Političen list za slovenski narod. mM »reje»u« T«Jj»: Z« oelo leto predolaean 15 rl4., m pol leta 8 fld., ta četrt leta i fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T m^Blitrmegi prejeman TelJA: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta • fM., M en moMc 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poeamezne številke veljajo 7 kr. .Hartinin* prejema opraTnlštvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške nliee št. 2, n.,28. VainanlU (Inierati) le iprejemajo in teljl triitopna p«ttt-»nt»: 8 kr., če le tiika enkrat: 18 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če le tiska trikrat Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Sokopifl le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitro je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Itha]« Tiak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob ' ,6. nri popoludna 7 Ljubljani, v četrtek 24. julija 1890. Letnili XVIII. Bismarck brez konea. Kakor »stara baba" razgovarja se »največji mož sedanjosti", bivši nemški kancler v svojem zatišju z raznimi časnikarji, ki hitro poročajo svetu, j kaj misli »rjoveči lev" o sedanjih razmerah. Mož ' je na stara leta postal otročji, poleg tega pa silno častiželjen in oblasten. On graja vsak korak vnanje politike nemške; očita ji, da se dobrika Avstriji in zgublja prijaznost Rusije. Odgrnil je zagrinjalo ter nam pokazal nelepo podobo avstrijsko-nemške zveze. »Avstrija nam mora služiti, ali pa neha zveza", to je hotel Bismarck še dalje izvajati, da ga je mogel prenašati njegov cesar. Mrzel curek je polil posebno naše Madjare, ko so čitali, da mora Nemčija vzdržavati najboljše prijateljstvo z ruskim stricem. Magjarska politiška vera se glasi: »Proti Rusiji", zato se jeze na Bismarcka, da se navdušuje za severnega medveda; a to naj jih izuči, da v politiki se ne smejo gojiti predsodki, sicer človek kaj labko obsedi med dvema stoloma. Grenka so odkritja Bismarckova v resnici za vsakega zvestega Avstrijca. Mnogo gorj^ in tudi krivice storila je Prusija Avstriji od Friderika II. do nesrečne bitke pri Kraljevem Gradcu leta 1866. In vse spomine mora slovanski Avstrijec zatreti, da se sprijazni s potrebo nemško-avstrijske zveze. To so storile vsaj one stranke državnega zbora, ki podpirajo sedanjo vlado, le z ozirom na resnost časa, češ, Prusija nas potrebuje, torej bode tudi pošteno držala besedo. Da pa bi se to ne bilo zgodilo, ko bi bil še dalje Bismarck obdržal v rokah oblast, to je danes več ko gotovo. Na avstrijski račun hodil bi Bismarck v goste k Rusom. Zakaj pa bi mi sami tega ne storili? Ali imajo Madjari toliko moč? Iu na drugi strani: Ali je zveza z Italijo tako zanesljiva? Ali ne čujemo krika prvih laških m6ž, ker je naša vlada v svojih mejah raz- pustila nelojalno in državi nevarno »Pro Patrio"? Kaj nam brani zvezo z Rusijo? Zveza med Avstrijo, Rusijo, Francijo in slučajno z Anglijo more ustrahovati ves ostali svet. No, mi ne bodemo našemu vnanjemu ministru predrugačili mislij; dovoljeno pa nam le more biti, izreči misel, dasi čudno na videz. Kakor politi cucki ali pa »neumni Avgusti" v cirkuzih stoje naši prusaki, ki povsod ua jugu vidijo in čutijo Ruse, a zdaj pa jim kliče Bismarck: Prav imajo Rusi, proti njim mi ne damo niti jednega braniborskega grenadirja. Ali je to tudi nemška zvestoba? Kaj poreče na to glasilo kranjskih ustavovercev? Jako smo radovedni, kako se nemško-pruska gospčda otrese prve sramote in zopet dobi sape. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Ko so pred nedavnim časom pri volitvah v mestno zastopništvo v Dubrovniku zmagali Srbi, začelo se je zopet razpravljati po naših časopisih srbsko-hrvatsko vprašanje. Do zdaj je bilo obiležje za narodnost srbsko pravoslavna vera, kajti vsi pravoslavni v Dalmaciji, Hrvatskej in Slavoniji se zovejo Srbe, dočim so katoliki Hrvati. V Dalmaciji pa so zdaj malo dalje posegli, da so namreč tudi katoliki Srbi, kajti ravuo izbrani mestni zastopniki so vere katoliške, pa se vendar za Srbe proglašajo. Dubrovnik je katoliški, ali po mišljenju srbski, in tako bi imela tudi ostala katoliška Dalmacija postati srbska. Ko bi šlo tukaj samo za ime, ne bi bila stvar tako nevarna, saj se priznavajo Hrvatje in Srbi za brate; ali le-ta