo na misel, kako oi bilo, če bi se zdaj pa zdaj razletela pod nogami mina in na6 raznesla v večnost...
Brž smo se začeli po^vgtpvati, kako bi prišli odtod kam bolj na varno in nismo več mislili na nobeno drugo stvar- Poročnik II. je dejal: »Poslušajta, jaz bom hodil spredaj in bom. gledal, da ne naletimo na kakšno mino. Vidva mi sledita točno po mojih stopinjah. Še kakšnih sto metrov poti, pa smo na cesti. V desetih minutah, ali v četrt ure bomo že lahko tam, ne da bi se nam kaj hudega zgodilo.«
Oglasil se je tovariš G. in dejal: »Ne, jaz bom stekel naprej, vidva pa stopita hitro za mano. Že vem, kako je treba hoditi, odločiti pa se je treba naglo.«
Jaz pa sem pomodroval: »Če smo dve sto metrov srečno prehodili, zakaj ne bi mogli še teh sto. Nadaljujmo pot, kakor da vse to ni nič in Bog nam bo dal srečo «
Spogledali smo se brez besede, Nemec, Romun in Italijan. Dva časnikarja in en častnik. »Dobro bi zadela mina,« sem se pošalil. »Pojdimo brž naprej.«
’ Odšli srno, kakor bi nas kdo vrgel s pračo, ali kakor da bi tekmovali za prvenstvo- Nismo več slišali niti grmenja topov ne eksplozij granat niti ne regljanja strojnic. Ničesar nismo slišali, pač pa smo gledali, kako bomo čimprej prišli na tisto cesto, ki ni bila več tako daleč.
1
tli
m
8$?'il---?i
Petroni). ljubljenec cesarja Nerona, lepotec, razsodnik v modnih in umetnostnih rečeh, se je zmučen od dolge pojedine prebudil šele opoldne Dal se j nesti v svojo slovito, prekrasno kopalnico Dva velikanska kopal ničarja sta ga položila na umet riško izdelano mizo in mu začela pregnetati mladostno telo Tedaj je izza zavese pokukal suženj in povedal, da je prišel mladi Mar kus Vinicij Petronijev nečak
E
I
nnn
»Pozdravljen, PetroniJ,« Je de Jal mladenič, ko je stopil v to plice. »Dobrodošel v Rimu in prijeten počitek po vojni,« mu je odvrnil Petronij ter mu podal roko Vinicij je sedel in začela sta govoriti o vojni v KŽall Aziji, odkoder se je bil Vinicij vprav vrnil Nato je začet govoriti o tistem, zaradi česar je bli prišel k Petroniju. Povedal mu je, da ga je po srečni vrnitvi v Rim neusmiljeno zadela puščica Amorja Boga ljubezni
vh
*
Ali bomo prišli tja? Da, prišli smo srečno, zdravi.
Pomilovanja vredno »minsko polje«
Potem smo se ozrli nazaj na tisto »minsko polje« in si ga začeli ogledovati. Skoraj smo ga začeli pomilovati. »Niti tega ni bilo zmožno, da bi nas pognalo v zrak!« (Kakor vidite, človek lahko hodi po minah in se mir nič ne zgodi. Sicer pa poudarjam še enkrat, da je ta način polaganja min že zastarel. A tega ne smemo preveč .pretiravati. Človek mora biti še vedno pozoren, previden in imeti mora tudi malo sreče. Nihilističnim nazorom še najbolj odgovarja način vojskovanja z minami, ki je Rusom bil vedno tako zelo drag. Oni so tudi prepričani, da bodo z minami lahko nadomestili naravne zemeljske ovire, kakor so reke,
gorski grebeni in drugo. Skušnja pa je pokazala in vedno bolj dokazuje, da se je učinkovitost min zelo zmanjšala.
General me je prijel pod roko in vsi skupaj smo se potem z živahnim korakom podali proti kraju X.
Bolgarska vlada je sestavila načrt, po katerem bi imeli bolgarski naseljenci v bivši grški Trakiji sledeče ugodnosti: Vsak naseljenec ho lahko kupil zemljo, poslopje in inventar za 35% dejanske vrednosti, vrh tega bo lahko kupno ceno odplačeval v obrokih brez obresti, in sicer šele od leta 1944 naprej. Bolgarska Kmetijska in Zadružna banka pa bodo dale naseljencem dolgoročna posojila po 4% za nabavo nadaljnjega inventarja. Ves živi in mrtvi inventar pa bodo bolgarske železnice prepeljale brezplačno.
SELMA LAGEBLOEPi
AA
101
NA RAZPOTJIH SRCA
KOMAN
»Obljubil sem polkovniku, da bom njegovo naročilo izvršil. Toda komaj sem stopil v svojo so1k>, mi je nenadoma postalo jasno, da Vas, milostna gosj>odična, ne smem vznemirjati s svojo navzočnostjo. Zavoljo tega sem sklenil, da bom preostanek noči porabil za to, da l>om popisal vse dogodke. Prosim za oproščenje, ker je postalo pismo tako obsežno. Znabiti je iz prepričanja, da bosle Vi prebrali pisanje, moje pero tako gladko drselo po papirju. Sedaj jo jutrd že zdavnaj vzniklo. Moj voz stoji že ure dolgo vprežen pred vrati, toda navzlic temu moram pripisati še nekaj besedi.«
Imel sem priliko, da sem mladega Ekentedta opazoval pri raznih priložnostih in sem vnovič spoznal v njem bogato, plemenito dušo, ki obeta za bodočnost še kaj velikega. Toda potem sem ga zopet videl trdega, skoraj groznega, lahkovernega in zanesenjaškega, takšnega, da na sebi že ni kazal človeškega zdravja več. Rad bi vam, milostna gospodična, izrazil zagotovilo, da stoji mladi mož pod pogubnim vplivom,ki zelo kvarno vpliva na njegov
anačaj.	,	,	.	x
Vi, moja gospodična, ste	sedaj	v	očeh	svojega	zaročenca
•prani in očiščeni slehernega	suma. Ker	se	pa Vi	in	Vaš zaro-
e«nc vidita vsak dan, je nemogoče, da	bi	se	mogel	Dr.	Ekenstedt
za večno upirati Vašim čarom. Dobre odnošaje med Vami in njim moram jaz na vsak način v najkrajšem času spet uvesti. To je v najmanjši meri pošteno upanje Vašega udanega služabnika, zaradi katerega se je, žal, to razmerje [»odrlo, pa vendar oprostite možu, ki Vas ljubi in Vam želi le neskaljene sreče, če Vas pred omenjenim vplivom svari in Vam svetuie, da ga po možnosti popolnoma odstranite.
