Poštnina plačana v joto vini .. TRGOVSKI LIST= —vrcviiU 10 um. v Dnilm __i hM^n. Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industriio. obrt In denarništvo nici v Ljubljani št 11.963. Ifhais vsak ponedeljek, i«nd|d sredo to petek Uubllana, petek 23. mala 1941 faiia posamezni I številki din ■ Kraljev dekret o imenovanju Eksc, Grazioliia za Vis. komisarja Ljubljanske pokrajine ■r ,,, Kreditiranje italijanske male industrije Agencija Stefani poroča: Rim, 21. maja. Fašist Gmilio Grazioli, bivši Zvezni Tajnik v Trstu, je bil « Kraljevim dekretom na predlog Duceja kot Ministra za notranje zadev« imenovan za Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z datumom dne 3. t. m. Imenovanje Eks. Graziolija za Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine je pozdravil italijanski tisk z vidnim zadoščenjem, zlasti pa je pozdravil to imenovanje tržaški tisk. To je tudi naravno, saj je Eks. Grazioli znan ne le kot eden prvih fašistov, ki je bil eden vidnih zveznih članov že pred zgodovinskim pohodom na Rim, temveč tudi kot mož, ki se je najodlič-neje izkazal s svojimi upravnimi in organizatorskimi sposobnostmi. Na visoko in odgovorno mesto je prišel pravi mož an to globoko prepričanje doni iz pozdravov italijanskega tiska. A tudi slovenska javnost je z največjim veseljem pozdravila to imenovanje. V tem kratkem času, odkar načeluje Ljubljanski pokrajini Eksc. Grazioli, je pokazal ta t&ko izredno skrb za napredek pokrajine ter tako odkritosrčno razumevanje za vse potrebe pokrajine, zlasti pa za njene kulturne, gospodarske in socialne, da mu je vse slovensko prebivalstvo Ljubljanske pokrajine hvaležno iz vsega srca. Trdno smo prepričani, da bo za-upanje, ki ga uživa Eksc. Emilio Grazioli na najvišjem mestu, za ljubljansko pokrajino resničen blagoslov. Z zadoščenjem sporočamo zato vest o tem pomembnem imenovanju ter iskreno čestitamo Nj. Eksc. Emiliu Grazioliju k visokemu priznanju njegovih zaslug. V številki «Trgovskega lista» z dne 19. maja smo objavili članek o kreditiranju italijanske male industrije in o sedaj veljavnih pogojih za dajanje posojil mali industriji. V javnosti pa je bilo objavljenih tudi več predlogov, kako naj bi se ti krediti povečali. 0 teh predlogih pa razpravlja drugi del članka, ki ga danes objavljamo. Članek govori zlasti o pripravah, da se izdajo potrebne zakonske odredbe za kreditiranje male industrije in predvsem za ureditev jamstvenega vprašanja pri srednjeročnih posojilih, ker dela to vprašanje največ ovir. Osnutek uredbe je izdelala Fašistična konfederacija denarnih zavodov in zavarovalnic. Kot jamstveni predmeti naj bi se lahko priznali posamezni stroji, orodje ali naprave ali pa vsa strojna oprema posojilojemnika. Sestaviti se mora o tem pismena pogodba in jamstvo se vpiše v posebno knjigo, imenovano »register pravic na industrijskih strojih«, ki bi se uvedla pri sodiščih oz. pri sodnih pisarnah. Izvedba posojila bi se uredila z izdajo industrijskih menic, opremljenih v bistvu kakor navadne menice, s katerimi bi bile enakovredne. Jamstveno priznane pravice do zastavljenih premičnin bi se priznavale takoj »a pravicami do kritja sodnih stroškov po čl. 1956, št. 1 civilnega zakonika in bi bile vpisane pred vsemi pravicami iz člena 1958. istega zakonika ter pred hipotekami, ki bi 'bile izdane kasneje glede morda prizadetih nepremičnin. Da bi se male industrije ne preobremenile z izdatki za najem posojila, naj se uvede fiksna skupna registrska pristojbina 20 lir za vsak vpis in zniža taksa za industrijske menice. Posojevanje te vrste bi se dovolilo samo nekaterim denarnim zavodom po čl. 5. zakona z dne 7. marca 1908, št. 141. Pogoje pa naj določa Inšpektorat za obrambo štednje in za kredit. Banca d’Italia