nova srbska stranka je proti zjedi-njenju Dalmacije s Hrvatsko, tedaj protivnica sloge med bratskim narodom. To je za hrvatsko jedinstvo hud udarec, in če se bode ta stranka ojačala v Dalmaciji, imela bode prava hrvatska stranka zopet nove borbe, kakor jih je imela svoje dni z avtono-maško italijansko. Ta prepir gotovo no bi bil koristen za narodno stvar, in zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko bi se še bolj zavleklo, kar bi naše sovražnike le veselilo. Žalostno je res pri nas Slovanih, da se najde vedno prepiru vzrok na domačih tleh, in da smo vedno nesložni, če nas sovražnik ne tlači. Kako bi mogli potem kaj veljati med ostalimi narodi, ki vsi složno proti nam delajo? Kako bi se mogli opreti Nemcu, Talijanu in Madjaru, ki pohlepno gledajo za našimi zemljami? Kako je bil Dubrovnik nekdaj slaven tudi na književnem polju; ali pisatelji niso zvali te književnosti srbsko, nego dubrovniško ali slovinsko, in danes je srbska samo zato, ker so se neki učenjaki, med njimi ne samo Miklošič, kateremu se je mnogo radi tega očitalo od hrvatske strani, nego tudi Hrvati sami izjavili za srbsko ime. Pa če je že temu tako moralo priti, zakaj se tudi stranka zove srbsko ter se hoče deliti od Hrvat-stva? Je li to potrebno? Kaj niso Dubrovčani Slo-veni? če so, so li zato boljši, ko se zovejo Srbe namesto Hrvate? Mi gotovo dvojimo. Kot pravi Slo-veni gotovo ne bi smeli prepir med brati širiti, nego ga udušiti, ker je zinje tako škodljiv, kakor za ostale prebivalce v Dalmaciji. Vsi hrvatski in srbski časopisi pišejo zdaj o tej zadevi; redki so v sodbi odmerjeni, kajti prepir med brati je po navadi vedno hujši, nego med tujimi. Najbolje in najtrezneje piše o tej zadevi zagrebški »Obzor", ki svari obe stranki ter ju nagovarja na slogo. Odgovarjaje na pismo odličnega du-brovniškega Srba dr. Matijeviča pravi »Obzor" na ono točko, v katerej dubrovniški Srbi odbijajo ane-ksijo s Hrvatsko zato, ker se boje, da bi se Srbi s Hrvati asimilirali, da Hrvati na to ne mislijo, ali LISTEK. Marija Pomagaj. (Po izvirniku »Redeatis".) V. »Mati, kaj je vendar z Josipom? Kar mu je ded umrl, ves se je spremenil. K nam ga ni več, in če me od daleč vidi, ogne se me. — Mati, ali je res, kar se dekleta razgovarjajo, da ima Peter raji drugo nevesto kakor mene?" »Kako moreš kaj tacega misliti?" Ali ne poznamo Josipa od otročjih let? To je pa res, da si je dedovo smrt huje k srcu vzel, kakor sem mislila, in potem tudi med njim in očetom ni prave prijaznosti. Pa ga bom že zdramila, in ti, Jerca, bodi ipametna in pomisli, da vaji Bog skuša, in zato moli toliko bolj goreče". Mati gr6 ob prvi priložnosti k Petrovim pogledat, kaj je vendar ž njimi. Bog hotel, da bi dedove čudne lastnosti ne bil vnuk podedoval. — Obnašanje Josipovo je bilo zares čudno, in ko bi ga ne bila dobro poznala, bi res lahko natolcevala in svoji hčerki prav dala. — Ko pa ubozega Josipa samega doma dobi, vsega užaljenega, ogovori ga ljubeznivo. »Povej mi vendar, kaj te teži, Josip?" vpraša ga. »Kaj pa imaš x očetom?" Ali Josip ne more govoriti, ne more razodeti skrivnosti, ki je ubozega deda žalosti v grob spravila. Le toliko izve Ana, da zares silna britkost njegovo dušo tare, in lahko natolcuje, da je oče ali ded, ali da sta oba hudodelstva kriva. Ubogi mladeneč si ne upa več Jerico za nevesto imeti, ker se oče huduje nad njim in se ga boji ko sovednika. — Josip Ani pove, da ga oče nič več ne jemlje na ribji lov in ž njim nič ne govori, in da je zato tako žalosten, da tudi pri sosedih ni dela iskal. »To pa ne sme tako biti", pravi Ana odločno, »delaj in moli, če ne britkosti zboliš. Govorila bom z Antonom, on zmeraj potrebuje delavcev — in čez 14 dni bo god naše ljube Gospe, tedaj pridejo ligvorjani na misijon, in o tej priliki boš britkost svojega srca odkril in Marijo prosil, naj ti pride na pomoč. Vedi, Josip, da si od otročjih let pod Marijinim varstvom. Pri naši ljubi Gospej. vedni pomočnici, še nobeden ni zastonj prosil". Ana je s tako materno ljubeznijo govorila, da je ubogi mladeneč prvič po tisti strašni noči zopet čutil nekaj polajšanja. Kar mu je Ana svetovala, je storil, začel je moliti in delati. VL Danes je bil praznik naše ljube Gospe, cerkvica in Marijin altar sta bila lepo ozaljšana. Ribiči