Dovolite pa mi Še eno besedo:
Menda mi ni treba posebej povedati, da je polkovnikova prošnja tudi moja. Za gospo polkovnikovo Ekenstedt Čutim brezmejno udanost. Če potrebujete za njeno rešitev tudi mojo pomoč, potem lahko računate, da sem pripravljen tudi na največje žrtve.
Vaš udani in pokorni sluga
Gustav Henrik Schagerstroem.
Karlina je to pismo prebrala večkrat. Ko se je vsebino naučila skoro na pamet, je nekaj časa negibno obsedela in spraševala, kaj prav za prav polkovnik in Schagerstroem pričakujeta od uje.
Kaj je mislil polkovnik s svojim pozdravom in čemu si je Schagerstroem dal toliko truda, da ji je napisal to dolgo pismo?
Za hip se je spomnila, da je naslednji dan dan tretjih oklicev. Ali morda misli Schagerstroem, da bo sedaj, ko je vse skupaj izvedela, prišlo do zadnjega oklica, s čimer bi oklicem dala neke vrste obvezno veljavnost?
Ne, takoj ga je oprostila slehernega takšnega namena. On sam ni mislil nase. Če bi to storil, potem bi gotovo pisal previdneje. Tako pa se je zelo odkritosrčno izrazil o Karlu Arturju. Brez pomišljanja se je izpostavil nevarnosti, da hi ona utegnila misliti, da se je pismo rodilo iz želje, da bi škodovalo njegovemu tekmecu.
Toda, kaj neki sta potem mislila oba, on in polkovnik, da naj ona slori?
Mar si domišljujeta, da ima vsemogočno oblast nad Karlom Arturjem? Saj ga je že poskušala pregovoriti in je pokazala vso svojo zgovornost, toda dosegla ni nič.
Zaprla jo oči. Tedaj je zagledala pred seboj gospo Beato z obvezano glavo in mrliško bledim, povih pa tudi čisto majhnim obrazom. Videla je ponosni in zaničljivi srd v njenih očeh. Slišala jo je, kako je rekla tujemu, neznanemu možu, ki je prav tako, kakor ona, trpel zaradi zavržene ljubezni: »Trpko je, gospod industrijec, če naše srce ne sliši nobenega odmeva na ljubezen takrat, kadar ljubi.«
Karlina je skočila pokonci, zganila pismo in ga vtaknila v žep, kakor da bi ji moglo dali [»ornoŽ in varstvo. Nekaj trenutkov kasneje je bila na poti proti nuselju ob cerkvi
Ko je prispela do vogala organistove hiše, je za trenutek obstala in zmolila en očenaš. Imela je namen poskusiti in pripraviti Theo Sundlerjevo, da bi poslala Karla Arturja nazaj k njegovi materi. Edino Thea bi to lahko dosegla. Karlina je prosila Boga, naj bi njenemu ponosnemu srcu naklonil potrebno potrpežljivost, da bi se ji potem posrečilo žensko, katero je sicer sovražila, ganiti in pridobiti.
Sreča ji jo bila naklonjena. Gospa Sundlerjeva je bila sama joma. Karlina je vprašala, če ima morebiti nekaj odvišnih minut zanjo na razpolago in kmalu sta obe sedeli druga drugi nasproti v mali prijetni in lepi sobici gospe Sundler.
Karlina je mislila, da mora za uvod v razgovor začeti s prošnjo za odpuščanje za tiste odstrižene kodre. »Takrat sem bila tako zdvojena,« jo rekla, toda vseeno je bilo prav gotovo grdo od
mene.«
Gospa Sundler se je pokazala zelo ustrežljivo. Rekla je, da da v celoti razume njena čustva. Priznala je, da ima tudi sama še mnogo več vzrokov, da jo prosi za oproščenje. Verovala je v Karlinino krivdo in tudi ne mara tajiti, da jo je zelo trdo obsojala. Toda odslej naprej hoče storiti vse, da bo Karlina spet prišla do svoje časti.
Karlina je ravno tako odločno odgovorila, da ji je hvaležna za to obljubo, toda na srcu ima navsezadnje nekaj čisto drugega kakor j»a njuno osebno poravnavo.
Tedaj je začela pripovedovati o nesrečnem padcu, ki se je primeril gospej Beati, in pristavila, da Karl Artur gotovo ne ve, kako usoden je bil ta padec za njegovo mater. Kajti sicer ne bi bil zapustil Karlstadta, ne da bi svoji ljubljeni materi rekel vsaj prijazno besedo.
Tedaj jra je poslala Thea Sundler zelo zadržana.
Rekla je, da je spoznala, da Karla Arturja pri vseh važnejših dejanjih nedvomno vodi božja volja. Naj stori kar koli, vedno e ]>o božjih migljajih.
r„-	“	-	£=	-