se pa pooblasti za izplačevanje (eskontiranje) v tem poslovanju izdanih menic. V razpravljanju o tem načrtu primerja članka r najprej prednosti predloga nasproti dosedanji ureditvi. Ves predlagani sestav kot celota se mu zdi boljši. Ustavi se pa pri vprašanju predpravice vknjižbe na premičninah in nepremičninah, elanih kot jamstvo. Pravico vknjižbe bi imela samo banka, ki bi seveda dala stroje najprej oceniti. Strokovni cenilci se pa težko dobe v vsakem kraju in stroški bi utegnili zaradi tega znatno narasti.. Če vzamemo, da se to vprašanje nekako sprejemljivo uredi, pa je skoraj gotovo, da bi bil znesek posojila, ki bi ga bila banka pripravljena dati na kak stroj, zelo nizek celo v pri- Italijansko vojno 'poročilo št. 350: V Severni Afriki se razvija na fronti pri Sollumu ter v okolici Tobruka aktivnost izvidniških edi-nic na eni in drugi strani. Pri poizkusih izpadov v preteklih dneh so Angleži utrpeli hude izgube na ljudeh in materialu. Ponoči 20. maja so nemška letala bombardirala oporišče Malto. Zadete so bile topovske baterije in reflektorji ter povzročena poru-Šenja in požari. Dve sovražni le- meri z vrednostjo stroja pač že zaradi tega, ker banka ve, da bi v primeru, ako posojilojemnik propade, zelo težko samo prodala stroje. Saj banka nima v tem niti skušnje niti potrebnih zvez. Posebno pa je trg za stroje neznaten. Marsikdaj ostane za izkupiček samo vrednost kovine. Pa tudi vrednost oz. cena celih strojev zelo niha, a bi se v mirnih časih gotovo še znižala. Pravica vknjižbe se torej najbrž ne bi obnesla, za kar priča tudi dejstvo, da se drugod pri ureditvi kredita za malo industrijo ta novost ni uvedla Vloga dobavnih tvrdk pri kreditiranju Proti tej novosti je tudi okol-nost, da se stroji navadno že nakupijo na upanje in na obroke. Prodajalci strojev bi v takih primerih gotovo ne mogli pristati na vknjižbo banke, ki naj bi dala kupcu posojilo na novi stroj. To nasprotje pa je še toliko večje, ker kreditirajo prodajalnice ali strojne tovarne svojim odjemal-cem-industrijcem navadno dosti več nego bi znašala nova posojila, ki bi jih dajale banke. To vprašanje pa bi se dalo dobro urediti s primerno pogodbo med dobaviteljem strojev in banko, tembolj, ker bi tovarne in prodajalnice strojev znale in mogle vzeti stroje ob potrebi tudi nazaj, jih popraviti in prodati dalje. Na ta način bi bilo bankam dano celo dvojno jamstvo za vsako teh posojil: 1. zagotovilo, da se porabi res v označeni namen, 2. odpadle bi sitnosti z vknjižbo oz. objavo pravic, ki se v I tali ji tudi sicer ne objavljajo. Rok 5 let je bil za posojila mali industriji v veljavi že zdaj in enak rok za eskont menic ne pomeni spremembe. Enak rok lahko priznajo tudi banke same. Dejansko pa bi ga mogle najbolj pravično določiti tvrdke, ki dobavljajo stroje. Gre torej končno le za zmanjšanje registrskih stroškov in menične takse. Natanko določen bi tak postopek res mogel omejiti kreditiranje na posojila za nakup strojev in bi izločil možnost zlorabe takih posojil za drugačne namene. Vsak dolžnik bi se tako tudd zavedal nevarnosti, da ob nerednem odplačevanju lahko izgubi bistvena proizvajalna sredstva in bi zato točno plačal obroke. Hkrati pa bi to jamstvo veljalo tudi kot jamstvo za avaliste, kakršno banke navadno zahtevajo. Toda za vse to poslovanje je predvsem potreben pogoj, da se za prvo operacijo zahteva jamstvo od industrialca samega. To pomeni, da mora že imeti nekaj strojev, ker bi bilo sicer prodajanje na vknjižbo nemogoče. Banke bi morale torej, še preden dovolijo posojilo, zahtevati dokaz, da je strojna oprema zadevnih malih podjetij že plačana in tudi izjavo, da podjetje še ni sklenilo drugje pogodbe za najem takega posojila. Ker mala podjetja niso mogla dati