so bili sicer ubožni, pa je vendar vsak za ta god po- daril svečo ali cvetico, in vsi so prišli v Marijino svetišče. Starčke in bolnike so v cerkvico prinesli, da so se vdeleževali Marijinega praznika. Dva ligvo-rijana sta v ta namen prišla. Že prejšnji dan sta pridigovala in spovedovala, in sedaj je bilo že zopet silo veliko vernikov pri spovednicih od ranega jutra. Ana je tudi prišla z vsemi otroci v Marijino cerkvico; lahko si mislimo, kaj vse je Marijo ondi prosila. Saj je bila mati, in zelo bridko ji je bilo gledati Jeričiuo bledo obličje in Josipa vsega potrtega. Kaj sta pa tudi uboga zaročenca sama čutila? Jerica je bila sicer vedno vesela, zdaj pa ja bila vsa zamišljena in resnobna, žalost je razodevalo njeno obličje. Reva! sahnilo je njeno mlado življenje, in Josip je bil že skorej brez življenja. Ni ji mogel več reči, kako rad jo je imel, in tudi ni mogel zahtevati, da bi bila še njegova nevesta. Sin morilčev ni imel več pravice do nje in je tudi ni hotel imeti, da bi je ne zadelo prekletstvo, ki grehe očetov kaznuje v otrocih do tretjega in četrtega rodu. Josip ostane pri cerkvenih vratih, in si ne upa iti naprej, ugleda pa vendar od tod Ano ž njenimi otroci, kako so klečali pred Marijinim aitarjem, ter združuje svojo gorečo molitev z njihovimi prošnjami. Ce je ni bilo več sreče zA-nj na zemlji, gotovo bi ga Jerica osrečila, ker je bila toliko dobra in pobožna. Tedaj stopi o. Celestin na leco in začne govoriti. O kako globoko segajo njegove besede po- javDo izpoTidijo: Im« irbsko Hrvati v trojadn^ kraljevini priznavajo in spoštujejo, io njihova j« dolžnost, braniti avtonomijo srbsko at cerkvenem in prosvetnem polju; ali v trojedo«) kraljevini, n» Hrvatskem, so vsi prabivalci hrvatski državljani. Tako mislijo na Hrvatskem najodličnajii Srbi; je potrsbno, da se po tem ravnajo tndi po drugod. Hrvatako pravo morajo priznati vsi prebivalci kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije; le na ta način je mogoče zjedinjenje z Dalmacijo. Ce se od hrvatske strani večkrat napadajo Srbi, greši se ie huje na srbskej strani nasproti Hrvatom, ali zato se ne sme prepir širiti med narodom, ki je v teh zadevah še nepodučen, pa zatorej tudi nerazdeljen; v boljših inteligentnih krogih pa so začeli tudi resnobno o tem razmišljati, kako bi se ta prepir mogel odstraniti. Vsakdo izmed nas mora biti prepričan, da je v našem narodnem interesu in v interesu naše narodne bodočnosti dandanes največja potreba prava sloga med Hrvati in Srbi. Ta sloga pa se mora hitro vzpostaviti, kajti naši sovražniki jo znajo dobro rabiti proti nam, zakaj bi se dali tedaj mi od njih tlačiti, ko nam ni treba. Srbi morajo biti prepričani, da jim v Hrvatskej ne preti narodni pogin, niti avtonomna sloboda, kar jim je vse zagotovljeno že leta 1867 na hrvatskem saboru. Tukaj je treba le neumestne separatistične aspiracije udušiti, pa priznati brata za brata, in potem se bode dalo vse lahko izvesti. Le sloga nas more rešiti, ali s to slogo bi morali biti prešinjeni v Zagrebu, Spljetu, Dubrovniku, pa tudi v Ljubljani. Potem je potrebno jedinstveno delovanje v vseh naših političnih in narodnih vprašanjih. S tako složno falango imeli bi naši sovražniki v borbi slab vspeh, mi bi pa konečno dosegli svoj eilj. Le v slogi more biti naš obstanek zagotovljen. Politični pregled. v Ljubljani, 24. julija. ]%^otraiil« dežel«. Dr. Rieger. O nameravanem njegovem odstopu pišejo vsi listi. Vladni ga hočejo potolažiti, mladočeški pa prej ko mogoče pregnati iz javnosti. Naša misel je, da naj državnik tedaj odstopi, ki vidi, da ne more nič dobrega več storiti ali nič slabega zabraniti. Da, Eieger pa more še oboje, da-si je 72 let star, zato upamo, da še ostane na svojem mestu. Brnski „Hlas" piše: Umemo, da dr. Rieger hoče odstopiti z javnega odra. Dunajske obravnave, katere je gotovo podpisal le s tesnim srcem, so mu obtožile vodstvo. Mnogo pa je temu kriva dunajska vlada. Vlada sama je pospeševala mladočeško gibanje. Ako- dr. Rieger odstopi, obžalovati bode morala največ dunajska vlada, ker potem bode še težje pomiriti stranke. Barun Pino, deželni predsednik v Bukovini, bode v kratkem umirovljen zaradi očesne bolezni Bukovinski deželni »hov šteje po zadnjih volitvah 14 Rumuncev, 7 Nemcev, 5 Poljakov in 3 Rusine. Deželni glavar bode gotovo zopet bar. Was8ilko. slušalcem v srce, in kako čudovito se sveti obličje pobožnega govornika! Božje usmiljenje popisuje govornik z živo besedo ubogim ribičem. Ce je tudi Gospod pretil kaznovati greh očetov v otrocih do tretjega in četrtega rodu, njegovo usmiljenje sega dalje, sega do tisoč rodov. Usmiljenje Božje je rešilo še razbojnika na križu — in očitno grešnico Magdaleno je spreobrnilo v svetnico. Le z resnično pokoro se mora grešnik obrniti k svojemu Gospodu in Zveličarju, ki je zd-nj trpel in umrl na gori Kal-variji in mn v Mariji dal mater, ki vsa usmiljena zd-nj prosi svojega Božjega Sina. Kar je rosa suhi zemlji, to je bila Josipovemu srcu božja beseda. — Solze mu stopijo v oči. Ali je res tako? Ali hoče Bog tudi krvave grehe izbrisati? Ali njegovo usmiljenje tisočkrat presega njegovo pravičnost? In ali Mati Božja tudi zanj prosi svojega Sina? Ali si more odložiti težki kamen, ki je na njegovem srcu? Tako se vprašuje, pa ne več v obupnosti poslednjih dni — ker zopet veruje in upa in moli. — Vso svojo dušo hoče razliti v usmiljeno srce Zveličarjevo, spovedati se hoče. Po veliki sv. maši se tudi res oglasi pri očetn Celestinu, — in pobožni mašnik je tudi precej pripravljen spovedati mladenča. „Duše reševati" je očeta Celestina najbolj veselilo, kakor se vesela an-gelji nad grešnikom, ki se spokori. Tnaig« drtaTe. Arhija. Kralj MIlan se je odločno ofUiil proti |)Oročilom, da namerava preosnovftti vladni zistem, »Ii z opozicijonalno stranko odpraviti radikalno vlado. On nima bajd ničesar proti radikalni stranki, Č| ostane še za naprej nt krmilu. Ogliail a« je bil p» proti njej le is zasebnih vzrokov, k»r je videl t njenem postopanji prtmalo spoštovanja do kraljevska rodovine. Vladarstvn zaupa, ki v svojih zadevah v vsakem oziru pravilno ravnd. Bolgarija. Dopisnik „Newyork-Heralda" je bil v razgovoru s Stambulovom v Sistovu. Stambulov mu je opomnil, da bolgarska vlada ne namerava Turčiji nič škodovati z razglasom nezavisnosti. Mnogo bode še posredovanja, predno bode Bolgarija neza-visna. Princ Ferdinand mora ostati; no, pa saj tudi ni nikoli mislil zapustiti Bolgarije. Ko bi Rusija našuntala Srbe, da bi pričeli vojno z Bolgari, če bi jo podpirala z orožjem in prostovoljci, unela bi se splošna evropska vojna. Bolgarija more postaviti na bojišče 200.000 dobro oboroženih mož. Francija. Povodom dvajsetletnice, ko je 19. julija 1870. leta Francija razglasila vojno, poslal je pariški „Petit Journal" poziv francoski mladini v milijon iztisih. Poziv se glasi mej drugim tako-le: »Zamislite se z navdušenjem v zgodovino onega časa! Na Vas se zanašajo starejši, da dobite nekega dne nazaj, kar smo izgubili. Ta dan pride, mora priti. Nikoli ne pozabi večina francoskega naroda obeh naših pokrajin, naše Alzacije in naše Lotarin-gije. To resnico naj Vam polože na srce z navdušenimi, domoljubnimi besedami starejši francoski državljani; potem Vam bodemo izročili svojo domovino, potem ne sprejmete nikdar predloga, da bi se sporazumeli z onimi, ki so Vas napali 1870. leta. Ce ste vredni krvi svojih očetov, prešlo bode stoletje, a ostal bode spomin na Vas. Nemcem recite: Poravnajmo stari račun, potem utegnemo biti prijatelji. Tako umejo oni, kateri so živeli 1870. leta, čez dvajset let to, kar se je drznilo imenovati zvezo z Nemčijo. Mislite vedno, kakor ti, mladina naša, in prišel bode veliki dan!" Nemiija. Vsled članka, katerega je narekaval knez Bismarck v »Hamburger Nachrichten", piše »Novoje Vremja" mej drugim tako-le: ^Bismarck zavzema za Rusijo pov.sem drugo stališče, kakor tedaj, ko je vodil evropsko politiko s svojo odločilno roko. Seveda zavzema bivši nemški kancelar to stališče v času, ko nima več neposrednega vpliva na nemško vnanjo politiko. Lahko sumničimo, da izvira sedanja Bismsrckova naklonjenost do Rusije in mržnja do Avstrije le iz njegove želje, da bi stavil zapreke nakanam svojega naslednika in cesarja. Ovirati ju hoče, da ne bi dobila Nemčija k svoji tro-državni zavezi še Anglije, Švedije in celo Španije. Na drugi strani pa ne smemo prezreti, da je nastalo nesporazumenje med knezom Bismarckom in cesarjem le zarad notranje politike. Kar se pa vnanje politike tiče, ima knez Bismarck še vedno kolikor toliko