bankam resnega jamstva, so ostajali doslej vsi zadevni ukrepi oblastev brezuspešni. Važno je terej, da se novi predpisi o kreditiranju male industrije izdajo čimprej. Tudi ti ukrepi pa morajo upoštevati najprej strah denarnih zavodov pred nezanesljivimi posli. V okrajih z večjim številom malih industrijskih podjetij ene stroke bi bilo najbolje, da se ustanovijo za poskušnjo skladi ali zadružne jamstvene blagajne. Takšni zavodi so v nekaterih tujih dižavah že znatno napredovali. Prosvetni Minister Bottai v Liubliani Nemško prehranievafno gospodarstvo tali sta bili zažgani na tleh. Eno britansko letalo je bilo sestreljeno v letalski borbi. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša torpedna letala s torpedi pogodila 10.000 tonsko križarko. Iz Vzhodne Afrike ni nič novega poročati. Naša podmornica «Malaspina» je pod poveljstvom poročnika bojnega broda Prinija Giuliana potopila na Atlantiku sovražni tovorni parnik «Lycaon» s 7750 tonami. Spomladansko poročilo nemškega ministra za prehrano in vodje kmetov Darrčja je bilo značilno po dolgi zimi, v kateri je naloga oskrbe z živili težavna, a se je Nemčiji posrečila in nemški narod se je privadil na sedanji sestav aprovizacije. Po tem uspehu si niti Anglija ne obeta ničesar več od blokade. Iz poročil glavnih uradov »Reichsnahrstanda« je razvidno, kako je Nemčija preskrbljena za bodočnost. Z natančno razporeditvijo obdelovalne zemlje se skrbi za povečanje pridelkov. Najskrbneje se vodi pridelovanje pese in krompirja, čeprav se krompirja pridela zelo dosti. Z večjim pridelkom tega hraniva se želi razbremeniti še žitni odsek, da bi ne primanjkovalo kruha. Krompir ima v nemškem gospodarstvu pomen tudi za avtarkijo, in sicer kot krma (posebno v obliki >rezancev«) in kot industrijska surovina v vojne namene. Da se tovarnam zagotovi zadostna oskrba s krompirjem v 1. 1941/42, se priznavajo odslej kmetom še nove pravice oz. dajatve za višji pridelek ali ploskev, za dobavo pese pa je že določena meja na 105 odstotkov. Tudi pese ne potrebuje Nemčija toliko več za sladkor, ipaič pa za zboljšanje krme. Vedno bolj se tudi delajo zaloge pesnice. Oskrba z mlekom in mastjo raznih vrst se zboljšuje, kolikor napreduje vlaganje sveže krme. Uspehi so razvidni tudi iz tega, da se je v 21. dobi razdeljevanja zvišal delež sira na 250 gramov in sta se še dodajala med in riž. Zaloge sira so za prihodnje mesece ugodne, posebno ker se zaloge masti kmalu obnovijo. V krušnem gospodarstvu so se po možnosti upoštevale navade posameznih pokrajin. Uvaja se tudi vedno bolj črni kruh, ki je bolj zdrav. Deleži so za prebivalstvo in za vojake natančno določeni po običajni potrebi. V prejšnji svetovni vojni so dobivali Nemci znatno manjše deleže hrane. Bitka za donos, ureditev trga in trdni sestav cen so preskušeni stebri nemške stalne prehrane. Občni zbori Uradno je sklican občni zbor rudarske združbe «0točec». Občni zbor bo 19. junija ob 9.30 (oz. po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane) v Novem mestu v hotelu Koklič. Na dnevnem redu je skifi ponje o nadaljnjem obratovanju premogovnika Otočec ter volitve ravnateljstva. Danes dopoldne je prispel v Ljubljano Minister prosvete Eksc. Guiseppe Bottai. To je njegov prvi službeni obisk središča najmlajše italijanske province v svrho spoznavanja slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov. Gospod Minister Bottai, rojen I. 1895. v Rimu, spada v vrsto odličnih in zaslužnih italijanskih bojevnikov, novinarjev, književnikov in iniciativnih sodelavcev Duceja. V politiki igra že od 1. 