vpliva na mladega nemškega cesarja. Gotovo ni brez vsega pomena, da se meša knez Bismarck v pogajanja, ki se vrše sedaj med Bero-linom in Dunajem povodom bolgarskih zadev." — Iz Berolina sh poroča dne 23. t. m.: Voditelji socijalnih demokratov nameravajo, ko preteče socijali-stiška postava, priti v Berolin, od koder bodo stranko, v kateri so nastala nesporazumenja, znova organi-zovali. Poleg Bebela menijo tndi Liebknecht, Singer in Auer nastaniti se v Berolinu ter delovati v tem smislu. Španija. V sosedni prekmorski deželi Maroko 80 napali Arabci, španjsko konjištvo. Španjsea vlada je poslala tja čete, da zabranijo hujšo nesrečo. Turčija. Iz te divjaške države ne prihajajo poročila o blagotvoriteljnib društvih, a tembolj o nemirih, pobojih, roparjih in tolovajih. Tako novico prinašajo listi zopet iz Turčije, kjer se je prikazala roparska druhal pri vasi Vakufu blizu Dedeagača. Imenovani tolovaji napadajo popotnike ter zahtevajo od vsakega 400 funtov odkupnine. Ze do 200 popotnikov je zadela ta usoda. Izvirni dopisi. iz LJubljane, 20. julija. (Dijaška in ljudska kuhinja.) Med najkoristnejše dobrodelne zavode glavnega našega mesta spada brez dvoma tudi dijaška in ljudska kuhinja. Osobito z ozirom na mnogobrojne revne dijake je ta zavod velike vrednosti. Marsikak dijak je že in bode še dovršil svoje študije, kateri bi bil moral po dobrotnih hišah prositi preživita, da ni dobil v dijaški kuhinji potrebne hrane. Ljudska kuhinja je zavod, kateri ne išče dobička, temveč njegova naloga je, revnim ljudem in dijakom za majhen denar dajati nepokvarjene in zdrave hrane. S primeroma majhnimi dohodki izvršuje odbor svoje človekoljubne namene. Želeti bi bilo, da dobrodelni zavod najde obilne vsestranske podpore. Vsemu odboru, osobito pa blagim damam je zagotovljena občna hvala za njih požrtovalno delovanje. Nekaj pa je, kar obiskovalcu ljudske kuhinje ne ugaja, to so pa njeni neprikladni prostori, ne-prikladni zato, ker morajo dijaki v enem in istem prostoru z drugimi goiti obedovati. Gotovo mora marsikak dijak osobito ? začetka premagati mnogo sramolljivosti. prej ko ae privadi tuje »onavadne druščin«. Po našem skromnem mionjl bi se z neznatnimi troški prostori dali toliko predelati, da bi dijaki ločeni od drugih gostov v posebnem prostoru obedovali. Pa tudi (o nam ni všeč, d« li morajo dijaki sami iz kuhinje v obednico jedila nositi. Ako za postrežbo ni poslov najetih, morda bi se našle roke, katere bi hotele sramežljivim dijakom jedila na mizo nositi. Mej počitnicami dalo bi se marsikaj prenarediti. Naj bi našle te vrstice v poklicanih krogih prijazen odmev. Iz Celovca, 21. julija. (Zveza slovenskih posojilnic.) Mi imamo sicer že nekako zvezo slovenskih posojilnic, »Zadrugo" v Celju. Ta zveza je pa le bolj moralna in statistična. Tudi neki dopisnik iz Krškega je nedavno priporočal tesnejšo zvezo med posojilnicami; pa tudi on se izogiblje glavne, denarne strani; tudi zveza po njegovem nasvetu bi nam malo koristila. Najpotrebnejše bi bilo, ko bi slovenske posojilnice napravile jednako zvezo glede denarnega prometa. Marsikatera posojilnica ima preveč denarja in ne v6, kam bi ga hitro oddala; zopet druga ima premalo denarja, in ne ve, na katero posojilnico bi se za pomoč obrnila; treba je včasih pisati na tri ali štiri posojilnice, prej da se dobi ugoden odgovor. Potreben bi bil tedaj skupen urad, kateremu bi se naznanjalo pomanjkanje ali preobilost denarnih vlog. Tisti bi potem brž vedel kje je pomoč za prvo ali drugo, ter bi posredoval. Ko bi vsaka posojilnica v razmeri svoje velikosti nekaj vplačala vsako leto za skupni urad, imel bi tisti lahko posebnega uradnika, ki bi se pečal samo s posojilaičnimi zadevami, pomagal pri ustanovi novih posojilnic, izdelal vsako leto poročilo o vseh naših posojilnicah, vredoval skupni list »Zadrugo" itd. Na Koroškem se ta potreba vedno bolj kaže, in če druge posojilnice ne bodo pri volji, bodo koroške same naredile tako zvezo, da si bodo v potrebi med seboj pomagale. Potem se lahko naredijo posojilnice tudi v takih krajih, kjer je veliko pomanjkanje denarja, in je to edini zadržek, da se ne morejo ustanoviti. Naj bi torej štajerski rodoljubi, če jim ta misel ugaja, sklicali jeseni enkrat skupno zborovanje zastopnikov vseh slovenskih posojilnic, da bi se o tej stvari posvetovali, sklenili povsodenakovisokeobresti itd. Po sedanjem stanju kredita zadostuje, ako se vložnikom plača po 4Vi%i dolžnikov pa jemlje na dolžna pisma 5'/, "/o, na menjice pa 6%. To bi lahko sprejele vse posojilnice, sicer je vzajemno delovanje nemogoče. Kajti če kaka posojilnica poso-juje za 5V»®/o, ne more od druge posojila vzeti, ki tirja 6®/o obresti. Z Dovjega, 21. julija. Lisica je zvita, a tudi predrzna tatica. Že dlje časa nam dela Dovžanom ta žival škodo in kvar ter je celo tako predrzna, da ne samo po noči, temveč tudi po dnevi o poldne odnaša ljudem kokoši izpred — nosa. No, kaj tacega pa še ne! Ne smete se čuditi, če hodijo pri nas okoli piščeta brez koklje, koklje brez piščet, petelini brez — repov! Kaj ne, da je to čudno, kakor je pri nas marsikaj čudnega. In to se godi že dlje časa, že več tednov. Kako predrzna je že postala ta žival, naj pojasni eden sam slučaj. Neki posestnik sliši zjutra za dor^ nemir med svojo kuretnino. Grd gledat. Res — lisica! Hitro pograbi najprvo reč, ki mu je v roko prišla ter telebi v škodljivko. Toda mislite, da je ta pobrala kopita? Kaj še! Vsede se nekoliko korakov stran od gospodarja ravno na ono stran, kamor jo je zadel, ter gleda vanj. Seveda je gospodar potem druge strune navil, da je odgnal predrzno roparico. No, veste kaj, to je pa že skrajna, prav lisičja predrznost! Ljudje so kaj razburjeni, ker se jim godi taka škoda in kvar. Pri enej sami hiši odnesla je kacih 24 kljunov. Čudno, da se od lastnika lova g. Galidta nič Dovžanom v obrambo ne stori. Da bi vendar kdo podrl s kakim pihalnikom škodljivo žival. Že marsikdo bi jo bil izmed Dovžanov podrl, toda drugje pravijo — ne smeš! In tako nam zvita lisica še nadalje žre našo kuretnino in se masti z njo. Res, da je lisičja koža nekoliko cenejša po leti kakor po zimi, vsekako pa je naših kur bolj škoda, kakor pa lisičje dlake, in če ima kdo pri nas lov v najemu, mu mi nismo dolžni divjačine z našo kn-retnino p pore na tako obširni stopnji, kakor „Pro Patria". roški poslal je trgovski in obrtnijski zbornici naslednji vspored, kateri bode podlaga skupnim razpravam odposlancev raznih korporacij, katere se bodo radi gradnie železnice Di-vača-Loka in čez Karavank« -skozi Rožno dolino v Celovec v glavnem mestu Koroške vršile: 1. Gosp. deželni glavar otvori skupščino 28. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v zbornici deželnega odbora koroškega. 3. Poročevalec deželnega odbora poroča o zgradbi c. kr. državnih železnic ter utemeljuje naslednje predloge: Skupščina naj ukrene: a) da se zgradi neodvisna, samosvoja, kolikor mogoče kratka železnična zveza med pristaniščem tržaškim in obr-tovitimi severnimi deželami avstrijskimi, to zahtevajo ne samo koristi mesta tržaškega, ampak tndi gospo-darstveni interesi zahodne polovice države avstrijske; b) taka najkrajša zveza bi bila železnica od Divače do Loke in čez Karavanke skozi Rožno dolino do Celovca, katero bi bilo najprej zgraditi; c) c. kr. državna vlada se prosi, da bi gradnjo proge od Divače do Loko in čez Karavanke do Celovca razpravljala kot nujno, in kar najprej ukazala, to črto izmeriti; d) deželni odbor koroški se prosi, da po smislu ukrepov a), b), c) sestavi prošnjo, dohode podpise vseh v današnji skupščini zastopanih korporacij, izroči jo potem na poseben dogovorjen način c. kr. vladi in odpošlje do obeh zbornic državnega zbora; e) v današnji skupščini zastopane kor-poracije naj si prizadevajo, da se v deželnih zborih in v državnem zastopu izvedejo današnji ukrepi a), b). C). (Maturo na ljnbljanski gimnaziji) so delali osmošolci v dveh oddelkih. V prvem je bilo 30 dijakov, od teh je 5 napravilo maturo z odliko, 14 povoljno, 9 jih bode ponavljalo čez dva meseca, 2 pa čez jedno leto. V drugem oddelku je od 33 maturantov 11 napravilo maturo z odhko, 18 povoljno, 2 bodeta ponavljala čez dva meseca, dva čez jedno leto. (Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil dav-karju g. J. Zupančiču v Vel. Laičah povodom njegovega umirovljenja zlati križec za zasluge s krono. (Iz Ljutomera) se poroča, da se je tamošnji okrajni glavar baron Mac Ne vin odpeljal nekam na Tirolsko na večtedenski dopust. To se je morda zgodilo, da se omenjeni gospod