1920. važno vlogo. Bil je soustanovitelj rimskega Fascia ter eden izmed tvorcev korporacijskega sistema. Kot spreten novinar je bil med vodilnimi sotrudniki Mussolinijevega «Popolo d’Italia», pozneje pa je vodil list Duceju in Hit peni zadoščenju stisnile žuljave er^oz dinarjev in Reichsmarke roke Slovencev in Italijanov. Dol- na spodnje Štajersko je od nem-ga je doba 84 let, delo za socialni ških oblasti prepovedan, in kulturni napredek pa je* bilo Regulacija Savinje in pritokov ■ v i j • • se nadaljuje. Z delom so sedaj vzvišeno nekdaj, je vzvišeno da- pričeli pri Nazarjih nad Mozirjem. nes in bo tako tudi ostalo. V tem \ Bukarešti je odpravljena ob-pogledu se v Borovnici lepo izka- vezna zatemnitev mesta, zujejo Italijani zdaj in nekdaj. Werner Sombart, znameniti t, . . • * , , nemški sociolog, znan posebno po Pri obnavljanju mostu so dobro- svojem delu «Socializem», je umrl dušno prepustili revnemu prebi-1 v Berlinu v starosti 76 let. Tako dober tek vzboja naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek. valslvu v uporabo vso še dobro opeko porušenih obokov. Pregled sefov zagrebških bank V Zagrebu so, kakor znano, pregledali Sefe vseh bank in raznih podjetij. Pregledi so trajali več dni, ker so o vsebini vsakega sefa napravili zapisnik. cHrvatski na rod» piše, da se je takoj izkazala umestnost pregleda. V sefih raznih denarnih zavodov so bile najdene velike vsote, ki bi se drugače umaknile kontroli ministrstva za narodno gospodarstvo. V nekem so našli 4,000.000 din v bankovcih. V mnogih sefih so bili dragulji in druge dragocenosti visoke vrednosti, v nekaterih pa so bile samo privatne listine ter dokumenti zgodovinske in kulturne viednosti. Na svetlo je prišlo tudi precej zlatnikov. V sefu nekega podjetnika so našli večjo količino napoleondorov in mož je izjavil, da jih poklanja hrvatski vojski. Neki bivši minister je imel v sefu paket delnic svojega podjetja. Urejevanje ljubljanske tržnice Nova ljubljanska tržnica, ki je bila že pozimi pod streho, bi bila že pred meseci odprta, če ne bi bilo raznih ovir. Marca in aprila je bilo veliko pomanjkanje delovnih moči, dela pa niso mogla napredovati tudi zaradi pomanjkanja cementa in drugega materiala. Tržnica je velika stavba, ki se deli na dva trakta. Zahodni trakt vzdolž Pogačarjevega trga in semenišča je že ometan znotraj in zunaj, vzhodni trakt vzdolž Vodnikovega trga pa samo znotraj. V glavnem so električne napeljave končane, mnogo dela pa še čaka, tako so še potrebne vodovodne instalacije, ker bodo imeli vsi prostori tekočo vodo. Okenski in vratni okviri so iz umetnega kamna. Predelnih sten med posameznimi lokali ne bo. Prostori bodo ločeni z ograjami, mrežami in prodajal-r.imi mizami. Vsa stavba je podkletena in pritličje je zelo visoko. Govorice o številnih aretacijah v Nemčiji, katere vesti je razširilo demokratsko časopisje, s pristojnega nemškega mesta odločno demantirajo. Smrekovega in hrastovega čresla kupi vsako množino po garantirani * .* , .ceni din 80,— za 100 kg franko Zagrebški «Novi list» pise, da vagon aji usnjarna — J. Lavrič; Za obnovo tovarne sladkorja v Usori žavami Sev. Amerike se vodijo pogajanja o uvedbi enotnega denarja za obe državi. Rimski tisk do. sta vi j a k tej vesti, da tudi ta pogajanja dokazujejo, kako hočejo Združene države čim bolj povečati svoj vpliv v Kanadi in čim bolj izkoristiti sedanjo vojno v svojo korist. Sovjetska vlada je uradno protestirala v Washingtonu, ker je bila zadržana v San Franciscu sovjetska ladja, ki je vozila volno in kožo iz Argentine ter Urugvaja. Med Sovjetsko unijo in Irakom so bili upostavljeni diplomatski, trgovinski in konzularni odnošaji. Romunija bo povečala proizvodnjo nafte - V zadnjem času je proizvodnja nafte v Romuniji stalno nazadovala. Nekateri so trdili, da je vzrok nazadovanja v izčrpanosti ležišč, drugi pa so trdili, da tuje zasebne družbe niso hotele v večji meri izkoriščati naftinih ležišč. Zadnja razlaga je sedaj očevidno tudi obveljala, ker je sedaj državna uprava, ki upravlja vso romunsko petrolejsko proizvodnjo, sklenila, da znatno poveča naprave za pridobivanje nafte. Navrtali bodo 165 novih sond. Na ta način se bo letna proizvodnja povečala za 5 odstotkov ali za 300.000 ton. Navrtali pa bodo še 54 poskusnih sond. Vse v ta namen potrebne stroje bo dobavila Nemčija, ki je tudi v prvi vrst', zainteresirana na povečanju romunske petrolejske proizvodnje. je hrvatski državi neobhodno potrebna še ena tovarna sladkorja, ker sama sladkorna tovarna v Osi jeku ne more zadostiti domačim potrebam. Člankar meni, da bi bila najboljša rešitev tega vprašanja Ljubljana — Šentvid pri Stični. Iz Bejruta poročajo, da so začeli Angleži zaradi naraščajočega arabskega odpora ojačevati svoje čete v Trans j or dani ji. Angleška letala so bombardirala odprto mesto Mosul, kakor se po- «Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 17. maja je objavil: Naredbo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino o podaljšanju policijske ure in o spremembi predpisov o prometu v javnih obratih ter naredbo o prijavni obveznosti terjatev in dolgov, javnih in zasebnih vrednostnih papirjev, glasečih se na dinarje. Obe naredbi smo že objavili. barva, plesira in 7® U 91 lirah kemično s na* i LG I Ul 011 obleke, klobuke itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. obnova tovarne sladkorja v Usori roča iz Bagdada. Mnogo ljudi je pri Doboju v Bosni, ki je nehala bito ubitih.^ ^ ^ ^ obratovati 1. 1930. ra je dejai v nekem govoru, da Ta tovarna je bila ustanovljena preživlja Irska velike težave, ker - • i nAipn, ne s se nahaja v središču vojaških ope. s ceskim kapitalom, P J? ' racij. Irska bo z vsemi sredstvi stroji prenesena v Srbijo. ustaio ščitila gvojo pravico do življenja je samo zemljišče in neka poslop- hn se ne bo pridružila nobenemu ja, ki so zdaj popolnoma zapušče- vojskujočemu se taboru na. Po prenosu tovarne so se | Med Kanado in Združenimi dr mnogi delavci razselili, ker so izgubili zaslužek. Obnova tovarne bi bila lahko izvedljiva, ker so na razpolago stara poslopja in skladišča in ker so tudi kmetje v do-bojski okolici izurjeni v pridelovanju sladkorne repe. Bivši delavci tovarne bi prišli nazaj in obe tovarni bi producirali toliko sladkorja, da bi ga nekaj ostalo še za izvoz. KNIIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr. z o. zav. I LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizklb cenah: Salda-konte, štra-ce, joumale, šolske zvezke, mape, o d t e m a 1 n e knjižice, risalne bloke Itd. Smrekovega in hrastovega čresla kupi vsako množino po garantirani ceni din 80'— za 100 kg franko vagon ali usnjarna — J. Lavrič, Ljubljana — Šentvid pri Stični. Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! I 2°/011 Vsi drugi pa se mučilo in delalo brez ozira na zdraviel Zato vsa) doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega at rdečimi srci, našo najbollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek 1 Splošno jugosloventko bani no društvo d. d. podružnica v Ljubljani izstavlja cirkularne čeke na Banca d’ Italia in Banco di Roma, kakor tudi osebne in blagovne akreditive ter izvršuje navadna in brzojavna preodkazila po vsej kraljevini Italiji. Societa bancaria generale jugoslava SC succifrsafe di Lubiana s. a. emette assegni circolari alla Banca d Italia e Banco di Roma, del pari lettere di credito perso-nali e sulle merci ed eseguisce rimesse ordina-rie e telegrafiche per tutto il Regno d’Italia. hdajateli »Konzorcij Trgovskega lista«. njen predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Zelemdkar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.