odpočije od dela in truda za časa volilne agitacije proti dr. Dečku. (Umrla) je dne 23. t. m. v Bledu baronica Kristina Lazarinijeva. Truplo bode prepeljano jutri dopoldne iz Bleda v Smlednik in ob 3. uri položeno v rodbinsko rakev. (Novo vojaško znamenje za zasinge.) ,Latonai Lapok" poroča, da je cesar ustanovil novo vojaško odlikovanje za zasluge namesto dosedanje .Najvišje pohvale". To je mala zlata svetinja, na prvi strani s cesarjevo podobo, na drugi z napisom ,Signum laudis". i (Sv. oče posestnik na Francoskem.) Nedavno i umrša markiza de Blessis Belliere je sv. očetu za-! pustila lepo palačo v Parizu, na deželi pa prostoren 1 grad Moreuil z lepo kapelico in obširnim posestvom. (V otroškem vrta) družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu poleg Trsta vršil se je danes teden konec šolskega leta prav slovesno. Otročiči so prišli v praznični obleki, nekatere matere, predsedništvo in I nekaj rodoljubov. Po molitvi so otroci odgovarjali glasno in v lepi slovenščini. Vrtnarica gdč. Irma Fabiani je popolnoma storila svojo dolžnost. Po izpraševanju so otroci zapeli cesarsko pesem. Predsednik gosp. D. Martelanec je navzoče matere vspodbujal, naj bi vedno in rade svoje otroke pošiljale v ta zavod. Tajnik gosp. kapelan V. Počivalnik je med otroke razdelil več svetih podobic, katere je poslalo glavno vodstvo iz Ljubljane. (Cvet in sad.) Na vrtu mariborskega deškega semenišča je hruška, ki ima poleg zrelega sadja lepo razvito cvetje. (Na babiški nčilnici v Ljubljani) se začne zimski tečaj učenja za babice v slovenskem jeziku 1. dan oktobra 1890. 1. in pripusti se k tema vsaka učenka brez plačila, katera more dokazati, da je za to po postavi sposobna. Tiste učenke s Kranjskega, ki mislijo prositi za ustanovljene štipendije iz šolskega zaloga, katerih se v tem zimskem učilnem tečaji podeh 10, vsaka po 52 gl. 50 kr., in prositi za pravilno povračilo troškov potovanja tu sem in nazaj domov, morajo svoje prošnje izročiti gotovo do 15. avgusta t. 1. dotičnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. V teh prošnjah morajo, kakor to postava veleva, dokazati svoje uboštvo in lepo vedenje, potem da še niso nad 40 let stare in da so po lastnosti svojega razuma in telesa pripravne, naučiti se ba-bištva. Opominja se, da se ne bode jemal ozir na prosilke, ki ne znajo brati. Raznoterosti. — Velik požar. Iz Budimpešte se poroča: V Roženavi, gumorerski komitat, bil je strašen požar, trajajoč 12 ur. Ogenj je upepelil 10 do 70 zasebnih hiš in drnga javna poslopja kot: hranilnico, sinagogo, lekarno, samostan, frančiškansko cerkev in zvonik. Neki kupčevalec steklenih stvari je uiari strahu. — Ribica v mleka. Iz Gradca se poroča: Nedavno je prinesla mlekarica tukajšnji dralini mleko, kakor po navadi. Eo je prelila mleko v drago posodo do roba, prikazala se je na vrhu živahna ribica. Ali je prišla ta živalica pri zalivanji mlek& z vodo vanj, ali kje drugje? — Iivrstni plavar. Danski plavar po imenu Tragardh je preplaval, kakor se poroča iz Kodanja, morsko ožino med Danskim in Švedijo. Y morje je skočil pri Helsioguru in stopil čez pet ur na suho pri Helsingborgu v Švediji. Zrak je bil preeej hladan in veter močan, a vendar se je predrzni plavar prav dobro počutil, ko je priplaval v zadnje imenovano mesto. Pred njim je le neki Akei, rodom Švedec, preplaval omenjeno morsko ožino. — Izseljevanje Evropejcev v Ameriko. Kakor zagotavljajo poročila, selijo se v Ameriko najbolj Nemci. Zadnje leto se je izselilo v Ameriko 106.558 Nemcev. Za temi iščejo sreče v Ameriki najbolj Angleži, potem Irci, Škandinavci, Italijani, Rusi in Poljaki. —Škandalozni dogodek v francoski bolnišnici. V Parizu je spravil mož bolno svojo ženo v bolnišnico, da bi prišla zopet k ljubemu tdavju. Ko pride omenjeni mož zopet čez nekohko časa v bolnišnico obiskat svojo soprogo, najde v njeni postelji druzega bolnika. Svojo bolno ženo je iskal zastonj po vsej bolnišnici. Konečno se je pokazalo, da je žena vže prvega dne umrla v bolnišnici ter bila sežgana, ker je ni nikdo poznal. Lahko si mislimo, kako je prestrašila moža ta novica. Tako se godi po pariških bolnišnicah, odkar so vzeli vročekrvni republikanci redovnikom in redovnicam oskrbovanje in nadzorovanje bolnišnic. — Transkaspiška železnica. Zgradba te železnice jako hitro napreduje. Emir buharski je torej brž opomnil generala Aunenkova, graditelja železnice, da ne more dovoliti, da bi v njegovej državi možje in žene vse vprek sedelo po vagonih. Na to je odgovoril general Annenkov, da bodo prirejeni za dekleta in žene posebni vagoni z zavesami na oknih. Sicer se bode ostro pazilo na to, da se bode vozil moški spol v drugih vagonih, kakor ženski. — Utr j »nj e tel e sa. Ta lastnost se kaže posebno pri takozvanih naravnih narodih. Angleški potovalee Kennan pripoveduje, da je videl na reki Leni v Sibiriji Jakute, ki so vkljub 32" mraza sedeli v prav priprosti obleki ter se pogovarjali. Jurij Steller pripoveduje o svojem popotovanji v Kamčatki: „Ce sem jaz drgetal mraza pod debelimi kožuhi, videl sem Itelme in njih otroke v kublanki, ki še niti popolnoma života ne pokriva, da jim ni bilo — čisto nič mraz." Telegrrami. Dunaj, 23. julija. Po današnjem sklepu enkete za združenje predmestij z Dunajem imelo bode mesto 19 okrajev. Prihodnji občinski zastop bode štel 129 članov. Župana bode volil občinski zastop, potrdil pa cesar. Praga, 24. julija. Vsled cesarjeve naredbe bo na češkem vseučilišči osnovan češki bogoslovni oddelek. Karlovi Vari, 24. julija. V politiških krogih se govori, da pojde bolgarski princ jutri v Coburg. Belgrad, 23. julija. Kralja Aleksander in Milan sta danes odpotovala v Niš, kjer ostaneta več tednov. Protič spremlja kralja. Kistid odpotuje v Vranjo, kjer je že Beli-raarkovie. Kodanj, 24. julija. Kralj je podelil nadvojvodi Karolu Ljudevitu slonov red. Bruselj, 23. julija. Kralj je danes sprejel adreso občinskega zastopa ter naglašal, da je nad strankami, ki imajo vse enake pravice do njegovega zaupanja. London, 24. julija. Mejnarodna konferenca je zvršila svoje delo. Eesolucija o pogodbah pri mejnarodnem sodišči je sprejeta z nekaterimi izpremembami. Tremensko sporoČUo. Cai opazovanja 23 7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zveu. Stanje trtkonitrs T mm 734-7 736 2 toploa«« po Celzij« 12-4 Ir 230 160 V.ter brezv. si. vzh. Srednja temperatura 17*1° za 2-5° pod normalom. I>nna|ska borza. (Telegrafično poročilo.) 24. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 45 kr. Srebrna „ 5>.', „ 100 „ „ 16* „ 89 „ 55 , 5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ - „ Papirna renta, davka prosta...... 101 „ 15 , Akcije avstr.-ogerske banke . ...... 982 , - „ Kreditne akcije.......... 304 „ - „ 116 „ 20 „ — r, — v Francoski napoleond......... 9 „ 20>;„ Cesarski cekini ........... 5 „ 53 „ Nemške marke ......... 56 „ 82"„ Umrli ho: 21. julija. Rozalija Klopčič, posestnikova hči, 17 let, Florijanske ulice 24, jetika. 22. julija. Frančiška Lampel, paznikova hči, 19 let. Tržaška cesta 19, morbus brigthii. — Ivan Fabian, delaroc,. 40 let, Hrenove ulice 15, jetika. — Karolina Milek, umirov-Ijcna učiteljica, 38 let, Žabjak 6, jetika. — Marija Vidic, delavka, 26 let. Poljanski trg 5, srčna hiba. Razpis službe. (3-2) Na slovenskem zabavišču družbe sv. Cirila in Meteda pri sv. Jakobu V Trstu je izpraznjeno mesto otroške vrtnarice z letno plačo štiri sto (400) goldinarjev. Podpisano vodstvo sprejema prošnje s potrebnimi prilogami do konca tekočega meseca. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. v Ljubljani, 15. julija 1890. Prvo žrebanje 14 avgusta. Komad le 1 gold. Prvo žrebanje 14. avgusta. Srečke dunajske 2 glavna dobitka Srečka je veljavna za obojno žrebanje. I)ru(fo žrebanje S^ ^ T 1 tlob^ ne pri (2o-3) recke po | gld. c. c. IVIayer-ju v Ljubljani. O CŽ a H S VH • fH .M • ^^^ (/1 r C H s (L) o ^ cž 1 -M o m • U f-H O c3 M A > i I Glavni zastop za Kranjsko ogersl(o-francosi(e zavarovalnice (Franco - Hongproise) oskrbuje sedaj gospod KR^NC DRA.ŠLER V Ljubljani, Št. Jakobski trg, Rožne ulice II ter se priporoča v obilna zavarovanja škod provzročenih po oftiijn, po strtji šip, na doživetje po vseh mogočih kombinacijah, zagotavljajoč pošteno, nizko ceno in točno odškodovanje takoj po cenitvi provzročene škode. (2—1) po toel, po telesnili pošliodbab, ali preživetje OIiJNATB BARVE kodltariiklli puiilcali po pol In Jeilen kilo priporoma najceneje tovarna oljnatih barv, laka in firneža (55) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.